®4f Natis 12.000. Stajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev. -^^1 Sivo in upraviteljstvo v Ptuju y gledališkem poslopju. izhaja vsaki drugi petek, Lii z dne naslednje nedelje. w Sestavki dobrodošli. se ne vračajo in se morajo do pondeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati. Stajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/? strani K 16.—, V* strani K 8.—, '/, strani K 4.-, Vu strani K 2.—, '/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilo posebno znižana cena. k 3. V Ptuju v nedeljo dne 10. februarija 1901. n. letnik. Slovenska kmečka zveza za Štajersko. I Že večkrat smo mi o žalostni resnici govorili, A kmečki stan ni zadostno organiziran, tako v polje- Eskih kakor v političnih zadevah. Pomanjkanje go- Harske organizacije spravlja kmetski stan linan- Bdo v nič in tako dolgo dokler se ne bo kmetski |n politično organiziral, ne bo on nikdar k moči in (štovanjn prišel, nikoli svojih upravičenih zahtev iegel, ampak on je samo za to tukaj, da on neka- Im advokatom do državnih mandatov pripomore |- plačuje. Eden sam kmet ne more ničesar do- ako on pride s kako prošnjo se tam nad njim nzi in pošlje domov; in ako se. 100 ali 1000 letov zbere, tako oni še vedno ne bojo dosti do-gl. Ako pa ves kmetski stan na Štajerskem tvori Kredi) eno društvo, potem bodejo oni visokonosi Ipodje kmetovalca tudi spoštovali in njegove želje Bali. Zbralo se je tedaj zadostno število losobnih mož, tako splošno slovensko mečko zvezo za Spodnje štajersko, varstvo poštenega poljedelstva in Itemelju: eden za vse, vsi za ednega, s t a n o v i t i. Glavna naloga zveze je, svoje člane proti vsaki nepravičnosti in zatiranju zagovarjati, jim po nizki ceni priskrbeli postavno varstvo in pri volitvah skrbeti, da se izvolijo samo pošteni kmetje. Kakor hitro se bodejo pravila, katera mi danes razglasimo, od cesarskega namestništva dovolila, b o tudi nŠ t a j erc" prišel v posest kmečke zveze, tako da bode potem naš časopis naravnost lastnina kmetov in se bode i njegov čisti dobiček por a bil za kmečke namene. Kdor k slovenski kmečki zvezi pristopiti hoče, zamore že zdaj svoj pristop z natančnim naslovom »Štajercu" naznaniti. Pravila slovenske kmečke zveze za Vojvodino Štajersko. Namen zveze. § 1. Namen zveze je, interese kmetovalcev v Vojvodini Štajerski na vse strani pospeševati, stanovsko zavest med kmetovalci obdržati in krepiti, in jih v svrho dosege kmetovalstvu pri stojnem vplivu na postavodajstvo in primerno zastopstvo v postavodajnih skupinah združevati. Sredstva za dosego zvezinega namena. § 2. Sredstva za dosego zvezinega namena so: Coprnijski „kolomon" in hudie. Resnična povest. (Piše »Simon iz Šentjurja.11) (Konec.) j „Ravno prav bo zdaj-le prihodnji teden", pravi „23. bode prvi pasji dan in tedaj se vragec rad prikaže. Ravno ob polnoči morata biti na Ešnem nkrižu-potu" blizu kake hoste. Tukaj pri I bode najbolje, Če gresta gor v Jarmenče, tam se Bite dve poti in je tudi prav blizu hoste. Ob pol-E gresta tje in eden od vaju napravi velik krog Iris okolu sebe. Ta ris se napravi z žegnanim lesom, I se pošast Čez ne upa. Drugi pa med tem stoji kžnih 25 korakov proč in drži v roki žegnano vodo o. da lahko hitro s to vodo odžene pošast, če bi tela v ris. Tisti pa, ki je v risu, mora reči te-le »de: ,Rokns, pokus, furis, kurius, na mojo ko-fodo ena, dve, tri/ in dene pri tem noge navskriž ■ pa čez trebuh in začne potlej misliti na zadnjo Bo tistega šimelna. ki ga je zadnjič videl. Ko se je zmislil, tedaj se prikaže pošast in vpraša kaj hočeš. Pa vstrašiti se je ne sme, ampak se hitro ravno postaviti in vseh deset prstov na rokah stegniti in potlej pošasti odgovoriti in povedati koliko bi rad. Potlej še nekaj časa čakaš in peklenšek ti prinese od belce-buba denarja. Pa v roke ga ne smeš vzeti, če ti ponudi mošnjo, ampak reči mu moraš, da ti jo vrže pred noge. Pa tudi pripogniti se ne smeš hitro po mošnji, ampak reči še moraš: ,drrrrrr, in na mojo komando^ kurius, furius ven in nazaj.* In potlej zgine pošast. Če bi pa ne hotela, mora pa tovariš priskočiti z žegnano vodo, malo poškropiti in potlej pa zgine ko blisk. Sta razumela?" Z odprtimi ušesi, ustami in očmi sta ga poslušala še bolj pazlivo, kakor gospoda na kanceljnu. In ko ju je na zadnje vprašal: „Sta razumela?" sta odgovorila: „Ka pa da!" Tudi sta še vprašala, če je res in če se nič ne zgodi. „Nič, nič", pravi študent, „če le prav povesta." a) Prireditev zvezinih shodov v srho pogovora nastajajočih gospodarskih in političnih vprašanjev in vseh na gmotni in dušni blagor kmečkega stanu vpliva-jočih dogodkih: b) podpora stanovskih tovarišev pri izpeljavi kmetiških izboljševanj (meloracijoni) skoz svet in dejanje, pisanje in besedo, kakor tudi skoz samostojne nasade vzornega obdelovanja; c) pouk kmečkih posestnikov o umnem gospodarstvu zemljišč po potovalnih učiteljih: d) napeljava zvezinih Članov k skupni delavnosti pri vnovčovanju deželnih pridelkov in spodbudo k izpeljavi organizacije za izpečavanje deželnih pridelkov: e) prireditev potovalnih shodov; I) izdaja kmetiške stanovske interese zastopajoči peri-jodičnih časopisov ali priličnih tiskovin; g) zvrševanje pcticijske pravice; h) nastava kandidatov za zastopane skupine; i) razširjanje izobrazbe in nravnosti, krščanskega čutenja, vtrditev patrijotičnega mišljenja in slovenske stanovske zavesti med kmečkim ljudstvom . Način nabiranja dohodkov za zvezi n e stroške. §3. V pokritje stroškov za opravljanje zveze potrebna denarna sredstva se po prispevkih članov in po prostovoljnih, zvezinem namenu podeljenih darilih in prispevkih rabijo. O s n o v a z v e z e. § 4. Zveza se ustanovi skoz izrecni pristop rednih Članov in skoz izrecno imenovanje častnih članov; razven tega vodi zveza v svojem zapisniku članov ustanovitelje in pospeševatelje. K e d n i člani. § 5. Zvezi sme kot redni član vsak v kmečkih občinah pri občinskih volitvah volilno upravičeni, polnoletni, krščanski, avstrijski državljan pristopiti, vendar odloči pred njegovim vstopom o sprejetju zvezni odbor brez navedbe razlogov in se ima v to svrho vsak za pristop proseči pismeno na načelnika zveze obrniti. (ustni člani. § 6. Častni člani so take osebe, katere pogojem § 30 društvene postave ustrezajo, so krščanske vere in od zvezinega odbora radi posebnih zaslug za zvezo ali kmečki stan izrecno rastnim članom imenovani. Napisal jima je na listek in učila sta se dva dni, da sta znala, * * * Prišel je 23. juli. Tinče in „Gašpar dve" sta ga komaj pričakala. Popoldan je bilo malo oblačno a deževalo ni. Hlače so se jima tresle, ko sta se zmislila, kaj bo danes večer. Ko se je jelo mračiti gresta v gostilno, in se tam napijeta korajže. Dolgo sta sedela drug poleg drnzega in ko je ura odbila deset, podata se domov po žegnano vodo in po žegnan les. Bilo je precej temno, kajti nebo se je prevleklo z oblaki in kazalo se je. da bo proti jutru začelo deževati. Po ednajsti uri se napotita proti Jarmenčam, Tinče z velikim piskrom žegnane vode, „Gašpar dve" pa z lesom. Po poti sta ponovila Se enkrat te čudne besede. Ko prideta v Jarmenče, bilo je že V*12. Gašpar napravi velik krog na križ-potu in se postavi v sredino, Tinče pa v bližino. Taka tema ravno ni bila. da bi se ničesar ne videlo, ampak bila je toliko, da : Ustanovitelji. § 7. Kot ustanovitelji zi smatrajo se tiste osebe pod pridržkom § fi teh pn katere so si dejansko za ustanovitev zveze pose zasluge pridobile ali enkratni ustanovni prispevek najmanje 100 kron vplačale in od odbora kot „u noviteljr proglašene bile. Po s pe š e v a telj i. § 8. Kot pospeševa zveze biti zamore vsak polnoleten, samostojen, krš ski avstrijski državljan, kateri je zvezi gmotne koi koje ustanovni letni prispevek presežejo doprint Sedež zveze. S 9. Zveza ima svoj sede Ptuju. Tj e g i t i m a c i j a članov. § 10. Vsak < bodisi redni ali častni član, pospeševalec ali ust vitelj, prejme v znamenje članstva eden listek katerem se razen njegove lastnosti v zvezi, in stanovališče razvidi, in kateri mu pri vseh sli zveze, kot legitimacija služiti ima. P r a v i c e čl a n o v. § 11. Redni zvezini častni člani imajo sledeče pravice: a) se vseh sh zveze in s temi zvezanih posvetovanj in glaso vdeležiti, pri teh prilikah