Poštnina v državi SHS pavšali rana.
Leto III.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1921.
Štev. 16.
£ie

* m ^
‘essii&ru»
Izhaja vsako c- ~ V,j y j za četrt leta 15 K, na mest*. _	*
.BCmetsko-delavske zveze“
0 K, za pol leta 30 K, ezna številka K 140. — V iuostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Pozor vlagatelji kandidatnih list!
Zelo velike važnosti je, da se vlagatelji naših list pri okrajnih glavarstvih £ettHidoma informirajo, kakšno tekočo ^tevilko ima njihova kandidatna lista, da 'tedo vedeli povedati volilcem, katera skrinjica bo skrinjica naše stranke! Za večje občine bo tudi treba objaviti v n&Ših listih, katera skrinjica bo v tej ali oni občini skrinjica naše stranke! — Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani.
Proslavimo povsod Prvi maj!
Kako proslavimo prvi maj letos?
Spominjajmo se žrtev 24. aprila 1920 na Zaloški^ cesti v Ljubljani!
Spominjajmo se njih svojcev!
Protestirajmo proti omejevanju kmet-sko-delavske svobode! Zahtevajmo soci-alno zakonodajo, socializacijo in izvedbo Pravične agrarne reforme!
. Protestirajmo proti vsem protirevolucionarnim akcijam buržoaznih vlad!
Agitirajmo za našo JSDS in KDZ.
Manifestirajmo za zedinjenje vsega Proletarijata!	*
Kmečko-delavskemu Ijjud-k občinskim volitvam.
Hpif0 devetih letih, v katerih je kmečko-_ p V8k° ljudstvo vsled nesrečne kapitalistične nrisi ’ katere posledica je bila krvava vojna, sr>ro,° v občinah do tega, da izreče svojo „ vboJn obsodbo nad doslej vladajočimi mo-krti *|Z'‘ Kakšne važnosti da je občina za ecko-delavsko ljudstvo, to ste občutili še še V..P0sebno tekom zadnje vojne in čutite leže UleS’ ^re za nebr°j stvari, ki vam kori *-a srcu ra^* vas satnih in radi splošne mo 811 za vse občane, katerih stvari pa ne ra7 . Prav uveljaviti, ker so vam na p6ti Daš.,'- tT,0S0tei in vlastodržci, ki samovoljno hinite0 ka,{0r terški paše nad občani. Spo-vPokT SC na aProvizacije> na vojaške podpore, sojj|aICe’ oprostitve, rekvizicije in vojna po-de|j Poglejte občinsko gospodarstvo, in uvi-kii(e boste, da je tu treba železne metle, s vso n° nai Pomede kmečko-delavsko ljudstvo smiobo z mogočneži vred med staro šaro! Odvkn teih občinskih volitev je prav mnogo v Sir.?,0’...° bo kmečko-delavsko ljudstvo
moči. Jugo-
slaviia^1 napredovalo v svoji država 11- 8i|b° meščanska in bankokratsk; 8°cialna k* nlina. zmisla za demokratizem ii Vesti sedaV!vraŠanJa' ^s0 uPravo namerava iz
es'i sertnn-—	?	8,0 upravo namerava iz-
513 bi ohči,la tečina strogo centralistično, tako i2Polnievati'eire8 ne imele drugega dela kakor 8e rekrute ^‘1<aze.0d zgoraj in loviti kvečjemu hredba ne h? ?e J0 ,doleti str®ga kazen. Taka Je silno važnr.d?.mokratlčna- Prav zaraditega azno’ da Pridejo v občinske odbore
možje, ki bodo porabili svoj vpliv v ta namen, da zlomijo nameravani absolutizem banko-kracije.
Kaj nam pomaga vse opevanje bogate države, ki je sposobna za razvoj, če pa vse bogastvo leze nekam v tuje žepe in narod strada dalje, bolj kot je stradal prej.
Govori se o avtonomiji, o republiki in takih stvareh. O tem pač ni nobenega govora, da je naša stranka po svojih načelih republikanska ter da bo ta stranka tudi v občinah delala za istimi tendencami. Tudi glede avtonomije in glede ustave bodo najbrže občine še imele precej vpliva. Če sedanja vlada spravi svoj načrt ustave, ki ni demokratičen, v konstituanti do sklepa, še davno niso sklenjeni razni zakoni in tudi ni gotovo, če bo ta vlada toliko časa vztrajala, da spravi vse pod streho. S padcem te vlade bi se pa marsikaj izpremenilo, prenehal bi ta absolutizem, pa bi nastopila enaka reakcija v drugačni obliki.
Od strank, ki se domišljujejo, da so sposobne za vlado iz srede konstituante torej nimamo prav nič dobrega pričakovati. Kon-stituanta utegne še obstojati dve do tri leta, sedaj kot konstituanta in pozneje se prelevi v redno zbornico, v tem času pa lahko opravijo občine velikansko delo, če bomo imeli v njih res ljudske zastopnike, ne pa vojne oderuhe, verižnike in nazadnjaške klerikalce kakor doslej.
Sodrugi!. Ne prezrite te važne naloge, ki jih ima občina v najbližjem času. Z vso resnostjo se poprimite dela za občinske volitve, z vso resnostjo opozarjajte volilce na vse to, in ko bomo zasedli mesta v občinskih odborih, tedaj pa začnemo z resnim in smo-trenim delom. Volite zato povsod kandidate socialnodemokratične stranke in Kmetsko-delavske zveze.
*
Meščanske stranke, tako liberalci, klerikalci in samostojneži, se trudijo na vse kriplje, da bi dobili V občinah moč zopet v svoje roke, da bi zopet vladali nad revnim ljudstvom tudi v občini. Liberalci hočejo občine oropati še tistih pravic, ki jih imajo občine še sedaj in jih izročiti v hlapčevanje in pod kuratclo svoje stranke, oziroma centralistične vlade. Za istim ciljem stremijo tudi samostojneži, ki hočejo poleg tega še potom občine vplivati na to, da se zatira in zapostavlja vse tiste, ki niso gruntarji in kmečki kapitalisti. Liberalci torej hočejo, da odločuj v občini kapitalist, trgovec in dobičkar, samostojneži pa, da odločuj veleposestnik in izvozničar. Klerikalci so pa itak znani po svojem proti-Ijudskem delu v občini. Z vso silo delajo na to, da zavladaj v občini cerkveni kapital in lepi zlati časi, ko se pobira veliko bire in se klerikalnim velmožem prav dobro godi. Oni hočejo nadvladovati kmeta in delavca, nadvladovati hočejo tudi šolo. Klerikalni mogotci so si v občini ves čas redili le svoje trebuhe, spravili so občine v velikanske dolgove in so kakor prejšnji dve omenjeni stranki veliki nasprotniki pravične agrarne reforme,
na katero brez dvoma vpliva to vsakočasni občinski odbor.
