'TA :cmji23IIC4
VRCA
.6 ;
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelji Okrajni odbor SZ DL Novo mesto, — Izhaja vsako sredo.
Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, letrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 9 ameriške dolarje. — Tek. račun prt Komunalni banki t Novem mestu, *t 60-KB-15-2-24
Štev. 44 (398) LETO viii
NOVO MESTO, 30. OKTOBRA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone GoSnflc Naslov uredništva Ut uprave Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 80. Post pred. Novo mesto 83 Telefon uredništva In uprave: tt. 137. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-taložniako podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja 7,"" evel
Dolenjskozborovanjeslavistov  IZVOLJENI SO
občinski ljudski odbori
Za še lepši napredek slovenskega jezikoslovja in literarne vede
Zborovanje slovenskih slavistov v Novem mestu in DoL Toplicah se je začelo v soboto 26. oktobra 1967 oto 10. uri dopoldne v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Po pozdravnem govorni predsednika slovenskega Slavističnega društva prof. Ju-rančiča, ki je orisal delo društva v sadnjem razdobju ter pomen in smernice letošnjega zborovanja, je pozdravil zfborovalce predsednik okraja Novo mesto Prane Pirfcovič. Po izvolitvi delovnega predsedstva je sledil prvi referat zborovanja. Referent, univ. prof. dr. A. Blodnjak Je govoril o stanju slavistike doma in po svetu.
Z zborovanja so slavisti poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, Mihi Marinku, Borisu Kraigherju,   nadalje nestorju
slovenske slavistike novomeškemu rojaku dr. Rajku Nahtigalu in še nekaterim. Po referatu so se slavisti udeležili odkritja spominske plošče jezikoslovcu Ivanu Kostialu, popoldne pa so si ogledali zgodovinske in druge zanimivosti dolenjske metropole.
Oh osmih zvečer so v spominski lo*i na Vratih položili venec pred ploščo narodnega heroja Vinka Paderšlča. Življenje tega dolenjskega partizana, študenta slavistike, je s toplimi besedami orisal njegov sošolec prof. dr. JoAe Mahnlč.
Po otvoritvi razstave v Studijski knjižnici Mirana Jarca so se slavisti odpeljali v Dolenjske Toplice, kjer se je v nedeljo !n ponedeljek nadaljevalo zborovanje s strokovnimi referati.
Volitev v sbore proizvajalcev industrijske skupine v soboto 26- oktobra, se je udeležilo v (Okraju 94 odstotkov volilnih u-pravičencev. Po občinah pa: Črnomelj 92 odstotkov, Kosta-njevAca 09 ©d,stotk«W, Metaka 94 odstotkov, Mirna 93,8 odstotka, Mokronog 100 odstotkov, Novo mesto 93 odstotkov, Semič 98 odstotkov, Straža-Toplice 99 odstotkov, Šentjernej 96,8 odstotka in Žužemberk 97,9 odstotka ter Trebnje 93,3 odstotka.
Volilna udeležba v nedeljo, 27. oktobra, v zbore proizvajalcev kmetijske skupine je znašala za okraj 85 odstotkov- Po posameznih občinah: Črnomelj 82,4 odstotka, Kiostanjeviea —
Želimo, predlagamo, bomo...
Odmev z zborov volivcev v občini Črnomelj
Pomanjkljivi bi bilj pri svojem delu, če ne bi ob zaključku predvolilnih zborov volivcev analizirali rezultatov in predlogov, ki so jih predlagali volivci po vsej črnomaljski občini, ter si tako ustvarili, slijjo dejanskega stanja na terenu in spoznali hotenje in težnje prebivalstva v posameznih področjih. Zbrani material mora nuditi Izhodišče za delo in obravnavanje novoizvoljenemu občinskemu zboru, katerega člane je prebivalstvo Bele krajine z zaupanjem izvolilo na nedeljskih volitvah.
Zbori volivcev na območju pred kratkim priključenega dela odpravljene občine Sta/i trg so imeli enovit odjek. Vse prebivalstvo je namreč enoglasno
izrazilo zadovoljstvo, da bo lahko zopet volilo svoie predstavnike v občinski ljudski odbo: Crnome 11 in bodo tako ponovno priključeni področju Bele krajine, kamor teže v zemljepisnem, kakor tudi v življenjskem oziru. Da bi bila ustvarjena čimiboljša zveza področja Starega trga s središčem občine, »o prebivalci predlagali, naj bi se uredila vsaj trikrat tedensko obojestranska avtobusna zveza na progi Stari trg—Črnomelj ln čimprej naj bi dogradili cesto, ki vodj od Kvasih prnko Tanče gore v Stari trg, Volivci so tudi zahtevali, naj bi se že vendar uredil problem preselitve sedeža okrajnega sođiSča H Metlike, v Črnomelj, o čemer je že iz-
rekla svoj sklep tudi Ljudska skupščina Slovenije. Preselitev sodiSča Je bil predmet razprave še na zborih volivcev na Vinici, Sinjem vrhu, Dragatušu, Marin-dolu, Bojanclh in Adle&ičlh. Prebivalstvo zahteva od novoizvoljenega ljudskega odbora, da se v najkrajišem času doseže preselitev sodišča iz odročnega območja v središče Bele krajine, t. j. v Črnomelj.
Na posameznih zborih volivcev so Drecej govorili o raem*-
(Nadaljevanje na 2. etratvi)
Podbočje 74,8 odstotka, Metlika 81,8 odstotka, Mirna 96 odstotkov, Mokronog 97 odstotklov, Novo mesto 88,5 odstotka, Semič 78,5 odstotka, Straža - Toplice 99 odstotkov, Šentjernej 76 odstotkov, Trebnje 85 odstotkov, Žužemberk 85,8 odstotka. Kot je razvidno je bila največja udeležba pri sedanjih volitvah v občini Straža-Toplice. (Pri tem niso vStett upravičeno »odsotni volivc1).
Volitve odbornikov občinskih ljudskih odborov so končane. Prvič v zgod.ovlnl sestavljata obč*nske ljudske odbore dva zbora: občinski zbur in občinski zbor proizvajalcev. V novih občinskih ljudskih odborih Imajo torej proizvajaJci svoje predstavnike, tako kiit ,so Jih dose-daj Imeli v okrajnih, republiških ln zveznih organih. Prek njih bodo proizvajalci, kt ustvarjajo družbena sredstva, Imeli vpogled, kako ta sredstva trosijo ln kam se vlagajo-
Pri zadnjih volitvah so naši volivci pokazali velik*) mero zanimanja za družbeno upravljanje v občini in okraju- Z udeležbo in fcbfro so dokazali, da Jim ni vseeno, kdo jih bo bodoča štiri leta zastopal pr' vodstvu lobčine in okraja. Zlasti velja to za proizvajalce industrijske skupine, ki ustvarja največ družbenega dohodka. Marsikje volivci te skjupine niso Čakali, da bi ne zaprla vrata vodUsČ, pač pa so prišli pred
volišča Se prej, v zgodnjih jutranjih arah, in večina tudi volila takoj zjutraj- Popoldne so v glavnem prišli na vlolišča le delavci in delavke druge in tretje izmene. Tudi volivci fcme-tllljske proizvajalne skupine so pokazalj veliko zanimanje, sato je bilo na voliščih v nedeljo 27. oktobra prav tako živahno, kot v nedeljo prej in 28. oktiohra.
Danes skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Danes dopoldne ob 9. url se je začela v sejmi dvorani okrajnega ljudskega odbora skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki jo j« aklieal predsednik Anton Rolih a temle dnevnim redom: poročilo o finančnem poslovanju zavoda v letu 1997, revizija invalidov dela II. in III. skupine in njihova zaposlitev, higiensko tehnična zaščita dela v podjetjih in delo zavoda na tem področju ter razpravljanje 0 plačilu potnih stroškov zavarovancev do zdravnika, o skupščini bomo prihodnji teden obširneje poročali.
Lovsko kočo gradijo
Člani novomeške Lovske družine »o sklenili, da si zgrade lovsko zavetišče na Brezovi rebri. s pripravljalnimi deli so že pričeli-
Reforma šolstva -
NOVOTEKSOVE vrstne hišice — primer praktičnega in sodobnega stanovanjskega bloka na novomeškem Marofu. To je pot delovnih kolektivov za odpravljanje stanovanjske krize.
Izobraževanje ni obrtniško ali tovarniško delo, ampak je delo, ki zahteva mnogo znanja, časa *tn potrpljenja, saj ne oblikujemo mrtve prirode, ampak živo — ČLOVEKA! Vsak naj pomisli na svojo pot izobraževanja, pa bo spoznal, da je to delo res zapleteno in odvisno od mnogih činitelj ev.
V naše obvezno šolanje sedaj vključujemo:
a) nižjo gimnazije,
b) Atlrirazredne osnovne šole.
c) osem razredne bolj ali manj razvite osnovne šole.
Za obvezno šolanje se nam je nakopičilo že toliko imen, da se že sami lovimo, kako bi ga najbolje pojmovali, da bi bilo vsem razumljivo. Najdemo Ime »Državna osnovna šola« — vse šole so državne; ali pa »Ljudska šola« — vse šole so ljudske; ime »Osemletka« nam pove, da traja
obvezno šolanje osem let, a ime »Osnovna šola« nam tolmači, da otrok v tej obvezni šoli dobi osnovno, temeljno znanje. Kako se bo dokončno uradno imenovala šola za obvezno Šolanje, Je stvar razmišljanja in predlogov državljanov.
Iz gornjega razvida vidimo, da imamo zelo neenotno organizirano obvezno šolo. Nižje gimnazije so v večjih središčih ter so bile upravno ločene od osnovnih 'šol, od katerih so dobivale učence. Vse ostale šole so bolj ali manj razvite osnovne šole; teh je največ, zato jim bo treba posvetiti največ pažnje. Da bi enotno obravnavali obvezno Šolo, je nujno, da jo organizacijsko utrdimo na znotraj ln na zunaj.
Glede notranje organizacije imamo sedaj razredni, predmetni in kombinirani pouk. Na niž-
2V otranfepolitični  tedenski pregled
Se več za
Volitve v občinske ljudske odbore so za nami. Z udeležbo smo lahko zadovoljni, saj dokazuje, da se velika večina volivcev zaveda pomena teh organov, O nalogah občin smo že pred volitvami precej zapisali. Zato naj v današnjem pregledu zapišemo nekaj več o zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, pravzaprav o eni izmed dveh resolucij, ki so jih takrat sprejeli. Pred dobrim tednom je ljudska skupščina razpravljala o bodočem razvoju osebne in splošne potrošnje. Pod osebno potrošnjo razumemo vse tisto, kar si lahko posameznik privošči s svojimi dohodki, ki jih dobi, če je zaposlen. V splošno potrošnjo pa spadajo vsi izdatki, ki so namenjeni za gradnjo Sol, stanovanj, bolnišnic, za napredek znanosti in kulture, za zdravstvo in socialno zavarovanje in končno še za državno upravo. Sem spadajo tudi izdatki za narodno obrambo.
Danes bi zapisali nekaj več prav o tej drugi resoluciji. To se nam zdi potrebno že zato, ker prav radi pozabljamo, da je treba sredstva, ki jih uporabljamo za vse prej naštete stuari, z drugo besedo za družbeni standard, prav tako upoštevati pri ocenjevanju življenjske ravni prebivalstva. Da bo itvar bolj razumljiva bi zapisali še primer, čeprav malo poenostavljen: V naselju, kjer imajo kino dvorano, ureje-
ne ceste, primerno razsvetljavo, sodoben zdravstveni dom in druge podobne ustanove, je življenjska raven prebivalcev prav gotovo višja kot v kraju, kjer r>sega tega še nimajo. Prav to pa kaj neradi upoštevamo pri ocenjevanju življenjske ravni in nekateri celo pravijo: saj od tega nimamo nič. To pa le m tako. Pri nas je še vedno komaj 39 odstotkov delavčevih prejemkov vezanih na učinek dela. Vse ostalo pa dobi zaposleni že samo zato, ker je v delovnem razmerju. Sem spadajo otroške doJclade, socialno zavarovanje, zdravstvene usluge, pa tudi regresi na cene, ki še vedno niso ekonomske, na primer stanovanja. Pomeni, da so bili že doslej izdatki za tako imenovani družbeni standard precej visoki.
V prihodnjih petih letih bomo dali za družbeni standard približno enak, v letu 1961 pa celo manjši odstotek, narodnega dohodka. Lansko leto smo namenili 2a izdatke v šolstvu, kulturi, zdravstvu itd. 14.5 odstotka narodnega dohodka, v letu 1961 pa bomo dali za te namene 13.1 narodnega dohodka. S tem pa ni rečeno, da se bodo zmanjšala denarna sredstva, ki jih bomo porabili za te namene. Narobe, ker se bo narodni dohodek po načrtih do leta 1961 povečal za več kot 500 milijard, se bodo tudi sredstva za splošno potrošnjo, ne glede na manjši odstotek udeležbe v
narodnem dohodku, povečala skoraj za 70 milijard dinarjev. Še celo pa se bodo povečala sredstva za negospodarske investicije. Sem spada gradnja novih bolnišnic, ttanovanj, kino dvoran, jiz-kulturnih naprav itd. itd. Lansko leto smo porabili za to 75 milijard dinarjev. Letos bomo porabili že okoli 15 milijard več in vsako naslednje leto se bo vsota povečala za nadaljnjih 10 milijard, tako da bomo leta 1961, predvidoma, porabili za ?icgospodarske investicije 130 milijard dinarjev.
Program predvideva, da bi morali v prihodnjih petih letih porabiti največ denarja za gradnjo stanovanj. Povprečno okoli 64 milijard na leto. Zatem so komunalne dejavnosti. Za izboljšanje teh služb, sem spadajo vodovodi, kanalizacija in podobne gradnje, naj bi porabili povprečno okoli 16 milijard dinarjev na leto, za gradnjo novih šol 14 milijard, za zdravstvo 13 milijard in 700 milijonov, za državno upravo pa precej manj, okoli 4 milijarde v vsakem letu. Nekaterim se zdi tudi ta vsota velika. Toda pomisliti je treba, da je veliko občin, ki premorejo komaj en sam pisalni stroj. S temi milijardami bomo boljše opremili državne ustanove, kar je prav tako potrebno, če hočemo, da bi službe, ki jih upravljajo, dobro delovale.
Iz številk, ki smo jih navedli, je razvidno, da gre tu za velikanska sredstva in da pač ni vseeno, kako jih bomo uporabljali. Na vseh teh področjih, se pravi v šolstvu, zdravstvu, socialnem zavarovanju in drugod, že imamo družbeno upravljanje. Zato bodo morali ti organi družbenega upravljanja smotrno izkoriščati ta družbena sredstva.
V PETEK BOMO 2 ROŽAMI POKRILI GROBOVE NAŠIH DRAGIH RAJNIH. ŠE POSEBNO PA SE BOMO SPOMINJALI BORCEV IN ŽRTEV NASE REVOLUCIJE, TISTIH, KI SPIJO V ZNANIH, IN VSEH TISTIH, KI SPIJO V NEZNANIH GROBOVIH PO VSEJ NAŠI SVOBODNI DOMOVINI...
Za boljše turistične pogoje
Na seji upravnega odbora Turističnega društva Novo mesto so pretekli teden razpravljali o sedanjih nalogah društva.
Kot prvo nalogo je upravni odbor »prejel, da uredi na Otočcu camping prostor. Zunanja preure-dltvena dela na gradu bodo letos končana. Cez zimo bodo uredili apodnje prostore za gostišče, tako da ga bodo lahko odprli že maja
mreža osemletk
Jih gimnazijah poteka predmetni pouk, na osnovnih šolah pa razredni ali kombinirani pouk.
Na učinek dela vpliva število delavcev, odmerjen čas, orodje, vrsta dela, material itd. To ugotovitev lahko prenesemo tudi na delo v obvezni šoli, kjer pa ugotavljamo sledeče:
a) Nižja gimnazija Ima predmetni pouk. Razred poučuje več učiteljev. V glavnem imajo ne-' kaj učil. StarSi pomagajo šoli vsaj delno.
b) Na osnovnih šolah v centrih, ki imajo samo prvi, drugi, tretji in četrti razred, poučuje v vsakem razredu po 1 učitelj. Učila imajo vsaj delno, starši pomagajo šoli.
c) Na šolah, ki Imajo prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi razred, pa poučuje več razredov 1 učitelj. Število učiteljev se ravna po številu všolanih otrok. Učil je malo ali ni. Starši izrabljajo otroke za delo.
Kje Je sedaj lahko boljfca kvaliteta pouka J Odgovor je jasen. Tam, kjer več učiteljev poučuje en razred, ali pa vsaj tam, kjer 1 učitelj uči samo 1 razred.
RAZREDNO IN PREDMETNO POUČEVANJE
Nadi starši se ogrevajo za razredno poučevanje od prvega do četrtega razreda in za predmetno poučevanje od petega do osmega razreda. Tako poučevanje, ki ga učiteljski kolektiv s skupnimi močmi in s pomočjo ostalih činiteljev oblikuje, je resnično kvalitetno, ker učitelji posamezne predmete lahko res uspešno poučujejo. Poglejmo na šolo, kjer poučuje vseh osem razredov samo 1 učitelj (Rožni dol, Planina, Drage, Bojanci, Vrhe, Lakenc, Zilje, Marmdol, Trška gora, Gaber, Šmarješke Toplice, Radenci in Zagozdac). Tu uspehov ne moremo meriti z isto mero, v glavnem take šole dajejo znanje prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda, morda še petega. Tu ni krivda učitelja ne otrok, ampak je krivda v organizaciji obveznega šolanja. Spremeniti to organizacijo pa zahteva ogromna materialna sredstva.
Pouk na takih šolah se lahko izboljša takoj, če dve aH več učnih moči poučuje na šoli. Kolektiv ima vzgojno in Izobrazbeno moč, zato so šole s številčno močnimi kolektivi učiteljev najbolj uspešne, ker Je kljub vsem objektivnim težavam človek še vedno tisti, ki ustvarja.
Razen predmetnega in razrednega poučevanja imamo še kombiniran pouk. Kjer učitelj sam poučuje na šoli, mora učiti dopoldne ln popoldne, dopoldne poučuje navadno četrti, peti, šesti, sedmi, <>sur razred, popoldne prvi, drugi, tretji razred. Obenem ima torej v učilnici tri razrede ali več, zato mora predelovati tri ali več različnih učnih programov. Tako delo zahteva veliko priprave, mnogo učil, dobre učbenike in dobrega učitelja. Vsak greši, kdor misli, da ima učitelj na taki šoli čas še za druga dela. Ce dela Še drugod, prav gotovo Sepa delo v šoli. In kaj je bolj važno: dobro učiti naš mladi rod aH pa biti vse in niči In ta »vst-« Je še vedno ovira za uspešno delo učitelja v šoli. Na vasi pač mislijo, da mora biti učitelj univerzalen na vseh področjih.
Zagotoviti kader za Izobraževanje odraslih Je nujno, zato storimo vse, da odpravimo šole, kjer poučuje samo en učitelj. Dva učitelj« it te laže pomagata, otroci bodo več pridobili, ker bo en učitelj učil dopoldne, drugI pa popoldne. Le tako bo učitelj našel čas za svoje lastno samoizobraže-vanje in za izobraževanje odraslih.
OBVEZNA S0LA — OSEMLETKA
Prav gotovo bomo te v šolskem letu 1058-66 opustili vsa dosedanja uradna, in neuradna Imena obvezne šole. Obvezno solo bomo verjetno imenovali »Osemletka«. Ta »Osemtetfka« pa se bo razvijala z rastjo materialnih možnosti. Nima pomena, da prehitevamo našo zmogljivost ln Je tudi brez smisla, da bi bila peto kolo. Naši delovni kolektivi bodo morali bolj resno pretresati svoj kader. NI vse stroj In lepe »hale«, več Je človek, več Je znanje človeka, ki zna racionalno izkoriščati stroje. Cas je že, da bodo delovni kolektivi raznih tovarn, zadrug, obrtnih, trgovskih ln gostinskih podjetij Itd. začutili, da neurejeno šolstvo ogroža tudi njihov obstoj.
Koliko Je bilo storjenega v tem smislu v preteklih 1« letih po osvoboditvi, naj kolektivi sami uro tove na svojih sestankih.
(Nadaljevanje na 3. strani)
prihodnje leto. Zaradi bližine avtomobilske ceste in prijetnega kraja lahko računamo na velik obisk zlasti tujih avtomoblllstov. Zato je nujno treba urediti v bližini prostor za taborjenje, ki mora biti dovolj velik, prtmerno opremljen in ograjen.
V Novem mestu je nujno potrebna avtobusna čakalnica. Potniki, ki potujejo z avtobusi — in teh Je dnevno več sto — v slabem vremenu nimajo kam pod streho. Upravni odbor TD meni, da Je treba čakalnico postaviti čimprej, lA to na najbolj primernem kraju. Mora pa biti to primerna ln dovolj velika stavba, da bo v njej le prostor za prodajo voznih listkov, trafiko ln po možnosti tudi za prtljažnico. To vprašanje bodo čimprej proučili arhitekti ta predlagali najboljšo rešitev.
Glavna ovira, da se tujci ne zadrte dalj časa in " večjem številu v mestu, je pa znano pomanjkanje tujskih sob. Se te, ki so namenjene gostom, so v precejšnjem številu zasedene po stalnih stanovalcih. Tako huda stanovanjska stiska neposredno ovira tudi večji tujski promet, vendar s« trenutno ne da pomagati. Rešitev Je samo v gradnji stanovanj. Potrebno Je bolj odločno zahtevati od podjetij, da grade za svoje delavce in uslužbence stanovanja. Ko bodo končana dela na dozidavi hotela Kandtja. in urejene tujske sobe nad kavarno Metropol, bo na razpolago več sob za tujce. Po predvidevanjih bo to že prihodnje leto. Brez teh osnovnih pogojev pa ne moremo računati na večji dotok tujih turistov, čeprav mnogi žele ostati v mestu dalj časa.
Noti stop trgovina v Novem mesta
Končno bomo tudi v Novem mestu dobili trgovino z nepretir-ganim obratovalnim časom, tako imenovano »Non stop« trgovino. Te bo Špecerijska poslovalnica podjetja »Zarja« pri mostu (trgovina Kolon*ale). Ta poslovalnica bo od prvega novembra dalje odprta vsak delavnik nepretrgano od 1. sjutratf do 8, zvečer.