predloge izročevati in ii pelacije staviti; b) aklivno in pasivno volilno vico v zvezi; c) vpogled v letne račune zveze; d) vico, odbora redne člane v sprejetje in zvezi zboru imenovanje častnih članov predlagati; e) vico, goste po zvršenem oznanilo pri načelniku njegovem dovoljenjem k zvezinem zborovanjem vpe Povabljeni gostje smejo pač pri zborovanju pri biti, ne pa se glasovanja ali volitev vdeležiti. I novitelji in pospeševatelji imajo pod e navedene vice rednih članov, kakor pravico se zborovanj ležiti. Dolžnosti članov. § 12. Vsak član je vezan prejemati zvezino glasilo, zvezni namen pc sevati in zvezni prispevek plačevati, kateri se 1 od glavnega zbora določi, zneska edne krone ve presegati ne sme. Častni Člani, ustanovitelji in p ševatelji so plačevanja letnega prispevka oproš Izstop članov. § 13. Izstop zamor si še lahko razločeval človeško podobo od dri ali kacega kola. Gašpar prižge žveplenko in po| na uro in vidi, da bo v eni minuti dvanajst. Z šteti in ko je naštel 00 (za eno minuto), pr „Lokus, pokus, fulius. kulius, na mojo komando dve, tli", se postavi in začne misliti, kako m rekel študent. Ko se je domislil in že precej g izgovoril te besede, začne izza meje klopotati, fe da bi kdo v coklah letal in čez nekaj časa se pr velika glava, ki je imela goreče oči in goreča „Svet boz kliz", je še na tihem zjeclal Ga se postavil in stegnil prste, kakor je bilo rečei čakal. Akoravno se ga je bil precej nalezel, 1 vendar v tem trenutku popolnoma trezen. Poša je začela bližati a vprašati ni hotela, kaj hoče Ga Začelo ga je biti strah in ko je mislil, da je p že šla čez ris, začne vpiti: „Posast ne cez lis! ' vode. vode! DIMIH.. . na mojo komando, kulius lius ven in nazaj!" Toda pošast se zadere, da je pretemno in ( -r 3 — Kršiti vsaki Čas, mora se vendar pismeno odboru ali Lenemu zaupnemu možur zveze v prebivališčnem kraju ■ana ali bližnjem kraju, ako zaupni mož tam sta-| nujo. izstopivšega naznaniti. Zvezni prispevek je za leto, v katerem se je izvršil izstop še plačati. I-Izstopivši (Man zgubi vsako pravico do zvezinega pre-imoženja. Član, kateri letni prispevek v teku prve | polovice leta ni plačal, smatra se izstopivšim. Izobčenje člana. § 14. Izobčenje člana (vrši se skoz odbor pod naznanilom razlogov na pod-la.ai od odbora napravljenega sklepa. 2oper takšen I sklep dovoljen je priziv na prihodnji zvezin zbor, j sklop pa ostane do tega časa pravomočen. Izobčenemu ■članu se izključenje po odboru pismeno naznani. j Izobčeni član zgubi vsako pravico do zvezinega pre-Bnoženja. Odbor. § 15. Vodstvo zveze opravlja se po lodboiu. Ta obstoji: a) iz načelnika; b) njegovega namestnika; c) zapisnikarja; d) blagajničarja; e) šest tHrugih članov. Vsi člani odbora uradujejo brezplačno; samo izjemoma in v posebnih slučajih zamore odbor povrnitev potovalnih stroškov dovoliti. Opravilna doba .odbora traja eno leto: opravljajoči odbor ima pa (tekoča opavila do prevzetja opravil skoz novo voljeni fodbor nadaljevati. Načelnik. § 16. Načelnik zastopa zvezo na zunaj, vodi zvexine shode in odborove seje; on ima ■vati vse sklepe in podpisovati zvezina razglasila lin je zato zvezi dogovoren. Ce je načelnik zadržan. ■opravlja njegove posle z ednakimi pravicami in dolž-nostmi načelnikov namestnik aH, ako bi bil tudi slednji zadržan, pa oni član odbora, ki ga načelnik določi za poseben slučaj. Zapisnikar je obvezan voditi zapisnike zavezinih shodov; on podpisuje skupno z načelnikom oziroma njegovim namestnikom vsa pis-mena razglasila, kakor sploh vso korespondenco zveze. Odboru zamore se tudi nalašč za to plačani od glavnega zbora postavljeni pisar (zvezni tajnik) za rese-vanje vseh. zapisnikarju došlih del pristaviti. Blagaj* ' vidi risa in pred no se je Gašpar zavedel in predno je Tinče prišel z žegnano vodo, imel jih je Gašpar čez hrbet z nečem, kar je bilo palici podobno. Gašpar Ue je sklonil na vse štiri in v jednomer vpil: WD11111, pn in nazaj." V tem je pošast zginila. Ko je Gašpar videl, da je ni več, vstal je počasi se prekrižal in začel klicati Tinčeta. nAl' je že žel?" zaječal je ta v meji. „Se mi zdi, de ze". Zdaj se približa Tinče in Peter mu pove, kako | se mu je godilo. Jezi se pa tudi nad njim, zakaj ni ■rišel z votlo. „Veš kaj, Gašpar, ne smeš mi zameriti, da nisem | priletel z vodo. Pa jaz sem se škrata tako vstrašil, da mi je padel pisker z žegnano vodo vred na tla. \, voda se je razlila in nisem imel s čim škropiti." Počasi sta se spravila domov. Drugi dan pripovedoval je „ Gašper dve" študentu, ničar oskrbuje denarne zadeve in polaga vsako leto pri prvem zboru zvezi račune. Temu na strani stoji plačani knjigovodja. Redni z v e z i n i zbor. § 17. Arsako leto ima se v Ptuju vršiti najmanj enkrat zvezino zborovanje. V ta delokrog spada: a) pregled in odobrenje letnega računa; b) določba uradniških plačil in remuneracij; c) volitev odbora; ta od zvezinega zbora voljeni odbor voli potem iz svoje srede opravnike (§ 15); d) obravnava in sklepanje o predlogih odbora; e) obravnava in sklepanje o nasvetovani premembi pravil; f) obravnava in sklepanje o nasvetovanem razpustu zveze; g) vplivanje na postavljanje deželno- ali državnozborskih kandidatov, kakor kandidatov za okrajni zastop; h) obravnava in sklepanje o drugih samostojnih predlogih članov, kateri predlogi vendar kolikor se oni niso že preje pri odboru naznanili in v takem slučaju, ako v okvir zvezinih namenov spadajo, od odbora na dnevni red postaviti morajo, pri dotičnem zborovanju samo takrat v posvetovanje vzeti smejo, ako se istih nujnost prizna s prosto večino. Izven redni zvezin i- in potovalni shodi. § 18. Izvenredni zvezini- in potovalni shodi zamorejo se vsled odborovega sklepa ali pri posebni nujnosti brez tega sklepa po načelniku sklicati, morajo se vendar sklicati, ako najmanje dvajset članov z napovedjo namena, kateri odgovarja pravilom (§ 1) se od odbora pismeno zahtevajo. Potovalni shodi zamorejo se tudi zunaj Ptuja, vendar samo v Vojvodini Štajerski vršiti. Zaupni možje. §19. Odbor zamore v občinah zvezinega delokroga zaupne može slovenske kmečke zveze iz članov iste postaviti, kateri imajo nalogo aj pristopne napovedbe članov sprejemati, b) prispevke od članov pobirati in odboru dopošiljati in c) o zadevah kmečkega stanu v svoji okolici od časa do časa odboru poročati. Oni dobivajo zvezino glasilo brezplačno in imajo skrbeti, da je isto naj- da mu škrat ni prinesel denarja, ampak da ga je naklestil, „Ja, kako si pa govoril?" vpraša ga študent. „Kakol ste mi lekli. Lokus, pokaš, iulius, itd. na zadnje pa: Dlllll ..." „Ha, ha, seveda, ti ni prinesel denarja in te je le nabil, ker si rekel: lokus pokus, fulius in dllll namesto: rokus, pokus, furius itd. in nazadnje pa drrrrr. Govoriti bi bil moral Tinče, ne pa ti." „Aaaaaa. .., sej je les; o ti stlela ti, zdaj pa ze veljamem, da ni palneso." Študentje povabil oba „Gašparja dve" in Tinčeta na litrček starega. Nazadnje so bili dobre volje in so se še smejali drug drugemu. »Nikol vec ne glem škalata v lis klicat", še pristavi Gašpar. Seveda študent jima ni povedal, da je bil on tisti škrat in da si je iz debelega papirja napravil glavo z velikimi očmi in ustami in da je v to veliko glavo vtaknil malo gorečo svečico. manje v eni gostilni njihovega bivališča na razpolago Zahteve veljavnega sklepanja. §20. Za sklepčnost rednega ali izvenrednega zvezinega zborovanja zahteva se priČujočnost načelnika ali njegovega namestnika ali od načelnika deligiranega odborovega člana (§ 16) in najmanj dvajset rednih članov. Samo ako se predloga o razpustu zveze tiče, zahteva se polovica rednih članov. Pri potovalnih shodih je vsako število pričujočih članov sklepčno in ima pri istih načelnik ali član odbora predsedovati. Za sklepnost odbora se priČujočnost načelnika ali njegovega namestnika ali deligiranega odborovega članain še najmanje treh članov odbora zahteva. Vsako zborovanje more se z napovedjo dnevnega reda osem dnij pred zborovalnim dnevom v zvezinem glasilu redno objaviti. Pri vseh glasovanjih in volitvah pri zborovanjih in v odboru je za veljavnost sklepa ali volitve potrebna absolutna večina navzočih; samo pri premem bi pravil ali pri predlogu o razpustu zveze zahteva se večina dveh tretin vseh navzočih