8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 22. decembra 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 10 I 24. november 2021 Večina je sprejela samotestiranje 24 Posebno nevarno postane, ko se ne zdi več nevarno 26 Hmezad skozi 60 let 28 Zbiranje kaktusov privablja več moških kot žensk Pred nami je adventni čas Letos je delavnic ustvarjanja adventnih venčkov občutno manj, ukrepi so zredčili tudi te aktivnosti Izkupiček od adventnih venčkov gre v dobrodelne namene. in adventno dekoracijo bomo bolj ali manj izdelovali le doma. Tik pred izidom Utripa smo vendarle uspeli najti delavnico adventnih venčkov v organizaciji Karitas Polzela, ki ima že nekajletno tradicijo. Ustvarjalke v bolj ali manj isti zasedbi že najmanj deset let svojo domišljijo in ročne spretnosti urijo pri izdelovanju raznih okrasnih izdelkov za velike cerkvene praznike. Tudi delavnica izdelovanja adventnih venčkov je taka. Ustvarjalke povedo, da venčke oddajo novim lastnikom za prostovoljne prispevke. Ljudje si venčke lahko izberejo na sedežu polzelskega Karitasa ali med mašo v cerkvi. Venčke izdelujejo vse do prvega decembra in ni redko, da ljudje po njih povprašujejo še drugi teden v decembru. B. P. BINA PLAZNIK Ali čas beži ali leti? LUCIJA KOLAR Delavnica izdelovanja adventnih venčkov Število okuženih narašča K. R. Slovenija se sooča s četrtim valom okužb s SARS-CoV-2. Tudi zaradi slabše precepljenosti in bolj kužne različice delta imajo v četrtem valu slovenske bolnišnice največ bolnikov s covid-19 doslej, in sicer tako na navadnih kovidnih oddelkih kot na intenzivni. Z obveznim samotestiranjem s hitrimi antigenskimi testi je odkritih več pozitivnih primerov, vsak pozitiven rezultat pa je treba preveriti s testi PCR. NIJZ oziroma spletna aplikacija Sledilnik sproti objavljata število okužb, hospitalizacij, odpuščenih iz bolnišnic in umrlih. V zadnjih dneh so visoke številke tudi v spodnjesavinjskih občinah. V nedeljo objavljeni rezultati o številu okužb v sedmih dneh do vključno sobote, 20. novembra, kažejo, da je bilo v Občini Žalec potrjenih 180 okužb (0,8 % vseh prebivalcev), v Občini Prebold 70 (1,3 % vseh prebivalcev), v Občini Braslovče 58 (1 % prebivalstva), v Občini Tabor 11 (0,7 %), v Občini Vransko 21 (0,8 %) in v Občini Polzela 69 (1,1 % vsega prebivalstva). Pred nami je že prva adventna nedelja, ki ponovno dokazuje, da čas hitro mineva. No, pravijo tudi, da čas beži, ampak, zakaj bi bežal? Koga se boji? Nas, ki ga včasih tako brezplodno zapravljamo za prepire, nesoglasja, razdvajanja, obtoževanja drugih? Morda se boji svoje minljivosti in misli, da ji bo ušel, tako kot včasih počnemo ljudje, ko želimo preveč naenkrat in prehitevamo sami sebe? Morda pa čas v bistvu leti – dviguje se nekje nad nami, na varni razdalji od vsega, kar si človeštvo izmisli, in leti ne glede na to, kako ga tu spodaj porabimo. Za slaba, neproduktivna, žalostna, škodljiva, razdiralna, lažniva, zlonamerna, hinavska, zavajajoča ali celo sovražna dejanja ali pa za dobra, produktivna, vesela, dobronamerna, dobrodelna, prijateljska, sočutna, ustvarjalna, nasmejana in zmagovalna dejanja. Na koncu zmaga tisti z najlepšim razgledom, ki ga čas ujame v svoja krila. Virus ne izbira, vsem podari enake možnosti, da smo pozitivni in možnost izbire, da si sami nekoliko pomagamo ali pa da kljubujemo za vsako ceno. In virus je, pa če najdemo tisoč teorij zarote. Kaj pa, če ravno vas izbere za »final countdown«? Kakorkoli, pred nami je že zadnji del leta, praznični decembrski čas, in v tem trenutku se mnogi sprašujete, kaj smo vendarle počeli, da je prišel tako hitro. In predvsem, česa v enajstih mesecih nismo počeli ali naredili, da bi bili lepši. Gotovo nisem edina, ki posebej ne mara turobnega, hladnega in meglenega novembra, ki so ga že drugo leto zapored zdolgočasili (in otežili) še ukrepi omejevanja zaradi covida-19. Ste kdaj pomis- in obtoževanjem, zaradi katerih nam bi lahko čas zbežal, ne da bi ga izkusili v njegovi dobri vlogi. »Cepljenje razdvaja ljudi, pa tudi drva … Treba bo zakuriti,« sem Ste kdaj pomislili, da je november mesec, ki nas ne razvaja tako izdatno kot kakšen drugi z naravnimi okoliščinami in v resnici pokaže, iz kakšnega testa smo, kako se znamo prepričati, aktivirati, mobilizirati, če hočete. lili, da je november mesec, ki nas ne razvaja tako izdatno kot kakšen drugi z naravnimi okoliščinami in v resnici pokaže, iz kakšnega testa smo, kako se znamo prepričati, aktivirati, mobilizirati, če hočete. Pokaže, kakšen imunski sistem imamo v odgovoru na dnevna virusna dogajanja, kako smo ustvarjalni v svojem vsakdanu, kako se znamo boriti, kako znamo premagati depresivno razmišljanje in ukaniti temne misli, kako znamo priklicati sonce, tudi ko ne sveti na nebu. Kako znamo najti delce dobrega in iz njih sestaviti večje dobro. Za nagrado pa nam podari december, svetal, bleščeč in lep. Letos, kot kaže, december ponovno ne bo tako glasen, o čemer priča tudi naša 17. stran, ki ne prinaša klasičnega napovednika. Morda nas bo zato še bolj pripravil k temu, da se bomo družili drugače, da si bomo prisluhnili, da bomo poslušali drug drugega in se začeli bolj spoštovati v vsej različnosti. In če ne drugega, se bomo nasmejali svojim neumnostim, razdvajanjem minule dni ulovila na valovih radia in se nasmejala. Ne netimo požara, zažgimo špetire in sovraštvo, ogenj pa naj postane taborni ogenj druženja, spoštovanja, objemov in poljubov, pesmi in plesa. Smejmo se življenju, in če nam »prinese limone, iz njih naredimo osvežujočo limonado«. Samo nehajmo z negativizmom vseh vrst, tudi če se ne strinjamo, tudi če imamo drugačno mnenje. Tudi drugi ga imajo. Bodimo konstruktivni, lotimo se stvari sistematsko, ob spoštovanju drugih in drugega, ob upoštevanju, da se naša svoboda konča na meji svobode drugega. Nehajmo iskati krivce drugje, poskusimo kaj narediti sami. In na koncu, v času razdvajanja in omejitev, bodimo ustvarjalni in se združujmo v mislih. »Včasih se moraš nasmejati, da se ne zjočeš,« sem si zapomnila misel iz filma Tudi sonce je zvezda. Nasmejmo se življenju, ki nam prinaša adventni čas. To bo naše največje in – čeprav najcenejše – tudi najbolj dragoceno darilo sebi in drugim. Skupaj v praznicni december! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I november 2021 Podelili priznanja za urejenost D. NARAGLAV Komisija Občine Žalec za ocenjevanje ni imela lahkega dela, saj se je hortikulturni nivo v občini v zadnjih letih močno dvignil. V dvorani Doma II. slovenskega tabora je prvi novembrski četrtek potekala zaključna prireditev vsakoletnega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2021. Na njej so podelili letošnja priznanja za urejenost. Ocenjevanje hiš, krajev, kmetij, poslovnih objektov, obnovljenih objektov kulturne dediščine, vrtcev in šol, ki ga v sklopu tega projekta izvaja ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, se je s podeljenimi priznanji za letos zaključilo. inovativni. Vzgojno-izobraževalne ustanove – vrtci in šole – dajejo velik zgled s šolskimi ekovrtovi in vrtnarskimi kotički, kjer mladina igraje spoznava osnove vrtnarjenja. Veliko ljubiteljev cvetja in zelenja je začelo vrtnariti po težki preizkušnji: bolezen, invalidnost, starost, brezposelnost … Ali pa kar tako, iz čistega veselja do dela v naravi. Uspešnost podjetja je v neposredni korelaciji z videzom in hortikulturno urejenostjo poslovnega objekta. Še vedno je urejenost kmetij pokazatelj razvoja kmetije. Zaznati je najlepšo bila izbrana hiša Martine in Janeza Vozelj s Pernovega, sledi hiša Danice Jančič Gojzdnik in Borisa Gojzdnika iz Griž, na tretje mesto pa se je uvrstila hiša Zvonke Ferjan iz Levca. Boris Gojzdnik (Griže): »Z ženo Danico imava oba rada lepo urejeno hišo in okolico, zato je samoumevno, da se okrog tega trudiva po svojih najboljših močeh, predvsem pa to počneva v svoje veliko veselje in zadovoljstvo in ne zaradi drugih. Pri urejanju nama je pomembno vse, od Za obnovo kapele v Libojah je prejel priznanje Feliks Lešnik. najlepšo hišo sva vesela, saj potrjuje najina dolgoletna prizadevanja za lepoto in urejenost najinega bivalnega okolja ter hkrati našega kraja.« Nada Jelen (Podkraj): »Skupaj s predsednikom KS Ponikva Srečkom Lednikom sem kot predstavnica našega zaselka sprejela tokratno priznanje. Gre za del naselja Podkraj od kmetije Dražnik, številka 13 do 13e, kjer stoji hiša družine Javševec. Hiše stojijo na obeh straneh ob lokalni cesti, od koder se tudi zavije k Ribniku Steska. Na eni strani je sedem hiš, na drugi so tri, kar tudi tvori nekakšno zaključeno obcestno celoto. Vse hiše so bile v zadnjih dveh letih obnovljene, fasade urejene, tudi okolica, ocvetličeno je vse lepo. Je pa zanimivo, da je na začetku ena kapela in na koncu druga kapela. Ena je nekakšen simbolni spomin v zahvalo za vrnitev iz 1. svetovne vojne, druga pa v zahvalo in spomin na srečno vrnitev domov iz 2. svetovne vojne. Vsi, ki živimo v tem naselju, imamo radi lepo in posledično so takšne tudi naše hiše ter njihova urejena okolica.« Boris Gojzdnik Martina in Janez Vozelj Nagrajenci z županom in predsednico komisije Prireditev je s pesmijo in glasbo začel ansambel Unikat, splošno predstavitev akcije pa je nato podal moderator Franci Podbrežnik. Vse udeležence prireditve je nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos, poročilo o letošnji akciji pa je podala predsednica komisije Štefanija Kos Zidar. Kot je povedala, je bilo delo komisije, ki so jo sestavljali še Erna Podgornik, Uroš Govek in Katja Fajić, zahtevno, odgovorno, hkrati pa zanimivo, saj članom omogoča osebno in strokovno rast v razvoju hortikulturne stroke ter urejanju urbanega okolja. »Najtežje je določiti končno oceno posameznih objektov, pri čemer se moramo člani komisije soočiti s kriteriji ocenjevanja in jih znati pravilno ovrednotiti, kar ni vedno lahko. Pri tem seveda prihaja do različnih mnenj in ocen, ki jih moramo na koncu uskladiti. Ocenjujemo torej po vnaprej izdelanih, znanih kriterijih, pri čemer je zelo pomemben celostni vtis, ki ga dobimo običajno ob prvem obisku na terenu in se potrdi pri drugem ali včasih tudi pri tretjem obisku. Pod celostni vtis razumemo urejenost glavnih urbanih elementov (fasada, okna, vrata, balkon, streha …), urejenost okolice objekta (dvorišče, okolica hiše, ograja, vrtna uta, pergola) in urejenost zelenih površin ter ocvetličenje (negovanost trate, okna, okenske police in balkoni, okrasni, sadni in zelenjavni vrt, vinska trta),« je uvodoma povedala predsednica komisije in dodala, da so bili letošnji ogledi zelo zanimivi, predvsem pa nadgrajujejo večletni trend opažanja. »Zaznati je nov tip arhitekture, ki narekuje drugačno, inovativno hortikulturno ureditev. Običajno smo ženske tiste, ki dajemo iniciativo in skrbimo za urejenost vrtov, vendar pa je opaziti povečan trend zanimanja pri moških, ki uživajo v vrtnarjenju in so pri tem zelo natančni ter povečan interes za ohranjanje objektov kulturne dediščine. Na splošno pa je pri urejanju vaških središč opazen trend manjšega sodelovanja med generacijami in je težko pridobiti ljudi za redno oskrbo cvetličnih gredic in ostalega. Na terenu smo opazili veliko vzorno urejenih objektov in njihovih okolic, pa žal niso bili vključeni v projekt oz. posamezniki ne želijo sodelovati. Glede na opažanja ugotavljam, da se je hortikulturni nivo občanov in občank močno dvignil, kar je zaznati na vsakem koraku. Ni dogodka brez cvetja in zelenja ali objekta z urejeno okolico,« je še dejala Štefanija Kos Zidar ter se zahvalila letošnjim nominirancem in dobitnikom priznanj, ki z veliko vnemo, vztrajnostjo in s potrebnim čutom za urejenost prostora urejajo svoje objekte in okolico ter s tem lepšajo Občino Žalec in dolino nasploh. V kategoriji šola in vrtec je komisija priznanje podelila II. osnovni šoli Žalec. V kategoriji poslovni objekt je prvo mesto osvojilo podjetje Zottel, d. o. o., drugo mesto pa objekt Društva upokojencev Griže-Zabukovica. V kategoriji objekt kulturne dediščine je priznanje prejel Feliks Lešnik za obnovitev kapele v Libojah. Pred začetkom podeljevanja priznanj za kraj, hišo itd. (priznanje za kmetijo tokrat ni bilo podeljeno) je zbrane nagovoril še predsednik Zveze turističnih društev Občine Žalec Danilo Basle, ki je izrazil zadovoljstvo nad potekom tega tradicionalnega projekta Turistične zveze Slovenije, ki ga z vso zavzetostjo že leta izvajajo tudi v Občini Žalec. Prvo mesto v kategoriji najlepši kraji je komisija tokrat podelila Podvinu, drugo mesto spodnjemu Podkraju od številke 11a do 13e, tretje mesto pa Športnemu igrišču Levec. V kategoriji najlepše hiše je za Nada Jelen vrta in zelenice do ocvetličenja oken, balkonov in nasploh vseh prostorov v hiši in izven nje. Ob tovrstnem delu oba uživava in si tako lepšava vsak dan svojega življenja. Kot upokojenca pa s tem tudi zapolnjujeva svoj prosti čas, ki si ga razporejava, kot nama je volja. Tokratno priznanje nama veliko pomeni, saj je lepo, če kdo prepozna tvoj trud, vendar tega ne počneva zaradi priznanja, ampak zato, ker imava rada lepo in ker se dobro počutiva v takšnem okolju. Vsekakor se bova tudi v prihodnje trudila ohranjati lepo urejeno hišo in okolico.« Martina in Janez Vozelj (Pernovo): »Urejanje hiše in okolice nama daje svojstveno zadovoljstvo, saj imava oba rada urejen bivalni prostor in ostale površine najinega doma – od zelenic in grmovnic do vrta in vsega, kar raste in nas obdaja oziroma stoji na naši zemlji. Radi posedamo zunaj, zato imamo temu namenjene prostore, kjer radi gostimo prijatelje, znance … Marsikaj pa se dogaja tudi v kleti, kjer imamo razna druženja, koncerte in praznovanja. Na tokratni videopredstavitvi klet ni bila prikazana, je pa skrita pod igriščem za ulično košarko in druge športne aktivnosti. Vsega tega nimamo samo zase, ampak z veseljem delimo tudi z drugimi. Skratka, v vsem tem uživamo. Današnjega priznanja za V odsevu svetlobe T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) pripravil na ogled razstavo likovnih del Eve Petrič in Zdenke Žido z naslovom V odsevu svetlobe. Razstava bo odprta do konca leta. Umetnici Eva Petrič in Zdenka Žido obravnavata tematiko linije in teksture vsaka v svojem prepoznavnem likovnem jeziku. Vsebinsko Petrič izhaja iz linije kot metafore evolucije, zlasti jo pritegnejo odstopanja in napake, ki evolucijo spreminjajo, Žido pa s plastenjem kristaliničnih kompozicij odpira vprašanje vstopanja v polje onkraj miselnega obzorja. Kustosinja razstave je mag. Andreja Rakovec. Razstava je na ogled do 31. decembra 2021 v Savinovem likovnem salonu Žalec. Razstava bo na ogled vse do konca tega leta. OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I november 2021 3 O prenovljenem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode K. ROZMAN Med drugim so svetniki potrdili terminski program Občinskega sveta za leto 2022, ki bo s štirimi volitvami zelo politično obarvano. Prejšnjo sredo so se žalski svetniki sestali na 21. redni seji Občinskega sveta. Zaradi še vedno veljavnih protikoronskih ukrepov je bila seja ponovno v dvorani Doma II. slovenskega tabora, tokrat pa je bilo na dnevnem redu le 8 točk. Po ukinitvi statusa javnega dobrega na dveh manjših občinskih parcelah južno od železnice v Žalcu so svetnice in svetniki brez pripomb potrdili terminski program Občinskega sveta za leto 2022. To bo »supervolilno« leto, saj bodo 24. aprila oziroma najpozneje 5. junija volitve poslancev v Državni zbor, predvidoma 11. septembra bomo volili predsednika države, tretjo nedeljo v novembru pa bodo lokalne volitve, ki jim bodo sledile še volitve v Državni svet. Kot je v teriminskem planu predlagal župan Janko Kos, bo prihodnje leto poleg slavnostne seje 6. septembra sedem rednih sej Občinskega sveta do konca tega mandata, predvidoma pa še dve po lokalnih volitvah. To je več kot v tem letu, ko bo skupno šest sej Občinskega sveta. V prvi polovici leta 2022 je načrtovana tudi seja z ogledom na terenu. V nadaljevanju novembrske seje je Klemen Strmšnik iz družbe Zavita prek Zooma predstavil predlog prenovljenega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Žalec. Zaradi prenove področne zakonodaje in sprejetega nacionalnega operativnega programa je prišlo do znatnih sprememb pri območjih aglomeracij, zato se je tudi Občina Žalec odločila za prenovo tega dokumenta iz leta 2014. Od takrat se je nekoliko spremenila tudi sama poselitev, prav tako veljajo višji standardi na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, je povedal Klemen Strmčnik. V Občini Žalec je po novem 17 aglomeracij, ena ima 10.000 prebivalcev, štiri imajo več kot 2.000 prebivalcev oziroma populacijskih enot (PE), tri več kot 500 prebivalcev, ostale pa imajo manj kot 500 PE. Glede na število prebivalcev je določeno, kje mora občina zgraditi javno kanalizacijsko omrežje, kje pa bo treba za čiščenje odpadne komunalne vode poskrbeti z malimi čistilnimi napravami. Brez razprave so žalski svetniki potrdili spremembe Odloka o oglaševanju in plakatiranju in odlok vložili v desetdnevno javno obravnavo. Kot je povedal namestnik vodje Urada za gospodarske javne službe Aleš Uranjek, so se v občinski upravi za prenovo odloka odločili zaradi njegove zastarelosti, treba pa ga je bilo tudi uskladiti s trenutno veljavno zakonodajo. V drugi obravnavi in brez razprave ali pripomb je bil na novembrski seji potrjen Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Žalec. Kot je povedal župan Janko Kos, pri ostalih spodnjesavinjskih občinah ni bilo interesa, da bi skupaj urejali to področje. V skladu z odlokom bo Občina Žalec javno službo oskrbe zapuščenih živali na svojem območju izvajala prek koncesionarja. Ob koncu seje je direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič predstavila aktualne informacije o delu občinske uprave. Med drugim je povedala, da je Računsko sodišče RS izdalo sklep o reviziji rednega poslovanja Občine Žalec. Dva zahtevka za posredovanje dokumentacije so v občinski upravi že prejeli, poleg tega pa bosta dve revizorki računskega sodišča dvakrat tedensko izvajali pregled poslovanja v prostorih občine naslednjih nekaj mesecev. Dr. Darja Majkovič je tudi povedala, da bodo imeli s 1. decembrom letos Občina Žalec, mestna in krajevne skupnosti ter vsi javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je žalska občina, nov transakcijski račun. Iz enotnega zakladniškega računa občine bodo prešli na enoten zakladniški račun države, s čimer se bodo precej znižali stroški samega vodenja transakcijskih računov. V občinski upravi pripravljajo tudi spremembe več OPPN. Med drugim načtrujejo nadzidavo I. OŠ Žalec ter pripravljajo novelacijo dokumentacije za obnovo Rimske nekropole v Šempetru. Za slednjo bodo skušali ponovno pridobiti sofinanciranje iz evropskih ali državnih sredstev, kar jim je ob zadnjem obisku priporočil tudi minister za kulturo. Nov griški most bo prestavljen K. R. D. N. Most čez Savinjo na cesti Žalec– Griže bo porušen in zgrajen bo nov. Kot sta v odgovoru na svetniško vprašanje na novembrski seji Občinskega sveta povedala župan Janko Kos in namestnik vodje Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleš Uranjek, je bil zaradi novo odkritih dejstev rok za izdelavo PZI dokumentacije za nov most podaljšan do februarja 2022. Kot so ugotovili strokovnjaki, stoji sedanji glavni steber mostu nad prelomnico, zato bo treba most prestaviti za približno dva metra gorvodno. Gradnja bo potekala v dveh fazah. Najprej bo porušen star glavni most in zgrajen nov, v drugi fazi pa bo porušen še ožji, kolesarski most. Tako bo med gradnjo novega Na dotrajanem griškem mostu je že nekaj časa omejen promet. mostu omogočeno nemoteno delovanje številnih komunalnih vodov, ki potekajo pod mostom. Gradnja novega mostu oziroma prva faza bi lahko bila končana do konca junija leta 2023. Pred začetkom del pa je treba obnoviti most čez Savinjo v Kasazah, preko katerega bo preusmerjen del prometa iz Griž, del pa bo potekal čez most v Šeščah. Občina krije med drugim tudi stroške sterilizacije in kastracije zapuščenih živali. Zavetišče najprej išče skrbnika izgubljene živali K. R. Eno od številnih področij, za katerega morajo kot obvezna javna služba poskrbeti občine, je tudi oskrba zapuščenih živali. Žalski Občinski svet je nov odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine v drugi obravnavi potrdil prejšnjo sredo. Na osnovi odloka bo podeljena koncesija. V skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, bo moral koncesionar sprejemati prijave o zapuščenih živalih, jim zagotavljati potrebno veterinarsko pomoč, zagotavljati ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, poskrbeti za iskanje skrbnikov teh živali oziroma jih prodati ali oddati novim lastnikom, v skladu s predpisi pa tudi zagotavljati označevanje in registracijo zapuščenih živali ter izvajati druge naloge, ki jih določata Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. Odlok v 4. členu navaja tudi pravice in obveznosti uporabnikov. Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju žalske občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati jo nazaj. Če tega ne stori v osmih dneh od dneva, ko je bila njegova žival najdena, jo lahko izvajalec javne službe oziroma koncesionar odda drugemu zainteresiranemu lastniku, ki se bo zavezal, da bo za žival ustrezno skrbel. Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača njen dotedanji lastnik, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik ni znan oziroma lastnika ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, v kateri je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. Občina krije stroške odlova in prevoza živali, veterinarskega pregleda ob namestitvi, veterinarske oskrbe živali po namestitvi, če je ta potrebna, stroške označitve, sterilizacije in kastracije živali ter stroške dnevne oskrbe za prvih 30 dni (razen izjem, ki jih določa Zakon o zaščiti živali). Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča. Koncesionar mora zagotoviti zavetišče in druga sredstva, potrebna za izvajanje te javne službe, skladno s predpisi. Občina mora pred podelitvijo koncesije oblikovati merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočala transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, je zapisano v odloku. Kot merila se upoštevajo cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference in morebitne druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj. Komisijo za izbor imenuje župan. Odlok tudi navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. Najmanj dvakrat letno mora koncesionar poročati občini kot koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja. Koncesionar mora tudi obveščati pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javne službe. Koncesija se podeli za obdobje dveh let. OBČINE 4 ŠT. 10 I november 2021 Številni projekti do konca leta T. TAVČAR V Občini Braslovče se je ali pa se bo do konca leta zaključilo kar nekaj projektov v skupni vrednosti skoraj milijon evrov. Pri gradnji kanalizacije v Parižljah Gre za projekte, ki so del skupnih projektov občin Spodnje Savinjske doline, nekateri pa so samostojni občinski projekti. Nanašajo se na obnovo vodovoda, kanalizacije, sanacijo plazu, javne razsvetljave in mostu. Tako Občina Braslovče v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, 1. sklop – podsklop 2, izvaja rekonstrukcijo vodovoda Šmatevž–Glinje v skupni dolžini 690 m. Pogodbena cena del znaša slabih 160.000 evrov z DDV. Obstoječe dotrajane cevi se nadomestijo z novimi cevmi iz duktilne litine DN 300. V podsklopu 1 omenjenega projekta je rekonstrukcija vodovoda Gomilsko–Rezana v zaključni fazi. Obnovljenih je okrog 500 m vodovoda. Sledijo še asfalterska in zaključna dela. Občina Braslovče je v času gradnje financirala izvedbo javne razsvetljave. V sodelovanju s Telekomom Slovenije in Elektrom Celje so izvedli optično in elektro omrežje. Izvajalec teh del je gradbeno podjetje Gratel s partnerjem, podjetjem Vodotehnik, pogodbena vrednost pa je 98.750 evrov. V zaključni fazi je tudi projekt izgradnje fekalne kanalizacije v sklopu Odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v porečju Savinje – Občine Braslovče, Polzela in Žalec. Izvajalec del AGM Nemec mora še asfaltirati določene odseke, urediti bankine in poskrbeti za zatravitev. S projektom bo priključitev na javno fekalno omrežje v Orli vasi in Parižljah omogočena okrog 55 gospodinjstvom. Vrednost projekta z obnovitvenimi deli v sklopu projekta, ki so zajemala tudi obnovitev vodovoda, izvedbo javne razsvetljave, ureditve odvodnjavanja in razširitve vozišč, se ocenjuje na dobrih 400.000 evrov. Občina Braslovče je od Ministrstva za okolje in prostor RS pridobila večino sredstev za sanacijo plazu na lokalni cesti Nazarje–Dobrovlje pri cerkvi sv. Urbana. Projekt je v zaključni fazi. Skupna vrednost pogodbenih del znaša 340.000 evrov (z DDV). Dela izvaja družba NIVO EKO. V sklopu sanacije plazu sta izvedeni dve podporni kamniti konstrukciji. Urejena bosta ustrezno odvodnjavanje ter na novo asfaltiran odsek v dolžini cca. 250 m. V septembru so uredili tudi javno razsvetljavo v Podvrhu od Kamenč proti Šmatevžu, v Šmatevžu proti športnemu igrišču in na parkirišču pri koloparku v Rakovljah. Skupna vrednost gradbenih in elektroinštalacijskih del znaša 36.957 evrov (z DDV). Izvajalec del je bilo podjetje Beloglavc. Občina Braslovče je s tem pridobila 26 novih cestnih svetilk. Direkcija RS za infrastrukturo je zaključila s težko pričakovano obnovo mostu in izgradnjo krožišča v Letušu. Prebivalci Letuša so s tem pridobili novo krožišče s temeljito obnovo in razširitvijo mostu. S projektom se je bistveno povečala prometna varnost proti POŠ Letuš. V sklopu projekta je Občina Braslovče izvedla preplastitev ceste proti POŠ Letuš. Pri Marofu polnilnica D. N., T. T. V Občini Prebold so že lani postavili dva polnilnika za električne avtomobile pri trgovini Mercator oziroma na parkirišču pri OŠ Prebold. Ob letošnjem evropskem tednu mobilnosti pa so na dvorišču Družabnega centra Marof, pred starim mostom čez Bolsko, namestili pametno stensko polnilnico s priključki za različne vrste električnih koles in stojalo s ključavnicami za dve kolesi. Prostor Družabnega centra Marof je s postavitvijo te polnilnice tako dobil še eno pridobitev, odkar na tem prostoru delujejo preboldska kmečka tržnica, muzej, TIC in zadnja tri leta medgeneracijski center. Zagotovo pa to še ni vse, saj se lahko naredi še marsikaj, vključno s fasado za lepši zunanji videz objektov. Tudi na Čreti Polnilno postajo za električna kolesa so postavili tudi pri Planinskem domu na Čreti. Priljubljena izletniška točka in plezalna destinacija v neokrnjeni naravi Dobrovelj je z novo pridobitvijo postala še bolj trajnostno naravnana. Pri domu je kolesarjem, ki se na Čreto odpravijo z električnimi kolesi, na voljo polnilna postaja s štirimi vtičnicami, kjer lahko napolnijo baterije za nemoteno nadaljevanje svoje poti. Za namestitev pa je že pripravljena tudi servisna postaja, kjer bo mogoče opraviti hitra popravila vseh vrst koles. V pomoč čebelarjem 1000 kg sladkorja T. TAVČAR Sanacija plazu pri cerkvi sv. Urbana na Dobrovljah Potrdili že drugi rebalans proračuna T. T. Svetniki OS Polzela so bili kritični do poročila NO. Občinski svet Občine Polzela je na 19. redni seji obravnaval sedem točk dnevnega reda, od katerih so največ časa namenili končnemu poročilu Nadzornega odbora (NO) Občine Polzela za leto 2020, deloma pa tudi za leti 2019 in 2021, ter drugemu rebalansu proračuna Občine Polzela za leto 2021. Končno poročilo o opravljenem nadzoru Nadzornega odbora Občine Polzela v letu 2021 sta predstavili članici Mateja Hojkar in Katja Fornezzi. Nadzorni odbor je v okviru pristojnosti izvedel nadzor namenskosti, smotrnosti in pravilnosti poslovanja Občine Polzela, pri čemer je bil predmet pregleda poslovanje občine v letu 2020 ter deloma Polnilnica s stojalom za dve kolesi je še ena pridobitev DC Marof. v letu 2019 in tudi prvih mesecih leta 2021. Na podlagi ugotovitev so v poročilu zajeta priporočila občinski upravi, ki jih bo morala ta upoštevati pri svojem poslovanju. Skozi razpravo so bili svetniki in svetnice do poročila zelo kritični in so zastavili kar nekaj vprašanj, na katera pa bo NO pripravil odgovore najkasneje do naslednje seje Občinskega sveta. Občinski svet je sprejel odlok o drugem rebalansu proračuna Občine Polzela za leto 2021. Prihodki po sprejetem drugem rebalansu leta 2021 znašajo 6.603.402 evrov, kar je 184.896 evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki znašajo 7.095.689 evrov, in sicer so za 189.941 evrov nižji od odhodkov veljavnega proračuna letošnjega leta. Največja sprememba na prihodkovni strani je na področju transfernih prihodkov (sofinanciranje s strani državnega proračuna in državnega proračuna za sredstva iz EU), ki so se v primerjavi z veljavnim proračunom znižali za 240.534 evrov iz naslova spremenjenih vrednosti investicijskih programov. Na odhodkovni strani drugega rebalansa se bistveno znižujejo investicijski izdatki, in sicer za 263.111 evrov zaradi nižjih vrednosti izvajalskih pogodb. Proračunski primanjkljaj se znižuje s 497.332 evrov na 492.287 evrov, kril pa se bo s prenosom sredstev iz leta 2020. Letošnja čebelarska sezona je ena najslabših v zadnjih letih. Da je tako, lahko sklepamo iz podatkov Opazovalno-napovedovalne službe medenja pri Čebelarski zvezi Slovenije. Ta spremlja medenje na 66 tehtnicah po vsej Sloveniji. Povprečen donos na čebeljo družino (panj) je bil 1,3 kg, kar je najslabše povprečje v zgodovini spremljanja medenja. Občina Braslovče je 17 čebelarjem, članom ČD Braslovče, ki imajo okoli 300 panjev, donirala 1000 kg sladkorja. Več o slabi letini in donaciji Občine Braslovče braslovškim čebelarjem nam je povedal dr. Jurij Laznik: »Letošnjo pomlad je dodobra pokvarilo aprilsko vreme; več zaporednih močnih ohladitev, tudi pod ničlo, in celo sneg v nižinah. Priča smo bili izredno nizkim temperaturam in vsakodnevnim padavinam, kar ni ravno običajno za ta letni čas. Prav muhasta narava je tako poskrbela, da čebele niso mogle izkoristiti izjemno pomembne pomladanske paše. Še več, že konec meseca aprila smo bili prisiljeni krmiti čebelje družine, da so lahko preživele do poletnih paš lipe in kostanja. Čebelarji smo se zato odločiti prositi za pomoč Občino Braslovče, ki nam je tudi prisluhnila in priskočila na pomoč. S strani Občine Braslovče smo čebelarji prejeli donacijo v obliki 1000 kg sladkorja, za kar se iskreno zahvaljujemo!