Novomeške gospodinje, zlasti
tiste, ki so v službi, to koristno novost v Novem    mestu samo po7","nvljaio, saj jim bo eek> lajlala nabavo rv-trebšcin.
VREME
za Cas od i. do 10. novembra
Med 3. in 4. novembrom ponovno padavine z ohladitvijo. Zatem vse do konca tedna suho vreme« sprva hladno, nato pa postopno topleje.
Medved pobil konja
v nedeljo okrog pete ure ija-traj si je medved izbral obilen plen. Konji, last Pranja Popovima iz Črnomlja so se pasli ob robu vasi Sredgora. Eden Izmed medvedov, ki se pogo-sfto sprehajajo okrog vasi, se je približal vasi in napadel enega izmed konj. Ta ae mu je ubranil in mu ranjen ln opraskan ušel. Medved se je lotil drugega konja ln ga pregnal približno 300 m od vasi proti Topličici, kjer ga je končno ugrabil in umoril. Ugrabljeni plen je odvlekel kakih 20 m navzdol po strmini in se z njim pošteno »založil«, saj je na mah zmanjkalo dobro četrt plena Kosmatinec je misel tuđi drugo noč na kraj, kjer je pustil del svojega plena in si ga tudi tokrat privoščil. Po obilni malici
se je Sel kopat v bližnje korito, kjer vaščani napajajo živino.
VaSčani »o pripovedovali, da so večkrat našli medveda, ko je zjutraj ležal med gručo konj. Lovski strokovnjaki trdijo, da Je medved od časa, ko sa loti prve živali ali človeka, zelo nevaren za živali ln ljudi. Menijo, da bi bilo nujno potrebno obračunati s tem kosmatincem In se tako Izogniti nadaljnim napadom na živino ali celo človeškim žrtvam.
Prebivalci vasi Sredgora ta bližnje okolice prosijo, da bi aa odstrel tega nevarnega medveda dovolil čimprej.
Komisija za cenitev lovska Ikode si je ogledala nastal« škodo in ocenila vrednost konja na 38.000 din. Konj, ki je bil !• ranjen, pa bo ozdravel. J.St,
54
^353
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Stran 2
■DOLENJSKI LISTc
Kdo je kriv tel napak?
Malomarnost sestavljalcev volilnih Imenikov nas je veljala vec odstotkov udeležbe na volitvah. — Volivci upravičeno zahtevajo, da ljudski odbori
kaznujejo krivce
Tam od konca Ločenske ceste je na dan volitev 20. oktobra prišel star bolan možakar na volišče v novomeško gimnazijo. 2elja, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ga je navzlic šibkim telesnim močem izvabila ven. Lepo jesensko vreme in nepogrešljiva palica sta pomagala premagati pot.
»Oprostite, niste vpisani v volilni imenik, ne morete voliti«. Je povedal predsednik volilne komisije v gimnaziji,
»Da nisem? To je pa čudno. Saj sem vedno volil Cn sem No-vomeščan. Morda sem vpisan v
htevajo Javno opravičilo in zadoščenje. In še to. i Na volišču v Vel. Cerovcu pod Gorjanci je do enajste ure volilo le 20 vplivcev od skupno 143 vpisanih. Zakaj nočejo na volišče? Povedali so:
»Dokler se bo z nami tako delalo, ne gremo volit. Včeraj je bil v vasi Izterjevalec davkov in j« irubil davke četrte akontacije. Vemo, da davke moramo plačati, saj smo Jih vedno in Jih tudi bomo. Upravičeno pa zahtevamo zakoniti postopek pri Izterjatvi!«
SKRBI POKOJNEGA N0V0MESČAN;
rem je bil, mislim, podpisan neki Plut.«
Podobne stvari so pripovedovali tudi drugi posestniki, vai pa so biii ogorčeni spričo takega postopka. Prav take pritožbe pa Je bilo slišati tudi v Zalogu pri Skocjanu.
Davki in volitve nimajo nič skupnega. Javno moramo ožigosati tiste, ki t« izmikajo družbenim prispevkom, od katerih sami prej«imai>> delež v eni ali dru&i obliki. Toda prav tako je trieba javno ožigosati — in tudi kaznovati — nezakonit postopek davčnega izterjevalca. Zakonitost velja za redno plačevanje kot za postopek pri ieterjatvi.
Take administrativne napake močno škodujejo ugledu naših upravnih organov, zato Jih je treba odpraviti. Med drugim so nam te napake vzele nekaj odstotkov udeležbe na volitvah. Se bolj kot to, pa je obsodbe vredno, da se i njimi brez potrebe spravlja v slabio voftjn nage ljudi!
• NAROČAJTE
• IN ŠIRITE
• DOLENJSKI LIST!
Pred dobrimi desetimi dnevi je vlada Zvezne republike Nemčije v Bonnu prekinila diplomatske odnošaje z Jugoslavijo. Sklep o prekinitvi diplomatskih odnošajev t našo državo je prišel, ko je Jugoslavija priznala vlado Nemške demokratične republike v Panko-wu. Trenutno ne kaže, da bi ta prekinitev pomenila konec gospodarskih odnošajev med obema državama in tudi generalni konzulat FLRJ v Hamburgu ln konzulat FLRJ v Munchenu sta ostala odprta.
NI dvoma, da ta korak bonnske vlade pomeni poskus zastrašiti suvereno državo ln ji diktirati lastno zunanjo politiko. V tem so si malodane vsi edini — tudi v tujini, kjer na splošno ta zahodnonemškl korak obsojajo ali vsaj obžalujejo. Za razpoloženje v Zahodni Nemčiji pa je značilno, da je večina časopisja proti sklepu bonnske vlade ln ga je označila kot škodljivega.
Toda za razumevanje tega koraka je treba vedeti, da so kancler Aden-auer, zunanji minister von Brentano in njegovi zunanjepolitični sodelavci Izdelali tako zunanjo politiko, ki se prvič naslanja izključno na Zahod ozir. ZDA, ln drugič ne priznava pravnega obstoja DR Nemčije kot države, ker že fizičnega ne more zanikati. Bonnska vlada v skladu s tako politiko trdi, da je ona edina zastopnica nemškega naroda in da si vzhodnonemška vlada ne sme privzemati pravice, ki gredo neki vladi. Zato bonnska vlada nikakor ne dovoli noben] tuji vladi, da bi priznala vzhodnonemiko vlado, če bi se to zgodilo, bi bonnska vlada prekinila diplomatske odnošaje s tisto tujo
vlado. Od tistega časa, ko je bonnska vlada formulirala tako politiko, pa se Je v svetn marsikaj spremenilo.
Predvsem je pred dvema letoma sam kancler Adenauer odšel na uradni obisk v Moskvo ln posledica tega obiska je bila vzpostavitev diplomatskih odnošajev z ZSSR, torej v tisto državo, ki je Imela že diplomatske odnošaje > Vzhodno Nemčijo. Toda ta ne-
ŠKODLJIV KORAK
logičnost bonnske vlade ni motila. Se naprej je vztrajala pri starem stališču, da ne sme nobena država, ki lina diplomatske odnose z Bonnom, priznati Vzhodne Nemčije. Kaj pa Sovjetska zveza? Sovjetska zveza je Izjema. Tako so govorili v Bonnu.
Toda časi so se kljub poapnenju miselnih žil v bonnskem zunanjem ministrstvu še naprej spreminjali. Prišlo je do sprememb na Poljskem, prišlo je do bojev na Madžarskem. Kanclerju in von Brentanu se je začelo polagoma svitati, da bo morala Zahodna Nemčija začeti pozitivnejšo politiko do vzhodnih sosedov v lastnem interesu. Baje je sam stari kancler Adenauer dal to pobudo zunanjemu ministrstvu.
Toda kaj se je zgodilo? Ko stori Jugoslavija korak, ki v bistvu olajša Izvajanje take pozitivne politike, ki upošteva realno stanje, stori bonnska vlada korak, ki je v popolnem nasprotju s tako politiko. Ko so novinarji vprašali von Brentana na tiskovni konferenci ob prekinitvi diplomatskih odnošajev s Jugoslavijo, če bonnska vlada
razvršča države v tri kategorije: Sovjetsko zvezo, vzhodne države, ki imajo že odnošaje z Vzhodno Nemčijo ln i katerimi bi Bonn kljub temu rad navezal diplomatske stike, in države, ki Imajo stike z Bonnom, ne smejo jih pa imeti s Pankovvom, je von Brentano v zadregi zamrmral: »Tako nekako.«
Kar zadeva Jugoslavijo, pa eno drži: nihče ji ne bo diktiral njene zunanje politike. Kar pa zadeva bistvo vprašanja, ga je Veljko Vlahovič na množičnem zborovanju v Beogradu salo dobro povzel tako-le: »Dejstvo je, da obstajata dve nemški državi. Dejstvo je, da v dogledni prihodnosti ni perspektive za združitev teh dveh držav. Dejstvo je, da imamo mi od leta 1951 diplomatske odnošaje z Zvezno republiko Nemčijo in da smo bili ena izmed prvih držav, ki je z bonnsko vlado vzpostavila normalne odnošaje. Dejstvo je, da smo v zadnjih letih razvili ln vedno bolj razvijamo gospodarske odnošaje tako z Zahodno kot z Vzhodno Nemčijo, ki je udeležena tudi pri financiranju aluminijskega kombinata, ki ga bomo kmalu začeli graditi v Cml gori. Dejstvo M da Je Zahodna Nemčija leta 19.15 vzpostavila diplomatske odnošaje z ZSSR, tako da sta v Moskvi že dve leti dve nemški veleposlaništvi. Dejstvo je, da bi bila naša politika aktivne koekslstence nepopolna, če bi priznavali samo bonnsko vlado ln zapirali oči pred dejstvom, da obstaja še druga vlada v Berlinu. Dejstvo je tudi, da Jugoslavija nI odgovorna niti za razdelitev Nemčije niti za zapreke, ki stojijo na poti do njene združitve.«
— Zdaj pa ne bom mogel voliti v nebesih, ko me še spodaj niso
Izbrisali iz volilnega imenika,.,
Želimo, predlagamo, hočemo, bomo...
mestu, kjer sem prej stanoval. Grem tja.«
Sel je možak na volišče na sodišču. Tudi tam ni bil v spisku. Sel je v hotel Metropol, zaman, tudi tam ga nis© 'Imeli 1 Sel je na matični urad po potrdilo, toda tam je bila gneča, da ga ni mogel dočakati...
Da, na matičnem uradu občine Novo mesto je bila v nedeljo dopoldne Se prav posebna gneča. Možak z Ločenske ceste ni bil sam žrtev skrajne malomarnosti pri sestavljanju in prepisovanju volilnih imenikov. Na stotine jih je biLo takih, ki so prišli na volišče, pa niso bili vpisani v volilni imenik. Nasprotno pa je bilo v spiskih precej volivcev, ki so umrli že pred več leti. To ni bilo samo v enem spisku, to Je bilo v vseh, na vseh voMščih novomeške občine! Samo v spisku volišča v gimnaziji ni bilo vpisanih 35 stalnih prebivalcev, nasprotno pa je bilo 43 takih, ki niso več v tej volilni enoti.
V Podgradu so imeli vpisano žensko, ki se Je pred petimi leti poročila v drugo občino. Skupina Ciganov je bila vpisana v novomeški in strasko-topliški občini. Vse polno je bilo takih, ki so bili vpisani celo v enem spisku dvakrat. Spremenjena impna, napačni rojstni podatki, vpis pod drugo hišno številko in pod., so bile napake, ki poleg ostalih napak terjajo Javno kritiko in zahtevajo odgovor:
Kdo je to zakrivil in kakšni ukrepi &o podvzeti, da se to ne bo več ponovilo? To zahtevajo vsi tisti volivci, ki so prišli na volišča, pa niso mogli voliti ali pa so morali v vrsto na matični urad po potrdilo. Vsi tisti, ki so v nedeljo. 20. oktobra, preklinjali administracijo, odšli upravičeno nevoljni z volišča, ne da bi volili, ter izjavljali, da jih zlepa ne bo vec na volišče, za-
»Pogiejte, če J« to prav», je pripovedoval član volilnega odbora, posestnik Reglna. »Mi smo bili vsi na polju, le otroci so bili doma. Prišel je Izterjevalec in rubil davke, pri tam je spustil iz hleva prašiča. Žena je zvečer našla prazen hlev. Na poizvedovanje, če ga ni morda kdo ukradel, ko nas ni bilo doma. so sosedje povedali, da so videli nekega prašiča, ki se je potikaj nad vasjo. Prašič Se je prehladil ln dva dni ni Iti Moj dveletni otrok se je doma igral z nekim papirjem. Pogledal sem, kaj ima in videl zmečkan rubeini list. na kate-
(Prenos a 1. etrani)
ran na tamkajšnjih šolah. Volivci v Dragatušu in na Obrhu so kritizirali dolgotrajno in zamotano gradnjo novega šolskega poslopja na VinicL pri katerem so projektanti nakazali popolni register sodobne tehnike in bi sredstva, vložena v to poslopje, zadostovala za izgradnjo dveh  primernih šolskih stavb.
Nesmiselno je namreč na enem mestu prekomerno trošiti že tako skopo odmerjena finančna sredstva ter graditi moderno šolo, medtem ko se v sosednjih naseljih drenjajo otroci v skrajno neprimernih prostorih, pp privatnih stanovanjih in skladiščih. Nujno bo treba urediti šolske prostore tudi v Marindolu,
r
Odmsvi z volitev
»Katera volilna enota je pri vas in koliko imate volilnih upravičencev?«
»Smo 5. volilna enota. Upravičencev imamo 180,« je odgovorila tov. Cigojeva, predsednica volilne komisije tovarne Industrije perila.
Na volišče je prišla delavka Avsec Vika,
»Tovarlšica Vika, zakaj tte ravno Marijo Zupane predlagali za kandidata v zbor proizvajalcev?«
»Zukaj Zupančevo? Vse delavke Jo imamo rade ln jI za. upamo. Pa ne samo to. Najbolj sposobna in delavna Je. Ona naredi za deset nas. ln če bo kdo znal zastopati interese nas žena, bo to prav ona, saj je sama znala dobro vzgojiti ln preskrbeti četvero otrok.«
Zupančeva diha ln živi • tovarno, to se čuti povsod v vseh oddelkih ln nI Čudno, da sploh nI bilo drugega predloga za kandidata. Se delavke, ki so na bolniškem dopustu, so prišle skoraj vse volit. *
»Tovariš predsednik, koliko Je pri vas volivcev in koliko je od teh zena7«
»V »Novolesu« Je 279 voliv-•cev. samih žena pa Je 186.«
»Pri vas boste volili dva kandidata, na listi pa imate štiri in od teh celo dve tovari, šlcl?«
»Se vam mar Čudno zdi? Saj smo enakopravni. Pa ne mislite, da samo govorim, tako tudi v resnici smo zato, in to za mlade delavke. Od dveh kandidatk je Becele Fanika Stara 20 let, Vldrih Angelca pa 24 let. Mladi ljudje se morajo usposobiti za delo v podjetjih in oblastnih organih.«
»Na kandidatni listi Je tudi Ime tovariša direktorja 8mi-da. Zakaj ste se odločili zanj7«
»Sodimo, da on najbolj pozna podjetje ln tudi sodelovanje z občinskim ljudskim od. borom bo boljše. Pri nas imamo precej težav. Tarejo nas poslovni prostori ln stanovanja za naše ljudi. Zaprosili smo kredit za gradnjo stanovanj ln upamo, da bodo naši odborniki pripomogli, da ga dobimo.«
»Kako je z udeležbo?«
»Samo 15 Je upravičeno odsotnih zaradi bolezni. Prišlo Je pa tudi nekaj teh. Celo noseča mati, ki boluje za gripo, je prišla volit.«
V »Novolesu« so volitve zaključili ob pol 9 uri zjutraj.
Tako živahno in razgibano Je bilo v soboto dopoldne v vseh dolenjskih podjetjih. Proizvajalci so volili svoje zbore v novih občinskih ljudskih odborih.
Cerkviaču ln v Gribljah. V Grib-Ijah imajo le eno učilnico in to v pisarni bivšega krajevnega odbora, stolčke na so si nanesli otroci kar od doma.
Zelo pereča je ureditev nekaterih ^občinskih cest, zlasti v Petrovi vasi, kjer stalno puščajo sled hudourniki z vso svojo rušilno silo. Skoraj neuporabna je cesta Blatnik—Jerneja vas, ki jo je na določenem sektorju močno pokvarilo Belokranjsko gradbeno podjetje, ko je ob različnih vremenskih prilikah odvažalo s kamioni pesek iz pe-skoloma v Jerneji vasi. Tudi v Dobličah bo treba izbrisati s tamkajšnje ceste sledove gradnje zajetja črnomeljskega vodovoda, v Dragatušu pa utrditi cesto v Brdarce. Na cesti II. reda Črnomelj—Vinica bo morala Uprava za ceste že vendar realizirati izdela 'i projekt rekonstrukcije ceste na sektorju pri Dragatušu. Z izgradnjo novega mostička in regulacijo tamkajšnje vodne struge se bo odpravilo nevšečnosti, da ob deževnem času voda poplavlja cesto in onemogoča redni promet na tej liniji.
V Adlešlčlh, Petrovi vasi in
Marindolu so volivci načeli vprašanje elektrifikacije naselij. V Adlešičih dn Marindolu ieie pomoči v oblik) posojila, medtem ko so prebivalci prizadetih naselij voljni prispevat) svoj delež s prostovoljnim delom. V Petrovi vasi sami pa si prebivalstvo želi že obljubljena ure-dtve industrijskega toka.
V CerkvlSču ln na Tančigori
naj bi pregledali in uredili za. nemarjene vaško vodnjake, ki »o pomembni za tamkajšnje prebivalstvo zlasti v sujnlh dneh. Kontrolirati bi bilo treba tudi kvaliteto vode v teh vodnjakih, sicer preti nevarnost, da izbruhne epidemija. Razen tega so se v Cerkvišču volivci izjavili, da se bodo vsi skupaj čimprej vključili v Kmetijsko zadrugo Črnomelj, medtem ko so r>a na Tanči gori zahtevali, naj bi ae čimprej pregledalo njihovo zem-jišče in popravilo katastrske mape.
Prebivalci Črnomlja ln okolice pa so predlagali, naj bi se uredilo nemoteno poslovanje v osemenjevalnici v Loki in spravilo v nekdanje stanje kopališče na Lahinji. Most. slačilnice,
tuši in otroški bazen naj bi bili obnovljeni na istih mestih, kjer so že stali. Volivci so bili tudi mišljenja, da bi bilo moč zbrati minimalna potrebna sredstva za dograditev garderobe na velikem stadionu, kajti zeio neugodno je, ko se morajo številna gostujoča moštva preoblačiti po grmovju okoli stadiona.
V naselju Lahlnja pa so tamkajšnji prebivalci s svojim stališčem pokazali nezainteresiranost za napredno gojitev in obdelavo zemlje. Kmetijska zadruga je namreč tod očistila steljnike In uredila obsežne sadovnjake, ki bodo donašali prebivalstvu neprimerno višji dohodek. Toda prebivalstvo vztraja pri starem in se noče odzvati pozivu zadruge, ki ponuja za delo v sadovnjakih posamezniku plačilo po 60 din na uro in bi seveda najraje uporabili že obdelano zemljo za pašnike. Novi ljudski odbor bo moral vsekakor Dregledati, koliko finančnih Sredstev gre na račun socialne ogroženosti tega prebivalstva, ki se odreka sorazmerno ugodnemu zaslužku ln nasprotuje napredku nase skupnosti.
Pb.
Zanimanje žena za dela v svetih
V Času, ko Se nista bila izvoljena oba zbora novega občinskega, ljudskega odbora Nk>vo rnetato, je prizadevno Društvo za napredek gospodinjstva v Novem mestu že dalo pobudo za sestanek žena, ki je bil v četrtek, 24. oktobra v dvorani Sindikalnega doma. Odbor društva Je na sestanek povabil tudi novo kvoljvuie odbor, občinskega ljudskega odbora. Eden i*med nj*h, tovariš Peter Ro-manič, Je za uvod referlral o »Skrbi občine za družino«, pri čemer je poljudno bbrazložil potek nedavne konference, ki jo Je za teden otroka sklicala
Zveza prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani. Pri tem je zlasti poudaril konkretne naloge, ki Čakajo novi ljudski odbor pri dajanju pomoči zaposleni Senj ln družini- Po referatu se je razvil živahen pogovor, zlasti še okrog vprašanja, ali bi v novem lokalu stavbe OZZ uredili otroško konfekcijo ali mlečno restavracijo. 2al lokal zdaj nima primernih prostorov, kjer bi bilo moč urediti kuhinjo aa mlečno restavracijo- Zene pa so vendarle predlagale, da Je tak lokal najboH potreben; morda bi bil kombiniran z delikatesno trgovino.  O  tem se
blodo pomenile Še z vodstvom okrajne zadružne zveze, fei Je pripravljena lokal odstopiti v take namene. V razpravljanju so r»aj*ein, ižena sodelovalii pni tem vprašanju tudi odborniki dr- Davorin Gros, Seigej Thor-ževski in Peter Romanič- Vsi so posebno podčrtali Izredruo pereče vprašanje stanovanj v Novem mestu, ki bo razen drugih zadev, ena prvih nalog novega občinskega ljudskega odbora.
Tovarišice so nato na pobudo društvenega »odbora predložile, katere žene naj bi delale v novih svetih občinskega ljud-
IZ RAZNIH STRANI
# Uradna agencija TASS Je sporočila da je bil dosedanji sovjetski obrambni minister Oeorgij Zukov razrešen dolžnosti in namesto njega ime* novan za obrambnega ministra marSal Malinovski. Doslej še niso sporočili, kakšno funkcijo bo prevzel maršal Zukov.
•Prehode na sirsko-Jordan-
ski meji so na nekaterih področjih zaprli za vse civilne osebe. Pravijo, da bo ta ukrep veljal do nadaljnjega in da je bil storjen »lz varnostnih razlogov«. Sirsko zunanje ministrstvo je hkrati poslalo no« te državam, kt so članice Atlantskega pakta, v katerih Izraža bojazen, da bi TurMJa med manevri Atlantskega pakta, ki bodo kmalu v Sredozemlju, utegnila napasti Sirijo.