rednih članov. Izgotavljanja in razglasila. §21. Vsa izgotavljanja in razglasila zveze morajo, da so veljavna, od načelnika ali njegovega namestnika in Še od enega odborovega člana potrjeni biti. Poravnava zveznih sporov. § 22. Vsi apori iz zveznih razmer razsodijo se skoz razsodišče, v katero vsaka stranka izvoli dva zvezina člana. Izvoljeni štirje člani izvolijo si petega zvezinega člana kot predsednika; se ti štirje člani o volitvi predsednika ne strinjajo, imenuje potem zvezini načelnik enega zvezinega člana kot predsednika razsodišču. Razpust zveze. § 23. V slučaju prostovoljnega ali oblastvenega razpusta zveze je zvezino premoženje koristinosno naložiti z določbo, da ako se v teku desetih let novo društvo z enakim ali sličnim društvenim namenom usnovi, premoženje temu z obresti vred pripade, drugače je pa po preteku desetih let ta kapital z obresti vred slovenskim dijaškim kuhinjam v Mariboru, Celji in Ptuju v enakih delih izplačati. Iz državnega zbora. V četrtek dne 30. januarija se je državni zbor po svojem najstarejšem članu, nekem Poljaku po imenu W e i g e 1, od^rl. Prvo besedo govoril pa je češki poslanec K 1 o f a č, kateri je poslancem in ministrom vsakojake zarobljenosti vpil. Rekel je med drugim tudi: „Vi ste vsi osli." Ko se je predsednik spomnil umrle kraljice angležke, poštah so nemški nacijonalci divji in vpili: Doli z Angleži, Živijo Buri! Kakor se vidi, je stvar dobro pričela. Dne 3. februarija bili so poslanci v prestolnem dvoru, kjer jim je cesar držal nagovor. Cesar opominjal je ljudske zastopnike resno k složnosti in delati za blagor ljudstva in ne vedno narodnostna nasprotstva goniti. Bog dal, da bi si poslanci besede našega cesarja vzeli k srcu. Kar se naših slovenskih poslancev tiče, zamoramo poročati, da so hvala Bogu zdravi vsi in se med seboj tudi krepko prepirajo. Vse prizadevanje, te gospode v eden krog spraviti, bilo je brezuspešno. Gospoda vitez Berks in Žičkar pridružila sta se slovenskim klerikalnim poslancem iz Kranjske in bodeta skupaj « temi gospodi pod vodstvom dr. Š u š t e r š i č-a tvorila poseben klub. Gospoda dr. Ploj in profesoi R o b i č sta jo pa potegnila in pristopila k liberalnemi klubu, ki se je ustanovil iz Hrvatov in štirih libe ralnih Kranjcev. Kaj porečejo gospodje duhovniki k temu? Poštenega kmeta oni niso hoteli imeti, ampal brusili so si pete za Robiča in Ploja. Sedaj s< se gospodje doktori združili s cerl venimi sovražniki. Častitamo! Vinorejsko društvo v Ptuju. Prav veliko se govori in piše o siromaštvi kmečkega stanu, posebno ob času volitev, ko pricap ljajo doktori in kmečki mandat izberačijo. Ko volitvi minejo, pa je zopet vse pri starem in kmet se mora dalj mučiti in groše za davkarijo skupaj spravljati in taki ne briga se nobeden človek več. Pa ne samo kmeti se tako godi, tudi mestni vinorejec in posestnik nitij nič boljši. Posebno žalosten je položaj vinorejca. Me tem ko v drugih državah, kakor na Ogrskem in n Francoskem vlada veliko miljonov žrtvuje za ohra njenje po trtni uši uničenih vinogradov, se v Avstri; noče uvideti, da se mora temu hitro in na enkra odpomoči. Dajejo se sicer res predujemi (foršusi) a s temi 30—40 gld., ki na en vinograd spadejo, s pač le malo pomoči zamore. Vsako leto pa, v katerih na stotine rodovitni! vinogradov opustošenih leži, pomeni zgubo velik milijonov, tako za kmečki stari, kakor za državo Najžalostneje pa je, da je posestnik vinograda zgubi ves kredit in denarja nikjer dobiti ne more. Odločil so se tedaj posestniki yinogradov v Ptuju, potom za drage doseči to, kar je poedinemu nemogoče bilo Vsi tisti vinorejci okraja, ki hočejo svoje vinograd prenoviti in v to svrho denar potrebujejo, naj s združijo skupaj in pod skupno zavezo denar skupa spravijo. Za obnovitev vseh po trtni uši uničenih vi nogradov v ptujskem okraju, potreba je okoli 500.00 goldinarjev. Ta znesek bode država, dežela, štajersk hranilnica ali drugi denarni zavodi dali, ako slehen vinorejeci okraja za kapital jamčijo in tvorijo društv< v katerem eden druzega natančno nadzoruje, ako re on ta denar dejansko za nasaditev vinograda porab Gotovo je potrjeno upanje, da se bode velika vsot brezobrestno in ostanek proti 2—3°|0 dovolila. Bil bi toraj po takem potu mogoče brez uknjiženja vs vinograde na enkrat zopet popraviti, tako da bi s sila v 7—8 letih preprečila. Država in dežela pa p: tem ne podarita ničesar, pač pa nasprotno še dobr kupčijo naredita, kajti one ne bodejo samo svoj dena nazaj dobile ampak tudi obresti skoz povišanj davčnih dohodkov. Mi bodemo naše bralce pravočasni obvestili, ako ee bodejo pravila tega zavoda dovolili in k pristopu lahko objavilo. Reguliranje Pesnice. Pri deželnozborski seji dne 20. decembra stavil je poslanec O r n i g deželnemu odbora sledeča vprašanja : Visoki štajerski deželni zbor je v svoji 21. seji od 4. maja sklenil: Deželnemu odboru s c. kr. vlado, nalaga se na podlagi predloženih načrtov radi denarnega pripomočka k vsaj enaki visokosti, kakor v prvi daljini reguliranja Pesnice, v spodnji tretji daljini v obravnavanje stopiti in ako obravnavanja pokažejo povoljen uspeh, potem iz deželnega zaklada ravno toliki znesek zato potrošiti, tako da se eventuelno še v tekočem letu lahko z z delom prične, vsaj v zadnji stavbeni daljini v skupnem proračunu 52000 kron. od katerih odpade na deželo 26000 kron. Ker se do danes o tej zadevi ni še nič zgodilo, tako da je podpisani večkrat in opetovano od kmečkega ljudstva z povpraševanjem in pritožbami nadlegovan, stavi isti vprašanje: Kateri vzroki so dosedaj krivi, da se je reguliranje zavleklo in kedaj 6e bo konečno s tem delom pričelo. Gradec, dne 20. decembra 1900. J. Ornig. Nato odgovori deželni odbornik dr. Schm iderer: BV maju letošnjega leta sklenil je visoki deželni zbor, deželnemu odboru naročiti, da je reguliranje Pesnice v njeni spodnji daljini in sicer še v tem letu pričeti, pod pridržkom, da je načrt gotov in od strani vlade od melioracijskega zaklada iz katerega se to za-1 varovanje in reguliranje izvršiti ima in vsaj 50% prispeva. Zavoljo tega so se od nas načrti zgotovili, oziroma 1 načrt, kateri je od cesarskega inženirja predelan, še enkrat presojen bil in tukaj se je našlo, da je vsota | 52000 kron premajhna in da bode mogla ta svota I za delo od Tibolc do izliva na 59000 kron povišana j biti. Mi smo koncem julija celi načrt oddali naraest-| ništvu opremljen s prošnjo, tega poljedelskemu ministrstvu predložiti, ker so v gotovih delih načrta j potrebne prenaredbe. Cesarsko namestništvo je koncem septembra ali | pričetkom avgusta načrt nam zopet nazaj poslalo z | opazko, da je % naročilom zadovoljno in priporočilo se večjo varnost kakor je naš deželni stavbeni urad J naročil. Stavbeni urad ces. namestništva pa misli, da tudi napram izpeljavi te večje varnosti s 59000 kron j se bodejo stroški pokrili in se je ces. kr. namestništvo I pri nas povprašalo, ako smo mi s temi prenaredbami j zadovoljni na kar smo mi odgovorili, da smo s tem j zadovoljni in še enkrat stavili prošnjo, naj bi se ces. namestništvo obrnilo do poljedeskega ministrstva, da ! ono 50% iz meliracijskega zaklada za to podjetje do- volilo. Akti ležijo toraj pri ces. namestništvu in je i samo še privolitve poljedelskega rninistergtvi* potrebno, da ono 50%, toraj enaki prispevek kakor ga dežela da, privoli. Načrt je gotov in smo se tudi že zaradi vpeljave vodnega prava obrnili na c. kr. okrajno.glavarstvo v Ptuji. Odvisno je toraj samo še od privoljenja poljedelskega mini8terstva in ko se izvrši to, zamore se, ker je deželni zbor denar že privolil — letos je že prepozno — kakor mislim, v teka prihodnjega meseca z delom pričeti.'4 Stvar leži toraj v poljedelskem ministerstvn in bi se z regnliranjem Pesnice takoj lahko pričelo, ko bi se naši gospodje državni poslanci za to pobrigati hoteli. Mi toraj poživljamo gospoda Ploj-a, da naj svojo obljubo drži in gre k poljedelskemu ministra. Pomlad bode prišla in potem bode zopet vse preplavljeno, ako se ne bode kar hitro z delom pričelo. Gospod dr. Ploj je sedaj od službe kot hofrat že odpuščen, on spravi mesečno 600 gld. in mu ni treba nič delati, naj bi on vendar čas našel, da bi šel k poljedelskemu ministru. Vojna v Južni Afriki. Časniki poročajo, da