Za resno občinsko politiko se zavzema edinole naša stranka JSDS in KDZ, vsem drugim strankam pa gre v prvi vrsti le za nadvladje nad ljudstvom potem svojih zaupnikov, občinskih mogočnežev. Ti zadnji pa pozna ja seveda le svoje osebne koristi, za občane in občino pa se ne brigajo.
To naj ima vsak volilec vedno pred očmi in pri volitvi ne bo napravil napake. Naši kandidati so pošteni ljudje in najboljši zastopniki kmetsko-delavskega ljudstva. V političnem in gospodarskem boju mora kmetsko-delavsko ljudstvo zoper meščanstvo, verižnike in kapitaliste vedno složno nastopiti, in tako tudi pri občinskih volitvah!
Kdor hoče res oddati svoj glas v prid delovnih slojev, ta mora glasovati edinole za kandidatno listo naše stranke ISDS in KDZ!
Novi davki!
V finančnem ministrstvu se pripravlja gradivo za finančni zakon, da bi se uvedli novi davki.
To je jako „tolažljiva“ novica za revno ljudstvo. Novi davki namreč ne bodo direktni davki, ampak indirektni.
Naš davčni sistem je namreč iz predpotopne dobe. Moderni davčni sistem namreč pravi, da se plača davek od dohodkov. Kolikor zaslužiš, toliko plačaj in sicer progresivno. To se pravi: Če zaslužiš na leto 1000 K čistega dobička, plačaj za državne potrebe n. pr. 10 procentov, to je 100 K. Kdor pa zasluži 2000 K čistega dobička, ta naj plača ne dvakrat toliko, ampak nekaj več, in kdor zasluži na pr. 1 milijon kron čistega dobička, naj plača recimo 900.000 K, ker ne bo umrl od lakote in tudi ne bo nag in bos, če razpolaga še s 100.000 K letnega dohodka.
Tako izgleda progresivni davek na dohodnino, ki ga naša država ne pozna. Naša država pozna samo indirektne davke. To so davki, jd jih plačuje v istem razmerju delavec in bogataš. Od vsake kile kave, od vsake kile sladkorja, od vsakega litra petroleja, od vsake fajfe tobaka plača delavec, ki zasluži s težkim delom recimo 60 K na dan, ravno toliko, kakor plača bogataš, ki ima isto toliko dohodkov na uro ali pa na minuto in to brez težkega dela. Ali je to pravično?!
Davki, ki nas zadenejo s carino na naše najpotrebnejše stvari, kakor na manufakturo in na nebroj stvari, ki so kultiviranemu Evropejcu potrebne, zadevajo pri nas kmete in delavce v mnogo občutnejši meri kakor bogate ljudi. Centralna vlada seveda nima smisla za te diference. Tam v Belgradu žive še mnogo let za evropskimi potrebami.
Bo] za primerno obdavčenje je trajal v Avstriji nad 30 let. Tam smo se borili za uveljavljenje demokratskega davčnega principa jako dolgo, predno smo prišli, ne do definitivne uredbe po angleškem sistemu, ampak le do provizorne uredbe. Sedaj pa
smo padli najmanj za 30 let nazaj. Ali je to prav?
Pred dnevi se je v finančnem ministrstvu v Belgradu zopet nadaljevala debata o državnem proračunu za leto 1921/22. Glavni državni dohodki bodo tudi še za naprej ostali davki in razne takse. — Poleg tega je finančno ministrstvo tudi že izdelalo načrt za zvišanje dosedanjih taks (ki so že itak več kot prevelike), za uvedbo novih taks. S temi taksami bo finančno ministrstvo v prvi vrsti obremenilo dedščine (manjše do 12, večje do 20 odstotkov), plakate, letake, brošure, oglase (inserate) v časopisih, dalje brodarstvo (kateremu se s tem one-mogočuje razvoj in se onemogočuje tudi padanje cen) itd. itd.
Kaj lepega nam bo še prinesla policaj-demokratsko-radikalska-turška-samostojneška vlada!!! Plačaj, plačaj, mali kmet in delavec, pa molči, to je njeno geslo! — Če bodo gospodje liberalci in samostojneži tako delali, oodo ob prihodnjih volitvah na Slovenskem šli s svojimi mandati na št. 00!
Ne dajte se begati!
Razni elementi in agitatorji nam nasprotnih strank hodijo po deželi in agitirajo za svoje stranke. Pri tem nesramno obrekujejo, lažejo in hvalijo tiste stranke, za katere agitirajo. Pri tem pa napadajo vsi vprek našo stranko in skušajo begati naše somišljenike z raznimi osebnimi napadi na naše sodrugi. Pri teni seveda govore tudi o stvareh, ki z občino in z občinskimi volitvami nimajo prav nobenega stika.
Naši somišljeniki dobro vedo, da vlada v naši stranki popolna osebna svoboda, v kolikor ne krši strankine discipline in strankinega programa. Naši kandidati pri občinskih volitvah so svobodno izbrani iz kmečkc-delavskega ljudstva in organizacije so imele pri vsem tem popolnoma prosto roko.
Klerikalci vpijejo, da je vera v nevarnosti. To je zopet navadno slepilo klerikalcev, da zbegajo ljudi. Vera nima z občinskimi volitvami nobenega opravka in klerikalci, oziroma duhovščina bi k večjem lahko rekla, da je bira in farovška komanda nad ljudstvom v nevarnosti; to bi bilo že bolj prav!
Samostojneži pa agitirajo po deželi za sebe in svoje izvoznice, ne povedo pa, da to z občinsko politiko nima nobenega opravka. Oni agitirajo tudi s svojim ministrom Pucljem, kakor da bi to za občino imelo kak pomen. Liberalci, ki so voditelji samostojnežev, pa se itak ne morejo drugače pomagati, kakor da lovijo kmečko ljudstvo na lim potom samostojnežev, katerih stranko so oni nalašč zato ustanovili, da lovijo svoje glasove tudi po deželi.