# Centralni komite poljske združene delavske partije je objavil sklep X. plenuma, v katerem med drugim postavlja osnovnim partijskim organizacijam nalogo, da pred kongresom partije »omogočijo Izstop lz partije vsem tistim, ki se ne čutijo z njo idejno povezani, ki ne kažejo nobene dejavnosti in niso družbeno zainteresirani«.
# Na proslavo Oktobrske revolucije v Moskvi bo ii Poljske odšla delegacija, ki Jo bo vodil prvi sekretar poljske partije Wladlslaw Gomulka. Bolgarsko delegacijo bo vodil prvi sekretar CK KP Bolgarije Todor Zlvkov, Italijansko pa sekretar KP Italije Pa lini-ro Togllattl.
skega odbora. Predlog bo dru. štvo izročilo občinskemu ljudskemu odboru, da bo laže Izbiral, ko bo sklepal o sestavu nk>-v'h svetov jn komisij v občinskem odboru. Iz predlaganih delavk, uslužbenk, gospodinj in intelektualk bo moč sestaviti delovne svete, ki bodo v veliko pomioč novemu odboru. 2al v novi občinski ljudski odbor nI bila izvožena nobena žena, kar je slabo spričevalo za-vednosti! predvsem samih volivk! To so dejale tudi na *e-stanku navzoče tovarJftice.
Skoda, da se ni zanimivega
sestanka udeležilio več žena. Va„ bil Je bilo razposlanih 400, prišlo pa je približno 60 tovarlšlc.
ODLOK O PRESKRBI Z VODO IN O VODARINI V NOVEM MESTU
Na podlagi 1. in i. odstavka 12. člena. 1. in 3. odstavka 15. Člena ln 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. lfl-*8/52), 1. odstavka 38a. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni Ust FLRJ št. 51-424/53 ln 30-370/54) ter 1. odstavka 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ Št. 46-428 51 ln 58-633/55) je občinski ljudski odbor Novo mesto na svojj 16 sej i dne 30. avg 1957 izdal
ODLOK
o preskrbi potrošnikov z vodo iz mestnega vodovoda in o plačevanju vodarlne.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Komunalno podjetie »Vodovod« Novo mesto (v nadaljnjem besedilu podjetje) preskrbuje s pitno vodo \z mestnega vodovoda prebivalce in gospodinjstva ter tiste obrate na območju vodovodnega omrežja, ki potrebujejo kvalitetno vodo.
Za druge potrebe (polnjenje vodnjakov gašenje apna. uporaba na gradbiščih, polivanje cest, zalivanje, pranje motornih vozi) in podobno) se sme voda uporabljati le s posebnim dovoljenjem podjetla.
Izdano dovoljenje podjetje lahko vsak čas zopet prekliče, Če bi bi'la 7. nadaljnjo uporabo vode ogrožena preskrbi potrošnikov lz prvega odstavka tega člena.
2 Men
Odvzem vode |2 vodovoda Je dopusten samo pri iavnlh izlt-vkih ln preko hišnih priključkov. k so bjli izvrSeni po določilih tega Odloka in lih Je odobrilo podjetie.
Iz Javnih požarnih hldrantov smejo Jemati vodo brez posebnega dovolienja le gasilci pri gasilskih vajah in pri požaru, v vsakem drugem primeru je potrebno dovoljenje podietja.
3. člen
Podjetje mora vzdrževati vodovod z vsemi napravami stalno v dobrem, obratovalno sposobnem stanju in dobavljati potrošnikom vodo za redno porabo neprekinjeno in v zadostni količini. Ta obveznost preneha samo v primeru višje sile in pogonske ah kaki druge tehnične napake na črpalkah ali drugih vodovodnih napravah. '
4. člen
Ob popravilih, ki zahtevajo začasno prekinitev dobave vode. mora uprava podjetja pravočasno obvestiti potrošnike na krajevno običajni način o prekinitvi dobave vode in koliko Časa predvidoma bo prekinitev trajala.
Zaradi začasne prekinitve ali zmanišanja dobave vode, zaradi spremembe pritiska sli k?kovostl vode nima potrošnik vode nikakr Sne pravice do odškodnine. Odpust ali znižanje vodarine lahko zahteva šele tedaj, če traja tako stanje dlje kot en mesec.
5. člen
Potrošnik, ki plačuje vodarino pavšalno in namerava prenehati z uporabo vode lz vodovoda mora upravi podjetja pravočasno Javiti kdaj bo prenehal uporabljati vodo, sicer se mu zaračuna vodarina do dneva odpovedi tudi če je vodo nehal uporabljati.
6. člen
Za potrošhlka vode jz vodovoda se šteje vsaka fizična oseba ne
glede na starost in vsaka pravna oseba, ki uporablja vodo iz mestnega vodovoda.
II. VODOVODNI PRIKLJUČKI IN  NAPELJAVE (INSTALACIJE)
7. člen
Vodovodne napeljave na posameznih zemljiških aH stavbnih parcelah in v stavbah se napajajo' z vodo iz mestnega vodovoda s .spolnimi cevovodi ali priključki na glavno vodovodno omrežje.
Vsi zemeljski in stavbni pri-Ključm cevovodi od glavne vodovodne cevi do parcelnih aH stavbnih ventilov morajo biti lz iltože-leznih ali svinčenih cevi določene tlačne odpornosti. Le pri začasnih napeljavah ali večjih dolžinah priključenega cevovoda lahko podjetje dovoli uporabo vodovodnih železnih pocinkanih cevi. ki pa morajo biti prot* razdejanju dovolj zavarovane z bitumenskim premazom in z bitumirano Juto.
8. člen
Priključke ln nove vodovodne napeljave ter bistvene spremembe na že obstoječih napeljavah se sme izvršiti le z dovoljenjem podjetja na zahtevo lastnika, ali upravnega organa nepremičnine, na zahtevo uživalca nepremičnine pa le takrat, če se izkaže s pristankom lastnika aH upravnega organa.
9. člen
Zahtevo za priključek aH novo vodovodno napeljavo aH bistveno spremembo na že obstoječih napeljavah mora prosilec vložifl pri upravi podjetja na posebni tiskovini, ki Jo dobi pri upravi podjetja.
Svoji zahtevi za priključek aH novo vodovodno napeljavo mora
prosilec priložlU 6ltuacliski načrt nepremičnine, ki naj se priključi na vodovod in dva izvoda načrta projektirane vodovodne napeljave v merilu 1 : 100 aH 1 • 50. iz katerega Je razvidna vsa napeljava z dolžinami, premeri in vrsto cevi s točno oznako vseh iztokov.
Zahtevi za bistveno spremembo na že obstoječi napeljavi pa more prosilec priložiti v dveh izvodih točen načrt projektirane spremembe z oznako vodnih iztokov.
Z dovoljenjem vrne uprava podjetja prosilcu en izvod potrjenega ali morebiti popravljenega načrta s svojimi pripombami, ki so za prosilca obvezne.
10. člen'
Zahtevi prosilca lz 9. člena tega odloka podjetje mora ugoditi. Zavrne jo lahko le takrat, če bi bilo oskrbovanje novih ali bistveno spremenjenih napeljav z vodo iz vodovoda kakor koli otežkočeno. če bi bil,- za izvedbo potrebni izredni ukrepi ali če bi bilo oskrbovanje že obstoječih vodovodnih naprav zaradi prekomerne uporabe vode ogroženo.
Zoper zavrnitev, zahteve in spremembo načrta Je dopustna v 15 dneh po prejemu odločbe pritožbe na Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Novo mesto.
11. člen
Glavni vodovodni cevovodi se. smejo podaljšati do novih nepremičnin in razpeljati vodovodno omrežje v novih že obstoječih ali nastopajočih mestnih naseljih le na podlagi sklepa občinskega ljudskega odbora Novo mesto po potrjenih gradbenih načrtih In na podlagi zadevnega gradbenega dovoljenja.
18. Mati
po pravilu se vsaka nepremičnina, ki leži ob glavnem cevovodu, neposredno priključi na cevovod.
Ce to spričo regulacijskega načrta aH terenskih »razmer ni mogoče, se nepremičnine več lastnikov   oziroma  upravnih organov
skupno priključilo. V takih primerih določi podjetje medsebojne pravice in dolžnosti glede vzdrževanja cevovoda od priključka na glavni cevovod do posameznih odcepov.
18. člen
Spojne aH priključne cevovode od priključka do parcelnih oziro-roma stavbnih ventilov, vključno navrtanje glavne cevi s priključnim oklepom in ventilom, izvrši na stroške prosilca podjetje, ki te naprave do parcelnega aH stavbnega ventila ali vodomera tudi samo vzdržuje.
Javne izllvke in njih priključke prav tako vgradi, vzdržuje in popravlja podjetje.
14. člen
Zemljiške in 6tavbne vodovodne napeljave od , parcelnega ali siavbnega glavnega ventila flN vodomera dalje »mejo Izvrševati samo vodovodna inštalacijska podjetja ali zasebni vodovodni instalaterji, ki imajo za to stroko obrtno dovoljenje.
Podjetje sme po svojih organih nadzirati inštalacijska dela; prl-kHuček na vodovodno omrežje lahko odkloni, če inštalacija ni strokovno izvršena
16. člen
Pred priključkom napeljave mora izvajalec inštalacijskih del v prisotnosti organa podjetja narediti tlačni preizkus napeljave na vodu; pritisk, ki ga določi podjetje glede na maksimalni pritisk v glavni cevi vodovoda na mestu prilkliučka.
O preizkusu se napravi zapisnik in vanj zaplSe rezultat preizkusa, nakar podjetje priključitev izvrši aH odkloni, dokler morebitne pomanjkljivosti niso odpravljene.
16. člen
Za novo priključitev vodovodne napeljave na mestni vodovod mora naročnik plačali podjetju: a) za priključek do 3/4 preme-
ra 500 djnarlev in za vsak iztok 100 dinarjev.
b) za priključek od 1 do 1/2 premera 2-000 dinarjev in za vsak iztok 100 dinarjev,
c) za priključek od 1 1/2 premera naprej 5.000 dinarjev in za vsak iztok 100 dinarjev.
H. člen
Cevovodi stavbnih inštalacij se ne smejo napeljati v zunanjih (obodnih) zidovih in sploh nikjer, kjer bi bili izpostavljeni zamrzne-nlu.
Zemeljski cevovodi morajo biti položeni najmanj 1.10 metra pod vrhom terena. Odcepi stavbnih inštalacij z iztokom na prostem (na dvorišču vrtu. in podobno), morajo biti pri razcepu opremljeni z ventilom in Izpustom, da se cev v zimskem času lahko izprazni.
Cevovodi ne smejo biti speljani skozi straniščne ali gnojnične Jame ponikalnice, odtočne kanale m dimnike.
V zemljo položene cev< morajo biti strokovno izolirane in zavarovane proti raziedanju kisline in fekalij.
18. člen
Množični potrošniki iz 27. člena tega odloka smeilo postaviti lastne hidrante le s posebnim dovoljenjem podjetja.
19. člen
Vse vodovodne napeljave ln vodovodne naprave mora lastnik oziroma upravni organ vzdrževati na lastne stroške v brezhibnem stanju.
Podjetje sme po svojih organih nadzirati stanje vodovodnih napeljav ln hldrantov ter način njihovega uporabljanja.
Osebju uprave vodovoda, ki prihaja v rednem delovnem času po službenem opravku v zgradbo in se zadostno legitimira. Je treba omogočiti vstop v vse prostore ln na vsa mesta, kjer so vodovodne naprave, oskrbovane z vodo Iz vodovoda
20. člen
Vsako ugotovljeno napako aH okvaro na njenih inštalacijah mora potrošnik oziroma lastnik ali upravni organ odpraviti v roku. ki mu ga določi podjetje.
Do odprave napake ah okvare se zaračunava potrošniku vodarina po 3. odstavku 22. člena tega odloka.
Ce potrošnik tudi na ponovni poziv in v podaljšanem roku ne odpravi napak ali okvar, mu sme podjetje zapreti vodo vse dotlel, dokler ne izvrši potrebnega poplavila.
Podjetje sme zapreti vodo tudi tistim pavšalnim potrošnikom, pri katerih ugotovi prekomerno trošenje vode, če kljub opozorilu ne prestanejo g prekomernim trošenjem vode.
III.  DOLOČANJE IN PLAČEVANJE VODARINE
21. člen
Za porabljeno vodo morajo plačevati potrošniki vodarino, ki se zaračunava po tem odloku.
Vodarina se zaračunava bodisi na podlagi z vodomer* ugotovljene količine po kubičnem motni porabljene vode aH pa v mesečnih pavšaiih na podlagi števila potrošnikov in značaju instalacij ocenjene porabe vode.
Kot normalna osebna poraba se računa .za pavšalno odmero vodarine:
a) 1201 na dan na osebo v stanovanju brez stranišča in kopalnice,
b) 80 1 na dan na osebo v stanovanju g straniščem brez kopalnice.
c) 601 na dan na osebo v sta-novan j u brez kloseta in kopalnice,
d) 501 na dan na osebo v sta. novanju brez hišnega vodovoda, če se potrošnik oskrbuje z vodo na javnih izllvkah.
e) 601 na dan na glavo odrasla živine,
t) 301 na dan na glavo mlada živine do 1 leta ter drobnice la
prašičev.
(Konec prihodnjič)
Štev. 44 (3tt)
»DOLENJSKI LIST«
Stran I
Reforma šolstva -mreia
(Prenos s 1. strani)
TrdLtev, da prosveta ne ustvarja materialnih pogojev, je izraz sovražne aH pa nezavestne propagande. Prosvete samo tisti ne želi, ki hi rad v kalnem ribaril, ali pa tisti, ki bi rad kapitalistično za-sužnjeval delovnega človeka.
Ne zapirajmo znanja v zaprašene kabinete. Znanje naj si pridobiva sleherni državljan, da bo na ■vojem delovnem mestu znal delati kvalitetno ln da bo stroj izkoriščal maksimalno. Tako bo ustvaril sebi boljše življenjske pogoje, a družbi bo omogočil razvijati prosvetno, socialno zdravstveno ln gospodarsko politiko.
PROSVETA — STVAR VSEH DRŽAVLJANOV!
Glede notranje organizacije šolskega dela želim poudariti, da Je bilo to vprašanje dano v presojo vsem državljanom. Odziv Je bil lep, le nekateri šc vedno mislijo, da je prosveta stvar prosvetnih delavcev. Toda družbo mora skrbeti, kako poteka izobraževanje, zato naj tudi predlaga, kaj naj se naš učenec ali mladinec v šoli nauči, da bo sposoben opravljati delo, za katerega se bo odločil.
Na notranjo šolsko delo vpliva razen dobrih učnih programov, učnih kadrov, učnih prostorov, učbenikov ln učil še mreža šol.
Mreža osemletk, ki vam Jo prikazuje skica za okraj Novo mesto. Je v glavnem dediščina preteklosti, kolikor je že nismo po osvoboditvi spremenili v korist šoloobveznih otrok. V preteklosti so se šole gradile pri cerkvah, ker je Imel kler glavni vpliv na šolanje. Da lokacije šolskih stavb niso ustrezale, da niso bile v središču lols-kega okoliša, ampak v glavnem na obodu tega okoliša — ni nikogar motilo. S to miselnostjo naših preprostih ljudi Imamo Se danes težave.
Ml vsi želimo dati otroku solidno znanje osemletk. Cez noč tega ne bomo mogli storiti, prav tako tudi ne z novim Imenom obvezne Sole, mnogo pa bomo storili, če bomo naši šoli omogočili sledeče:
a) dovolj učnega kadra.
b) reden, čeprav skromen proračun,
jd) postopno pridobitev učilnic ln opreme.
č) šolsko igrišče ln telovadlšče,
d) nakup najnujnejših učil,
e) šolski vrt in šolsko kuhinjo.
Ce bi to naši šoli z vso resnostjo postopoma dali, bomo storili velik korak naprej. To bi nam omogočilo, da bi tudi niže organizirane šole ali po novem nepopolne osemletke Imele boljši pouk, ker sedanje mreže šol ne moremo čez noč izboljšati. To bi nas stalo težke milijone.
Mreža obvezne šole v posameznih občinah je sledeča:
OBČINA
Zaradi zgornjih ugotovitev bo naše osemletno Šolanje še trpelo, ker pač nepopolnih osemletk ne bomo mogli čez noč odpraviti.
Notranja reforma osemletk se je pričela že s šolskim letom 1957-58. zunanja organizacijska struktura pa bo dobila izraz šele v šolskem letu 1958-59.
UKINITEV NIŽJIH GIMNAZIJ
Viden izraz tega bo v tem. da bomo ukinili vse nižje gimnazije in jih upravno in pedagoško spojili z osnovno šolo. Prav tako bodo popolne gimnazije zgubile prvi, drugi, tretji in četrti razred (Novo mesto, Črnomelj). TI razredi ln osnovna šola se bodo združili v osemletko. Na ta način bomo v Novem mestu dobili dve osemletki, ker Je v nižjih razredih popolne gimnazije 548 otrok, a na osnovni šoli-vadnlci 551 otrok. Ce bi vse te otroke vključili v eno osemletko, bi štela 1008 otrok, česar pa pedagoški 1n zdravstveni principi ne dopuščajo. Osemletka naj ima najmanj 200 otrok, a največ fiOO otrok; le tako bo možno uspešno kolektivno ln individualno delo.
V Črnomlju Ima popolna gimnazija v nižjih razredih 331 otrok, a osnovna šola 350 otrok. To bo močna osemletka, ' ki pa se bo sčasoma gotovo delila, ko JI bodo sosedne podružnične šole redno pošiljale svoje otroke,
Na skici Je razvidno, da bomo lahko Imeli v šolskem letu 195B-99 no občinah sledeče število osemletk:
Mirna 2. Mokronog i. Sentjernel 2, Kostanjevica i. Novo mento 8, Trebnje 2. Žužemberk 2, si raža 2, Semič 1, Metlika S, Črnomelj 3.
Od 95 šol v našem okraju bi v določeni časovni persnektlvl lahko uredili 2S osemletk. To bi bil lep nanredek v našem obveznem fto-lanlu.
Razvitost našega obveznega Šolanja se bo kazala v upadanju Števila nepopolnih osemletk. Za sedaj 1lh predvidevamo Se 54, a če se nam organlzacUsko r>osreč1.#bl že v šolskem letu 1058-59 znižali to Število na 44. Razvili bi sledeče nepooolne osemletke v ponolne: DragatuS, Semič, Suhor, Podzemelj, Vavta vas. finrlhel pri Novem mestu. Skoclnn. Podbočje. Vel. Gaber In Prevole.
POGOJI ZA POPOLNE OSEMLETKE
NaJlepSe bi bilo, če bi lahko vse naše obvezno šolstvo uredili tako. da bi imeli samo popolne osemletke In podružnične šole. Na po-
POPOLNA    NEPOPOLNA PODRUŽNIČNA
nih razmer in zaradi oddaljenosti nikakor ne bomo mogli vključiti v sosedno popolno osemletko, bo treba zidati internate ali pa organizirati šolske avtobuse.
Te pogoje pi' ne bo mogoče tako hitro ustvariti, zato bo nujno, da otrokom, ki jih nikakor ne bomo mogli vključiti v popolno osemletko, nudimo take izobrazbene pogoje na nepopolni osemletki, da ne bodo preveč oškodovani za izobrazbo. To bomo lahko dosegli s tem,
a) da najmanj 2 učni moči poučujeta na šoli;
b) da oskrbimo šolo z učili in učbeniki;
c) da otrokom z dopolnilnimi Izpiti omogočimo nadaljnje izobraževanje.
Na ta način bi naši talenti, ki se čestokrat izgube zaradi težkih materialnih pogojev, dobili izobrazbo.
	OSEMLETKA:	OSEMLETKA:	SOLA
Mirna	2	_	
Mokronog	1	2	2
Šentjernej	1	3	4
Kostanjevica	1	3	—
Novo mesto	3	10	5
Trebnje	r	5	2
Žužemberk	i	6	1
Straia-Toplice	i	3	3
Semič	—	3	- 4
Metlika	i	7	1
Črnomelj	i	12	8
SKUPAJ	13	54	28
V šolskem letu 1957-58 imamo v okraju 95 osemletk, ki pa se bodo še dolgo časa razvijale. Na razvoj osemletk vpliva:
a) gostota naseljenosti prebivalstva, b) geografske razmere našega terena, c) gospodarska razvitost krajev, č) komunikacijske zveze in d) nepravilne lokacije starih, že zgrajenih šol.
družnlčnl Soli bi bil prvi, drugi, tretji in četrti razred, a na osemletki vsi razredi. Da bi to sčasoma dosegli, pa moramo ustvariti sledeče pogoje:
a) urediti šolske okoliše, ne oziraje se na meje občin in meje okrajev;
b) vsaka osemletka bo morala Imeti šolsko kuhinjo, da bo otrok dobil toplo kosilo, ker bodo mnogi hodili nad 4 km daleč od svojih podružničnih šol;
c) za gole, ki jih zaradi krajev-
osemletk
Mreža osemletk mora biti šolsko in gospodarsko utemeljena. Včasih so ljudje v tem pogledu še zelo starokopitni, zato hočejo v vsaki vasi imeti svojo šolo aH pa vztrajajo pri lokaciji šolskega poslopja, ki ni v korist našim otrokom. Prav zaradi tega bomo morali nekatere šole tudi ukiniti. V glavnem so te šole nastale po osvoboditvi zaradi porušenih in požganih šolskih stavb. Ukiniti bo treba šolo Dobrava, Malo Lipje, Drganja sela, Gaber itd. Šolske okoliše in lokacije za bodoče šolske stavbe pa bo treba urediti za šolo Jel-ševec, Cadraže, Trška gora, Gr-čevje, Rožni dol itd.
Mreža obvezne osemletke nam daje torej mnogo dela. Uspeli bomo. če bomo združeno reševali bodočnost naših otrok.
Lojze Kastclld
Pomenek s poštarjema
»TovariS Drenovec, tako ste obloženi kot Dedek Mraz!«
»Veste, strašansko se mi mudi! Tu doHf tmarn. vedno zamudo. S tole Kandijsko cesto bi pa res lahko malo bolj pohiteli. Od Brkiča do Brodarja je že taka, da nikamor ne pridem s pošto*
Nadzidano nadstropje Industrije obutve v Novem mestu je gotovo — še nekaj obrtniških del,  pa  bo   prizadevni kolektiv novomeških čevljarjev znatno povečal svojo proizvodnjo.