se v londonskih vojaških krogih očita Kitschenerju, da bogatih vojnih sredstev ne zna porabiti. Baje se v Londonu govori o nesposobnosti Kitschenerja in se smatra za neumno, ker se je izročilo nadpoveljništvo južnoafričanske armade generalu, ki nima nikakoršne vojaške preteklosti in se je udeležil samo mesarjenja v Omdurmanu. Govori se zategadelj, da se angleško nadpoveljstvo v Južni Afriki izpremeni. V Londonu se baje miroljubnost širi ter so začeli različni listi previdno priporočati naj se poskusi z mirovnimi pogajanji. In temu se ni čuditi. Izvedelo se je, da je pokojna angleška kraljica Viktorija v svoji bolezni mnogo govorila o miru, in njene zadnje besede so bile baje: «Skrbite, da se kmalu sklene mir!» Take vesti ne morejo ostati med narodom bres globokega vtiska, ali še bolj delujejo za mir — epidemične bolezni, ki divjajo tako strašno v angleški vojski, da umre vsak teden 600 do 800 vojakov! To jo strašno število, tako velikansko daje skoraj neverjetno. Vendar pa se poroča o novih operacijah Burov in Angležev. Iz Kapstadta javljajo, da se izvršuje kombinirana akcija mnogih burskih povelj-ništev od severa do severovshoda proti jugu. Buri nameravajo vdreti v Kaplandijo, kjer se baje Angle-gležem ne godi dobro. Sedmero angleških kolon pa operira hkratu proti vshodu Transvaala, v smeri Johannesburg-Pretorija in proti železnici, ki vodi v Delagoo. Predstraže polkovnika Marshala so 2, t. m. med krajema Sannaspost in Shabanchu zadele na oddelek Deveta, ki se pomika z mnogimi vozovi proti jugu. Lord Kitschener je brzojavil 2. t. m., da so Buri -- okoli 1000 mož — zgrabili angleško posadko v Modderfonteinu južno zahodno od Krtigers-dorpa. Buri so vjeli vso pesadko, a jo zopet izpustili, ko so jim Častniki prisegli, da se ne bodo več vojskovali in ko so vojaštvu vžgali znamenje, da je bilo ujeto. Angleškega vojaka s takim znamenjem ustrele Buri takoj, ako jim pride še edenkrat v orožju v pest. Sprevod kraljice Viktorije v Windsor. 2. t. m. dopoldne se je vršil v Londonu sprevod kraljice Viktorije. Rakev s kraljevo družino in z zastopniki raznih držav je dospela v London ob 11. uri dopoldne. Na peronu so jo čakali kralj portugalski, kralj belgijski, kralj grški, nadvojvoda prestolonaslednik avstro-ogrski, veliki knez naslednik ruski in drugi princi razne deputacije. Pozdravili so jih kralj Edvard in kraljica Aleksandra ter nemški cesar. Med tem je neslo 6 gardistov rakev na lafeta Ob pol 12. uri se je začel sprevod pomikati. Maršal Ronerts, z mar-šalsko palico v roki, je vodil vojaštvo, ki je imelo na levem rokavu črno ovezo. Za četami so jezdili tuji vojaški atašeji in generalni štab, dvorniki in najslavnejši ter najodličnejši anglešli možje. Lafeto z rakvo je peljalo 8 konj, na katerih so jahali postiljoni v zlatovezenih livrejah. Kraljevski konjarji so stopali na straneh. Rakev je bila pokrita s teškim svilenim, belim mrtvaškim prtom. Ob desni in levi strani rakve so šli visoki častniki. Za rakvijo pa je jezdil kralj Edvard, na njegovi desnici Viljem IT., na levi pa nadvojvoda Counaugth. Viljem je jezdil belca ter je bil v rudeči uniformi angleškega maršala. Dragi suvereni in zastopniki držav so jezdili v vrstih po trije. Vse svetilke po ulicah so bile ovite z lovorjem in s cvetljicami ter zavite s črno tančico. Z hiš so vihrale zastave, z okenj in balkonov pa so visele črne in škrlataste preproge, Sprevod je šel na kolodvor Pad-dington, odkoder se je prepeljala rakev v Windsor. Tam se je blagoslovila. Vendar je ostala ondi le do ponedeljeka in se končno prepeljala v kraljevsko grobnico v Frogmore. V Londonu je bilo te dni več milijonov tujcev. Razne stvari. Qd Sv. Andraža v Slov. gorican došla nam je pritožba, da tamkajšna gospodična poštarica deluje proti »Štajercu" nepristojno. Vsak kdor se na ta list naroči, se od te ženske nagovarja, naj bi se rajši na „Slov. Gospodarja " naročil, tako da se ljudje že ne upajo naročila pri tamošnjem poštnem uradu oddati. Ko je pred kratkem gospod Fras svojo hčerko na pošto po „Stajerca" poslal, pograbila je poštarico taka jeza, da je časopis zagnala na tla. Mi opozarjamo poštno ekspeditorico na nek gotov ukaz c. kr. poštnega ravnateljstva, po katerem ima ona „Šta-jerca" ne samo redno dostavljati, ampak razen tega po zgoraj omenjenem ukazu na ravnanje tega lista še posebno paziti. Ako ta opomin ne bo rodil sadu, bodemo mogli poseči po ostrejših sredstvih. Iz Sv. Vida pri Ptuju se nam poroča: Velika razburjenost radi roparskih druhali je ponehala in javna varnost je zopet v redu. Tatinski vlomi so že zdavnaj ponehali in tudi tiste fantovske in mlajših kmetov bande, ki so se po noči okoli klatili, vezna vrata zavezovali, živino iz hlevov izpuščali in slepo streljali, namreč zategadelj, da so s tem svoje šale zbijali. Vse to pa jih je tudi minilo, ker jim je to- slabo šalo naša marljiva žandarmerija odvzela. Takim junakom odvzeto je bilo 12 pušk, ki so se shranile pri c. kr. sodišču. V Halozah je toraj vse v najlepšem redu in bi bilo le želeti, da bi se v našem kraju oglasili vinski kupci, ker zaradi tega hrupa še veliko^ vina prav izvrstnih vrst ni prodanega. Mnogostranski gospod. Gospod župnik Kralj v Leskovcu pustil je po odstopu dosedajšnjega načelnika konzumnega društva, sebe kot načelnika izvoliti. On je pa avanziral tudi do „kelnerja na račun" kozum-nega društva. Dne 1. januarja prikazal se je gospod Kralj v spremstvu svojih služabnikov, oborožen z „žnpo" in veliko skledo pečenke v gostilni, moral pa je zopet odkuriti, ker ga prejšnji natakar ni notri pustil. Dne 2. januarja je ko-nečno natakar odstopil in odšel, in no — od takrat dela slavno žnpnišče klobase, kolje teleta in gospa farovžka kuharica vodi restavracijo. Iz Lukavec na Murskem polju. Dragi „Štajercu! Zopet te prosim za mali prostorček. Poročam ti veliko veselje, ki ga tukaj v ljutomerskem okraju že dalj časa uživamo. Mavha dr. Rozina je namreč že polna in popihal jo bo tje, kjer izhaja lažnjivi klju-kec — v Maribor. Ko doživimo tisti veseli čas, ko nam ga bo vlak za vselej odpeljal, bomo tri dni praznovali in se veselili, kakor Izraelci, ko so se rešili egiptovske sužnosti in kralja Faraona. Dr. Rosina pa je žiher vesel, da je 6. januarja snežilo in nas tako vreme od Vračkotovega shoda zaderžalo, kajti drugače bi se bila le Rozinova vroča kri hladila. Iz naše fare Sv. Križ na Murskem polju piše v laž-njivem kljnkecu nek „kmečki sin" in pravi, da „Stajerc" le takim v roke zahaja, kateri so svoje premoženje lahkomiselno zapravili. Zapomnite si kmetje to lepo pohvalo od lažnjivega kljukeca, ker po njegovem so tisti, ki »Štajerca" berejo — sami lumpi. Kmet. Od Sv. Križa na Murskem polju. Dragi „Štajerc"J tudi pri nas se močno razširjaš, čeravno te nekateri tvoji sovražniki preganjajo povsod, kjer te le zamo-; rejo. Posebno se repenčita v naši okolici dva „purgl-' majstra" ali po domače rihtarja, katera te črtita kot peklenšček blagoslovljeno vodo in gorje tistemu va-ščanu pri katerem te ta dva „purimajstra" iztakneta. Tudi več drugih zakletih sovražnikov imaš, ki na tebe prežijo in ugonobijo ako te v roko dobiti zamorejo. Vendar ne zameri jim, ampak odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Le malo še potrpi in čez nekaj časa boš zahajal tudi pri nas v vsako kmečko hišo. — Vsak začetek je težek. — Zadnji B Sloven. Gospodar" piše v nekem dopisu od Sv. Križa, ki pa je zopet lažnjiv. Piše namreč, da tukajšnji trgovski pomočniki silijo s teboj pred popoldansko službo božjo, kar pa ni res. (Saj tega potreba ni, ker dobro blago se hvali samo.) Res pa je, da te fantje in drugi iz okolice izrecno sami zahtevajo, na kar se jim tudi ustreže. Mi vemo zakaj »Gospodar" takocvili. On se boji, da bi še tistih par naročnikov zgubil, ki jih tukaj ima in ker napram tvoji mladosti vidi tvojo naglo razširjenje. C fant od fare. — 7 — Kmečki konjederec. Iz Celja se nam piše: Dne f. januarja imel se je gospod \V. Tansehitz iz marja pri Jelšah pri celjskem okrožnem sodišču za-idi oderustva zagovarjati. Po prebranju obtožnice javil je. da se ne čnti krivega in da je on le ibrotnik. On pravi: Jaz sem že čez 20 let v šmarni okraju dajal posojila proti menici in proti nemim olirestim in v vsakem slučaje vzel „sanrio" l