Komunisti imajo pa tak politični program tudi za občino, da ga v sedanjih razmerah ne bi mogli izvesti sami, ne da bi se vezali s socialno demokracijo.
Somišljeniki! Ne dajte se torej begati od nikogar in volite edino kmečko-delavsko stranko na slovenskem, t. j. JSDS in KDZ!
Obenem priporočamo, da socialisti povsod, kjer je le mogoče, kadidirajo sami, ter s tem uveljavijo veličino in napredek naše stranke.
Vlada in ustava.
Belgrajska vlada liberalcev, samostojnežev, srbskih radikalcev in Turkov ima spet velike skrbi, če bo res imela večino pri sklepanju o ustavi. Turki iz južne Srbije so namreč tudi zase zahtevali ogromne vsote kot odkup njihove zemlje, ki pride pod agrarno reformo in katero odkupnino bo zopet moralo ljudstvo plačevati. Tudi med liberalci samimi vlada nesoglasje zaradi agrarne reforme. Kljub temu pa lahko že naprej rečemo, do bodo tako liberalci kakor tudi samostojneži tudi drugič izdali agrarno reformo.
Ustavotvorni odbor je dne 5. aprila končal svoje delo in se je prva plenarna seja kon-stituante vršila takoj drugi dan. Predno so zaključili delo ustavnega odbora, je bil še sprejet kancelparagraf, pri čemur so padle tudi nekatere klofute. — Na drugi seji kon-stituante je policajdemokraški minister zago-
j varjal vladino odrebo zoper komuniste in zoper delavske organizacije. Odgovarjal mu je tudi naš poslanec sodrug Etbin Kristan in pobijal to protidelavsko vladno naredbo, tkzv. „Obznano".
Ustava naše države bo, lahko rečemo, kupljena, ker so liberalci in radikalci naše samostojneže in Turke kupili za to, da bodo ti glasovali za njihovo reakcijonarno ustavo. Po odškodninah za veleposestniško zemljo presojeno, nas bo ustava veljala kake 2 milijardi . . . Take so torej te „narodne in ljudske in kmečke stranke" !!
V kratkem bo belgrajska vlada izpopolnila in preuredila tudi vse deželne vlade, kakor pa so v ustavi določili, bodo deželne vlade pozm-je sploh popolnoma odpravili.
Konstituanta sedaj zboruje in sklepa o ustavi, člen za členom.
Za pravično agrarno reformo!
V ustavo, katero so obravnavali odposlanci posameznih poslanskih klubov v ustavotvor-nem odboru v Belgradu, naj bi bilo prišlo tudi jamstvo, da se bo agrarna reforma v Jugoslaviji v resnici izvršila tako, kakor to zahtevajo koristi kmečko-delavskega ljudstva. Toda, ker imajo kapitalistične protiljudske stranke večino, to jamstvo ni prišlo v ustavo in so gospodje stvar rešili tako, da se bo veleposestniška in rentirska gospoda tudi še naprej lahko igrala z agrarno reformo, kakor se sedaj.
Ko je bil tozadevni paragraf ustave dne 5. t. m. v razpravi, je v imenu naše stranke sodrug Etbin Kristan zahteval, da se paragraf ne sprejme tak, kakor ga predlagajo gospodje od kapitalističnih strank, ter da se kmečkemu proletarijatu mora zajamčiti pravično agrarno reformo. Toda kapitalistični zastopniki so odklonili to zahtevo, ker so bili v večini. Samostojneži in klerikalci so seveda tudi glasovali zoper zahtevo naše stranke.
Ob razpravi o dotičnem paragrafu je govoril sodrug Etbin Kristan tako-le:
„Gospodje, zdi se mi, da je zanimanje odbora za ta posel (za agrarno reformo) precej zamrlo. Menim pa, da bo treba o tem vprašanju nekoliko več govoriti v plenumu, kjer bo nemara kaj več razumevanja in zanimanja za te reči.
Ko je pred par dnevi gospod Gjonovič (srbski republikanec) predlagal, da naj se nam za reševanje agrarnih vprašanj predloži druga redakcija garagrafa, in ko je označil nekatera načela, ki bi morala priti v te odredbe, sem upal, da bomo res dobili stilizacijo, ki bi ustrezala tem zahtevam. Prevaril sem se tudi v tem, in ker nisem nikakršen optimist, računam s tem, da bodo gospodje sprejeli to, o čemer so se med sabo sporazumeli, in zato bom le na kratko povedal, kar se more danes tukaj reči, pa si pridržujem pravico, da iz-pregovorim v plenumu kaj več o tem.
Zemlja naj bo last vsega naroda.
Strinjam se z gospodom Gjonovičem, da bi se moralo pred vsem določiti, da je zemlja last vsega naroda. (Dr. Šečerov: Tega noče kmet.) Kmet bo že hotel, če mu boste povedali, da ostane ta zemlja res v njegovi posesti, dokler jo bo obdeloval in da bo imel garancijo za to. Ali, gospodje, če obdeluje nekdo zemljo danes, čez deset let pa opusti to, pa gre v Pariz in se tam zabava, tukaj morajo- pa drugi delati zanj, tedaj bi morala biti narodu vedno pridržana pravica, da more s svojo lastnino zopet disponirati tako, da bo ustrezalo potrebam. (Medklic.) Gospod je pravkar dejal nekaj, o čemer sem hotel govoriti. Vi hočete tukaj nekako regulirati agrarne odnošaje, pa mislite, da boste s tem naredili fikcijo, kakor da je v naši deželi res nastal raj. To se pa ni zgodilo. Jaz ne morem pod agrarno reformo razumeti le tega, da se odpravljajo fevdalni odnošaji, ampak agrarna reforma bi bila le tedaj kompletna, če bi tisti, ki obdelujejo zemljo, res dobili toliko sveta, _ kolikor jim ga.je potrebno za življenje. Pri nas imamo na primer kočarje, kajžarje, ljudi, ki obdelujejo zemljo, ki pa nikdar ne
morejo pridelati toliko, da bi preživeli sebe, kaj pa še družine. Po teh odredbah, ki nam jih predlagate, se pa nikakor ne more sklepati, da bodo kaj pomagale tem ljudem in da bo ljudstvo dobilo toliko zemlje, da more živeti. Vse te določbe so tako nejasne, da jih lahko razlagate, kokor jih hočete. Sploh ni tukaj nobenih velikih načel, ki bi morala biti izražena. Jaz na primer mislim, da ni zemlja le za to tukaj, da živi ta ali ona družina od nje, ampak da mora imeti ves narod čim večjo korist od nje. In zato mislim, da bi moral ta narod, organiziran v svoji državi, imeti nekakšno pravico glede na obdelovanje zemlje, ki jo daje ljudem v posest. Če obdelujejo zemljo nereacio-nalno, mora sam imeti pravico, da to preuredi. Če kdo polovico zemlje obdeluje, drugo polovico pa zanemarja, mora država imeti pravico, da korigira to. Če hoče kdo na zemlji saditi to ali ono le iz svojih osebnih ozirov, medtem ko potrebuje narod drugih pridelkov, ki tam lahko uspevajo, bi moral biti državi tudi v tem oziru omogočen vpliv. (Dr. Šečerov: Kaj bi vi hoteli tako birokracijo?) To ni nikakršna birokracija, ampak pametno pospeševanje poljedelstva. O birokraciji ni tu govora.