« Dr. Jurij Laznik, predsednik ČD Braslovče OBČINE ŠT. 10 I november 2021 5 Višje cene vrtca, a znižanje ob odsotnosti T. TAVČAR Braslovški svetniki so se na 19. redni seji ponovno sestali v Domu kulture v Braslovčah. Na seji so obravnavali 12 točk dnevnega reda, med njimi pa potrdili drugi rebalans proračuna občine za letošnje leto. V drugi obravnavi so braslovški svetniki potrdili predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za del območja PA 9 Rakovlje Terase 3 in za odmero komunalnega prispevka za območje Zazidalnega načrta Šmatevž. V času javne obravnave ni bilo pripomb ali drugega predloga. Na podlagi sprejetega odloka bo tako občina uskladila svoj obstoječi odlok z novo zakonodajo ter že izvedenimi investicijami v komunalno infrastrukturo. Občinski svet je v nadaljevanju potrdil drugi rebalans proračuna za letošnje leto. V odloku o drugem rebalansu proračuna občine za leto 2021 so se prihodki glede na sprejet proračun znižali za 350.005 evrov in znašajo 6.797.095 evrov, odhodki pa so se znižali za 329.442 evrov in so planirani v višini 8.202.110 evrov. Za 20 tisoč evrov se je znižal tudi znesek za odplačilo dolga in znaša 275.775 evrov za leto 2021. Znižanje tako prihodkov kot odhodkov je posledica zamika začetka izgradnje obnove vodovodov v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, za katerega je Občina Braslovče skupaj z občinami SSD pridobila nepovratna EU sredstva ter sredstva iz proračuna RS. Sredstva se znižujejo glede na sklenjene izvajalske pogodbe ter dogovorjen terminski plan. V letošnjem letu bo izvedena rekonstrukcija vodovoda Šmatevž–Glinje ter Gomilsko Rezana, kjer v zadnjih letih zaznavajo največ okvar. V nadaljevanju seje so svetniki in svetnice v prvem branju razpravljali o predlogu Odloka o subvencioniranju socialno-varstvene storitve in ga dali v 15-dnevno javno obravnavo, nato pa razpravljali in sklepali o novih cenah vrtca. Trenutno veljavne cene ne pokrivajo več vseh stroškov, predvsem stroškov dela. V času od zadnjega sklepa o povišanju cen, ki je pričel veljati 1. aprila 2019, je prišlo do bistvenega povišanja stroškov dela ter do povišanja materialnih stroškov in stroškov živil. Cena programa vrtca se oblikuje na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen vrtcev, ki izvajajo javno službo. Po krajši razpravi so nove cene svetniki in svetnice potrdili. Nova cena za prvo starostno obdobje 1–3 leta tako znaša 534,62 evra, kar je za 8,46 odstotka več, za drugo starostno obdobje 3–6 let pa 425,84 evra, kar je za 12,15 odstotka več. Za kombinirani oddelek je cena 472,57 evra. Občinski svetniki so v nadaljevanju razpravljali tudi o dodatnem znižanju plačila vrtca zaradi odsotnosti. Starši otrok, za katere je Občina Braslovče po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, lahko uveljavijo pravico do dodatnega znižanja plačila programa v času šolskih počitnic. Dodatno znižanje se prizna za odsotnost otroka najmanj deset dni in največ dva meseca v času od 20. junija do 31. avgusta. Plačilo se staršem zniža glede na število dni odsotnosti: za neprekinjeno odsotnost 10 delovnih dni (vključno do 14 delovnih dni) se plačilo zniža za 15 %, za neprekinjeno odsotnost 15 delovnih dni (vključno do 19 delovnih dni) se plačilo zniža za 30 %, za neprekinjeno celomesečno odsotnost se plačilo zniža za 50 %, za neprekinjeno dvomesečno odsotnost se plačilo zniža za 70 %. Po razpravi je Občinski svet Občine Braslovče sprejel Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Braslovče – OE Vrtec Braslovče in o dodatnem znižanju plačila zaradi odsotnosti. Pri podvrtavanju reke Savinje Obnova primarnega vodovoda čez Savinjo T. TAVČAR Izbrani izvajalec NIVIG iz Šoštanja je pričel z rekonstrukcijo primarnega vodovoda čez reko Savinjo med obrtno cono Garant in Parižljami. Zaradi pogojev Direkcije RS za vode bo nova trasa sto metrov dolga, od tega bo tekla tri metre pod koto dna reke Savinje. Poseg je zelo zahteven, zaključek je predviden do konca tega meseca. Cena za ta dela je 62 tisoč evrov. Gradnja se izvaja v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, ki ga na podlagi sporazuma o sodelovanju skupaj vodijo vse občine Spodnje Savinjske doline in predstavlja del podsklopa 2 Primarni vodovod Zaplanina–Ločica–Vransko. NOVI Č KE T. T. Plezalna stena v braslovški šoli V Športni dvorani OŠ Braslovče so zaključili z izdelavo plezalne stene. Izvajalec je bilo podjetje MR & CO. Končna vrednost investicije znaša 37 tisoč evrov z DDV. Od tega bo 18.692 evrov prispevala Fundacija za financiranje športnih organizacij, preostala sredstva pa bo zagotovila Občina Braslovče iz proračuna. Braslovški svetniki so se zaradi ukrepov epidemije tudi tokrat dobili v dvorani kulturnega doma. Proračun za leto 2022 v javno obravnavo D. NARAGLAV V ponedeljek, 8. novembra, je v sejni sobi Občine Tabor potekala 19. redna seja Občinskega sveta Občine Tabor. Glavna točka dnevnega reda je bila prva obravnava proračuna občine za prihodnje leto, prva obravnava pa je bila namenjena tudi Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Tabor. Drugo obravnavo in sprejem je doživel Pravilnik o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine. Obrazložitev predloga proračuna za leto 2022 je podala Mihaela Zupančič in povedala, da so pri sestavi upoštevali povprečnino za leto 2022, ki je višja in znaša 645 evrov, kar za občino pomeni povečanje prihodkov za 42.966 evrov na letni ravni. Primerna poraba občine za leto 2022 znaša 1.446.033 evrov. Višina skupnih prihodkov je planirana v višini 2.161.558,53 evra, od tega pa je glavni načrtovani vir dohodnina, ki znaša 1.428.239 evrov. Odhodki se načrtujejo v višini dobrih 2.264.312 evrov. Svetniki so sprejeli sklep, da se o predlogu proračuna za leto 2022 opravi še javna razprava. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine. Obrazložitev je podala Alenka Kreča Šmid in ob tem povedala, da je obstoječi odlok iz leta 2016 treba uskladiti z Zakonom o urejanju prostora in sprejeti podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, to je za cestno omrežje, vodovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje. Svetnik in podžupan Žan Grobler je podal pripombo, da je treba uskladiti stopnjo povečanja komunalnega prispevka za parcele manjšega in večjega obsega, saj je iz simulacije izračunov razvidno, da prihaja do razkorakov: za manjše parcele je treba plačati višji komunalni prispevek. Meni, da ima višina komunalnega prispevka pomemben vpliv na priseljevanje v občino. Alenka Kreča Šmid je zagotovila, da se bo naredil ponovni preračun. Seja se je nadaljevala še z drugo obravnavo Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine. Obrazložitev je podala Saša Zidanšek Obreza in povedala, da je bil predlog pravilnika v enomesečni javni obravnavi, v času katere ni bilo prejetih pripomb. V pravilnik je dodatno zajeta »Oddaja stvarnega premoženja v občasno uporabo«, v okviru te pa tabela faktorjev dejavnosti, na osnovi katere bo domačim društvom zaračunana nižja uporabnina prostorov. Iz pravilnika se izvzamejo členi, ki opredeljujejo »Obremenjevanje s stvarmi in pravicami«, saj občina s tega področja ne vrši prakse, ker zanjo ni izkazanih potreb. V nadaljevanju je predstavila še izračun uporabnine za domača društva in neprofitne organizacije, svetniki pa so predlagani pravilnik soglasno potrdili. Sanacija plazu v Zaplanini V teh dneh se pričenjajo dela na sanaciji plazu na lokalni cesti v zgornji Zaplanini v Občini Vransko. Dela izvaja podjetje Novitta Celje. Strošek projektne dokumentacije, geodetskih izmer in nadzora je skupaj 6.325 evrov. Pogodbena vrednost izvedenih del sanacije je 71.382 evrov. Plaz ogroža normalno prevoznost lokalne ceste, zato je izvedba sanacije nujna. V času del bo cesta na tem delu zaprta. Obvoz za osebna vozila bo urejen po vzporedni poljski poti. Zimska služba in obnova deponij Občina Vransko bo za zagotavljanje prevoznosti občinskih cest v zimskem obdobju sklenila pogodbe o izvajanju zimske službe s 13 izvajalci, ki so v preteklih letih že izvajali zimsko službo na območju občine. Za plačilo stroškov imajo v proračunu za letošnjo zimo rezerviranih 70.000 evrov. Zaradi dotrajanosti deponij za zimsko službo so obnovili tri deponije: Vransko–Bolte, Prekopa in Prilope. Za posipanje cest je naročenih 100 m3 mešanice gramoza in soli, ki jo razvozijo na devet deponij v občini. Vzdrževanje gozdnih cest Načrtovana redna letna vzdrževalna dela na gozdnih cestah v Občini Vransko v skupni dolžini 7,8 km je opravil podjetnik Sašo Cizej iz Prekope. Gre za dela na gozdnih cestah Presedle–Volčje jame, Prekopa–Dežnikar, Čreta–Nazarje, Lipa–Jeseničnik, Avtocesta–Križ in Odcep Sveti Jošt. Nadzor nad izvedbo del je izvajal Zavod za gozdove RS, Območna enota Celje. Skupna vrednost izvedenih del je znašala 20.682 evrov. Klopi, koši za smeti v Braslovčah V sodelovanju s slovenskim proizvajalcem urbane opreme Atriva je Občina Braslovče kupila enotne klopi in koše za smeti. Dobavljenih je 10 klopi in 7 košev za smeti, ki jih bodo postavili ob Braslovškem jezeru, v trgu Braslovč in pri Koloparku pri OŠ Braslovče. PO DOLINI 6 ŠT. 10 I november 2021 Odprli dnevno-varstveni center T. TAVČAR Center v Žalcu bo nudil vse oblike osnovne in socialne oskrbe ter zdravstvene nege za 15 uporabnikov. Hiša DVC Žalec stoji naproti razvijajoče se soseske Žalec zahod. Dom Nine Pokorn na Grmovju, ki je bil ustanovljen pred 40 leti, je 3. novembra namenu predal novi Dnevno varstveni center (DVC) Žalec, ki nudi izvajanje dnevnih oblik varstva za starejše od 65 let. Od leta 2006 do danes so sicer odprli že šest bivalnih enot, ki delujejo kot samostojne stanovanjske skupnosti. Investicijo, vredno nekaj več kot pol milijona evrov, sta sofinancirala RS in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj sredstev pa je bilo lastnih. Pridobili so tudi sredstva za nakup namenskega kombija za prevoz starejših oseb. Ob odprtju je Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poudaril, da je Dom Nine Pokorn Grmovje pionir in zgled na vseh področjih svojega delovanja, še posebej pa na področju deinstitucionalizacije v Sloveniji, saj zaposleni voljo in ljubezen do sočloveka prelivajo v operativno odzivno aktivnost ter svojim občanom omogočajo dostojno življenje v različnih življenjskih obdobjih. Župan Občine Žalec Janko Kos je izpostavil pomen nove pridobitve za občino, saj bodo odslej tudi starejši imeli možnost kakovostnega preživljanja svojega časa. Omenil je tudi načrte Občine Žalec za gradnjo oskrbovanih stanovanj, ki bodo predstavljala strateško pomembno dopolnitev DVC Žalec. Direktor Doma Nine Pokorn Grmovje dr. Tomaž Lenart je poudaril pomen skupnostne oskrbe kot prioritetne skrbi za vse, ki pomoč potrebujejo. Po njegovem mnenju bi morala imeti podobno stanovanjsko enoto vsaka vas. Hkrati je izrazil veselje, da je njihovemu domu kljub epidemiji uspelo v zelo kratkem času zaključiti projekt, v katerem se je znova pokazalo dobro sodelovanje z Občino Žalec, pristojnimi institucijami in vsemi vključenimi. Za predanost svojemu delu se je zahvalil zaposlenim, izvajalcem in sosedom. Zahvalo je izrazila tudi vodja DVC Žalec Monika Doberšek. Hišo in novo namensko vozilo sta blagoslovila župnika Vlado Bizjak in mag. Ivan Arzenšek. Trak je skupaj z ministrom, županom in direktorjem prerezala prva uporabnica DVC Žalec Marija Bizjak. Kulturni program so oblikovali zaposleni, stanovalci in prostovoljec Franci Podbrežnik. Dom Nine Pokorn Grmovje Ob odprtju je zbrane nagovorila Monika Dobršek. V ozadju direktor dr. Tomaž Lenart, župan Janko Kos, minister Janez Cigler Kralj in Marija Bizjak, prva uporabnica centra. je sinonim za nenehni razvoj in napredek. V začetku leta 2019 so odprli prizidek za demenco, enoto Spominček, v kateri danes živi 12 stanovalcev. Prenovljene so tudi vse enote v matični stavbi, trudijo pa se, da stanovalci ohranjajo dostojanstvo in visoko kvaliteto življenja po svoji meri. Okrogle obletnice – 40 let delovanja – lani žal niso mogli praznovati, so pa vse, kar se je zgodilo v teh letih, strnili v bilten. Med ogledom novih prostorov centra Za obnovo doma ključni prostovoljci D. NARAGLAV Otroci v vrtcu med spoznavanjem semen buče in fižola Širjenje pomena samooskrbe Prihodnje leto 10. marca bodo planinci PD Prebold zaokrožili polstoletni jubilej. Ta bo še lepši zaradi obnovljenega planinskega doma pod Reško planino, ki bo prihodnje leto prav tako zaokrožil 50 let delovanja. Obnovitvena dela so vključevala izgradnjo požarnega stopnišča, prenovo tlakov in stropov v pritličju objekta, ki obsega veliko dvorano, hodnik in sobo s točilnim pultom, sanacijo vlažne stene ter ureditev dezinfekcije vode v vodnem rezervoarju. Na tem območju Marije Reke namreč prej ni bilo pitne vode. Investicija bo omogočila, da se s pitno vodo Del notranjosti prenovljenih prostorov poleg planinskega doma oskrbujejo župnišče in druge sosednje kmetije. V vseh prostorih obnove so bile na novo izdelane tudi elektroinštalacije. V obnovo doma je Občina Prebold vložila okrog 46 tisoč evrov. Ob tem znesku pa gre dodati izjemen prispevek planincev in oskrbnika na čelu s predsednikom Maticem Pečovnikom, ki so v obnovo vložili veliko ur prostovoljnega dela. Notranjost doma je povsem prenovljena, do jubileja v prihodnjem letu pa bo dom dobil še novo fasado in še polepšano okolico. D. N. V Občini Prebold so na začetku tega meseca v šoli in vrtcu začeli z aktivnostmi v sklopu projekta Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold. S projektom je bila občina kot prijavitelj uspešna na razpisu LAS Spodnje Savinjske doline. V prvem sklopu projekta so izobrazili 12 prostovoljcev, ki so pridobili naziv ambasador trajnosti. Skupaj z Eko civilno iniciativo so na začetku tega meseca pripravili prvo delavnico za vrtce in šole, kar je eden od ciljev projekta – širjenje znanja in infor- macij o pomenu samooskrbe med mladimi. Na tokratni delavnici so to tematiko spoznavali najprej najmlajši v vrtcu. Preko igre so spoznavali fižol in bučo, pripravo semen ter to, kakšne jedi se lahko pripravi iz njih. Podobno je bilo nato še za razredno stopnjo na šoli, kjer so v praktičnem delu poleg ostalega sadili tudi okrasno božično žito. V načrtu so še štiri delavnice, ki se bodo odvijale v naslednjih mesecih in na katerih bodo posegli po še bolj zahtevnih temah. Ena od teh štirih je bila že minuli petek, naslednje pa bodo v prihodnjem letu. Planinski dom po obnovitvi zgornjih prostorov z narejenimi požarnimi stopnicami PO DOLINI ŠT. 10 I november 2021 V spomin na žrtve prometnih nesreč JKP od 1. januarja z novim direktorjem T. TAVČAR T. TAVČAR Slovenske ceste so v zadnjih desetih letih zahtevale 7.708 življenj. Tradicionalno, že petnajsto leto zapored, tretjo nedeljo v novembru (letos 21. 11.) obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Letošnji slogan aktivnosti je: Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo za območja umirjenega prometa. Zaradi ukrepov Vlade RS v letošnjem letu ne organizirajo prireditev, so se pa v številnih krajih po Sloveniji s prižigom sveč poklonili spominu na žrtve prometnih nesreč. Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena edina marmornata plošča v Spodnji Savinjski dolini, ki nosi napis »Spomin žrtvam prometnih nesreč«, so se v imenu članov ZŠAM Savinjska dolina v četrtek, 18. novembra, žrtvam poklonili in prižgali sveče predsednik Milan Pečnik in še nekateri drugi člani, predstavniki občine in drugi. Slovenske ceste so od leta 1991 do 2021 zahtevale 7.708 življenj, približno 308.942 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. Po podatkih Evropske komisije je na cestah v EU leta 2020 umrlo 18.844 ljudi (v povprečju 42 mrtvih na milijon prebivalcev), to je 37 Svet ustanoviteljev, ki ga sestavlja vseh šest županov Spodnje Savinjske doline, je med osmimi kandidati za mesto direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec izbral Janeza Primožiča. Novi direktor, ki bo funkcijo nastopil 1. januarja, je župane najbolj prepričal z vizijo nadaljnjega razvoja podjetja, ki je uresničljiva tudi v praksi. Sklep o njegovem imenovanju so župani vseh šestih spodnjesavinjskih občin sprejeli soglasno. Janez Primožič, ki živi v Preboldu in je po izobrazbi magister znanosti s področja elektrotehnike, je univerzitetno izobrazbo pridobil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, medtem ko je podiplomski študij opravil na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Trenutno je zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s projektiranjem in izvedbo hladilnih sistemov. V Taboru kmalu Prostofer D. N. Med prižigom sveč na Polzeli odstotkov manj v primerjavi z letom 2010 in 17 odstotkov manj v primerjavi z letom 2019. Ocenjuje se, da je bilo lani ob vsaki smrti na cestah EU pet ljudi še huje poškodovanih, skupaj okoli 95 tisoč oseb. Družbeni gospodarski stroški nesreč so ocenjeni na 128 milijard evrov oziroma približno 3 % BDP. Ocena Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona udeležencev, dnevno najmanj 3.390 oseb. Poškoduje se okoli 50 milijonov ljudi, 5 milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. Trenutno so prometne nesreče vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov, starih 5–29 let. Živahne infrastrukturne aktivnosti v Preboldu D. NARAGLAV V Občini Prebold je bilo v jesenskem času in deloma že prej izpeljanih več najrazličnejših del na infrastrukturnem področju, nekaj pa jih je še v teku. Dela na cesti pri mostu v Šeščah v teh dneh Letošnje leto bo tako za občino na tem področju dokaj uspešno, saj investicijskih aktivnosti ni manjkalo tudi v ostalih mesecih leta. Največja pridobitev pa je nedvomno bila dokončanje del v OŠ Prebold. V mesecu septembru je bila izvedena nujna sanacija najbolj poškodovanega odseka občinske ceste Prebold–Marija Reka v Mali Reki 7 v dolžini 1000 m. Dela v višini 49.900,00 evrov je izvedlo podjetje VOC Celje. V tem prvem jesenskem mesecu so bili zaključeni izgradnja vodovoda in kanalizacije s priključki ter spodnji ustroj ceste v Latkovi vasi. Zgrajena komunalna infrastruktura omogoča pozidavo parcel, ki so v večji meri že prodane in se za gradnjo na njih že izvajajo postopki pridobivanja gradbenih dovol- jenj. Dela v višini 114.300,00 evrov brez DDV je izvedlo podjetje Sekopt, nadzor nad izvedbo del pa je izvajalo podjetje Paritet. V mesecu oktobru so zaključili sanacijo brežine potoka Kolja v Matkah ob lokalni cesti Šešče–Matke, ki je bila močno poškodovana v neurju s poplavami meseca julija 2020. Utrjena brežina ter nov propust omogočata varno vožnjo številnim vozilom na tej prometni cesti. Dela v višini 47.540 evrov z DDV je izvedlo na javnem razpisu izbrano podjetje Cvetko Vrbek, s. p. Poleg tega so v letošnjem letu želeli povečati prometno varnost najbolj ranljivim udeležencem v prometu, tj. pešcem. Skladno s smernicami ministrstva so naročili Elaborat prometne signalizacije »Varna pot v šolo« v neposredni bližini vrtca in OŠ Prebold. Dela je opravilo podjetje Kreativ, ki je izvedlo dodatne talne oznake in vertikalno prometno signalizacijo, ki voznike in tudi pešce vizualno opozarja na bližino šole ter vrtca in seveda na večjo prisotnost mladih občanov. V tem času potekajo še dela v Šeščah na cesti pri mostu (cesta čez Savinjo je zaprta), kjer se obnavlja vodovod, nato pa se bo na novo asfaltiralo in naredilo pločnik. Potekajo tudi sanacija plazu v Matkah, gradnja odseka kanalizacije Prečna pot, obnova ceste Sv. Lovrenc na relaciji Cigonce–Vračko in še kaj. Novembra je Občina Tabor podpisala pogodbo o sodelovanju v projektu »Izboljšanje trajnostne mobilnosti na socialnem področju v Občini Tabor« z zavodom Zlata mreža iz Logatca. Financiranje projekta je uvrščeno v predlog proračuna Občine Tabor za leto 2022, kar so na novembrski seji svetniki tudi izrazili s podporo temu projektu. Kot je povedala Saša Zidanšek Obreza, bo skupaj z Občino Vransko najeto električno vozilo, s katerim bodo prostovoljci obeh občin izvajali prevoze za starejše občane, ki ne vozijo sami, nimajo svojcev, imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Gre za prevoze po nujnih opravkih, npr. v zdravstveni dom, bolnišnico, lekarno, banko, pošto, občino, upravno enoto itd. Vozilo bo na voljo ob koncu meseca decembra. Občina Tabor zato vabi vse prostovoljce, ki so pripravljeni sodelovati kot vozniki izvajalci prevozov, da svoje podatke posredujejo na občino, na telefonsko številko 03/705 70 88 ali na e-poštni naslov: sasa.zidansek. obreza@obcina-tabor.si. »Za naročilo prevozov naših občanov bo vzpostavljen klicni center zavoda Zlata mreža, preko katerega bo možno naročati brezplačen prevoz s klicem na brezplačno telefonsko številko od januarja 2022 dalje,« je še povedala Saša Zidanšek Obreza. Nova prikazovalnika hitrosti D. N. V Občini Tabor imajo že pet prikazovalnikov hitrosti. Četrtega so namestili 27. oktobra pri nekdanji šoli v naselju Loke v smeri proti naselju Tabor, zadnjega pa 17. novembra pred novim nastajajočim naseljem Tabor - jug, ki meri hitrost v smeri Lok. Četrti prikazovalnik je obremenil občinski proračun za 2.300 evrov, petega pa so v občini dobili v enoletno brezplačno uporabo kot rezultat uspešne kandidature na javnem razpisu Javne agencije RS za varnost prometa v mesecu septembru. Preko modema je s prikazovalnikom vzpostavljena povezava na spletno stran občine, kjer lahko s klikom na ikono »Vi vozite« spremljajo podatke v zvezi s številom motornih vozil in hitrostmi po urah in dnevih. Ker je na obeh območjih, kjer sta prikazovalnika locirana, pogosto zaznati prekoračitve predpisanih omejitev hitrosti, upajo, da bosta pozitivno vplivala na kršitelje prometnih predpisov in doprinesla k umiritvi hitrosti. PRODAJALNA SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 8 OSREDNJE TEME ŠT. 10 I november 2021 Večina je sprejela samotestiranje L. K., D. N., B. P. Samotestiranje v šolah je minuli teden dvignilo prah, a večinoma sedaj poteka dobro, proti je le peščica staršev. Zaradi zaostrovanja epidemije in večanja števila okužb so zaostrili tudi nekatere ukrepe v šolah. Od srede, 17. novembra, se morajo učenci in dijaki obvezno samotestirati na koronavirus v šolah. Testiranje poteka trikrat na teden, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Tisti, ki se ne bodo samotestirali in niso ne cepljeni ne preboleli, se morajo začasno izobraževati na daljavo. Starši otrok osnovnih šol Spodnje Savinjske doline so se večinoma odzvali dobro in konstruktivno, manjšina pa je izrazila pomisleke. Ravnatelji so izpostavljeni številnim pritiskom, saj je bilo ob nasprotovanju nekaterih staršev precej zmede s pomanjkljivimi navodili pristojnega ministrstva, ki so jih v nadaljevanju le dopolnili. Tudi kombiniranje pouka v šoli s tistim na daljavo je zahtevna zgodba. O izkušnjah v zvezi s tem smo povprašali ravnatelje šol Spodnje Savinjske doline. Odzvali so se štirje z različnimi izkušnjami. Skupna je ugotovitev, da otroci niso imeli težav s samim samotestiranjem. Bernardka Sopčič Mag. Bernardka Sopčič, ravnateljica OŠ Polzela, je o tem, kako so se lotili samotestiranja v njihovi šoli ter o odzivu staršev, povedala: »Izvedbe samotestiranja otrok smo se lotili skladno z navodili, ki smo jih prejemali s strani MIZŠ. Največji izziv so starši, ki imajo drugačno mnenje in se z ukrepom ne strinjajo. Želimo, da so otroci preskrbljeni z vsemi podatki, obveznostmi, navodili šolskega dela in razlagami tudi doma. Objavljamo v spletnih učilnicah in občasno z njimi sodelujemo tudi v živo, sklicujemo videoklice. Takšno delo – hibridni pouk nas vse zelo obremenjuje, jemlje čas, vendar srčno želimo, da otroci ne bi čutili razkola, ki je nastal zaradi vpeljanega ukrepa. Starši so še vedno mnenja, da smo ravnatelji vir vseh težav, dostikrat nam očitajo marsikaj in ne razumejo, da moramo šole slediti navodilom in skladno s sklepi, ki jih prejmemo od resornih služb in nadrejenih organov. Veliko je pisem in obtožb, ki nas vse zelo obremenjujejo in nam grenijo življen- je. Želimo si, da bi končno že prišel dan, ko bomo lahko spet normalno zaživeli in svoje poslanstvo opravljali, kot znamo in si srčno želimo.« Na OŠ Griže brisi tudi ob pomoči staršev Kot je povedala ravnateljica OŠ Griže Marija Pavčnik, na njihovi šoli v začetnem, uvajalnem obdobju samotestiranja (vsaj 14 dni) učencem od 1. do 3. razreda pomagajo, tako da omogočajo pomoč enega od staršev pri odvzemu brisa. »Ko starš pripelje otroka v šolo, sledi navodilom strokovnega delavca. Na vstopni točki učenec sam ali pa skupaj s staršem opravi samotestiranje. Opažamo, da je že drugi dan samotestiranja bilo več učencev, ki so celoten postopek korajžno in samostojno izpeljali sami brez pomoči staršev.« Učenci od 4. do 9. razreda pa se v Grižah samotestirajo sami pod nadzorom strokovnega delavca šole. »Če ima učenec aktivnost že t. i. nulto uro (ob 7.30), se samotestira pri tej aktivnosti. Strokovni delavec, ki opravlja nadzor pri samotestiranju, posameznemu učencu na individualen evidenčni list zapiše, da se je testiral pri njem. Ta evidenčni list učenec pokaže strokovnemu delavcu v razredu, ki izvaja nadzor nad samotestiranjem prvo učno uro. Strokovni delavec na skupnem zbirniku označi, kdo od učencev je opravil samotestiranje. Samotestiranje se izvaja v skladu s protokolom samotestiranja učencev v prostorih šole, s čimer so bili seznanjeni starši in učenci. Protokol smo obravnavali v okviru učiteljskega zbora. Sklicana je bila tudi seja Sveta staršev,« je o protokolu testiranja na OŠ Griže povedala ravnateljica. Odzivi staršev so bili v OŠ Griže večinoma dobri, le manjši delež otrok se izobražuje na daljavo. »Velika večina staršev nas podpira, da lahko aktivnost samotestiranja v prostorih šole korektno izvajamo. Učenci so pokazali veliko mero samostojnosti in odgovornosti, za kar smo jih že in jih še bomo pohvalili. Delež otrok, ki se izobražujejo na daljavo, ker starši niso dali soglasja za samotestiranje, je bil po dveh dneh testiranj 6 odstotkov. Verjamemo pa, da bo še nekoliko manjši. Starše smo prosili, da ponovno pretehtajo svojo odločitev. Če obstajajo tehtni zdravstveni razlogi, ki otežujejo samotestiranje otroka, naj se obrnejo na pediatra otroka, ki jim bo svetoval, kako naprej. Če obstaja strah otroka pred samotestiranjem, naj se obrnejo na šolsko svetovalno službo, ki se bo z otrokom pogovorila, ga poskušala opogumiti, da bo zmogel samotestiranje opraviti sam,« je povedala Marija Pavčnik. Dodala je tudi, da VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Postanite naš sodelavec v proizvodnji! Ponujamo: • urejeno in stabilno delovno okolje, • dodatna usposabljanja, • možnost napredovanja, • in korektno plačilo. INFORMACIJE: BREDA.HLADNIK@BINTG.COM sočasno izvajanje pouka v šoli in na daljavo ni mačji kašelj: »Sočasno izvajanje pouka v šoli in na daljavo ob dejstvu, da imamo opravičljive odsotnosti tudi med zaposlenimi, je zahtevno. Čakamo tudi usmeritve Marija Pavčnik ZRSŠ in MIZŠ. Strokovni aktivi na šoli pripravljajo strokovne rešitve, kako z učenci izvajati izobraževanje v šoli in še na daljavo. Organizacija tega zahteva določene vsebinske in tehnične prilagoditve. Učitelji nalagajo gradiva v spletno učilnico, če je izvedljivo, pa učence vključijo k pouku preko video povezave.