odstotkov, več pa nikoli. Zaslišane priče potrdile \ velikanski denarni promet in trdno določene ■odstotne obresti. Priče so tudi izpovedale, da toetje v celem kraju tičijo v denarnih stiskah in ne obtoženec velik prijatelj in družni k advokatov Idohovščine. On da je za 24 odstotne obresti Kak kolobar vpeljal. Tansehitz je samo od Sloven-Biz prijaznosti po 24 odstotkov in to kot podlo prejemal, četudi mu je bilo znano, da ljudstvo Bskrvoseze ubožava in te obresti kot „vnebovpijoče" ©znal. Potem ko je predsednik dokazovanje prič lljučil, potrdi državni pravdnik obtožbo in povdarja i Igoletno delovanje obtoženca in njegov velik marni promet in razloži, te od obtoženca „nizko" jfnnjene 24 odstotne obresti. Tanschitz bil je zaradi |gr*-£ka odernštva na šest tednov zapora vsaki teli) z enim postom in k plačilu 600 kron denamtit izni obsojen. Občinske volitve v Veliki Nedelji. Dne 8. januarja la je volitev občinskega odbora pri koji je v od-i nekaj imenitnejših volilcev, katori so kot lilni možje šli k državnozborskim volitvam v Ptuj, pomočjo 7 ženskinih pooblastil, znanega ščuvalca Eeliča z večino enega glasa spravili v občinski od-fr. Zato veliko veselje v doktorski stranki, posebno ftsen je bil na svojo zmago dr. Omulec, kajti on na vse volilce dolgočasna in nerazumljiva agitata pisma pisal. Veselje pa je bilo kratko, kajti že I p. m. se je volitev zaradi napravilnosti uničila in jselič. ta rušilec miru in nadščuvalec velikonedelj->i srne biti pripravljen na padec, ako bodejo vsi S ljudje skupaj držali. Nam je sploh nezapopadljivo ko zamore kdo do takega kričača toliko zaupanja teti, mu upljiv na denarno gospodarstvo in oskrbo-nje občine dopustiti. Morebiti zato ker se kaže >ravcga Slovenca" in pri vsaki priložnosti svoja ta tako široko odpira, kakor bi hotel celo Veliko |deljo pogoltniti? Ali zato ker je prijatelj prebri-ftega dr. Omuleca ? Kmetje naj le poskusijo pri teh kodih v Ormožu pomoči iskati, namesto skupaj žaii in iz svoje srede najvrednejšega in spoštovala moža v občinski odbor izvoliti. Prepozno bodejo Ideli. da so se svojim sovražnikom prodali. '. Omulec je sovražnik, to kaže najbolje se pri tem, 1 hoče takega človeka, kakor je Veselic, napraviti Bkonedeljskirn občinskim predstojnikom. Mi obrali toraj še enkrat na vse prave ljudske prija-jje z nujnim opominom, pri prihodnjih volitvah isto skupaj držati in brez razločka ali Slovenec ali Hec si izvrstne može, ne pa veternjake izvoliti. i Od Sv. Andraža se nam poroča, da šolski sveto-lec pripoveduje, da kateri se na „ Štajerca" naroči, bode mogel dačo plačevati. Naročnik ..Štajerca" pa mu odgovori, da misli prav zagvišno on (šolski svetovalec) za eksekntorja postati, da si tako denar zasluži, ker si ga drugače ne more. Mi pa naše naročnike spominjamo na predpust, kar pomeni toliko, da ima tisti šolski svetovalec vsaj toliko slame rezanice v svoji buči, kakor njegov tovariš ,.fašenk". Zunanje novice. Otroka sežgala. Na Dunaju se je vršila porotna obravnava proti zakoncema Ott, Obtožena sta, da sta svojega nezakonskega sinčka tako pretepala, da je obolel; ko se mu je na ledji napravila bula, jo je oče s škarjami prerezal, da je deček več dni krvavel in končno radi zastrnpljenja krvi umrl. Na to je oče dečka razkosal in posamezne dele telesa v štedilniku sežgal. Ob tem ognju pa je kuhal zajutrek in obed. Policiji je Ott spočetka lagal, da je vrgel truplo v Dunav, končno pa je priznal, da je telesce iztrpin-čenega dečka z nožem razrezal ter posamezne kose sežgal. Kot sokrivka je obtožena njegova žena, ki je dečka živinsko pretepala ter se zanj tudi v bolezni ni zmenila. Pred porotniki sta se vedla zakonca cinično in drzovito. Ott je bil brezposeln monter, njegova žena pa raznašalka Časopisov. Razen sezgane'gs Pepčka imata še dve deklici, ki sta pričali obe jako obtoževalno proti starišem. Izrekla se je toraj sodba. Josip Ott je bil radi umora in sežiga petletnega sinčka obsojen k smrti na vislicah, njegova žena Rozalija pa vječo na 12 let, Okrajni glavar —ropar. Iz Lvova poročajo: Katoliški župnik Milevski v rusko litavskem kraju Krosje v okrožju Kovno je hranil 12000 rublje v za stavbo nove cerkve. Pred kratkim ob 1. ponoči je'zfcudil ropot župnika, in šest ošemljenih mož je vdrlo v vežo. Ošeroljenci so zahtevali, naj gre župnik nekega delavca sprevidet. Ko je župnik, ustrezuje tej prošnji, stopil iz sobe, so mu možje vrgli^okoli vratu vrv, ter zahtevali, naj jim izroči denar. Župnik je ostal navidezno miren ter je pozval može, naj gredo z njim v sobo. Tam je župnik šel k pisalni mizi ter bliskoma potegnil revolver in ustrelil. Dva roparja je župnik ustrelil, drugi pa so zbežali. Mrtveča sta bila okr. glavar in njegov adjunkt, Sluti se, da so biti tudi ostali štirje pobegli roparji uradniki okrajnega glavarstva. Najlepše pa je, da so druzega dne zaprli — župnika, češ, da ni imel orožnega lista. Ropar glavar je šel ropat, misleč, da žnpnik nima orožja! Spomenik — opice. Občinski svet v Grenoblu na Francoskem je baje sklenil postaviti nedavno po-ginolerau šimpanzu „Charlemagne" bronast kip ter je v to svrho tudi že določil večjo svoto. Opica, katero je pred devetimi leti neki raziskovalec Afrike pri-vedel v Grenoble, si je znala baje pridobiti simpatije vsakega prebivalca v mestu ter je imela svoboden vstop v vsakov hišo. Šimpanz je bil reden odjemalec v trgovinah s sadjem in zelenjavo. Pred petimi leti je „ Charlemagne" baje rešil tudi nekega otroka iz vodnjaka; bil je povsem krotak ter je bil v svoji 8 — obleki podoben delavcu; vendar pa je najraje hodil po štirih. Navadno je sedel na strani igralcev v kavarnah ali pa poleg ribičev na bregu reke, kjer je po cele ure presedal ter s častitljivim in pametnim obrazom opazoval stvari, ki so se vršile okoli njega. »Charlemagne" je bil tudi ljubljenec otroške bolnice v Grenoblu. Zato pa dobi spomenik. Slava šimpanzom v Grenoblu! Štiri leta V svinjaku. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: Ob vznožju Raxalpe leži Alenberg. Ta je komisija za ljudsko štetje v hiši ondotnega gozdnarja našla v svinjaku mladega moža, ki je bil skoraj že docela poživinjen. Bil je zavit v cunje in pokrit z blatom. Lazil je po vseh štirih. Dognalo se je, da je revež gozdnarjev 18-letni sin, ki je že 4 leta v hlevu, ne da bi bil kdo o tem kaj slutil. Reveža so prepeljali v bolnišnico. Hišni prijatelj — merilec. V mestu Itbc na Ogrskem je živel posestnik in ravnatelj banke Sokman. Imel je mlado, lepo ženo, dosti premoženja in hišnega prijatelja — mladega zdravnika. Nakrat je Sokman umrl. Njegova žena je dobila za njim 40.000 gld. zavarovalnine. Vsled govorice, da je žena moža umorila le radi tega denarja, je bilo truplo odkopano. In res, našlo se je, da je bil zastrupljen. Zaprli so ženo in njenega zdravnika, ki ji je dal strupa. V ječi se je hotela žena že umoriti, a so ji to za branili. Desetkratni morilec. 28-letni kmet Raju Maric je v vasici Deč v Sremu z nožem umoril 4 osebe ter trupla razsekal. V ječi v Zeraunu pa je ponoči z uteži pobil paznika Pjevca, šel v spalnico ter ondi ubil njegovo ženo in troje otrok ter neko dekle. Nato je pobegnil s tovornim vlakom v Beligrad, kjer so ga prijeli in zaprli. Vilkevi SO ptžrli vojake. Vsled naglo nastalega hudega mraza po gorah in gozdovitih krajih so se pojavili volkovi v velikem številu. Preganjani od gladu vdirajo v sela in napadajo hleve. Pa tudi ljudi ne puste na miru; gladni so tako, da se ne boje niti puške. Iz Galca poročajor da je odšla od ondot romunska patrulja v Barboš. Na potu pa so napadli vojake volkovi. Vojaki so streljali, a vse zaman. Ko so postrelili vse patrone in omagali tudi v boju z bodalom, so se zgrudili in volkovi so jih požrli. Drugega dne so našli samo oglodane kosti, raztrgane uniforme in orožje. Strašna smrt! Razbojniki se pomerili vso pružino. V ogrskem mestu Hegyboz-Uljat so umorili razbojniki žitnega trgovca Grossmanna, njegovo ženo in 6-letnega sina ter odnesli 2400 kron in mnogo dragotin. Posle so roparji zvezali in jim zamašili usta. Nesrečna mati. V Meidlingu pri Dunaju je vrgla žena cajnarja Lefkovicsa svoji dve hčerki skozi okno v III. nadstropja na ulico ter skočila še sama za njima. Žena je bila takoj mrtva, deklici pa sta živeli še malo