Za organizacijo zadrugarstva.
Gospodje, v modernem gospodarskem življenju si utira pot neka ideja, na katero bi se morali tukaj ozirati in ki bi se morala aplicirati tudi na poljedelstvo; to je za-drugarstvo. Ni res, da se more z individualnim gospodarstvom v privatnem interesu ali v interesu celote bolje uspevati na zemlji, ampak tudi tukaj je organizirano skupno delo veliko bolj uspešno od povsem individualnega. (Medkfic: Kmetje ne marajo tega.) Gospodje, kmetje ne bodo hoteli tega, dokler ne bodo praktično videli velikih koristi, ki bi jih v resnici lahko imeli od tega. In če jim od strani države pomagate v tem smislu, če dobe take zadruge strojev, če dobe semenja, plemenske živine itd., bodo spoznali, koliko bolje je to zanje in za ves narod. Ampak v ustavi bi moralo to biti vsaj tako stilizirano; da bi zakonodajec spoznal, kam hočemo korakati.
Kar se nam tukaj predlaga (od vlade), je pa redakcija, ki bi na eni strani rada potolažila bege s tem, da dobe milijone, na drugi strani pa zadovoljila kmete z besedami, s praznimi, brezpomembnimi besedami. Ne na eno, ne na drugo stran nam to ne zadošča. Ker pa nimam nobenega upanja, da se bo še v tem odboru izdelala
druga, boljša redakcija, izjavljam na kratko,
da bom glasoval proti vsej tej stilizacij*
(kakor jo je predložila liberalna-radikalska-
turška-samostojneška vlada)."
Izbiranje plemen* skih krav«
Pri izbiranju govejih živali za plemenite^ treba upoštevati vse njih dobre in sla »tnosti. Na plemenske krave moramo P " jati veliko važnost, ker jih redimo za^’ -m dajejo mleko in teleta. Plemenska kra
idi zdravega rodu. Ozirati se je treba kakšnih lastnosti so bili predniki n& fali, katere imamo za pleme, glede 1110 fC-jti vse lastnosti, ki jih imajo starši, se P ^ šajo na mladiče. Gledati moramo tu ^ da ima žival primerno telesno °.b,1£ ’ kih normalno razvita ter da je. močnih s' ha. si, ker le v širokih močnih prsih se o močna in dobro razvita pljuča, ? tr0j
3aziti moramo tudi pri plemensKi /ime. Vime bodi veliko, s fmo dlak P , in z zvitimi žilicami PrePrez*J°'Daj v e se na spodini vampa zberejo s^P
privodnico (Vene) ki vodi venezn a cu. Znak obilne mlečnosti je tm« JaJ"oSt rsih; čim večja je ta, tem večja je m
\ko ima krava maternično vnetie./norab' uočajo bakterije), se ie sr"fr„|a; ako za plemenitev, ker bi najbrže zV |0(jnosti si porodila, bi imel zarod vse g
za razne bolezni, ali pa bil z raznimi boleznimi že okužen, — kar bi zelo slabo vplivalo na našo živinorejo. Mi moramo torej z vso silo delati, da take nedostatke na naši živinoreji odstranimo, in dolžnost vsakega živinorejca je, da pridno prebira knjige, da se trudi priti do višje stopnje kulture ter s tem povzdigniti produkte bodisi poljedelske kakor tudi živalske z umnim gospodarstvom.
Pri kateri starosti se sme porabiti kravo za pleme? Pogostoma se pojajo telice že v starosti tričetrt leta. To se mora zatirati. Ne sme se dopuščati, da pridejo mlade telice v dotiko s plemenjaki, pa tudi preveč tečne krme jim ne smemo pokladati, katera bi pre-veC dražilno vplivala na žival. Prezgodnja Pojatev slabo vpliva na ves nadaljnji razvoj telice. Ako pa bi spustili telico k plemenitvi, Predno bi dopolnila poldrugo leto svoje starosti, bi s tem takorekoč uničili mlado žival, ker do takrat se žival še vedno razvija in raste, dočim mora, če se jo pusti k plemenitvi, vse tiste snovi, katere bi žival rabila zase, porabiti za zarod, žival sama pa ostane slabotna. Ravno tako je tudi zarod od take živali slaboten in na ta način (iz takih telet) ne smemo nikdar pričakovati, da bodemo lepe in močne živali vzgojili, ter ne bo mogoče na ta način doseči v naši živinoreji zaželje-nega uspeha in jo povzdigniti na tisto stopnjo, kakor je v drugih bolj naprednih deželah.
Zato ne uporabljajmo telice pred 1 Va do ^ teti njihove starosti za plemenitevl
Kdaj naj se spušča kravo k pleme-ttitvi? Pri spuščanju se je treba ozirati na gospodarske okoliščine, letne čase itd. itd. gledati je predvsem na to, da ni gospodar nikdar brez mleka; torej ako ima več krav, da ne spušča vse naenkrat k plemenitvi, ampak da si stvar tako uredi, da mu vedno molze ena krava.