»Prenesti morate pa tudi kakšno grenko, kaj?«
»Mislite od strank? Ni hudega. Nekoč se je neka Mica res hudo jezila name. Stanovala je v Žabji vasi, pismo za Ameriko je pa vrgla na pošto v Smihelu. Seveda je pismo priromalo nazaj, ker ni bil naslov pravi. Ko sem jI pismo j;mil, je kričala name in ga ni hotela prevzeti, češ da ga moram sam odnesti v Ameriko, saj zato prejemam plačo. Sreča, da je takih Mic malo.*
»Slišali smo nekaj pritožb, da pošta zadnje čase ni dostavljena tako hitro kot prej. Je to samo godrnjanje ali je kaj resnice na tem?«
»Bo držalo. Prišla je odredba, da moramo zamenjat dostavne okoliše. Vkolikor je to pametno, bo pokazala praksa. Samo preden se znajdeš, nekaj časa traja.«
»Kakšne težave še imate?«
»O, teh je pa kar precej! Najbolj bi potrebovali svoj avto za prevoz poŠte s postaje. Sedaj nam vozi podjetje, ki pa včasih tudi po celo uro zamudi. Tu bi naša direkcija res lahko kaj ukrenila. In še ne-
Gradnja novih stanovanj v Črnomlju
Nasproti tovarne >ZORA« bodo zgradili osemstanovanjski blok. Gradnjo je prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje. Ker se je lastnik zemljišča branil prodati stavbni prostor in je bil potreben razlastitveni postopek, se je prlčetek gradnje zavlekel za več kot dva meseca.
Nedaleč stran, ob cesti Črnomelj _ kolodvor, bo zgradil občinski ljudski odbor šeststano-vanjski blok. Tudi tega bodo kmalu začeli graditi.
kaj. V našem mestu je že skoraj vse motorizirano, samo naš dostavljač brzojavk jo mora mahati peš ali s kolesom. Gorenjska je v tem bolj napredna. Dostavljač ima motor in delo hitro opravi.«
»Hvala lepa, tovariš Drenovec! No, tovariš Pave, kaj pa vas tuli?«
»šmihelčani bi radi vodovod, ki nam ga že tako dolgo obljubljajo. Pripravljeni smo pomagat s prostovoljnim delom, samo da bi imeli dobro pitno vodo. Mi poštarji marsikaj slišimo in vidimo. No, pa še drugič kaj!«
Oddolžitev jezikoslovcu Koštialu
Ob zborovanju slovenskih slavistov v Novem mestu je domače Pedagoško društvo odkrilo spominsko ploščo znanemu slovenskemu jezikoslovcu prof. IVANU KOŠTIALU. Plošča je vzidana na hiši, kjer je pokojnik stanoval svoja zadnja leta, na Cesti herojev (prej Seidlova) Št. 13. Zbrane slamate in Novomeščane, ki so se zbrali v lepem številu, je pozdravil preds. Pedagoškega društva prof. Janez Andolj-šek. O življenju in delu prof. Koštidla je govoril univerzitetni profesor dr. France Tomšič (njegov govor prinašamo na 4. strani). Učiteljski pevski zbor je zapel dve pesmi, zastopnik občine je pa ploščo prevzel v varstvo občinskega ljudskega odbora.
Novomeški živilski trg
Ponedeljkov trg v Novem mestu je bU bolj podoben cvetličnemu kot živilskemu trgu. Bilo Je vse polno rož, predvsem knizantem najlepših barv in raznih velikosti. Razen tega je bilo nekaj stojnic pletenin in lončarskih izdelkov. Od živil so prodajali le: jajca po 23 din, solato v glavicah po 15 din, kislo repo po 20 din krožnik, kislo zelje po 20 din krožnik, kostanj po 30 din kg, mleko po 30 din liter, orehe po 150 din firkl.
Na sejmišču Je bilo tako živahno kot še nikoli letos. Pripeljali so naprodaj 1410 prašičev, prodali pa 1198 glav. Za manjšo praftičk* so zahtevali od 3.200 do 5.000 din, za večje pa od 5.500 do 14.000 din. Kupci so prišli celo s HrvaŠkega, iz okolice Karlovca in J-z Splita.
Brez vozniškega dovoljenja
Roman Tomšič je pred dnevi vozni osebni avtomobil Zadružnega trgovskega podjetja Novo mesto, ne da bi imel potrebmii izpit. Pni MaČkovcu je zavozil v levo stran ceste- Izruval je obcestni kamen, na avtomobilu
[^zgodno zavarovanje šolarjev
V 10 letih fe dobilo nad 18.000 šolskih otrok več kot 35 milijonov dinarjev
nezgodnih zavarovalnin
Mlad.na Je vedno zelo razigrana ln razgibana, pa tudi smela. Tega Ji prav gotovo ne more ninče zameriti, ker Je to njena značilnost ln pravica. Vendar je ta živahnost, neizkušenost in nepreuaai-nust zanjo kaj lahko usouna. Pogoste so namreč nezgode tako pri otrocih, kakor tudi , pri mlauih ljudeh. V časopisih o tem večkrat beremo lh smo tudi sami čestokrat pričo takim nesrečam. Posledice zaradi raznih nezgod so lahko prav težke: trajna nezmožnost za delo ali pa ceio smrt.
Seveda pa Ima nezgoda za posledico tudi ie nepričakovane denarne izdatke ln v zvezi s tem poslabšanje gmotnih razmer v družini.
Zato je potrebna gmotna zaščita mladine in staršev ob nesreči. Kmalu po osvoboditvi je Državni zavarovalni zavod -> DOZ — uvedel na šolah nezgodno zavarovanje ln je letos od tega poteklo že lu let. Pri nas je malokatero zavarovanje doseglo tolikšen razmah in si pridobilo toliko popularnosti kot to. Zato danes nI šole v Sloveniji, ki ne bi izvedla tega zavarovanja, verjetno pa tudi ni šole/ v kateri ne bi bila Izplačana vsaj ena odškodnina. DOZ Je v Sloveniji v tem času izplačal v več kot M.ooo primerih poškodb nad 35,000.000 dinarjev odškodnine, kar zgovorno dokazuje, kako potrebno ln koristno je to zavarovanje.
KakSnl so pogoji nezgodnega zavarovanja, oziroma kakšna Je zavarovalna zaščita?
Učenci ln dijaki se priglasijo v zavarovanje že takoj ob začetku šolskega leta; zavarovanje traja ves čas pouka in preko počitnic ie 30 dni po začetku naslednjega šolskega leta. Prispevek vplačajo pri vpisu v ioli ln znaša 50 aH 100
Vlomilca so hitro ujeli
V jutranjih urah 11. oktobra letos je drzen vlomilec vdrl v kletne prostore stanovanjskega bloka v Jerebovi ulici v Novem mestu iin od tam vz&l novo motorno kolo Moped- Plena pa se ni dolgo veselM, kajti že v me-k^i urah so ga ujeli pri Radečah.
dinarjev za vse šolsko leto. Jamstvo velja za nezgode, ki bi s<* pripetile učencu au dijaku v šoli, doma ali kjerkoli, pri igri, delu, Spollu itd.
Pri vplačilu 50 din znaša odškodnina 100.000 dinarjev za primer popolne trajne delovne nezmožnosti za delo, lO.ooo dinarjev je zagotovljenih, če zavarovanec umre zaradi nezgode in do 3.000 dinarjev povrne DOZ na podlagi predloženih računov in potrdil za stroške zdravljenja — zdravnik, zdravila, bolnišnica, prevozi itd., ki so nastali v zvezi z nezgodo. Ce pa stroškov za zdravljenje ni bilo, ker se Je poškodovanec zdravil brezplačno pri socialnem zavodu, Izplača DOZ prispevek za nego, ln sicer dnevno po 25 dinarjev oziroma 50 dinarjev, od osmega dne dalje, ko Je postal učenec ali dijak nesposoben za šolsko delo, toda največ za 100 dni. Pri vplačilu premije 100 din se gornji zneski podvoje.
Torej je kakršnakoli odškodnina tz zavarovanja šolske mladine v popolni neodvisnosti od morebit-
nih dajatev socialnega zavoda ln so učenci m dijaki socialno zavarovanih ali nezavarovanih staršev v svojih pravicah popolnoma Izenačeni in je zavarovanje zato za ene kot druge enako koristno in potrebno.
Razen gmotnega učinka Ima to zavarovanje za našo mladino tudi vzgojni pomen, ker jo uči spoznavati, da je gospodarska moč v skupnosti, kjer smo eden za vse, vsi za enega. Nezgodno zavarovanje pa seveda opominja tudi k stalni previdnosti.
Starši ln vzgojitelju ?.<•. v začetku iole pomislite na potrebno zaščito šolske mladine. Učenci in dijaki naj oddajo čimprej prispevek za zavarovanje na šoli. Vsako odlašanje postane lahko usodno, saj često zadene nesreča predvsem tLstega, ki nI zavarovan To pa velja seveda tudi za. učence in dijake, dokler niso prinesli v šolo premije za nezgodno zavarovanje.
Državni zavarovalni zavod Podružnica Novo meeto
RAZPIS NAGRAD
Delavski svet podjetja »KREMEN« NOVO MESTO je sklenil, da bo dodelil nagrado 10.000 do 100.000 din najditelju novega, do sedaj nepoznanega nahajališča kremenčevega peska (vareš), keramične gline, bentonlta, roženca (kvarclta), glinenca, marmorja ali kakega drugega okrasnega kamna na področju okraja Novo mesto, pod pogojem, da ima ta najdba gospodarski pomen.
Visino nagrade bo določila posebna komisija, sestavljena ođ zastopnikov OLO Novo mesto, ObLO Novo mesto in zastopnika podjetja. Podjetje »KREMEN« bo na vsako prijavo poslalo na teren strokovnjaka. Na osnovi rezultatov raziskovalnih del bo komisija podeljevala nagrade.
Nagrada se podeli v spornem primeru tistemu najditelju, ki je prej pismeno ali ustmeno javil podjetju svojo najdbo. — S r e č n o I
Upravni odbor »KREMENA«
pa je okoli 60.000 dia Škode.
ioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioioiooioioioioioioioioioioioi
I
Na mnogih voliščih v dolenjski metropoli so se tisto lepo oktobrsko nedeljo začeli zbirata volivci že pred šesto uro. Mnogi so čakali, da volišča odpr0 in so potem živahno komentirali delo dosedanjega občinskega ljudskega odbora, najvažnejše naloge, s katerimi se bo najprej srečal novoizvoljeni odbor, dalje letino in lepo jesen; novomeške gospodinje in matere so kramljale o preskrbi, o otrocih, o gripi, o mnogočem ...
Na volišču 3. volilne enote smo že v zgodnjih jutranjih urah srečali tovarišico Marijo Zupanec, praklelavko v novomeški tovarni perila. Volila je že med prvimi, zdaj pa je hitela domov, saj so jo kot gospodinjo in mater čakala mnoga domača opravila.
Kar zaustavili smo jo in jo prosilti za kratek pomenek. »Da naj vam kaj povem o delu dosedanjega občinskega ljudskega odbora? O, prav rada«!
Stopila sva malce po mestu, medtem pa mi Je pripovedovala preprosto, iskreno;
»Kar ozrite se naokoli m videli, boste, kako se je v zadnjih letih močno spremenila jpodoba našega mesta ob Krki. Čistoča,  lepo  urejeni nasadi,
nove fasade stanovanjskih hiš, mnoga nova stanovanja • • •« Pri tem se je ozrla vame in strogo pripomnila: »Da, zgradili smo mriogo novih stanovanj, le pri razdeljevanju teh je .občinski ljudski odbor ali kdorkoli že, vse premalo upošteval potrebe delavskih družin ...«
Potem pa nam je tovarišica Zupančeva pripovedovala o tem, kakšno je bilo mesto ob Krki takoj po osvoboditvi, zdaj pa že »toliko nove industrije, ki je bila pri nas pred vojno skorajda nepomembna. Pri vsem tem pa občinski možje niso pozabili okoliških. vasi in zaselkov, v katerih je prav v zadnjih letih povsod zasvetila električna luč. Sama ne vem, koliko so vložili za nove vodovode, ceste ln pota, toda zdi se mi — to sem slišala na našem zboru volivcev —, da so dali za to težke milijone in — ne zaman ■.. In šole, zdravstveni domovi, da, na vse to ne smemo pozabiti in res moram reči, da so se občinski možje pošteno trudili ...«
Malce se je zamislila, potem pa nadaljevala:
»Premalo pa je občinski ljudski odbor reševal probleme zaposlenih novomeških žena. Me gospodinje,   žene   in" matere
Tri srečanja z volivci
menimo, da bi morali pri nas že ime.ti moderno pralnico. Vi moški pač ne veste, koliko truda in časa izgubimo prav s primitivnim načinom pranja ... In tržnica! Tudi ta je nujno potrebna v našem mestu. Sicer so jo že začeli graditi, lepe denarje so vložili vanjo, zdaj pa vse delo stoji...«
»In kako je s preskrbo z osnovnima živili?«. smo jo vprašali,
»Preskrba v našem mestu pa še nikakor ne gre. Novj občinski ljudski odbor in okrajna poslovna zveza bosta morala vsekakor urediti, da bodo prišle na naš trg okoliške kmetijske zadruge. Ker doslej v glavnem tega ni bilo, privatni kmetje lahko navijajo cene Pa tudi na mladtino bomo morali vsi skupaj bolj misliti. Ce imamo že zdaj«, je nadaljevala tovarišica Zupančeva, »toliko modemih odprtih igrišč, zakaj ne bi imeli še zaprte dvorane, kjer bi se naša mladina kulturno in prosvetno izživljala .. .«
Želel sem Ji še srečo in že se je zgubila med množico vo-
Mvcev-mladlncev,   kd   so šli
v večjih skupinah prvikrat na volišča ...
ii
Na volišču na II. novomeškem terenu smo nato ustavili kar prvega volivca, ki je prišel z volišča. To je bila tovarišica Karlina Cigo jeva.
»Ce .boste kaj pisali«, nam je dejala prijazno, »ne pozabite napisati to, da je naš občinski ljudski odbor storil vse, kar je mogel, da smo elektrificirali okoliške vasi, obnovili vodovod, ceste, šole ,., Menim, da bo moral tudi novi občinski ljudsku ( odbor nadaljevati to delo. Mislim predvsem na slabe šolske prostora v Smarjeti, na slabo električno luč po nekaterih okoliških vaseh, še na bolj široko zdravstveno mrežo .. .«
»In še druge naloge?« smo j i v padli v besedo
»Vsekakor bomo morali vsi skupaj v prihodnje bolj poglobiti delavsko in družbeno u-pravljanje. Mislim na delo naših potrošniških svetov, ki so
zdaj več ali manj le nekakšni administrativni organi, ne pa to, kar bi resnično morali biti: usmerjevalci za pravimo in boljšo preskrbo naših meščanov . • •«
»Mislite torej na boljši razvoj, na boljše delo trgovske mreže v Novem mestu?«
»Da, prav na to! Le-ta namreč pri nas še močno šepa!«
Prijazno smo se poslovili, tovarišica Karlina pa nas je Še povabila, da jo obiščemo v tovarni, kjer dela.
III
V Straži pri Novem mestu smo dan pred volitvami srečali moža srednjih let z živahnimi očmi. Sedli smo za mizo in bolu z njim kaj kmalu v živahnem pogovoru.
Franc Kren je mali kmet iz Drganjih sel pri Toplicah. Živahen in razgledan možakar, ki vedno govori pošteno in iskreno. Ko smo prižgali cigarete, se je mož razvnel ln pripovedoval:
»Mi v Drganjih Relih, kjer smo v glavnem gozdni delavci
ln mali kmetje, zdaj nismo več pozabljeni. Pomislite: v Drganjih selah smo pred tremi leti odprli šolo; zdaj našim otrokom ni treba hoditi uro daleč v Gornje Sušice. Tudi luč, ki smo jo čakali vsa predvojna in povojna leta smo sedaj dobili. In da ne pozabim — sredi v&«Hi  lepo  urejeni vodovod.«
Z njegovega obraza, iz nje-*govih živahnih oči smo brali zadovoljstvo nad tem, da tudi pridni ljudje v Drganjih se-lih niso več tako pozabljeni kot nekdaj.
»Kako pa kaj vaša kmetijska zadruga«, smo mu vpadli v besedo.
»Ta pa nas je mnogo naučila«, je »dejal prijazni Kren. »Iz leta v leto imamo večje hektarske donose, predvsem pri krompirju. Le agronoma, tega bi hoteli, da bi nas naučil še boljšega gospodarjenja, in pa stalnega zdravnika v Toplicah.«
»Vprašate, katere bodo najvažnejše naloge našega novega občinskega ljudskega odbora?«
Iskrreno se je nasmehni! in
dejal:
»Te ne bodo majhne! Kot kmet menim, da bomo morali vsd skupaj posvetiti še več pozornosti terenu, kako še bolj
izkoriščati zemljo, da bo rodila čim več. Dalje bomo morali urediti po naših vjaseh in zaselkih male asanacije, naše zadruge pa naj bi poskrbele za nekaj več plemenske živine. Prepričani smo,« je dejal tovariš Kren, »da bomo uspeli tudi v tem, saj smo na predvolilnih zborih pokazali veliko zanimanje za vse probleme s področja kmetijstva. Se več: dald smo precej dobrih predlogov za še bolj uspešno gospodarjenje.«
Ko smo ga vprašali, kakšni bodo volilni izidi, nam le kratko odgovoril. 4 »Ob osmi uri bo j>ri nas volilo vseh 134 volivnih upravičencev. Občinska volilna komisija v Straži bo imela uro kasneje že ves volilni material, o tem sem trdno prepričan!«
In res, ko smo Se naslednjega dne zanimali za potek volitev v občinski zbor na volišču v Drganjih selih, smo s« prepričali, da je tovariš Kren govoril odkrito in pošteno, kot zmeraj. Ljudje tod so 100°/s volili prvi v vsem novomeškem okraju, razen volivcev male vasi Planina pri CrnornV Iju.
Slavo Kobe
Stran 4
»DOLENJSKI list«
Star. 44 (398)
kevoiucionarno valovanje na Dolenjskem
pod vplivom Oktobrske revolucije
Dr. Kao-el Slane je 8. Junija 1896 objavil v »Slovenskem narodni« obširen dopis »Kam gremo!«, v katerem je poročal, da je »učitelj veronaiuka gimnazijske miade&L, doktor teologija ... naučil mladega, negodne-0a kaplama, kako naj župUjane ln tudi otroke a seboj pripelje, on sam sedi sredi te črede ter bujska k najljutepemu eovra-Jtvu proti največjdan revežem r*aAe družbe...« Na koncu je dr.' Slanic ugotovil: »Rimska hierarhija se ni nikdar zmagala proti kaki časovni ideji... Kam (jreamo?« Socialistični »Delavec« pa je v članku »Klerikafleeim v spominsko   knjigo«,   10. junija
1896, med ostalim zapisal: »Opozarjamo pa vas, klerikalna gospoda, ne zlorabljajte pesti kmečkih trpinov, ki dandanes, ie v nekaterih krajih gredo če« drn in strn za vami, da ti ljudje (morda v prihodnje, ko spo-nuago vaše orne nafleane, ne poskusijo svojih pesti na vaših glavah. Kakor sejete, tako boste želi...«
Ko so bo bližale volitve, so kderriJkialne »Dolenjske novice« 1. februarja 1897. opozarjale, »da bodo prav posebno pritiskali tako zvani socialni demokrati. .. Tudi v Novem mestu Jih iirnarno. .. Glavno gnezdo Jim jo deđavndca črevljarskega mojstra Štefanoviča...« Na ta napad Je »Delavec« duhovito odgovoril 8. februarja 1897. V nedeljo 7. februarja je bil v gostilni Kovač »Pri pošti« napovedan socialističen shod, ki pa ga je okrajno glavarstvo prepovedalo. Dovoljen je bil šele 21. februarja, en sam dan pred volitvami, na katerih so v Novem mestu za peto kurijo dobili socialni demokrati 14 glasov, klerikalci 51 in liberalci 14 glasov. (»Dol. novice«, 1. III,
1897. )
Cez nekaj tednov so bili socialni demokrati izvoljeni v odbor novomeške okrajne bolniške blagajne. V dopisu iz Gotne vasi so se prvič javili tamkajšnji pristaši socialne demokracije. Dopisnik iz Smihela pa je ošibal hujskaškega kaplana, ki se je oborožil celo z revolverjem. (»Delavec«, 8. IV. 1897.)
Pred volitvami 12. dec. 1900 je bil 22. li. v Novem mestu »vo-
lilni shod, na katerem je bila kandidatura sodruga Kopača soglasno sprejeta.« (»Delavec«, L XII. 1900.) Vršil se je menda v Bršijinu v gostilni Drenik, po domača Cefideij. Socialisti so v Novem mestu dobili že 49 glasov, klerikalci 54 in liberalci 96 glasov. V sosednji občini Smi-hel — Stopiče pa je za socialno demokracijo glasoval en volivec.
V tem času so bili v iNovem mestu socialistični agitatorji: mizar Metko Malovič, ki je presedlal v klerikalno stranko, čevljar Kristan in Stefanovičevl čevljarski pomočniki, med njimi zlasti Matoh, ki se je vsako leto na 1. maj v salonski suknji z rdečo kravato in rdečim na-geljem v gumnioi sprehajal po
F ran ček Sa/t
II. 1912 so ugotovili, da Ima novomeška podruinica »uže tudi blizu 100 članov«. V svojih socialističnih strokovnih organizacijah pa sb bili organizirani dolenjski železničarji in novo-meSki tiskarji. (»Naši zapiski« 1914, str. 114.)
Na državnozborskih volitvah 1. 1911, je socialistični kandidat Ivan Mlinar iz Ljubljane dobil
v volilnem okraju Metlika — Ornomel j — Novo mesto 54 glasov. Na dežalnozborskih. volitvah 1. 1918 pa je v novomeškem volilnem okraju že 164 volivcev glasovalo za socialno demokratsko stranko, čeprav nI na vsem Dolenjskem zaradi pomanjkanja denarja in agitatorjev priredila niti enega volilnega shoda.