« Ravnateljica Marija Pavčnik je zadovoljna z odzivom in dobrim delom vseh zaposlenih na šoli: »Vse zaposlene na šoli (pedagoške in strokovne delavce, tehniški kader, javna delavca) resnično lahko pohvalim, saj vsak od njih prispeva pomemben delež k temu, da ohranjamo zaupanje in sodelovanje med deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa pri obvladovanju in preprečevanju okužb v zavodu. S tem živimo in udejanjamo vrednote šole, med njimi tudi strpnost, prijaznost in odgovornost.« Na OŠ Prebold tudi grožnje s kazenskimi ovadbami Samotestiranje je na OŠ Prebold potekalo prvo šolsko uro v matičnih učilnicah, je povedal ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej, o odzivu staršev pa povedal: »Starši so podali resne ugovore v obliki opozoril pred kazenskimi ovadbami zaradi izvajanja samotestiranja v šoli. Nesoglasij niso podajali, ker menijo, da je osnovna šola obvezna in bi s tem svojemu otroku odtegnili možnost šolanja. Nekaj je bilo tudi odsotnosti učencev, tako da podatkov o pravih zavrnitvah ne moremo zbrati. Nekaj staršev je podalo zahteve, da samotestiranje mora potekati v šoli pod nadzorom.« O konkretnih pomislekih, ki jih izpostavljajo starši, pa je povedal: »Starši izpostavljajo kot sporno prepoved prihajanja v šolo za učence, ki se ne bodo samotestirali, saj se s tem krši mednarodne konvencije in slovensko zakonodajo o obveznem osnovnem šolstvu. Nekateri so izpostavili morebitne psihološke posledice pozitivnih hitrih testov ob znani nezanesljivosti ali celo pomanjkanju znanstvenih osnov. Starši so izrazili tudi skrb zaradi možnosti, da v šolo prihajajo z avtobusom učenci, za katere se šele potem, ko že poteka pouk, ugotovi, da so pozitivni na hitrih testih, kar lahko povzroči odhod v karanteno še več učencem kot sicer.« Zaradi odzivov staršev in zaostritve ukrepov je bilo težko tudi učiteljem. »Razburjenje so povzročila opozorila staršev pred kazenskimi ovadbami. Zaradi poznih okrožnic smo spreminjali dogovore tik pred zdajci, saj smo upali, da bodo vsi učenci imeli pouk na podoben način kot pri tistih, ki zavračajo maske. Razmere čutimo kot potencialno ogrožajoče za učence in zaposlene, saj so pred tem starši poskrbeli za samotestiranje doma in nismo imeli občutka grožnje na avtobusu ali v varstvu pred začetkom pouka, ker so v šolo prihajali učenci, za katere smo bili prepričani, da so zdravi oziroma brez simptomov,« je mnenja Peter Žurej, ki je nekoliko razočaran nad nekaterimi odzivi. »Vsi skupaj smo bili razočarani nad nerazumevanjem našega poslanstva, ki nas je pripeljalo tako daleč, da smo možne tarče sodnih postopkov ne glede na razmere in naš odziv. Od nas se pričakuje delo na daljavo za odsotne učence ob hkratnem izvajanju pouka v šoli za prisotne. Pokazalo se je, Peter Žurej da bo to zelo okrnjeno, saj moramo hkrati še nadomeščati zaposlene, ki so prav tako lahko odsotni. Težave nam bo povzročala tudi prepoved ocenjevanja na daljavo kljub znanim slabostim takega ocenjevanja.« A vendarle je ravnatelj OŠ Prebold vesel, da je ob vseh težavah večina staršev, učencev in učiteljev konstruktivno sodelovala: »Pozitivna opazka je, da ni bilo pozitivnih hitih testov in da so se učenci izkazali za spretne pri samotestiranju. Tu gre zahvala staršem in učiteljem za vložen čas in pripravo na samotestiranje.« večina staršev na samotestiranje pozitivno odzvala. Kljub nekaterim pomislekom so pristali na samotestiranje in s tem na potek pouka v šoli. Le pet odstotkov staršev v celotnem zavodu Osnovna šola Vransko-Tabor se je odločilo, da ne soglaša s samotestiranjem, ali pa sploh niso oddali dokumenta. Njihovi otroci so zato ostali doma in tako so starši prevzeli odgovornost za njihovo izobraževanje. Učitelji bomo z njimi sodelovali po svojih zmožnostih. Seveda to ne bo tak pouk na daljavo, kot smo ga izvajali ob popolnem zaprtju šol.« Nekaj nezadovoljnih staršev se je vendarle zbralo pred šolo Tabor, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo, je povedal Branko Šketa. »Želeli so mojo prisotnost. Po elektronski pošti in po SMS-sporočilu sem jim pojasnil, da nimam nobenih pooblastil za dajanje izjav in da imam svoj razred, v katerem sem vodil samotestiranje. Nezadovoljni starši so se nato odpravili na Vransko, kjer jim je ravnateljica skušala pojasniti nastalo situacijo. Tako meni kot ravnateljici so oddali svoje zahteve v pisni obliki in s podpisi. Ravnateljica je zahteve še isti dan posredovala na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Poudarila je tudi, da bomo še naprej upoštevali odlok vlade in ne bomo ravnali samovoljno.« In katere pomisleke so imeli ti starši? »Starši nekako ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da moramo izvajati odloke vlade, ki so objavljeni v Uradnem listu, in da ravnatelj in učitelji nimamo nobenega pooblastila, da bi odlok izvajali po svoje. Vem, da se na nekaterih šolah to dogaja, a se to zdi meni osebno popolnoma nesprejemljivo, ker vodi v anarhijo in potem vsak dela po svoje. S tem pa zagotovo ne pripomore k temu, da bi se stanje izboljšalo. Še bolj pa Na POŠ Tabor težav ni bilo »Na samotestiranje učencev smo se na šoli temeljito pripravili,« je o tem povedal vodja POŠ Tabor (OŠ Vransko-Tabor) Branko Šketa. »Imeli smo tri sestanke, na katerih nam je ravnateljica sproti predstavila novosti. Odločitev celotnega učiteljskega zbora je bila, da dosledno upoštevamo odlok vlade. Samotestiranje je potekalo v matičnih učilnicah, kjer so samotestiranje nadzorovali učitelji, ki so bili prvo uro v razredu.« Večinoma so se starši taborskih učencev odzvali konstruktivno: »Moram povedati, da se je velika Branko Šketa se mi zdi nesprejemljivo zato, ker to izvaja velika manjšina in s tem želi podrediti večino, ki se trudi, da bi se epidemija ustavila. Ravnateljica in jaz kot vodja POŠ Tabor dobivava številne pozitivne odzive staršev in zahvalo, da se po svojih močeh trudimo, da bodo šole ostale odprte.« Učitelji Na POŠ Tabor so bili kljub vsemu ob poostritvi ukrepov malo zaskrbljeni. »Ker smo se na to temeljito pripravili in nismo pričakovali težav, jih tudi ni bilo,« je ob tem še dodal Branko Šketa. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OSREDNJE TEME ŠT. 10 I november 2021 9 Precepljenost v naši dolini nad slovenskim povprečjem LUCIJA KOLAR T. T. Najbolje je v Občini Vransko, kjer je precepljenost skoraj 60-odstotna, ob tem pa se število cepljenj v okviru ZD Žalec jeseni še veča. V zadnjih tednih je število okuženih zelo naraslo in stroka ter pristojni so ponovno pozvali k cepljenju. Tudi v primeru okužbe po cepljenju je možnost, da bo ta hujše oblike ali se celo končala tragično, dokazano veliko manjša pri cepljenih ljudeh. Zadostna precepljenost je pogoj za blažji potek epidemije in nižjo obremenjenost bolnišnic, pravi stroka. V Sloveniji je sicer med najnižjimi v Evropi, 54-odstotna, v Savinjski regiji še nekoliko nižja od povprečja, in sicer 52,6-odstotna. Zato pa je delež cepljenih v Spodnji Savinjski dolini višji od slovenskega povprečja, nad njim je vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Po precepljenosti v naši dolini (podatki NIJZ z dne 20. november 2021) Občini Vransko (59,5 %) sledi Občina Braslovče, kjer je cepljenih 56,8 % ljudi. Sledijo Občina Tabor s 56,2-odstotno precepljenostjo, Občina Žalec s 55,7-odstotno, Občina Prebold s 54,6-odstotno in Občina Polzela s 54,4-odstotno precepljenostjo. V naši dolini je cepljenje organizirano v okviru Zdravstvenega doma Žalec in zdravstvene postaje na Vranskem. Sicer pa so cepljenje občasno organizirali tudi v Braslovčah v Domu kulture Braslovče in na Polzeli v Kulturnem domu Polzela. Rast cepljenj v jesenskem delu Prebivalci Spodnje Savinjske doline se sicer lahko cepijo tudi drugje, v okoliških občinah in cepilnih centrih, a večina vseeno gravitira na cepljenje v okviru ZD Žalec. O številu cepljenj, dinamiki glede na rast okužb, razmerju med tistimi, ki se cepijo prvič, in tistimi, ki so prišli že po poživitveni odmerek, smo povprašali direktorico dr. Hano Šuster Erjavec: »V Cepilnem centru ZD Žalec je bilo septembra cepljenih 2774 oseb. Zaradi uvedbe pogoja PCT so bili takrat v veliki večini izvedeni prvi odmerki, ravno tako pa se je v tem mesecu še cepilo nam priskočile na pomoč in same naročile cepivo za svoje paciente in jih tudi cepile. Še vedno pa velja, da se lahko na cepljenje naročite preko osebnega zdravnika, preko cepilnega centra ali direktno preko portala zVEM. Število in pogostost cepljenja ter lokacije stalno prilagajamo povpraševanju ljudi. S cepljenjem nenaročenih oseb smo pred kratkim denimo pričeli tudi na ZP Vransko. Precepljenost v naši dolini je sicer nad povprečjem v državi.« Ponovno tudi več hitrih testiranj dr. Hana Šuster Erjavec s cepivom Janssen, pri katerem je bil en odmerek dovolj za izpolnjevanje pogoja. V mesecu oktobru smo cepili 2108 oseb in v novembru do danes (do vključno sobote, 20. 11., op. ur.) 2400 oseb. Število tretjih odmerkov je začelo rasti nekje konec meseca oktobra in se nadaljuje še danes.« Nekateri so se opogumili za prvo cepljenje: »Povprečno se s prvim odmerkom cepi nekje 30–40 oseb na teden, število drugih odmerkov je okoli 50 tedensko.« Povečanemu povpraševanju po cepljenju prilagajajo tudi termine in frekvenco cepljenj. »V Cepilnem centru Žalec kreiramo urnik cepljenja glede na povpraševanje in tedensko prilagajamo čas in dneve cepljenja, tudi v skladu z razpoložljivostjo kadra in prostorov. Maksimalno cepimo od 500 do 600 oseb na dan. Pretežno ta množična cepljenja opravimo ob koncu tedna, v četrtek in petek. Če se izkaže potreba, ponudimo še dodaten dan. Takšna je bila sobota, 20. novembra. V zadnjem tednu se je povečalo tudi število ambulant družinske medicine, ki so V ZD Žalec so se odzvali tudi na ponovno večje povpraševanje po hitrem testiranju. »Pogostost testiranj prav tako prilagajamo situaciji in smo jo v skladu s svojimi zmožnosti tudi povečali, saj se je s ponovnim pričetkom brezplačnega hitrega testiranja povpraševanje povečalo. Število opravljenih hitrih testov se dnevno giblje med 200 in 270. Dnevno opravimo tudi do 140 testov PCR,« je povedala dr. Hana Šuster Erjavec. Temu primerno se je seveda povečala tudi obremenjenost osebja zdravstvenega doma. O tem, pa tudi o odzivih ljudi je dr. Šuster Erjavec povedala: »Naši zdravstveni delavci, ki so na robu pregorelosti in se tudi sami zaradi izpostavljenosti obolelim soočajo z okužbami, se maksimalno trudijo, da premagamo najhujši val epidemije. Žal se naši zdravstveni delavci pri svojem delu soočajo s pritiski in žalitvami posameznikov glede cepljenja in testiranja, kar stoično prenašajo in izpolnjujejo svoje delovne obveznosti predano, zapostavljajo sebe in v ospredje postavljajo uporabnike v upanju, da bomo kmalu premagali koronavirus in zaživeli normalno življenje. Zdaj je čas, da se spomnimo ne le na pravice, ki jih imamo v družbi, temveč tudi na dolžnosti, in ena teh je spoštovanje soljudi.« Vrsta pred kulturnim domom, kjer je potekalo cepljenje. Zanimanje za cepljenje narašča T. TAVČAR Poročanje o slabšanju epidemiološke slike, o več okuženih in hospitaliziranih – med njimi pa vse več tistih, ki pristanejo na intenzivnih oddelkih v bolnišnicah po Sloveniji – ter o zaostrovanju pogoja PCT je sprožilo premik pri cepljenju s prvim odmerkom tudi na Polzeli. Štab CZ Občine Polzela je v sodelo- vanju z NIJZ v četrtek, 18. novembra, popoldan organiziral cepljenje proti covid-19 in proti sezonski gripi. Kot je povedal poveljnik štaba civilne zaščite Občine Polzela Igor Pungartnik, so bili na Polzeli z udeležbo zelo zadovoljni, saj se je prišlo cepit preko 220 ljudi. Pohvalno pa je predvsem to, da je bila kar ena četrtina takšnih, ki so prišli po prvi odmerek. Največ se jih je cepilo s tretjim odmerkom. • 24-urni dostop. • Varno nakupovanje iz udobja vašega doma. • Hitro in enostavno brskanje med »policami«. • Pridobitev posebnih ugodnosti. www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD Žalec SPLETNA TRGOVINA 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I november 2021 Nujno bi bilo podaljšanje ukrepov pomoči LUCIJA KOLAR T. T. Poleg novih ukrepov zaradi covida-19 obrtnike in podjetnike skrbijo podražitve energentov in ostalih surovin. Po lanskoletnem večmesečnem popolnem zaprtju nekaterih dejavnosti najnovejši ukrepi vlade zaradi ponovnega naraščanja okužb s covidom-19 kljub pobudam stroke niso uvedli novega popolnega zaprtja. Temu je nasprotovala tudi Obrtna zbornica Slovenije. Uvedeni ukrepi pa so vendarle ponovno malo bolj posegli v gospodarstvo, v poslovanje obrtnikov in podjetnikov. O tem smo povprašali direktorico Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Barbaro Mesarec Jakopič. »Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vseskozi odločno nasprotuje kakršnemukoli ponovnemu zapiranju gospodarstva, saj so izkušnje iz preteklih zapiranj oz. omejevanj izvajanja posameznih dejavnosti malega gospodarstva pokazale, da takšno zapiranje nikakor ni rešitev, saj so se mnoge, predvsem storitvene dejavnosti (npr. frizerske, kozmetične …) preselile na črni trg, mnogi pa si od večmesečnega zaprtja še vedno niso opomogli. Kljub nenehnemu zaostrovanju pogojev so obrtniki in podjetniki pripravljeni spoštovati vse zaščitne ukrepe in dosledno preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Barbara Mesarec Jakopič saj mora biti zdravje vsem nam na prvem mestu in v ospredju interes čimprejšnje zajezitve virusa, da se bomo lahko čim prej vrnili na stare tirnice. Vsekakor so odzivi s terena različni, saj pri nekaterih ti ukrepi ne predstavljajo nekih bistvenih ovir, medtem ko je v nekaterih dejavnostih samo preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT povzročilo ne samo dodatno kadrovsko obremenitev, ampak je zaznan tudi močan upad prometa,« je povedala Barbara Tel.: 03 700 06 30 Gsm: 051 326 677 optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Okulisticni pregledi vida vsak teden! DOVOLITE SI BITI DRUGACNI. Mesarec Jakopič. Najbolj so ponovno na udaru storitvene dejavnosti. Preverjanje PCT ob preverjanju z osebnimi dokumenti, prepoved strežbe za šankom in še kaj bi se našlo – vse to je vplivalo na njihovo delo. »Z uveljavitvijo novega odloka glede izpolnjevanja pogoja PCT je izredno malo izjem, pri katerih državljanom ni treba izkazovati izpolnjevanja omenjenega pogoja. Verjamem, da dosledno izvrševanje odloka marsikomu predstavlja velik izziv, a se moramo zavedati, da bomo le z doslednim upoštevanjem ukrepov ohranili gospodarstvo v teku. Žal pa se prav te storitvene panoge – gostinci, frizerji, kozmetičarke, tu so tudi razne servisne dejavnosti, manjše specializirane trgovine, cvetličarne, fotografi, kemične čistilnice in drugi – zaradi teh ukrepov srečujejo tako z zelo velikim upadom prometa kot tudi s kadrovsko stisko. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije poudarja, da izpolnjevanje pogoja PCT in drugi ukrepi, ki jih morajo izpolnjevati, predstavljajo omejevalen ukrep za opravljanje dejavnosti, zato bi bilo nujno takojšnje podaljšanje ukrepov pomoči. Ne samo, da lahko goste postrežejo zgolj za mizo, sedaj so prepovedana tudi slavja in praznovanja, ki predstavljajo velik del njihovega prihodka, imajo pa po novem omejen tudi delovni čas med 5. in 22. uro. Prav zato je sekcija pristojne že pozvala, da naj se podaljša ukrep skrajšanega delovnega časa, kar bi mnogim delodajalcem pripomoglo k ohranjanju delovnih mest in obstoju podjetij.« Finančna uprava RS je poostrila nadzore spoštovanja teh ukrepov na terenu. »Inšpektorji Finančne uprave RS v okviru nalog inšpekcijskega nadzora v zvezi s spoštovanjem Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 poostren nadzor nad spoštovanjem ukrepov izvajajo tudi na našem območju, vendar o kakšnih večjih ugotovljenih nepravilnostih, za katere bi bila izrečena višja globa, nismo bili obveščeni. Predvsem je šlo za izrečena opozorila, ker je bil nadzor opravljen prvič, ponekod, kjer je bilo mogoče, pa je bila nepravilnost odpravljena že med samim nadzorom.« V središču Polzele nov avtocenter T. TAVČAR Ob odprtju avtocentra na Polzeli so predstavili novo električno vozilo Hyundai IONIQ 5. Trak sta prerezala Aleš Kralj in Marko Kajfež. Avtocenter Kralj s Polzele, ki je uradni zastopnik avtomobilov znamke Hyundai, je odprl vrata novega, modernega avtosalona, ki je v približno letu dni zrasel v bližini Grad Komenda. Direktor in lastnik avtocentra Aleš Kralj je ob odprtju povedal, da začetki družinskega podjetja, ki se uradno imenuje CAST, d. o. o., segajo v leto 1977. Leta 1997 so postali uradni zastopnik za blagovno znamko vozil Hyundai za Savinjsko in Šaleško dolino. Ko so leta 2006 v Slovenj Gradcu odprli nov servisno-prodajni center Hyundai, so obenem postali uradni zastopnik omenjene avtomobilske znamke še za Koroško. Kljub izzivom, ki jih prinašajo trenutne razmere, so se za gradnjo novega, Del novega avtosalona Hyundai sodobnejšega avtosalona v središču Polzele odločili, ker je bil dozdajšnji preveč utesnjen in ni zadoščal novim standardom zakonitega zastopnika vozil Hyundai. Ob odprtju je v nadaljevanju programa Avtocentru Kralj za novo pridobitev čestital direktor družbe Hyundai Avto Trade Marko Kajfež, v imenu lokalne skupnosti pa je zbrane nagovoril podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič. S prerezom traku sta nato Aleš Kralj in Marko Kajfež namenu predala nov salon in predstavila novo električno vozilo Hyundai IONIQ 5. V nadaljevanju programa, ki ga je povezoval Franci Podbrežnik, je sledil koncert skupine BQL in Irene Vrčkovnik. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I november 2021 Na mleku otroške risbice L. KOLAR J. KORDEŽ Namesto 6 tisoč ton pridelali le 2 toni, 20 tisoč sadik v izvoz T. TAVČAR Mleko Zelene Doline v novi embalaži sledi prenovljeni podobi izdelkov, povezanih pod sloganom Naravni od nekdaj. Mlekarna Celeia je v okviru kampanje Naravni od nekdaj prenovila podobo mleka Zelene Doline. Vseh pet polnitev ima novo podobo. Konec oktobra so na prodajne police poslali posebno serijo mleka, ki jo krasijo otroške risbice, nastale na skupnem natečaju z Zvezo slovenske podeželske mladine. Mlekarna Celeia je sicer za svoja mleka tudi letos prejela zlate medalje na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Mlekarna Celeia vsak dan predela 260 tisoč litrov mleka, ki prihaja z več kot 900 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Prav vse njihovo mleko ter tudi mlečni izdelki nosijo oznaki »Brez GSO« (brez gensko spremenjenih organizmov) in »Izbrana kakovost Slovenije«. Letos so kakovost svojega mleka potrdili tudi na mednarodnem živilskem ocenjevanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni, na katerem so prejeli tri zlate medalje. V letošnjem letu so v Mlekarni Celeia začeli prenavljati podobo izdelkov Zelene Doline in to jesen predstavljajo linijo mleka v osveženi podobi z zelenim travnikom. Prenovili so podobo vseh petih polnitev mleka, in sicer: sveže nehomogeni- 11 Ena največjih sadnih plantaž v Sloveniji – Sadjarstvo Mirosan v Kasazah pri Petrovčah – ima letos precej skromnejši pridelek. Novo podobo mleka Zelene Doline krasita zmagovalni risbici likovnega natečaja Zveze podeželske mladine Slovenije. zirano mleko, sveže lahko mleko, trajno mleko 3,5 %, trajno lahko mleko 1,5 % in mleko brez laktoze. Vse mleko je že na policah trgovin po vsej Sloveniji in na tujih trgih. Prenovljeno podobo mleka spremlja tudi posebna, omejena serija embalaže, na kateri pogled pritegneta otroški risbici. »Ker dajemo velik pomen lokalni prireji in pridelavi, se nam zdi pomembno, da te vrednote prenašamo tudi na mlajše generacije. Prav zato smo se z veseljem odzvali na povabilo k sodelovanju pri izvedbi likovnega natečaja Brez kmeta ni hrane, ki ga je organizirala Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM),« razlagajo v Mlekarni Celeia in dodajajo, da je bil namen natečaja slovenske šolarje spodbuditi k zavedanju pomena kmetovanja in pridelave lokalne hrane. »Z likovnimi deli je sodelovalo kar 46 osnovnih šol in več kot 1500 otrok. Ocenjenih je bilo 525 risbic, v finalnem delu izbora pa smo s pomočjo strokovne komisije in javnega glasovanja izbrali dve zmagovalni deli iz osnovnih šol Mežica in Žužemberk, ki zdaj krasita prenovljeno embalažo našega trajnega mleka v omejeni seriji,« so sporočili iz Mlekarne Celeia. Namesto načrtovanih šest ton jabolk in hrušk so pridelali le dve. Bodo pa pridelali okoli 220 tisoč sadik. »Kot smo zaradi pozebe v spomladanskem času že pričakovali, je pridelek jabolk in hrušk letos pičel. Namesto 6.000 ton pričakujemo pridelek okoli 2.000 ton, od tega pa le 1.000 ton primernih za sveži konzum,« je povedal direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber. »Sicer so letošnja jabolka nadpovprečno sladka, ne manjka pa tudi kisline, tako da jih uživamo z zadovoljstvom. Obiranje je praktično pri koncu z najkasnejšo sorto, ki se trži pod imenom KIKU®. Ker je letos zaradi pozebe na splošno zelo malo sadja, bo prodaja šla predvidoma dokaj hitro. Jabolka, ki niso primerna za konzum, predelamo v hčerinskem podjetju v sušene proizvode oziroma jih prodamo za predelavo v sokove,« je še dodal Vlado Korber. Druga največja dejavnost v Sadjarstvu Mirosan je pridelava sadnih sadik. »Že pred časom smo pričeli s prodajo vlončenih sadik, trenutno pa vršimo izkop sadik z golo korenino. Te se do sajenja skladiščijo v posebnih hladilnih celicah, kjer odlično zadržijo svežino in počakajo na ugodne razmere za sajenje. Letno pridelamo okoli 220 tisoč sadik, od katerih jih že več kot pol prodamo sadjarskim ljubiteljem, ostale pa profesionalnim pridelov- Priprava sadik za izvoz in domači trg alcem. Prodaja je razvejana preko semenarn, kmetijskih zadrug in drugih trgovin širom cele Slovenije. Večino sadik pridelamo sami, le del sadik, predvsem bolj eksotične vrste, kupimo v tujini. Tako lahko sadjarskim ljubiteljem ponudimo popoln izbor sadnih vrst drevja in grmičevja. Posebej v zadnjem času so poleg že ustaljenih sadnih vrst, kot so jablane, hruške, slive, breskve, marelice, češnje itd., zanimivi balkonske maline in robide, rdeče mesnate in stebričaste jablane, asimine, kostanj, fige itd. S sadikami zalagamo tudi tuje kupce, saj izvozimo okoli 20 tisoč sadik, predvsem na zahodne trge.« 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I november 2021 V šesti sezoni prodali več kot 28 tisoč vrčkov T. T. Na Gradu Komenda na Polzeli imajo novo pridobitev – viteza hospitalerja, oblečenega in oboroženega kot v začetku 13. stoletja. Gre za pristno, skrbno izdelano repliko, ki sta jo po študiju razpoložljivih virov naredila kostumograf BINA PLAZNIK Z baloni presenečenja so sklenili šesto sezono na Fontani piv Zeleno zlato. 29. oktobra sta direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar in podžupan Občine Žalec Roman Virant na Fontani piv Zeleno zlato ob zaključku šeste sezone v zrak spustila 22 ekoloških balonov, napolnjenih s helijem in s kuponi za brezplačne vrčke. Eden je vseboval celo kupon za sezonski vrček. Na dogodku je zbrane pričakal malce pravljični prizor lebdečih balonov, okrašenih s fotografijami utrinkov z dogodkov minule sezone. Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je o tem povedal: »V teh balonih je 22 kuponov za vrčke piva za sezono 2022. Eden od teh je kupon za neomejeni vrček, ki ga lahko najditelj skozi celo sezono enkrat na teden brezplačno napolni. Spustili smo balone. Baloni 5 do 6 ur lebdijo v zraku, potem pa padejo dol. Vremenski balon pade na tla v radiju do 70 kilometrov.« Z minulo sezono je mag. Šrajhar – vmesnemu zaprtju navkljub – zadovoljen: »Sezona je bila odlična. Prodali smo več kot 28.000 vrčkov. Na vsak vrček pridejo dva do trije obiskovalci. Povezali smo se v produkt Žalec časti, čisto na koncu sezone pa smo ta svoj produkt razširili po vsej Savinjski dolini s pilotnim projektom Bus tura.« Največ piva so stočili poleti: »Julij, avgust in september so najboljši meseci. Tukaj prevladuje pivo Kukec. To je naše lokalno pivo. Jaz mu pravim ‘doktorsko pivo’, ker ga na Inštitutu za pivovarstvo in hmeljarstvo varijo doktorji znanosti. To pivo smo letos izvozili tudi v Ameriko, v Washington in Cleveland. Naslednje pivo, ki Nova pridobitev na Komendi Andrej Vrhovnik in strokovnjak za srednjeveško orožje Anže Vitez. Vitez je v popolni bojni opravi, za red hospitalerjev sv. Janeza tipično skromne zunanjosti, s temno ohlapno tuniko preko verižne zaščite celega telesa ter drugih zaščitnih in osnovnih oblačil pod njo. Zaključek šeste sezone na Fontani piv Zeleno zlato: v zelenih balonih se skrivajo kuponi za brezplačne vrčke. Baloni s kuponi na poti do srečnih najditeljev se ga največ stoči, pa je ambasadorjevo pivo, zeleno pivo s konopljo,« je dodal mag. Štrajhar. Direktor je izpostavil še novost za prihodnje leto: »Za sezono 2022 imamo nove načrte. Dvakrat letno bomo organizirali ekskluzivne butične ‘petzvezdične’ kulinarične dogodke. Ponovno bomo organizirali dogodek ‘Naj piva Slovenije’ ter ostale prireditve, ki smo jih imeli vsa leta do sedaj.