Kar se tiče letnega časa, je pa najboljše, na spusti kravo k plemenitvi meseca maja oo junija, ter mu potem porodi krava februarja do marca. Takrat je tudi najmanj dela ter ima gospodar najbolj čas ukvarjati se s teleti, po drugi strani pa pride kmalu zelena krma m žival takrat največ mleka proizvaja ter se na ta način najbolj poviša produkcija mleka P° odstavitvi teleta.
Kaj se upošteva pri plemenitvi? Za 8Puščanje naj bodejo spuščalniki, v katere f6 priveže krave, da se ne more zgoditi no-?ene nesreče zlasti ako je bik bolj divji. Pojatev traja pri kravi 24—36, v izrednih slu-j-ajih 48 ur. Takoj v prvih urah, ko se začne raya pojati, je ne smemo pustiti k pleme-*tvi, ker ni še seme dozorelo, oziroma jajce 2e se ni izločilo iz maternice, se ne sprime moškim semenom in krava ostane neople-enjena. Ravno tako je tudi, če se kravo ^PUsti takrat, ko se pojatev bliža že svojemu je.ncH' seme nima tiste moči, da bi se spre-L ° ,n žival ostane neoplemenjena. Paziti se D j1* torej, da se zžfpazi takoj od začetka
18. uro; kajti takrat raz-
uj^tev krave ter se jo torej lahko pripusti, imJtes^že pojatev 14,—18. uro; kajti takrat d najboljši učinek, ker je žival najbolj iai zena in se moško seme najrajši združi z 1 em, ki se je izločilo iz jajčnika in plava mir maternici. Ko smo telico pripustili, je p0nna.*n ako je oplemenjena, se pojatev ne ni oplemenjena se pojatev po-sniieA- m 3—4 tednov in treba jo je zopet t'ti k plemenitvi.
treba ,se dožene, da je krava breja, jo je Z(jrav s*trbno hraniti. Krmiti jo moramo z pa n 0’ nepokvarjeno in tečno krmo, katera VzroL napenja, ker bi napenjanje lahko po-hoVar 0’ da krava zvrže. Krma mora vse-he »'dosti beljakovin in fosfora. Krava se Poroči debeliti, ker bi to povzročilo težak
Alto rj10 se dožene, če je krava breja? Mlečn .krava breja se začne vamp širiti. 8tane hi- za^ne ponehavati. Žival sama po-8e noe(.° ;1opr.e.zna- Na paši ostaja bolj sama, ^kodbptf'*' z drugimi živalmi, ker se boji ^nžene q‘x, ^steni mesecu se brejost lahko na desno s ataniem na sledeči način: Gre se rebra, z ,j „8tran krave, levo roko se da na ^Pusti; ako8”° i8e pa vamP pritisne in zopet 5?-8e spusti J®krava breja, se občuti pri tem, ? ‘ pa da	katerega povzroči teliček.
na vamp m® ZJU.trai P” molži glavo pritisne se istotako občuti udarec. Tudi
pri napajanju z mrzlo vodo se opazi neko gibanje in stresanje vampa, katerega povzroča zarod, ki se stresa vsled ohlajene telesne temperature, katero povzroča mrzla voda. Ako se pa na ta način ne da dognati, če je krava breja, se gre pa previdno z roko (na kateri so obrezani nohti) v debelo črevo ter se s šlatanjem določi, če je krava breja ali ne. 6—8 tednov pred telitvijo se kravo pusti na suhem, da se je ne molze. Paziti moramo, da krave ne suje druga živina, ker bi to povzročilo zvrženje.	H. T.
Iz Kmetsko delavske zveze.
Podružnica KDZ v Libojah, v s vrbo rednega poslovanja ter točnega mesečnega obračana s centralo poživljamo tem potom vse tiste člane, ki so s članarino zaostali, da jo v najkrajšem času poravnajo, sicer se jim „Ljudski gla»u ustavi, ter se iz organizacije izključijo. To mora biti vsakemu organiziranemu članu jasno in če poleg tega dobiva še časopis, da mora svoje dolžnosti izpolnjevati, točno svoje prispevke plačevati in delati v prid organizacije. Vzor vsake organizacije je — red in disciplina.
Vsem delavskim organizacijam radi kolekovanja uradnih vlog! Delegacija financ za Slovenijo in Istrijo je v smislu zakonov o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1921 v zvezi z naredbama osrednje vlade št. 383 20 ur.l. in 170 20 določila glede kolekovanja uradnih vlog v delavskih zadevah naslednje: 1.) Delavske zadeve, mezdna gibanja, resolucije in vloge organizacij in podjetij: resolucija kolka proste, vloge po tar. prost. 43 a 2 prist. zak. 8 K. — 2.) Vloge za posredovanje delavskih služb: po tar. post. 43 a 2 prist. zak. 8 K. — 3.) Brezposelne podpore, za nakazilo in prizivi: prošnje zanje po tar. post. 43 a 2 prist. zak. 8 K, prizivi po tar. post. 43 h prist. zak. 12 K. — 4.) Enkratne podpore, bolnim brezposelnim, potujočim in onemoglim delavcem:	prošnje zanje
po tar. post. 43 a 2 prist. zak. 8 K. — 5.) Vloge in prizivi radi prestopka podjetij in mojstrov o 8 urnem delu: vloge in prizivi kolka prosti. — 6.) Prizivi radi bolniških stroškov nekvalificiranih delavcev, ki niso podvrženi zavarovanju, vloženi od delodajalcev ali delojemalcev: po tar. post. 43 h prist. zak. 12 K.
Opozarjamo organizacije, da se točno ravnajo po teli predpisih in da kolekujejo vse vloge v smislu citirane odločbe, da se rešitev vlog z iztirjevanjem kolekov ne zavlačuje.
Organizacijam in sodrugom! Dne 24. aprila bo obletnica žrtev na Zaloški cesti v Ljubljani. V soboto dne 23. t. m. izide povodom te obletnice „Naprej“ v posebni izdaji, ki se bo prodajala po 2 K, ter bo del čistega dobička pripadel za svojce žrtev in za nagrobni spomenik. Te posebne številke naj organizacije takoj naroče pri upravi „Naprejau v Ljubljani.