časa. Cajnarja Lefkovicsa so zaprli, ker je baje nekaj poneveril, zategadelj pa je nesrečna mati končala sebe in otroka. Podgane SO ga požrlo. Blizu Budimpešte na posestvu Csoka-Kuto so pri ljudskem štetju našli v neki hiši oskrbnika posestva zmrznjenega in od pt gan skoro popolnoma požrtega. Oskrbnik je prebi1 sam. Ker je zbolel, si ni mogel kuriti. Zato zmrznil. A podgane so ga ogrizle že živega kajti ok) trupla je bilo mnogo krvi. Samomor iz ljubezni do sestre. nBosn. Po poroča, da je bila sestra pekove žene Savke Droci Stana, smrtno bolna. Sestra Savka je izjavila, 6mrti Stane ne prenese in da pojde s sestro vre^ smrt. In res, te dni se je dekletu obrnilo tako slabo, da je kmalu na to nmrla. Pekova žena smrti ni čakala, nego izginila. Kmalu so jo naši vodnjaku utopljeno. Bila je stara 30 let. Tako imel pek Sava Drocik v hiši dva mrliča: ženo svakinjo. Morilec matere. V FOldesu na Ogrskem je b pred kratkim umorjena neka ženska Antos-Magvoros Orožništvo je dognalo, da jo je umoril njen sin Jo Mati mu je prepovedala razmerje z neko mlado vde ter ga silila, naj se oženi z neko gospodičino. Sin mater ustrelil v obraz in v vrat ter ji vzel 15 kri Nato je šel k svoji ljubici ter plačal dobro večeri Tudi pri pokopu matere je bil morilec. Orožniši je prijelo morilca in vdovo. c, raisrs - !*►. in- JSEJ.A,V°-£SVP*f*r~ 'iiijFlI SVETQVM0ZNANA OSVEŽUJOČA pijača. Nepresegjjiva zdravilna voda. Prekuhane slive prav dobre za svinje krmiti oddaja prav po c e 2v£- Strasclxill 142 na Bregu pri Fluju. Učenec iz boljše družine, z dobro šolsko izobrai zmožen nemSČine in slovenščine, sprejme se ti v trgovini mešanega blaga pri Franc Horvat h-u v Gornji Radgoni. 15 Važno -»i za ženine in neveste. Priporočam svatom svojo dobro sortirano zaloge cvetlic, šopkov, vencev, trakov, čipk (šp Igle za v lase, štrikanih srajc, kravat i. t. d. Kdor hoče kupiti dobro in po ceni. naj se obrne JOS. KOLLENZ=a Ptuji. 160 Razpis službe. Pri mestni občini v Brežicah namestiti je pro-vizorično s prvim marcom t. L službo enega policijskega Istražnika. S to službo zvezana je mesečna plača sedemdeset kron, slnžbena obleka (montura) izvzemši obuvala, prostim stanovanjem v mestni svetovalnici, kurjavo in svečavo. Prosilci nemške narodnosti in samskega stanu morajo biti popolnoma zdravi in čvrsti, nemščine v govoru in pisavi, slovenščine v govora zmožni ter ne čez 40 let stari. Lastnoročno pisane, z zdravniškim in nravstvenim spričevalom opremljene prošnje imajo se najkasneje do 15. februarja t. 1. pri tem uradu položiti. Doslu-ženi podčastniki, žandarmi ali takšni, ki so kot stražniki v zadovoljnost že služili, imajo prednost. Mestni občinski urad v Brežicah, dne 21. januarja 1!)01. m Župan: A. Faleschini. HTCE Chief-Office: 48, Brixton-Road, London. SW. Na koSčeku sladkorja se pri potrebi 20 do 40 kapljic zavžije, da se pospeši prenavljajoči proces in žlezo raziopljajofii učinek, po 1 A. Thierry-ja balzamu z zeleno nunsko varstveno znamko in kopseljskim zaklepom z vtisnjeno firmo: Edino pristno. Dobivajoče v lekarnan. S pošto franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za ■£ krone. Sleklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vskem lončku vtisnjeno varstveno znamko. 137 Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvlečno mazilo sedajnosli. Deluje skoz temeljito Čisteoje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S pošto franko 2 lončeka 3 krone 50 h. __ Eden lonček na poskušnjo proti naprej posla- nemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Kogaski Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja m pazi na gornjo na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko. 136 SezonaTSOi. Dinamit št. o, i, 2, 3. Dinamit kapseltie, (to oboje samo proti dovolilnemlistku) Jamit tudi rujavi. Smodnik za kamnolome. Črni smodnik, bmodniške patrone, posebno močne. Dynamon št. I, močen kakor dinamit št. II. in An= gleške prižigalne žnore (brez privo- lilnega listeka) vsake količine, po najugodnejših cenah, se dobavlja pri Janez Edlmann, c. kr. velika zaloga smodnika v Leifnig pri Ullter- Drauburgu. Med univ. 2 Dr. Ernst Treitl, 5 zdravnik in zobozdravnik £ v Ptuju, Jfr Wagplatz št. 4 pri mostu. ^ & Piplje zobe brez bolečin, blombira za M j£ 1 gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi JJ r£ krone, mostke in cele čeljusti. 37 TJ \. XX .-/ Pisarna odvetnika r dr. E. Ambrositsch-a se nahaja v Ptuj i, Ungarthorgasse št. 9. 159 * ** *------------- Kovaški učenec iz dobre hiše sprejme se s popolnim oskrbovanjem v učenje pri Mihael Vllher-lU v Cirkovci pri Pragerskem. i^s Kovaški pomočnik se sprejme v službo, išče 5e taksen, kateri je vajen le bolj kmečko orodje izdelovati. — Naslov se izve pri upravnišlvu „Štajerca."____________ 164 Sezona 190L Salon za imenitne gcxspodske obleke po meri, najelegantnejšega kroja in zmernih cenah. l52 Leopold rjlein, rpojašlgi moj§teF, %. ]$f. imetnik griuilegija. Vzorci zastonj in frsnko. Maribor, Tegetthoffstrasse ŠtV. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko. — 10 — Snperfosfati (\3.nn£ietrn.a gnojila,) p o ceni fosforna kislina gnojilno sredstvo za vsakovrstno zemljo. Jamči za najhitrejši učinek, največje dohodke. Neobhodno potrebno za spomladno sejanje; ne more se z nobeno drugo fosforno kislino nadomestiti. Superfosfat iz koščene moke, fiolitrov-fosfat, amonjakov-fosfat žveplenokisli-amo-njak, žveplenokisli-kalij, kili-soliter, vsake vrste umetna gnojila najboljše kakovosti. Zajamčena vsebina. l-Vi Kemična tovarna v Hrastniku naStajarskem. Zastopnik za Spodnještajarsko gospod A. Baarter v Ptuju. Skladišče se nahaja v Ptuju pri gospodu Čeh-u. T ±±±± Oves za seme ±&*± domačega pridelka, najrodovitnejše vrste za Spodnje Štajersko, Wilkom in Dupaner, prodaje 1 - £«> Karl Hermann v Laškem (Mark* Tufler). z dobro šolsko izobrazbo, iz prav poštene družine, nemškega in slovenskega jezika zmožen, sprejme se kot UČeneC V trgovino z mešanim blagom pri K. J a Klinu v Mislinju (Missling in Steiermavk). tU ! Razglas. V Času od 4. do vštevši 16. marca 1901 vršili se bodo na deželni sadjarski in vi-norejski šoli v Mariboru sledeči pomladanski kurzi. 1. Tečaj za vino- i n s a d j e r e j o za vinogradniške in sadjerejske posestnike in druge prijatelje teli poljedeljskih strok. 2. Tečaj za viničarje, sadjerejske in cestne strežnike. V prvem bode se najvažnejše iz imenovanih področij sedajšnemu stanu stvari odgovarjajoče, teoretično in praktično obravnavalo; zadnje ima glavneje praktično izobraženost viničarjev in sadjerejcev spomladanskih opravil namen. Število udeležencev je v vino- in sadje-rejskem knrzu na 40, v viničarskem in drevesno strežniškem kurzu na 30 odmerjeno. Dotičnega tečaja udeležujoči se vini-čarji in sadjerejci, kateri niso od posestnikov in občin ali drugih skupščin poslani in svoje uboštvo skoz od občine napravljenim spričevalom dokažejo, dobijo podpore. Vdeleženci obeh tečajev prinesti morajo trsne škarje in drevesne nože seboj. Oni zamorejo take, kakor tudi drevesne žage in drapljače dobre vrste posredovanjem zavoda dobivati. Prijave doposlati so do 1. marca t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. M ar i 1) o r, dne 1. februarja 1901. aitiisi 33 j^^^L. Vnovič znižane cene! ffik i£ Use stroje za poljedelstvo. t1^ * Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Zastopniki se i$čeio! -«■< Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanj sestav Vermorfilov. Mehovi za žvepljanje trt. Mlatilnice. mlini za žito, stiskalnice ipreše) za vino in sadje različnih sestav. Slanioreznice jako lahke za gonili in po zelo zmernih cenah. Sliskalnice za seno in slamo, ter frse potrebne, vsakovrstne polje- deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER, na Dunaju, ll2 Praterstrasse 49. Ceniki brezplačno! Pred ponarejanjem se |e posebno treba ooropati! WmWFfffFPfm h — 11 Dober sa AX STEA se prodaja v žganjski pivnici HILLav PTUJU. 116 G. kr. priv, tovarna za cement Drogerija (lekarna dišav.) Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCmc« v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdote (lakf tiadJtriliaiOfl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. ui Kari Ackermann urar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo or, zlatih in srebernih reči. Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. 1* FRANC KOSI, civilni in vojaški krojaški mojster v PTUJU pri vagi, blizu mosta (Wagplatz), priporoča se cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk. 89 Hi/itUBttJiUJUlJit •m IKKKfcftKKKKXKIIftXItXXKKKX na prodaj. S tremi pari kamenov se proda pod ugoniim pogoji. Več pove Simon Pernat v Sikolah poŠta Pragersko. 151 *x*%Knunnu**uxx***xmn Novi mlin Maribor, gosposka ulica 33 priporoča vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drago gospodarstvo. Jesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz Česar se napravi zdrava domača pijača. Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-zila in drugo kirurgicno blago i. t. d. 89 Kakao sladni čaj il-4 kilo v.ip.hr.it-! 40 lik M Doktorja pl. Trnk6czyja Že mnogo let Izvrstno preskuSena zdravila, redilna in dletelična sredstva, p.iporo-čena v stotinah zativalnlc, priporoča in razpošilja lekarna Tmkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najcenejo se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabllnim navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slaboinelc, malo- krvne, bledicne, za vsakega bolnika, sploh ta vsakega se namesto brezmočne, raz- draiujote kave b ruskega čaja Doktor pl. Trnkoczyjev priporoča kot tečno. krepil" o, zdravo In najceneje _1hranilno sredstvo. Bolje kot »ladna kava. Zavojček vsebine* 40 li, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja TielOfle^TlP kapljice. Izborno srcd*tvo za želodec. Deluje pomirjujoče, kre-/■^avu^vup n.lnn D0ics, (ncfujoče. tek vzbujajoče, Čisti želodec inpospeioj« prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOfflifP odvajalno, želodec Čistilne- Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka- O ^p* '•-»■• se to festoJtrat pripeti pri drugih kroglicah. UbranjujoČe je io sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vslcd zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, seat škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K. PrSn.1 p,i"Čni in kaaljev SOk ali zeliščni sirup, prirejen z lahko rasivarljivim i^.—^^apnenim železom, uteiuje kaSelj, raztvarja sliz, lajša bol M kašelj, vzbiijatek Iti tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. TlrO-TlilTli ali udov cvet (8ichtgoUtj priporočljiv je kot boli uieiujoee. hula- ■a-** S _ J^" drgucnje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg- nenje po d igem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, ptesku'eno stedMvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s-priloženim čopičem bolno mesto sgolj namazati. Steklenica SO h, Sest steklenic 3 K 50 h. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živino, opozarjamo Iste possbno na doktorja pl. Trnkoczyja redilna Varstvena znanima. pripravke za Živino. Doktorja pl. Trnkoczja Xivinski ret,,'n' prašek za notranjo rabo pri tra«ah volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabijevan, kadar krave nočejo Srctt, in da se zboljšiije mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo •* K. PraŠiČi i re0"llni '" krmilni prašek. Vat**«-^■—3^__nu in dietetično sredstvo za praSi- ce. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toliče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. — 12 — KARL MARK, fabriška zaloga klobukov Tegetthofstrasse 35 v Mariboru, Tegetthofstrasse 35 priporočam za jesen in zimo fine volnene m fllcaste klobuke, nepremočljive štajerske lodnaste ktobuke od gl. 1.50 naprej. Klobuke za dečke po ceni. Največja zaloga vsakovrstnih filc^Stih copatov, visokih in nizkih od 90 kr. naprej, kakor tudi športne in zimske kape po vsaki ceni. Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled. 81 JOS. KASIMIR v Ptuju, f1orij a nski trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus." Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja »Generali" ustanovljeno leta 1876. — Zaloga Jladkorlfl, kaPC. Čaja, ruma, celega in zasckanegji Jp«fta, najmočnejšega špirita za }«ib. Žganja, najboljšega olia, cementa, karbolixcja, žgane $mole, suhih in oljnatih farb, firneža, ZPCpla, apno za klajo (Futtcrkalk), flrenke $0li, SOflc, ŽajfC, živinske in druge kOttaČe i. t. d. po najnižji ceni. 78 ■HHHlIBBMllli Josef Kollenz v Ptujn priporoča svojo ur* steklarsko in porcelansto blago *** posebno mednike (sodceki za med), steklenice (flase) za jesih in slatino, šipe za okna. Velika izbira po$OtfC za gOStilRt, OBOirc za podobe, poziačenje oftoireo in os«Kor$iin imnib in Kovinskih reči. e G. SCHMIDL™ nasledniki v C e I j i Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 20 trgovina z suknettin, rokotvorniw, platneni«, 4r#bii«, tkanin in wovoiegaiv blago«* Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bieikelnov. Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunajniin naročilam najhitreje in po vsem vstreže. Kopališče v Ptuju. Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle kapele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper trganje po udih in kosteh. s Ifranz IMescl prej Max Ott, najpoprej Poskoschill, trgovina z železom, kovinami in orožjem, Florijanski trg V Ptuju Ungarther ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha, drata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, orodje za peljedeljce, vinorejo in vsako obrt. g5 §0* Nagrobne križe "^pg pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah. Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjske lito in plehasto emalira.no posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo, okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.) &bv<^^«^CA^^^ '£ Umeten kolar in izvrsten sodar iSče v ugodnem kraju primerno stanovanje pripravno za kolarsko obr z nekoliko zemljišča. Sprejme tudi službo kot kolar pri kakem velepo sesluiku. Naslov se zve pri upravništvu ..Štajerca"- 149 W~*WW V V WW »»•»» Vl^lVff WW » V » » — 13 — Ad. Hochegorja | Hiydo zastopstvo marienfeldske tvornice motorje? In lofeomobil (Marlenfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrlk) Buna] VIII 2 Josafstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice »Josefstadterstrasse.* [Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajno$ti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mla-tilne priprave. — Mlatiinice od Hofherrja in Schraoza. MP" Obsežna jamčenja. "^k% Ugodni plačilni pogoji. ■ Ceniki brezplačno in poštnine prosto. |B| ^ XX X traun $$tig*r v Celji. Trgovina z špecarijsktm, kolonjalnim blagom, sladčicam (dclikatese) in mineralno vodo na debelo in drobno. 23 XX Najizbornejae, pripoznane izvrstne na i; *; 3- 4,-reztta, jeklene pluge, Travniške, za mah, členaste Krqnp in poprečne (diagonal) Wl t*IIC9 kelčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske val arje Sejalne stroje „Agrlcola", stroje za, kositi travo, deteljo in žito, grabne za seno in žetev, grablje za seno obračati. Pntentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe, padne in grozdne mline, grozdni rablaci, Wttf stroje za rezanico *W*M 8 patentovanimi valjarji (Ringschmier-lager) z najležjlm tekom )n se prihrani 40°/« moči. Mline za šrot, ribežne za repo, prenošajoče peči za štedilne kotle, soparaike za klajo (futer.) Dopisuje se tudi v slovenščini. 98 Lllatilnice Q s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za ročno privlačno • Taborstrasse štev. 71. Odlikovana z nad 400 zlatimi, srebemimi in bronastimi medaljami na vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna prim an ska pisma zastonj. — Zastopniki in pre* _______i _____i _____kupci se iščejo._______________ Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, ¥ PTUJU, glavni trg priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perle, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah. IS Lastnega izdelka, močne pristne sreberne, puncirane, gladke ■•*• poročne prstane "^PB s ploSčkami in črkami, kakor bele niklaste prstane za neveste se dobijo po ceni le pri izdelovatelju: JOS. QSPALTL, ~W trgovina z urami in optičnim blagom, PTUJ, cerkvena ulica štev. G. lso Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se ukuti kramarskih in živinskih sejmov, ____ ob jednem tudi WtT konjski sejmi ~Wm s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tndi tuji, da celo* inozemski kupci. 