Mirnopeško presenečenje
mestu. V naslednjih letih pa je moč socialne demokracije v Novem mestu nekoliko padla, da pri državnozborskih volitvah 1. 1907 niti m nastopila.
Okrog leta 1907 Je v novomeško tiskarno prišel socialist Alojz Eksler, ki je v tiskarni, v kateri je delalo takrat okrog 20 delavcev, pridobil nekaj pristašev, med njimi tudi Franceta Pmtarja (Podatki F. Pinta rja). Med ostalo novomeško mladino pa je začel, širiti socialistične ideje akademik Vladimir Svaj-ger, ki je umrl že leta 1908, po njegovi smrti pa je njegovo delo nadaljeval njegov brat jurist Stanko Svajger.
Pri deželnozborskih volitvah L 1908 so novomeški socialisti zopet nastopili. Njihov kandidat je bil Fran Sifrer, železniški skladiščni mojster v Novem mestu. Dobili pa so le 26 glasov.
Z intenzivnejšim delom med mladino se je socialistično 'gibanje vse bolj krepilo. L. 1911 je bila v gostilni pri MUllerju nad novomeškim kolodvorom ustanovljena podružnica Splošne delavske zveze »Vzajemnost« (Podatki S. Svajgerja in F. Pin-tarja). Na seji osrednjega odbora »Vzajemnosti« v Ljubljani 14,
V Šentjurju pri Mirni peči je 1. 1896 agitiral za socializem neki kmet in tudi pridno dopisoval v »Delavca«, ki je 8. februarja 1897 objavil njegov prvi dopis. Dopis je cenzura v veliki meri x zaplenila, da zijajo v njem precejšnje bele lise. Dopisnik Je razkrinkal mirnopeškega župnika Valentina Berganta, na kakšen način je začel akcijo za zidavo nove cerkve. »Pretečeni teden, ko Je bilo pri nas spraševanje za velikonočne listke, bilo je pravzaprav spraševanje le za denar: nikdo ni dosti globoko segel v žep ... Dne 17. pr. m. je gospod župnik raz lece obiral »Delavca« in tiste, ki »Delavca« čita jo. On je rekel, da je veliki greh »Delavca« brati... Toliko za danes, prihodnjič več. V imenu Mirnopečanov: G-c, kmet v St. Jurji.« (Ker nisem uspel ugotoviti dopisnika, prosim starejše Mirnopečane, da sporoče njegove podatke.)
Ta pionir socializma v mirno-peškl občini je 16. julija 1897 objavil nov dopis, v katerem je duhovito odgovoril mirnopeške-mu kaplanu Martinu Nemaniču, ker ga je z lece napadel in obre-koval. Podpisal se je »F. G., kmet«. Podobnih dopisov je ie nekaj objavil v »Delavcu«.
Uspeh tega njegovega truda •e je zlasti pokazal pri volitvah 1. 1900, ko so socialisti ln na-prednjaki postavili skupno listo ter s 198 glasovi premagali klerikalce, za katere je glasovalo le 127 volivcev. Ta zmaga je zaskrbela celo ljubljanskega škofa dr. Jegliča, ki je ves presenečen 15. decembra 1900 zapisal v svoj dnevnik:
»Socijaldemokratstva je mnogo. Ne čudim se za Zagorje ln okolico ali za Jesenice ali Idri-
Krka živa samih ljudi, ki se v nji kopljejo ...«
L. 1900 so socialisti dobili v Kostanjevici le 2«lasova, 1. 1911 pa že 39.
METLIKA
V Metliki je socialna demokracija že zgodaj imela svoje prve somišljenike. • Klerikalni »Slovenec« je 17. februarja 1897 v dopisu iz Metlike poročal: »Tudi pri nas smo že tako sreč-
kronogu 8 in Šentjanž 2, čeprav je bilo povsod veliko klerikalno nasilje nad volivci in potvorbe s tako imenovanimi razcepljenimi glasovi. Tako so samo v Mokronogu »zavrnili 16 volivcev, ki so glasovali za Kopača, ker je bilo na listkih napisano »opravitelj« namesto »upravitelj« !! (»Delavec — Rdeči prapor«, 21- XII. 1900.) Torej je takrat socialna demokracija v Mokronogu v resnici dobila celo 91 glasov ln je bila najmočnejša stranka.
OSTALI KRAJI
Iz volilnih izidov je razvidno, da Je socialna demokracija tudi drugod imela svoje pristaše.
V sodnem okraju Krško je pri volitvah 1. 1911 dobila 20 glasov.
Te dni proslavljamo 40. obletnico Oktobrske revolucije, ki pomeni prelomnico v zgodovini človeštva! Njen odmev je bil silovit po vsem svetu, saj smo ga Čutili tudi v naših krajih. — Na, sliki: Vladimir Iljič Lenin in  N. K. Krupskaja v krogu kmetov v vasi Gorki leta 1921
jo in Ljubljano, kjer so rudokopi in tovarne, ali čudim se za nekatere druge, da je precejšnje socijaldemokratskih glasov: Mirna peč 198.., Novo mesto 49... Sedaj moramo našo organizacijo izpopolniti. O tem bomo razgovairjali na dekanijskem shodu...«
In potem je Slovenski kleri-kalizem začel novo ofenzivo, s katero je utrdil svoj politični položaj in zavrl začetni razmah socialne demokracije na Dolenjskem.
DOLENJSKE TOPLICE
V Dolenjskih toplicah se Je poleti 1. 1905 nekaj dni zdravil Josip Kopač, urednik in upravnik »Rdečega prapor j a«. Po svoji vrnitvi je 4. avgusta 1905 objavil v »Rdečem prapor ju« dopis iz Toplic na Dolenjskem, v katerem je kritiziral občinsko upravo in zlasti »bojevitega župnika«, ki se ealetava v vse napredno in tudi v bralno društvo, ustanovljeno tega leta. V številki 11. avgusta'1905 pa je »Rdeči prapor« poročal, da so duhovniki v Toplicah zaradi kratkega Kopačevega bivanja v Toplicah prihodnjo nedeljo že grmeli v cerkvi proti njemu, da bi ljudi odvrnili od socialistične oktižbe.
KOSTANJEVICA
Prvi socialni demokrati v Kostanjevici so se imenovali »ru-deča straža«. Sestavljala sta jo čevljar Jože Cvelbar, ki je v Kostanjevici ln okolici širil »Delavca«, in študent Oražem, ki je na Dunaju študiral medicino ter po Cvelbarjevih podatkih začel objavljati 1. 1896 v »Delavcu« odlične in številne dopise. V njih sta zlasti prijemala župnika Damijana Pavlica, ker so bila njegova dejanja v očitnem nasprotju s krščanskimi nauki, ki Jih je širil.
Josip Cvelbar Je z več faranl 27. aprila 1896 poslal na škofijski ordinariat vlogo proti župniku Pavlicu. Ko je ordinariat Pavlica obvestil o pritožbah, je župnik 27. maja 1896 odgovoril, da je »Jože Cvelbar socialist skoz in skoz ln raznaša in priporoča »Rodoljuba« in Delavca« po celi fari in zagovarja načela teh časnikov kakor edino prave in Bvete. Podpisani Je bil primoran ga že svariti in opominjati in ker to ni pomagalo, bil sem primoran očitno iz prižnice farane svariti... Zali Bog, da se taki ljudje ne dobivajo samo po mestih, ampak celo po gorskih vaseh...« Na pritožbo, da stalno poseda v gostilni, ljudi pa zmerja s pijanci, se je takole zagovarjal:
»Na daljno ovadbo, da sedim popoldan in zvečer v gostilni, pa odgovarjam prav kratko. Znano je, da Kostanjevica nima pitne vode, zakaj Krka, katera skoz Kostanjevico teče, je tako grda in ostudna, da, kdor jo le en dan v poletnem času ogleduje, je ne more piti, če b bil še tako žejen, zakaj po vodi vidiš plavati mrtve mačke, prešiče, še celo krepane konje, vrh tega pa še perejo od izvirka Krke naprej perilo, konje in poleti je
Marjan Mušiičs MOTIV S HMELJNIKA
ni, da prihajajo k nam socialno demokratične »cajtenge«. Nekateri Metličani so zelo navdušeni za socialno demokratični nauk.. .c
L. 1906 Je v Metliko prišel mizarski pomočnik Evgon Koren-čič, ki je z domačinom Francem Prusom spomladi 1906 ustanovil socialistično Delavsko Izobraževalno društvo »Danica«. Društvo Je štelo 40 članov, konec 1. 1907 pa se je razšlo, ko sta predsednik in tajnik odšla k Metlike. ("Dolenjski list«, 27. IV. 1956.) Vendar je socialna demokracija obdržala v Metliki svoje pristaše, saj je pri državnozborskih volitvah L 1911 dobila tam 28 glasov.
MOKRONOG
Pionir socialistične Ideje v Mokronogu je bil čevljar Franjo Strupek, rojen 1. 1863 v Slepše-ku. S trebuhom za kruhom je šel na Dunaj In dlje časa delal na železnici. Tam je postal socialni demokrat in se z naprednimi idejami vrnil domov. Umrl je 1. 1922. (Podatki vdove Micke Strupek in S. Majena.)
Kaplan dr. Jože Jerše je 1, Januarja 1897 zbral v Mokronogu rokodelske pomočnike in mojstre, da bi ustanovil klerikalno delavsko društvo. Načrt je s svojim nastopom preprečil socialist Franjo Strupek. »Ta poudarja, da ima društvo le namen, zmešati štreno pri državnozborskih volitvah, da bi zaslepljeni delavci in obrtniki oddali svoje glasove klerikalnemu kandidatu.« Zato je kaplan 24. januarja sklical nov sestanek, na katerem je kar začel vpisovati člane. Zopet je nastopil Strupek, »da je to društvo le pesek v oči delavskim stanovom, da Jih hoče le odvrniti od pravega smotra in cilja... V št. 3 »Domoljuba« t. 1. pa je g. kaplanček na »katoliški podlagi« napadel našega sodr. Stru-peka ...« (»Delavec«, 16. II. 1897.)
Na državnozborskih volitvah 1. 1900 Je socialna demokracija doživela velik triumf. Dobila je kar 75 glasov,, klerikalci pa samo 41 in liberalci 83. Tudi v sosednjih kmečkih občinah je socialna demokracija tedaj dobila več glasov: Trebelno 13, Sentrupert 2, Tržišče pri Mo-
V sodnem okraju Trebnje je 1. 1900 prejela 2 glasova, 1. 1911 pa 6.
V sodnem okraju Velike La*
Me je samo 1. 1900 dobila 1 gtaa,
in sicer v Dobrepolju.
V sodnem okraju Črnomelj J« samo 1. 1911 dobila 1 glas.
V sodnem okraju Kočevje J* socialno demokratska stranka L 1900 zbrala 30 glasov, 1. 1911 pa so se njeni glasovi dvignili na 226.
V sodnem okraju Stična Je L 1907 dobila 22 glasov, 1. 1911 pa 10.
Edino sodna okraja Zužem-berk in Ribnica sta pri vseh
volitvah ostala brez socialno demokratskih glasov. Največ t socialističnih glasov pa so dali obrobni dolenjski sodni okraji, ki so bili pod neposrednim vplivom industrijskih središč v trboveljskih revirjih in Ljubljane, kjer je bilo socialistično gibanje najbolj razvito.
V sodnem okraju Radeče j« JSDS 1. 1900 nabrala 12 glasov, 1. 1907 že 150, 1. 1911 pa 47.
V sodnem okraju Litija je za JSDS 1. 1900 glasovalo 821 volivcev, 1. 1907 celo H30, ker so se zaradi kandidature Ivana Cankarja liberalci odpovedali svoje kandidature, 1. 1911 pa 813 volivcev.
V sodnem okraju Ljubljana, ki je obsegal tudi del Dolenjske, je socialno demokratska stranka 1. 1900 dobila 233 glasov, 1. 1907 že 991 (liberalci le 537) In I. 1911 celo 1355, zopea nekaj več kot liberalci in dobro četrtino klerikalnih glasov.
Takšno je bilo socialistično gibanje na Dolenjskem do prve svetovne vojne. Skoraj po vseh' kmečkih , predelih je pognalo vsaj prve klice, v nekaterih krajih, kjer je bilo nekaj delavstva, pa so se že formirala socialistična jedra.
Odmevi Oktobrske revolucije
Med prvo svetovno vojno 1. 1914—1918 so dolenjski kmetje in delavci na raznih bojiščih krvaveli za tuje Imperialistične Interese. Doma so njihove družine trpele lakoto in pomanjkanje. ZupniŠča in klerikalni župani so vneto podpirali nasilje avstrijske soldateske z ovadbami »srbofilov«, sodelovali so pri rekvizicijah, agitirali za vojna posojila itd. — za zmago katoliške črnožolte monarhije. Ko pa je njena zmaga spomladi 1. 1917 postala že dvomljiva, so klerikalni voditelji s tako Imenovano Majniško deklaracijo želeli notranjo preureditev Av-stro-Ogrske, po kateri naj bi ta Ječa narodov postala država zadovoljnih narodov, da Je ne bi mogle zavezniške države razkosati, če bi jo premagale.
Nezadovoljni ruski delavci ln vojaki so 12. marca 1917 zrušili carizem. BuržoaznodemokratiC-na revolucija je 7. novembra prerasla v socialistično. Kongres sovjetov je 8. novembra sprejel deklaracijo ljudstvu ln vladam vseh vojskujočih držav, v kateri jim je predlagal premirje in sklenitev miru, hkrati pa delavce pozival, naj pomagajo, da se stvar miru izvede do kraja in da se ljudske množice rešijo vsakršne sužnosti ter vsakršnega Izkoriščanja. Hkrati je kongres sprejel odlok o zemlji, s katerim je odpravil zemljiško lastnino in vsa velepo-sestva izročil sovjetom kmečkih odposlancev.
Ideje oktobrske revolucije so se bliskovito razširile po svetu In v^valovile množice. Tudi pri nas na Slovenskem so delavci začeli s stavkami, prirejali demonstracije in mirovne shode. Gibanje za Majniško deklaracijo se je proti željam njenih Inlciatorjev spremenilo v revolucionarno demokratično gibanje, ki je zahtevalo mir, samostojno Jugoslovansko državo in republiko. Vrstili so se velik! vojaški upori. Dne 1. februarja 1918 so se uprli mornarji v Boki Kotorski, 12. in 13. maja Je iz-
bruhnil upor v 17. polku v Jwh denburgu, 18. maja v MoravL. 23. maja v Radgoni, do uporov pa je prišlo tudi drugod. Čeprav so biti ti upori zadušeni, niso bile zatrte revolucionarne ideje, ampak so se vse bolj širile.
V teh vojaških uporih so sodelovali tudi mnogi Dolenjci. Precej Dolenjcev, ki so bili v ruskem ujetništvu, pa je doživelo boljševiško revolucijo in v njej celo sodelovalo. Ti ljudje so ob razpadu Avstrije med nezadovoljno ljudstvo prinesli revolucionarne ideje, katerih so se dolenjski kmetje in delavci na veliko oklepali in se po njih ravnali.
Jugoslovanska sodalnodemo-kratska stranka je revolucionarne množice pustila na cedilu In podprla meščanske stranke pri utrjevanju buržoazne oblasti. JSDS namreč ni bila revolucionarna stranka, ker je bila okužena z reformizmom avstro-marksizma. Njen prvak Josip Kopač je na proslavi narodne osvoboditve 29. oktobra 1918 množico na Kongresnem trgu v Ljubljani pozival: »Nastopajmo mirno ln dostojno, ne povzro-čajmo nikakih rabuk.« (»Slovenec«, 30. X. 1918.)
Predstavniki JSDS so z zastopniki klerikalne in liberalne stranke nato prijateljsko sodelovali v narodni vladi. Z njimi so 10. maja 1919 sklenili medstrankarski sporazum, »naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju.« (»Slovenec«, 11. V. 1919.)
To sodelovanje z buržoazijo Je v JSDS okrepilo revolucionarno opozicijo, ki pa je še nekaj časa sklepala kompromise z desničartkim vodstvom. Sele 2. marca 1920 je ljubljanska organizacija JSDS izstopila it JSDS in se proglasila za sestaven del nove Delavsko sociall* stične stranke za Slovenijo.
Novo mesto, prijazno mestece, ki se je zagozdilo v polotok, ki ga obdaja globoka in skrivnostno zelena Krka, je kulturno središče Dolenjske in ni redko zapisano na straneh slovenske literarne zgodovine. V tem mestu, položenem v lepo kotlino med Gorjanci, Rogom in vinorodnim gričevjem na severni »trani, so se v daljni preteklosti mudilt možje, ki so pomagali oblikovati slovensko književnost in slovenski knjižni jezik — spomnimo se Matije Kastelea in pridigarjev Ro-gerija, Svetokrlškega in Hipo-lita — pa tudi ljudje, ki so si t? poznejših časih pridobili delež v slovenski umetniški besedi — Valentin Vodnik, Simon Jenko, Dragotin Kette, Pavel Golia, Miran J are, Jo* že Cvelbar, Milan Pugelj, Slavko Grum, Anton Podbev-iek. Danes Novo mesto odkriva spominsko ploščo popotniku iz tuje dežele pokojnemu prof. Ivanu Koštičlu, ki ga je usoda dvakrat pripeljala na bregove Krke in ga semkaj priklenilo s službo in družinskimi vezmi za zadnja tri desetletja njegovega življenja in mu tukaj dala tudi poslednje domovanje. S spominsko plo-ičn hočejo Novmneščani počastiti njegov spomin ob osemdesetletnici njegovega rojstva m dati priznanje njegovemu
delu. Za njegovega življenja
so ga poznali kot svojevrstnega originala predvsem po nje' govem delu na gimnaziji in so v veliki večini le malo vedeli, da prebiva med njimi učenjak, ki ima ob vsakdanjem krušnem delu in vsakdanjih skrbeh še druge, višje cilje, ki mu branijo, da M se sredi kmečko - trgovskega pridobitnega prebivalstva dolenjske prestolnice predal fejaikemu uživanju življenja. Le zelo malo jih je bilo, ki bi bili slutili življenjsko tragiko moža, ki mu je usoda podelila darove in voljo, da bi postal občan velikega znanstvenega sveta, pa so ga tedanje ozke razmere, težave družinskega življenja in lastnega značaja vklenile v spone malega življenja malega podeželskega mesta, ki se ga, kakor bi sodil, vsa leta, ki jih je preživel tukaj pod Gorjanci, z neko svojevrstno skepso in nezaupljivostjo nikdar ni mogel popolnoma privaditi in mu je ostal nekako tuj.
Prof. KoStial Je nadaljeval tradicijo tistih profesorjev slavistov na novomeški gimnaziji, za katere se znanstveno delo ne 'ustavi z diplomo na univerzi, ampak skušajo v skromnem okolju podeželskega mesta 1n odrezani od znanstvenih središč ln velikih knjižnic nadaljevati na univerzi započeto delo. Med njegovimi predniki Je nedvomno najznamenitejši p. Stanislav Skrabec, slavist, čigar Ime Je znano v znanstvenem   svetu  daleč Izven
Dr. France Tomi i č t
V spomin prof. Ivanu Koštialti
slovenskih meja; na novomeški gimnaziji je učil v letih 1868—70 ln je ravno v letnem poročilu novomeške gimnazije objavil svojo najpomembnejšo razpravo O glasu ln naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi (1870). V Skrabcevem času Je bil na tej gimnaziji znani slavist njegov redovni tovariš p. Ladislav Hro-vat. le da je on učil tukaj neprimerno več časa, celih 31 let. O nJem pravi prof. Grafenauer. da Je bil v svojem času poleg Skrabca med tvojimi stanovskimi tovariši najboljši poznavalec slovenskega Jezika. Navedimo ft dva jezikoslovca, ki sta prebila na novomeški gimnazij L drug za drugim vsak po osem let: Rajko Perušek (1683—90) in Luka Plntar (1880—98), Koštial to vrsto neposredno nadaljuje, saj je prišel v Novo mesto kot suplent začetnik eno leto po Pintarjevem odhodu ln ostal tukaj en semester.
Prof. Koštial je po očetu Ceh. rojen pa Je bil 27. Julija 1877 v Gradcu ln je tudi vse šole od ljudske šole pa do diplome, če Izvzamemo prva dva semestra, ki ju je poslušal na Dunaju, opravil v Gradcu. V Novem mestu je služIl samo v zimskem semestru 1899—1900, bil 1900—0902 suplent na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, opravil med tem uspo-sobljenoetnt izpit v juniju 1800 Iz slovanske In klasične filologije, sluill nato do 1909 na moškem, učiteljišču v Kopru, od Jeseni tega leta pa do Jeseni Je bil profesor na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici, dejansko pa je bil v letih 1919—18 v vojaški službi, nazadnje pri vojaški oen-zuri v Novem mestu. Dve deset-
letji do upokojitve Je služIl na novomeški gimnaziji in živel nato v pokoju do svoje smrti 1940 v Novem mestu, nazadnje v tej hiši. na kateri mu danes odkrivamo spominsko ploščo,
Studij slavistike na graški univerzi pri prof. Gregorju Kreku Je bil odločilen za Kost 1 a lovo znanstveno delo, ki so Je usmerilo v etimologijo, Imenoslovje in folkloro. Zanimivo je primerjati prof, Koštlćla z njegovim vrstnikom rojenim Novomeščanom akademikom prof. Nahtlgalom. Ta je Izšel iz modernejše Jagice-ve šole na Dunaju ln Imel srečo, da se Je lahko posvetil akademskemu poklicu in ustvaril življenjsko delo, ki Je kljub raznolikosti snovi in neloaterim nedokončanim delom pomembna in obsežna, po določenem sistemu obdelana celota, Ko5W61 pa Je odšel naravnost v srednješolsko službo in prenašal, Če gledamo to s stališča mladega znanstvenika, ki Je prišel z univerze poln znanja in volje za znanstveno delo, tegobno tlako gimnazijskega poučevanja in se otepal z nešteto težavami podeželskega življenja. Vmes ga Je zajela Še vojaška služba in mu Je vojna vihra v Gorici prizadejala vrhu tega Se občutno materialno Škodo. Zato ni čudno, da Je podoba Koštlalo-vega dela precej neenakomerna. Članki in razprave, ki Jih Je priobčil do svetovne Vojne (v Izve-stju n, državne gimnazije v LJubljani, Jagičevem Archivu, Izvest jih Muzejskega društva za Kranjsko, Vedi, Domu ln svetu, Zeltschrlft fur osterreichJsche Volkskunde) so po večini znan-
stvena dela. Na tej višini ostanejo tudi članki iz prvega desetletja povojne novomeške dobe (v Časopisu za slovenski Jezik, knjitevnost in zgodovino, Južno-slovanskem filologu, Zeltschrlft fur slavlsche Philologie, Geografskem vestnlku). Poslej se ta znanstvena smer zalomi v poljudnoznanstvene članke, posvečene zlasti čiščenju knjižne slovenščine.