Spominske liste žrtvam proletarske solidarnosti je založila ljubljanska krajevna organizacija JSDS po naročilu načelstva stranke, da počasti spemin leto osorej na Zaloški cesti v Ljubljani padlih žrtev. List, ki je prav lično izdelan, stane dve kroni. Naroča se pri: Rado Čelešnik, Ljubljana, Turjaški trg št. 4/1, kamor je pbšiljati tudi denar. Polovica izkupička se bo porabila za pedporo svojcem po padlih žrtev, ostanek pa za postavitev spomenika na ljubljanskem pokopališču. Sodrugi in organizacije, politične in strokovne, naročite takoj spominske liste!
Dopisi.
Vrhnika. V nedeljo dne 10. t. m. je imel tukajšnji krajevni agrarni odbor sejo v občinski pisarni, na kateri je razpravljal o delitvi po vladni naredbi odkazanega mu zemljišča, veleposestnika na Verdu gosp. Lenarčiča. Med sejo pa udari v občinsko pisarno nekaj napačno informiranih in nahujskanih Lenarčičevih delavcev in delavk. Njim na čelu sta bila zvesta Lenarčičeva priganjača, oskrbnik Gril in Johann Rosenwirth, delovodja v opekarni. Kričala sta tako, da se je seja morala prekiniti!! 1 ~— Obče spoštovani in požrtvovalni agrarni odbor sta na najgrše načine zmerjala in psovala, prav tako, kakor imata navado kričati nad svejimi delavci. Prepričana sta bila, da sta svojega
gospodarja rešila toliko mu neljube agrarne reforme. Ali vse to jima ne bo nič pomagalo! Oblasti pa naj oba dva nepoklicana suroveža primerno ponče, da se naj z naredbo o agrarni reformi nihče ne igra! Gospod Lenarčič se ima zahvaliti svojemu delovodji, da njegova opekarna niti polovico tega ne izdela, kakor opekarna g. Jelovška, ki z delavci lepo ravna, in so delavci kakor tudi gospodar zadovoljni. Pri Johannu pa noben odraščen delavec ne more ostati in prenašati njegovega kričanja. On misli, da s svojo surovostjo, katero uganja nad delavci, koristi svojemu gospodarju! V resnici je pa ravno nasprotno!
Sv. Florijan pri Rogatcu. (V upoštevanje okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru.) Prejeli smo: „V občini Sv. Florijan v Rogatcu se godijo v vprašanju agrarne reforme malim kmetom, ksjžarjem in bajtarjem mnoge krivice. Predvsem je v občini mnogo revnih malih posestnikov, ki imajo po «no ali dve kravici, pa ne dobijo od grajščine, ki stoji pod upravitelj-stvom g. Kolmana, travnikov, da bi si prerejali kravico. Med tem pa ima veleposestnik Martin Kitak, ki ima v občini itak 50 hektarjev svojega posestva, veliko grajščinskih travnikov po smešno nizki ceni v najemu. Tudi veleposestnik Janez Stojnšek ima dve posestvi, najemnike v svojih hišah, ter daje v najem sloge od njiv revnim slojem po zelo visoki ceni, slog po 150 do 200 K, katere mu morajo kot dninarji odslužiti. Iz svojega posestva prodaja ta gospod zeleno krmo bližnjim malim posestnikom po zelo visokih cenah, sam pa ima na grajšČinski zemlji več hektarov travnikov po smešnih cenah. Te razmere čutijo vsi mali posestniki kot veliko krivice. Omenjena dva veleposestnika imata itak svoje zemlje že toliko, da jo ne moreta obdelovati, dajeta od svoje zemlje parcele po visokih cenah v najem, na drugi strani pa vsled prednosti dobivata od grajščine zemljo po smešno nizkih cenah v najem. Tudi ima neki gospod celo iz Hrvaškega cele lepe ribniške travnike v omenjeni občini (približno 40 ha) v najem in se torej krma iz naše občine izvaža na Hrvaško, domači siromašni posestniki, bajtarji in kajžarji pa ne dobijo ničesar, da bi si redili svojo kravico. Kakor čujemo, se sklepajo za te travnike zopet nove večUtne pogodbe. Potemtakem torej ne pridemo s svojo agrarno reformo nikdar do pravic?!! Agrarni odborniki tukajšnje občine so na stvari zelo malo interesirani, ker sami ne potrebujejo travnikov v najem, za siromašne male kmetiče in bajtarje se pa ne brigajo. Vsa zadeva nujno zahteva rešitve v prid siromašnim posestnikom, kajti približuje se čas, da si bodo revni sloji morali iskati košnje, da jim goveja živina od gladu ne pogine. — Takih slučajev, kakor smo dva, tri, tukaj opisali, je še več. Zatorej pozivamo interesiranci okrožni agrarni urad v Moriboru, da se nemudoma pouči o stvari popolnoma nepristransko ter da se za pravično rešitev pobriga. V naši občini se delajo v vprašanju agrarne reforme velike napake, katerih izvršitev je treba pravočasno preprečiti! GrajšČinski oskrbniki in veleposestniki ne smejo delati, kakor se njim zljubi! Revni sloji ne dobijo od grajščine ne krme, ne drv, ne paše. Siromaku je seve težko, gospoda in veleposestniki držijo skupaj! Po gozdovih grajščinskih n. pr. je silno lepa paša, ki ne daje prav nobenega dobička, mali posestnik in bajtar pa bi jo rada tudi kupila, pa jo ne dobita! — Ako ne bi okrožni agrarni urad tega našega poziva upošteval, bomo storili še nadaljne svoje korake pri višjih agrarnih inštancab.
Zreče. V naši občini imamo več takih mogotcev, ki so bili svojčas reveži, sedaj so pa bogataši. Kako so mogli postati to, vedo ljudje sami. Eden izmed takih je tudi gosp. Kračun, nekdaj ubog čevljar, sedaj bogataš, seveda pri ljudstvu zelo nepriljubljen. Mi občani se le veselimo občinskih volitsv, da enkrat za vselej pometemo iz občin vse ljudske krvosese, ki ugonabljajo male kmete, bajtarje in delavce. Čas obračuna je torej tu. Občani, ne zamudite tega važnega trenutka!