46 — 14 — MMMMMWMMMMM Naznanilo. Glede na ngodne uspehe, kateri se dajo doseči, ako se vseje zemlji ter vremenskim razmeram primerno seme od detelje in travnih zmesi, namerja gtajarski deželni odbor tudi letos ponuditi posestnikom priliko, da si zamorejo vkupno naroČiti potrebnega semenjanajboljse kakovosti po primerno nizkih cenah. Štajerska rudeču detelja, prosta predenice (grinte), ter vsa druga navadna deteljna in travna semena bodo se oddajala v množinah od f> kil naprej v ceno, kakor da bi se naročilo 100 kil semena od ene in iste vrste. Različna travna semena bodo se zmešala prod oddajo po predpisu znanega veščaka. c. kr. dvornega svetnika dr. Teodora viteza pleni. \V e i n z i e r 1, kakor je to treba za napravo travnikov. pašnikov ter zemljišč, katere služijo samo mimogrede za pridobitev krme (začasnih travnikov). 1 kila take zmesi bo prišla, postavljena na kolodvor v Grader. se zamotkom vred na 1 if 40 A do 1 K 60 h (oziraje se na sestavo zmesi iz dražjih ali cenejših semen). Na eno oralo se vzame 29 do 37 kil take zmesi (kakoršno je seme in v katero svrho se ono vseje). Vsi oni posestniki, kateri želijo naročiti potrebno semenje skozi nas, se s tem opozarjajo, da je treba doposlati naročitve najkasneje do 15. svečana 1901 deželnemu zemljodelskemn inženirjn gosp. Eduardu Simony v Gradec. Hans Sachs-ove ulice štev. 2; to zaradi tega, da se naročeno semenje zamore dati poprej preiskati, je-li je tako čisto in kaljivo. kakor so to trgovci zajamčili. Na naročila, katera se vložijo po 15. svečanu, se ne bode ozir jemal. Rudeča detelja razpošiljala se bo koncem meseca svečana in v začetku sušca, travniška semena šele okoli polovice meseca sušca. Vsakemu takemu naročilu, oziroma prošnji za sestavo semenskih zmesi, mora biti pridjano: l.Velikostzemljiščav oralih ali hektarih, kakor tudi, je-li se potrebuje seme za napravo novega travnika ali samo za izboljšanje starih senožeti. 2. Je-li zmes namenjena za naprayo stalnih ali samo začasnih senožeti. 3. Navesti se mora tudi, je-li zemlja, kamor je travna zmes namenjena, mokra ali bolj suha; namerja li posestnik na tako izboljšano senožet napeljati vodo ali ne. 4. Popis zemlje: je-li ona težka, lahka ali močvirna. Pri planinskih travnikih je tudi visočino nad morjem omeniti. 5. Slednjič se naj tudi zadnja pošta, oziroma železniška postaja, kamor naročnik semenje želi, natanko navede. Opomni se še, da se bo naročeno semenje pošiljalo samo proti povzetju denarja, ter da se naročitve ne dajo več preklicati. Gradec, dne 17. grudna 1900. J39 Od štajerskega deželnega odbora. ; „Štajerc" I izhaja vsaki drugi četrtek, j prinese najnovejše novice in zastopa inte rese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred sami 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone.y6o vin. s pošti vred. Naslov: „Uprapitelj$tPO Štajerca p Ptuj«," Izvrstne in najnovejše domače mline brez kamnov in valjerjev, s samodelujočem sitom za kuhinj sko. posebno pa za živinsko moko, jako trpežni, ki se daje lahko gonili z roko, ali z vsako drugo silo, izpolnuje in prodaja od 75 yId. naprej, kakor tudi vse druge kmetijske stroje po najnižji ceni, ter rad natančno odgovarja slovensko ali nemško J o s. Božič, kmet v Vancivesi, posta Grafenstein na Koroškem. * Seiger»jeva * trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami \ v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloya molitvenih in šolsJcih knjty in ljudskih (narodnih) spisov. 20/f. — 15 — Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Edmund Mauthner=ja. v Budapešti. . Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na dom postavljeno; zalogo ima samo trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča v PTUJU. Vsakovrstna deteljna semena: štajerska Dietna, predenice prosta Incerna Tletna predenice prosta rudeče čveteča 1 letna predenice prosta, Esperset, hopfen, sotska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: mamnth dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska ramena velika podolgasta, ekerndorfska rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krmenje, podzemska kolo-raba za krmenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez 1 u p i n k za olje dobivati, mohar za zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrščica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (Ink) mala in rudeča. Vrsta travnih semen: Travna mešanica za mokra tla, Travna mešanica za suha tla, Ravgras, Honiggras, ioriengras. Gold-hafer, Rispengras, Wiesenschwingel, Wie-senfuchs črni, Rosengras Thimothensgras. Zelenjadna semena: Karfijol, zlati koren, (Schlangeng1urken) zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkvica, Sastniak, por, paprika, jedilne buče, en-ivija in glavnata solata, majoron, basili-kum sladkorne melone, timijan vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji rumeni krompir. Semena za cvetljice: Reseda, rožmarin, fojgel, klinčeki (nagelni) čudežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portal ac, verbenien, mačehe, zinien, samtblume, vergissmein- nicht. Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani in pre-klani štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sodna drevesa, milo (Schmierseife) in mrceŽni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Ceniki zastonj in franko. — 16 — Dr. Rose balzam Praško domačo mazilo za želodec iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je že več kakor HO let občno znano domaČo zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Prenavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BIST" Po pošti razpošilja se vsak ian. "390 Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avslro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpoSlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 1-68 6/2 pužic, ali za gld. 2-30 6/1 puSic, ali za gld. 2-48 9/2 puSic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo po-stavno depouovano var-stveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. Praga, Mala Struna, Razpošilja se vsaki dan. — Zalega po lekarnah v Ovatro-Ogerskem, v Celju pri M. Rauscher-ju in Otio Schwarzl-u; v Slovenskem dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" ogel Nerudove ulice. potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a. Gradcu pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Lcyrer:ju v Radgoni. 101 £ Pozor gospodarji! »Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. nGloria-'zacimbnakrma za govedo, pospešuje prebavljanje, Čisti kri, zboljSuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 0*70, 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobbodno potrebni dodatek h krmi za mlado, mojzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2 —, 100 kg. K 22-— iz Dunaja. VaselinOvO mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: «/j kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4'—. Rusko patentovano mazilo za usnje po x/a kg K 1-10, 1 kg K 2--, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40, 100 kg 24—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. W/W Občuje se slovenski. *^« 99 JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6, priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih žlahnib Ramenop, zlatnlae, srebernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo xu- tlb, irebernlh, tuM- in nikdnastib »r. 2a vsako uro se več let jamči. baro ltpotho tU dragOtijO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. . UsakOvtstaa pOprapila se sprijemajo in vsakemu v sadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. b Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „R zelenem vencu" v Ptuju kupuje zmiraj frišna jajca, med, čebelni vosek, maslo, krompir, čebulo, česen. vsake vrste fižol, posušene gobe, hren in drugo frišno zelenjavo, potem živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, dalje orehe, lešnike in vsakovrstno frišno sadje. Vse to po v i s o k i h cenah. i&m* m parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *° Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Kelbič Tisk: W. Blanke v Ptuju.