Kot dober poznavalec nemščine in furlan&čine je raziskoval slovenske elemente v teh jezikih, pri furlaničini v sodelovanju s profesorjem graške univerze Karlom Štrek-Ijem. Zelo pogost predmet njegovega razpravljanja so slovenska osebna imena, in sicer tista iz svetniških, rast-Unskih in krajevnih imen. Med temi razpravami je tudi razprava o slovenskih osebnih imenih iz 12. stoletja. Prav tako ga zanimajo slovenska krajevna imena. Zasleduje tujo, zlasti nemško literaturo te vrste, ki zadeva Imena s slovenskega ozemlja, poroča o njej in jo ocenjuje, Najboljša njegova jezikoslovna dela so po večini drobne etimologije, raztresene po raz> ličnih revijah, slovenskih, srbohrvatskih in nemških med leti 1918—1930. Ko je službo-
val v Tstr\, JV pritegttila njegovo pozornost hrvatska glagolska literatura. O njej je pisal potem, ko je bil že v Gorici, tako o glagolskih listinah, zapiskih in napisih, o glagolskih istrskih matrikah, o čakavski Duhovni hrambi in o gflaflroltei na Slovenskem. V letih pred prvo vojno je napisal vrsto narodopisnih člankov, predvsem za Zeitschrift fur dsterrechische Volkskunde (o dolenjskih narodnih primerjavah, o kletvicah, slovanskih, nemških, furlanskih in italijanskih, dalje o imenih pri raznih narodih za pastaričico, netopirja, žlico, gnoj, otavo itd.). V Fried. Kraussa »An-thropophvteia« je v letih 1905 do 1914 napisa^ okoli 50 člankov o erotičnem imenoslovju pri slovanskih in raznih ne-slovanskih narodih. V delih, ki so posvečena čiščenju knjižne slovemščine, se kaže hudega purista; pri širokem občtnsUm je KoŠtidl najbolj znan ravno po tem, saj je njegov Slovnl-ški in slovarski brus knjižne slovenščine izšel v petih letih kar trikrat. Sem sodijo še članki o Časnikarski slovenščini, o Finžgarjevem jeziku in o slovenščini Vladimiria Levstika. Pozabiti ne smemo tudi njegovih člankov, ki posegajo na literarnozgodovin-sko področje (o nekaterih Prešernovih pesmih, o Jurčičevih
literarnih predlogah ln o Jurčičevem Kr javi ju).
Da bo podoba pokojnega prof. Koštidla kolikor toliko popolna, je treba omeniti še njegovo šolsko delo na novomeški gimnaziji. Njegovi učenci smo spoznali v njem profesorja, ki ga. odlikuje znanje Itevitoiih, jezikov in razgledar nost v slovanski in klasični filologiji, pa tudi v vprašanjih s področja germanske in romanske filologije. Pri pouku literarne zgodovine se je držal načel biografske-zgodovin-ske metode, za estetske vrednote obravnavanih del pa žal ni imel pravega čuta, zato pa je bil toliko bogatejši in zanimivejši, kadar je govoril o jeziku.
Ce pregledamo KoŠti&lovo delo v celoti, lahko mirno ugotovimo, da je segal daleč nad povprečje svojih kolegov na srednji šoli in da si je v slnvistlki ustvaril lepo Ime. Zaradi svojega znanstvenega in poljudnoznanstvenega slavističnega in narodopisnega dela, ki ga je opravljal v Novem mestu pa tudi že prej in zaradi svojega šolskega dela zdsluži, da ga kraj, ki mu je postal prava domovina., ob osemdesetletnici rojstva počasti in mu tako izkaže zaslu* ženo priznanje za njegov9 delo.
flvr. 44 (398)
»DOLINJSK1 LIST«
Stran 5
na šentjernejstem polju
Letos spomladi je huda slana osmodlla krompirjeve nasade, v poletju je pritisnila susa. nato pa je še to&a naredila občutno škodo. Kljub temu je letošnji
Jerneja. 42.780 kg, Radkovič Vinko iz Dol. Brezovice, 38.826 kilogramov, Fabjan Ivan iz Dol. Gradišča, 37.929 kg, Krfitn Frano
iz Dol. Gradišča. 37.593 kg. in
Strojiisn Jože iz Mihov ice. Dobri in umni kmetovalci zaslužijo vse priznanje« najboljši pa bodo prejeli nagrade. Nekdaj Je prevladovalo mnenje, da na peščenih njivah suša uniči ves pridelek krompirja. To mnenje so sedaj nasi kmetovalci ovrgli; za krompir ao svoje peščeno njive dobro pognojili s hlevskim gnojem, dodali še dvakrat toliko umetnega gnojila in tako kljub suši dosegli odličen pridelek. Tako Je na primer Fran-c Mar-tlnčifi iz Smalčje vasi na 20 arih površine pridelal 5.883 fcg krom-
pirja ln s tem presegel predpisano normo, saj Je dosegel hektarski donos 29.417 kg.
Kmetijska zadruga v Šentjerneju odkupuje krompir. 2al bo letos zaradi bogatega pridelka težko spraviti krompir v prodajo in so tudi oene »teke. Pre-cel krompirja bo torej ostalo doma. Ker je tudi pridelek korenja, pese in kolerabe zelo obilen, bodo kmetovalci imeli mnogo dobre krme za živino, predvsem za prašiče, ki so našemu kmetu med glavnimi viri dohodkov. V.
Pozabljeni grobovi
Pozdrav lz Šentjerneja...
pridelek krompirja zelo bogat. Najboljši dokaz za to je udeležba kmetovalcev na republiškem tekmovanju s krompirjem, pri katerem, »o dosegli res lepe re-auitate.
V prvi skupini, za katero Je bila predpisana norma 30.000 kg na hektar, je 25 naših udeležencev tekmovanja doseglo povprečni hektarski donos 32.796 kg. Najbolj so se izkazali Vrtačlč Janez s Pristavicei ki je pridelal 47.464 kg krompirja na hektar, Pavlic Jože z Vratnega. 46,320 kg, Vide Jože iz Šentjerneja 44.464 kg. Vide Franc iz 2vabovega 43.421 kg, in Judež Karel iz Praproč, 40.451 kg.
V drugi skupini, za katero je bila predpisana norma 25.000 kg na hektar, je 35 udeležencev doseglo povprečni hektarski donos 29.329 kg. Najboljši pridelek so imeli Dur java Peter iz Sent-
Se napisi manjkajo
Lokal novomeške pošte je sedaj okusno in moderno urejen. Manjkajo pa še napisi pri posameznih okencih, da bi stranke tr.koj vedele, kje plačujejo in kje prejmejo denar, kje lahko oddajo pismo in kje ga dobe, kje oddajo brzojavko in podobno. Ce je lokal že lep in prijazen, daflmo še te napise, saj bo s tem zelo ustreženo. Prav bi bilo, da bi imeli v lokalu tudi predal za odlaganje fran-kiranih pisem.
Llndič Joj© z Dram«, 37.513 kg. Nad 34.000 kg ao dosegli še Ven« Matija iz Zvabovega, Lu-zar Franc lz Dol, Stare vasi, Potočar Jož« fz Gor. Stare vasi, Zagore Jože iz Gor. Stare vasi, Franci« Ivan i« Dol. Stare vasi, Knvafič Franc z Drame in
Vas Rosalnice pri Metliki ima veliko pokopališče. Ko pridem tja, se mi korak kar sam usmeri v tisti del pokopališča, kjer počivajo v treh velikih skupnih in šestih posameznih probovih padli partizani. Največ je med njimi borcev Belokranjskega odreda.
Branili so nas, se borili do zadnje kaplje krvi, izmučeni, krvavi ln prestreljeni so legali v grobove ob zidu pri Treh farah. V zadnji pozdrav tem
KZ V DOLENJSKIH TOPLICAH SE ZANIMA ZA SVOJE ČLANE - VOZNIKE
Prevozništvo lesa iz roških gozdov je že dolgo vrsto let med poglavitnimi viri dohodkov večine kmečkih gospodarjev ob vznožju Roga. V zadnjem času pa so kamioni odvažali les na železniško postajo Straža-Topldce -ln so bili vozniki domačini prikrajšani za zaslužek. Zaslužili so le še z vlačenjem hlodov iz gozdov do ceste, od- koder so jih potem s kamioni prepeljali dalje.
Da bi vozniki ne »gubili zaslužka pri prevozu lesa, jim
je KZ nasvetovala, naj si namesto navadnih koles oskrbe gumijasta kolesa, ki ne razru-jejo tako ceste in je prevoz z njimi mnogo lažji. Zadruga jim tudi preskrbi gumijasta kolesa proti odplačilu na obroke. Sedaj je že videti več voznikov, ki prevažajo les z novimi kolesi in so zadovoljni zaradi lažjega prevoza, pri katerem tudi konji manj trpijo. Seveda se še vsi vozniki ne morejo sprijazniti s to novotarijo,
D. G.
mladim ljudem so bile izstreljene salve in dane naše obljube, da jih nikoli ne pozabimo.
Leta beže in tiste mladine, ki je prva leta po vojni skrbela za grobove, ni več. Odšla je za kruhom v druge kraje. Grobovi so zapuščeni, brez vsakega napisa, preraščeni s trauo. Kolikokrat se zgodi, da pride mati obiskat otrokov grob. Lahko si mislimo, kako ji je pri srcu, ko vidi zapuščen grob svojega sina, ki je dal življenje za nas vse.
Krajevna organizacija Zveze borcev ima baje namen, da uredi grobove padlih borcev, pravijo pa, da nimajo za to denarja. Morda bi se pa le kje našlo toliko sredstev in dobre volje, da bi bili tudi ti grobovi urejeni tako kot zaslužijo in da obljuba, da padlih borcev ne bomo nikoli pozabili, ne bi bila samo obljuba...   R. 9.
Sinu. fantu ali nečaku, ki |a v vrstah JLA, pomeni Dolenjski list najlepši po* zdrav vsakega tedna! — NaroČite mu ga Se donesi
Partizanskega strica Janka ni več
Veliko ljudi Iz Črnomlja ln okolice je s predstavniki množičnih organizacij 24. oktobra spremilo na zadnji poti na pokopališče v Vojni vasi pri Črnomlju, daleč okoli znanega partizanskega strica Janka Cimermana   lz Črnomlja.
Strio Janko, kot so na sploš-
Hi ne zaslužijo niti odgovora?
Godbeniki metliške godbe na pihala, ki je znana kot ena aaj-boljših na Dolenjskem in sodeluje skoraj na vsoh prireditvah, so še vedno brez uniform. V tem pogledu so izjema n.a Do-lemjsketm, če ne v Sloveniji.
Sama godba nima toliko dohodkov, da bi lahko kupila obleke za godbenike. Zato se je obrnila na razne naslove za pomeč. Nekaj denarja Imajo raimi, toda ne dovolj. Žalostno pa je, da po nekaj nvesecih, odkar so pisali, dosedaj še niso
dobili niti odgovora, kaj še pomoči, do katere so povsem upravičeni.
Metliška godba je med najstarejšimi, če na najstarejša godba na pihala v Sloveniji, Med vojno ja sestavljala jedro godbe Glavnega štaba NOV in POS. Po svojih kvalitetnih nastopih na številnih prireditvah doma in drugod po okraju je znana že vsa leta po vojni. Zato sodimo, da zasluži pomoč in nekoliko več razumevanja I
no klicali partizani in aktivisti pokojnega Cimermana, je bil mož kremenltega značaja, poitenjak od nog do glave hi odločen borec za demokratične pravice. Kot neizprosen antlfa-šist je že leta 1942 odšel ■ celo družino v partizane, čeprav že star nad 7o let. Pustil ja dom in udobje ln se podal v gozdove, v aktivno borbo proti fašizmu. Do italijanske kapitulacije je bil v gozdovih, na kar se ie vrnil v osvobojeni Črnomelj Bil je izvoljen za odposlanca v Kočevski zbor, prav tako je bil aprila 1944 Izvoljen za prvega predsednika narodnoosvobodilnega odbora Črnomelj. Na tem odgovornem mestu je bil v najtežjih časih, ko Je bil Crnome^ središče osvobojenega ozemlja, kjer so se nahajale štcviln.1! partizanske ustanove ln kamor so prihajale dnevno razne par* tlzanske enote, begunci, ranjenci in drugI. Za vse te Je blio treba skrbeti, za njihova preno-
čišča, prostore In prehrano. Pokojni Janko Cimerman Ja opravljal nalogo % obilno mero dobre volje in skrajne požrtvovalnosti. Hudo ga Je prizadela Izguba sina in najmlajše hčerke, vendar ni nikoli klonil. Dočakal je blizu 86 let.
Vsi, ki smo poznali dragega strica Janka, ga bomo ohranili v lepem spominu!
Smrtna nesreča na dirkah
V nedeljo dopoldne se Je pripetila na hitrostnih motornih dirkah v Novem mestu obžalovanja vredna nesreča, pri kateri Je Izgubil življenje 29-letni motorist Franc 'Zagore, pomočnik obratovodje podjetja KREMEN. Na ovinku Ceste herojev Je pri gostilni Košir zaradi prevelike naglice, v kateri nt mogel več obvladati motorja, zavil s ceste na pločnik ln pri tem zadel z ramo ln glavo v drog električne cestne razsvetljave. Ponesrečenca so naglo prepeljali v bolnisnl-co, vendar Je zaradi prehudih poškodb takoj umrl.
Naš cilj: širina in množic
z načelom vsestranosti v vseh panogah telesne vzgoje
Poročilo ln razgovor o posvetu vodilnih funkcionarjev Partizana v Kranjski gori, ki ga j« pripravil ožji upravni odbor okraj, zveze Partizan Novo mesto v sredo 9. oktobra, sta bila no uspešni izmenjavi mnenj namenjena predvsem odgovo ru, kaj j« v naši telesni vzgoji napredno ln kaj zastarelo. O posvetu v Kranjski gori je poročal predsednik okr. zveze Partizan tov. Boris CiŽ-mek-Bor, v razpravi pa so sodelovali tovariši Milan Smerdu, Niko Belopavlo vlo, Nace Bukove«, NuŠa Smer-du, Jože Glonar in drugi.
Po znanem posvetu v Kranjski rorl Je bil© v naši Javnosti, Usku ln radiu, zlasti pa v krogih Partizana precej razpravljanja o vsebini, oblikah, načinu in ciljih dela v Partizanu, vse povedano ln napisano sicer ni bilo pozitivno, vendar bo Partizan lz celotne lavne diskusije povzel vse, kar Je dobrega, neglede na to, kdo Je to napisal in povedal. PeSčica ljudi v republiškem vodstvu Partizana se v svojem togem centralizmu nikakor ni mogla otresti zastarelih in preživelih metod v telesnovzgojnem delu. Negiben statut organizacije ni dopuščal, da bi zaživele v Partizanovem udejstvovanju sproščene oblike pri telesni vzgoji mladine. »Cista telovadna« Unija v tem delu je ovirala večji razmah organizacije, ki konkretno v našem okraju Al zajela več kot dobra 2,5 odstotka mladine, dasi ravno smo imeli v mnogih društvih navzlic pomislekom »na vrhu« različne fn pestre oblike dela. Medtem ko Je dobro znano, da si Selijo zla-ttt mladi ljudje razvedrilnih Športov ln zdravega, vsestranskega Izživljanja v telesnovzgojnem udejstvovanju, so bila taka na-gnenja kaj rada kritizirana kot zmotna, napačna ln nezdružljiva s »projpramom Partizana«. Razen tega so posamezniki v rcpubll-Ikem vodstvu Partizana ustvarili mnenje, čeS da Interno delo organizacije prav nič ne briga ljudske oblasti in nolltičnlh forumov; oblast naj bi dajala samo finančno podnoro. za »strokovno vzgojo« v Partizanu pa nal nI se ne sanitnAla. Znnnn nnsprotja In raz-hajaločl se poflejfl na tel^«no vzgojo med reou^'lSVo zvezo Par-tlisana fn Zvezo Sn^Ttov so pokukali kot d« se n*e »fronti« boll-
Cza  svoje   nolo^alr?.   Vsem do-omlslečlm ljudem pa Je znano,
Je na posvetu dejal predsednik okr, zveze tovariš Clžmek, da telesna vzgoja ni monopol Partizana, temveč vprašanje soclallsUf. ne družbe. VzgoJo v takem starem duhu ln Izpade proti dejanskim ciljem Partizana Je tovariš Cižmek kot predsednik okr. zvezo Partizana Novo mesto obsodil, saj dejansko nima nič skupnega s smotri sodobne, socialistične telesne vzgoje.
Življenje nam samo kaže pravo pot
Po poročilu, predsednika so funkcionarji v razpravljanju načeli vrsto vprafianj, povezanih s posvetom Partizana v Kranjski pori. Pokazalo se je, da v okraju pravzaprav nimamo pojavov, ki so značilni za vzroke resne kritike, naperjene proti nekaterim ljudem v vodstvu Partizana, Življenje samo Tiam je namreč pokazalo, da moramo združevati koristno s prijetnim, da zmaguje pravzaprav samo to, kar Je n a-p r e d n o. To pa Je v konkretnem primeru: povezava telovadbo, športnih panog, taborjenja, tekmovanja, Izletov in pod. dejavnosti, kl združuje mladino. Primer Zleta bratstva ln enotnosti v Bihaču, kl smo ga organizirali z velikim uspehom v letošnjem maju, Je to znnv:< potrdil: mladina, združena v Partizanu, se je srečala z mladino bratskih repttbllK v telovadbi, tekmovanjih, športnih Igrah ln pod. — a vendarle zlet nI bil deležen milosti v očeh republ. vodstva Partizana. Medtem ko društva v okraju razvijalo pestro in vse* iransko dejavnost ln ko takorc-koc skorajda nimamo sporov, če se v Partizanu (zlasti na vasi') razvija razen telovadbe tudi od-
bojka, košarka, nogomet, roko-me, itd., (čeprav tudi samo nogomet!) pa Je tako delo »uradno« Se vedno »v nasprotju s čisto linijo Partizana«. Po zaslugi konservativnega gledanja posameznikov naj bi v Partizanu Se vedno veljala za edino pravilna samo »telovadba s prostimi vajami«. Dokler imamo v okraju v Partizanu 2'.s% mladine, potrebujemo pač najrazličnejše organizacijske prijeme, da bomo mladino pritegnili v organizirano aktivno telesnovzgojno izživljanje.
Vso skrb šolski in izven« Šolski telesni vzgoji!
Zato potrebujemo, kot sta na posvetu zlasti poudarila tov. Niko BelopavloviC in tov. Clžmek, vsestransko in Široko sodelovanje vseh organizacij. Vsako zapiranje vase Je Škodljivo. Vsi udeleženci seje pa so pravtako poudarili pomen vsetranske podpore telesni vzgoji v Boli, kl v okraju Se nima prave pomoči, ponekod, pa tudi ne razumevanja. Dosledno uresničevanje telesne vzgoje Šolske mladine naj dopolnjuje organi, zlranje mladine izven Sole v Partizanu. Nihče ne podcenjuje prostih vaj ln orodne telovadbe; nasprotno, potrebne so,' toda v sklopu Širokega programa, kl bo dajal veselje in užitek starim in mladim ljubiteljem telesne \/Roje in ki bo enakopravno vključeval tudi vse športne panoge. Le tako se bodo partizanska društva uspešno razvijala in postala množična, seveda v okviru pogojev, razpoložljivih sredstev ln razmer posameznega terena. Živahnost In raznoterost v oblikah dela bo sama preprečevala morebitno anarhijo. Z medsebojnimi tekmovanji, z društvenimi ln meddruštveTs'-ml nastopi, s smučarskimi, plavalnimi in z drugimi tekmami, i rokometom, odbojko telovadbo nogometom Ud., z vsem tem bomo poziveli notranji program dela v partizanskih društvih.
K razmahu organizacije pa mora prispevati svoj delež tudi statut, kl ga bo treba spremeniti, saj zdaj resno zaostaja za potre-hami, kl jih narekuje ?lvljen|e. Sprejeti Je treba tudi primeren protrram Partizani ln pa nato uresničevati v skladu r znht»va-ml/kl Jih že zdaj nsr?' '.|* dcl0
v organizaciji. Pravtako Je treba urediti vprašanje telesne vzgoje v šolah 1n dati svetom kot komisijam za telesno vzgojo več poudarka. Družbene ln politične organizacije se bodo morale bolj kot doslej zanimati za pravilno telesno vzgojo, zlasti še v občinah. Okrajna kot republiška zveza naj bi postali predvsem ln-štrnktorska organa in najboljša pomoč občinskim organizacijam Partizana, To bo sprostilo pobude ln delovni polet partizanskih drttltev, od katerih lahko prav na ta način največ pričakujemo. To pa seveda ne pomeni v nobenimi primeru škodljive samovolje  sli anarhije.
Tudi v športnih organizacijah bo treba urediti, kar tam ni tako kot bi moralo biti, vendar Je to naloga njihovih vodstev. To, kar Je pokazala praksa kot dobro, napredno in sodobno, pa bo Partizan uredil v svojih vrstah ln tako zlasti mladini množično odprl vrata v svoje organizacije.
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Sreda, 80. oktobra — Sonja. Četrtek, 81. oktobra — Bolfenk. Petek, 1. nov. —• Dan mrtvih. Sobota, 2. novembra — Dušanka. Nedelja, 3. novembra — Silva. Ponedeljek, 4. novembra — Drago Torek, 6. novembra — Zahar.
SONCE: i. novembra vzhaja sonce ob 8.42 ln zahaja ob 16.49. Dan Je dolg 10 ur 07 minut.
LUNA: 30. oktobra ob 11.4« prvi krajec.
»KRKA« — NOVO MESTO: od 2». do 31, 10. slovenski film »DOLINA MIRU«. Od 3, do 4. n. italijanski barvni film »MOZAK ZA VSE«.