« Kar se tiče najditeljev kuponov iz balonov – srečneže še vedno pričakujejo, da se javijo. Če boste takšen kupon našli, ga lahko unovčite v trgovini Zeleno zlato na žalski tržnici. Vitez hospitaler je na ogled je v avli Gradu Komenda. SKUPAJ NAPREJ Fotografije z dogodkov minule sezone Ja, tudi jaz sem gledala oddajo »Skupaj naprej«, ki sta jo pripravili dve naši televizijski hiši. Povem vam, da so mi bili oddaja, zamisel zanjo in pristop zelo všeč. Še bolj pa so mi bili všeč gostje. Umirjeni, nežaljivi, razgledani, skratka spodobni in – vsaj zame – spoštovani ljudje, ki vedo, kaj govorijo. Lahko bi celo rekla, da takega načina komuniciranja sploh nismo več vajeni. Bilo ni nobenega hojsanja, vpitja drug čez drugega, govorjenja drug čez drugega, skakanja v besedo, obtoževanja, skratka – oddaja je bila na nivoju, kot se za tako oddajo spodobi. Ne vem, ali je oddajo gledala naša oblast, bi bilo pa dobro in poučno, če bi jo. Če vprašate mene, vem, da so jo gledali, ne vem pa, ali so se ob njej česa naučili. Sicer pa, ministru Hojsu tako ali tako ni pomoči in ne vem, česa bi se lahko naučil, saj loči le med svinjami in biseri. Zdravko Počivalšek je drugačen kaliber, ob vzdevku »kozjanski bik« je izjavil, da je na ta vzdevek zelo ponosen. Šolska ministrica Kustec pa nas je po vsem fiasku in dolgi odsotnosti v največji krizi seznanila, da se ne more klonirati. Jaz pravim, da hvala bogu, da se ne more, kajti kaj bi šele bilo, če bi se slučajno klonirala. Minister Vizjak je ponosen, da se distancira od svojih besed. Mimogrede, beseda distanca pomeni razdaljo, če niste vedeli. No, nič hudega, tudi Andrej Vizjak besede ne pozna, zato mu jaz osebno predlagam, naj se oddalji ali, po njegovo, distancira od ministrskega položaja. Moram pa omeniti še stranko NSi in njihov nedavni tabor, na katerem sta se Matej Tonin in Jernej Vrtovec brez mask slikala in družila s taksistom, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, torej pogojev, ki jih njuna stranka tudi sama goreče zagovarja. Joj, joj, joj … Še bolj joj, joj, joj pa lahko zapišem ob poslušanju PV na nedavnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo glede uporabe hitrih testov, ko je ležerno odgovarjal, da je kot minister za zdravje mogoče res dobival pisna obvestila, ampak to še ne pomeni, da jih je tudi prebral. In tako, vidite, se lahko prepričamo, da je bil in je še med stroko in vlado prepad. Zato ni čudno, da smo tu, kjer smo. Dovolite mi, da se na koncu dotaknem še teme, ki tako razburja del javnosti. Samotestiranje otrok. Jaz tu pravzaprav ne vidim težav, še posebej, če stroka pravi, da je to varno in potrebno za zdravje. Sicer pa, glejte, če smo mi, ko smo bili otroci, preživeli brisanje okoli ust in nosu z robčkom, na katerega so starši malo pljunili in nas z njim do čistega zdrgnili, bo tudi naše največje bogastvo preživelo, ko si bo zaradi varnosti in zdravja s sterilno paličico podrezalo po nosku. Še sploh, ker si je malo prej po nosku vrtalo s svojim prstom, ne nujno sveže umitim. Drage in dragi moji, pazimo na svoje zdravje, zdravje naših najdražjih in vseh okoli nas, poglejmo si prijazno v oči, podajmo si roke (ko bo varno) in pojdimo skupaj naprej v lepše čase. Ola Mar PO DOLINI ŠT. 10 I november 2021 13 Vandalizem – obsojanja vredna dejanja D. NARAGLAV, L. KOLAR D. N., T. T Vandali so v zadnjem obdobju ponovno na delu, uničevali so prostore društev v preboldskem gaju, Športno-rekreacijski center v Latkovi vasi, perišče v Dobriši vasi … Uničevanje spominskih obeležij, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje okrasnih plošč na zidovih, razbijanje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov ter parkiranih avtomobilov, metanje kamnov na mimovozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge … Vse našteto je postalo del našega vsakdana. Z nesprejemljivimi dejanji vandalizma se vseskozi srečujemo tako rekoč po vsej državi. Pri tem nič ne zaostajamo niti v naši dolini. Spomnimo se porezanih novo zasajenih sadik na krožišču na Polzeli izpred nekaj let, pa uničevanja lesenih skulptur in zastrupljanja labodov ob Ribniku Vrbje ... Zadnji primeri vandalizma so se zgodili letos poleti in jeseni v občini Prebold in Žalec in gotovo niso edini. V preboldskem gaju pri bazenu, kjer imajo svoje društvene in športne prostore upokojenci, motoristični klub Blisful in Jamarski klub Črni galeb, so se vandali znova znesli nad fasado objekta jamarskega kluba. Člani kluba so le nekaj dni pred tem naredili ograjo ob objektu, kjer je prihajalo do stalnega onesnaževanja in čečkanja po fasadi, ki so jo že večkrat obnovili. Tokrat so vandali enostavno vdrli v ta zagrajen prostor in ga z rdečim sprejem vsega popisali z neprimernimi besedami, celo grožnjami. Le nekaj dni pred vandalskim početjem so jamarji postavili ograjo za zaščito fasade objekta. Razbita tabla v Športnem parku v Latkovi vasi Z veliko žalostjo so vandalsko početje občutili tudi v Športnem društvu Latkova vas, kjer so nepridipravi vandalsko delovali v njihovem Športno-rekreacijskem centru, za katerega skrbijo in ga urejajo že več kot 20 let. Predsednik društva Aleš Golič je povedal, da se je vse skupaj začelo že pred leti z ukradeno traktorsko kosilnico ter poškodovano fasado na objektu in pod nadstreškom. »Uničeno je bilo že skoraj vse, kar smo uspeli postoriti v športnem parku s pomočjo občine in krajanov Latkove vasi. Ta teden jim je uspelo uničiti tablo na vhodu v park, koš za smeti in klop za počitek. Opažamo, da ponoči in v jutranjih urah vandali končajo svoje pohode v Motile so jih celo klopce in dekorativne police na perišču v Dobriši vasi, ki so jih skupaj z manjšimi eksponati in dekoracijo zmetali v potok. Stene na prostorih preboldskih društev so bile znova na udaru. Nazadnje so v perišču požgali del opreme. športnem parku, kjer se, milo rečeno, ‘družijo’ in uničujejo trud krajanov in članov društva.« Pravo razdejanje in uničevanje kulturne dediščine pa so doživeli tudi člani Turističnega društva Petrovče. Letos poleti in jeseni so jim vandali že trikrat močno poškodovali zelo zanimivo perišče v Dobriši vasi ob potoku Lava. Perišče naj bi nastalo okoli leta 1920, okoli leta 1960 pa so ga razširili in dogradili streho. Zaradi strojnega pranja je začelo izgubljati svoj pomen in bilo prepuščeno propadanju, dokler se niso člani TD Petrovče in domačini odločili, da ohranijo to perišče kot spomin na nekdanje čase. Pred štirimi leti so ga ponovno uredili – glavna akterja sta bila člana društva, zakonca Jožica in Franci iz Dobriše vasi – in Ljubo Žnidar ni več poslanec T. TAVČAR Ljubo Žnidar Poslanec SDS Ljubo Žnidar je v državni zbor vložil odstopno izjavo s funkcije poslanca. Odločitev naj bi bila osebne narave, profesionalno pot pa nadaljuje v svoji gradbeni stroki v Družbi za razvoj in investicije. Ljubo Žnidar, ki je kandidiral v volilnem okraju Žalec I., je v državni zbor prišel kot nadomestni poslanec, ko je lani aprila v njem nadomestil dotedanjo poslanko SDS Jelko Godec, ki je bila imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade. V poslanskih klopeh ga je nasledila svetovalka za odnose z javnostmi finančnega ministra in celjska mestna svetnica mu dali novo dušo in namen. Vsako leto pripravijo prireditev ob perišču s prikazom ročnega pranja, kot je bilo v starih časih. Perišče je postalo tudi kraj druženja krajanov nasploh. Vandali so v treh pohodih zmetali klopce in razstavljene eksponate celo v potok, razmetali in uničili dekoracijo, porisali zidove in na koncu celo zažgali del perišča, svoj »pečat« pa so pustili tudi v praznih plastenkah in ostalem odpadu, ki je pričal o veseljačenju pred objestnim dejanjem. Kot je povedala predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, ni pomemben le materialni vidik uničevanja, gre tudi za moralno škodo, saj so prostovoljci in krajani, člani društva, Karmen Kozmus Ferjan, ki je sicer žena poslanca SDS Jureta Ferjana. Tako bosta v parlamentarnih klopeh skupaj prvič sedela mož in žena. Pred tem je bila zaposlena kot lokalna asistentka evropske poslanke. Ljubo Žnidar je bil trinajst let župan Občine Polzela. Prvič je bil za poslanca izvoljen na predčasnih volitvah leta 2011. Od oktobra 2012 do marca 2013 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Od leta 2014 do 2018 je bil znova poslanec, nato je služboval na DRI kot vodja projektov. Pred tem je bil trinajst let župan Občine Polzela. ki so želeli narediti nekaj za skupno dobro, v perišče vložili veliko truda, hkrati pa so s tem dobili prijazen nov prostor za druženje, za sprehajalce in kolesarje. Vandalsko početje je vsega obsojanja vredno. V TD Petrovče so se dogovorili s KS Petrovče, da bodo poskrbeli za osvetlitev perišča, da bo bolj vidno v nočnem času. »Vandali so namreč bili na delu v nočnem času, menimo pa, da bo z osvetlitvijo lokacija mogoče manj vabljiva. Hkrati smo v dogovoru z žalskimi policisti, da bodo tod okoli pogosteje naredili obhode.« V vsakem primeru pa bi radi potrkali na vest tistih, ki brezbrižno uničujejo, kar so nekateri z dobrimi nameni ustvarili. »Naj se zamislijo, kako bi se sami počutili, če bi nekdo uničil nekaj, kar imajo radi in so morda ustvarili sami,« je še povedala Marjeta Grobler. Vandalizem ni le uničevanje Kot pravijo strokovnjaki, vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih moramo kot takšne obsoditi, saj lahko v nasprotnem primeru prerastejo v ravnanja, ki neposredno vplivajo na občutek varnosti v posameznem okolju. Vandalizem je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. Na njegove pojavne oblike vpliva tudi zloraba alkohola ali drugih prepovedanih substanc. Mnogi se sami ali združeni v skupine agresivno vedejo do okolice in poskušajo tako prikazati svoj pomen za družbo, ravnanja pa lahko izhajajo iz napačnih vedenjskih vzorcev. Vandalizem v okviru športnih prireditev je večinoma povezan z organiziranimi navijaškimi skupinami, ki preko takšnih ravnanj poskušajo prikazati svojo agresijo – seveda so vsa takšna ravnanja napačna! Na pojavne oblike vandalizma lahko vpliva družba s svojimi aktivnostmi, in sicer tako, da obsodi vsa ravnanja, ki so nesprejemljiva. Vsa neprimerna ravnanja v družbi je treba obsoditi in si ob tem prizadevati, da se spremenijo vzorci ravnanj posameznikov in skupin, ki so mnenja, da so takšna ravnanja sprejemljiva. Že izbrali kandidata D. N. V prostorih Občine Prebold so se minulo sredo zbrali članice in člani občinskega odbora stranke Socialnih demokratov. Namen tokratnega sestanka je v prvi vrsti bil namenjen izpeljavi rednega zbora članov in z njim pregledu dosedanjih aktivnosti. Poleg tega so po predstavljenih poročilih o delovanju odbora in svetniške skupine določili tudi delegate za volilno skupščino območnega odbora Socialnih demokratov, ki bo v kratkem. Določili so kandidata za predsednika območnega odbora SD, ki ga zdaj vodi Roman Virant, in potrdili kandidata za državnozborske volitve, ki bodo potekale aprila 2022. Za obe predlagani funkciji je bil soglasno potrjen mag. Marko Repnik, podžupan Občine Prebold, ki je s tem postal tudi prvi uradno znani kandidat državnozborskih volitev na področju Spodnje Savinjske doline. PO DOLINI 14 ŠT. 10 I november 2021 Plaketa gasilca za 64 let zvestobe T. TAVČAR GZ SLOVENIJE Ludvik Pikl, starosta gasilstva na Vranskem, je prejel najvišje priznanje GZ Slovenije: plaketo gasilca. Ludvik Pikl vse svoje življenje posveča gasilstvu in mnogo let je bil gonilna sila v PGD Vransko. Vsa ta leta je trdo delal v skrbi za razvoj prostovoljnega gasilstva. Veliko se je izobraževal in že davnega leta 1970 prevzel funkcijo podpoveljnika PGD Vransko. Celih 21 let je bil tudi poveljnik in 17 let poveljnik sektorja Vransko. Tudi v Gasilski zvezi (GZ) Žalec je na operativnem področju kot član poveljstva zveze s preko 30 društvi pustil vidno sled. Poveljnik PGD Parižlje–Topovlje Miloš Dernač med predavanjem o gasilnih aparatih Gasilci odprli vrata T. TAVČAR Odlikovanje sta Ludviku Piklu na plenumu Gasilske zveze Slovenije oktobra v Celju, podelila predsednik in poveljnik GZ Slovenije Janko Cerkvenik in Franci Petek. Ko je zaključil operativno delo, je pričel z delom na področju veteranov ter prevzel pobudo za aktivnejše delovanje veteranov v društvu, Ludvik Pikl kot član Požarne brambe Vransko pa tudi v komisiji za veterane GZ Žalec. Pomagal je spodbujati gasilska društva, da dostojno poskrbijo za svoje veterane in da ti v društvih tudi po končanem operativnem stažu še vedno ostanejo aktivni. Njegova posebna strast in hobi pa so tekmovanja s starimi brizgalnami, v kar je vložil nešteto ur. Ludvik Pikl je gonilna sila tako imenovane Požarne brambe Vransko, ki v zadnjih letih navdušuje v tekmovanju s starimi ročnimi brizgalnami na območju celotne regije in tudi širše. S svojo strokovnostjo, usposobljenostjo in izkušenostjo Ludvik Pikl uspešno širi duh prostovoljnega gasilstva v lokalnem in tudi širšem merilu. Za svoje delo je v vseh 64 letih svojega delovanja prejel več gasilskih in drugih priznanj. V letošnjem letu je na predlog GZ Žalec prejel najvišje gasilsko odlikovanje – plaketo gasilca, ki se vsako leto podeli le trem zaslužnim gasilcem v Sloveniji. V začetku novembra sta svoja dneva odprtih vrat pripravila PGD Parižlje–Topovlje in PGD Braslovče. Krajanom sta na ogled ponudila gasilsko opremo in v praktični vaji pokazala delček gasilskega utripa. Krajani so ob tem dobili kakšen uporaben nasvet, kako reagirati v primeru izrednih situacij. Na dnevu odprtih vrat PGD Parižlje–Topovlje so si krajani ogledali gasilski dom, gasilsko tehniko in opremo, zainteresirani pa so lahko pridobili oziroma obnovili znanje nudenja prve pomoči, oživljanja in uporabe defibrilatorja. Najmlajši so si pobliže ogledali gasilsko vozilo GVV-2. Na koncu so se lahko vsi posladkali s palačinkami. Gasilci PGD Braslovče so dan odprtih vrat za občane pripravili s pestrim programom. Prikazali so pravilno ukrepanje ob nenadnem zastoju srca ter pravilno gašenje začetnega požara v gospodinjstvu – oboje so obiskovalci lahko praktično poskusili tudi sami. Možno je bilo videti tudi, kaj se zgodi, če se takšnega požara ne lotimo na pravi način in s tem povzročimo še večjo škodo. Izvedli so še praktično vajo tehničnega reševanja ponesrečenca ob nesreči pri gozdarskih delih z uporabo ustrezne reševalne opreme. Za otroke so pripravili zanimive ustvarjalne delavnice, na katerih so lahko sami izdelali gasilca ali gasilsko čelado, poskusili rešiti naloge iz gasilstva in drugo. Poleg tega so obiskovalce popeljali skozi gasilski dom, jim predstavili delo društva ter pokazali opremo in vozila. V Šeščah po sledeh Pogačarja in Rogliča D. NARAGLAV Tretja šeška dirka v vožnji na čas s prijetnim druženjem, nagradami in pokali V Šeščah so letos organizirali dva takšna dogodka, dve dirki, eno spomladi, drugo jeseni. Spomladanska dirka je bila nadomestna za lansko, ki je zaradi kovidnih razmer odpadla, jesenska pa redna in tretja po vrsti. Z dirkami je pred tremi leti začel prekaljeni kolesarski maček Rafael Končina, ki je sklenil, da nekaj stori za mladež v domači vasi. Odločil se je organizirati dirko, na kateri bi sodelovali kolesarji, uporabniki skirojev ... in morda tudi mamice z dojenčki v vozičkih. In res – prvo leto je bila udeležba na dirki zelo Pri gašenju požara so se preizkusile tudi mlade braslovške družine. pisana, saj so se po cesti podili otroci s kolesi, kotalkami in skiroji, pa tudi dve mamici z otroškimi vozički. Navdušenje je bilo veliko, otroci in starši, ki so prišli gledat svojo mladež, pa so bili prepričani, da je treba tako dirko naslednje leto ponoviti. Toda vmes je prišel covid in iz teh načrtov ni bilo nič. Zato pa se je letos spomladi ponudila priložnost za izpeljavo izpadle tekme, jeseni pa je bila na vrsti redna, tretja dirka. Kot pri prvih dveh je tudi tokrat pri organizaciji sodelovala cela družina Končina, svoje pa so prispevali še sovaščani in drugi, ki so podprli Za spomin na tretjo šeško dirko še skupna slika vseh tekmovalcev in organizatorjev Po prejemu pokalov vseh šest najboljših med deklicami in fanti to zanimivo tekmovalno druženje otrok in njihovih staršev. Vsi sodelujoči kolesarji so prejeli praktične nagrade. Na vozičku z napisom Šeška sapica tour je bilo dovolj pijače, ki jo je daroval oskrbnik Sandi z Dragovega doma na Homu, pecivo in še druge dobrote pa so prispevale nekatere mamice. Prvih šest najboljših tekmovalcev je prejelo pokale. Med deklicami so bile najhitrejše: Lavra Masnec, Špelca Švenbir in Ana Goropevšek, pri fantih pa brata David in Domen Motoh ter Marko Zagožen. Po splošnem prepričanju mladi in stari niso najbolj vneti za druženje. Če sklepamo po šeški Gmajni, to ne drži. Sicer pa, kaj je lepšega od pogleda na razigrane otroke, ki komaj čakajo, da se bodo pognali po cesti v želji, da bi bili čim hitrejši?! Mogoče pa bo kdo od njih nekoč stopil v čevlje profesionalnih kolesarjev in morda celo nadomestil danes izjemna Rogliča in Pogačarja ter druge slovenske kolesarje. Svetel vzor tem mladim pa je zagotovo tudi pobudnik in organizator teh šeških dirk, 75-letni Rafael Končina, ki se lahko pohvali z izjemnimi uspehi med kolesarskimi veterani z dirk po Sloveniji in tujini. Njegov zadnji veliki uspeh je osvojitev srebrne medalje na svetovnem prvenstvu kolesarjev amaterjev v vzhodnem Sarajevu (Palah), ki je potekalo od 5. do 10. oktobra. Na njem so sodelovali kolesarji iz 38 držav z vseh petih kontinentov. Rafael je v vožnji na čas (kronometer) v kategoriji od 75 do 79 let zasedel drugo mesto in tako osvojil srebrno medaljo. PO DOLINI ŠT. 10 I november 2021 15 V znamenju žlikrofov D. NARAGLAV Tretja obletnica Medgeneracijskega centra Prebold v večjih prostorih. Pri kuhanju žlinkrofov so Mihu Robniku pomagali tudi otroci. Predzadnji oktobrski četrtek je bil v Medgeneracijskem centru Prebold poseben dan. Obeležili so namreč tretjo obletnico svojega delovanja in z veseljem pokazali svoje prostore, ki so jih letos še povečali in dopolnili. Udeleženci jubilejnega dne pa so tokrat poleg vseh dobrot, ki so jih napekle aktivne članice MGC, lahko okušali tudi zgornjesavinjske žlinkrofe, ki jih je pripravljal njihov kuharski gost Miha Robnik, javnosti poznan po blogu in receptih Dans fotr kuha. Ob dnevu odprtih vrat sta obiskovalce pozdravila vodja centra Klavdija Jelen in podžupan mag. Marko Repnik. Klavdija Jelen je poudarila pomen nove pridobitve – povečanja Miha Robnik je nato predstavil, kaj vse bodo lahko okušali in se naučili: »Danes bomo najprej jedli, potem pa se tudi naučili, kako se ta jed naredi. Delali bomo po zelo starem receptu. Gre za savinjske žlinkrofe, ki so podobni kot idrijski žlikrofi. Še danes se točno ne ve, kdo si je prvi izmislil recept in ime, ki je skoraj identično. Še kar se kregamo, je pa zanimivo, da ima idrijsko področje zelo podobne naglas, običaje in hrano nam v Zgornji Savinjski dolini.« Nato pa je še dodal: »Danes imamo na meniju tri različne žlinkrofe. Eni so klasični iz prekajene svinjske krače, eni so z gobovim nadevom in imajo v testu še špinačo, da so zeleni, tretji pa so iz ajdove moke z nadevom iz Ladjice za žrtve BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, ARHIV HSD Hiša Sadeži družbe v Žalcu je v sodelovanju z Mladinskim centrom Žalec pripravila delavnico izdelovanja ladjic. Gre za humanitarni projekt izdelave ladjic iz odpadnega papirja za 6 milijonov žrtev holokavsta, v katerem sodeluje vsa Slovenija. Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor pod vodstvom Borisa Krabonje se je prvič odločila za ta velik podvig v šolskem letu 2013/2014. Takrat so izdelali 1,2 milijona ladjic. Zdaj se jim je pridružilo še več organizacij v Sloveniji in skupaj si želijo za vsako žrtev narediti eno ladjico, skupaj 6 milijonov. Iz vseh ladjic, dostavljenih na njihov naslov do 9. maja 2022, bo skupina mladih umetnikov naredila umetniško instalacijo v spomin na ljudi iz preteklosti, v SNG Maribor pa bodo predvidoma organizirali zaključni koncert v spomin žrtvam »Nekoč in danes«. Po končani razstavi konec maja bodo ladjice prodane za star papir, izkupiček pa bodo podarili Društvu UP-ornik za pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. V žalski Hiši so uspeli izdelati kar 750 ladjic, ki so po pošti že odpotovale v Maribor. Pevski zbor MGC je poskrbel za še prijetnejše vzdušje. prostora, ki jim sedaj omogoča še lažje in pestrejše delovanje ter vsestransko uporabnost bodisi za predavanja ali telovadbo. S povečanjem so namreč pridobili malo telovadnico. Miha Robnik, poznan po blogu Dans fotr kuha, z žlinkrofi, napolnjenimi z gobicami. suhih hrušk, ki so zelo značilni tudi za Koroško. Že kuhanim pa lahko dodamo še različne dodatke. Tiste iz ajde in suhih hrušk lahko po vrhu oplemenitimo z medom in staljenim maslom. Mnogi imajo radi klasične iz prekajene krače in posute z ocvirki, ki pašejo tudi na druge nadeve. Skratka, možnosti je več. Sicer pa so žlinkrofi – tako kot idrijski žlikrofi – samostojna jed, lahko pa tudi le kot priloga,« je še povedal Miha Robnik in se posvetil kuhanju. Tokrat je najprej skuhal te že narejene in zamrznjene žlinkrofe ter jih nato oplemenitil še s svojimi dodatki. Z veseljem so udeleženci segali po njih in uživali, posebno zadovoljstvo pa je bilo, ko so jih sami naredili in jih tudi z veseljem pojedli. Ker so se naučili, kako se izdelujejo in pripravijo, pa bodo, kot so nekatere udeleženke dejale, sedaj tudi na njihovem domačem jedilniku. Na Ponikvi skupina za samopomoč T. TAVČAR Na območju Občine Žalec deluje šest skupin za samopomoč, začetki segajo v leto 1995. Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most je v sodelovanju in ob podpori Centra za socialno delo Savinjsko–Šaleška, enota Žalec, na Ponikvi pri Žalcu ustanovilo novo skupino za samopomoč, ki združuje starejšo generacijo in se medgeneracijsko povezuje. Prvo srečanje je navdušilo z dobro obiskanostjo, zanimanjem in polno mero dobre energije. Osnovna dejavnost v skupini, ki šteje do deset članov, je usmerjeni pogovor. Namen delovanja takšnih skupin je zadovoljevanje nematerialnih potreb po temeljnem medčloveškem odnosu. Deluje po principu prijateljske skupine, v Dobra volja vseh generacij ob izdelovanju ladjic Ustvarjalke hobotnic na sliki so: Marjetka, Marija, Ivanka, Milica, Nataša, Renata, Tatjana, Avguština … Pridružile so se tudi Ida, Petra in Ruža. Redno pletejo hobotnice in vabijo v projekt PO-MOČ Vodja Hiše Sadeži družbe dr. Barbara Lužar je povedala, da v Hiši Sadeži družbe še vedno vztrajajo tudi pri izdelavi hobotnic za nedonošenčke: »Udeleženke naših uric pletenja pod mentorstvom Marjete Hudovernik so naredile že več kot 1500 hobotnic, ki jih iz Hiše vsak mesec pošiljamo v porodnišnici Ljubljana in Maribor. Gre za projekt, ki se je začel leta 2013 na Danskem, pri nas pa smo se mu pridružili septembra 2017. Hobotnice pomagajo pri razvoju nedonošenčkov v inkubatorju. Njihove lovke spominjajo na popkovino v maternici, tako mali borci občutijo toplino in se lažje razvijajo. Za izdelavo je potrebna kakovostna volna in v Hiši še vedno zbiramo prostovoljne prispevke za nakup le-te.« Dr. Barbara Lužar pove, da še vedno iščejo dodatne prostovoljce za vključitev v projekt PO-MOČ. Gre za projekt Slovenske filantropije, namenjen starejšim od 60 let, ki so se znašli v stiski zaradi osamljenosti in nimajo blizu živečih svojcev, potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih situacijah, kot je nakup hrane in zdravil, so potrebni psihosocialne pomoči in se zaradi strahu pred okužbo ter nerazumevanja razmer izolirajo in tako nevede slabšajo stanje, v katerem so. Potrebujejo podporno okolje, informacije in enostaven dostop do pomoči. V okviru projekta pomoč nudijo tudi otrokom in mladostnikom, ki jim starši ne zmorejo nuditi pomoči pri učenju na daljavo … Koordinatorka projekta v Žalcu je Metka Čede. S prvega srečanja na Ponikvi kateri si člani med seboj zaupajo in delijo svoja razmišljanja, doživljanja, izkušnje, veselje in tegobe. V skupini vlada toplo in varno ozračje, v katerem lahko vsak pove svoje mnenje brez predhodnega znanja. Vsak posameznik je kot del skupine sprejet, nihče ga ne obsoja, kritizira ali moralizira. V skupini se obravnavajo različne tematike iz vsakdanjega življenja. Na območju Občine Žalec je od leta 1995 nastalo šest skupin za samopomoč, aktivni so v Grižah, Galiciji, Žalcu in Ponikvi pri Žalcu. Delovanje društva Most Žalec podpira- jo CSD Savinjsko–Šaleška, enota Žalec, Občina Žalec, Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije in drugi. Srečanja nove skupine na Ponikvi potekajo vsak torek od 16.30 do 18. ure v prostorih Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu, vodita pa jih usposobljeni voditeljici – prostovoljki Tanja Brglez in Urša Rednak. Več informacij lahko dobite na njihovi Facebook strani, pokličete pa lahko tudi na mobilno telefonsko številko 031 316 850 ali pišete na elektronski naslov: drustvomost.zalec@gmail. com. 16 PO DOLINI ŠT. 10 I november 2021 Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni D. NARAGLAV Vino je pijača, ki je del slovenske kulture, dediščina, ki nas spremlja skozi stoletja, in tisto, čemur smo namenili tri praznike, najpomembnejši pa je martinovo. In če ga letos v živo ni, na spletu se dobi, so sklenili v Folklorni skupini Galicija. Del martinove pojedine Člani FS Galicija med plesom na terasi s čudovitim pogledom v dolino vsak mesec pripravili kakšno šego ali navado, povezano z letnim časom oziroma mesecem. »Ker bi radi poustvarjali in pripravili kakšen koncert, vendar zaradi virusa to ni možno, smo se odločili za drugačno obliko svojega poslanstva. Za prvič smo tako pripravili posneto martinovanje na Turistični kmetiji Razgoršek, kjer že sam ambient izraža dediščino našega kraja. Čeprav v okrnjeni obliki, smo ponosni, da nas pesem, ples in igra združujejo, da kljub časom poustvarjamo in se imamo lepo, seveda pod vsemi pogoji PCT. Hvala vsem plesalcem za interes, pogum, moč in voljo pri našem poslanstvu,« je še dejala Helena Turnšek. V imenu folklorne skupine se je zahvalila še Mladinskemu pevskemu zboru Galicija in Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD Žalec Letošnje martinovanje je bilo, tako kot lansko, ujeto v primež nezavidljive zdravstvene krize in ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Odpadla so vsa tradicionalna martinovanja v živo z izjemo tistih v domačih krogih za zaprtimi vrati hiš, kleti in zidanic. Nekateri pa so se odločili ta praznik vina prenesti na splet in tako zanimivo dogajanje in običaje, ko goduje sv. Martin, ki mošt blagoslavlja v vino, predstaviti širši javnosti. Za takšen pristop se je v naši dolini odločila Folklorna skupina Galicija, ki deluje pod umetniškim vodstvom Helene Turnšek. Helena Turnšek nam je povedala, da so se v njihovi FS odločili, da bodo njihovemu pevovodji Janu Grobelniku, snemalcu in fotografu Tomažu Reharju, ki je snemal in tudi pripravil posneti material za predvajanje na spletu, kmetiji Razgoršek in Grobelnik ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali izpeljati ta projekt. Tudi spletno martinovanje se začenja s Heleninim pozdravom, posnetim v vinogradu, na sprehodu med trtami. V martinovanje z dvema plesoma, ki sta bila prikazana na reviji folklornih skupin v lanskem letu, popelje Folklorna skupina Galicija. Praznovanje nadaljujejo pred zeliščnim vrtom, pred vhodom v staro hišo. S pesmijo med potjo od kozolca do kleti veselo zapoje Martin. Z vzhodnoštajerskimi plesi nas nato ponovno zazibljejo folkloristi. Nato se dogajanje prestavi v klet, kjer Matej sedi na sodu z jabolkom v roki rekoč: »Slovenski vinogradniški prostor je praznik martinovanja praznoval na številne načine. Zelo lepa oblika je bila tudi na Štajerskem, kjer je bilo v navadi, da so na sod postavili jabolko, v katerega so zataknili razna mediteranska zelišča. Če se je to jabolko lepo posušilo, so rekli, da bo drugo leto dobro vino, če je zgnilo, pa, da bo slabo.« V nadaljevanju martinovanje zaznamujeta pesmi: »Pršu je pršu, sveti Martin. On ga je krstil, jst ga bom pil. Kume, moji dragi, zdaj se napi. Dugo ga ne boš, zdaj se nauži,« ter »Sezidal sem si vinski hram.« Seveda ni martinovanja brez dobre hrane in tudi spletno martinovanje nas popelje v letno kuhinjo, kjer sledi martinova pojedina. Zanjo je značilno, da so v vsakem okolju na mizo dali tisto, česar v vsakdanjem življenju niso, tudi ob nedeljah ne. Res pa je, da je za ta praznik značilna vsaj ena jed, ki je zelo tipična, in to je perutnina s posebnim poudarkom na goseh in racah. Pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, s prilogo mlincev in z rdečim zeljem – to je gotovo najznačilnejša kombinacija. Po obedu sledi rajanje folkloristov, tokrat s klobuki, na travniku pred kozolcem. Simona in Denis nato postrežeta z zanimivimi vremenskimi pregovori, povezani z Martinom. Med drugim: »Sonce na Martina, pred vrati je huda zima; Ako je na Martina lepo, bo za tri dni grdo; Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh …« Spletno martinovanje sklene Helena Turnšek rekoč: »Tradicija se tekom let spreminja, a ostalo je dejstvo ‘in vino veritas!’ (v vinu je resnica). Prepričani smo, da bo marsikdo danes ali ta vikend preživel čudovit dan ali večer, tako kot smo jih mi ob dobri kapljici in pečeni goski. A po pameti, ker ‘kadar vino govori, takrat skrivnosti ni’.« Spletno praznovanje se zaključi s prizorom iz kleti, kjer vsi pojejo s kozarčkom rdečega vina v roki: »Oče nebeški, glej, še en kozarček zdej, hvalo bom vekomaj, vekomaj pel.