Kazalo

125 NAJBOLJ BRANE KNJIGE KOT PRILOŽNOST ZA BRANJE MANJ BRANIH KNJIG Samo Rugelj Uvod O osnovnih parametrih delovanja slovenskih splošnih knjižnic je bilo statistično analiziranega in napisanega že kar nekaj, zato v uvodu samo nekaj podatkov, ki bodo bolje osvetlili nadaljevanje mojega članka: a) letna količina izposojenega gradiva v splošnoizobraževalnih knjižnicah (v letu 2006 po podatkih Statističnega urada RS za leto 2008); skoraj 25 milijonov enot, oziroma več kot 12 na prebivalca Slovenije, b) knjižnični standard pri nabavi knjig 60 proti 40 v korist neleposlovja proti leposlovju in 70 proti 30 v korist literature za odrasle proti mladinski litera- turi, c) najbolj brane knjige izven kanona, ki šteje za domače branje, in priročnikov » à la« Varna vožnja in Leksikon imen , so prevodno leposlovje, opazno nagn- jeno k lahkotnejšim žanrom, bodisi ljubezenski ali pa kriminalni romani, d) domači avtorji so »konkurenčni« zgolj pri mladinski literaturi, pri leposlovju za odrasle se v primerjavi z izposojo lahkega prevodnega leposlovja zgolj sem ter tja izposodi kak slovenski roman. Slovenske splošne knjižnice nekoč in danes Še pred tridesetimi oziroma štiridesetimi leti, torej v šestdesetih in sedemde- setih letih prejšnjega stoletja, so imele knjižnice za založnike kakovostnega leposlovja manjši pomen. Razvoj slovenskih knjižnic je tedaj zaostajal za razvo- jem javne knjižnične mreže v drugih državah, tako da knjižnice niso bile ključen poslovni partner založništvu. V Sloveniji so knjižnice leta 1965 pokupile dobre tri odstotke letne vrednosti knjižne proizvodnje, leta 1969 celo manj kot dva odstotka. Razmere so danes precej drugačne: po nekaterih ocenah so splošne knjižnice kupec tudi do tretjine naklade posameznega knjižnega naslova, v neka-