»JADRAN« — KOČEVJE: 30. in 3U. 10. italijanski barvni film »TEODORA«. Od 1. do 8. 11. angleški barvni film »VLAK PELJE MIMO«.
ČRNOMELJ: 3*. in Jftl 10. nemški film »DOKLER SI Z MENOJ«. 1. dn S. u. franc. film »STOPNICE ZA SLUZINCAD«.
METLIKA: 30. 10. Italijanski Hlm »ZVESTA SENCA«. 3. In S. 11. ameriški film »POLETNO GOSTOVANJE«.
KOSTANJEVICA: 3. n. ameriški film »BOJIŠČE«.
STRAŽA: 31. 10. In |, 11. indijski film »DVA JUTRA ZEMLJE«, s. in 3, n. ameriški barvni ftlm »ČLOVEK IZ AL AMA«.
ŽUŽEMBERK: 3. 11. angleški film »MR. HOBSON V ŠKRIPCIH«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja   ameriški   film »ZJ.O
PRETEKLOSTI <:   v soboto 2.
ob 1«. url v Stopičah; v nedeljo S. lil., ob 13. uri v SenUovrencu, ob 13. url v Mirni peči.
PODPISANA ZAGORC ANA iS Ragovske 16, Novo mesto, obveščam vse lastnike kokosi, ki zahajajo na moje zemljišče, da Je to od dneva objave v Dolenjskem listu prepovedano.
Razglas o cepljenju psov
Vsi, ki imajo nad 4 mesece stare pse, naj se T. novembra 19S7 zglasijo med 1. in 11. uro dopoldne pri veterinarju občinskega ljudskega odbora Novo mesto (pritličje desno), da vpišejo pa« v pasji katastar. Lastnik mora vedeti o psu vsa potrebne podatke (starost, velikost, ime itd.).
Opozarjamo lastnike psov, da
zanesljivo pridejo, ker bo kmalu cepljenje ln dchelmentizacija psov. Psa, kl ne bo vpisan v pasji kataster, bo konjsc odvzel in pokončal.
Ta poziv velja za Novo mesto, Bršljin, Cegelnico, Malo Bučno vas. Žabjo vas, Ragovo, Irčo vas. Brod, Smihel pri Novem mestu, Re*gerčo vas in Got no vas.
Občinski ljudski odbor Novo mesto
PRODAM DVE LIMONI (drevesci), rvan Zic, Cesta herojev 13, Novo mesto.
ISCEM SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico, Plača 4000 din. Naslov v upravi lista (549-57).
NASLA SEM V ČETRTEK 24. X. na mostu na Loki novo žensko Jopico. Lastnik dobi naslov najditelja v upravi Dolenjskega lista.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu za stanovanje v LJubljani. Naslov v upravi lista <**8-37).
PRODAM GRADBENE PARCELE na Grmu in stanovanjsko hite. Naslov v upravi lista (347-37).
VSBM DOBAVITKLJBM IN ODJEMALCEM sporočam, da predelujemo proto v kaio in Ječmen v JeSprenjček (geršteU), hitro in solidno. Kovač-ic, mlin, Novo mesto.
PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, lepa lega, v Smtbelu in v bližini kancMJske postaje. Naslov v upravi »sta fStS-ST).
ZA ENODRUŽINSKO STANOVANJE v Novem mestu dam v najem enodružinsko hišo z l*pim vrtom, zemljo in ostalimi priti-klinami prt cesti in železniški postaji S km od Novega mesta, poizvedbe na Loki 1 v Novem mestu,
MLAJŠEGA MOSKBGA h konjem sprejmem v službo. More Emil, Smartlnska li, LJubljana.
GIBAN3E PREBIVALSTVA
„     V NOVEM MESTU
NEDELJA, 3. novembra, ob 20: — Goodrich-Hackett »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje celjskega ljudskega gledališča.
SREDA, 6. novembra, ob *>: B. Brecht »PUŠKE GOSPE CAR-RAR«. Za proslavo obletnice Oktobrske revolucije in občinskega praznika.
ČETRTEK, 7. novembra, ob 20: — O'Nelll: »Ana Christie«. Gostovanje v Metliki.
SOBOTA, S. novembra, ob l»: — O'Nelll »Ana Christie«. Predstava za člane društva učiteljev ln profesorjev. Vstopnic« so is na razpolago.
NOVO mesto
V času od 19- do Sfl. oktobra Je bilo rojenih 14 dedkov in 13 deklic.
Poročiti so sei Sakslda Alojz, delavec z Dolža ln Barbo An«, km* tov alka s Trske gore. Sali Alojzij, avtomohsnik lz Vavte vasi ln Jerels Antonija, gospodinjska pomočnica iz Straže. Cučnik Marijan, delavec z Orehovca in Pavlin Marija, delavka i* LJubljane. Malnarič AloJt, soboslikar in Kocjan Rozalija. uslužbenka, oba iz Blrčne vast.
Umrla sta: Zsgorc Jožefa, užlt-karica, 64 let, iz Brtljina in Ko, varik Bogomil, železniški uslužbenec. 87 let, is Trebnjega. GOTNA VAS
Umrli sta: Klobčar Marija, užit-ksrlca, 83 let, iz Podgrada. Sta-nlša Ana, užltkarlc«, 7» let, lz Dol. Tetke vode.
POD ZELO UGODNIMI pogoji nudimo v rejo prašiče nemške požlahtnjene pasme. Kmetijska zadruga 2užemberk.
Pretekli teden ao v novomeški porodnišnici rodile; Luzer Marija iz Novega mesta — deklico, Blatnik Frančiška iz Vel. Lipovca — dečka, Stepa n Marica lz Novega mesta — dečka in dpklioo, saje-vec Angela iz Novega mesta — deklico, Avguštin Jožefa iz Straže — dečka, Lozar Štefanija z Čudnega sela — deklico, Zupančič Angela lz Kil nje vaši — de-
klico, Kastelic Marija lz Malega Cerovca — dečka Brstkovift Jožefa iz Gor. Brezovice — dečka, Stankovič   Katarina  iz Drasičev
— deklico, Kocjsn Marija s Tu-ševega dola — deklico, PugaiJ Marija iz Kočevja — deklico, Ra-pus Pepce iz Cefinjic — deklico, Savrič Milka iz Novega meste — dečka, Muc Marija iz Lakovnic — deklico, Tori Marija iz Malega Cirnika — dečka, Pečnik Angela iz Kamenice — dečka, Brajdič Marij* lz Prečne -» dečka, Lun-der Frančiška z Vrhka — deklico, Hočevar Jožefa iz Grmovelj
— deklico.
KRONIKACDJNESRR
Pretekli tedsn so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: N« Habjanič Bogomira, sina delovodje iz Novega mesta, so padla ielezna vrata in mu poškodovala levo nogo. Grmu Karlu, rudarju iz Kočevja, je padel premog na levo nogo. Grego-rlč Amalija z Vrha pri Ljubnem, si Je z vrelo vodo opeKla roko ln vrat, Bartolj Martin, delavec iz Vel. Cerovca, si Je pri delu poškodoval desno nogo. Lavrlč Majda, hči posestnlce a Sel, si je z vrelo vodo opekla desno nogo. Trontelj Slavko, avtomehanik iz Gor. Porvlkev, si Je a e-irkularjem poškodoval levo roko.
, Jek 29. oktobra
i«
Zadnjo nedeljo so imeli atleU v Novem mestu za občinski praznik prvič tek po cestah. Odslej bo ta tek vsako leto tradicionalna zaključna prireditev naših atletov in se bo Imenoval tek 29. oktobra.
Pričakujemo, da se ga bo prihodnje leto udeležilo več atletov kot letos ker mnogi Se bo-lujejo za gripo. Letošnjega teka so se poleg domačinov udeležili tekmovalci Partizana iz Kočevja ln Žužemberka, Ljubljano pa sta zastopala atleta AK Svobode.
Kakor smo pričakovali, Je zmagala med dekleti Novomeščanka Gorslnova s časom 1:40, vendar učltelJiSčnica Hudetova ni mnogo zaostajala za njo, dosegla Je Čas 1:42. Naslednji sta bili Turkova ln Strletova, obe lz Novega me-
, Od moških Je prvi pritekel na
cilj Vesel iz Kočevja s časom 3:OT, Takoj za nJim sta bila dva Novomeščana: Tratar 8:58 in Koce 4:00. Za njimi so bili Brunee (Ljubljana), Smrke (2užemberk), Viđali (LJubljana) ter Kocjančlč (Kočevje).
Po končanem tekmovanju so najboljši  prejeli  lepe prehodne
pokale, kl Jih Je po kratkem nagovoru predal zastopnik občine Novo mesto. Od Novomešfcanov sta prejela pokale Gorslnova in Tratar. Obema je to bila skromna nagrada za ves trud v letošnjem letu. Od ostalih Je prejel pokal Vesel iz Kočevja,
J. G.
Rokomet je razgibal Črnomelj
NOGOMET
ELAN NA PRVEM MESTU! ELAN   i   PAPIRNICAH (Vevče) 2:1 (0:0)
Vedeli smo, da bo tekma s Ps-pirničarjem precej važna za plasman Elena, v Vevčah ps smo zvedeli še več: odločevala bo celo, kdo bo Jesenski prvak v podzvezni ligi, kajti tekma Papirničar. : Partizan Kočevje (1:3) je bila zaradi nastopa kaznovanih igralcev v moštvu kočevskega Partizana razveljavljena in registrirana s 3:0 p. f. za Papirnlčarja. Tako je kočevski Partizan izgubil prvo mesto, na njegovo mesto pa bi prišel zmagovalec tekme Paplr-ničar : Elan. Prav zato so se Ela-novcl v Vevčah še posebno potrudili. Čeprav so nastopili oslabljeni — brez treh obolelih igralcev (Vesel, Cujnik in Vranešič) so se potrudili ln zasluženo zmagali. Največ zaslug za tesno toda zasluženo zmago (2:1) ima obramba s Turkom na čelu, nič manj pa srednji napadalec Toni Ma-jerle ki je sam dosegel oba zmagovita gola,
S tb zmago so Novomeščanl ob zaključku jesenskega dela lige po točkah dohiteli kočevski Partizan, zaradi boljše razlike v golih (Elan 20:5, Partizan Kočevje 14:9) pa so prevzeli prvo me3to, ki ga bodo obdržali do spomladanskega dela lige, morda pa še uo konca tekmovanja. F. M,
V SEDMIH DNEH — TRI TEKME
— PET TOČK 9e nI ponehalo govorjenje o uspehu Igralk črnomaljskega Partizana, ki so ga dosegle v malem rokometu proti Papirničarju lz Ljubljane. Domačinke so visoko premagale Fapirnicarja z rezultatom 8:2.
ODRED (Ljubljana) : PARTIZAN (Črnomelj) in
Za to tekmo so se CrnomalJ-čanke dobro pripravile, zato je zmaga proti Odredu z rezultatom 7:i povsem zaslužena.
SVOBODA II (LJ.)  1 PARTIZAN (Črnomelj) 3:2
Za to tekmo Je vladalo veliko zanimanje, Vsak se je spraševal, kdo bo zavzel na lestvici drugo mesto. Igralke Partizana so dosegle odličen rezultat v LJubljani ln osvojile 1 točko. S tem rezultatom so se preselile s tretjega mesta na drugo. V nedeljo, 3. novembra bodo igrale v Črnomlju s Slovanom iz LJubljane. Tekma bo ob 10.30 url.
MLADOST (Kranj)  : PARTIZAN (Črnomelj) — moški 15:19
V prvenstveni tekmi v malem rokometu je Partizan lz Črnomlja v Kranju popolnoma zasluženo premagal domačo ekipo z 19:15. Ekipa Mladosti se Je zelo trudila da bi dosegla vsaj neodločen rezultat, toda Igralci Črnomaljskega Partizana so v prvenstveni teknil igrali zanesljivo in dosegli zmago. 6 to zmago so igralci črnomaljskega Partizana spet favoriti za napovedano drugo mesto v ligi.
V Črnomlju bodo igrali v nedeljo s Krimom ob 14.30, nato s Svobodo in Slovanom. Pričakujemo, da bodo vse tekme odigrali v svojo korist. Najboljša Igralca v Kranju sta bila vlado Cop in Cvetko Satovšek.
Po treh napornih tekmah so Crnomaljčanke dosegle pet točk: dve v Črnomlju in v dveh tekmah v Ljubljani eno zmago in en neodločen rezultat. Uspeh je zelo zadovoljiv. Prihodnjo nedeljo bo v Črnomlju derby s Svobodo iz LJubljane za prvaka v Jesenskem delu. M. K.
Jugoslovanski velemojster Aleksander Matanović. V okviru turnej« po Sloveniji bo odigral vrsto slmultank. Okrajna Šahovska zveza Novo mesto Je že sprejela ponudbo SZS, da v Novem mestu organizira simultanko na 40 deskah.
*
Po neuradnih vesteh bo prvo kolo mostvanega prvenstva Slo. venlje v šahu, kl se bo moralo Igrati v nedeljo 3. novembra, preloženo na nedeljo 10. novembra. Razlog: dva Igralca SD Jesenice Igrata na državnem potfl-nalnem turnirju. Je to opravičilo, da se spremeni celotni koledar prvenstvenih tekmovanj, ki je v novembru še posebno natrpan?
ODBOJKA
ZOK  LJUBLJANA   : PARTIZAN (N. m.) 3:2
Namesto prve kvalilikacij&ke tekme za vstop v zvezno ligo, ki je bila v nedeljo v Novem mt-novembra (Hrvatska je šele preteklo nedeljo dobila svojega pr-vaka — zagrebško Lokomotivo), Je bila v nedeljo v Novem mestu igrana prijateljska-trening tekma med ekipo ZOK LJubljane ln domačega Partizana. Novomeščanl so v začetku pokazali dobro igro in bi gotovo zmagali, če ne bi napravili osnovne taktične napake, ki je kriva poraza. V drugem nizu so namreč po krepkem vodstvu zamenjali i postavo z drugo, kl je bila neprimerno slabša in je niz gladko izgubila. Ljubljančani so nato uredili svoje vrste, v petem odločilnem nizu pa je bila kljub požrtvovalnosti domačih športna sreča gostom bolj naklonjena tako da so zmagali s 3:2.
F. M.
ŠAH
.i eetveroboju za prvenstvo Slovenije so odbojkaiice novomeškega Partizana prišle Sele na tretje mesto. Od leve proti desni stojijo: Novsak, Penca, Knaflic, trener Pučko, Ostanek, Robar in Koglovič, spredaj: Finkova, Vogričeva in L-indlčeva*
DVA   BRZOTURNIRJA, SIMUL-TANKA   VELEMOJSTRA MATA-NOVICA  IN   SE  KAJ . . .
Na brzopoteznom šahovskem prvenstvu Novega mesta za mesec oktober je med 13 udeleženci (Kobler je tekmoval izven konkurence) zmagal Ivan Gajski. Sledili so mu Bartolj, Bojanič, Medic, Plcek, Fink Ud.
Na dvokrožnem brzoturnirju šestorice drugokategocnlkov Je rjli najboljši Jože Prime z 6 točkami pred Ing. Koširjem in Bar-teljem 6 in pol, Avsecem 6 itd. Oba brzoturnirja sta bila prirejena v okviru priprav za brzopotezno prvenstvo slovenskih mestnih reprezentanc, kl bo 24. novembra v Celju.
*
Po obvestilu Šahovske zveze Slovenije bo v prvi polovici novembra prišel v Slovenijo znani
Objava
V počastitev občinskega praznika ObLO Novo mesto pr!nravi 1a strelska organizacija v območju občine Novo mesto strelsko tekmovanje z vojaško puSko za prvenstvo posameznikov. T.kmova-nje bo v nedeljo, 3. novembra na starem strelišču ob Krki v Novem mestu proti plačilu ioo din prljav-nine. Udeleži se ga lahko vsakdo. Zmagovalec prejme prehodni pokal, 5 najboljših strelcev pa praktične nagrade. Ljubitelji strelstva vabljeni!
»R i 1 s a n«
Neka italijanska tovarna umetne svile je nedavno dala v prodajo novo umetno tkanino »Rilsan«, ki jo proizvajajo i* ricinusovega olja. »Ri'jan« ja ^elo lahek in ^'iio odporen proti kislinam, hkrati pa odlični* Ščiti proti mrazu, celo do minut 50 atoptnj. Iz *e umefe;« tkani« ne že izdatujejo.nogavice, penila; in kopalne 4tftje$s\
»ran 8
»DOLENJSKI
list«
-,-!+—
Ste v. 44 (398»
Gustav fiuzej:
Y srcu Sibirije Joi očka je čudovltr
Ji? Mnogokje po svetu obhajajo  daljši in ga lahko vsi hkrati   slonjača pripovedoval pravljir
Potovanje po Sovjetski zvezi — Zapiski iz novinarske beiežnice
Za motorji so se zasvetili dolga ognjeni zublji in letalo «6 je z divjim hruščem pognala (po betonski stezi. Več kilometrov je drvelo po tleh. Treskali bo prenehali, pod sabo amo zagledali najprej posamezne svotilke, potem pa gosto rimsko cesto mestnih Luči, Mi «o »e nam vsako sekundo odmakale. Le nekaj bučnih munul in Moskva je ostajala vse globlje pod nami. Njene luči so se oddaljevale VSa bolj, dokler niso zasijale kot najbolj oddaljene zvezde in potem — ugasnile.
Po visinom eru smo lahko raabraii, da smo bili za vsako rntouito več sto metrov više, dokler se ni visinomer ustava! na 9.800 metrov. Reaktivna letala navadno letajo v tej vBJšdmi. Zrak je tu redkejši in zračni upor je mnogo manjši.
Ob deseti uri zvečer smo odleteli i7. Moskve. Reaktivno letalo TU-104 (tako ga imenujejo po konstruktorju Tupo-ljevti) je sprejelo v svoj trup razen posadke še 64 potnikov. Nekaj jih je bilo namenjenih v Omsk, nekaj do končne postaje, do kitajske prestolnice Pekinga, največ pa nas je potovalo do drug© postaje, do srca Sibirije — Irkutska.
JUTRO OB ENIH PONOČI
Brž ko je letaAo doseglo maksimalno višino, se je njegov let umiril, peMenski trušč reaktivnih motorjev je utihnil in slišati je bilo le sikanje zraka, velika zračna ladja pa je plula tako mirno, da bi lahko človek pisal nemoteno kot doma na pisalni mdzit. V letalu je bilo prijetno toplo, čeprav je zunaj kazal termometer okoli 40 stopinj pod ničlo. Različne naprave skrbe, da je v notranjosti vedno enakomeren zračni pritisk, da je enakomerna temperatura.
Skoraj nismo vedeli, kdaj se je začelo letalo spet spuščati. Nekaj po dvanajsti uri ponoči smo pristali v Omsku, v prvem mestu onkraj Urala. Okola 1.600 km dolgo pot smo premerili v dveh urah; letalo je letelo z brzino od 800 do 1000 km na uro.
Kadar govorimo o Sovjetski zvezi, nam je najbolj živo pred očmi evropski del, toda za Uralom se pravzaprav razsežnost te dležele šele prične. Tukaj razdalja nekaj sto kilometrov nič ne pomeni. Na oddal j enosit od Moskve so nas opozorile le naše ure. V Omsku je bila že ena ponoči, naše ure pa so še vedno kazale dvanajst. Na tej prvi. etapi svoje poti smo za eno uro že prehiteli noč ln bili bliže jiutru.
V Omsku novi potniki, spet hrušč motorjev in potem vzpon, kot da se letalo vrta v višino. Brž ko smo dosegli 10.000 metrov, se je letalo umirilo. Večina potnikov je v udobnih foteljih zaspala, oko se j« navadilo notranjosti, pogled skozi
Satelit in občinska politika
V mestu Houston (Texas) je občinski svetovales Welch nastopil s predlogom, naj se sovjetskemu umetnemu satelitu prepove, da bi letel nad področjem občino Houston. Predlog ao kajpak, kot vao predloge, dali na glasovanje. Zanj je glasoval samo Weloh.
okno pa ni bil nič kaj zanimiv: po vsem nebu sence, visoko nad nami pa tako svetle zvezde, kot, jih ni z zemlje nikoli videti.
Nirti ura ni minila, kar smo so dvigmiii v Omsku, ko se je pojavila na vzhodu najprej komaj zaznavno, potem pa vse bolj jiasno vijoličasta, nato rdeča, oranžna ln rumena svetla Črta in se bolj ln bolj razlivala proti nam.
Nekaj potnikov se je radovedno zazrlo skozi okna.
»Tajga gori!« je rekel eden.
»Tajga? Ne! Pač pa nebo gori,« se je vmešal v pogovor sopotnik-, ki je najbrž že večkrat premeril to pot.
no pokrajino. Potem pa so se začeli ob Laki trgati. Skozi megleno mrežo smo opazili drobna nmai •« h rmVvnji iiticA Tak
je bil pogled na zemljo z višine desetih kilometrov. Te raznobarvne lise so se zdaj pa zdaj prelile v enakomerno belino — tiste majske dneve je namreč mnogokje v Sibiriji še ležal sneg.
Okoli pete ure zjutraj (po moskovskem času) smo opazili pod sabo zelenkasto ravnino — Bajkalsko jezero. Močnejši tresljaji so nas opozorili, da smo se spustili med gostejše zračne plasti. Drobne pike so se začele spreminjati v kocke in škatle, vse bolj se nam je
MESTO CMS ANGARI
Le redki so ljudje, ki niso čitali Jules Vernovega romana »Carski sel«. Ali se spominjate, kako je Mihael Strogov potovali iz Moskve v Irkutsk? Dolge tedne se je peš in s konjsko vprego, mimo sovražnih zased ter skozi ujetništvo prebijal do svojega cilja. In reka Angara, ki obdaja mesto, pozimi v debel led vklenjena, poleti razdivjano se peneča pošilja prav tako kot nekoč vode Bajkalskega jezera proti severu — reki Leni v naročje. Tako kot v času, ki ga opisuje Jules Verne, je tudi zdaj videti Irkutsk s pogorja, ki se
Mnogokje po svetu obhajajo razen »materinskega« tudi »očetov dan«. Za ta dan pišejo otroci v mestu Wisconsin sestavke pod. naslovom »Moj očka je Čudovit« za nagradni natečaj, ki ga razpiše tamkajšnji časopis.