« Martinov pohod po vinskih poteh T. TAVČAR Društvo savinjskih vinogradnikov je v nedeljo, 7. novembra, pripravilo že tradicionalni 14. Martinov pohod po vinskih poteh v enem od vinorodnih okolišev Savinjske doline. Tokrat po vinskih poteh Andraža nad Polzelo. Nekaj več kot 30 pohodnikov se je zbralo pred Domom krajanov v Utrinek s pohoda Andražu ter med pohodom obiskalo vinske kleti Slavka Pižorna, Mirka Meha in Emila Medveška, pohod pa so zaključili pri zidanici farovškega vinograda. Vsepovsod so bili gostoljubno sprejeti s prigrizki in z letošnjim mladim vinom. Za nameček je bilo veselemu vzdušju naklonjeno tudi vreme, ki je s soncem obsijalo pohod- nike. Udeleženci pohoda so spoštovali razdaljo in druga priporočila NIJZ. Društvo savinjskih vinogradnikov je želelo izvesti tudi martinovanje na podeželski tržnici v Žalcu v petek, 12. novembra, vendar ga je zaradi omejitev organiziranja javnih prireditev prestavilo na čas po ukinitvi ukrepov. ŠT. 10 I november 2021 NAPOVEDNIK / INFORMACIJE 17 18 KULTURA ŠT. 10 I november 2021 Brezčasni krog v šesti knjigi D. NARAGLAV Roman Matjaža Lesjaka je postavljen v predvojni, medvojni in povojni čas na Dolenjskem, v Novo mesto. Zadnji oktobrski četrtek je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potekal nadvse zanimiv pogovorni večer, na katerem so udeleženci spoznavali roman Brezčasni krog avtorja Matjaža Lesjaka, dr. med., ki je njegova že šesta knjiga. Tokratna je poklon domovini, njeni zgodovini in ljudem, ki so se spraševali, kako v viharnih časih ohraniti prijateljstvo in ljubezen. Z avtorjem se je pogovarjal Ivo Mohorič, dr. med., ki je tudi avtorjev prijatelj in prvi bralec vsake njegove nove knjige. »Matjaž je v tej knjigi svoj pisateljski talent izpilil do potankosti. Tema romana, se mi zdi, je danes še kako aktualna, saj Slovenci že dolgo nismo bili tako polarizirani, večinoma zaradi politike in njenih ideologij. V zadnjem letu pa je dodana še ena nova kategorija polarizacije, razdvajanja. To je kovid situacija, cepilci in proticepilci. Poznam nemalo primerov, ko so dolgoletni prijatelji ali znanci povsem Tema romana, se mi zdi, je danes še kako aktualna, saj Slovenci že dolgo nismo bili tako polarizirani, večinoma zaradi politike in njenih ideologij. V zadnjem letu pa je dodana še ena nova kategorija polarizacije, razdvajanja. To je covid situacija, cepilci in proticepilci. prekinili dosedanje stike in odnose, saj so na različnih ideoloških bregovih, različnih prepričanj. Toda danes vsaj živimo v miru. Roman Brezčasni krog pa opisuje čas II. svetovne vojne, ko se je roka brata dvignila nad brata in ga pokončala v imenu prave vere oziroma prave ideologije. Knjiga nas vendarle navdaja z blagim upanjem, da je sovražne vrzeli med nami mogoče preseči in doseči pomiritev ter spravo,« uvodoma pove Ivo Mohorič in nadaljuje: »Okvir same zgodbe je Matjaž Lesjak s stanovskim prijateljem Ivom Mohoričem, ki je njegov prvi bralec in je knjigo skozi svoje oči tudi predstavil. večplasten. Govori o mladostniški ljubezni, o prijateljstvu, tovarištvu in na drugi strani o strahotah vojne, osebnih tragedijah, izgubah, trpljenju, o tem, kako nemočno človek diha med izbiro dobrega in zlega. Kako pravzaprav je človek nemočen pri izkušnjah, ki jih prinaša življenje. Stalno potovanje od upanja do obupa. Zgodba je postavljena v Novo mesto, v čas pred vojno in med njo ter v povojni čas. To je v čas revolucije, novih idealov, ki pa jih že čez leta nadomestijo novi ideali, nove ideologije. V vseh časih se človek v svoji moči in nemoči trudi krmariti tako, da bo zanj najbolje. Trpljenje in smrt stvari relativizirata. Ko človek predela boleče čustvene vsebine in jih pusti za sabo, takrat je sprava mogoča. Tedaj si bivši partizan in bivši domobranec lahko sežeta v roke in se s solzami v očeh opravičita za storjeno zlo. In mogoča je tudi preobrazba od povzpetništva do visoke politične funkcije, do kriminala in malverzacij ter končno do zapora. Po bolečih zaporniških letih pride trenutek uvida, spoznanja, katarze in spreobrnitve,« med drugim še pove Ivo Mohorič. »K pisanju tega romana je malo pripomogla tudi epidemija koronavi- rusa, saj sem naenkrat imel ogromno časa. Sem pa že nekaj časa imel v glavi, da opišem nekdanje prelomne čase, dileme, ki so v človeku, o tem, kako naj bi se človek tudi v težkih časih odločal za dobro, da se to obrestuje na dolgi rok. Moji junaki v romanu tako nekako skozi vso knjigo predelujejo to dilemo. V knjigi je mnogo resničnih spominov in doživetij ljudi, ki so živeli v teh časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Jaz sem jih lahko poslušal in vsrkaval te njihove boleče spomine, kako so razmišljali o starih časih, ki se nikoli več niso povrnili takšni, kot so bili,« je ob predstavitvi knjige povedal avtor Matjaž Lesjak. Na vprašanje, kako je doživel ta večer, pa je odgovoril, da je vesel, da je lahko predstavil to knjigo, ki je bila sicer natisnjena že lani, a zaradi koronavirusa predstavljena šele sedaj. Dodal je še, da je bil tokratni večer še eden v nizu večerov, na katerih je predstavljal svoja dosedanja knjižna dela v domači knjižnici, v kateri je sicer reden gost, saj si v njej z veseljem redno izposoja knjige. Večer je z uvodnim in zaključnim nagovorom obogatila še knjižničarka Andreja Hutinski, s pesmijo pa pevka Darja Švajger. Na razstavi Utrinki narave T. TAVČAR V Schwentnerjevi hiši na Vranskem bo do konca leta odprta razstava domačina Vlada Rančigaja, ki nosi naslov Utrinki narave. Vlado Rančigaj je ljubiteljski umetnik, ki pušča sledi na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Glasba, rezbarjenje, restavriranje, modeliranje, obdelovanje jajčnih lupinic – to so le nekatera. Kot je na otvoritvi povedala Tanja Goropevšek, ga je na pragu osemdesetih prevzelo slikarstvo, ki zapolnjuje njegov prosti čas zadnja leta. Intenzivno se mu je začel posvečati v likovnem krožku univerze za tretje življenjsko obdobje. V slikarski tehniki se je izpopolnjeval tudi pri akademskem slikarju Juriju Kravcovu. Svoja dela je večkrat razstavljal na skupinskih razstavah, leta 2016 pa je imel prvo samostojno razstavo, na kateri se je predstavil v akvarelni tehniki. Na drugi samostojni razstavi Utrinki narave motive iz narave predstavlja v tehniki slikanja z akrilom. Na odprtju je povedal, da s čopičem še ni povlekel zadnje poteze, zato lahko čez nekaj let pričakujemo novo razstavo. Odprtje razstave sta popestrili mladi citrarki Pavlina Šifrar in Eva Novak, prejemnici zlate plakete na 50. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Pavlina Šifrar je poleg zlate plakete osvojila še prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, Eva Novak pa prvo nagrado in nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Razstavo je uradno odprla direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Felicijan Bratož. Številni obiskovalci so na dan otvoritve bili navdušeni, navdušuje pa tudi dejstvo, da ima Vlado Rančigaj kljub zavidljivim letom še toliko energije in idej. Vlado Rančigaj pred eno od številnih razstavljenih slik Že tretjič Mini paleta T. TAVČAR Sodeluje 25 otrok iz vse Slovenije. Na ogled so postavili 29 del v različnih tehnikah. Likovna sekcija KUD Polzela je na Polzeli že tretjič organizirala projekt Mini paleta. Idejna vodja Del udeležencev razstave na dan otvoritve projekta Klavdija Sitar in predsednica Likovne sekcije Sonja Jezernik sta projekt v imenu KUD Polzela pripravili in izpeljali skupaj z ostalimi člani Likovne sekcije v mali dvorani KUD. Klavdija Sitar je ob otvoritvi razstave dejala, da jo neizmerno veseli, da mladim umetnikom pomagajo odstirati svet likovnega ustvarjanja. Ob tem se je zahvalila ne le mladim ustvarjalcem, ki so pri projektu sodelovali, temveč vsem, ki jih pri tem spodbujajo in vodijo, tako staršem, babicam in dedkom kot mentorjem. Projekt Mini paleta ima zagotovo tudi noto povezovanja generacij, saj je neprecenljivo videti, da pri udeležbi ne sodelujejo le otroci in starši, temveč tudi babice in dedki, ki svoje vnuke nežno in ustvarjalno vodijo po poteh spoznavanja kulture in likovnega ustvarjanja. Mlade ustvarjalce je v otvoritvenem nagovoru predsednik KUD Polzela Marko Slokar spodbudil, naj svoje likovno Z razstave Mini paleta 2021 ustvarjanje nadaljujejo, saj ponuja neomejene možnosti. Udeležba je bila tudi letos odlična, saj se je Mini palete udeležilo 25 otrok iz vse Slovenije, ki so skupaj na ogled postavili 29 likovnih del. Izbor nagrajenih likovnih del je letos opravil akademski slikar Tomaž Milač, ki je imel zelo težavno delo. Ob tem je povedal, da je izjemno težko izbrati nagrajence, ker ima vsako likovno delo svojo likovno vrednost. Skozi razstavo jih je popeljal tudi s strokovno razlago. Zlato mini paleto 2021 je prejela Klara Verdev (Ustvarjalnica Odsev svetlobe Žalec), srebrno mini paleto Staš Košak iz OŠ Braslovče, bronasto mini paleto pa Sara Jesenek (Ustvarjalnica Odsev svetlobe Žalec). Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje KUD Polzela in darilce. Razstava je na ogled v mali dvorani Kulturnega doma Polzela do konca novembra vsak torek in sredo od 17. do 18. ure ter ob petkih od 10. do 12. ure. KULTURA ŠT. 10 I november 2021 19 Folklorno prepletanje na žalskem odru T. TAVČAR Na državnem tekmovanju v Žalcu je nastopilo deset poustvarjalcev ljudskega glasbenega izročila in folklornih skupin. Oder v Domu II. slovenskega tabora je bil 13. novembra prizorišče odrske umetnosti, ki se navdihuje v preteklosti folklornih plesov in glasbe. Vsako leto JSKD pripravi državna folklorna srečanja oz. prireditve (za otroške in odrasle folklorne skupine ter poustvarjalce ljudskega glasbenega izročila), na katerih se predstavijo izbrani, najboljši programi regijskih srečanj. Ker pa zaradi epidemije prireditev ni bilo, so pripravili državno folklorno prireditev z naslovom Folklorno prepletanje. Na razpisu izbrane folklorne skupine in glasbene programe je spremljala in ocenjevala strokovna žirija ter ob koncu prireditve razglasila najboljše skupine in nagrade žirije. Prireditev je bila prepletena tudi s poezijo. Razglašena je bila zmagovalna pesem natečaja Plešem pesem – pesmi na temo folklorne dejavnosti, podeljene pa so bile tudi Kreativno vzdušje med snemanjem v studiu Savinjska ima novo muziko LUCIJA KOLAR BINA PLAZNIK Preplet žanrov na novi glasbeni kompilaciji savinjskih avtorjev Nastop Folklorne skupine KD Sveta Ana iz Slovenskih Goric Maroltove plakete in listine, najvišja priznanja na področju folklorne dejavnosti v Sloveniji. Za najboljšo pevsko izvedbo je komisija izbrala Maroltovke AFS France Marovt, za najboljšo priredbo AFS KUD Študent, za najboljšo izvedbo AFS KUD France Marolt, za najboljšo koreografijo AFS KUD Študent in za najboljšo plesno izvedbo AFS KUD France Marolt. Vse zbrane je uvodoma nagovoril podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb, prireditev pa je moderiral Gregor Budal. Društvo Dobra ideja s Polzele naznanja izid letošnje glasbene kompilacije »Polzela ima novo muziko 2021«. Razpis za sodelovanje glasbenikov je vsako leto v spomladanskem času objavljen tudi v časopisu Utrip. Društvo je prvi dve leti izdajalo glasbeno kompilacijo »Polzela ima vrsti: »Razmeram navkljub glasbeniki generiramo nove in nove ideje. Svoja občutja in dojemanje realnosti, sveta, razmer zapišemo v obliki glasbe in besedil. V zadnjih dveh letih smo občutili kronično pomanjkanje koncertov. Letošnje leto so nam država in organizatorji dogodkov počasi že pričeli odpirati vrata Maroltovski godci AFS France Marovt na žalskem odru med nastopom Večer ruskih pesmi in romanc T. TAVČAR Krajevna skupnost Vrbje vsako leto v začetku novembra praznuje krajevni praznik. Žal je nekaj prireditev že drugo leto odpadlo zaradi kovidne situacije. Kulturno društvo Vrbje (KD) pa se je odločilo in pripravilo prireditev Večer ruskih pesmi in romanc v izvedbi ansambla Kalinka. Večer je potekal v skladu z ukrepi, ki veljajo za kulturne prireditve v zaprtih prostorih. Ansambel Kalinka je nastal leta 1992 v ruskem mestu Samara, od koder prihajajo tudi štirje člani, in sicer Julija in Andrej Lobanov, ki sedaj živita v Vrbju, ter Nataliia in Aleksej Ermakov iz Petrovč. Vsi so nekdanji študentje Samarske državne akademije za umetnost in kulturo, ki jih je združila v ljubezni do glasbe in ruskih pesmih, ki so jih predstavili v sobotnem večeru. Večer so popestrili tudi člani KD Vrbje, in sicer s poezijo ruskih in slovenskih pesnikov – A. S. Puškina: Zimski večer (v slovenščini in ruščini), Toneta Pavčka: Preproste besede (v slovenščini in ruščini) in Marije Bojkove: Človeku je potreben človek, kar je bolj potrebno kot kdajkoli. Nastop ansambla Kalinka Delček glasbe z glasbene kompilacije so na letošnjih poletnih dogodkih predstavili tudi na odru v Žalcu. novo muziko«, z lanskim letom pa so projekt razširili v izdelek pod imenom »Savinjska ima novo muziko«. Po prvih dveh izidih polzelske različice je namreč vztrajno naraščalo zanimanje glasbenikov iz širše regije za sodelovanje pri tem projektu. Gre za glasbeno kompilacijo za širše občinstvo. Žanri se prepletajo od popa, rocka in elektronike do ‘heavy’ manir. Letos na glasbenem ključku najdemo 16 avtorjev: Noah, Aleš Romih, David, Jan Potrč, Gasos Band, Uroš Planinc Group, Haris Pilton, Renovatio, Mr. Sintos, Au, Foe Spre Glass Om, Monkey Karma, Kaz Cannon in Mors. Vodja projekta, glasbenik in producent Jurij Žohar je povedal, da je ponosen, da so uspeli izdati že četrto glasbeno kompilacijo po za nastope, a še vedno bolj kot ne stopicljamo na mestu. Posledično je bil poseben izziv najti donatorje, saj na mnogih področjih škripa tudi podjetnikom. Zato smo še posebej hvaležni vsem, ki so nas bili pripravljeni podpreti. Zbrane donacije so edini vir finančnih sredstev, ki jih imamo. Zato smo tudi letošnjo zbirko nove savinjske avtorske glasbe izdali z minimalnimi sredstvi. Še eno dejstvo, ki ga velja izpostaviti, je to, da nekateri donatorji projekt podpirajo že več let zapovrstjo; to so nekatera podjetja, občini Žalec in Polzela ter časopis Utrip Savinjske doline.« Bralce, ki bi želeli več informacij glede nove savinjske glasbe, lahko napišejo sporočilo na Facebook stran društva Dobra ideja. poklanjajo se nekaterim jubilejem … Posebno in osrednjo pozornost torej posvečajo branju, bralni kulturi in bralni pismenosti. Branje pripomore k boljšem spominu in osredotočenosti, k razvoju domišljije in nenazadnje tudi k sprostitvi. Je odlična prostočasna dejavnost, ki nič ne stane, a veliko daje. Čas, v katerem živimo, je zelo poseben, a knjiga si je izbo- Beremo tudi letos T. TAVČAR Na dan splošnih knjižnic, minulo soboto, 20. novembra so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s 15. sezono branja odraslih Savinjčani beremo. Med 15. in 20. novembrom, ko knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic, se je koronavirus tako razširil, da so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odločili, da ne bodo praznovali, kot so bili vajeni doslej. Odpovedali so se vsem prireditvam. Prepričani so, da bo še priložnost bolj varno praznovati, četudi z zamikom. So pa pripravili seznam bralnih predlogov. Ponujajo različne žanre, spomnijo na nekatere dogodke, rila posebno mesto. Še vedno ostaja nepogrešljivo sredstvo za krepitev duha in uma. Podrobnosti o bralnem projektu najdete na spletni strani knjižnice www.zal.sik.si. ŠPORT 20 ŠT. 10 I november 2021 Dve medalji s svetovnega prvenstva T. TAVČAR Člana gotoveljskega Kluba borilnih veščin Fudoshin sta s svetovnega prvenstva v ju-jitsuju prinesla žlahtni medalji, Julijan Zakonjšek srebro, Lena Kostanjšek pa bron. Dobitnika medalj s trenerjem Žanom Arteljem, ki je tekmovalce spremljal na svetovnem prvenstvu. Med 3. in 11. novembrom je v prestolnici Združenih arabskih emiratov Abu Dabiju potekalo svetovno prvenstvo v ju-jitsuju za leto 2021. Na prvenstvu se je zbralo okoli 2000 tekmovalcev in tekmovalk z vsega sveta, ki so nastopili v štirih različnih disciplinah. Na prvenstvu je za državno reprezentanco Slovenije nastopilo tudi šest članov Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj, ki so vsi nastopili v ju-jitsu borbah. Lena Kostanjšek, ki je nastopila v borbeni kategoriji ženske U21 do 70 kg, je v svoji kategoriji priborila bronasto medaljo, Julijan Zakonjšek, ki je nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu v borbeni kategoriji moški U18 do 81 kg, pa je osvojil srebrno medaljo in naslov svetovnega podprvaka. Oba dobitnika medalj sta povedala, da sta seveda izredno vesela rezultata, sploh v teh časih, obremenjenih z epidemijo covid-19. Ta je v veliki meri vplivala na sistem treningov, ki jih zaradi spoštovanja ukrepov neko obdobje sploh ni bilo ali pa so jih tekmovalci izvajali individualno in vsak v skladu s svojimi možnostmi. Svetovnega prvenstva so se poleg njiju iz gotoveljskega kluba udeležili še Zala Kostanjšek, Nejc Zorec, Benjamin Pirnat in Timotej Pokrajac, mlade reprezentante in reprezentantki pa je na tem tekmovanju spremljal in vodil njihov trener Žan Artelj. Člani Kluba borilnih veščin Fudoshin so ob vrnitvi domov v nedeljo, 7. novembra, pripravili sprejem za vse domače člane reprezentance v klubski telovadnici v Gotovljah. Na sprejemu sta poleg trenerjev, staršev in nekaj mladih tekmovalcev vsem udeležencem svetovnega prvenstva, posebej pa nosilcema medalj čestitala žalski župan Janko Kos in podžupan Marjan Vodeb. Kot je povedalpredsednik kluba Fudoshin David Štraus, je bilo letošnje leto z osvojenimi petimi medaljami na evropskem prvenstvu in dvema na svetovnem prvenstvu eno najuspešnejših let od ustanovitve kluba. Dvojčici zasedli evropski vrh v kickboxingu L. Kolar arhiv Hyong Na evropskem prvenstvu v kickboxingu za kadete in mladince, ki je potekalo med 5. in 14. novembrom v črnogorski Budvi, je Larisa Žagar Slemenšek zasedla prvo mesto, njena sestra dvojčica Alisa Žagar Slemenšek pa po sestrskem finalnem boju drugo mesto v disciplini »light contact« do 65 kg. Larisa je bila bronasta tudi v disciplini (PF) »point fight«. Osemnajstletni dvojčici iz Levca, članici Športnega kluba Hyong iz Celja, kjer trenirata pod vodstvom Uroša Bernarda, ki je sicer tudi trener reprezentance, sta se pomerili v redko videnem sestrskem finalu. Naslov evropske prvakinje si je nadela Larisa, ki je konec oktobra postala tudi svetovna članska podprvakinja. Njena sestra dvojčica Alisa je postala evropska podprvakinja, kar je bil velik uspeh, saj se je po dolgem premoru dveh let zaradi poškodbe in rehabilitacije ramena prvič vrnila na tatamije. Alisa je pred finalno borbo premagala Madžarko Ramono Nagy in Nemko Anno Ysewyn ter predčasno končala borbo proti Grkinji Anastasii Zoe Megalooikonomou. Larisa Žagar Slemenšek je na poti do zlata v predkolu premagala Madžarko Leno Rajos, v drugem kolu Rusinjo Eleno Shadskaia, v tretjem kolu pa v pičlih 20 sekundah predčasno zaključila borbo z Grkinjo Anastasio Tsipa. V redko videnem dvoboju dvojčic sta Larisa in Alisa zasedli evropski mladinski vrh. Sestri sta se tako pomerili v finalni borbi »light contacta« (LC) ter domov odnesli zlato in srebro. Larisa Žagar Slemenšek se je v polfinale prebila tudi v disciplini (PF) »point fight«, a je za las izgubila proti Nemki Melini Cehajic, ki je na koncu postala tudi evropska prvakinja v »point fightu« (do 65 kg). S prvenstva je torej Larisa ob zlatu prinesla še eno žlahtno medaljo – bron. Plodna jesen za taekwondoiste D. NARAGLAV Ana Jan je v Grčiji postala evropska podprvakinja med kadetinjami, medalje pa so si braslovški taekwondoisti priborili tudi na državnem prvenstvu. Za člani braslovškega kluba SUN je naporen oktober. Najprej so 2. oktobra v Šentjurju pri Celju nastopili na državnem prvenstvu v taekwondoju, potem med 16. in 23. oktobrom na svetovnem prvenstvu v Italiji ter med 23. in 31. oktobrom v Grčiji na evropskem prvenstvu. V Grčiji je med 23. in 31. oktobrom potekalo 35. člansko, 26. mladinsko, 12. veteransko in 10. otroško evropsko prvenstvo v taekwondoju verzije ITF, na katerem sta nastopila tudi dva mlada braslovška aduta Žan Kovačič in Ana Jan, ki ju je spremljal trener Simon Jan. Medtem ko Žanu na prvem velikem tekmovanju kljub odlično prikazani tehniki in borbah ni uspelo poseči po medaljah, je Ana Jan v borbah med kadetinjami borbe –50 kg osvojila odlično drugo mesto in s tem naslov evropske podprvakinje. Po 20 letih so na državnem prvenstvu v začetku oktobra v Šentjurju ponovno nastopili skupaj vsi klubi, ki v Sloveniji gojijo ITF Taekwondo. Ekipa braslovškega kluba Sun, čeprav malo razredčena, je dosegla zares odlične rezultate: Luka Tajnšek je osvojil 1. mesto v borbah –27 kg in 3. mesto v formah mlajši kadeti rumeni pas. Samo Tajnšek je osvojil 2. mesto v borbah kadeti –30 kg. Zejna Bedžeti je bila 3. v kategoriji forme zeleni pas in 2. v borbah kadetinj –40 kg. Brad Flis je osvojil 2. mesto v formah modri pas in 1. mesto v borbah kadeti –50 kg ter pokal za najboljšega kadeta na DP. Niz odličnih rezultatov nadaljuje Emil Banfič, ki je osvojil 3. mesto v formah zeleni pas in 2. mesto v borbah kadeti –50 kg ter 2. mesto v disciplini KICK med kadeti. Izvrstno je nastopila tudi Marina Banfič z doseženim 2. mestom v formah zeleni pas in z 2. mestom v borbah starejše kadetinje –50 kg. Na 3. mesto se je v kategoriji borbe starejši kadeti +55 kg Ekipa Sun Braslovče s trenerjem Simonom Janom (prvi z leve) in sodnikoma Evo in Robijem Mešičem (prva dva z desne) iz Vranskega, ki sta tudi člana braslovškega kluba. uvrstil Matevž Basle. Med kadeti je 1. mesto v formah rdeči pas in 1. mesto v borbah –50 kg osvojil Žan Kovačič. Prav tako je 1. mesto v teh dveh disciplinah osvojila Ana Jan, ki je bila proglašena tudi za najboljšo starejšo kadetinjo na državnem prvenstvu. Med mladinci sta se izvrstno odrezala David in Davor Orehovec. Prvi je osvojil 3. mesto v formah zeleni pas in 3. mesto v borbah mladinci –68 kg. Davor je v kategoriji do 62 kg bil 3. v formah modri pas in 3. v borbah mladinci –62 kg. Pri članih je 1. mesto v formah črni pas II. DAN in 2. mesto v borbah –78 kg osvojil Simon Zajec. V kategoriji mlajših kadetov v disciplini KICK je nastopil tudi Bruce Flis, ki pa žal ni »nabrcal« dovolj za medaljo. V Italiji je od sobote, 16. oktobra, do sobote, 23. oktobra, potekalo svetovno prvenstvo za članice in člane v kickboxingu. Tudi v slovenski kickboxing reprezentanci sta nastopila dva člana braslovškega kluba SUN. Urh Černivšek je nastopil v disciplini »full contact« v kategoriji –67 kg. Kljub hudi borbi in pritisku na nasprotnika je Urh žal izgubil proti predstavniku Rusije. Simon Zajec je nastopil v disciplini »light conact« v kategoriji –74 kg, v kateri je po prostem prvem krogu v drugem premagal predstavnika Mehike, nato pa v četrtfinalu izgubil proti izkušenemu predstavniku Poljske. Trener braslovškega kluba Simon Jan je sodeloval v trenerski ekipi reprezentance Slovenije, ki je na SP osvojila štiri zlata, štiri srebrna in sedem bronastih odličij. ŠPORT ŠT. 10 I november 2021 Šempetrani državni prvaki v odbojki sede T. T. Na državnem prvenstvu v odbojki sede 14. novembra v Braslovčah, na katerem se je med seboj pomerilo šest slovenskih klubov, se je naslova državnih prvakov veselil SIP Šempeter pred IŠD Samorastnik Ravne na Koroškem in IŠD Maxi Braslovče. Šempetrani so dobro odigrali že skupinski del prvenstva, se veselili zmag nad ekipama ŠD Plavalček in OK Gorica ter se prepričljivo prebili do polfinala. V prvem polfinalu je SIP Šempeter odpravil IŠD Maxi, IŠD Samorastnik pa je odpravil ekipo OK Gorica. V boju za končno 5. mesto je bila ekipa ŠDI Ljubljana uspešnejša od ekipe ŠD Plavalček, OK Gorica pa je na tekmi za končno tretje mesto morala priznati premoč IŠD Maxi. V velikem finalu so se odbojkarji in odbojkarice SIP Šempetra veselili zmage nad ekipo IŠD Samorastnik in tako osvojili naslov državnih prvakov. 21 Šempetranke na lestvici tretje T. T. ARHIV KLUBA Na tekmi 9. kroga Sportklub prve lige za ženske sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili ekipi SIP Šempeter in ATK Grosuplje. Brez večjih težav so Šempetranke vknjižile nov par točk in so na lestvici trenutno tretje. Uvodni niz so Šempetranke pričele zelo dobro in v prvem nizu povedle 7 : 4, nato 13 : 7 in ob koncu zmagale 25 : 13. Tudi ob nadaljnja so gostiteljice igrale odlično. Drugi niz so Šempetranke dobile 25 : 15 in tretjega 25 : 16. S to zmago je ekipa SIP Šempeter z 20 točkami na prvenstveni lestvici na odličnem tretjem mestu. Šempetranke so sicer v 6. krogu konec oktobra izgubile proti Novi KBM Branik z 0 : 3, v 7. krogu so premagale Krim s 3 : 1 in v 8. krogu Luko Koper z 1 : 3. Odbojkarice SIP Šempeter so na tekmi osmine finala pokala Slovenije v ŠD OŠ Šempeter gladko s 3 : 0 premagale ekipo ŽOK Triglav Kranj in se uvrstile v četrtfinale. V prvi tekmi četrtfinala bodo Šempetranke gostovale v Grosupljem, in sicer v torek, 30. novembra, povratna tekma v Šempetru pa bo v sredo, 8. decembra. Trener: Simon Božič, igralci: Mojca Božič, Matic Keržan, Sebastjan Osrečki, Sašo Korun, Lena Gabršček, Jernej Vrhunc, Marko Pokleka Z zmago na peto mesto T. T. ARHIV RZS Rokometašice članske ekipe RK Zelene Doline Žalec so minulo nedeljo pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka v tekmi 10. kroga 1. ženske rokometne lige v gosteh premagale ekipo ŽRK Velenje z 29 : 32 (17 : 19) in so sedaj na 5. mestu lige. Žalska ekipa, ki je v letošnjo sezono vstopila v ligo zelo pomlajena in brez nosilk igre iz prejšnje sezone, je na zadnji domači tekmi 6. novembra po vodstvu ob polčasu igrala neodločeno z ekipo ŽRK Ptuj z izidom 30 : 30 (17 : 13), teden kasneje, 13. novembra, pa zabeležila še poraz s 35 : 21 (20 : 6) v gosteh z letos močno ekipo ŽRK Z’dežele, ki je s tekmo manj na tretjem mestu lestvice za Krimom in Ajdovščino. xx Samostojen nogometni klub T. T. ARHIV RZS Športno društvo Partizan Prebold je v letošnjem letu postalo tudi član Nogometne zveze Slovenije, saj je bilo društvo na letošnji skupščini uradno včlanjeno v Medobčinsko nogometno zvezo Celje, v kateri preboldske selekcije U11 in U13 tekmujejo že nekaj let. Prej so te selekcije tekmovale pod okriljem NK Šmartno ob Paki, od letos pa delujejo kot samostojen nogometni klub. Prvo uradno tekmo kot ŠD Partizan Prebold je selekcija U13 odigrala v Šoštanju in dosegla visoko zmago. V obeh selekcijah je trenutno registriranih 24 igralcev, ki pod vodstvom Marjana Kozmelja trikrat na teden trenirajo na domačem nogometnem igrišču pri bazenu, imenovanem Žabjek. Zelo so veseli tudi novih garderobnih prostorov, kjer je v tla vtisnjenih 10 stvari, za katere talent ni potreben, so pa vrednote, ki jim sledijo. To so: točnost, trud in energija na treningu, odločni telesna drža in hoja, strast do tega, kar počneš, poslušnost, disciplina, dodatno delo, biti pripravljen za trening in regeneracija. Poleg tega so na podu odtisnjena tudi njihova pravila: Pozdravljamo. Spoštujemo nasprotnika. Se zabavamo ob športu. Ne preklinjamo. Se spodbujamo. S srečanja SIP Šempeter : ATK Grosuplje ŠPORT NA KRATKO T. T., L.K. ODBOJKA V 8. krogu 1B. DOL so odbojkarji SIP Šempeter gostovali pri ekipi Špan Brezovica in srečanje izgubili 3 : 0. Na lestvici so na 4. mestu. V 9. krogu, 27. novembra, bodo Šempetrčani odšli v goste k ekipi KEKO Oprema iz Žužemberka. V 9. krogu 1B. DOL za ženske je ekipa ŽOK Braslovče gostovala pri ekipi Turbina in zmagala v nizih 3 : 0. V 10. krogu bodo Braslovčanke jutri, v četrtek, 25. novembra, gostovale pri ekipi Calcit Volley II. V 3. krogu so starejši dečki SIP Šempeter na gostovanju v Ljubljani premagali Ljubljana Volley I in izgubili proti ekipi Fužinar SIJ Metal Ravne. Tako so varovanci trenerja Sebastjana Cilenška v kvalifikacijski skupini B osvojili drugo mesto in se uvrstili v 1. ligo državnega prvenstva za starejše dečke. KOŠARKA V tekmi 7. kola Lige Nova KBM so Hopsi doma izgubili z 90 : 82 proti ekipi Terme Olimia Podčetrtek. Za Hopse je največ točk (24) dosegel Miha Vašl. Hopsi bodo naslednjič na parket stopili šele 4. decembra doma proti Nutrispoint Iliriji. ŠAH Na 2. turnirju v ciklusu kadetski prvak Braslovč za leto 2021 je nastopilo osem mladih šahistov. Odigranih je bilo 7 kol z igralnim časom 10 min/5 sek na igralca. Vrstni red: 1. Jaka Štorman, 7 točk, 2. Tia Gajšek, 6 točk, 3. Luka Štorman, 4 točke, itd. V okviru praznika Občine Braslovče je v avli Doma kulture Braslovče potekal medgeneracijski šahovski turnir. Turnirja se je udeležilo štirinajst igralcev iz Občine Braslovče. Odigranih je bilo 7 kol z igralnim časom 15 minut na igralca. Pokale so osvojili prvi trije v absolutni konkurenci, podeljena sta bila tudi kompleta medalj najboljšim do 12 in 15 let. Med treningom na igrišču Žabjek Ne goljufamo. Športno sprejemamo poraz. Se ne pretepamo. Borimo se vse do konca tekme. Pazimo na čistočo in osebno higieno. Pospravljamo za sabo, smeti mečemo v koš. Ko eden govori, drugi poslušamo. Otroci, ki prerastejo selekcijo U13, se nato vključijo v ekipe starejših selekcij nogometnih klubov v Savinjski dolini. 22 HOROSKOP / MLADI / PISMA BRALCEV UTRIPOV HOROSKOP ZA DECEMBER 2021 OVEN BIK Vaša vladarica Venera bo skladna v sorodnem znaku, kar je odlična novica za vas. V sebi boste občutili velik val optimizma in pozitivne energije. Dobre vibracije izkoristite predvsem na čustvenem področju. Ne zanemarjajte svojih občutkov. Ne ozirajte se na kritike, delujte skladno s svojim prepričanjem. Po 19. v mesecu, ko bo Venera nastopila retrogradno smer, se obeta precej nostalgično obdobje. Več bo »izletov« v preteklost, kar vas bo raznežilo. DVOJČKA V decembru boste hoteli delati pravcato revolucijo, kar pa se ne priporoča. Čeprav bi radi naredili nekaj korenitih sprememb, hitite počasi. Počasi, korak za korakom si boste izboljšali posamezne situacije in bili ob tem notranje pomirjeni. Zagotovo bodo medosebni odnosi v tem času št. 1 vsake teme. Imeli boste več priložnosti, da se dokažete, zato je bojazen, da vam ne bi uspevalo, odveč. Pazite na jezik, včasih bo hitrejši od pameti. RAK LEV DEVICA TEHTNICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Sonce in Merkur v prvem delu meseca ter v drugi polovici tudi Mars, vaš vladar, bodo poskrbeli za izredno zanimivo, dinamično in konstruktivno preživljanje časa. Popolni sončev mrk 4. 