Sv. Florijan pri Rogatcu. Naš župnik je silno agilen pri agitaciji za občinske volitve. Veliko mu je na tem, da spravi kakega svojega klerikalnega kimovca na županski stoliček, da bi menda potom lažje postavil nove svinjske hleve na občinske stroške. Seveda ga to silno jezi, da so v občini tudi rdečkarji. V cerkvi pa seveda večkrat namesto pridigi o Kristusovih
naukih prisostvujemo klerikalnemu političnemu shodu. Žalostno, pa resnično. Drugič poročamo iz naše občine še več zanimivih stvari.
Griže. Cim bližje so občinske volitve, tem ostrejši je boj med strankami. Vidi se prav dobro, da je JSDS in KDZ najmočnejša. Klerikalci so pri nas čisto poraženi, samostojneži pa sploh ne bodo kandidirali pod starim imenom. Grozno so oslabili, odkar so se njih poslanci polakom-nili ministrskega stolčka. Kmetje se pri nas dobro zavedajo, da nam bo ta korak samostoj-nežev že itak ogromne davke silno zvišal, kajti eno milijardo dinarjev, katero bo policajdemo-kratska in turško-samostojnska vlada izplačala turškim veleposestnikom, bomo morali največ mali kmetje in delavci plačati, ker naš staro-verski davčni sistem je pač tak, da prime veleposestnike samo za lase, malega kmeta in delavca pa za uste in za vrat! Govornikem zapeljivcev od SKS svetujemo, naj si dobro premislijo, predno pridejo slepit nas kmete v Griško občino. — Še slabše se godi pa nekdanjim komunistom. Ti nimajo niti toliko pristašev, da bi sestavili kandidatno listo. Zadnji čas se jim je sicer posrečilo, da so si pridobili nekega Marko N. N., katerega so baje postavili na čelo svoje kandidatne liste. No, ta pač dobro ve, kaj je v prid kmetu in delavcu!! Nabiral je ta možakar baje že za nove zvonove! In vrhu tega pa imajo komunisti med seboj take, ki nastopijo z jokanjem, če je treba! ... Od vse komunistične revolucije, ki sta jo v Grižah oznanjevala Hlebec in Bartulovič, imamo danes samo še par komunističnih solz !
Politične beležke.
+ Samostojnež poslanec Ivan Urek
je postal podpredsednik konstituante.
-j- Dr. Ivan Tavčar, sedanji ljubljanski župan, ne kandidira več pri volitvah.
-f- V celjskem političnem okraju se vrše občinske volitve: v sodnem okraju Gornji-grad 4. maja, Šmarje 7. maja, Celje 10. maja, Laško 12. maja.
-j- K občinskim volitvam. Naša stranka
je že vložila kandidatne liste za Ljubljano, Celje in Maribor. V Ljubljani je nosilec liste sodrug Kecmur, v Celju sodrug Fr. Koren in v Mariboru sodrug Grčar. — V' Ljubljani se udeleži volitev 6, v Celju 4, v Mariboru pa 5 strank.
Liberalci (JDS) bi najrajše videli, da bi kratkomalo vlada imenovala in postavljala župane in občinske tajnike. Volitve tem „demo-kratomu zelo smrdijo.
-)- Hinavščina samostojnežev. Kakor že znano, so poslanci KSK izstopili iz kluba zemljoradnikov le na ljubo g. Puclja, da postane minister, g. Vošnjaka, da postane kr. poslanik, ter zaradi profitarstva. Znano je tudi, da so samostojneži v svojem listu opravičevali razkol s kmeti iz ostale dežele s tem, češ da imajo ti preveč „komunistični, oziroma „socialistični1* program. To so pisali enkrat! Sedaj pa zopet pišejo, češ da imajo z zemljoradniki popolnoma isti program, ter da se razlikujejo le vsled načina, kako izvesti ta skupni program. Ali ni navadno hinavsko slepomišenje, gospodje samostojneži! H kencu pa še pravijo: Mislimo pa, da ni več daleč čas, ko se zopet združimo s svojimi tovariši. — No, takih izdajalcev kmečkega ljudstva in agrarne referme se bodo kmetje iz Bosne in ostalih delov države drugič že vedeli varovati. Danes je vendar že vrabcem na strehi jasno, da so liberalci in srbski radikalci kupili samostojneže in Turke, da bodo le-ti glasovali za nazadnjaško vladino ustavo. Tako je, in nič drugače! Turki sami bodo dobili 1200 milijonov, katere bo tudi naš kmet moral v zvišanih davkih plačati. Tudi samostojneži so/ bili precej dragi. O tem še drugič kaj več.
Liberalci in samostojneži kandidirajo ponekod v občinah pod imenom „Gospodarska stranka11. Našim somišljenikom svetujemo, da so oprezni, ter da kandidirajo povsod popolnoma samostojno in so ne vežejo z našimi nasprotniki pri volitvah.
+ Zemljoradniki o naših samostoj-
nežih.- Predsednik zemljoradničkega kluba, poslanec Avramovič, je izjavi o naših eam.ostojnežih naslednje: „Dokler so bili samostojneži skupaj z nami v enem klubu, niso napravili ničesar drugega, kakor da so »e obogatili trgujoč z izvoznicami, ki so jih dobivali brez naše vednosti na naš račun, kor se se vedno sklice-
vali na številčno moč našega kluba. Sedaj pa vodijo samostojneži drugačno trgovino, trgovino z mastnimi stolčki, konzulati in poslanstvi.11 — Ali je potem še kde, ki bi verjel, da samostojneži niso nič drugega, kakor navadno liberalno-kapitalistiČni protitarji, ki za kmeta ne bodo nikoli ničesar naredili!! In ali naše samostojneže ni nič sram, da slišijo tako uničujočo sodbo ed zemljoradnikov iz Bosne, Dalmacije, Srbije in iz ostalih delov naše države ?
-{- Občinske volitve na Koroškem. V občinah koroškega plebiscitnega ozemlja se vršijo 24. t. m. občinske volitve. Teh volitev se bodo udeležili tudi Slovenci, ki so nedavno začeli na Dunaju izdajati svoj list „Koroški Slovenec11.
-j- Skupni nastop demokratov in samostojnežev pri občinskih volitvah. Kakor poroča demokratsko časopisje, bodo demokratje po vaških občinah, kjer imajo manjše število pristašev, pri občinskih volitvah s samostojneži skupno nastopili. — Na tem primeru se zopet jasno kaže, da samostojneži niso nič drugega kakor navaden privesek demekratov, ki le-tem omogoča, da kljub svoji veliki manjšini uveljavijo svoj vpliv tudi v podeželskih občinah.