Poglejmo*, kalj so nekateri izmed nadebudnih šolarčkov zapisali o svojih izvrstnih očetih in hkrati o sebi:
»Moj očka je res čudovit, ker je vedno dobre volje. Zlahka se ne razjezi, če pa se, ima vedno za vzrok — mene.«
»Moj očka je čudovit, ker mu smem vedno pomagati delati na vrtu, tudi takrat, kadar se mi prav nič ne ljubi.«
»Dovoli mi, da se učim igrati trobento. Pusti mi. da vadim zunaj. Če vadim zunaj,
Sovjetsko reaktivno letalo TU-104 (Imenovano po znanem konstruktorju Tupoljevu) je eno najmodernejših In najvarnejših letal sodobne aviacije na svetu. Med strokovnjaki in potniki vzbuja vedno znova posebno zanimanje in priznanja
Svetloba se je bolj in bolj razlivala po vzhodnem delu neba in svetleje kot je postajalo, bolj smo spoznavali, da v resnici nikjer ne gori tajga, pač pa se dani. Naše ure so kazale okoli pol dveh, ko je na vzhodu, globoko pod nami, vstajalo sonce, čeprav je bilo za nami tako temno, kot da je na zahodni polovici neba Še vedno noč. Oblaki so se okopali v rdečkasti zarji in po vsem nebesnem svodu so bile razlite vse barve od temno sive do svetlo rumene, kot da si noč in dan podajata roke.
Ko so naše ure kazale dve, je bil že visok dan. Nekaj časa so nas spremljali beli puhasti oblaku,, tako da se nam je zdelo, kot da letimo nad enakomerno vzvalovano zasneže-
odpiral pogled na cfflj tega dela potovanja, na Irkutsk.
Sedem ur je trajalo naše potovanje. V tem času je letalo premerilo 5.500 km dolgo pot, razen tega pa je za uro postalo v Omsku, V sedmih urah smo za celih pet ur prehiteli čas. V Irkutsku je namreč bilo že deseta ura dopoldne.
Kako zelo se je spremenil poj m daljave in časa! Ce so se nekdaj podali ljudje na nekaj desetin kilometrov dolgo pot, je to bilo že veliko potovanje. Zdaj pa nekaj tisoč kilometrov razdalje prav malo pomeni. Po času bi človek sodil, da je stopil v sosednje mesto in ko smo zapustili zračnega orjaka, nas je šele povsem spremenjeno okolje opozorilo, da smo stopili na sibirska tla.
kakih 20 vrst od mesta vzdi-gujo ob glavni sibirski cesti, zaradi kupol ter vzhodnoazijskih streh kot kakšno orientalsko mesto. Toda zdaj se življenje v tem osrčju Sibirije pretaka drugače. Mesto je središče velikega sibirskega področja, kjer so zlati in diamantni rudniki, kjer je v poslednjih letih zrasla velika industrija, na področju več tisoč kilometrov pa še prav tako kot nekdaj žive nomadska ljudstva, ki jim je severni Jelen edino prometno sredstvo čez brezkončne tajge. Tu žive Burjaki, Tatari. Jakoti, Evenki in najmanjše ljudstvo — Tofi, ki Šteje še samo 416 ljudi.
{Nadaljevanje prihodnjič)
Slovenski film o Kali
Mlado slovensko filmsko podjetje Vlba film je že doseglo s svojimi kratkimi filmi lepe uspehe. Kljub temu pa bo vso slovensko javnost, ki Jo zanima naša filmska produkcija, razveselila novica, da pripravlja Vlba film svoj prvi umetniški film. Upajmo, da se slovenski filmski produkciji obetajo »plodnejši« časi.
Prav v teh dneh dokončuje režiser Jože Bevc svoj kratkometražni film »Koper« (dolžina 6D0 metrov). FIlm Je finanslral koprski okraj, da bi populariziral turistične znamenitosti okraja, v želji, da bi to ne bil zgolj turl-Btično-propagandnl film, Je Teži-ser postavil v ospredje zgodbo: deček Je slišal od svoje babice pravljico o zakladu. Misel o zakladu vzburja njegovo otroško fantazijo, pobegne od doma in prične iskati. Lepote koprskega okraja pa so slikovito ozadje njegovega potepanj a.
FIlm Je posnel po sistemu »Ter-rania color« Mile de Gleria, glasbo pa Je prispeval Borut Lesjak.
DrugI kratkometražni film Iste produkcije Je film o drugi mednarodni grafični razstavi v LJubljani. Ta velika manifestacija svetovne grafične umetnosti predstavna gotovo najpomembnejši kulturni dogodek tega leta. Po-
membni rezultati naših grafikov in ustanovitev stalne grafične zbirke so činitelji, ki povzdigujejo LJubljano v pomemben center grafične umetnosti. Da bi zabeležili ta kulturni dogodek ln s tem nekako našli pot grafični umetnost; v najširše ljudske množice, Je po zamisli Zorana Kržisnlks in v režiji Franceta Kosmača, ob sodelovanju akademskih slikarjev Rika Debenjaka in Marija Preglja izbran material z razstave, ki bo sestavljal okoli 300 m dolg film. Film v precejšnji meri temelji na trikih, kl jih je oskrbel mojster trika Janez Mally. Snemal je zopet Mile De Gleria po sistemu »Ferranda color«. Zaradi zanimanja v inozemstvu pripravljajo ie angleško ln francosko kopijo.
Kala — Je naslov novega slovenskega umetniškega filma. Snemalno knjigo so po motivih Ribičeve povesti o pslcl Kali pripravit Ivan Ribič, Andrej Hieng ln Kreio Golik. Zgodba pripoveduje 0 tragični usodi pslce Kale, ki se, Čeprav namenjena služIti človeku, v strahotnih vojnih razmerah po-volčl. Stilno Je film poetska alegorija: ob življenjski zgodbi pslce Kale prikazati grozotoost in nesmiselnost vojnih razmer kjerkoli na svetu, čeprav Je zgodba filma vezana na naše okolje.
Tereni so Se izbrani (Bovec, Rakitna) in poskusna snemanja so v teku.
S tem pa še nI konec načrtov. Pripravljajo načrte za snemanje serije filmov o vzgoji mladine. Ti filmi so namenjeni predvsem staršem. Se letos bo posnet film o otroški risbi, kasneje pa Se film z naslovom Otrok in glasba. Pri teh filmih sodelujejo naši znani strokovnjaki: akademska slikarja Marto Pregelj ln Alenka Gerlovlč, patoflzlolog prof. 2upanČič, prof. Pedlček in prof. Segulova. Ostale filme te serije pa bodo posneli prihodnje leto. -arT
»Rajši sami«
Belgijska vlada je povabila nekega zamorskega kralja iz Belgijskega Konga, naj obišče Bruselj. Kralj Lukengo Mabiriči, kakor »e Imenuje, j« šefu belgijskega protokola, ko mu je rekel, naj pripelje s seboj tudi ženo, odgovoril: »Raje pridem sam.« Lukengo ima namreč »samo« 300 žen.
Obsojen je bil na 99 let ježe — Ali naj nečloveškega morilca po 33 letih izpuste na svobodo?
morilec
" ameriškem tisku se je razvila zelo živahna razprav^ o tem, ali se je 52-letni Nat-han Leopold, ki sedi že 33 let v zaporu, dovolj spokoril in bi ga bilo treba izpustiti aH ne. Številni književniki in u-metniki, pa tudli juristi in novinarji se zavzemajo za njegovo izpustitev, na drugi strani pa nič manj znane osebnosti energično nasprotujejo Leopoldov! pomilostitvi,
Milijonarjev sin Nathan Leopold je zagrešili leta 1924 s svojim prijateljem Richa.rdom Loeborn strahoten zločin, ki je tedaj razburil vso Ameriko, posebno zato, ker je bil to prvi iz dolge verige zločinov mladoletnikov, ki se ni kon-čala do danes. Leopold in Loeb •ta tedaj ubila 14-letnega Pa-trioka Menia »kar tako, za ldret^k čas«, kot sta pozneje.
sama Izjavila. Hotela sta spoznati, kako se počuti morilec, ko umori svojo žrtev.
Sedem dni in sedem noči je policija tedaj iskala izginulega Patrioka Merla. Tedaj pa je prejel njegov oče pismo, v katerem so neznanci zahtevali 17.000 dolarjev odkupnine. To je zelo malo za oba morilca, ki sta bila oba sinova milijonarjev, toda zalo mnogo za nesrečnega očeta. Toda obupani oče je plačal. Oba zločinca sta denar vzela, dečka pa nista mogla vrniti, ker ni več živel.
Iskanje izginulega dečka se je nadaljevalo. V njem so sodelovali številni, ljudje iz soseščine. Posebno vneto sta pomagala iskati I^-opold in Loeb. Tedaj se je zgodilo nekaj, čudnega; eden od polioijsfcih psov je vztrajno silil v park, ki je obdajal vilo Leopoldovega oče-
ta. Policaj je vlekel psa nazaj. Kaj naj bo. imela milijonar Leopold ln njegova družina opraviti z ugrabitvijo? Toda pes se je iztrgal in silil nazaj v spark. Pričel je lajati in cviliti. »Tako se obnaša pes le, kadar voha mrtveca«, je dejal neki policaj. Policija je pričela iskati po parku in res odkrila na ozemlju Leopoldov« vile v Chlcaigu strahotno iznakaženo truplo nesrečnega štirinajstletnega Patricka, po-tiiSnjeneno v neko betonsko cev. V sobi študenta Nathana Leopolda je poliicida odkrila zapiske obeh morilcev o tem, kako sta izvršila svoj zločin. Iz zapiskov je razvidlno, da sta se imela oba fanta, ki sta bila odlličnjaka in nadpovprečno nadarjena, za dovolj pametna, da izvedeta »popoln umor«, kar naj bi bil dokaz, da zakoni, k& veljajo za navadno ljudi, za »genialne« ne veljajo.
Oba miltijonarska sinova sta prišla pred sodišče. Sodišče je upoštevalo njuno mladost in ju ni obsodilo na smrt, temveč vsakega na 99 let zopora s pripombo, da bo po tretjini prestane kazni sodišče sodbo ponovno pregledalo in odločilo, aH naj ostaneta v zaporu aH ne. Tak je običaj pri skoraj vseh ameriških sodiščih. V obraz-
ložitvi sodbe je rečeno med drugim: »Iz dokaznega gradiva jte razvidno, da sta krivca dečka umorila, da bi lahko njegovo umiranje opazovala do vseh podrobnosti in sara~ hotno skrbna znanstveno registrirala«.
V državni kaznilnici v I3M-noisu sta oba mlada kaznjenca nadaHJevala s študijem. Nathan Leopold je organiziral za kaznjence tečaje iz tujih jezikov, matematike in zgodovine ter pripomogel kaznjencem, da so opravili diplomski izpit. »Zapor je idealen kraj za študij«, Je dejal Leopold, »tu ima človek končno toliko časa, kolikor ga potrebuje za učenje«. Medtem je napisal tudi knjigo o zločinu, ki ga je skupno z Riehairdom Loebnom zagrešil. Ameriški pisatelji so napisali pozneje o obeh morilcih še tri romane ln eno dramo. Leta 1936 pa je prišlo med kaznjenci-homoseksualoi v zaporu do krvavih obračunavanj, pri katerih je nekdo Loebna zabodel.
Nathan Leopold, ki ima danes 52 let, je prebil v zaporu 33 let. Vodstvo kaznilnice mu priznava, da je bilo njegovo obnašanje vedno vzorno, da se je stavil na razpolago za preizkušnjo novih zdravil in da Je napisal več poljudnoznanstvenih knjig, V zadnjih "i letih je trikrat zaprosil za po* gojno izpustitev, toda prošnje mu Jft vlada vsakokrat odbila, čeprav bi se vrnil v okrilje svoje bogate rodbine. Pri njem torej ni nevarnosti, da bi se kot nekateri drugi izpuščeni
daljši in ga lahko vsi hkrati božamo ter se ne prepiramo.«
»Vsi otroci naj ljubijo svoje očete, kajti če bi ne bilo očetov, kje bi bili oni? Nikjer bi jih ne bilo. Če bi ne bilo očetov, ki v vsem Wiscanstnu ne bilo skoraj nič otrok!«
»Moj očka ni nikoli tako utrujen, da nam ne bi iz na-
slonjača pripovedoval pravijo ce, medtem ko pomivamo po* sodo.«
(Zanimivo M bito, če bi pri nas razpisali podoben tečaj. Naši otroci bi g-' ::;o *%• pisali vsaj tako, če e bdW duhovite odgovore. hi b4jS* pestra slika o&nosov . . .c' starci in otroci.)
3P
Čedalje bolj se sladkamo
gre vedno v stanovanje. Od daleč bolje sliši,«
«Je zelo praktičen. Nas je pet otrok in smo si hoteli kupiti /oksterierja. Očka je rekel, da nikakor ne bo kupil foksterierja, zvečer pa je pripeljal jazbečarja. Jazbečar je mnogo bolj praktičen, ker je
Okrogle
TEŽKO POVEDATI
»No, sinko: kaj je rekel oče, ]k ko je zvedel, da si razbil ser- { vis?«
»Ali naj izpustim vse grde in nespodobne besede?« »Seveda!«
»Potlej mi sploh ni nič rekel...*
CE SE SODNIK RAZBURI
Na neki sodni obravnavi v Rimu je priča tako razburila sodnika, da jo je polil s črnilom. Zagovornik se je temu tako nasmejal, da je dobil srčni napad in so ga morali prepeljati v bolnišnico, razpravo pa preložiti.
LEMENATAR IN ČEVLJAR
Lemenatar je prišel na dopust v domačo vas, kjer se je delal sila učenega in brihtne-ga. Vaškemu Čevljarju je presedal mladi domišljavec pa je sklenil, da si ga privošči. Pred zbranimi vaščani ga je vprašal, ali ve, kdaj je Bog imel rep in kdaj je stal samo na eni nogi. Lemenatar je bil v hudi zadregi, ker ni znal odgovoriti. Pa je pojasnil čevljar:
»VidiS, kako skromno je tvoje znanje! Bog je imel rep, ko se je spremenil v poloba, na eni nogi pa je stal preden je zajahal osla!«
TALENT
»Joj, Si-me, kako naš sinko laže. Le kaj bo z njim, ko do-raste!«
»O, dober bo za Šefa propagandnega oddelka.«
Medtem ko smo pred vojno porabili v Jugoslavija le 6 kg sladkorja povprečno na osebo, je znašala lani ta potrošnja 11,1 kg, letos v prvem polletju pa že več ko 12 kg na osebo. S povprečno potrošnjo 12 kg sladkorja na osebo smo nad svetovnim povprečjem, čeprav je seveda povprečna potrošnja v razvitejših državah Zahodne Evrope še znatno nad našim povprečjem in znaša 30,7 kg, v ZDA 47 fin v Novi Zelandiji celo 48 kg na osebo.
Po podatkih iz leta 1956 je znašala povprečna poraba sladkorja lani v posameznih republikah: v Slovenija 17,70 kg
Obzirnost in resnica
Časopis >State Journal« v Illinoisu je prinesel nedavno tdle obvestilo: »Gospa T. J. Murphy bo v nedeljo proslavila svoj 48. rojstni dan. Vsi ji iskreno čestitamo, saj živi v našem mestu nepretrgoma že 57 let.«
Dvoumno povedano
Tudi pri nas je mnogo napak v raznih reklamnih napisih in izveskih trgovin, v Bremenu (Nemčija) pa ima neki mesar v svoji prodajalni tole dvoumno parolo: »Svojim strankam, če posebej želijo, rzrežem lz mesa tudi kosti«.
sladkorja na osebo, na IirvaitM skem 12,38 kg, v Srbiji 8,88 kg, v Bosni in Hercegovini 7,48%, v Makedoniji 7,4il kg in v Crni gori 4,94 kg. Strokovnijaki menijo, da bo znašala poraba sladkorja pri nas čez 5 let že blizu 16 kg na prebivalca na leto.
Pred vojno smo v Jugoslaviji proizvedli na leto 108.000 ton sladkorja (leta 1939), po vojni pa je proizvodnja nihala, odvisno od letin sladkorne pese, med 57.560 tonami in 200.000 tonami (rekordno leto 1951). Lani smo proizvedli 148.748 ton sladkorja, letošnja izredno dobra letina sladkorne pese pa obeta, da bomo imeli domačega sladkorja nekaj nad 190.000 ton.
Botanični vrt za slepce
V glavnem mestu Holandije so uredili prvi vrt v Evropi za slepce. Obiskovalci lahko prijemajo cvetove da U»te^ da bi a
vrhovi prstov občutil* oblike rastline. V vrtu je zasajeno zlasti močno dišeče cvetje, da bi slepi vsaj na ta način mogli uživati. Cvetje je precej visoko,-da se obiskovalcem ni treba sklanjati. Vsi napisi in imena rož v tem vrtu so napisani v pieavi za'"slepce-
IZIDOR MOLE: Trg pod niSko l, dujavo
Pogovor z gospo Ceno
kaznjenci potikal brez sredstev okoli ter ponovno zapadel v zločin. Nathan Leopold upa, da bo v kratkem vendarle pc~ miloščen. Neka bolnišnica v Puerto Ricu je izrazila svojo pripravljenost, da bi ga sprejela v službo kot pomožnega zdravnika. Toda spor: »pomilostitev ali ne?« se nadaljuje v ameriški javnosti z nezmanjšano srditostjo. Nasprotniki pomilostitve pravijo, da človek, ki je kot mladenič na tako strahoten način eksperimentiral a smrtjo, ne sme dobiti službe zdravnika ln oskrbnika bolnih in pomoči potreblh ljudi.
(»7 DNI«)
»No, ljuba znanka Cena, vas smem prositi, če nam bi odgovorili na nekaj vprašanj?«
»Veste, jaz nisem kar tako: znanka. Sem ugledna gospa, imam veljavo, lahko bi me titulirali z milostljivo. Pa ne bom zamerljiva; le vprašajte.«
»Kako se počutite pri nas, v Novem mestu? Koga posebno cenite, s katerim sektorjem ste najbolj zadovoljni in... no: pri katerih predmetih široke potrošnje se mislite najdlje ustaliti?«
»Hi, hd, hi, kakšna špasna vprašanja! Tole vam povem: huda sem, ker me vsepovsod obrekujete, vendar, kot sem rekla: ne zamerim; na ljubo tistim, ki me visoko čislajo. Bom pa poklepetala z vami, saj sem tako bolj živahne sorte dn pri kakšnem fizku-ltur-nem »skakanju« bi gotovo odnesla prvo mesto. Torej, da odgovorim po vrsti: v vašem mestu se kar dobro počutim, tudi ustrežejo mi radi, razen v nekaj skromnih primerih, ko so me postrani pogledali... Kar se državljanov tiče, so mi najbolj pni srcu trgovski ljud-j« — nikoli se ne prepirajo z menoj in škodoželjni niso. Takozvanih potrošnikov pa res ne obra j tam, posebno ne revnejših, to so sami godr-nj'avci in zabavljači, venomer neusmiljeno udrihajo čezme. Prava raja, vam rečem.«
»Torej so vam oni v zameri, vi pa njim. Pa so tudi kakšne izjeme vmes?«
»Se sreča, da so, kajti to me tolaži. Naj vam povem primer, Prišel je v mesto potrošnik, reven (včasih smo rekli kot cerkvena miš, ampak jaz sem moderna in nimam rada takih izrazov). Takrat je grozno rohnel name. Ampak mož se ij« znašel in — potolažil. Ima krasno opremo, prostorno stanovanje, avto. Svoje usluge prodaja drugim ljudem. Prijatelja sva, še v sanjah ne po-godmja čezme, če še tako visoko poskočim, saj ima pod palcem...«
»Kaj pa vam posebno gre na živce.?«
«Bom koj povedala. Samo pomislite, kako so me zadnjič razkačile delavke iz Tovarne nerila. Nesramno so me opravljale. Spravile so se na meso, češ: zakaj pa zakaj je tako Irago, ko cena živini vendar
ni poskočila, potem da ima enako ceno dobro in slabo meso pa da bi ga morali kvalificirati in podobno. Mar ni to potrošniška birokracija, a? To me je hudo zjezilo, prav res, ampak spomladi mi je pa nekaj pognalo strah v kosti, češ: zdajle bo po meni. Vse se je zaletelo vame, celo Dolenjski list je vtaknil vrste vmes in tako je mojim sovražnikom uspelo, d' so me pri mesu zbili precej nizdol. No, pa se niso dolgo veselili, ti nevošč-ljivci — spet sem začela rasti in danes sem na konju, kot se reče. Sem pač stara trma in vedno zmagam... Pa še tole moram povedaiti: zadnjič sp spet neke take potrošniške gnide stikale glave skupaj in zabavljale čezme, Češ da je nekdo kupil od kmeta breskve po 40 din in jih takoj prodal naprej potrošniku po 60 din. Kakor da ni tak sposobnež vsega spoštovanja vreden. Vsaj jaz ga cenim silno visoko ...
Pa za sektorje ste vprašali, s katerim sem najbolj zadovoljna. Veste, kar takole bom odgovorila: z vsemi. Morda bi malce prednosti dala družbenemu — v njem ni komplikacij in, če je kaj narobe, se po navadi srečno izmažem. Posebno kar se tiče družbenih avtov in družbenega benom a za privatne vožnje. Tam jaz, Cena, ne igram nobene vloge, plača pač družba...
Pa še na zadnje vprašanje čakate odgovor. Na katerih predmetih, ali kakor se po izobraženo reče artiklih, se mislim ustaliti? Ja, težko je reči. Kakor mi pač kaže in me Je volja. Hudih ovir, navzlic godrnjanju, tako nimam. Družbena kontrola je pičia, potrošniški sveti večina spijo. Ljudje se res usajajo, resno pa presneto malo ukrenejo in letina mi gre lepo v klasje. No, pa brez zamere —- veste mudi se mi. Gotovo me kje čakajo, da bom poskočila. Torej adijo in — hopsa, hopsa!«
»Prav, gospa Cena. Sedaj se nam res smejete, ampak veste: kdor se zadnji smeje... Saj ste že slišali ta pregovor. Tudi potrošniki se tolažimo z njim.«
Toda Ceaa je medtem ze odhitela in res se bojim, da zadnjega stavka ni več slišala...