12. ob mlaju bo poskrbel, da se bodo karte premešale, bodite pripravljeni na to! Družabno srečanje boste popestrili in se prav prijetno zabavali. Ljudi boste spravili v dobro voljo, odlično se boste počutili tudi sami. Nepričakovana izpoved vas bo zadela kot strela z jasnega. ŠT. 10 I november 2021 Obiskali 3D-kranjico T. T. ARHIV ŠOLE Na Osnovni šoli Vransko-Tabor v šolskem letu 2021–2022 v čebelarski dejavnosti sodelujejo učenci v treh skupinah; drugošolci, tretješolci in skupina starejših učencev. Slednji že več let spremljajo šolski čebelnjak in se učijo čebelarjenja. Pred časom se je mlajša skupina odpravila v Brdo pri Lukovici, kjer je Čebelarski center Slovenije, tam pa ima sedež tudi Čebelarska zveza Slovenije. Omogočili so jim voden ogled čebelarske poti in čebelnjakov ter predstavili novo atrakcijo – 3D-kranjico. Kaj je 3D-kranjica? 3D-kranjica je 170 cm dolg fizični model čebele v razmerju 1 : 100 z več kot 90-odstotno morfološko podobnostjo z resnično čebelo delavko Apis mellifera carnica, torej našo avtohtono kranjsko čebelo. To je edinstven poučni in promocijski pripomoček, katerega izdelava je bila kompleksna tako v umetniškem kot v tehnološkem smislu. Za osnovo je služila resnična kranjska čebela, slikana z mikro CT-napravo – do mikrona natančno. Iz tega sestavljen digitalni model čebele je služil za izdelavo fizičnega modela s pomočjo 3D-tiska. Vanjo so vgradili gibljive dele (rilček, tipalnice, želo, voskovne žleze), ki jih poganja mehatronski sestav z računalniškim krmiljenjem. Postavljena je na vrteči se platformi, vgrajeni v repliko tipičnega slovenskega čebelnjaka, in vsebuje devet poučnih animacij v slovenskem ali angleškem jeziku, simulacijo čebeljega vida ter taktilni didaktični pripomoček – model čebele v velikosti 20 cm za slepe in slabovidne, ki ga bodo lahko občutili v rokah. Tveganje se vam bo obrestovalo, zato pustite dvome ob strani in se spoprimite z novimi izzivi. To velja še zlasti za prvo polovico decembra, ko vam bo šlo vse lažje od rok. Vaša vizija je zelo dobra. Sledite ji korak za korakom! Odlično bi bilo, če ne bi imeli v sebi strahu pred prihodnostjo. V medosebnih odnosih bo občasno prihajalo do trenja. Naj vas partnerjev odnos ne moti, saj je v bistvu že od začetka enak. Aktiven mesec je pred vami, dolgočasno vam nikakor ne bo. Večje število planetov v sorodnem znaku Strelca obeta veliko dobrega počutja, optimizma in lepe energije. Sprememba bi vam prišla prav, zato se ne upirajte predlogu ljubljene osebe. Vaša učinkovitost v zadnji tretjini meseca ne bo na višku, zato se ne izpostavljajte po nepotrebnem. Delujte z zmanjšanim tempom in predvsem poskrbite za zabavo, saj boste duša vsake! Zadnji mesec v letu bo za vas uspešen, vendar morate izpolnjevati določene pogoje. Ne bodite tako strogi do sebe, pa tudi do drugih bi lahko pokazali malce več razumevanja. Zaradi posesivnega odnosa si lahko ustvarite določene napetosti. Delajte na svoji samozavesti. Na čustvenem področju vas bo Venera lepo razvajala. V zadnji tretjini meseca pa se lahko vrne stara ljubezen! Vaša vladarica Venera bo na vas vplivala resnobno in odgovorno, umirili se boste. Nepričakovane novice ne boste najlepše sprejeli, saj bo postavila pod vprašaj vse vaše dosedanje napore. Postali boste negotovi in pojavili se bodo sumi. Čim prej jih preženite in bodite pozitivni. Še zlasti v zadnji tretjini decembra se boste soočali z dejstvi, kdo še ostaja v vašem življenju in kakšne spremembe želite uvesti! ŠKORPIJON V prvi polovici decembra boste še polni energije in elana, zato izkoristite ta čas, da pridete tja, kamor ste se namenili. Okolica vas bo podpirala, še zlasti oseba iz preteklosti, na katero ste skoraj pozabili računati! Privoščite si nekaj uživanja. Stres zadnjih dni vam je pobral kar nekaj energije in ta čas je lahko tisti, ki ga preživite po svoji izbiri in neobremenjeno. Pojdite v družbo s prijatelji. STRELEC December je tradicionalno vaš mesec in se ga lahko samo veselite. Odlična novica je, da bo Mars še pred pričetkom polovice decembra vstopil v vaš znak in vam dal krila. Strastno boste sledili svojim ciljem in idejam. Pošteno potrebujete spremembo in oddih po stresnem delovnem novembru. Partner bo poskrbel, da se boste v njegovi družbi počutili odlično. Čakajo vas romantične urice v dvoje. KOZOROG Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo ves december v vašem znaku, kar je prelepa novica. Obdarila vas bo s povečanim šarmom, izžarevali boste krasno energijo. Do 19., ko bo postala retrogradna, maksimalno izkoristite vse priložnosti! Obremenjeni boste z družinskimi opravili, ki sama od sebe ne bodo izginila. Malenkosti boste spreminjali. Z nekom boste vedno bližje, to vam tudi v prihodnje prinaša čustvena vznemirjenja. VODNAR December je mesec, ki se ga lahko veselite. Jupiter tik pred koncem leta zapušča vaše znamenje, ponovno vas bo obiskal prihodnje leto, ko se bo ponovno vrnil v vaš znak. Tudi tokrat ne boste mirovali. Polni boste načrtov, kako priti do boljših delovnih rezultatov in seveda tudi zaslužka. Pri nakupih boste malce pretiravali, pazite, denar vam prehitro odteka. V ljubezni bo strastno, še posebej zadnji dnevi bodo nepozabni! RIBI Zadnji mesec v letu boste polni energije in obveznosti boste opravljali z veseljem. Končno se vaš vladar Neptun obrne v direktno smer, kar bo olajšalo marsikatero situacijo. Nekaj več nervoze se kaže v sredini meseca, vendar se boste znali umiriti. Čustva, ki jih gojite do določene osebe, se bodo še poglobila in postajala močnejša, kar velja še zlasti za zadnjo tretjino meseca. Na plan bodo privrele skrite strasti, ki jih ne boste mogli dolgo zanemarjati. Nastopil je čas, da odkrito spregovorite, saj nimate česa skrivati. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Vranski »mladi čebelarji« pri ogledu 3D-kranjice PISMA BRALCEV Nova rajngla ni pogoj za dobro hrano Zbere se vesela, praznično razpoložena druščina preko dvajset ljudi. Ambient ob jezeru je odličen, tudi natakar v redu. Usedemo se za skupno dolgo mizo. Hrana in način postrežbe sta dogovorjena že en teden prej. Po aperitivu smo dobili zelo okusno in lepo pripravljeno predjed, vendar samo na enem večjem pladnju, postavljenem na sredino omizja pred slavljenca. Drug čez drugega smo si nekako naložili vsak svoj krožnik. Sledila je dogovorjena glavna jed. Dobili smo hladno govejo juho in premalo česnove juhe. Mislili smo: »Bo že nekako, pa bo glavna jed boljša.« Glej ga zlomka, pražen krompir na servirnem krožniku je bil hladen in skisan, da je s tem začinil še ostalo prilogo. Povedali smo natakarju, priznal je dejstvo in se opravičil. Za najstnike smo imeli dogovorjeno, da dobijo ocvrte zrezke in pomfrit, dobili pa so enako kot ostali. Vprašali smo natakarja, kako to, pa je povedal, da je prišlo do pomote, in se opravičil. Naročena je bila mešana zelena solata, pa smo drug pri drugem videli različnost solate iz vseh vetrov, kar pa je zmanjkalo, smo povrhu le-te imeli eni francosko, nekateri pa celo šopsko solato. Malo smo popili in se iz vsega skupaj šalili, čeprav je bilo vse skupaj resno in žalostno. Pri obračunu oziroma računu, ki je bil v celoti poravnan, se je natakar še enkrat opravičil in povedal, da popusta ali česa drugega brez vodje, torej lastnika, sam ne more odrediti. Želel sem razgovor z lastnikom, pa to ni bilo možno. Najavil sem se za drugi dan, pa zopet ni bilo možno. Natakar je povedal, da dobimo pisno obrazložitev. Te po več kot mesecu tudi ni bilo. O podobnih nevšečnostih sem slišal tudi od drugih gostov. Sam pač to javno povem. Predvsem pa, da »nova rajngla« ni zadosten pogoj za dobro hrano, ampak mora biti tudi kaj drugega (vodenje, kader …) – kot berem iz letaka restavracije: »kjer ima kulinarika spoštovanje,« in to tudi do gosta. Jože Završnik, Parižlje (polni naslov in kontakt sta na uredništvu) Kaj nas moti v Šempetru? Šempeter je turistični kraj. Radi se pohvalimo s svojim »biserom« – antičnim parkom. Kot tak naj bi bil tudi lep in urejen. Ali je res? Mnogo turistov, tako domačih kot tujih, zavije k nam. Pa ne samo turisti, tu smo vsi mi, domačini in vsi potniki, ki potujejo skozi našo dolino po stari magistralni cesti. Ko se pripeljemo iz žalske smeri, že skoraj v samem središču Šempetra ne moremo verjeti svojim očem! Na desni strani sledimo kulisi podirajočih stavb, tam, kjer so do nedavnega še rasla drevesa in vsaj malo prekrivala to sramoto, pa je od poletja pravo opustošenje, kot ga pusti orkanski veter. Sprašujemo se, ali je morda to kulisa za snemanje kakšne grozljivke ali pa je samo malomarnost in ignoranca lastnikov do nas tu živečih. Že več kot 20 let spremljamo propadanje nekoč cvetočega kmetijskega kompleksa, ki je dajal kruh in streho nad glavo mnogim delovnim ljudem. Sedaj pa je kot pokopališče nekdanje slave. Zanimivo: na eni strani pokopališče starih Rimljanov, na drugi pokopališče socialističnih časov! Je to usoda ali prekletstvo Šempetra? Pišem v imenu mnogih krajanov, ki se sprašujejo, pa se ne upajo ali nočejo javno izpostaviti. Razmišljamo, kakšen lep kos zemljišča, primeren za marsikaj, kar v Šempetru potrebujemo, bi lahko umestili tu, namesto da zidamo po rodnih njivah. Verjetno obstaja lastnik ali lastniki. Če že ne morejo v doglednem času odstraniti vseh ruševin, naj vsaj postavijo začasno ograjo, ki bo zakrila ogaben pogled. Prosimo vse, ki imate kaj besede o urejanju in skrbi za okolje v naši občini, da nam javno poveste, kaj je bilo v zvezi s tem problemom do sedaj postorjenega in kakšni so načrti. Saj se bližajo volitve in takrat bo lepa priložnost tudi za ta naš pereči problem! V imenu mnogih Šempetranov Marija Zagoričnik, Šempeter MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 10 I november 2021 23 Jubilejni bienale na daljavo L. KOLAR D. NARAGLAV Slovesnost ob odprtju razstave je bila letos kasneje kot običajno, 12. novembra, zaradi omejitev epidemije pa je bila speljana virtualno. Na 20. Bienale otroške grafike – Žalec 2021 je prispelo 800 grafičnih listov iz 72 osnovnih šol in enega vrtca, strokovna komisija pa je za razstavo izbrala 356 grafičnih listov, med njimi 10 za zlato priznanje in 36 za srebrno. Odtisi drugačnega časa so bili tematika tokratnega bienala in prinesli so zanimiv zbir umetniškega odgovora mladih na čas epidemije. »Pretekli dve šolski leti je pouk v šolah precej časa potekal na daljavo, zato je bila velika dilema, ali je smiselno razpisati bienale otroške grafike, saj je to področje likovnega ustvarjanja nemogoče izvajati na daljavo. V mesecu marcu smo nato le razpisali temo Odtisi drugačnega časa in tokrat podaljšali rok do konca šolskega leta,« je o tem povedala strokovna vodja projekta in likovna pedagoginja na I. OŠ Žalec Neli Šuler, ki vodi že 10. zaporedni bienale. Zlata grafika Lare Kosar iz 9. razreda OŠ Griže z naslovom Novi čas (mentorica Breda Bračko) je bila izbrana tudi za vabilo in naslovnico brošure bienala. Strokovna komisija v sestavi: izr. prof. mag. Peter Krivec, akad. slikar in grafik, Marija Cenc, prof. likovne pedagogike, in doc. dr. Janja Batič, Oddelek za likovno umetnost UM PEF, je v začetku oktobra izbrala 356 grafičnih listov za razstavo, med njimi 10 za zlato priznanje, 35 za srebrno ter ostala za bronasto. Med desetimi prejemniki in prejemnicami zlatih priznanj so kar tri iz šol Spodnje Savinjske doline: Lara Kosar (mentorica Breda Bračko) iz OŠ Griže, Karla Kos (mentorica Martina Žličar) iz OŠ Tabor-Vransko in Živa Ćurčić Živa Ćurčić, 7. razred, I. OŠ Žalec: Moda strani pedagoga. Grafika je zelo disciplinirana in zahtevna dejavnost, zato je potrebno resnično sodelovanje med učiteljem in učencem,« je povedala Neli Šuler ter dodala: »Čeprav smo šola v manjšem kraju, bomo vztrajali, da zakladnica arhiva bienala otroške grafike v Žalcu postane še bogatejša in na vpogled našim zanamcem.« Prva virtualna slovesnost ob odprtju Neli Šuler (mentorica Neli Šuler) iz I. OŠ Žalec. Med prejemniki srebrnih priznanj iz naše doline pa so Larisa Travnišek (mentorica Breda Bračko) iz OŠ Griže, Lana Pulina Veniger in Jakob Aljaž Jančar (mentorica Martina Žličar) ter Ula Hudovernik (mentorica Polona Vodičar) iz OŠ Vransko-Tabor in Neja Janežič (mentorica Neli Šuler) iz I. OŠ Žalec. Bronasto priznanje je prejelo še 40 mladih ustvarjalcev iz OŠ Griže, OŠ Polzela, OŠ Vransko-Tabor, POŠ Tabor, I. OŠ Žalec in POŠ Gotovlje. Častni predsednik tokratnega bienala je bil akademski slikar in grafik Janko Orač, čigar razstava je bila na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu od 7. oktobra do 10. novembra. Že od leta 1981 Letos Bienale otroške grafike doživlja svojo jubilejno, 20. izvedbo, saj na I. OŠ Žalec otroške grafike iz slovenskih šol in vrtcev v okviru tega projekta domujejo že od leta 1981. Takrat je bila postavljena prva razstava otroške, takrat še pionirske, grafike. Bila je del kulturnih dogodkov ob občinskem prazniku v mesecu septembru, posvečenemu II. slovenskemu taboru v Žalcu. Takratna likovna pedagoginja I. OŠ Žalec Dragica Sajovec in ravnatelj, likovni pedagog Franci Šuler sta skupaj z zunanjim sodelavcem, profesorjem Petrom Krivcem postavila temelje za poznejša bienalna srečanja. Vodenje bienala je leta 1991 prevzela likovna pedagoginja Neli Šuler. Izredni profesor na PEF Maribor Peter Krivec, ki je še danes del bienala, je pri prvi razstavi zapisal: »Likovni pedagog ima pomembno vlogo vzgojiti mladega človeka v likovno raziskovalno osebnost, ki zavestno odkriva, se igra, eksperimentira in oblikuje svojo idejo v realnost. S pravilnim pristopom naj v otroku vzbudi to željo po raziskovanju, pustiti pa mu mora, da se znajde na svoj izpovedno bogat način.« »Na bienalu si likovni pedagogi izmenjamo mnenja ter se pogovorimo z umetniki, ki imajo izkušnje tudi iz poučevanja. Pokažejo se smernice za nadaljnje delo in razvoj grafike. Glavno vodilo bienala je, da se grafika v osnovnih šolah in vrtcih čim bolj razvije, saj je lahko zaradi nepoznavanja to področje premalo zastopano. Že najmlajšim je treba nuditi vso pomoč, da bi lahko svoje občutenje sveta izrazili originalno in z veliko mero domišljije, predvsem pa sproščeno in ne preveč vodeno s Slovesnost ob odprtju bienala je bila prvič virtualna. Oblikovali so jo Komorni pevski zbor I. OŠ Žalec in Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec pod vodstvom Tine Jošovc ter plesalke Živa Ćurčić, Viktorija Navodnik in Tjaša Pavc. Nastopajoče sta pripravili Tina Jošovc in Eva Mutec. Projekcijo nagrajenih grafik je ustvarila Tina Seibert. Virtualno slovesnost je povezovala Urška Jaušovec Kolar. Ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža se je zahvalila strokovni vodji projekta, častnemu predsedniku, občini in vsem sodelujočim ter povedala, da je ne glede na zelo drugačno leto ustvarjanje na žalski šoli živo. Povabila je tudi na ogled predstave v prostorih šole, ko bodo razmere dopuščale. Župan Občine Žalec Janko Kos je povedal, da risba pove več kot tisoč besed, in v tem smislu so v Občini Žalec posebej ponosni na dogodek, ki ga že dve desetletji pripravlja I. OŠ Žalec. Virtualno slovesnost je posnel Studio Forma (Savinjska televizija) in si jo lahko še vedno ogledate na kanalu Youtube s povezavo na spletni strani I. OŠ Žalec. Karla Kos, 6. razred (mentorica Martina Žličar), OŠ Vransko – Tabor: Polomija v savani Prejemnica zlatega priznanja, žalska osmošolka Živa Ćurčić je s plesno točko sodelovala tudi v virtualni slovesnosti ob odprtju bienala. Častni predsedniki, akademski slikarji in grafiki, ki so pospremili vsakokratni grafični bienale tudi s svojimi razstavami v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, so bili: Miha Maleš (1981), France Mihelič (1983), Tinca Stegovec (1985), Bojan Golija (1987), Bogdan Borčič (1989), Peter Krivec (1991), Andrej Jemec (1993), Lojze Logar (1995), Ivo Mršnik (1997), Zvest Apollonio (1999), Rudolf Španzel (2001), Karel Zelenko (2003), Vladimir Makuc (2005), Darko Slavec (2007), Klavdij Tutta (2009), Črtomir Frelih (2011), Zora Stančič (2013), Nataša Mirtič (2015), Samuel Grajfoner (2017), Mojca Zlokarnik (2019) in letos Janko Orač. Ustvarjanje med jesenskimi počitnicami D. N. V Medgeneracijskem centru Prebold v Dolenji vasi so imeli pred novimi ukrepi za zajezitev koronavirusa pestro in zanimivo dogajanje. V začetku novembra so še izpeljali nekaj planiranih aktivnosti, sedaj pa čakajo na čas, ko bo to spet mogoče. Med jesenskimi ali krompirjevimi počitnicami je bilo v MGC zelo lepo poskrbljeno za otroke in preživljanje njihovega prostega časa. Kot je povedala vodja centra Klavdija Jelen, so z otroki imeli najrazličnejše ustvarjalne delavnice in druge aktivnosti. »Poleg druženja in raznih iger smo pekli palačinke, plesali, peli … in ustvarjali z raznimi odsluženimi materiali ter se preko izdelkov tudi učili. Otroci so se seznanili s Iz recikliranih materialov so ustvarili kostume za noč čarovnic. krojenjem ter ponovno uporabo in varčevanjem različnih materialov. Kar za tovrstno ustvarjanje potrebu- Nekaj izdelkov lutkovnih gledališč iz kartonskih škatel jemo, imamo večinoma doma, in ni treba v trgovino. Z malo domišljije lahko ustvarimo gledališče v otroški sobi na pisalni mizi ali si ustvarimo nepozaben kostum za razne priložnosti. V času pred nočjo čarovnic smo se tako posvetili izdelovanju kostumov, ki se poleg čarovniških oblačil pojavljajo ob tem času po vsem svetu,« je povedala Jelen. Prihaja veseli december, ko s svojo dobroto razveseljujejo otroke trije dobri možje. Kako bo s tem letos, je znova veliko vprašanje. V MGC Prebold bi želeli izdelovati adventne venčke in praznične voščilnice, organizirati vesele praznične urice in še marsikaj. Upajo, da se bo zdravstvena situacija umirila in jim vsaj minimalno omogočila skupaj ustvarjati in doživljati ta praznični čas. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I november 2021 Posebno nevarno postane, ko se ne zdi več nevarno D. NARAGLAV Andrej Strahovnik: »Nihče od nas se ne zaveda, kakšna vrednota je svoboda. Tudi jaz se tega nisem najbolj, dokler nisem šel na vojaško misijo v Afganistan.« V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je bilo 3. novembra zanimivo predavanje Andreja Strahovnika, dr. med., kirurga travmatologa iz Žalca, ki je kot zdravnik Slovenske vojske pred desetimi leti deloval v vojaški mirovni misiji v Afganistanu – v državi, ki so jo letos po umiku ameriške vojske znova zavzeli radikalni Talibani, jo s tem pahnili nazaj v nepredstavljivo vsestransko krizo in povzročili strah, kar poganja številne Afganistance preko meja za rešitev golih življenj in za boljši kos kruha. Specialist splošne kirurgije Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje se je Slovenski vojski pridružil pred dvajsetimi leti, ko je ta iskala vojaške zdravnike. »Vsaka vojna je najboljši poligon za vse kirurge. Tudi sam sem prej hodil po svetu z nahrbtnikom in s fotoaparatom. Če to vse skupaj združimo, dobimo vojaškega zdravnika na misiji,« je pojasnil danes glavni zdravnik Slovenske vojske. In prav vojaška izkušnja ga je pripeljala do letenja, ki mu skuša trenutno posvetiti čim več časa. Piloti so mu ob zaključku misije v Sarajevu organizirali taktični let z vojaškim helikopterjem. Zračne vragolije ga niso prestrašile, ampak prej motivirale. Ob vrnitvi domov se je oglasil v letalskem klubu, opravil izpit in pridobil licenco za športnega pilota ter nato še za letalskega zdravnika. Vojskujejo se že 10 let Andrej Strahovnik se je v Afganistan prvič odpravil leta 1994, ko je kot popotnik z nahrbtnikom in s fotoaparatom prišel do iransko-afganistanske meje. Namestnik predstojnika Urgentnega centra Celje se je nato v nemirno azijsko državo kot vojaški zdravnik vrnil leta 2010. »Letošnje dogajanje v njem je zagotovo največji poraz in razočaranje celotne zahodne civilizacije. Vsi, ki smo bili na vojaški misiji v Afganistanu, smo delali po najboljših močeh in prepričan sem, da smo na vojaški operativni in taktični ravni delo dobro opravili. Kar se tiče strateške ravni, bodo šele analize pokazale, zakaj je prišlo do padca Kabula in kdo ima interese. Visoka politika ima namreč vedno skrite cilje,« je prepričan Andrej Strahovnik, ki ob tem dodaja, da so Združene države Amerike letošnjega avgusta brez kakršnegakoli dogovora z drugimi koalicijskimi državami zapustile Strahovnik kot vojak in vojaški zdravnik Afganistan v groznem stanju. V Afganistanu, ki je velik za približno petino Evrope, po ocenah živi približno dvaintrideset milijonov prebivalcev. »Na tem ozemlju je s presledki vojna zadnjih sto let. Vsi, ki so bili v tej državi kot osvajalci, so se opekli. Tamkajšnje prebivalstvo, ki je kar v petini nepismeno, namreč živi v plemenskih skupnostih, zato noben ‘izvoz’ demokracije zahodnega sveta ne bo uspešen. Afganistan je islamski emirat, državi vladajo talibani.« Strahovnik je v luči aktualnih razmer v Afganistanu izpostavil, da se nihče izmed nas ne zaveda, kakšna vrednota je svoboda. Tudi sam se ni, dokler ni odšel na misijo v Afganistan, kjer je nevarno praktično vse. Ena izmed nalog odprave je bila urjenje afganistanskih vojakov, pri čemer je bila največja nevarnost prijateljski ogenj. »Usposabljali smo jih, a pušk niso imeli vedno obrnjenih v pravo smer, zato smo morali biti zelo previdni. Še posebno nevarno postane takrat, ko se ti nekaj ne zdi več nevarno.« O vlogi vojaškega zdravnika Kot vojaški zdravnik je v Afganistanu preživel štiri mesece. Kot zdravnik kirurg je deloval v 14. kontingentu Slovenske vojske. »Vojna kirurgija in vojna medicina se tako v organizaciji kot v doktrini nekoliko razlikujeta od mirnodobne medicine. Izredno pomembna sta dobra priprava in načrtovanje dela zdravstvene enote že pred odhodom na misijo. Vojaška zdravstvena služba pred odhodom na misijo opravi zdravniške preglede vseh pripadnikov kontingenta. Grobo okolje, povsem drugačne Šotorsko naselje vojaške misije v Afganistanu klimatske razmere, posebni pogoji dela (vojne razmere) zahtevajo dobro psihofizično pripravo vojakov in temu primeren temeljit zdravniški pregled. Za delovanje zdravstvene enote je treba načrtovati vsebino in količino potrebne opreme in zdravil za delovanje na vojnem območju. Oskrba z zdravili in sanitetnim materialom je pogosto motena ali celo onemogočena. Vloga vojaškega zdravnika je večplastna. Vojaški zdravnik mora poznati značilnosti bolezni, ki se pojavljajo na območju delovanja misije, poznati mora mehanizme in zdravljenje strelnih in drugih vojnih poškodb, skrbeti mora za dobro psihofizično stanje pripadnikov kontingenta, pogosto je zdravnik kirurg v vlogi poveljnika vojaške zdravstvene enote. Poleg medicinskih znanj mora zdravnik imeti opravljena vsaj temeljna vojaška usposabljanja in preizkuse ravnanja z orožjem. Poznati mora taktiko reševanja v vojnih razmerah, taktiko reševanja s helikopterji. Posebej pomembno je poznavanje in organiziranje dela zdravstvene enote v primeru več žrtev hkrati,« poudarja Strahovnik in nadaljuje: »Kot poveljnik medicinske enote zdravnik aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvajanju vojaških nalog. Glavna naloga na misiji je bila zagotoviti zdravstveno oskrbo za pripadnike 14. kontingenta ISAF. Medicinsko enoto na primarnem nivoju imenujemo v vojaškem žargonu ROLE 1, sestavljajo jo zdravnik, med. tehnik in dva bojna bolničarja; z delovanjem mora pričeti v najkrajšem možnem času. Oprema in sredstva so skrbno načrtovani pred misijo, zdravstvena ekipa pa se mora ves čas prilagajati novonastalim razmeram in potrebam. Na primarnem nivoju je vojaška zdravstvena enota dolžna zagotoviti nujno medicinsko pomoč, oživljanje in stabilizacijo poškodovanih in obolelih ter pripravo na morebitno evakuacijo. Brezpogojno je na razpolago vsem pripadnikom bojnih enot,« poudari Strahovnik in doda, da pomanjkanje opreme nikakor ne more biti izgovor za slabo medicino. Že čisto običajne bolezni so nevšečne Delovno okolje zdravnika na misiji je omejeno na vojaški šotor, preurejen v ordinacijo in obenem v operacijsko sobo. Zdravniki so odvisni od materiala in zdravil, ki jih pripeljejo s seboj. Že čisto običajne bolezni so tam nevšečne. Eden takšnih primerov je lahko zobobol. Kljub temu da je kirurg, se je lotil marsičesa, tudi puljenja zoba. Kot je povedal, so obravnavali predvsem obolenja, ki so bila posledica grobih klimatskih razmer – obolenja zgornjih dihalnih poti, alergijska obolenja, obolenja oči in ušes ter obolenja, povezana s stresom. Zelo zahtevno obravnavo so pomenila obolenja, ki v mirnodobnem okolju ne zahtevajo posebne pozornosti, na primer zobobol. Zdravstvena služba je spremljala tudi morebitne pojave nalezljivih bolezni in zastrupitve s hrano. Med najpogostejšimi vojnimi poškodbami pa je Andrej Strahovnik izpostavil strelne rane in hkratne amputacije več udov s pridruženimi opeklin- Andrej Strahovnik med eno od operacij v poljski bolnišnici ami. Včasih so varnostne razmere dopuščale občasno kirurško oskrbo nujnih in nekaterih najpogostejših obolenj lokalnega prebivalstva, s čimer so si pripadniki Isafa pridobili zaupanje ljudi, hkrati pa so se izboljšale varnostne razmere. Pri lokalnih prebivalcih pa so poleg vojnih poškodb najpogosteje operativno zdravili dimeljske kile, zlome dolgih kosti in nekatere vrste tumorjev,« še pove Strahovnik in postreže z nekaterimi primeri kirurških in drugih posegov. V ameriški poljski bolnišnici »V vsakem kontingentu je bil tudi vojaški bolničar. Dejansko je bil to najprej vojak, ki je opravljal naloge kot vsi ostali, poleg tega pa je imel določeno znanje in dostop do nekaterih zdravil. Zdravstveno oskrbo pripadnikov kontingentov na nivoju ROLE 1 in ROLE 2 (premični bolnišnici z osebjem) pa so zagotavljali Italijani, Španci oz. Američani. Od SIKON-a 14 ISAF naprej so bili del kontingenta tudi doktorji medicine iz vrst PPRS-ja in zdravstveni specialisti, ‘combat medics’, ki so bili usposobljeni za nudenje osnovne zdravstvene oskrbe neposredno na bojišču. Veliko jih je pred tem opravilo zahtevno 25-tedensko vojaško strokovno usposabljanje v ZDA. Njihove glavne naloge so bile priprava ranjenih vojakov za triažo in evakuacijo, aplikacija intravenozne terapije, merjenje vitalnih znakov in oskrba ran. Poleg tega so bili odgovorni tudi za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe, omejeno osnovno zdravstveno oskrbo in usposabljanje pripadnikov kontingenta iz prve pomoči in drugih vojaških veščin, povezanih z nujno vojaško oskrbo. Naloge vojaških zdravnikov so bile širše in so zajemale poznavanje bolezni, ki so se pojavljale na območju delovanja, mehanizme in zdravljenje strelnih in drugih vojnih poškodb. Skrbeti so morali tudi za dobro psihofizično stanje pripadnikov kontingenta,« je povedal Andrej Strahovnik. »Kot kirurg travmatolog sem imel možnost delovati v okviru ameriške poljske bolnišnice. Bolnišnica je bila postavljena kot šotorski modularni sistem. Bolnišnico označujejo hitra postavitev, velika mobilnost, zmožnost operativne oskrbe desetih poškodovancev dnevno ali 30 poškodovancev v 72 urah. V bolnišnični strukturi so delovali trije kirurgi (dva splošna in en travmatolog), dva anestezista ter tehniki in bolničarji. Izvajali smo kirurške postopke po načelih ATLS (Advanced Trauma Life Support) in v primeru vojnih poškodb izključno principe kirurškega nadzorovanja škode DCS (Damage Control Surgery) na dveh operacijskih mizah hkrati,« pripoveduje Andrej Strahovnik in na video projekciji slik, ki jih je posnel, približa pogled na tamkajšnje razmere in dogodke. »Nekaj težav je sprva bilo s komunikacijo in poimenovanjem kirurških inštrumentov. Drugačna kot v mirnodobni kirurgiji sta sledenje operiranih bolnikov in zgodnje odpuščanje operirancev. Po načelih vojne kirurgije moramo vse operirane poškodovance odpustiti ali premestiti v 24 urah, kajti tovrstna kirurška ekipa in celotna poljska bolnišnica sta namenjeni oskrbi poškodovanih z bojišča. Razmere se lahko hitro spremenijo in poljska bolnišnica mora biti ves čas pripravljena na sprejem več poškodovanih hkrati,« še poudari Andrej Strahovnik, ki ga na koncu povprašamo še, ali bi še odšel na takšno misijo kdaj v prihodnje. V šali reče: »To je kavelj 22. Kar koli rečem, je obsojeno na nekaj slabega. Če bo moja žena prebrala, bo huda. Če bom povedal, bo vojna tajna odkrita. Če bom šel, bomo imeli predavanje.