-j- Samostojneži kandidirajo kot kmečka stranka tudi v Ljubljani. — Kmečke ljudstvo je pač spoznalo, da so samostojneži kmečka stranka le, kadar so med kmeti na shodih ali pa kadar nalagajo skupno z liberalci in Turki nove davke našim kmetom in delavcem. Samostojneži se torej že umikajo kmetov.
Domače vesti.
Dva nova lista „Avtonomist11 in „Ponedeljek11 sta začela izhajati v Ljubljani. Prvega izdaja sodrug Albin Prepeluh, ki zastopa avtonomijo za pokrajine naše države, drugega pa izdajajo liberalci po kopitu proslule „Krpanove kobile11.
Veliko pomanjkanje mesa v Ljubljani,
ker prekupčevalci živine izvažajo ogromne množine mesa v tujezemstvo, vsled česar mora domače ljudstvo drago plačevati in ti peti pomanjkanje.
Državna posredovalnica za delo. Pri
vseh podružnicah „Drž. posredovalnice za delo11 v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Sobeti se v delo sprejmejo: opekarji, hlapci, polj. delavci, dekle, viničarji, usnjarji, čevljarji, mizarji, kovači, starejša hotelska sobarica, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Velikanski požar je bil prejšnji teden na Gorenjskem v Soteski v Bohinju. Zgorela je tam velika žaga in vneli so se tudi gozdovi. Škoda znaša mnogo milijonov.
Prebivalstvo Prekmurja. Po zadnjem ljudskem štetju je v okr. glavarstvu Murska Sobota 54.011 ljudi; v okrajnem glavarstvu Dolnja Lendava pa 38.405 ljudi; skupno 92.416 prebivalcev. Po narodnosti je 74.447 Jugoslovanov, po veri 5G.414 katolikov, 24.745 protestantov.
Okrajno glavarstvo Logatec. Deželna vlada je opustila dosedanjo politično ekspozituro v Cerknici in upostavila okrajno glavarstvo Logatec s krajevnim območjem za ono ozemlje nekdanjega okrajnega glavarstva logaškega, ki pripada Jugoslaviji in za ozemlje bivše ekspoziture v Cerknici. —- Za okrajnega glavarja v Logatcu je postavljen Vinko Borštner iz Kočevja.
Gospodarstvo.
— Vozni red, ki stopi s 1. majem v veljavo, izkazuje velike izpremembe. Uvedenih bo veliko novih vlakov in bodo pomnožene sedanje vozi.
— Promet naših bankovcev je znašal dne 8. marca 3.451,421.150 dinarjev, od dne 1. do dne 8. marca t. J. se je povečal zopet za 46,477.460 dinarjev. Vzadnjih dveh tednih torej za več kot sto milijonov dinarjev.
— Ureditev ribolova. Komisija za izde-lanje naredbe o ribarstvu je dokončala svej elaborat poljedelskemu ministrstvu. Po tej uredbi se odpravijo vse fevdalne pravice do ribarstva, izrabljanje preide v državno posest. Manjša jezera izročajo se občinam v izkoriščanje. Male reke in poteki, ki tečejo po privatni lastnini, se prepuščajo dotičnim posestnikom zemljišč. Občino ob morju dobijo pravico ribolova do ene angleške milje od obali, na širokem morju, ki pripada Jugoslaviji, pa ima pravico ribarenja država.
— Papirnatega denarja je v Jugoslaviji za 3.344,127.710 dinarjev v prometu. Peleg tega tiskajo še pravkar denarja za 200 milijon, dinarjev. Kupi papirja! Bogata je torej Jugoslavija tudi na papirju.
— Trgovsko pogodbo z Italijo sklepajo pravkar v Belgradu. Seveda tisti gospodi, ki so Lahom že itak prepustili pol Slovencev! Lepa pogodba bo torej to!
Razne vesti.
Marksizem se uveljavlja tudi na vseučiliščih. Na dunajski pravni fakulteti je bil sodr. dr. Maks Adler imenovan za izrednega profesorja marksistične sociologije. — Pa pri nas?! Tu se pa socialiste še preganja!! Lep zgled, kako smo v Jugoslaviji še zaostali !
Molji ne morejo čuti tiskarskega črnila. Za to je dobro, ako zavijemo stvari, ki jih hočemo zavarovati pred molji, v sveže natiskane časopise in ovitek mesečno menjamo.
Indijanci v Združenih državah. Ameriški komisar za indijanske zadeve je poročal, da se danes nahaja v Združenih državah 336.337 Indijancev; pred desetimi leti jih je bilo le 304.950. Tuberkuloza je še vedno najhujša bolezen med Indijanci.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Zreč. Vašega dopisa v tej obliki nismo mogli priobčiti, ker bi si navesili tožbo. Ce to hočete, moramo pa imeti Vaše ime na razpolago za sodnijsko postopanje in priči. Pozdrav!
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas". Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
S ODRU Gl! Naročajte se na
družinski list „KBES“
ki bo prinašal tudi lepe slike! Uprava „Kres11, Ljubljana, Breg štev. 12/11.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavez«
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in ji11 obrestuje po Čistili
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti polletno. Večje in stalne vloge se obrestujej Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Meme se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
se kapitaliziraj* 1° P« d0g00,VeMi
Edini, res delavski denarni zavod.'
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moia najbolje preizkušena in splošno hvaljena sreds v kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane miši K 12*—; za ščurke, a posebno močna vrs stane K 20-—; posebno močna tinktura za s « niče K 15-—; uničevalec moljev K lO-—t Pr8 za uši v obleki in perilu K 10'— in 20	! Pr°
mravljam K 10'—; proti ušem pri perutnini prašek proti mrčesom K 10 — in 20,-"< rj ušem pri ljudeh K 5-— in 12-—; mazilo za ^ živini K 5 — In 12'—; tinktura proti n,r^eS.Q._. sadju in zelcnjadl (uničevalec rastlin) K
COSULICH-LINE^
= TRST —AMERIK11551
York — Buenos-A«re»
Rib di Janeiro — Santo*
Montevideo	^
'plačna pojasnila in prodaja v9fnlllj.ll8t0V potnike za Slovenijo edinole pn- ^
MON KMETEC, Ljulja0
Kolodvorska ulica 26