GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ŠT.: 4
LETO: I.
JUNIJ 1978
Cesti pobudniki novih samoupravnih odnosov
Z zadovoljstvom sem sprejel ponudbo, da napišem prispevek za „Krajana“, ki bo izšel za krajevni praznik Mirne. Tega sem vesel posebej zato, ker je s tem glasilom prvič v naši občini dana možnost, da poleg obstoječih informativnih sredstev izčrpneje seznanjamo krajane z delom, problematiko in nalogami v krajevni skupnosti in izven nje. Dobro informiranje je namreč poleg usposabljanja predpogoj za pravilne opredelitve in utrjevanje resničnega samoupravnega odločanja. Prav zato gre snovalcem in izdajateljem glasila „Krajan“ priznanje in pohvala.
Pomemnost pripisujem temu dogodku tudi zato, ker smo ravno sedaj na poti k utrjevanju nove koncepcije krajevne skupnosti, ki teži k popolni afirmaciji te osnovne samoupravne celice. Uresničevanje teh osnovnih ustavnih opredelitev je spopad s starimi odnosi. Taka ugotovitev velja seveda tudi za vse druge samoupravne sredine, posebej pa za krajevne skupnosti, ki na tem področju očitno zaostajajo, zaradi česar tudi prihaja do nerazumevanja njihove vloge in položaja.
Iz dosedanjega poznavanja aktivnosti in dela z veseljem ugotavljam, da je bila krajevna skupnost Mirna pogosto pobudnik za vnašanje novih oblik in metod dela za utrjevanje samoupravnih odnosov in izvajanje enotnosti v akcijah, ki so imele širši pomen. Prispevala je svoj delež, da smo lahko iz pluralizma interesov razčistili odprta vprašanja, se poenotili in izluščili svežino, ki nas je obogatila z novimi spoznanji in dosežki. Ta trditev velja tudi za krepitev ekonomskegp potenciala, za izobraževanje in kulturo, telesno kulturo, ljudsko obrambo in vrsto drugih družbenopolitičnih in socialnih vprašanj.
Ni slučaj, da v bližnji preteklosti najdemo prvobitnost ustvarjalnih pobud na območju KS Mirna že med NOB, ki so svoj pečat dajale v vsem povojnem obdobju. Tako je bila KS Mirna ena prvih, ki je na svojstven način in že tedaj skladno z današnjimi ustavnimi opredelitvami z združenim delom našla skupni interes za rešitev perečih vprašanj. Uspešno je raz-
reševala vprašanja razvoja na področju komunalnega in urbanističnega urejanja, kulture in telesne kulture, ljudske obrambe, kar je še posebej dalo vzpodbudo širšemu jugoslovanskemu prostoru,
S tako aktivnostjo je širila krog družbeno angažiranih delavcev, ki danes neobremenjeni s staro prakso prispevajo k reše-
Kakor v vseh večjih krajih po Sloveniji so se pred 70 leti, to je leta 1908, takratni napredni Mirenčani dogovorili, da ustanovijo Prostovoljno gasilsko društvo Mirna.
V mirenski dolini je bilo do takrat organizirano samo GD Mokronog in Šentrupert.
Namen in delovanje društva je bil skoraj povsem enak kakor danes, pomagati bližnjemu v nesreči.
Že v prvih letih delovanja se je priključilo veliko število ljudi v društvo iz cele takratne občine ali pa sedanje KS. Že po nekaj letih delovanja društva se je pričela prva svetovna vojna in seveda je tudi gasilske vrste za štiri leta močno razredčila, nekateri od njih pa se niso nikoli vrnili.
Po prvi svetovni vojni so se člani zopet organizirali in v svoje vrste stalno sprejemali mlade fante in može.
Seveda je poleg članov društvo potrebovalo tudi gasilsko orodje. Najprej smo si kupili ročno brizgalno, nekaj cevi in osebne opreme. Ker pa smo težili po tehničnem napredku, smo leta 1921 kupili motorno gasilsko brizgalno Rosenbauer, ki je bila takrat ena izmed najboljših in tudi največjih v mirenski dolini. Društvo je vedno napredovalo. Zgradili smo si majhen dom za shranjevanje orodja. Nekaj let pred drugo svetovno vojno smo si nabavili tudi sanitetni avtomobil, ki je služil za prevoz ljudi v bolnišnico in gasilcev na požarišče.
Vse te materialne dobrine smo si ves čas nabavljali izključno s prostovoljnimi prispevki občanov, ker takrat ni bilo nobenih skladov in drugih virov za to dejavnost.
vanju skupnih interesov in na log v občini. Vzor, ki ga dajejo delovni ljudje in občani KS Mirne, kakovostno dviga nivo zavesti delegatske baze, delegatskih odnosov in samoupravnega odločanja. To pa je nedvomno velika pripravljenost za uresničevanje strateških političnih usmeritev ustave, zakona o zdra-ženem delu, VIL kongresa ZKS
Prišla je druga svetovna vojna, z njo pa tudi okupacija naše države. Italijanski fašisti so naše društvo opustošili. Vendar pa je naša osebna gasilska oprema šla v glavnem v partizane. Orodje pa je bilo več ali manj uničeno.
Po osvoboditvi naše domovine so se preživeli gasilci zopet zbrali in v društvo sprejeli nove člane. Takoj smo pristopili k obnovi orodja in opreme z namenom, da bi bili sposobni pomagati pri požarih ali drugih elementarnih nesrečah.
Mirenski gasilci smo si vedno, kot še sedaj, želeli svojo tehnično opremo izpopolnjevati. Zato smo dotrajano motorno brizgalno zamenjali z novo. Kupili smo jo leta 1962. Bila je to motorna brizgalna „Sora“ s kapaciteto 800 1 na minuto. Dve leti pozneje pa smo kupili avtomobil kombi znamke IMV. Ker pa so bile potrebe vedno večje, je društvo leta 1970 nabavilo novo motorno brizgalno Rosenbauer — 800 1, v letu 1977 pa smo kupili nov avtomobil. Poleg osnovnega orodja imamo tudi dosti opreme, cevi in ostalih potrebščin za normalno delovanje.
in XI. kongresa ZKJ.
Nazadnje želim sporočiti delovnim ljudem in občanom KS Mirna za njihov praznik najboljše želje, da bi njihovo ustvarjalno delovanje tudi še v bodoče bogatilo graditev novih družbenih odnosov in vsestranski napredek.
Predsednik SO Trebnje TONE ŽIBERT
Društvo je v povojnih letih imelo vehko večjih vaj za izpopolnjevanje članstva. Na Mirni so bila okrajna, občinska in meddruštvena tekmovanja, na katerih smo mirenski gasilci vedno dosegah vidne uspehe, kar nam je pozneje na požarih tudi koristilo.
Društvo ima danes 64 članov in članic, 15 pionirjev, ki se poleg osnovne dejavnosti vključujejo skupno z vsemi dejavniki kraja v nov samoupravni sistem. Posebno mesto imamo v civilni zaščiti in družbeni samozaščiti. Delujemo pa tudi v krajevni samoupravi in v drugih dejavnostih.
Lahko bi še naštevali tudi slabe strani našega društva, kajti zavedati se moramo, da kakor pri vseh drugih organizacijah in društvih so tudi pri na slabosti. Odpravljati pa jih moramo z voljo in skupnimi močmi.
Ob koncu pa si žehmo, da bi se krajani Mirne, posebno na novo prihajajoči, podrobneje seznanili z našim delom in se tudi aktivno vključevali v naše vrste.
ENGELBERT ŠKUFCA
★	★
t	VSEM	KRAJANOM	ČESTITAMO	ZA KRA-	*
l	JEVNI	PRAZNIK,	GOSTOM	PA	ŽELIMO	*
|	ISKRENO DOBRODOŠLICO IN	PRIJETNO PO-	|
*	ČUTJE.	t
★	★
J	Uredništvo KRAJANA *
£	Družbenopolitične organizacije in ★
*	društva	*
*	Delovne organizacije kraja J
i	*
i	*
*	*
+******************************>********>****
70 let gasilskega društva
Zadovoljni z delom
00 ZSMS TOZD Tovarna opreme Mirna deluje aktivno že od same ustanovitve. Vanjo je vključenih 164 mladincev. % takoj po ustanovitvi smo začeli s pobiranjem članarine, saj nam je to glavni vir sredstev financi-
ranja. Zbrana denarna sredstva so namenjena za poučne ekskurzije, za nabavo športnih rekvizitov in za gradivo za izobraževanje članov 00 ZSMS.
Evidenco o članih vodim na evidenčnih članskih kartonih in kaže naslednjo strukturo včla njenih mladincev:
—	nekvalificirani	— 95
—	interno kvalificirani — 8
—	kvalificirani	— 40
—	mladinci s srednjo šolo —2
—	učenci v gospodarstvu — 19
Nekaj mladincev pa se še
dodatno izobražuje na srednjih in višjih šolah.
Trije mladinci 00 ZSMS IMV Mirna so člani ZKS. Precej mladincev pa se je že izobraževalo na političnem področju. Štirje mladinci so v preteklem letu obiskovali enotedensko mladinsko politično šolo, trije mladinci pa 60-urni politični tečaj v Trebnjem. Tako si je že precej mladih pridobilo možnost vstopa v članstvo ZK, saj imajo ustrezne moralno politične kvalitete. Vseskozi pa je potrebno voditi kadrovske priprave, usmerjati mlade in jih evidentirati kot možne kandidate za vstop v ZK.
00 ZSMS pri KS Mirna je s pomočjo ostalih 00 na Mirni ustanovila svet 00 ZSMS krajevne skupnosti, ki je sestavljen iz vseh predsednikov 00 in še po enega člana oziroma dopisnika. Našo 00 ZSMS zastopata v omenjenem svetu Joži Kolenc in Majda Bartolj, kije tudi podpredsednik sveta.
V preteklem mandatnem obdobju so bili sestanki 00 ZSMS približno enkrat meseč-
no, predsedstvo pa se je sestajalo pogosteje - po potrebi. Dolžnost članov predsedstva je, da stališča, ki so jpila sprejeta na sestankih predsedstva, prenašajo v bazo, to je mladincem, ki so jih izvolili.
Program dela naše 00 ZSMS
v Tovarni opreme Mirna je bil
zelo pester.
Vseboval je:
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in KS
—	idejno politično usposabljanje
—	delovanje na kulturnem in športnem področju
—	organiziranje raznih delovnih akcij v okviru TOZD in KS
—	poostritev discipline mladih v TOZD
—	organiziranje ekskurzij
—	sodelovanje z 00 Z D zaradi sprejema v članstvo ZK
bila količinska prodaja v letu 1977, povečana za 5 % ob upoštevanju novih prodajnih cen za
1977
— skupni prihodek 176.382.282 36.759.322
Stroški naj bi predvidoma narasli za 17 %, pogodbene in zakonske obveznosti za 20 %, sredstva za stanovanjsko izgradnjo za 26 %, osebni dohodki pa za 29 %. Stroški za osebne dohodke so nekoliko previsoki glede na predvideni ustvarjeni dohodek, vendar je takšno povečanje nujno potrebno zaradi večletnega zadrževanja osebnih dohodkov, kljub znatnemu zviševanju življenjskih stroškov.
— udeležba na MDA — republiških in zveznih
Predviden program ni bil realiziran v celoti, vendar pa smo kljub temu lahko zadovoljni z delom, saj je pri izvajanju programa sodelovala večina mladih. Kontrolo uresničevanja sklepov je vodilo predsedstvo, ki je tudi sproti opozarjalona vsako pomanjkljivost.
V preteklem mandatnem obdobju je bila ena poglavitnih nalog vodenje razprave o osnutku Zakona o združenem delu. Ta razprava je zajela najširši krog zaposlenih, med njimi tudi mladince. Sedaj, ko je zakon že sprejet, pa je naša naloga, da pripomoremo k uresničevanju Zakona o združenem delu v največji meri.
Veliko mladih deluje v raznih samoupravnih organih in drugih organizacijah v TOZD Mirna in v svoji KS. 14 mladincev je članov delegacij SIS za TOZD, v delavskem svetu sta 2 mladinca, v samoupravni delavski kontroli so 3 mladinci, 6 mladincev pa je tudi v 10 OOS. Dva mladinca naše 00 ZSMS pa sta vključena tudi v enoto teritorialne obrambe.
Na enem izmed sestankov je bil obravnavan tudi akcijski program o izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Stremimo za tem, da se mladina vključuje v stabilizacijo gospodarstva in s tem pospešuje produktivnost dela.
00 ZSMS je dosegla nekaj dobrih uspehov na športnem
brezalkoholne in alkoholne pijače.
Na osnovi količinskega plana je bil izdelan finančni plan, ki predvideva naslednje rezultate:
1978	Ind.
206.704.881	140
45.511.758	124
Po količinah bodo hitreje naraščale brezalkoholne pijače od 7 % do 11 % kot močne alkoholne pijače in likerji, ki naj bi se gibali z indeksom 92 do 102.
Količinska proizvodnja naj bi se dvignila od 11.730.831 litrov v letu 1977 na cca 13.000.0,00 litrov v letu 1978.
Zaposlenost se bo povečala neznatno in sicer predvsem z visoko strokovnim kadrom v razvoju, kontroli in upravi.
področju. Prav v športu smo že ves čas delovali aktivno in se
udeleževati skoraj vseh tekmovanj.
Tudi pri organizaciji raznih proslav so sodelovati mladinci: praznovanje dneva žena, 1. maja.
Tako je bila v preteklem mandatnem obdobju vloga 00 ZSMS Tovarne opreme in njeno delovanje na raznih področjih bolj ati manj uspešno.
Sedaj je pred nami že novo mandatno obdobje. 20. 4. 1978 smo že izvedli volilno konferenci, kjer smo voliti nove mladince v predsedstvo 00 ZSMS v IMV TOZD Tovarna opreme. Izvoljeni so biti:
—	predsednik — Bartolj Majda
—	podpredsednik — Medved Stane
—	tajnik, blagajnik — Ravnikar Branka
—	člani predsedstva:
— Bartolj Marijan — Bevec Marija
— Jaklič Jelka — Kolenc Joži — Krajšek Branko — Kvas Janez — Pajk Janez — Ponikvar Stanko — Povše Bruno — Povše Jože - Ramovš Marjan — Tomšič Ludvik — Toni Ivan
Volilne konference seje udeležila tudi predsednica OK ZSMS Trebnje tov. Ostanek Anka, ki je izrazila željo, da bi tudi v naslednjem obdobju delovati tako uspešno, kot do sedaj, na nekaterih področjih pa naj bi delovanje 00 še povečati.
BARTOLJ MAJDA
Investicije so načrtovane predvsem v dotrajano opremo, strojni park in čistilne naprave.
To so samo nekateri bistveni pokazatelji programskega razvoja delovne organizacije. Kako bodo uresničeni, je seveda odvisno od mnogih dejavnikov, od stanja na tržišču, cen surovin in drugega potrebnega materiala, do organizacije dela, kvalitete gospodarjenja in zavzetosti slehernega člana delovnega kolektiva. Pokazatelji za prvo tromesečje potrjujejo pričakovane rezultate.
SLAVKO KRŽAN
krajan 2
Zvonka Breznikar pri delu v lakirnici (foto: J. Platiše)
Letošnji proizvodni plan
Izhodišče za sestavo plana je
Razvoj IMV - TOZD tovarna opreme Mirna
Prve zasnove mirenske Tovarne šivalnih strojev segajo že v leto 1954, ko so se pričeli pojavljati na tržišču prvi zametki šivalnih strojev, proizvodnja pa se je iz leta v leto postopoma širila in razvijala. Tovarna se je širila, zaposlovala novo delovno silo, katere je bilo na Mimi in v njeni okolici še v rezervi. Zaradi vedno večje konkurence, zastarele tehnologije in prevelikih stroškov ni mogla več poslovati v normalnih okoliščini. V letu 1968 je bila uvedena prisilna uprava.
Leta 1969 se je tovarna spojila z Industrijo motornih vozil Novo mesto in postala njen obrat, v letu 1973 pa se je formirala kot temeljna organizacija Tovarna opreme Mima.
Sedanji Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO Tovarna opreme Mirna opredeljuje naslednje dejavnosti:
a)	glavna dejavnost - proizvodnja delov in pribora za motorna vozila (izdelki kovinske galanterije in mehanskih delov za avtomobile in stanovanjske prikolice; avtodvigalke, sklopke in tretja kolesa);
b)	stranske dejavnosti -proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov, druga predelava plastičnih mas; šivanje zaves, prevlek in oblog stropov za avtomobile in stanovanjske prikolice; izdelava notranjih oblog za avtomobile; izdelava lesnih elementov za avtomobile in stanovanjske prikolice.
Pred dvema letoma se je TOZD-u pridružil oddelek v Adlešičih, kjer sedaj intenzivno šivajo garniture zaves za prikolice.
V IMV-ju na Mirni je zaposlenih 505 delavcev, od tega
krajan 3
zaposluje 39 delavcev oddelek Adlešiči. Kvalifikacijska struktura je v progresivnem porastu, vsako leto pridobimo nekaj delavcev, ki končajo šolanje. Trenutno imamo zaposlena 2 delavca z višjo izobrazbo, 11 s srednjo, 10 z nižjo, 6 VK delavcev, 107 KV delavcev, 33 interno KV delavcev, 27 PK delavcev in 309 NK delavcev.
Zavedamo se, da bomo dosegali primerne rezultate prav z ustreznim kadrom. Štipendiramo 13 štipendistov na rednem šolanju, od tega 2 na fakul-
teti, ostale na srednjih šolah. V učnem razmerju imamo 20 vajencev. Ob delu se izobražujejo 4 delavci na visokih in višjih šolah, 10 na srednjih šolah.
Letošnje leto in že tudi nekaj let nazaj smo poslovali v mejah rentabilnosti in ekonomičnosti. Tudi v produktivnosti ne zaostajamo za ostalimi TOZD-i na nivoju DO, lahko trdimo, da celo prednjačimo pred drugimi. Proizvodni prostori so na več mestih zatrpani zaradi porasta proizvodnje. V proizvodnih oddelkih je strojna oprema zastarela in dotrajana, razen linije oblog, kjer je bila proizvodnja pred dvema letoma na novo fiksirana. V vso ostalo opremo praktično nismo vlagali sredstev, nabavljena je bila le malenkostna oprema za šivalnico in oddelek plastike.
V letu 1977 smo ustvarili 37.168.618,28 din čistega dohodka, kar smo, kot zahteva zakon, razdelili na sklade. Prav tako smo sorazmerno uspešno poslovali v letošnjem prvem tromesečju. Želimo si le, da bodo naši rezultati v bodoče še boljši, da bomo opravičili svoj renome v okviru DO, pa tudi v samem kraju in v občini.
Razvoj TOZD-a v obdobju 1976—1980 se ureja v proizvodnem programu IMV Novo mesto, ki pa je še v razpravi. Na ta
program smo že posredovali določene pripombe, ki jih bomo skušali uskladiti na nivoju DO. Po tem programu naj bi se Mirna razvijala in specializirala zlasti v kovinsko dejavnost (sklopke, dvigalke, tretje kolo in elektroinštalacija), šivanje, proizvodnjo notranje opreme za avtomobile (proizvodnja oblog za osebna in gospodarska vozila, proizvodnja senčnikov). Za lesno dejavnost in proizvodnjo delov iz umetnih mas še ni definirano, na katerem mestu bi se ta program lociral. Najti bomo morali sporazumno rešitev z ostalimi TOZD-i in to urediti.
Glede na predvideno povečanje proizvodnje v kovinskem obratu bomo morali modernizirati proizvodnjo v tem obratu. Pri tako velikih serijah, kakor so planirane, bomo morali nujno urediti tehnologijo, da se bodo vsi deli proizvajali na enem mestu.
V obdobju 1976—80 so pred nami investicijska vlaganja v širjenje in modernizacijo vseh TOZD-ov IMV-ja. Po izračunih bi potrebovali za izvedbo zastavljenega programa na Mirni cca 25 milijard S din, da bi lahko na novo gradili nove proizvodne prostore za oddelek šivalnice, razširili proizvodno halo kovinskega oddelka, uredili prostore za montažo elektroinštala-cij, preuredili pisarniške prostore in uredili garderobe. V programu so odmerjena skromnejša sredstva, vendar v TOZD-u vztrajamo, da se nam ta del dodeli za realizacijo naših načrtov.
Ne moremo mimo družbenopolitičnih	organizacij
TOZD-a, saj vse mnogo bolj aktivno_ delujejo kot nekaj let nazaj. Čutimo večjo zavzetost OSS na samem idejnopohtič-nem področju, uresničevanje smernic zakona o združenem delu ter samih interesov delav-
cev. Vidno vlogo ima sindikat pri reševanju nekaterih problemov, ki nastajajo v zvezi z delom, vendar lahko rečemo, da v večini primerov najdemo z ostalimi dejavniki skupna stališča in skupen izhod. Sindikat podpira z OOZSMS športno in kulturno dejavnost v TOZD-u, razne
[dopisujte!
IV	I
I KRAJANA !
i...................i
humanitarne akcije, skrb za solidno prehrano med delom zaposlenih, urejanje še drugih področij, ki so njegov resor dela.
V povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami aktivno deluje OOZK V TOZD-u, pa tudi na ravni DO in v sami občini.
Samoupravni organi so letos na novo izvoljeni. Oblikovani so po določilih zakona o združenem delu. To so organi, ki odločajo o delu in poslovanju TOZD-a oz. njegovem položaju v DO.
Skrbimo za izboljšavo socialnih pogojev delavcev, za toplo prehrano zaposlenih med delom, skušamo najti uspešne rešitve kritičnih stanovanjskih razmer, skrbimo za obveščanje zaposlenih o raznih aktualnih dogodkih v organizaciji. S temi dejanji in nudenjem osnovnih pogojev za razvoj skušamo zaposlenim utrditi in zagotoviti
položaj v organizaciji, kakor tudi v sami družbi.
Mnenja smo, da bi bomo morali naprej vseeno še bolj prizadevati za uresničitev programskih načel, da bomo lahko uživali plodove naših vlaganj in tudi večkratnih odrekanj za boljši jutri. MILKA BEVC
Šivalnica v IMV na Mirni (foto: Janez Platiše)
Za delo na stružnici je potrebno precej spretnosti in znanja (foto: J. P.)
Vedno smo prisluhnil potrebam kraja
1.	Začetek in razvoj tovarne Po nekajletnih pripravah je Kolinska iz Ljubljane začela v maju 1971 z gradnjo Tovarne za predelavo krompirja na Mimi na Dolenjskem. Odločitev, da se postavi ta tovarna na Mirni, je bila sprejeta predvsem iz dveh vzrokov:
1.	področje občine Trebnje je bilo poznano kot velik tržni proizvajalec krompirja;
2.	zagotovljena je bila preskrba z vodo, id jo predelava krompirja troši v velikih količinah. V letu 1971 je podjetje Gradis iz Ljubljane zgradilo proizvodne in najnujnejše pomožne prostore, monterji več tujih in domačih firm ter nekaj prvih sodelavcev novega obrata za predelavo krompirja pa so montirali opremo.
Glavni cilj vseh je bil, čim-prej usposobiti opremo za predelavo ter. čeprav v zasilnih pogojih, s predelavo čimprej začeti in tako rešiti vsaj glavni del krompirja dobre letine 1971, ki so ga kmetje - kooperanti KZ Trebnje — namensko hranili za novo nastajajočo tovarno. Čeprav je včasih že čisto kazalo, da ne bomo uspeli, smo vendar-
Del tehnološkega postopka pri izdelavi krompirjevega pireja v Kolinski na Mirni (foto: J. P.)
otroška hrana BEBI ter predelujemo hren in česen. Ker nam dopolnilna proizvodnja zmanjšuje sezonski vjlliv predelave krompirja in je tudi finančno mnogo zanimivejša, ji bomo dali v naslednjem obdobju našega razvoja še večji poudarek.
V sedmih letih je obrat za predelavo krompirja postal Temeljna organizacija združenega dela v sestavu organizacije HP Kolinska, Ljubljana, s skupnim številom zaposlenih med 100 in 110, letno proizvodnjo preko 2000 ton prehrambenih izdelkov in letno vrednostno realizacijo okoli 100,000.000 N din oziroma 10 milijard starih dinarjev.
2. Pomen tovarne za občino Trebnje in njeno kmetijstvo Zaradi vse večje odvisnosti Slovenije od drugih republik glede surovin za živilsko — predelovalno industrijo je pomen Tovarne za predelavo krompirja dvojen in sicer:
1.	zagotavlja lastno surovinsko bazo industriji;
2.	zagotavlja plasma pridelovalcem krompirja, ki bi se sicer gotovo zmanjšal, o čemer povejmo nekaj besed.
le v januarju 1972 začeli s predelavo ter do meseca junija predelali prvih 2500 ton svežega krompirja.
Prvotna kapaciteta tovarne je bila 7000 ton svežega krompirja letno, celoten koncept pa je bil postavljen tako, da smo leta 1974 samo z investicijo v del strojne opreme kapaciteto podvojili na 14000 ton svežega krompirja letno. Ves čas od postavitve tovarne do sedaj pa smo dograjevali razne spremljajoče objekte. Ker je odvisnost od enovrstne proizvodnje prevelika, smo v istem času razširili tudi naše proizvodne kapacitete, tako da sedaj poleg krompirjevih kosmičev za pire proizvajamo še kosmiče na bazi žitaric, ki so poznani pod imenom
Krompir je za mlekom in mesom najpomembnejši prehrambeni artikel na svetu. Tak pomen mu daje predvsem dejstvo, da lahko uspeva v najrazličnejših delih sveta in da je njegov pridelek z upoštevanjem sedaj že znanih agrotehničnih ukrepov dokaj stabilen Velika pomanjkljivost krompirja pa je njegova sorazmerno kratka življenjska doba in ne prikladnost za ravnanje in pripravo. Kot pšenica ne bi bila tako pomembna, kot je, če ne bi iz nje naredili moke in jo v tej obliki ponudili potrošnikom, tako tudi potrošnja krompirja v osnovni obliki posebno z rastočim življenjskim standardom izredno pada. Ponovno dvignejo potrošnjo izdelki iz predelave
krompirja. Da je to res, lahko z gotovostjo trdimo tudi v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji. V zadnjih sedmih letih, razen v izredno kritičnem letu 1975, je bila možnost za plasma svežega krompirja dokaj majhna. O tem bi lahko povedali pridelovalci iz ostalih predelov Slovenije marsikatero grenko. Veseli smo, da to dolenjskega kmeta ni doletelo in ne moremo mimo izjave v prejšnji številki Krajana, da krompir nima prihodnosti. Razumeli bi, če bi to rekel tisti kmet iz Prekmurja, ki je zavrgel ali za silo pokrmil 50 ton ali še več svežega krompirja in takih ni malo. Zelo nerazumljiva pa je taka izjava na področju, kjer je tovarna na račun lastnega dohodka ves krompir tudi letos odkupila po dogovorjenih cenah kljub raznim ponudbam po neprimerno nižjih cenah. Dodajamo samo še to, da so bile letošnje cene krompirja v Evropi daleč pod 1,00 din za kg in tudi v Jugoslaviji so bile zelo nizke in lahko trdimo, da so bile naše odkupne cene naj višje ali pa med najvišjimi. Predvsem pa smo bili pri krompirju verjetno edini, ki smo svoje obljube izpolnili in se jih držali, dokler je bil še kakšen kilogram krompirja na razpolago.
Večina proizvajalcev krompirja bo gotovo pritrdila vsemu temu, naše dosedanje sodelovanje in že dokaj utrjeni dohodkovni odnosi pa to samo potrjujejo.
3.	Načrti za prihodnost Načrte, ki jih ima kolektiv tovarne za prihodnost, bi lahko razdelili v dve glavni skupini in. sicer:
1.	Tovarna je rastla v izredno težkih pogojih in v njeno obratovanje so se prenašale vse težave, ki so tako značilne za naše celotno kmetijstvo. V takih pogojih je bilo težko doseči primerno kadrovsko strukturo zaposlenih in se samoupravno najustreznejše organizirati. Z odstranitvijo glavnega dela teh težav ima kolektiv, ki je rastel v takih okoliščinah in v katerih je tudi dozorel, vse možnosti, da se v najkrajšem času uveljavi polnopravno tudi na tem področju.
2.	Z večanjem proizvodnih kapacitet na raznih dopolnilnih proizvodnjah,želimo čimbolj odstraniti sezonski vpliv predelave krompirja. Večja realizacija pa nam bo omogočila tudi trdnejšo finančo situacijo in dokončno izgraditev še vseh tistih objektov, ki so potrebni in predvideni v obstoječi fazi izgradnje. Zato imamo že pripravljen investi-
cijski program za kosmiče na bazi žitaric, sadja in zelenjave, s katerim bomo razširili paleto izdelkov otroške hrane. Naložba v to proizvodnjo bo dosegla vrednost cca 3 — 4 starih milijard in bo predvidoma realizirana v letih 1979 — 1980. Ker se povečuje število predelovalcev krompirja v drugih republikah, sedanjih kapacitet za predelavo krompirja predvidoma ne bomo povečevali, realizirano proizvodnjo pa bomo skušah plasirati v bolj oplemenitenih izdelkih, to je izdelkih, ki jih
V pakirnici Kolinske na Mimi
izdelujemo iz krompirjevih kosmičev in predstavljajo še višjo stopnjo predelave in dodelave krompirja. Že v letošnjem letu pride iz tega programa na trg nekaj novih proizvodov.
4.	Sodelovanje kolektiva in KS Mirna
Vedno smo v mejah svojih možnosti prisluhnih tudi potrebam kraja, saj vemo, da je napredek naša skupna stvar in nedeljiv. Naše ravnanje bo tudi letos in v bodoče tako, saj navsezadnje v kraju stanujemo predvsem delavci naših kolektivov in kar kot občani želimo in potrebujemo, skušamo sami v združenem delu tudi realizirati. Trdno smo prepričani, da je največ, kar lahko dosežemo to, da se bomo dobro počutih tako v kraju kot v kolektivu.
Zato je tudi letošnji praznik Krajevne skupnosti Mirna naš skupni praznik. In namesto čestitk, ki bi si jih morali izreči, naj nas rajši letošnje praznovanje vzpodbudi k še večjemu skupnemu prizadevanju za nove uspehe v našem vsakdanjem življenju.
ANTON KOTAR
krajan 4
Premalo sadja in zelenjave
Pred dnevi smo obiskali mirenski trgovini z živili. Nekaj kupcev smo povprašali, če so zadovoljni z založenostjo, izbiro in postrežbo.
Ana Bolte živi v Ljubljani, drugače pa je iz Zabukovja, nam je dejala:
Ana Bolte
„Na Mimi nabavljam vsako soboto, ko pridem domov. Pogrešam sadje in zelenjavo. Včasih sadja sploh ni. Mislim, da ga ne naročijo. V Ljubljani je namreč tega dovolj. Podobno je s kruhom. Če prideš po kruh dopoldan, ga dobiš, popoldne pa ga že ni.
Prav tako menim, da bi morali trgovino povečati. Mogoče bi bilo dobro, če bi bila v trgovini tudi mesnica, da bi bilo vse na enem mestu. S postrežbo pa sem zadovoljna. Kar se tega tiče, so na Mimi veliko bolj prijazni in ustrežljivi kot v Ljublja-ni,“
hna izbira. Slaba založenost je tudi s sadjem in zelenjavo. Mislim, da bi bilo treba trgovino povečati. S tem pa tudi pestrost izbire.“
Anita Zakrajšek z Mirne: „Preskrba bi bila lahko boljša, posebno z zelenjavo in sadjem. Imam dojenčka in moram zaradi tega večkrat po sadje in zelenjavo v Novo mesto ali Ljubljano. Posebno pogrešamo špinačo in karfijolo. Z ostalim sem zadovoljna/4
Malči Višček iz Zabrdja ugotavlja: „Zelenjave ni dovolj. Moraš se potruditi, da jo dobiš. Isto je s sadjem. Zato hodim kupovat tja, kjer je več izbire/1
Breda Jerovšek
Breda Jerovšek z Mirne pa pravi: ,,Zelo slabo. Premalo je zelenjave. Slab je tudi kruh. ki je poleg tega še star. Zato ga velikokrat prinesem iz Novega mesta ah Trebnjega.
Mislim, da bi bilo treba več prostora nameniti zelenjavi in tudi trgovina s čevlji bi bila potrebna. Prav tako pa bi potrebovali trgovino s pohištvom. Drugače pa je bila založenost pred prazniki dobra/1
S tovarišicami Ano Bolte, Majdo Silvester in Anito Zakrajšek smo se pogovarjali v Mercatorjevi trgovini, v trgovini Dolenjke pa s tovarišicama Malči Višček in Bredo Jerovšek.
J. PLATIŠE
Dom Partizana v jeseni nared
\/ 1/-V+« 1 n"7/1	__ i: o/trt - _ t-n j . „
V jeseni leta 1974 se je društvo Partizan z Mirne s privolitvijo krajevne skupnosti odločbo, da obnovi dom Partizana.
Z delom so pričeli naslednje leto. Že takrat pa so se domeni-
Koliko bo stala obnova doma?
„Skupna predračunska vrednost je 2,360.000,00 din. Od tega smo do sedaj porabili 1,300.000,00 din.11
Kako daleč ste z deli?
Pogled na novi in stari del doma Partizan (foto: J. Platiše)
H 240 sedežev. Dodam naj še, da ima sedaj dom že urejeno električno napeljavo in centralno ogrevanje.11
Tov. Kolenc, imate zahtevno in odgovorno delovno nalogo.
„Res je. Vendar jo opravljam z veseljem, ker imam močno podporo vsega društva, kakor tudi nekaterih članov gradbenega odbora in predsednika društva. Končno pa en sam človek pri taki gradnji ne pomeni veliko.11
Mislite, da se bo potem kaj spremenilo, ko bo dom obnovljen?
„Prepričan sem, da se bo z dograditvijo oziroma adaptacijo doma marsikaj spremenilo.11
J. PLATIŠE
Nove značke
Majda Silvester z Mirne pa pravi: „V glavnem kupujem v Trebnjem. Na Mirni pa pogrešam večjo izbiro dehkatesnih izdelkov. Pri salamah je premaj-
krajan 5
li, da bo obnova doma potekala v treh delih: obnova starega dela doma, dograditev novega objekta z dokončno ureditvijo pritličnih prostorov, ki so povezani s staro zgradbo in ureditev knjižnice s čitalnico ter stanovanjem za hišnika.
Za obnovo doma so se odločili predvsem zato, da bi poživili zamrlo kulturno dejavnost na Mimi. Zato se je izvršni odbor Partizana odločil, da svoj dom prepusti kulturni dejavnosti, ker za telesnokulturno dejavnost ni bil več prim eren, nam je dejal predsednik gradbenega odbora pri društvu Partizan Bojan Kolenc z Mime
Zakaj ste se odločbi za obnovo doma in ne za novogradnjo?
„Na nov dom nismo mogli računati, saj takega finančnega bremena ne bi zmogla niti občina, kaj šele naša krajevna skupnost.11
„Smo v drugi fazi obnove in končujemo pritlične prostore. To pomeni, da bo dom do jeseni nared. Do takrat bo opremljena dvorana, kakor tudi balkon, ki bo imel 60 sedežev. Skupaj z dvorano pa bomo ime-
Na Mirni im amo ribiško dražino. Njen predsednik je Franc Kramer. Naša dražina, ki šteje 29 članov, je drugače pododbor sevniške ribiške družine.
Ker je pred leti prišlo na Mimi do velikega pogina rib, se ribiči trudimo, da bi bilo v rečici Mimi zopet življenje. Zato vsako leto vložimo veliko števbo ribjih mladic z željo, da naša rečica Mima ne bi bila mrtva voda in da bi v našo dolino pritegnili čimveč ljudi,
Društvo Partizan z Mirne je izdalo zlate, srebrne in bronaste značke. Zlate in srebrne bodo prejeli le člani društva, bronaste pa bodo v prodaji za krajevni praznik.
J. P.
ki se želijo razvedriti ob čisti vodi z ribiško palico v roki.
Seveda pa bo naše delo brezuspešno, če se ne bomo vsi zavedah, da rečice ne smemo onesnaževati in zastrupljati. Zato pozivamo vse krajane, naj ne odlagajo v rečico starih hladilnikov, avtomobilskih gum in drugega materiala, ki ne sodi v korito Mime. Vsi smo dolžni čuvati naravo in skrbeti za naše okolje.
SLAVKO ŠMUC
Rečica Mirna ni smetišče

MISLI, SANJE IN SPOZNANJA NJIHOVEGA OTROŠTVA
Ce bi bila....
Veter? Sedim v pusti šoli s temnimi razredi, pustimi učitelji - pusto je - prava puščava. Veter, da, on ki se igra z listi, ki se v vrtincih izgublja njegova prostost..., da, veter, veter je biti lepo, lepo, ker lahko češeš lase lepih deklet, tudi kuštraš jih lahko, lahko jih božaš, lahko si grd, neprijazen. Prostost! Šolo bi odpihnila brez premisleka!
Jaz, veter se podim po dvoriščih. Veselo je igrati se z otroki, jim pomagati. Kako lepo je biti prost in vesel, kako lepo se je poditi po sobah, kjer so okna odprta ... „Hahahaha, šola ima odprta okna!!“ Zapodim se v neko učilnico in pomislim: „Se-daj jim bom zagodel!1' podim se po učilnici zmaknem kredo iz rok, ko je ravno pisala na tablo:
Domišljijski spis. Smejal sem se torej:	„Vššššššš, fiufiuffff!“
takrat visoka učiteljica na visokih petah z višjo izobrazbo zapre okno in kako, le kako naj bom sedaj še prost... Nisem več vesel, ne razigran ... sedem na stol in poslušam visoki glas visoke učiteljice z visokimi petami in višjo izobrazbo: Napišite domišljijski spis — Če bi bil...“ joj, saj nisem veter, joj, saj sem pozabila, da sem učenka, — vendar, čeprav sem učenka, je bilo včasih z mano kakor z vetrom: vzeli so mi srečne dni, ko sem se podila po dvoriščih, pa so me zaprli v šolo ... Visoka učiteljica na visokih petah z višjo izobrazbo ... žalostno, kaj?
STAŠKA PEČEK 6. a OŠ Mirna
Bitje z MMY
„Dober dan! Sem bitje XYM in prihajam s planeta, ki ga ti še ne poznaš, to je MMY!“
Joj, kako sem se prestrašila. Bila je nevihta, pisala sem nalogo in zdaj ta tuj glas! (saj bi se tudi vi prestrašili, kar priznajte). Oh, v oknu je XYM napravil luknjo! Ko sem se malo znašla, sem mu rekla, naj se mi pokaže. Kakšen je bil? Ves iz tort! Pomislite, in jaz sem morala gledati torte, ne da bi pojedla vsaj malo smetane. „Kakšna krivica11, sem pomislila, „torte mi nastavljajo. Malo torte bom pa vseeno vzela.“ Toda komaj sem se dotaknila pravljičnega bitja, me je tako stresla elektrika, da jo imam še sedaj dosti. Ko sem vsa trda sedela na tleh, je XYM nadaljeval: ,.Prišel sem
z rdečim oblakom, v katerem je bila elektrika, zato si zdaj naelektrena. Ampak, mislil sem, da ste zemljani prijaznejši. Z XYI, to je moja sestra, sva mislila ostati pri vas na počitnicah za 2222 dni, zdaj pa vidim, da s tem ne bo nič!“ ..Hej, počakaj, kje pa je XYI? “ sem bila radovedna. „Na rdečem oblaku!" je zaklical in v oknu je nastala druga luknja. Kako zelo se mu je mudilo!
Sedečo na tleh me je našel maček Miki. Gledala sem v okno in v šipi sta bili dve majhni luknji. Torej me je res obiskalo bitje XYM s planeta MMY? Kakšna čast!
BRIGITA KOVAČIČ 6. b r.
OŠ Mirna
Sreča
„Tja ram pa ra ri, nobenih skrbi, sreča na vrvici!" slišim prepevati Marjeto Ramšak in brundam v ritmu vesele melodije.
Sreča. Premišljujem, kdaj sem naletela nanjo. In že se spomnim. Zadnjič sem imela pri zgodovini res srečo, da me ni vprašal, ko pa nisem skoraj nič znala. Veselo sem stekla domov, pa bi me skoraj avto podrl, ker nisem pogledala na cesto. Na srečo se to ni zgodilo. Srečna sem bila, ko sem dobila pismo z veselimi novicami. In potem še eno pismo, ki je samo zame. Brezbrižno sem ga pustila
na mizi in kmalu bi ga dobil ata, pa ga na mojo srečo ni. Zvečer sem gledala film o nesrečni Rut, ki je morala umreti. Pretreslo me je. Odšla sem spat in sanjala o potovanju z letalom. Letalo se je zrušilo in „sre-ča je splavala po vodi." Zbudila sem se. Po zajtrku sem sedla k zvezku in se začela učiti zemljepis. Učila sem se o rudnikih, kjer kopljejo črni in rjavi premog. Spomnila sem se na rudarski pozdrav: „Srečno“. Da, sreča jim je zelo potrebna. Po učenju sem odšla v trgovino in kupila novoletne čestitke. Vanje sem napisala kot ponavadi:
„Srečno in veselo novo leto 1978!"
„Sreča je opoteča, včasih gre narobe vse, zjutraj vstanem z levo nogo in trinajsti v mescu je." Pesmi o sreči ni nikoli dovolj. Nevarnost preži na nas na vsakem koraku in sreča nam je močno, močno potrebna.
Srečna sem, če dobim dobro
oceno. Srečna sem, če slišim pohvalo. Srečna sem, ko vem, da me imajo radi. Srečna sem, če lahko komu potožim o svojih težavah. Srečna sem, ko lahko nekomu zaupam svoje skrivnosti. Srečna sem, da sploh živim. Srečna sem, če nekoga osrečim. Srečna sem.....
KARMEN GAČNIK 8. a r.
Moja
sreča na vrvici
Pričelo se je lani, ko nam je poginil naš prvi pes Mišo. K nam so prišli sorodniki in nam obljubili, da nam bodo pripeljali čistokrvnega nemškega ovčarja. Beseda je dala besedo in 7. maja so prinesli majhno, črno kepico, ki se mi je zdela naravnost smešna in še na misel mi ni prišlo, da bo ta črna kepa zrasla v tako velikega psa. kot je sedaj. Priljubil se je vsem in seveda je tudi on vzljubil nas. Od vseh igrač, primernih za psa,
ima najraje žogo. Gorje tistemu, ki mu jo vzame. Toliko časa skače vanj, da jo dobi nazaj. Ves nor pa je tudi na palice, kar je značilno za vse ovčarje. Rad se igra s piščanci, a pri tem nima velike sreče, saj se ga piščanci boje. Kokoši pa raje podi.
Moja sreča na vrvici mi je prirasla k srcu in le s težavo bi se ločila od nje.
MIRA KAŠIČ 6. a r.
^ bTgant Duševna higiena v današnjem življenju
(nadaljevanje iz 3. številke)
ZRE LA OSEBNOST je elastična, upošteva čas in računa s časom, upošteva in spoštuje mnenja drugih oseb, je tolerantna, strpna in končno sposobna, da se stalno prilagaja in tako ustvarja harmoničen odnos do svo-
ip nVnlirp
ZDRAVA OSEBNOST je tista OSEBNOST, ki zmore obvladovati svoja osebna hotenja in želje. Če pa tega ne bi bila zmožna, potem bi prišlo do nepremostljivih konfliktov z okolico.
Končno lahko rečemo, da je DUŠEVNO ZDRAVJE tista sposobnost zdrave in zrele osebnosti, da ustvarja harmonične odnose z drugimi ljudmi in da konstruktivno sodeluje v fizičnih in socialnih spremembah svojega okolja.
DUŠEVNA HIGIENA je preventivna (zaščitna) medicinska veja, ki predstavlja množico ukrepov in specializiranih tehnik, ki se borijo v smeri preprečevanja duševnih obolenj in izboljšanja duševnega zdravja.
Ta zaicjuček se povsem sklada z definicijo DUŠEVNEGA ZDRAVJA. Torej, DUŠEVNO ZDRAVJE „ ni samo odsotnost duševnih bolezni," ampak ima
DUŠEVNA HIGIENA poleg svoje naloge, da preprečuje duševne bolezni, še svoj pozitivni aspekt, stremi za tem, da postane duševno zdrav človek še bolj zdrav in družbeno še bolj produktiven.
To pomeni, da MENTALNA - DUŠEVNA HIGIENA v svojem poslanstvu stremi za tem, da „psihično blagostanje" postavi na še višjo raven.
Glede na to, da je osnovna naloga DUŠEVNE HIGIENE mentalno higienske aktivnosti profilaksa (preprečevanje) duševnih bolezni, delimo aktivnost duševne higiene praktično na „primarno“ in sekundarno" prevencijo (preprečevanje). Pod primarno prevencijo razumemo preprečevanje duševnih motenj in obolenj, pod sekundarno prevencijo pa razumemo medicinsko aktivnost, ki sodi v domeno specialista — psihiatra in katere cilj je v tem, da prepreči kronični razvoj duševne bolezni, duševno invalidnost ali smrt duševno bolnih.
(se nadaljuje)
krajan 6
Delo, uspehi in načrti košarkarjev
Tudi na Mimi in njeni okolici postaja košarka vse popularnejši šport. Da je to res, lahko opazimo že na zunaj, saj mladina ne igra košarke samo na šolskem igrišču, temveč zasledimo obešene koše (ob kozolcih, podih, drvarnicah) po bližnjih vaseh, nekateri pa so celo naredili zasilna igrišča. Na Mirni se košarkarji zbiramo na treningih in raznih tekmovanjih že več kot pet let. Sedaj pa so potekla štiri leta od ustanovitve košarkarske sekcije v okviru Partizana na Mirni. Na to, da se košarka na Mirni tako uspešno razvija, so zlasti vplivala naslednja dejstva: telovadnica v OŠ, izgradnja športnega igrišča, atraktivnost te igre, ki je glede na uspehe prvi jugoslovanski šport, podpora in razumevanje UO Partizana in ravnatelja OŠ
DOSEDANJE DELO SEKCIJE
V	letu 1975 smo imeli:
-	128 treningov
-	3 turnirje na Mimi in sodelovanje na turnirju v Žužemberku;
-	13 prijateljskih tekem;
-	prvo nastopanje v dolenjski košarkarski ligi, v kateri je tekmovalo 11 ekip, osvojili smo četrto mesto;
-	prvo tekmovalno sezono smo uspešno zaključili, če pa bi imeli več izkušenj in športne sreče, pa bi se glede na znanje in borbenost še boljše uvrstili.
V	letu 1976 pa:
-	92 treningov
-	11 prijateljskih tekem
-	2 turnirja, kjer smo osvojili prvi mesti;
-	Drugo nastopanje v dolenjski košarkarski ligi;
Mirenski košarkarji. V prvi vrsti od leve proti desni: Marjan Kovač, Jože Kralj, Slavko Železnik, Igor Silvester, Marjan Kirm. V dmgi vrsti: Marko Mam, Jože Luštek, Milan Gračan, Janko Urbič, Marko Koščak, Jože Podržaj, Rado Mervar in Janez Kramar — trener, (foto: J. Platiše)
Mirna ob uvajanju košarke na Mirni in še danes prav razveseljivo pa je dejstvo, da smo košarkarji našli razumevanje tudi v delovni organizaciji TOZD Kolinska, ki je postala naš pokrovitelj, tov. Kotar Tone pa je tudi predsednik košarkarske sekcije.
ČLANSTVO
Košarkarska sekcija, ki je tesno povezana s ŠŠD, šteje 38 članov:	29 igralcev, ki so
razdeljeni na kategoriji članov in kadetov, 3 sodniki, 6 pomožnih sodnikov. Glavni dotok igralcev je iz ŠŠD osnovne šole Mirne, ki ima 2 košarkarski sekciji:	mlajši
pionirji — 12 članov in starejši pionirji - 10 članov.
krajan 7
V DKL sta nastopali članska in kadetska vrsta. Člani so se uvrstili na 5. mesto, kar je malo slabše v primerjavi z uspehom v preteklem letu. Za to niso bili toliko krivi treningi ali neresnost igralcev, temveč poškodba centra, ki ni igral celo tekmovalno sezono. Prav prijetno pa so presenetili kadeti igralci do 16 leta), ki so osvojili drugo mesto na Dolenjskem. To dejstvo je zelo vzpodbudno za nadaljnji razvoj košarke na Mirni, saj ravno med pionirji vlada veliko zanimanje za košarko. Ti so pripravljeni resno trenirati. Med njimi je nekaj visokih in sposobnih igralcev.
V letu 1977	- KADETI
PRVAKI DOLENJSKE
—	114 treningov;
—	15 trening tekem;
—	udeležba na treh turnirjih (1-krat prvo mesto, 2-krat drugo mesto);
-	člani so v dolenjski košarkarski ligi osvojili peto mesto, kadeti pa so izgubili v prvenstvu samo eno tekmo, 9-krat so zmagali in postali prvaki Dolenjske;
-	v občinskem merilu so starejši in mlajši pionirji osvojili prvo mesto;
Člani košarkarske sekcije so
sodelovali pri naslednjih delovnih akcijah:
-	montaža novih tabel in košev ter klopi za rezervne igralce;
-	pomagali pri rušitvenih delih v okvim adaptacije doma Partizan;
-	pomagali pri izgradnji TRIM steze;
-	pomagali pri organizaciji pogostitev, ki jih je organiziral Partizan na Mimi;
NAČRTI ZA PRIHODN OST
-	še bolj popularizirati košarko, ki je prioritetni slovenski šport;
-	redno trikrat tedensko treniranje,
-	organiziranje večje število trening tekem in turnirjev;
-	nadaljnje tekmovanje članov in kadetov v D KL, ki je vse kvalitetnejša liga in od nas terja še resnejše delo;
-	povečati število vaditeljskega kadra;
-	povečati število pomožnih sodnikov (zapisnikarjev in časomerilcev) in košarkarskih sodnikov;
-	v tekm ovalno pasivnem zimskem obdobju bomo organizirali občinsko ligo, v kateri bodo tekmovale ekipe z Mirne, iz Trebnjega in Mokronoga. S to ligo bomo skušali v praksi uresničevati „portoroške sklepe" glede
množičnosti in izbora občinske selekcije, ki naj bi v prihodnje tekmovala v dolenjski košarkarski ligi.
TEŽAVE PRI DELU
Materialnih problemov nimamo. Največja problema sta premajhen izbor kvalitetnih igralcev in pogosta odsotnost Idjučnih igralcev s treninga, ker so preobremenjeni s študijem ali študirajo v Ljubljani. Kadrovski problem že sedaj rešujemo z vključevanjem igralcev iz sosednih krajev, zlasti iz Trebnjega. Večjo prisotnost na treningih pa skušamo doseči z organiziranjem treningov v petkih, sobotah in praznikih, ko so tudi študentje doma.
NISO POMEMBNI SAMO DOBRI REZULTATI
Zavedamo se, da ne bomo postali kak pomembnejši klub, saj tega tudi ne moremo pričakovati glede na okoliščine, v katerih naša košarkarska sekcija deluje.Poleg dobrih rezultatov pa smo in bomo skušali v naši športni sredini doseči še kaj dmgega, zlasti pa oblikovati tako skupnost mladih, v kateri bodo pridobivali lastnosti poštenega člana naše samoupravne socialistične družbe kot so tovarištvo, borbenost, prizadevnost, kolektivnost. Ce pri vseh članih nismo uspeli tega doseči, bomo to skušali v prihodnje in to na osnovi samoupravnih in demokratičnih odnosov. Večina igralcev zasluži za požrtvovalno delo v košarkarski sekciji vso pohvalo.
JANEZ KRAMER
Zavzeto delo ribičev
Ribiška družina oziroma pododbor z Mirne spada pod Ribiško družino iz Sevnice. Sicer pa samostojno gospodari z delom rečice M irna in njenimi pritoki, to je od izvira pa do mostu pri Dobu. Všteti so tudi vsi pritoki rečice Mirna, ki služijo za vlaganje zaroda potočnih postrvi. Ribiči to napravimo vsako drugo ali tretje leto. Vendar pa je pri vlaganju rib - mladic, ki so velike komaj 2 — 3 cm, precejšen osip. Precej rib pogine zaradi spremembe vode, nekaj pa jih postane plen večjih rib in ostalih roparic, tako da jih preživi le okrog 5 do 10 %.
Če se kritično ozremo, ugotovimo, da lansko leto plana odlova in vlaganja nismo izvršili. Vendar pa tu ne gre za krivdo mirenskih ribičev, ampak je
temu krivo nesoglasje v Ribiški družini Sevnica.
Letos so prvi pokazatelji dosti bolj vzpodbudni, saj smo odlovili okrog 2000 rib, katere smo vložili v zgornji del rečice Mirna, ker spodnji del rečice zaradi nenehnih zastrupitev ni primeren. Tudi preskrba z ribami — mladicami je letos boljša, saj nam je družina preskrbela 75.000 zaroda potočnih postrvi, katere smo vložili v zgornji del potoka Cedilnica iz Za-bršca. Čakamo pa še na 30.000 mladic — postrvi šarenk.
Naša želja je, da bi se tudi ribiči ostalih pododborov potrudili, oziroma pokazah voljo in posluh za vlaganje in vzrejo rib v naših vodah.
SLAVKO ŠMUC
Rokometašice Mirne prve
Že kolo pred koncem tekmovanja so si rokometašice TVD Partizana z Mirne priborile 1. mesto. Povedati je treba, da tekmujejo v republiški mladinski ligi, ki pa je razdeljena na štiri skupine — center, vzhod, zahod in jug. Ker pa te štiri skupine tvorijo enotno ligo, se na koncu tekmovanja igrata dva polfinalna turnirja. RK Mirna bo igral v drugi polfinalni skupini z s prvakom zahod (Sežano ah Mlinotest iz Ajdovščine), z drugo uvrščeno ekipo vzhoda (Drava iz Ptuja) in z drugo uvrščeno ekipo centra (Olimpijo iz Ljubljane).
Prvi dve ekipi iz tega polfinala, ki bo 3. in 4 junija -mogoče celo na Mirni, pa se bosta pomerili na finalnem turnirju za prvaka SR Slovenije -mladinke.
Za konec pa še rezultati tekem, ki so pripeljali RK Mirna
na 1. mesto MRL - skupina Jug.
1.	del tekmovanja:
—	Zagorje : Mirna 8:9 (4:6)
—	Radeče : Mirna 8:18 (4:9)
—	Mirna : Brežice 17:4 (7:2)
—	Usnjar : Mirna 10:15 (5:7)
—	Lisca : Mirna 8:8 (3:3)
—	Mirna : Novo mesto 18:8 (9:3)
2.	del tekmovanja
—	Mirna : Zagorje 10:0 bb
—	Mirna : Radeče 14:7 (9:3)
—	Brežice: Mirna 4:33 (0:17)
—	Mirna : Usnjar 18:10 (8:5)
—	Mirna : Lisca 7:5 (1:2)
Na koncu pa naj izkoristim priložnost, da pohvalim vse igralke RK Mirna za njihovo požrtvovalno delo na treningih, borbenost na tekmah in za osvojeno 1. mesto.
BORUT KERŽAN
Kljub starosti aktivna
Tri članice novinarskega krožka smo obiskale na dan zdravja tovarišico Ančko Hribar, ki je že dolgo članica krajevne organizacije RK. Nesle smo ji šopek rož in ker je bila bolna, smo ji zaželele čimprejšnjo ozdravitev z željo, da bi bila še dolgo aktivna pri RK in še zlasti pri sosedski pomoči. Prosile smo jo, če nam lahko odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z njenim delom pri RK. Z veseljem nam je odgovarjala.
„Koliko časa že delujete pri krajevni organizaciji RK? “
„Pri tej organizaciji delujem že celo vrsto let. Vključila sem se takoj, ko se je ustanovOa. To je bilo 1945. leta“.
„Kdaj se je organizirala sosedska pomoč? “
,,Sosedska pomoč se je organizirala pred približno petimi ali šestimi leti. Najprej bi pove-
Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo na Mimi — Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1500 izvodih - Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Bariča Videčnik, Tone Zgonc, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, Pavlina Hrovat, Marjan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof — predsednik. Glavni in odgovorni urednik: Janez Platiše Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna — Grafična priprava ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Tisk: Knjigo-tisk Novo mesto.
dala, da je v naši KS precej starih in socialno ogroženih ljudi. Starejše ob novem letu obiščemo in obdarimo. Ob 8. marcu pa obdarimo starejše ženske. Letos smo se spomnili vseh tistih, ki so stare nad 75 let. Moram povedati, da je takih kar 57. Sredstva za te obdaritve prispevajo krajevna organizacija RK. KS. občinski odbor RK in socialno skrbstvo.14
..Kako vi delujete pri sosedski pomoči? “
,.Jaz imam na skrbi dve socialni oskrbovanki Antonijo Rugelj in Pavlo Kolenc, za kateri redno skrbim. K njima grem dvakrat ali trikrat na teden in jima nesem hrano. Vehkokrat jima tudi pospravim. Mnogokrat sem morala opravljati tudi razna dela v hlevu. V zvezi z delom pri sosedski pomoči sem dobila tudi priznanje od Krajevne skupnosti Šentrupert."
„Kdo vam pri delu pomaga? “
..Najbolj mi pomaga tov. Marija Brezovar, ki je pri nas predsednica RK.“
„Kako ste zadovoljni s pionirji in mladimi člani RK? “
,,Zelo sem zadovoljna, saj vidim, da je mladina pripravljena pomagati starejšim. Želim, da mladi člani RK ne bi poza-bili na sosedsko pomoč, saj je to človekoljubna akcija, ki je potrebna marsikateremu starejšemu, včasih pa tudi mlajšemu človeku."
MARI GRČAR, JELKA GREGORČIČ IN ALENKA KOTAR, novinarski krožek Šentrupert
Koliko časa še brez vode?
Nemalokrat človek že ne ve. kaj bi počel iz obupa ali neje-vplje nad suho pipo. Pomanjkanje vode se je pričelo že v zimskih mesecih in kljub večkratnim opozorilom odgovornim ljudem, vode ni. Vode ni, je pa zato v vodovodnih ceveh zrak, ki še hitreje vrti vodovodno uro. In ko pride inka-sant, plačujemo zrak, ki je seveda neprimerno dražji od vode.
Ta problem nc tare le hišnih številk 13 in 14 v Zabrdju. temveč ga močno poznajo tudi na Brezovici. Ljudje se sprašujemo, zakaj tako in kdaj bo temu konec. Res ni prijetno, če moraš sredi noči vstati, da natočiš vedro vode. za katero pa moraš kar globoko seči v žep. Prosim pojasnilo, kdaj bo voda in zakaj zaračunavajo vodo — če le te ni.
MIMI ZORE
Mogoče se boste čudili, spoštovani bralci, zakaj v tej številki KRAJANA ni krajevnih in drugih novic.
Naj vam razložimo. Ker te dni praznujemo krajevni praznik, smo se odločili, da tokrat nekoliko obširneje
predstavimo našo krajevno skupnost, bolje povedano, predvsem delovne organizacije kraja, ki so osnova naše-ga nadaljnjega gospodarskega in samoupravnega razvoja.
UREDNIŠTVO