« To pa bi bilo zagotovo spet zanimivo – kot tokratno. Slovenija je bila s svojimi vojaki v okviru vojaških misij v Afganistanu prisotna nekaj več kot 17 let. Sprva je sodelovala v misiji Isaf, ki je veljala za najpomembnejšo mednarodno operacijo Nata doslej, nato pa še v misiji Odločna podpora, ki je bila namenjena urjenju afganistanskih vojakov. Slovenski vojaki so Afganistan dokončno zapustili letošnjega maja ‒ zadnji vojaki so se vrnili 20. maja. Prvi pripadniki Slovenske vojske (SV) so naloge v operaciji Isaf, v kateri so sodelovali vojaki 43 držav, po vladnem sklepu prevzeli marca leta 2004. Torej v času, ko je Slovenija postala polnopravna članica zavezništva NATO (29. marec 2004). Misija Isaf se je sicer končala leta 2014. Kot je navedeno na spletni strani Slovenske vojske, je bilo največ pripadnikov Slovenske vojske v Afganistanu leta 2011 (v dveh izmenah skupaj 179), v obe operaciji pa je bilo skupaj napotenih skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov SV. Vse misije slovenskih vojakov so se končale brez hujših posledic, čeprav je bilo nekaj incidentov. Slovenija v afganistanskih operacijah ni sodelovala le s pripadniki Slovenske vojske, temveč je nekdanjim afganistanskim oboroženim silam donirala tudi orožje in opremo, kar je najverjetneje zdaj v posesti talibanov. Za prvo donacijo je poskrbela vlada Janeza Drnovška. Slovenija je bila tedaj članica mednarodne protiteroristične koalicije in septembra 2002 je bila sprejeta odločitev o donaciji orožja Afganistanu kot pomoči pri opremljanju in usposabljanju vojske za izvajanje nadzora meje in boj proti terorizmu. Slovenija je tedaj podarila 1800 pušk, 88 minometov, 26 protioklepnih ročnih minometov in pripadajoče strelivo. Slovenska vlada je nato leta 2006, ko jo je tudi vodil zdajšnji premier Janez Janša, afganistanski vojski podarila 10.000 avtomatskih pušk in nekaj manj kot dva milijona kosov ustreznega streliva. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I november 2021 25 Zaradi nastopa na »talentih« so jih poimenovali »zvezde« in »mišice« BINA PLAZNIK Plesna učiteljica Zina Vovk, mentorica malih akrobatk Cool Kids, ki so očarale v oddaji Slovenija ima talent: »Otroci se morajo gibati. Sploh v teh časih.« Kot smo že poročali, so se v mesecu oktobru na odru oddaje Slovenija ima talent predstavile tri akrobatke in gimnastičarke iz Braslovč. Osnovnošolke nastopajo pod imenom Cool Kids. Na avdiciji je zaradi bolezni manjkala Neža, ki pa pravi, da ji ni žal in da si je z veseljem ogledala nastop z domačega kavča. Upala je na drugi krog, da bo lahko nastopila tudi sama, vendar so se sodniki v oddaji odločili drugače in skupine niso povabili v polfinale. Cool Kids sestavljajo: Lina Novak, sestrici Neža in Meta Rojc ter Tjaša Fale. Deklice trenirajo v Kulturnem društvu plesa in animacij Mavrica Braslovče pod taktirko trenerke in ustanoviteljice plesnega društva Zine Vovk. Odločitev komisije niti tekmovalkam niti njihovi učiteljici ni pokvarila zagona in navdušenja nad plesom. Mentorica je na njihovi Facebook strani zapisala: »Imeli smo dobro izkušnjo – projekt ‘Slovenija ima talent 2021’. Predizbor ter sam proces dela in priprav sta bila bolj zanimiva od rezultata. Do pravega polfinala nismo prišli. Ne bom komentirala svojega pogleda in svojega razočaranja nad izbiro žirantov. Tako velikega števila povprečnih in slabo pripravljenih točk nisem pričakovala za polfinale. Kot trenerka puncam povem: ‘Niste izgubile! Ste najbolj pogumne punce! In vsi drugi odri bodo sijali ob vaših nastopih!’ Draga Slovenija, samo povem in se pohvalim: ‘Moj klub ima super talentirane punce!’« Kanček njihove vedre naravnanosti, ambicij in poguma predstavljamo v tokratni številki Utripa. Z veseljem so si v svojem natrpanem urniku vzele čas in z nami delile grenko-sladke izkušnje iz plesno-akrobatskega sveta. Zina Vovk je zelo elegantna ženska, nasmejana, prijazna in odločna. O sebi pove: »Prihajam iz Ukrajine. Tukaj sem že 17 let, vendar se mi zdi, da sem že celo večnost (smeh). Pogosto se vračam v Ukrajino, ker imam tam zveze s plesalkami, koreografi, trenerji. Tukaj sem pričela z delavnicami plesa. Prišlo je čisto malo otrok. Čez dva meseca jih je bilo že deset. Prvo leto je bilo zelo težko. Nihče ni verjel v nas. Želela sem prestopiti meje trga kraja, da se predstavimo širše, trkala sem na različna vrata, imeli smo čedalje več nastopov, šli smo na tekmovanja. Sama ne verjamem v uspeh čez noč. Deset let je že nekaj, na napakah se učimo. Sama sem plesalka od rane mladosti. Pri nas je to standard. Če se rodiš kot deklica, pri treh letiš že treniraš gimnastiko ali ples, kar je odlično za koordinacijo. Drža, eleganca, estetika, lepota – vse pride iz plesa … To se mi zdi lepa tradicija. Tudi v Sloveniji poznam ogromno močnih plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Malo pa me skrbi za »V Sloveniji so starši bolj popustljivi, na primer, če ima otrok kakšno muhico, da ne bi šel na trening, mu takoj ugodijo. Otroci sami po sebi pa so pripravljeni garati. Starši bi jim morali dati brco v rit, namesto da jih zagovarjajo, da jim ni treba.« Trenerka Zina Vovk je tudi sama izjemna plesalka, gimnastičarka in akrobatka. ples, saj so v času epidemije zaprli ogromno plesnih klubov. V plesu in v športu je konkurenca namreč zelo dobrodošla. Če si sam s sabo, ne rasteš. Tako je na vseh področ- Vztrajnost in trdo delo sta osnova za dober rezultat. jih. Nekaj časa se bomo malo lovili, vendar bomo vztrajali.« Zgodba braslovškega kluba je dolga že deset let. »Poučevati smo pričeli po šolah, veliko smo se selili, trenirali v avlah, po hodnikih, nismo imeli svoje telovadnice, potem smo dobili eno sobico na občini, vendar je zaradi velikega števila tečajnikov ta kmalu postala premajhna. Sedaj smo najeli prostor v trgovskem centru v Braslovčah, kar je malo finančno tvegano v teh časih ‘lockdownov’, vendar se zaradi dobrih rezultatov svojih otrok borimo do konca. Klub res dela na tem, da pokažemo čim boljše rezultate in da otroci čim več migajo. Otroci se morajo gibati. Sploh v teh časih. Pri nas imamo tako ‘mini migice’, ‘večje migice’ in sedaj še ‘kul mame’. Načeloma učim sama akrobacije, gimnastiko, jazz in show dance, vendar sem zaradi zanimanja že povabila v klub druge plesalce in izvajamo tudi delavnice hip-hopa.« Kakšne pa so razlike med slovenskimi in ukrajinskimi deklicami? »Poznajo se razlike v strogosti in disciplini. V Sloveniji so starši bolj popustljivi, na primer, če ima otrok kakšno muhico, da ne bi šel na trening, mu takoj ugodijo. Otroci sami po sebi pa so pripravljeni garati. Starši bi jim morali dati brco v rit, namesto da jih zagovarjajo, da jim ni treba. Morda so starši tukaj tudi manj ambiciozni in jim ne pomeni toliko, da bi njihovi otroci blesteli v plesu, saj je potrebnih veliko odrekanj, čakanj …« Kako ste za tako zahteven nastop izbrali ravno te štiri plesalke? »Ta dekleta so že od majhnih nog imela več treningov naknadno, saj so se že takrat v klubu uvrstile v skupino perspektivnih punc. Pri nas nekatere plesalce razvrstimo med tiste, ki želijo več, ti so tekmovalna skupina, ki ima treninge tudi vsak dan, saj moraš biti za tekmovanja maksimalno pripravljen. To ni enostavno niti za starše, ki jih morajo razvoziti in čakati tudi po več ur in cele dneve. Neža je močna solo plesalka in je na plesnih tekmovanjih v kategoriji akrobatski show dance bila vedno prva ali druga. Tako so nas opazili tudi na talentih, kamor se nismo prijavile, ampak so nas sami povabili. Všeč so jim bile naše točke in zanimive so se jim zdele naše koreografije. Preden smo se predstavile v oddaji, so nas prišli pogledat tudi v naš klub, v Braslovče.« Kako so na vaš nastop odreagirali sokrajani? »Redkokdo je vedel, da se bomo predstavile v oddaji Slovenija ima talent. Bil je kar velik šok za tako majhen kraj, zato so mi že naslednje jutro v trgovini vsi čestitali in bili navdušeni, veseli in ponosni na naše otroke in na to, da smo se tudi iz naših koncev upali pokazati v oddaji in bili res zelo dobri, saj nas je tudi žirantka Ana, ki je plesalka, zelo pohvalila. Sama nisem pričakovala takšnega odziva ljudi. Zelo lepo se mi je zdelo od ljudi, da še obstaja takšna normalna komunikacija.« Mlade plesalke smo povprašali, kako dolgo že plešejo, kdaj so začele plesati, ali se jim treningi kdaj zdijo Dekleta s trenerko ob prenosnem plesnem drogu, ki je bil del televizijskega nastopa. naporni, kako premagujejo občasno pomanjkanje volje ter kakšna trenerka je Zina. Lina: »Stara sem 9 let. Plesati sem začela pri treh letih, prihajam iz Kaplje vasi. Včasih je naporno, drugače je pa ful fajn. Kadar mi trening ne uspe, se bolj dobro naspim ali pa si rečem, da bo na koncu boljše, in je v redu. Ko bom odrasla, bom gotovo plesala. Pri Zini mi je zelo všeč, ker tudi ona zna vse izvesti, kar nas uči, in potem ve, kako težko je to.« Neža: »Stara sem 13 let, plešem že deset let in živim v Malih Braslovčah. »Tako so nas opazili tudi na talentih, kamor se nismo prijavile, ampak so nas sami povabili. Všeč so jim bile naše točke in zanimive so se jim zdele naše koreografije. Preden smo se predstavile v oddaji, so nas prišli pogledat tudi v naš klub, v Braslovče.« Jaz se vedno ful zabavam na treningih, pa ful mi je fajn, čeprav so včasih treningi ful težki in naporni. Res je velika obveznost iti na trening, vendar potem, ko grem na trening in sem tam, ugotovim, da mi je ful fajn in da to sploh ni nekaj, kar se mi ne bi dalo. Ko bom odrasla, bom učila šport v šoli, odprla bom svoj plesni studio ali ‘gimnastično jamo’ – to je telovadnica, ki vsebuje predmete za gimnastiko, kot so gredi, parter, trampolin, dvovišinska bradlja ipd., in bom učila ples ali gimnastiko. Zina ima zelo dobre treninge in je stroga, kar pomaga, da smo uspešnejše.« Meta: »Stara sem 9 let, plesati sem začela pri treh letih in živim v Malih Braslovčah. Veliko se zabavam na treningih, včasih pa mi je tudi malo naporno. Ko mi je težko iti na trening, si rečem, da je fajn, ker se tam lahko zabavam in vem, da če se želim kaj naučiti, moram vaditi. Ko bom velika, bom veterinarka in malo bom plesala. Pri Zini se veliko naučimo.« Tjaša: »Plešem že od tretjega leta in živim v Podvrhu. Na treningih se imamo vedno zelo fajn, včasih je pa zelo naporno. Če želim biti v tem dobra in uspešna, moram v to vložiti veliko truda. Kadar se mi ne ljubi, si rečem, da je na koncu vedno fajn, in potem grem. Ko bom odrasla, bom veterinarka, za hobi pa bom plesala. Pri učiteljici mi je všeč, da ko se včasih kateri kaj ne ljubi, je ona vztrajna in nas prepriča, da to delamo, in se tako naučimo.« Kljub temu da se niso uvrstile v polfinale, so dekleta dejala, da je bilo na snemanju oddaje Slovenija ima talent »ful fajn« in da si želijo še kdaj sodelovati. Vesele so bile, da so videle žirante. Imele so malo treme zaradi kamer. Starši so bili seveda veseli ter ponosni, da so se predstavile v oddaji, in jih zelo podpirajo. Kako so njihov nastop sprejeli vrstniki? Dekleta so dejala, da so jih večinoma vsi pohvalili, nekateri pa so bili malo ljubosumni (smeh). Dobile so različne nadimke, od »zvezde« do »mišice«. O svoji viziji za prihodnost pa Zina Vovk pove: »Trenutno je moja vizija maksimalno izkoristiti nove prostore samo za motivacijo otrok, da veliko migajo. Podrobnosti o svoji viziji ne bi govorila, ker se držim načela, da dokler ni, ne povem. Napovedujem pa nekaj velikega. Bo pravi VAU!« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 10 I november 2021 Hmezad skozi 60 let DARKO NARAGLAV S 4200 zaposlenimi v več podjetjih je bil Hmezad nekdaj osrednja gospodarska organizacija v Savinjski dolini oz. v celotni celjski regiji, vplival pa ni le na hmeljarstvo kot prepoznavno dejavnost doline, pač pa tudi na celoten gospodarski in družbeni razvoj doline. Letos mineva 60 let od ustanovitve velikega poslovnega sistema HMEZAD, katerega ime izvira iz okrajšave Hmeljarska zadruga in poudarja osrednjo kmetijsko dejavnost v nekdanji skupni Občini Žalec in v celotni Savinjski dolini. Jubilej je Društvo upokojencev Hmezad obeležilo v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Na prireditvi, ki jo je povezovala Karmen Kreže, vodja Domoznanskega oddelka MSK Žalec, je zgodovinski pregled delovanja in spomine na nekdanjega gospodarskega giganta obudil predsednik Društva upokojencev Hmezad Slavko Glinšek. Svoj delež sta k tem spominom dodala tudi prvi direktor takrat še Kmetijskega kombinata Žalec Milovan Zidar in zadnji direktor poslovnega sistema Hmezada Franci Žužej. Zbrane je nagovoril tudi župan žalske občine Janko Kos, ki je svojo poklicno pot pričel prav v Hmezadu. Udeleženci so si ob tem jubilejnem dogodku lahko ogledali diaprojekcijo in razstavo dr. Borisa Skalina, ki je bil v Hmezadu zaposlen od leta 1964. Poleg svojega dela v Inženiringu, kjer se je ukvarjal z razvojem in naložbami, je ves čas tudi fotografsko dokumentiral razvoj in dejavnost podjetja. Za vse je bil zanimiv tudi dokumentarni film o Hmezadu iz leta 1983, ki ga je režiral Rudi Klarič. Oba avtorja sta bila tudi udeleženca jubilejnega srečanja in sta spregovorila o svojem delu, o fotografiji in filmu. roval Inštitut za hmeljarstvo,« je med svojim podajanjem spominov uvodoma povedal Slavko Glinšek. Združitev prinesla številne pridobitve Združitev v Kmetijski kombinat Žalec je bila povezana z ambicijami in načrti za izboljšanje tehnologije, povečanjem produktivnosti in povečanjem proizvodnje ter površin v družbeni lasti. »Zgrajene so bile velike elegantne žičnice, nabavljeni veliki zmogljivi obiralni stroji, nove sodobne sušilnice. Zgrajena je bila impozantna stolpnica – nova hmeljarna, ki je poleg lažjega in hitrejšega sprejeman- Razdrobljenost kmetij, prodaja hmelja in arondacija Slavko Glinšek ja hmelja omogočila tudi varnejše skladiščenje in predelavo. Zgrajene so bile nove moderne farme v Zalogu in Podlogu, v manjših zastarelih hlevih pa je bila reja živine opuščena. V naslednjih letih so bile modernizirane Skica SOZD-Hmezad z vpisanimi zadrugami in podjetji, ki so tvorila ta veliki poslovni sistem. Zadruga, kombinat, podjetje Hmezad Hmeljske površine v Savinjski dolini je takoj po koncu 2. sv. vojne začela obnavljati Hmeljarska zadruga HMEZAD, ki je bila ustanovljena 22. junija 1945. Leta 1952 je bilo za potrebe trgovanja s hmeljem iz Hmeljarske zadruge Hmezad registrirano podjetje Hmezad, zadružno trgovsko podjetje Žalec. 26. decembra 1961 je bila uradna ustanovitev Hmezada, ki se je v začetku imenoval Kmetijski kombinat Žalec. To so trije mejniki do ustanovitve tega kombinata, ko se je združilo sedem kmetijskih gospodarstev – nekdanjih državnih posestev. »Hmezad, izvozno podjetje s hmeljarno, kjer se je pripravljal hmelj za izvoz, ter Mlekarna Celeia, Mesnine Celje, Sadjarstvo Mirosan in Vrtnarstvo Medlo, so dobro poslovali, tehnologijo pa je usmerjal in nadzo- hranilno-kreditna služba v zadrugi. Za prodajo kmetijskih pridelkov (razen hmelja) in nabavo sredstev za proizvodnjo ostalega blaga je skrbela Notranja trgovina, kasnejša Agrina. Za tehnološki razvoj in uvajanje novih tehnologij, še posebej za celovito izvajanje investicij, je bil ustanovljen Inženiring. Tako celovito zaokroženo podjetje je bilo privlačno za nekatera podjetja, ki so imela poslovna razmerja s Hmezadom, in v podjetje so se vključile Kmetijski kombinat Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Kmetijska zadruga Radlje, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, Minerva Žalec in Jata Ljubljana,« je povedal Slavko Glinšek in nato dodal, da se je Kmetijska zadruga, sestavljena iz zadrug, ki danes ponovno poslujejo precej razdrobljeno, vključila v kombinat Hmezad leta 1964. S tem se je vključilo preko 2000 kmetov zadružnikov ali okrog 1500 hmeljarjev in močna razvejana hranilno-kreditna služba. Mesnine, Mlekarna je bila prestavljena s prostorsko omejene lokacije v Medlogu na novo območje Arje vasi. Ustanovljena je bila Strojna Žalec, ki je najprej predstavljala strojni servis za čedalje bolj zahtevno mehanizacijo v kmetijstvu, kmalu pa je začela izdelovati tudi različne stroje in kmetijske priključke. Pridelava sadja v celjski regiji, poleg Mirosana tudi v Šmarju pri Jelšah, ki se je priključilo Hmezadu, je zahtevala izgradnjo nove hladilnice v Celju. Vse bolj intenzivna živinoreja, še posebej razvoj perutninske proizvodnje v navezi s kasnejšo Jato Ljubljana, je narekovala izgradnjo nove mešalnice krmil. Za stabilno proizvodnjo hmelja v sušnih letih so bili zgrajeni oziroma postavljeni namakalni sistemi, ki danes uvrščajo Savinjsko dolino po deležu namakalnih kmetijskih površin v državi na sam vrh. Za urejeno financiranje pridelave, predelave in prodajo izdelkov sta skrbeli Interna banka in Za pridelavo hmelja pri kmetih je bila značilna velika razdrobljenost. Povprečen hmeljar je obdeloval približno en hektar hmeljišč. Kot je povedal Glinšek, pa je še večji problem za gospodarno pridelavo bila velikost posameznih parcel, ki je znašala 20 do 25 arov. »Velika razdrobljenost je bila posledica visokih cen hmelja konec 50. let, ko se je hmelj razširil tudi po hribovskih vaseh, kjer razmere za pridelavo niso bile primerne, a je zaradi majhne tržne pridelave predstavljal pomemben dohodek tudi na mali parceli. S problemom razdrobljenosti je bil povezan tudi velik delež mešanih kmetij, ki so imele velik delež dohodkov iz zaposlitve. Ta jim je dajala tudi bistveno boljši socialni status, predvsem pa polno zdravstveno zavarovanje za vso družino, otroške doklade in zagotovljeno pokojnino. Pri tem je treba reči, da se je del teh dohodkov prelival v vlaganje v kmetijstvo. Čedalje bolj pereč pa je bil tudi delež kmetij brez naslednikov z ostarelimi gospodarji. Posebno poglavje v zgodovini hmeljarstva predstavlja prodaja hmelja. Hmeljarska zadruga je bila ustanovljena že davnega leta 1902. Zadruga je pripravljala hmelj za prodajo večjim trgovcem, ki so v celoti obvladovali cene, ki so nihale, zadruga pa nanje ni imela vpliva. Ko je leta 1945 bila na novo ustanovljena Hmeljarska zadruga Hmezad, so se z dolgoročnimi pogodbami o prodaji hmelja v tujino cene hmelja stabilizirale. K tej stabilizaciji cen hmelja na svetovnem trgu pa je prispevala tudi ustanovitev mednarodnega združenja hmeljarjev EHB. Ustanovitev kombinata je bistveno povečala pogajalsko moč pri prodaji slovenskega hmelja. Organizirano se je tako prodalo skoraj sto odstotkov hmelja. Danes se proda pogodbeno okrog 80 odstotkov, vendar pogodbe niso tako dolgoročne,« je poudaril Slavko Glinšek in spregovoril še o arondacijah – zaokroževanju in povečanju površin v lasti oziroma upravljanju kombinata. »Zemljišča so se odkupovala, jemala v dolgoročni zakup ali pa se zamenje- Hmezadova stolpnica, mešalnica krmil, silosi in velik del Žalca s ptičje perspektive v osemdestih letih (foto. B. Skalin). vala. Večina lastnikov teh aktivnosti ni sprejemala brez odpora. Mešane kmetije so prodajale zemljišča tudi pod pritiskom na delovnih mestih. Nekateri ugledni večji kmetje so sprejeli zaposlitev v kombinat in po in v postavitev hmeljišč ter delitev dohodka na podlagi vloženih sredstev in dela. V pogodbi je bil predviden tudi stalni delež oz. prispevek za delovanje Inštituta za hmeljarstvo,« je še povedal Slavko Glinšek. »Po obdobju precej živahnih začetkov je nastopilo obdobje bolj umirjenega razvoja. Uvajale so se nove dejavnosti, vključevala so se nova podjetja, dogajale so se reorganizacije. Med prvimi v Sloveniji se je uvajala tudi računalniška obdelava podatkov.« »Upokojenci iz Hmezada se propada velikega Hmezada spominjamo z žalostjo in grenkobo. Razmere v gospodarstvu so Hmezad kot celota se v tem času hitro tranzicije ni preživel spreminjale in vsa S 4200 zaposlenimi je Hmezad podjetja jim niso bila postal osrednja gospodarska organikos. K propadu pa je zacija v Savinjski dolini oz. v celotni celjski regiji. V Hmezadu so se kalili precej prispevalo tudi in pridobivali izkušnje številni kadri, delovanje politike ki so prevzemali najbolj odgovorne in njen nerazumen funkcije od občine do republike in odnos do vsega, takratne skupne države SFRJ. kar naj bi dišalo po »Ko govorimo o kadrih, bi se dotaknil še ene kadrovske funkcije. V času socializmu. Ob tem pred letom 1960 je bilo v zadrugah pa je treba reči, da je preko 180 traktorjev, na katerih je imela tudi pri nastanku pridobivalo osnovno izobrazbo o kombinata pomembno mehanizaciji na desetine mladih kmetov. Tako kot mnoga podjetja v vlogo politika.« nekaj letih pokojnino, če so zemljo dali v dolgoročen najem. Nekateri so pristajali na zamenjave, ki niso bile vedno ugodne. Nekateri so se trdovratno upirali in se srečevali z raznimi pritiski. Arondacija je tako še dodatno vplivala na zmanjševanje števila hmeljarjev. Ekonomika je v naslednjih letih vplivala na opuščanje manjših in manj primernih hmeljišč. Sloveniji tudi Hmezad tranzicije ni preživel. Nekatera podjetja iz sestava kombinata so propadla, številna pa še vedno uspešno delujejo. Upokojenci iz Hmezada se propada velikega Hmezada spominjamo z žalostjo in grenkobo. Razmere v gospodarstvu so se v tem času hitro spreminjale in vsa podjetja jim niso bila kos. K propadu pa je precej prispevalo tudi delovanje politike in njen nerazumen odnos do vsega, kar naj bi dišalo po social- Stolpnica Hmezad je impozanten in najvišji objekt v Žalcu ter dolini (54 m) nasploh že vse od izgradnje leta 1964. To obdobje se je zaključilo z izgradnjo velikih skupnih kmečkih hmeljskih žičnic, kjer je bila tehnologija povsem enaka kot v kombinatskih. Za pridelavo hmelja v kooperaciji so bile značilne kooperacijske pogodbe, ki so predvidevale skupna vlaganja zadruge oz. kombinata v pridelovanju hmelja izmu. Ob tem pa je treba reči, da je imela tudi pri nastanku kombinata pomembno vlogo politika,« poudari predsednik Hmezadovih upokojencev in doda: »Z zadovoljstvom pa upokojenci Hmezada spremljamo razvoj in uspešno poslovanje podjetij, ki so izšla iz Hmezada, ki napredujejo kljub NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 10 I november 2021 vsem težavam, ki spremljajo kmetijstvo.« Pri tem izpostavi Sadjarstvo Mirosan, Mlekarno Arja vas, Celjske mesnine in hmeljarstvo kot osrednjo dejavnost v dolini, ki se kljub slabši poslovni povezanosti, posebej pri prodaji hmelja, dobro razvija. »Danes prideluje hmelj na 1.868 hektarjih le še 123 hmeljarjev. Povprečna površina, ki jo obdeluje posamezni hmeljar, znaša več kot 15 hektarjev. To omogoča bistveno večjo produktivnost in ekonomičnost, kot so jo dosegali kmetje na majhnih razdrobljenih parcelah. To pa je posle- V šestedetih letih, ko so gradili Hmezadovo stolpnico, je Žalec izgledal popolnoma drugače. dica obsežne, za marsikoga boleče arondacije ob nastajanju kombinata. Nadaljnji razvoj hmeljarstva pa je povezan predvsem z znanjem. Hmeljarski inštitut, ustanovljen 1952. leta, je nosilec novih tehnoloških rešitev uspešne zaščite hmelja proti boleznim in škodljivcem, vzgaja nove sorte,« je zaokrožil svoje spomine ob 60. letnici Hmezada Slavko Glinšek. Kombinat prvi vodil Milovan Zidar Ustanovitev, organizacijo in poslovanje Kmetijskega kombinata Žalec je kot 30-letnik prevzel Milovan Zidar, ki je pred kratkim praznoval svojo 90-letnico. Prizadeval si je za agromelioracije ob Hudinji, Ložnici, Savinji in Voglajni, za obnovo hmeljnikov, izgradnjo mlečnih farm, hladilnice, razvoj mlekarske in mesne industrije v Celju. Po odhodu iz Hmezada je odšel v politiko, kjer je zasedal več vidnejših funkcij. Bil je član Izvršnega sveta Slovenije in republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tej funkciji je začel uvajati celostno modernizacijo slovenskega kmetijstva, vodil je akcijo za obvezno starostno zavarovanje kmetov. Kot član Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije in predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo je bil več let odgovoren za politiko trga in cen in za skladnejši razvoj Slovenije. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Jugoslavije na Madžarskem. Večkrat je bil izvoljen za poslanca skupščine, v začetku 90. let prejšnjega stoletja pa je zasedal tudi direktorsko mesto Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Ob jubilejnem srečanju v Žalcu se je spominjal prvih začetkov delovanja Kmetijskega kombinata Žalec. »Bil sem star 30 let, ko sem bil imenovan za v. d. direktorja državnih posestev. Pridružili so se nam tudi mlekarna v izgradnji v Medlogu, pa klavniška dejavnost v Celju in sadjarstvo Mirosan. S pomočjo hmeljarskega inštituta smo v povezavi z Bavarskimi hmeljarji začeli organizirati obnovo hmeljišč z izgradnjo žičnic. Za mlekarno v Medlogu smo dobili kredit v Beogradu, iz Švice smo prinesli jogurt za industrijsko izdelavo, prvo v Jugoslaviji, s Finske pa tehnologijo za industrijsko proizvodnjo sira. V Celju smo se z izgradnjo klavnice lotili tudi mesnopredelovalne AKTUALNE INFORMACIJE – DECEMBER 2021 JAVNI RAZPISI V TEKU Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023 Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2022. Dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom ter novim zakonom o štipendiranju so na voljo pri skladu po e-pošti kadrovske@sklad-kadri.si oziroma na telefonski številki 01 43 45 882. Več o razpisu na spletni strani: https://www.srips-rs.si/sl/sklad/novice/ delodajalci?tag=delodajalci Slovenski podjetniški sklad Milovan Zidar dejavnosti. Ko smo razmišljali, kaj je posebnost teh naših krajev, smo se med drugimi proizvodi odločili za proizvodnjo zgornjesavinjskega želodca in spodnjesavinjske salame, ki še sedaj veljata za zelo prepoznavna produkta tega podjetja. Naš vpliv pa je bil tudi na SIP Šempeter, kjer so začeli izdelovati tudi stroje za strojno obiranje hmelja in druge kmetijske stroje v povezavi z nami in Bavarci. Imeli pa smo tudi velik zelenjadarski obrat v Medlogu itd.,« se je v pogovoru za Utrip spominjal prvi predsednik Hmezada Zidar. Nagradna križanka POVEJ ZGODBO Pokrovitelj nagradne križanke v novembru je trgovina Povej zgodbo, Metka Čede Ciglar, s. p., Petrovče 217, Petrovče. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9a, Žalec, do vključno 10. 12. 2021. 27 Rešitev križanke iz prejšne številke: DAN JE LEPŠI Z NAŠIMI DOBROTAMI Slovenski podjetniški sklad trenutno objavlja 13 vavčerskih pozivov za naslednja vsebinska področja: REVAV-7 – Vavčer za dvig digitalnih kompetenc, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-3 – Vavčer za tržne raziskave tujih trgov, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-10 – Vavčer za kibernetsko varnost, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-9 – Vavčer za pripravo digitalne strategije, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-14 – Vavčer za prototipiranje, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-12 – Vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM v mikro, mala in srednje velika podjetja, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-2 – Vavčer za patente, modele, znamke, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-11 – Vavčer za statusno preoblikovanje družb, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-15 – Vavčer za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA), odprto do 31. 3. 2023 REVAV-4 – Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-5 – Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino REVAV-13 – Vavčer za prenos lastništva, odprto do 31. 3. 2023 REVAV-13 – Vavčer za prenos lastništva, 30. 9. 2023 REVAV-1 – Vavčer za pridobitev certifikatov, odprt do 31. 3. 2023 Več o vavčerjih na spletni strani: https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2. javni razpis za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti Rok za oddajo: do 17. decembra 2021, do 13.59 Več informacij o razpisu: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/ Nagrajenci: 1. Silva Čakš, Zg. Roje 8, Šempeter 2. Jože Rozman, Velenjska cesta 5, Žalec 3. Marija Roškar, Tabor 23a, Tabor Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 10 I november 2021 Zbiranje kaktusov privablja več moških kot žensk T. TAVČAR Marjan Donko je eden največjih zbirateljev kaktusov v Sloveniji, v treh rastlinjakih goji več kot tisoč vrst kaktusov. Marjan Donko ob svojih približno 50 let starih kaktusih. V enem izmed treh rastlinjakov, kjer raste več kot tisoč kaktusov. V Malih Braslovčah živi Marjan Donko, dolgoletni zbiratelj kaktusov. Zbiranje teh za naše kraje eksotičnih rastlin, sploh v večjem obsegu, je v Sloveniji še vedno dokaj zapostavljeno, saj zahteva dolgoročno predanost in specifične pogoje, da te rastline zasijejo v vsej svoji lepoti. Po drugi strani pa ravno to predstavlja izziv tistim pravim ljubiteljem, ki v kaktusih vidijo nekaj več kot le generično predstavo kultne rastline vesternov, t. i. veličastnega Saguara. Marjan je že vrsto let aktivni član Društva prijateljev kaktusov Slovenije, kjer je v določenem obdobju kot urednik in član uredniškega odbora sodeloval pri soustvarjanju takratnih društvenih glasil Weliwitschia in Kaktusi. Z zbiranjem kaktusov se Marjan Donko ukvarja že več kot 35 let. »V tem času je zbirka iz skromnega začetka prerastla v zelo resen hobi, ki zahteva celega človeka in veliko ljubezni, saj je za uspešno vzdrževanje treba v zbirko vložiti ves prosti čas in tudi precej sredstev,« je o svojem hobiju z bodicami povedal Marjan Donko. Trenutno ima v zbirki krepko preko tisoč vrst kaktusov, ki jih goji v treh rastlinjakih. »To uvršča mojo zbirko med največje pri nas, sploh ob upoštevanju botanične raznoliko- sti in zastopanosti najredkejših vrst. Režim, ki ga vzdržujem v rastlinjakih predvsem v zimskem času, nekoliko zoži nabor rodov, ki jih lahko gojim,« je pojasnil Marjan Donko. Raje zbira kaktuse, ki prenesejo hladnejše vreme »Večina vrst uspešno tolerira zimske temperature tik nad zmrziščem, seveda, če so na prezimovanje primerno pripravljene. Obstajajo pa vrste iz primorskih ekvatorialnih območij, ki za uspešno prezimovanje potrebujejo nekoliko višje temperature, in tem vrstam se zavestno izogibam. To so predvsem kaktusi karibskega področja in Brazilije, katerih gojenje zahteva toplejše prezimovanje, kar bi pomenilo nekompatibilnost z vrstami, ki preferirajo hladen počitek. Poleg teh pa obstaja tudi vrsta kaktusov, t. i. prezimno trdnih, ki brez težav rastejo povsem nezaščiteni na prostem pri nas. To so po navadi rastline višjih nadmorskih višin (3000 m in več) Patagonije, Severne Amerike in Kanade.« Kaktusi samorodno rastejo na področju Severne, Srednje in Južne Amerike ter bližnjih otočij. »Vsa ostala področja, kjer kaktuse najdemo prosto rastoče v naravi, so posledica namenske ali nenamenske introdukcije. Mnoge vrste Opuncij sodijo med invazivne vrste, ki so bile vnesene na sušna področja Avstralije, Afrike in Sredozemlja z namenom zagotoviti vir vode drobnici in govedu, a so kaj hitro na določenih področjih postale huda nadloga, ki jo je zelo težko zatreti. Veliko teh vrst se namreč zelo uspešno vegetativno razmnožuje, kar še pospešuje njihovo uspešno širjenje. Če pašne živali nimajo na voljo pitne vode, se zelo hitro prilagodijo uživanju sočnih poganjkov, in niti boleča izkušnja uživanja z bodicami in glohidami bogate hrane jih očitno od tega ne odvrača,« predstavi področja rasti kaktusov poznavalec Marjan Donko. posebnosti, kot so himere, variegate, mutacije, medvrstni križanci itd.« Posebno doživetje je videti kaktuse rasti v svojem naravnem okolju, je navdušen Marjan Donko. »To so impozantne rastline velikosti od enega centimetra odrasle velikosti pa vse do večtonskih velikanov, visokih kar do 18 m in starih več sto let,« pove Marjan in doda, da se ravno zato v okviru svojih zmožnosti od leta 2005 odpravlja na botanično-fotografska potovanja v države s še posebej zanimivo floro in favno. »Med najlepšimi so vsekakor predeli zaledja Andov v Argentini, Boliviji in Čilu ter Baja Kalifornija, kjer sem bil že dvakrat. Obiskal sem tudi nekat- ere bližnje otoke v Kortezovem morju med Bajo in Mehiko, kjer rastejo predstavniki nekaterih najredkejših vrst, ki so v večini primerov endemitni.« Zbiranje kaktusov je izredno lep hobi, ki pa zahteva večletno predanost, ki včasih meji na obsesijo, še doda Marjan. »Želel bi, da ta res lep hobi pridobi na popularnosti tudi pri nas po vzgledu nekaterih držav, kjer se z zbirateljstvom ukvarja precej večje število posameznikov. Ključ za to pa je v večji prepoznavnosti teh rastlin, njihovih lastnosti, posebnosti pri širši množici in še posebej pri mladih.« O gobah v domu T. T. To je specifičen hobi Zbiranje kaktusov je specifičen hobi, ki presenetljivo privablja v svoje vrste več moške kot ženske populacije, čeprav pregovorno rožice in rastline bolj povezujemo z ženskami. »Verjetno za to obstaja racionalna razlaga, ki ni samo v obodičenosti in navidezni grobosti. Slabo poznavanje kaktusov je tudi razlog, da mnogi s kaktusi interpretirajo druge predstavnike velike skupine sočnic ali sukulent, kot na primer agave, aloe, mlečke, netreske itd. S hobijem se je možno ukvarjati povsem laično ali pa zelo strokovno, med kaktusi se namreč pojavljajo vse botanične Zakonca Uratnik med predavanjem Člani Gobarsko-mikološkega društva Polzela so dobri znanci stanovalcev Doma upokojencev (DU) na Polzeli. Vsako leto pripravijo zanimivo predavanje o gobah, ki ga podkrepijo tudi z gobami, ki jih prinesejo s sabo. Stanovalci lahko tako gobe vonjajo in tipajo, predvsem pa si jih dobro ogledajo. Letos sta jih obiskala zakonca Franci in Marta Uratnik, ki sta poleg zanimivosti o gobah svoje predavanje popestrila tudi z zabavnimi prigodami, ki jih doživijo gobarji. Gob pa si niso samo ogledovali, ampak so jih na koncu tudi poizkusili, saj so kuharice DU Polzela skuhale odlično gobovo juho in ajdove žgance. Poslovila sta se z obljubo, da jih naslednje leto ponovno obiščeta. Konj kljub prizadevanjem poginil T. T. Primer zanemarjenega konja Maxija Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik iz Podčetrta je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega konja pripeljal v poslovno enoto Rehabilitacijski center Petra v Orovi vasi, v Društvo za zaščito konj in ostalih živali Velenje. Povedal je, da je konj last njegovega pokojnega očeta in da ne ve, kaj bi z njim. V društvu, v katerem načeloma ne sprejemajo lastniških živali, ker morajo lastniki sami ustrezno poskrbeti zanje, občasno naredijo izjemo in tudi tokrat so jo ter so konja sprejeli. Na žalost se je izkazalo, da je bilo njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. »Njegovo srce očitno Stanje konja je bilo že ob prihodu v zavetišče kritično. Kljub prizadevanjem prostovoljcev poginil. ni zdržalo,« je povedala predsednica društva Natalija Nedeljko. Nekaj dni kasneje sem izvedela, da je v inšpekcijskem postopku in da se je s predajo konja želel le izogniti kazni, prav tako, da je oče še vedno živ in da kmetuje v Podčetrtku,« je še dodala Natalija Nedeljko, ki ni niti za trenutek oklevala in je na policijo podala naknadno prijavo za mučenje živali. Društvo na kmetiji v središču Orove vasi domuje od leta 2012. Gre za gospodarsko poslopje, ki jim ga je v dolgoročni najem zaupal oče pokojne Petre, velike ljubiteljice konj, ki je živela na tej kmetiji in po kateri se tudi imenuje središče za rehabilitacijo živali. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I november 2021 29 Pomagajmo Bonu ozdraveti D. NARAGLAV Bono bije bitko s časom in potrebuje strnjene fizioterapije, ki pa jih starši finančno ne zmorejo zagotoviti svojemu sinu. Dveletni Bono Pančur iz Latkove vasi je borec, ki na poti do življenja, ki si ga za svojega otroka želi vsak starš, potrebuje pomoč dobrih ljudi. Zaradi težkega poroda je utrpel poškodbe in ima več nepredstavljivih zdravstvenih težav, ki zahtevajo številne terapije in še kakšno operacijo. Bono tako bije bitko s časom in s hudo redko boleznijo – »kavernomi« – žilnimi tumorji, ki napadajo njegovo drobno telo. Zaradi vsega tega Bono ne more hoditi in zato potrebuje posebne fizioterapije, ki letno stanejo 30.000 evrov in si jih njegovi starši ne morejo privoščiti. V društvu Viljem Julijan so zaradi tega začeli zbiralno akcijo za Bona, za njegove nujno potrebne fizioterapije, ki so njegovo edino upanje, da bo lahko kdaj hodil. Bono je prekrasen, zelo nasmejan, živahen, pameten, radoveden in zgovoren fantek, ki vse ljudi takoj očara s svojim prikupnim nasmehom. Žal pa se je rodil z redko vrsto žilnih tumorjev po celotnem telesu, med drugim jih ima tudi v možganih in enega v hrbtenjači, zaradi česar tudi ne more hoditi. Mali borec je pri svoji rosni starosti pogumno prestal že več operacij, pri petih mesecih starosti je bil kar en mesec na intenzivni negi na Pediatrični kliniki, pri enem letu starosti pa je prestal tudi zelo težko operacijo hrbtenjače na Univerzitetni kliniki Tübingen v Nemčiji. Zaradi kavernoma ne more hoditi Mama Kristina Pančur je z nami podelila dosedanjo zgodbo o svojem sinu, o vsem, kar je povezano z njegovim rojstvom in boleznijo. »V mojem 27. tednu nosečnosti smo ugotovili napako na srčku pri mojem takrat še nerojenem sinu. Porod je bil peklensko težak ter rizičen, a končno je na svet prijokal Bono. Na mojo veliko žalost in zaskrbljenost pa so takoj opazili ogromno zdravstvenih napak. Imel je napako na srčku, cisto v možganih, kilo na popku ter na dimljah in še diafragmalno hernijo. Po celem letu borbe in spraševanja, zakaj moj Bono ne je hrane, zakaj se ne plazi, zakaj je tako zakrčen, tako v rokah kakor tudi v nogah, smo končno z zdravniki prišli do težke ugotovitve. Bono je bil rojen z redko genetsko boleznijo, ki mu je v telesu razvila ogromno ‘kavernomov’ – posebnih vrst žilnih tumorjev. Samo v možganih jih ima okoli 33 in enega ogromnega je imel v hrbtenjači. ‘Joj, toliko tumorjev ima v glavi, kot bi mu jih s šibrovko nastreljali. Tega mu ne moremo operirati,’ so bile besede zdravnika, ob katerih sem se povsem zgrozila,« je povedala Kristina v začetku pogovora in nato nadaljevala: »Zaradi tega večjega kavernoma v hrbtenjači Bono ni ne čutil ne premikal nog vse do svojega prvega leta starosti. Nato pa so mu lani avgusta izjemni zdravniki v nemški univerzitetni kliniki Tübingen uspešno operirali in odstranili ta zlovešči kavernom iz hrbtenjače. Na žalost smo letos spomladi ugotovili, da se mu je kavernom ponovil in trenutno situacijo spremljamo, vendar bo po vsej verjetnosti potrebna ponovna operacija.« Pomagajo redne terapije Bono v objemu svoje mamice Kristine med kopanjem Poleg te genetske bolezni ima Bono še kup drugih zdravstvenih težav. Ima napako na srčku, ki ga k Pred 76 leti je bila radirka pravo razkošje T. T. Udeleženci srečanja Učenci in učenke, ki so začeli osnovnošolsko izobraževanje takoj po drugi svetovni vojni v jeseni 1945 na OŠ Braslovče, so se pred dnevi zopet srečali. Kot je povedal eden od organizatorjev srečanja Anton Repnik, se jih je od 35, ki so pričeli hoditi v prvi razred, zbralo 13. Bili so težki časi takoj po vojni, ko sta bila edina šolska pripomočka zvezek in svinčnik, radirka pa je bila pravo razkošje. Prvo berilo so dobili šele okrog novega leta. Malica je bila jabolko in kos kruha od doma. Na srečanju so obujali spomine izpred 75 let in več. Razšli so se z mislijo na ponovno srečanje v prihodnjem letu, če bo zdravje dopuščalo. Do sedaj so se srečali že šestnajstič in vsakič jih je manj. Da bo lahko hodil, potrebuje veliko terapij, posebna je tudi terapija s konji. sreči življenjsko ne ogroža, in večjo cisto v možganih. Kile na želodčku in obeh dimljah, ki jih je imel že ob rojstvu, so bile uspešno operirane. Ima pa tudi ukrivljeno hrbtenico in hudo senzorično motnjo. »Bono pri svojih dveh letih ne je goste hrane, ne mara dotičnih materialov, komaj se je sprijaznil z oblačili, ki jih nosi, in s tušem. Ko je bil čisto mali, je sam sebe tepel, grizel in krempal,« pove Kristina in nadaljuje: »Zaradi vseh zgoraj naštetih zdravstvenih težav, predvsem zaradi operacije, Bono nujno potrebuje številne in zelo pogoste samoplačniške terapije, saj nam terapije v okviru zdravstvenega zavarovanja ne zadostujejo. Nemški kirurg, ki je Bona operiral, nama je z možem jasno podal navodila, da je zanj še upanje, da bo lahko hodil in živel normalno življenje, vendar za to nujno potrebuje redno in strnjeno terapevtsko obravnavo. Od oktobra 2020 do junija 2021 sva se z Bonom vsak dan vozila v Ljubljano na izvajanje terapij. Celo poletje sva tudi hodila na terapevtsko jahanje, ki je pokazalo neverjeten napredek, zato se ga še vedno udeležujeva. Bona čaka še ena zahtevna operacija hrbtenjače v Nemčiji, saj se mu je kavernom ponovil. Upajmo, da je ta zadnja in da nas po tej operaciji čakajo samo še okrevanje ter terapije za njegov napredek. Najbolj iz vsega srca pa si želimo, da bi lahko naš Bono hodil in da bi lahko imel normalno otroštvo. Možnost za to obstaja, vendar za to nujno potrebuje strnjene fizioterapije, ki pa jih z možem sinu ne moreva nuditi, saj predstavljajo ogromen finančni zalogaj, ki ga ne zmoreva. Zato hvala vsem za srčno pomoč najinemu Bonu!« Po napovedih nemških zdravnikov bo Bono strnjene fizioterapije, s pomočjo katerih bo lahko shodil, potreboval vsaj dve do štiri leta. Letni strošek terapij je okrog 30.000 evrov, zato si v Društvu Viljem Julijan srčno želijo, da bi za malega borca do konca leta zbrali vsaj 60.000 evrov. Za izjemnega malega borca Bona lahko prispevate s SMS-donacijo s ključno besedo BONO5 na 1919 ali z nakazilom na TRR SI56 0400 1004 6908 898, sklic SI00 882021, namen »Donacija za Bona«. Za polni delovni čas za dobo 12 mesecev iščemo DELAVCA ZA DELO V PROIZVODNJI z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas. Podjetje: EDIT d.o.o., Podvrh 1, 3314 Braslovče Zaželen moški, ker gre za občasno dvigovanje bremen. Delo je enostavno in ni potrebno predznanje. Pogoj je vozniški izpit B kategorije, zelo zaželen pa še izpit C kategorije ter osnovno znanje za delo z računalnikom. Izobrazba: osnovnošolska ali srednješolska. Delovni čas samo v eni izmeni od 7. do 15.ure od ponedeljka do petka. Plača 1.227,66 € bruto + dodatek na delovno dobo + stroški za malico in prevoz na delo. DODATNA IZPLAČILA: maksimalna višina regresa v znesku 1.700,00 €, božičnica, trinajsta plača. Rok prijave: 7 dni po objavi. Dodatne informacije in prijave na mail: vlasta.lesjak1@gmail.com 30 KRONIKA ŠT. 10 I november 2021 Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi Od nas se je za vedno poslovila draga JANKO MELANŠEK VERONIKA MARIJA KOROŠEC (1938-2021) Iskrena hvala vsem za izraze sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za njim žalujemo: žena Metka ter sinova Mladen in Tomi z družinama MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 s Pongraca 21a, Griže (8. 1. 1934–29. 9. 2021) Daleč nekje, vendar blizu … Radi te imamo, tvoji najdražji. RAJKO VODOVNIK iz Petrovč (21. 8. 1943 –23. 11. 2016) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin. Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) FRANCI FLAJS (19. 1. 1934–7. 11. 2006) Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči ... Čas hitro beži, vendar te še vedno močno pogrešamo. Ostali pa so nam dragoceni spomini, ki bodo ostali za vedno. Žena Zalika, hči Marina in vnukinja Petra z družinama V SPOMIN ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica z Vranskega, nazadnje stanujoča v Škofji Loki Iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti. Hvala župniku g. Turinku, pevcem skupine Lirika, govornici ge. Veri Šolinc, citrarki ge. Citi Galič in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami spoštljivo pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči vsi njeni Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Prodam NJIVE v Preboldu. Info.: 051 427 576 V SPOMIN 7. novembra je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi Pogrešamo te, tvoji najdražji IVANKA ŠTRAJHAR ODKUP, IZPOSOJA ter PRODAJA DIATONIČNIH HARMONIK. FRAJTON CENTER, PE ARJA VAS 102, 3301 PETROVČE Info.: 040 729 567 (Primož) Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Minilo je peto leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, stric, dedi in pradedi Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Iskrena hvala za izrečena sožalja, za darovane svete maše in darove za cerkev ter sveče. Vsi jo bomo zelo pogrešali. Bil si trden kakor skala, bil si pokončen kakor hrast, in prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in zlomil hrast. ZAHVALA Poslovili smo se od dragega moža, očeta, dedija, brata in strica FRANCA TURNŠKA iz Zg. Roj 19c (8. 7. 1952–13. 10. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Spara Celje in Velenje za izrečena sožalja, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem in župniku g. Škofleku. TANJI CEHNER – ČASTNI ČLANICI KULTURNEGA DRUŠTVA GOMILSKO V barvitem mesecu septembru je v globoki skrivnosti in veličastni glasbi pristopila smrt. Dragocena in spoštovana profesorica Tanja Cehner je prednjo položila vso svojo bogato trgatev življenja. V bolečini slovesa na žalskem pokopališču smo spoznali, zakaj molči srce zemlje. Naša Tanja je bila čudovita pesem povezovanja, petja, druženja in iskrenega prijateljstva. Mnogi člani Kulturnega društva Gomilsko smo se ob petkih srečevali s Tanjo in njenim možem Dragom, ko sta strokovno, odgovorno, odločno, ljubeče in pozorno izvabljala pesem iz mladih deklet v Dekliškem pevskem zboru in tudi iz starejših v Mešanem pevskem zboru Gomilsko. Tanja se je iskreno razdajala kot vrhunska zborovodkinja, ko je sodelovala pri osmišljanju življenja na Gomilskem. Njen pogum in dostojanstvo sta segala preko zemeljskega. Bila je velika umetnica! Darovi doživetega, s plemenito in srčno Tanjo Cehner, bodo v vseh, ki smo lahko bili povezani z njo na področjih njenega izraza, utripali do konca … Tudi članom KD Gomilsko – prav zaradi zapisa pokojne Tanje: »Čas. Ne moremo ga zaustaviti. Še danes vidim gospoda Adolfa Sajovica, ki je prišel po mene v Glasbeno šolo Žalec in me odpeljal na Gomilsko, kjer so me čakala dekleta. Z njimi sem ostala polnih dvajset let. Ostajajo spomini. Nepozabni! Med nami se je pretakala čudovita energija. Topla in iskrena in se iz leta v leto poglabljala. Dekliški pevski zbor je bil moj ‘ljubljenček’ in ponos. To so vsi, ki so nas takrat poznali, čutili. Od tod uspehi na nastopih, revijah, tekmovanjih, gostovanjih in koncertih doma in v tujini. In teh ni bilo malo. Bile smo kot eno! Povezovala nas je ljubezen do glasbe in petja, poglabljala pa so se tudi prijateljstva. Tudi družinska, saj se je v 20 letih izmenjalo veliko generacij. Gomilsko me je prevzelo in tako rekoč posvojilo. Še danes to čutim! Ja, to so lepi spomini. Ne bi jih bilo, če nas ne bi bilo! Bili pa bi gotovo kakšni drugi. Hvala, dekleta, hvala, Gomilsko, da sem lahko ta velik del svojega življenja preživela z VAMI.« Ob slovesu se je v molčeči in globoki zahvali dvigala pod nebo pesem h gospe Tanji Cehner, častni članici KD Gomilsko. Tanjina zvrhana posoda darovanja in lepote bo vedno ponosno stala na mizi kulturnikov z Gomilskega. Blaga, dobrotna spočitost naj sedaj poje Tanji za ples miru v večnosti. Za KD Gomilsko: Magda Šalamon Žalujoči: žena Nada, sinova Boris in Robi z družinama Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo, do 10. decembra 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. 15 % gotovinskega popusta KRONIKA ŠT. 10 I november 2021 Zakaj je vedno tako, da odide prerano nekdo, ki smo ga ljubili močno? Le zakaj je vedno tako, da potem boli tako hudo? V SPOMIN P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Mineva leto neizmerne žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mami, babi, tašča in sestra Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 DANICA LENKO V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Arje vasi (20. 8. 1948–24. 11. 2020) Zaman se oziramo, da bi zagledali tvoj obraz in slišali tvoj glas. Hudo, zelo hudo je, ker moramo živeti brez tebe. Še danes se sprašujemo, zakaj prav ti. Ne mine dan, ko se ne bi spomnili nate in na vse srečne, skupaj preživete trenutke. Tvoje življenje je bilo delo in skrb za druge. Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu, postojite ob njenem grobu, položite cvet ali prižgete svečko. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN 7. decembra bo minilo 30 let, odkar nas je v prometni nesreči zapustil naš JANI JAGER iz Letuša (23. 2. 1967 –7. 12. 1991) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu, prinašate rože in prižgete svečke. Nikoli te ne bomo pozabili … V globoki žalosti vsi, ki smo te imeli radi. Pogumno si čašo življenja sprejela, grenkobo, gorje – vse za dobro si vzela. S trpljenjem razvila si srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto. Vidimo tvoj obraz, slišimo tvoj glas. Še korak nam je znan, ko se sprašujemo zaman … Zakaj te več ni? Odslej v naših srcih boš ti stanovala in naš angel varuh za vedno ostala! ZAHVALA Solza po licu nam polzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšel si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in brata PETRA KUMER iz Šempetra (17. 7. 1946–21. 9. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala dr. Kobalovi in ostalemu medicinskemu osebju ZD Žalec, Splošne bolnišnice Celje, prav tako še posebej hvala Vesni Povše za vso njeno pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, župniku g. Mirku Škofleku, pevcem in govornici Veri Šolinc ter JKP Žalec. Žalujoči: žena Anica, hči Jerica, sin Uroš in sestra Marinka z družinami V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mamica, babica in sestra ALENKA ARH Ob boleči izgubi drage mamice in babice nas tolaži misel, da v težkih trenutkih bolezni in slovesa nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo: najprej njeni osebni zdravnici dr. Martini Hrovat, patronažni sestri Cvetki, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično podporo in pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Občutili smo sočutje vseh, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da smo se od nje poslovili z občutkom, da ste jo cenili, spoštovali in imeli radi ter da jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki boste z lepo mislijo postali ob njenem preranem grobu. DIANE MUHOVEC DOLINŠEK Žalujoči: hči Polona z družino in ostalo sorodstvo se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene Vsi njeni Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. In ena prava. Za vse življenje ... (T. Pavček) ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Ostala je praznina, ki hudo boli. Svojo življenjsko pot je sklenila in odšla k svojemu Stvarniku naša draga mama in stara mama V SPOMIN 27. novembra mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica TEREZIJA GAČNIK Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečo in jo s toplo mislijo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni ANGELA OGRAJŠEK, roj. KAPITLER iz Galicije 1 (18. 4. 1930–30. 10. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, besede tolažbe, darovane sv. maše in darove za cerkev ter podarjeno cvetje in sveče. Velika zahvala našemu župniku g. Janku Cigali za poslovilne besede, g. Srečku Reherju za somaševanje in katehetinji ge. Stanki za sodelovanje pri obredu slovesa. Hvala lepa tudi pevcem domačega cerkvenega zbora in skupini Eros za čutno petje, ge. Magdi za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu, kot tudi našega pokojnega ata Jakoba, ki že 23 let počiva na našem pokopališču. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN 28. novembra bo minilo prvo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek IVAN KOKOT Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 31 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka BRUNA KONČANA Najlepše se zahvaljujemo ekipi NMP ZD Žalec ter SB Celje in seveda vsem zdravnikom ter sestram na infekcijskem oddelku SB Celje za požrtvovalnost ob njegovem bivanju. Prav tako tudi pogrebnemu podjetju Morana. Žalujoči vsi njegovi Tvoje roke so delale čudeže. Česarkoli si se dotaknila, je uspevalo, rastlo, cvetlo … Naučila si me videti, zaznati, občutiti. Spoštovati. Brezpogojno ljubiti. Poizkušala ti bom slediti … Srečno, draga mama, in hvala za vse. ZAHVALA HELENA - JELKA KUDER, roj. ŠKRJANEC iz Letuša (26. 4. 1934–8. 10. 2021) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Žalujoči: hčerki Polona in Janja, zeta Aleš in Zvonko, vnuk Matjaž s Tadejo Pogrešali te bomo. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 10 I november 2021 Bralna noč na šoli Tabor D. N. Po krompirjevih počitnicah v četrtek, 4. novembra, je na Podružnični osnovni šoli Vransko-Tabor, 12 četrtošolcev, preživelo svojstvena popoldan in noč, saj so v šoli tudi prespali. Tako imenovana bralna noč je potekala pod mentorstvom Katje Brezovnik in Simone Jan. Kot sta povedali, so se po prihodu v šolo razdelili v tri skupine in se na podlagi ključne besede lotili pisanja zgodbe. Vsaka skupina je napisala svojo zgodbo, učenci pa so po predstavitvi vseh zgodb z glasovanjem izbrali najboljšo. Zmagala je zgodba Kuža na kmetiji, ki so jo napisale Manca, Mina in Ana. Sledil je sprehod po Taboru, na katerem so se igrali družabne igre. Po vrnitvi so razpakirali svoje stvari in imeli večerjo. Večer se je nadaljeval z igrico »soba pobega«, ki je bila v šolski knjižnici. Da so se lahko rešili iz sobe pobega, so morali rešiti uganke. Kot so povedali, so bile naloge kar težke, a so jih uspeli Zanimiva dogodivščina bo taborskim šolarjem ostala v spominu. rešiti in odkleniti ključavnico. Po tej družabni igri so si pripravili postelje, se oblekli v pižame in umili zobe. Pred spanjem si je vsak izbral svojo knjigo, ki so jih tiho brali na svojih posteljah, preden jih je noč zazibala v spanec. Zjutraj so Polzela je »Najboljši kraj« BINA PLAZNIK POSNETEK ZASLONA Maša Ferme Maša s krogi v finale BINA PLAZNIK V oddaji Slovenija ima talent lahko držimo pesti tudi za sedemindvajsetletno Žalčanko Mašo Ferme, ki je predstavila svoje spretnosti z obroči, s katerimi se je začela ukvarjati po naključju. Najprej se ji je uspelo uvrstiti med 60 najboljših. Po malce nerodnem avdicijskem nastopu je kljub napakam navdušila občinstvo, komisijo in gledalce pred zasloni ter se uvrstila v polfinale. Tam je premagala tremo in se prebila v finale, saj je uprizorila čaroben šov s svetlečimi obroči. »V vsakem neuspehu se skriva seme enakovrednega ali večjega uspeha,« je ob tej izkušnji povedala Maša. Držimo pesti zanjo v finalu, mi jo bomo spremljali in kaj več o njej zapisali v decembrski številki Utripa. Polzelska zmagovalna ekipa V Preboldu mednarodni košarkarski turnir mladih D. N. V zabavni oddaji z naslovom V petek zvečer na prvem programu nacionalne televizije sta 19. novembra za naziv »Najboljši kraj« tekmovali Občina Laško in Občina Polzela, katere trojica zastopnikov se je odlično odrezala. Laščane so zastopali Dejan Dogaja, Primož Razboršek in Manu Hvala, Polzelane pa glasbenika Jan Potrč in Tinkara Fortuna ter Darko Hlupič, svetnik Občine Polzela in član upravnega odbora Hopsov. Voditelja oddaje Melani Mekicar in Blaž Švab sta tekmovalce soočala z različnimi zabavnimi izzivi. Največji seštevek točk je prinesel zmago in s tem naziv »Najboljši kraj«. Tokrat ga je osvojila Polzela, ki so jo izdatno podprli domači navijači v studiu. Bolj kot zmaga pa je bilo pomembno, da so se zastopniki doline v oddaji zabavali, poskrbeli pa tudi za razvedrilo mnogih pred TV-ekrani v časih, ko sta smeh in dobra volja še kako potrebna. V dvoje tudi v Preboldu D. N. Po razstavi v Savinovem salonu v Žalcu, ki je bila na ogled do 2. oktobra, je razstava z naslovom »V dvoje gre lažje« vse do 30. novembra na ogled tudi obiskovalcem Po tekmi U13 med domačim KK Prebold 2014 in KK Plava zvezda Košarkarski klub Prebold 2014 je v vikendu od 12. do 14. novembra organiziral VIII. mednarodni košarkarski turnir mladih. Po lanski odpovedi turnirja je letos veselje zlasti najmlajših selekcij, da lahko igrajo tekme, odtehtalo vse skrbi. Na turnirju so poleg domačega kluba sodelovali KK Elektra, KK Vojnik, KK Slovenske Konjice in KK Plava zvezda iz Beograda. Za sodelo- pospravili svoje postelje in razred, se z veseljem lotili rogljičkov, ki so bili za zajtrk, ter s tem zaokrožili to zanimivo dogodivščino, ki jim bo gotovo dolgo ostala v spominu. vanje so se dogovarjali tudi z avstrijskim klubom Swarco Raiders, vendar se nazadnje v tem klubu niso odločili za prihod v Slovenijo. Vse tekme so bile odigrane v preboldski športni dvorani. Igrale so selekcije U9, U11, U13, U17 in U19. Rezultati seveda niso bili v ospredju, prav vsi so prejeli medalje za sodelovanje, najuspešnejše ekipe pa tudi pokale. Druženja pred in po tekmah zaradi ukrepov ni bilo, v mehurčku so bili tudi gostje iz Beograda (31 mladih), ki jim je klub gostitelj zagotovil prenočevanje v preboldskem hotelu. Morali so opraviti teste PCR doma pred odhodom, v soboto v Preboldu in potem spet doma pred odhodom v šolo. V preboldskem košarkarskem klubu so zadovoljni, da tokrat niso odpovedali tradicionalnega turnirja, čeprav je bilo nekoliko več dela kot običajno, sami pa so poskrbeli tudi za sojenje. V dvoje je lepše (avtor slike F. Kadivnik) preboldske knjižnice. Na razstavi svoje izvirne slikovne stvaritve s tematiko čevljev predstavljajo člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec.