Številka 08 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIX • November 2023 8 13. dobrodelni tek v Dragi 21 Srečanje generacij na Igu 29 Evropska odličja na Igu  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovane bralke in bralci P red vami je novembrska številka Mostiščarja, v kateri lahko preberete članke o številnih aktivnostih, ki so potekale na Ižanskem. Iz občinske hiše poročajo o poteku gradnje prizidka k vrtcu, o spominskem obeležju na Gornjem Igu ter o tem, kaj nam o varnosti v prometu sporočajo otroci. V novembru obeležujemo tudi Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki letos poteka pod sloganom Živeti s posledicami. V rubriki Društva si lahko preberete Povzetek 13. dobrodelnega teka v Dragi, na katerem so tekli varovanci CUDV Draga. Iz Zapotoka poročajo o dogajanju na 12. tradicionalnem Pozdravu jesenskim kmečkim opravilom ter o počastitvi Dneva miru, na ka- terem so posadili drevo. Na Golem je septembra potekalo tradicionalno srečanje Mi pa nismo se uklonili, oktobra pa Velika razstava gob in boljši sejem. Pisatelj Ivan Sivec je predstavil novi roman z naslovom Sonce v megli, katerega dogajanje je postavljeno na Ižansko. Več o tem ter tudi o novoustanovljenem kulturnem društvu Potepuh preberite v rubriki Kultura. Društvo Fran Govekar se je septembra odpravilo na strokovno ekskurzijo, ki je potekala na Dravskem polju na Štajerskem. Preverite, kaj vse so počeli in kaj so za spomin odnesli domov. O številnih dogodkih lahko preberete tudi v rubriki Kotiček za mlade, v kateri poročajo PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja o prireditvi Za male in velike otroke, o jesenskih aktivnostih Vrtca Ig ter o dogajanju na Osnovni šoli Ig. Na Igu aktivno deluje tudi medgeneracijsko sodelovanje, kjer je potekalo srečanje generacij v počastitev Mednarodnega dneva starejših. V rubriki Občanov kotiček lahko preberete, o čem je na Igu predaval avstrijski astrofizik, o tekačici, ki je v 14 dneh pretekla dva polmaratona, ter o Veroniki Samardžija - Veri, ki je oktobra praznovala častitljivih sto let. Našo občino ponovno razveseljujejo tudi športniki. Karateisti Nika, Mark, Anže in trener Matej Kabaj so na evropskem prvenstvu v Novem mestu dosegli kar štiri odlične rezultate. Tudi šahisti so pokazali svojo moč in Šahovski klub Ig po petih letih ponovno uvrstili v državno ligo. Za piko na i je naša občanka Nives Slak dosegla odlično tretje mesto na Državnem prvenstvu v dresurnem jahanju za mlade konje. Za pestro dogajanje še naprej skrbijo tudi gasilci. O dogajanju in uspehih na gasilskih tekmovanjih poročajo iz Matene ter Golega, članice GZ Ig pa tokrat poročajo o pohodu na Stražar. Za konec ne spreglejte številnih dogodkov, ki bodo potekali v novembru in decembru – v drugem bo še posebej zanimivo, saj bodo dogodki praznično obarvani. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 30. novembra. Predvideni izid številke je 14. december. Vse, ki želite v decembrski številki objaviti praznično voščilo, pozivamo k pravočasni oddaji! Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 08 | November 2023 Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 16. november 2023 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupančič, namestnica odgovornega urednika, Mitja Glavnik, Anka Grmek, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Srečanje generacij na Igu, Zuhra Jovanovič Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gradnja prizidka k Vrtcu Ig O bčina Ig je avgusta začela gradnjo štirioddelčnega prizidka k Vrtcu Ig z zunanjo ureditvijo. Izvajalca del sta VG5 d.o.o. za prizidek in Noah d.o.o za zunanjo ureditev. Namen investicije je zagotovitev ustreznih normativnih površin in izenačitev pogojev za izvajanje predšolske vzgoje, konkretno pridobitev štirih igralnic, dveh nadomestnih kabinetov, zunanjih sanitarij, pridobitev dodatnih parkirnih mest, izboljšanje prometne ureditve na parkirišču in asfaltiranje obstoječih makadamskih parkirnih mest. Objekt bo imel vgrajen centralni sistem ogrevanja in hlajenja s toplotno črpalko zrak/voda v pritličju za koriščenje alternativnega vira – energije okoliškega zraka in talnim gretjem ter stropnim hlajenjem. Bruto tlorisna površina prizidka bo 350,6 m2, bruto tlorisna površina teras prizidka pa 34,5 m2. Konstrukcija prizidka bo montažna in se že izvaja v proizvo- Plošča, na kateri bo stala montažna konstrukcija prizidka. Izvajanje montažnih elementov v proizvodnji Danijel Papež, Riko hiše d.o.o. dnji podizvajalca Riko hiše d.o.o. V proizvodnji bo poleg lesene nosilne konstrukcije vgrajeno: toplotna izolacija, parna zapora, inštalacijska ravnina, v stenah se izvede predpriprava za elektro inštalacije, nosilna konstrukcija se zapre z mavčno vlaknenimi ploščami, na zunanje stene se vgradi fasadna izolacija in zaščitni sloj, zunanje okenske police, v zunanje stene se vgradi stavbno pohištvo (okna in vrata). Ko bodo montažni elementi v novembru postavljeni, bo na gradbišču izvedena strešna konstrukcija in strešina za krovsko-kleparska dela. Dela vključno s strojnimi, elektroinštalacijami in montažo opreme bodo predvidoma končana konec februarja, o čemer boste po posameznih fazah obveščeni v naslednjih številkah Mostiščarja. Polona Skledar, občinska uprava Spominsko obeležje na Gornjem Igu S pominsko obeležje na Gornjem Igu – grobišče padlih borcev XIV. in XVIII. divizije – je bilo urejeno leta 1958 in je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Arhitekturni načrt zanj je pripravila arhitektka Janja Lap, učenka Edvarda Ravnikarja. Spominsko obeležje obdaja zidec, oblikovanje vhoda pa posnema obris bližnjega Krima. Znotraj sta dva kamnita stebra, na zadnjem so zapisani verzi in posvetilo 130 neznanim borcem, ki so padli v letih med 1943 do 1945. Med stebroma je kamnit nagrobnik v obliki kvadra. Pred dnevom mrtvih je v oktobru občinska uprava uredila okolico spomenika na Gornjem Igu. Za sodelovanje se zahvaljujemo domačinom, ki so poskrbeli za odvoz zelenega odpada. Maja Zupančič, občinska uprava Urejanje okolice spomenika na Gornjem Igu Mostiščar 08 | November 2023 3  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kaj nam o varnosti v prometu sporočajo otroci Da bi izvedeli, kako učenci OŠ Ig hodijo v šolo, ali se na poti počutijo varne ter kakšne nevarnosti občutijo kot udeleženci v prometu, smo v času Evropskega tedna mobilnosti v sodelovanju z OŠ Ig izvedli anketo o poti v šolo. V da. blizu njihovega doma, da do nje pridejo peš. Kar 38 % jih je odgovorilo, da bi v šolo lahko prišli peš, 58 % jih meni, da je njihov dom predaleč, da bi v šolo prišli peš, 4 % učencev pa se ni opredelilo. anketi je sodelovalo 465 učencev od 3. do 8. razre- Učenci so morali oceniti, kolikšna je oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole. Dobra četrtina (27,2 %) učencev živi manj kot kilometer od šole. Precej nižji (18,6 %) je delež tistih, ki so od šole oddaljeni od 1 do 2,5 kilometra. Slaba četrtina učencev (23,5 %) je od šole oddaljenih od 2,5 do 5 kilometrov. Največ anketiranih učencev (30,7 %) živi dlje kot 5 kilometrov od šole. Kaj pa menijo o varnosti na poti v šolo? Kar 40,3 % učencev meni, da je njihova pot v šolo v celoti varna, dodatnih 44,6 % pa meni, da je večji del poti varen. Le 15,1 % učencev se na celotni poti ali pa večjem delu poti počuti nevarno. In katere nevarnosti najbolj občutijo na svoji poti v šolo? Skoraj polovica učencev Učence smo tudi vprašali, ali menijo, da je šola dovolj (45,7 %) meni, da sta največji nevarnosti na njihovi poti hitra vožnja in prehitevanje. Slaba četrtina (23,6 %) učencev na svoji poti do šole oz. avtobusne postaje pogreša pločnike. Le 4,5 % učencev na svoji poti pogreša javno razsvetljavo, nekaj več kot četrtina učencev pa je navedla druge nevarnosti, med katerimi so najpogosteje izpostavljene: preozek pločnik, ožina na poti, ni prehoda za pešce in nepregleden ovinek. čeprav jih kar 38 % meni, da bi glede na razdaljo od doma do šole v šolo lahko hodili peš. Najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo za pot v šolo je šolski avtobus oz. kombi, uporablja ga kar 59,3 % anketiranih učencev. Nekoliko drugačna je struktura pri odgovoru na vprašanje, kako bi si želeli prihajati v šolo. Tu se močno poveča delež tistih učencev, ki bi v šolo najraje prihajali s kolesom oz. skirojem. Teh je kar 22,4 %. Na vprašanje, kako večinoma prihajajo v šolo, jih je le dobra četrtina (25,7 %) odgovorila, da v šolo hodijo peš, Razveseljivo je, da velika večina učencev (86,3 %) v šolo prihaja trajnostno. Veliko tistim, ki v šolo prihajajo s šol- 100 4,5 % 90 Po celotni poti se počutim nevarno 80 70 10,6 % 60 50 88 40 30 20 40,3 % 93 80 77 78 49 44,6 % 10 0 Večji del poti je nevaren Večji del poti je varen z izjemo ene ali dveh nevarnih točk Pot je v celoti varna 3. 4. 5. Razred 6. 7. 8. Struktura anketiranih učencev Kako varna je tvoja pot v šolo? Hitra vožnja in prehitevanje 30,7 % 27,2 % do 1 km od 2,5 do 5 km 23,5 % 18,6 % nad 5 km Oceni oddaljenost svojega prebivališča od osnovne šole. 4 26,1 % od 1 do 2,5 km Mostiščar 08 | November 2023 45,7 % 4,5 % 23,6 % Katere nevarnosti so na tvoji poti v šolo? Na poti do šole ali avtobusne postaje ni pločnika Ni javne razsvetljave (luči) Drugo  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// skim avtobusom, je všeč, da se med potjo lahko družijo s sovrstniki. Peš S kolesom/skirojem Kako bi si želel/a prihajati v šolo Za izvedbo ankete se lepo zahvaljujemo Osnovni šoli Ig, učenkam in učencem pa iskrena hvala za njihove odgovore, ki nam bodo dobro S šolskim avtobusom/kombijem 23,7 22,4 Z avtom 36,5 Drugo 11,0 6,4 služili za naše nadaljnje aktivnosti na področju varnosti v prometu. Te bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje pločnikov, urejanje avtobusnih postajališč, zagotavljanje ustrezne javne razsvetljave, predvsem pa zagotavljanje ustreznih omejitev hitrosti. in tudi izkušenj še nimajo. V praksi to pomeni, da še ne morejo dobro presoditi, kolikšna je oddaljenost vozila in njegova hitrost, ter da težko določijo, od kod prihaja zvok. To tudi pomeni, da otrok morda ne bo znal predvideti nevarne situacije. Zato pa moramo biti vozniki pozorni in otrokom prepustiti prednost, če se le da. Ustavimo jim na prehodih za pešce, upoštevajmo omejitve hitrosti in cestno prometne predpise. Bodimo pozorni na otroke na cesti, predvsem pa jim bodimo s svojim ravnanjem zgled. Vsem pa še enkrat v razmislek! Kako večinoma prihajaš v šolo 25,7 0% 1,3 20% 59,3 40% 60% 12,4 1,3 80% 100% Kako večinoma prihajaš v šolo oz. kako bi si želel-a prihajati v šolo? Pričetek del na Govekarjevi cesti O bčina obvešča, da se bo novembra začela izgradnja pločnika na Govekarjevi cesti, in sicer do pokopališča Ig. Vse udeležence Otroci so ena najbolj ranljivih skupin v prometu, zato jim moramo nameniti toliko več pozornosti. Otroci so manjše rasti, in zato slabše vidni na cesti, hkrati pa so njihove sposobnosti zaznave še nerazvite Mira Žagar, podžupanja Urnik Zbirnega centra Matena v prometu prosimo za strpnost in razumevanje v času gradnje. Uroš Čuden, občinska uprava Zimski čas (od oktobra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Občina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Govekarjeva cesta Blaž Pucihar Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Mostiščar 08 | November 2023 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Z avod Varna pot pod okriljem Organizacije Združenih narodov OZN, Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč FEVR že od leta 2007 obeležuje in organizira aktivnosti ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Na ta dan se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi Resolucije ZN 60/5 leta 2007 imenovala tretjo nedeljo v novembru. V tem času po celem svetu kot tudi po številnih slovenskih krajih potekajo slovesnosti in obeležja. Z letom 2021 sta FEVR in Zavod Varna pot na globalni ravni začeli s sloganom za večjo varnost svetovnih cest. Slogan so podprli Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija kot rdečo nit skozi celotno Desetletje za večjo varnost v prometu 2021–2030: SPOMINJAJMO SE, POMAGAJMO IN UKREPAJMO. Globalnemu sloganu je v letošnjem letu dodan nov, živeti s posledicami, ki nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev. Zavod Varna pot vsako leto v soboto na predvečer Svetovnega dne organizira slovesno obeležje v Mestni hiši Ljubljana ter pred njo pripravi aktivnosti s področja varne mobilnosti za mimoidoče. Tako bo letos v soboto, 18. 11. 2023, v Ljubljani potekalo osrednje obeležje, in v četrtek, 16. 11. 2023, ob 11.00 slavnostno polaganje cvetja na ljubljanskih Žalah pri spomeniku Žrt- 6 Mostiščar 08 | November 2023 vam prometnih nesreč. Tako kot že nekaj let zapovrstjo se bosta tem aktivnostim pridružila tudi Občina Ig in SPVCP Ig. Z otroci iz Vrtca Ig in OŠ Ig bomo pred Hišo Morostig pripravili krajšo spominsko slovesnost, na kateri pričakujemo tudi predstavnike Zavoda Varna pot, občinskega sveta Ig, župana Občine Ig in vse, ki se želijo spomniti na umrle in težko telesno poškodovane v prometnih nesrečah, njihove svojce in prijatelje. Po prireditvi se bomo skupaj podali k Studencu pri krožišču, kjer bomo v vodo spustili sveže cvetje, ki ponazarja vse, ki se jih na ta dan spominjamo. Prometna nesreča pride v naše življenje brez opozorila in nas za vedno zaznamuje. SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ Živeti s posledicami Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje. #WDoR2023 Člani združenja ZN za varnost v cestnem prometu: Projekt sofinancirajo: www.varna-pot.si Projekt podpirajo:  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Lahko smo v njej samo udeleženi ali pa jo celo povzročimo, za vedno bomo zaznamovani zaradi tega. S spominom na vse žrtve poskušajmo spomniti sebe in vse okoli nas, kako hude so lahko posledice prometnih nesreč ter da s spoštovanjem do drugih lahko to spremenimo. V Sloveniji so ceste v času od leta 1991 do 2023 zahtevale 7.796 življenj, približno 322.538 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. To je nekaj podobnega, kot bi izbrisali iz zemljevida celotno ižansko občino. Letos je na naših cestah do 29. 10. življenje izgubilo že 75 ljudi. Vsako življenje je dragoceno, česar pa se žal zavemo prepozno. Lilijana Mavec, SPVCP Ig POSLEDICE PROMETNIH NESREČ LETNO NA SVETU ... V EVROPSKI UNIJI V LETU 2022 JE ... PRIBLIŽNO 1.35 MIO LJUDI UMRE OD DO LJUDI JE POŠKODOVANIH podatki za 2022 7.803 85 140.217 322.538 862 LJUDI BILO HUDO TELESNO POŠKODOVANIH 5 MIO SLOVENIJA od 1991 do 2023 20.678 LJUDI UMRLO 20 50 MIO SLOVENIJA SMRTNIH ŽRTEV POŠKODOVANIH SMRTNIH ŽRTEV HUDO TELESNO POŠKODOVANIH LJUDI ZA VEDNO OSTANE INVALIDNIH 292 85 2007 STATISTIKA MRTVIH V PROMETNIH NESREČAH 2007 - 2022 2022  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Jesen v Državnem zboru V Državnem zboru imamo na mizi popravke Interventnega zakona, ki je bil sprejet zaradi avgustovskih poplav, pripravljen pa je tudi Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju sredstev po avgustovski ujmi. Predlog je še v razpravi, a lahko že rečemo, da je precej pomešano, kaj je dejansko škoda po poplavah in kar bi morali najprej reševati z razvojnimi projekti, ki že tečejo. Tako je v zakonu zapisano, da je na prioritetni lestvici 3A-razvojna os, kar je bila prioriteta že zadnjih nekaj let, ipd. Očitno bo še kar nekaj pogovorov in usklajevanj, preden bomo dobili končno besedilo, za katerega vsi želimo, da res pomaga v najkrajšem času vsem prizadetim, ne pa da bodo nekateri kovali dobičke na nesreči drugih. Na več zakonov je dal Državni svet veto, predvsem zato, ker dodatno obremenju- Dogaja se tudi rekonstrukcija vlade. Kar pet ministrov je že odšlo v dobrem letu delovanja te koalicije, in če smo lani odločali o tem, ali potrebujemo več ministrstev na referendumu ter tako dobili pet novih ministrstev, skupaj 20, predsednik vlade RS Robert Golob zdaj razmišlja, da bi bilo bolje, če bi bilo ministerstev, 12 ali celo le 7, kot je to v Švici. V SDS smo opozarjali, da bo vlada s tako širokim aparatom manj operativna in bo to le priložnost za nove zaposlitve. V zvezi z dodatnimi stroški sem že postavila poslansko vprašanje, a odgovora do danes še nisem prejela. direktor policije Boštjan Lindav in nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki je povedala o pritiskih predsednika vlade RS Roberta Goloba po »hitrejšem čiščenju janšistov iz policije«, kar bi v normalni demokratični državi povzročilo hude reakcije javnosti in organov pregona, saj so bila vsa imenovanja izvedena skladno z zakonom in po utečeni poti napredovanj. Zadevo naj bi preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije. Stolček se maje tudi ministru za obrambo Marjanu Šarcu, ki je nameraval za 2 mio EUR snemati resničnostni šov, s katerim bi v Slovensko vojsko privabil nove vojake. V tem času smo dobili novo ministrico za zdravje, ki bo zdaj potrebovala nekaj časa, da pripravi predloge na svojem področju. Na preiskovalni komisiji sta bila zaslišana nekdanji Videti je, da gledamo resničnostni šov v vladi RS, saj jejo gospodarstvo, ki že tako dela v težkih razmerah in zaradi visoke obdavčitve dela ni konkurenčno s podjetji iz držav, s katerimi poslujemo. se vsak dan zgodi kaj nepričakovanega, vsakomur pa je zdaj verjetno že jasno, da so v največji koalicijski stranki velika nesoglasja in razočaranje nad dogajanjem. To za državo ni dobro, je pa še ena izkušnja več, da novi obrazi ne pomenijo napredka in trdnosti, pač pa predvsem ukvarjanje samih s sabo. Da vodiš državo, je treba imeti izkušnje in vedeti, kaj je potrebno narediti in kdaj. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščete mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Mostiščar 08 | November 2023 7  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 13. dobrodelni tek v Dragi Tek žabic na 200 m V šestih letih, odkar se sin šola na CUDV Draga, sem se s svojimi tremi otroki dobrodelnega teka udeležila trikrat. Saj bi se ga udeležili večkrat, a so bila navodila v času pohoda covida glede druženja taka, da se nismo smeli družiti v večjem številu, zato niti ne vem, ali je tek sploh bil organiziran. Letošnji 13. dobrodelni tek v Dragi je bil z mojega stališča zelo dobro organiziran, kajti toliko športnikov in športnic vseh starosti – od tistih zelo mladih do malo manj mladih (a po duši še vedno mladih) se nas je zbralo, da v čudoviti naravi v obrobju Ljubljanskega barja, kjer je veliko zelenja, gozdov in celo jezerc, naredimo nekaj dobrega zase in za varovance CUDV Draga. Drugo soboto v oktobru na prelep sončen dan se je ob 10. uri na šolskem igrišču CUDV Draga začelo zbiranje tekmovalcev, navijačev, zaposlenih na CUDV, ki so sobotno dopoldne namenili prostovolj- Začetek teka na 4 in 8 km 8 Mostiščar 08 | November 2023 Pogostitev in druženje nemu delu kot spremljevalci tekačem, vodenju programa, prodaji srečk ter ne nazadnje dajanju štartnih številk. Ta dobrodelni tek je meni osebno zelo pri srcu, ne le zato, da nekaj naredimo zase, temveč da se lahko (po)družimo ob skodelici toplega čaja ter res noro dobrih slaščicah z že znanimi ljudmi, hkrati pa imamo možnost spoznati nove. Bistvo dogodka pa se začne s tekom najmlajših, nato sledi štirikilometrski pohod po čudoviti naravi. Sledil je še start tekačev. Tisti, ki nismo imeli poguma, smo šli na 4 km dolgo progo, tisti s pogumom pa na 8 km dolgo progo. Cilj vseh nas je bil isti – prečkati isto ciljno črto, in vsi udeleženci smo jo ob res glasnem navijanju navijačev uspešno prestopili. Res moram pohvaliti organizatorje, donatorje oziroma sponzorje, ki pomagajo, da se lahko dogodek sploh zgodi, zahvala pa mora doseči tudi prostovoljce, ki so pomagali pri dogodku, in spremljeval- cem tekmovalcev, kajti le tako so ti dokazali sebi in drugim, da zdravstvene težave niso ovira za doseganje osebnih ciljev, tudi pri športnih ne. Se vidimo ponovno drugo leto, morda še v večjem številu, kot nas je bilo letos. Nives Novak Iztok Sunčič Začetek pohoda na 500 m, 4 km z vozički in 4 km po gozdni učni poti 13. dobrodelni tek v Dragi Na lep sončen sobotni dan velika večina si zadala je plan. Z dobrim namenom smo se v Drago odpeljali ter na dobrodelni tek s polno paro se pognali. Tam vesela druščina b'la je zbrana, polna energije in športnega elana; vneto čakali so na troblo, ki naznanjala je borbo. Prvi najmlajši so proti cilju se pognali, vzkliki navijačev malčkom spodbudo so dajali. V cilju pa nasmeh na obraz malčkov se prikrade, ko okrog vratu viseča medalja v obliki je nagrade. Pohodniki na štirikilometrski pohod so se podali v upanju, da gozd in okolico bi raziskali. Učno pot in gozd so prehodili, na cilj polni lepih vtisov se vrnili. A kmalu ta v'lki tekači na svoj račun so prišli, da na štiri- in osemkilometrski trasi pomerijo svoje moči. V dir zagnali so se s tako močjo, da prvi prestopili bi tisto ciljno črtico. 13. dobrodelni tek v Dragi je bil za nami, vsi zmagovalno družili smo se ob dobri hrani. Upam, da se vidimo naslednje leto, ker v 14. dobrodelnem teku bo dogajanje res napeto. Nives Novak  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 12. tradicionalni Pozdrav jesenskim kmečkim opravilom J esen je čas pobiranja pridelkov. Je tisti del leta, ki najbolj nagradi vestnega pridelovalca sadja in zelenjave. To je tudi čas pospravljanja in priprave na zimski počitek. V spomin na naše prednike in njihov trud za preživetje smo tudi letos v društvu obudili in prikazali stara kmečka opravila, ker želimo pred pozabo tradicionalnega kmečkega gospodarjenja in njegovih vrednot trajno in izpovedno zabeležiti nekdanji kmečki način življenja ter ohraniti njegovo duhovno komponento. Dogodek je bil odmeven, veseli smo bili zelo velikega obiska, predvsem mladih, ki so z velikim veseljem in navdušenjem spremljali dogajanje ter tudi sami sodelovali pri predstavitvah in ustvarjali na delavnicah. V času dogodka se je predvajala virtualna projekcija vseh kmečkih opravil od setve do žetve, košnje trave, spravila lesa in drugih del, v katera je bila v starih časih vpeta vsa družina. Ob zanimivi projekciji smo začutili srčne in predane zgodbe, ki so pustile pečat vse do danes. Člani društva smo v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki prikazali različna kmečka opravila ter vodili delavnice, in sicer: Mletje in prešanje jabolk Sladek sveže stisnjen sok so obiskovalci lahko okušali takoj, ko je pritekel iz preše. Stoodstotni jabolčni sok se ponaša z mnogo za zdravje pomembnimi lastnostmi, ima zelo malo kalorij ter je osve- žilen in zdrav napitek za ljudi vse starosti. Priprava kakovostnega jabolčnega soka je odvisna predvsem od kakovosti sadja in sestave sort. Ličkanje koruze Star ljudski običaj, ki je bil doma marsikje po Sloveniji. Kot se še spomnimo, so kmetje koruzo na njivah ročno pobrali, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj ličkali. Danes ličkajo le še pri redkih hišah, so pa bili našega prikaza najbolj veseli otroci, ki so urno zličkali koruzo in spletli kite iz koruzovine. Čaji in pripravki za zdravo življenje Sekcija za zdravo življenje nas je popeljala v preteklost z ročno nabranimi in posušenimi zelišči, iz katerih so pripravili mešanice čaja in naravne doma narejene kreme. Kultura pitja čaja sega že več kot pet tisoč let nazaj, mi pa smo lahko videli čajne mešanice, ki nam jih velikodušno ponuja narava danes, tudi kot pomoč pri zdravljenju nekaterih zdravstvenih težav. Prikaz ročnih del Obujanje pozabljenih spretnosti ročnih del, deljenje izkušenj, ustvarjalna zabava ob nastajanju izdelkov izpod pridnih, čutečih rok so razveseljevali staro in mlado. Kako so včasih pletli košare in izdelovali zobotrebce, sta nam pokazala zakonca Jakič. Obiskovalci so si lahko tudi spletli svojo košarico in izdelek odnesli domov za spomin. Delavnica peke kruha za otroke Domači kruh iz krušne peči je bil del marsikaterega otroštva, ko so na domačijah še kraljevale krušne peči, ki so grele prostore, ljudi in domače ljubljenčke, pekle kruh ter druge dobrote. Vendar domači kruh iz kmečke peči ni zgolj preteklost, peka kruha v krušni peči se je ohranila še do dandanes. Kako se zamesi kruh, nam je v starodobnih pripomočkih pokazala Marta Kastelic. S seboj je prinesla le del starega orodja, kako so prišli včasih od pšenice do pečenega kruha, pa ima razstavljeno v Kozolcu pod Kukmako, kjer si muzejsko zbirko, če Utrinki z delavnic Vse za zdravo življenje Mostiščar 08 | November 2023 9  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pokušnja kruha vas pot zanese v Trubarjeve kraje, lahko tudi ogledate. Delavnica peke kruha je bila najdlje delujoča delavnica na prireditvi, otroci so predelali kar deset kilogramov testa in inovativnost majhnih rokic je bila izjemna. Vsak kruhek smo oblikovali, okrasili in pustili vzhajati ter ga na koncu tudi spekli. Med delavnico so lahko starši in drugi obiskovalci Jesenski pridelki obiskali stojnico, kjer je bilo na voljo kar nekaj pekovskih izdelkov za poskušnjo. Degustirali so lahko kruh z drožmi, v kmečki peči pečen krompirjev kruh, ocvirkov kruh, bombice in žemljice ter se posladkali s pehtranovo potico. Ker pa smo Slovenci krompirjev narod, torej veliki ljubitelji krompirja, smo člani društva za obiskovalce v veliki litoželezni ponvi pripravili pražen krompir kot samostojno jed, v drugi pa še danes popularno sladico – šmoren. Kulinarični del dogodka je popestrilo še gobarsko društvo, ki nas je presenetilo z odlično gobovo juho. K sodelovanju smo povabili tudi kmetijo Škrjanc, ki nas je oskrbela z jesenskimi pridelki (jabolka, čebula in krompir), za izvedbo prireditve. Med prireditvijo je bila tudi možnost nakupa domačih pridelkov. Glede na velik odziv ljudi na tovrstni dogodek se v Društvu Zapotok zavedamo, da moramo s prikazanim nadaljevati in prenesti spomin na preteklost tudi v prihodnost. Špela Purkart, Društvo Zapotok Dan miru v Zapotoku Mir, ko se po kosilu predamo počitku na kavču. Mir, da se lahko učimo in pišemo svoje domače naloge. Mir, kadar otrok spi v posteljici. Mir, ko se spusti noč in umirjanje zunaj nas objame tudi notranjost. Mir po dolgem delovnem dnevu, ki ga najdemo v objemu svojega partnerja. Mir, ko odrasli ne sprašujejo najstnikov o tem, kako jim gre v šoli in ali so kaj zaljubljeni. Veselje hišnega ljubljenčka, ki v nas vzbudi občutke veselja in miru, da smo spet doma. Občutek v sebi, ko opazujemo svoj vrt, svoje otroke, se smejemo in pojemo v družbi prijateljev. Kulturni program 10 Mostiščar 08 | November 2023 T ako je naša članica društva Ajda Strnad zbrala misli o miru, kako ga srečamo v majhnih vsakdanjih stvareh. Tudi letos smo se zbrali v Zapotoku pri RTC-ju in počastili ta pomembni dan. Tradicionalno na ta dan posadimo drevo v drevored miru. V preteklih letih so se zvrstili: okrasna hruška in okrasna jablana, Posaditev navadne češnje japonska češnja in rdeči ostrolistni javor, ki so okolico popestrili s svojim čudovito obarvanim listjem in plodovi. Ne smemo pa pozabiti tudi na bolj klene slovenske vrste, kot so hrast, ginko, jerebika in lipa, ki je neuradni simbol Slovenije. Nekatera drevesa so se vmes posušila, zato smo jih naslednje leto nadomestili, tako da se drevored ohranja v svoji obliki in namembnosti. Tudi tokrat smo zavihali rokave in posadili navadno češnjo, da bomo njene sadne sadove uživali vsi mimoidoči. Izgubljene moči smo okrepili s carskim pražencem in končali prijetno druženje. Klemen Krek, Društvo Zapotok Robert Zaman  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Velika razstava gob in bolšji sejem V sako leto pripravimo veliko razstavo gob v Gasilskem domu Golo – letos je potekala v soboto, 7. oktobra. Gobe nabiramo v gozdovih okrog Kureščka, Zapotoka, Krima in Podsmreke pri Zadobrovi. Pri nabiranju nam pomagajo tudi druga društva Ribnica in Ljubljana, tako si solidarno pomagamo pri postavitvah razstav. Razstavo so pripravili člani društva: Veronika Tratnik, Marinka Livk, Ištvan Pajor, Sonja Hostar in Marija Medič. Pripravili smo 241 vzorcev različnih gob. Razstave gob so zelo pomembna prireditev, saj občane seznanjamo z gobami. Gobe so dejansko strupene, smrtno strupene, užitne, pogojno užitne in neužitne. Poučujemo tudi pravilnost nabiranja gob. Posebno pozorni moramo biti pri gobah na rdečem seznamu, to so redke zaščitene gobe. V gozdu tudi nismo sami, zato moramo upoštevati druge prebivalce gozdov. Na naših torkovih sestan- kih imamo tudi determinacije prinesenih gob. Da so razstave gob tako pomembne, pričajo tudi zelo redke zastrupitve z gobami. Marija Medič Roman Anžič Člani GMD Ig Razstava gob v Gasilskem domu Golo Na ogled je bilo 241 različnih gob. V hotelu Delfin v Izoli je vedno prijetno D ruštvo upokojencev Ig je tudi letos za člane organiziralo tridnevno srečanje v hotelu Delfin v Izoli od 16. 10. do 19. 10. 2023. Življenje v prijetnem okolju ob odlični hotelski ponudbi je izjemno družabno, rekreacijsko in kulturno pestro. Na večer 16. 10. je v kavar- ni hotela potekala tombola za vse zainteresirane goste. Dobitki so bili simbolne narave, a je bila igra tako dobro vodena, da je bilo nadvse zabavno. Pri enem izmed omizij je bilo zbranih nekaj članov DU z Iga. Med njimi sem se na povabilo slikarke Julijane Peršič znašla tudi jaz. V hotelu se je namreč tega večera zaključevalo tudi tridnevno srečanje amaterskih slikarjev v organizaciji ZDUS, pri katerem sva obe sodelovali in ustvarjali. Za posebno navdušenje pri omizju Ižancev je po končani tomboli poskrbela Julijana Peršič, saj je za vsakega v izbor prinesla tolažilno nag- rado: slike v akrilu z motivi cvetja, ki jih je ustvarila doma posebej za to priložnost. Hvala v imenu vseh obdarovancev, Julijana. Zdenka Vinšek Mostiščar 08 | November 2023 11  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Proslava na Golem D ruštvo Odmev Mokrca je v septembru na Golem organiziralo že tradicionalno srečanje Mi pa nismo se uklonili, ki je bilo letos še prav posebno slovesno. Praznovali smo 80. obletnico ustanovitve 10. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske, ki je bila ustanovljena na Golem 11. septembra 1943. Pred prireditvijo smo položili cvetje pred spominsko tablo na Pangerčevi hiši, ki nas opozarja in opominja na ta dogodek. Veseli smo, da so se nam ob ohranjanju spomina na dogodke med drugo svetovno vojno, ki so pomembno sooblikovali naš narod, pridružili predsednik društva Odmev Mokrca Jurij Kogej, minister za obrambo RS Marjan Šarec, župan Občine Ig Zlatko Usenik, župan mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in predsednica mestnega odbora ZZB za vrednote NOB, tovarišica Julijana Žibert. Vasi pod Mokrcem, Škrilje, Golo, Visoko, Zapotok so v času druge svetovne vojne dihale z uporniškim gibanjem. Samo na območju Krima in Mokrca je bilo požganih 25 vasi, izseljenih 1.702 vaščanov, ustreljenih 165 talcev in v taborišča interniranih 986 prebivalcev. Kljub temu ali pa morda ravno zaradi tega se niso uklonili. Tudi ko so okupatorji v njih usmerili puškine cevi, so stali ponosno in nep- Praporščaki 12 Mostiščar 08 | November 2023 Nagovor zbranih gostov in obiskovalcev proslave remično z visoko dvignjeno glavo. To je pogum slovenskega naroda in prebivalcev podmokrških vasi, ki ga slavimo danes. Ljubljanska brigada se je oblikovala po kapitulaciji Italije, saj se je bilo takrat nekaj dni mogoče prebiti mimo bodeče žice, ki je obdajala Ljubljano. Ljubljančani so to množično izkoristili, da bi se pridružili partizanom. V treh dneh je Ljubljano zapustilo okoli sedem tisoč moških in žensk. Številni med njimi so se namenili na Golo, od tu pa so jih potem usmerili globlje na osvobojeno ozemlje. Ljubljanska brigada, ki je bila vključena v bojih 18. divizije na Dolenjskem, Notranjskem in tudi v Gorskemu Kotarju, je za svoje bojevanje dobila naziv udarna. Sodelovala je tudi v zaključnih bojih za osvoboditev osrednje Slovenije in njenega glavnega mesta 9. maja 1945. Ob koncu svoje bojne poti je pod vodstvom takratnega političnega komisarja brigade Ljubljančana Marka Vrhunca vkorakala v Ljubljano. Danes je naša domovina svobodna. Za to svobodo in za lepšo prihodnost slovenskega naroda so se borili partizani in partizanke, za to so darovali svojo prihodnost in svoja življenja. Postavili pa so tudi temelje demokratičnemu vodenju države, saj so leta 1943 v okviru Zbora odposlancev slovenskega naroda ali krajše Kočevskega zbora, ki je potekal pod geslom Narod si bo pisal sodbo sam, organizirali tudi prve volitve, na katerih so imeli volilno pravico tako moški kot ženske. Po Ivanu Cankarju, ki je zapisal te slavne besede, pa se je imenovala tudi ena izmed slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad. Da je slovesna prireditev zvenela udarno in slavnostno, se zahvaljujemo vsem nastopajočim za njihov umetniški prispevek: Orkestru Slovenske vojske; Partizanskemu pevskemu zboru, ki ga je spremljal Branko Sladič na harmoniki in vodil Jakob Barbo; Ženskemu pevskemu zboru Žene dveh vasi; violinistki Luciji Ani Dragaš; Darku Nikolovskemu; domačemu recitatorju Maticu Virantu ter povezovalki prireditve in scenaristki Mojci Poredoš. Slovesna prireditev pa je bila tudi priložnost za podelitev bronastih plaket vsem, ki so dolgoletno prispevali k delovanju društva. Ti posamezniki si zaslužijo, da njihovo delo prepoznamo in se jim v imenu Društva Odmev Mokrca zahvalimo za njihov prispevek. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili naše slovesnosti, saj s svojo prisotnostjo ohranjate spomin na narodnoosvobodilni boj živ. Društvo Odmev Mokrca  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predstavitev nove knjige Ivana Sivca Sonce v megli Pogovor s pisateljem Ivanom Sivcem V četrtek, 19. oktobra 2023, je eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev Ivan Sivec v Domu kulture Ig predstavil nov roman Sonce v megli, katerega dogajanje je postavljeno na Ižansko. Gre za ljubezenski roman iz časa napada kmetov na ižanski grad in o prvem pomladnem dihu Slovencev leta 1848. Sonce v megli je sedma knjiga v Sivčevi zbirki Slovenske grajske zgodbe. Na koncu ji je dodano bogato fotografsko gradivo s spremnima besedama zgodovinarja dr. Staneta Grande in župana Zlatka Usenika. Ivan Sivec je zbranim pojasnil okoliščine nastanka knjige, ki je zahtevala veliko proučevanja zgodovinske literature Pisatelja je pozdravil župan Iga. 30 LET Nastop ŽPZ Perunike in virov ter večkratne obiske na Igu, kjer se je srečal z domačini in so nastale tudi nekatere fotografije, objavljene v knjigi. Knjiga Sonce v megli je izšla pri založbi ICO in obsega 304 strani, njen izid je podprla tudi Občina Ig. Predstavitev je potekala v okviru Govekarjevega večera, ki ga je povezovala Alenka Jeraj, kulturni program so glasbeno popestrili harmonikarji glasbene šole Bučar in Ženski pevski zbor Perunike. Na ogled je bila razstava slikarskih del Likovne sekcije DFG Ig na temo ižanskega punta. Vabljeni k nakupu knjige Sonce v megli na Občini Ig (v času uradnih ur) in v Morostigu. Maja Zupančič, občinska uprava Cena: 38 EUR Podpisovanje knjig po predstavitvi Mostiščar 08 | November 2023 13  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V Občini Ig obogatena kulturna dejavnost Novoustanovljeno kulturno društvo Potepuh D ruštvo je ustanovljeno z namenom, da poživi gledališko dejavnost, ki ima na Ižanskem bogato zgodovino. Kulturno društvo Potepuh je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki bomo z ljubiteljskim delovanjem uresničevale skupne interese na področju kulture in s tem prispevale k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Osnovni namen društva Potepuh je razvijanje in izvajanje ljubiteljskih dejavnosti, predvsem s spodbujanjem amaterske gledališke dejavnosti, vzgojo in izobraževanjem s področja kulture ter varovanja kulturnih vrednot. Cilj društva je širiti dejavnost na vseh področjih ljubiteljske kulture ter odkrivati in spodbujati kulturne potenciale v lokalnem okolju. Vrata društva so odprta vsem, ki bi radi delovali na področju ljubiteljske kulture. Vabljeni, da se nam pridružite. Vse informacije dobite na št.: 041/400-650. Ne glede na to, da smo ustanovljeni kratek čas, pa smo že začeli priprave na izvedbo gledališke predstave – komedije Vinka Möderndorferja Vaja zbora. Pregovor pravi: smeh je pol zdravja, in ta pride prav kadarkoli. Cena vstopnice je 10 evrov. Predprodaja vstopnic 17., 21. in 23. novembra od 18. do 20. ure v Domu kulture Ig in uro pred predstavo. Karte bodo na voljo za obe predstavi. Janez Cimperman, predsednik društva Zlate rime jeseni 7. oktobra smo na povabilo KUD JaReM iz Medvod sodelovali na literarnem večeru Zlate rime jeseni v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. Svojo poezijo smo interpretirale Jožica Šubic, Darja Avsec, Marija Jamnik in Alenka Jeraj, iz KUD JaReM pa Jurij Marussig in pesnica iz mladinske sekcije Bezek. Potepali smo se po morju in naravi ter lovili jesenske barve z avtorsko poezijo. Alenka Jeraj 14 Mostiščar 08 | November 2023 30 LET Darja Avsec HVALEŽNA Jožica Šubic Bosa hodim po sveže preorani zemlji in noge vsrkavajo kadečo se grudo. Zadiši mi po semenih v kaščah in sveže pečenem kruhu prednikov. Usta izrekajo molitev, misli izrekajo hvalnico roke blagoslovijo nerojena zrna. Spet sem del Čudeža bivanja. Marija Jamnik  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ekskurzija po sledeh zlatonosne Drave 30 LET Potomka stare trte v središču Starš Izpiranje zlata na reki Dravi v Zlatoličju ruštvo Fran Govekar Ig je na zadnjo septembrsko soboto pripravilo strokovno ekskurzijo, tokrat na Štajersko, natančneje na Dravsko polje, po katerem nas je popeljal lokalni vodnik Sandi Furek. Prvi postanek in dobrodošlica domačega turističnega društva je bila pri rimski gomili v Miklavžu. Sledil je Še posebej zanimivo je njihovo bučno olje z dodatkom praženega ptujskega lüka. Ogledali smo si tudi njihovo impresivno zbirko obnovljenih traktorjev starodobnikov. Sledil je vrhunec ekskurzije, saj smo se s traktorji zapeljali do Drave, ki je zlatonosna reka. V turističnem društvu so pripravili turistični produkt izpiranja zlata na star način. Na tradicijo izpiranja naj bi kazalo tudi ime kraja Zlatolič- D ogled središča Starš, kjer ob starem šolskem poslopju uspeva potomka najstarejše trte na svetu. Nato smo se z avtobusa presedli na vozova, ki sta ju peljala traktorja starodobnika. Srečno smo prispeli do kmetije Pal, kjer se ukvarjajo s pridelavo olj – od sončničnega do bučnega, ki smo ga tudi poskusili. Notranjost rimske gomile – rekonstrukcija groba je. Najprej so nam razložili postopek izpiranja, nato pa smo se pogumno podali v vodo v iskanju svojega drobca zlata. Nekateri so bili bolj, drugi manj vztrajni pri izpiranju, a skoraj vsi smo v mini epruvetke spravili svojo luskico zlata. Po napornem izpiranju zlata je bil čas za kosilo na izletniško-turistični kmetiji Golob v Zlatoličju, kjer so nam postregli z odličnim kosilom, poskusili smo tudi kvinton Degustacija bučnega olja na kmetiji Pal Zbirka starodobnikov na kmetiji Pal Mostiščar 08 | November 2023 15  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// znamke Le brajde, ki ga prideluje Občina Starše. Po kosilu smo udeleženci ponosno prejeli listino s podeljeno pravico do izpiranja zlata v Dravi. Sledila je vožnja do HE Zlatoličje in gasilskega brloga, kjer je prav to soboto potekalo gasilsko tekmovanje domačih društev. Ob koncu, čeprav je že padal mrak, smo se ustavili v pravljičnem Brankinem vrtu, ki ga je poimenovala kar vrt cvetja in ptičjega cvetja. Sledila je le še nočna vožnja proti Igu, kamor smo prišli polni novih znanj in idej, kako povezati različne za turistični obisk zanimive ponudnike. Maja Zupančič Brankin vrt Morostig prehaja na zimski urnik Z a nami je pestra jesen, ki smo jo v Morostigu, hiši narave in kolišč, končali konec oktobra, ko smo bili dodatno odprti v času krompirjevih počitnic. V torek, 31. 10., smo izvedli delavnico za otroke, na kateri so udeleženci spoznali te nočne prebivalce barja in si netopirčka tudi izdelali iz papirja in volne. Z novembrom prehajamo na zimski urnik, ki bo v veljavi do 21. marca – razstava v hiši bo v tem času odprta med 10.00 in 16.00, ogled kolišča pa bo možen, če bodo to dopuščale vremenske razmere, in sicer Otroška delavnica 16 Mostiščar 08 | November 2023 ob 10.30, 12.00, 13.30 in 15.00. Ogled kolišča vedno poteka v spremstvu vodnika, zbor je ob navedenih urah pred koliščem. Obiščite tudi našo trgovino v kašči Morostiga (Govekarjeva cesta 5), ki je odprta ob sobotah med 10.00 in 16.00, v njej boste našli tudi kakšno idejo za darilo. Med spominki in številnimi publikacijami povezanimi z Ljubljanskim barjem, najdete tudi najnovejši roman Ivana Sivca Sonce v megli. Maja Zupančič Mojca Podržaj Netopirčki izpod rok otrok  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Za male in velike otroke V tednu otroka smo v sredo, 4. oktobra, v sodelovanju z Vrtcem Ig in OŠ Ig pripravili prireditev Za male in velike otroke. Vrtičkarji so nam zapeli Zajček Dolgoušček in Kekčevo pesem. Pravljičarka Polona nam je predstavila pravljico Lisjak Grega se spremeni v mavrico in kamišibaj. Eva Čelan je recitirala pesmico Lonček na pike, Zoja Comino pa Zmaj direndaj. Nekaj pesmi sta zapela kitarista Tomaž in Jure, skupaj pa smo zapeli Mi se imamo radi. V drugem delu so se predstavili malo večji otroci. Pevski zbor OŠ Ig pod vod- stvom Polone Kukovica nam je zapel Črke čutne abecede. Tudi v drugem delu smo prisluhnili pravljičarki Poloni s pravljico Nekoč je živela bela roža. Nil Kovačič je recitiral avtorsko pesem Zakaj in Zato, Marija Jamnik pa Naj se mir zgodi, Pavel Strle je na harmoniko zaigral Majsko cvetje in še nekaj drugih skladb z Juretom in Tomažem, Nuša Mazi pa je zapela Vsak sončen dan. Prireditev je povezovala Loti Kuhar Erjavec. Res lep nastop majhnih in velikih otrok. Alenka Jeraj 30 LET Otroci iz Vrtca Ig so zapeli pesmici Jesenske aktivnosti v Vrtcu Ig Prvi koraki v vrtcu V začetku septembra so v vrtec stopili naši najmlajši. V enoti Krimček so letos to Miške, Račke in Sovice. Vse tri skupine bodo letos imele postopno uvajanje, vsak mesec do pomladi se nam pridružujejo tudi novi otroci. Po začetnih solzah se imamo po mescu dni že super. Odšli smo že v gozd, veliko smo na svežem zraku ter spoznavamo naše igrišče in teraso. Ko dežuje, nam je na voljo velika telovadnica, kjer vzgojiteljice postavimo različne ovire in poligone, da otroci krepijo motorične sposobnosti. Spoznavanje igrišča Čeprav se vse skupine povečujejo, ko prihajajo novi otroci, se nam veliko dogaja, ustvarjamo iz slanega testa, pojemo, plešemo in se uvajamo v novo rutino. Veselimo se skupnih ustvarjanj spominov z našimi najmlajšimi. Strokovne delavke bomo poskrbele, da se bodo z veseljem vračali v vrtec in se tukaj počutili varne. Strokovne delavke skupin Mišk, Račk in Sovic Otroci skupine Bib prvič v vrtcu P rišel je prvi september in s tem čas, ko so najmlajši otroci prvič prišli v vrtec v skupino Bibe enote Hribček. Ločitev od staršev ni majhna stvar, zato smo na začetku potočili nekaj solzic, ki pa so se že posušile. Zdaj uživamo v raziskovanju igralnice in igrišča, še najraje pa se z vozičkom vozimo po okolici vrtca. Skozi celotno šolsko leto se nam bodo še pridruževali malčki, ki jih bomo z veseljem sprejeli in skupaj uživali. Strokovni delavki skupine Bib Vožnja po okolici vrtca Mostiščar 08 | November 2023 17  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Upokojenke v vrtcu P okloni čas, polepšaj dan, to je bil slogan letošnje vseslovenske akcije ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra vsako leto. Tudi v vrtcu Ig smo se odločili, da si vzamemo čas in med nas povabimo naše delavke, ki že – nekatere manj, druge več časa – uživajo v pokoju. Po pozdravu in uvodnem nagovoru so jim otroci in njihove vzgojiteljice polepšale dan s krajšim kulturnim programom, obiskala pa jih je tudi tetka Jesen. Pod vtisi otroškega petja in plesa smo pokukale še v igralnice, nato pa druženje nadaljevale ob kosilu. Lepo je bilo obujati spomine, ki smo jih ustvarile skupaj. Hvala, da ste tudi ve nam polepšale dan! Strokovne delavke Vrtca Ig Dogodek sta povezovala petje in ples najmlajših. Kostanjev piknik v enoti Krimček – po domače V centralni vrtčevski enoti Krimček je zadišalo po pečenem kostanju, ki so ga spekle kuharice. A zanj se je bilo treba potruditi. Otroci so sodelovali pri jesensko obarvanih dejavnostih in kmečkih opravilih, grabili so listje v pletene koše, vztrajno ružili koruzo, z žaklji prenašali buče, s kuhalnicami kostanj ter ga ciljali v usta lačnim živalim. Posebno doživetje je bilo za otroke opazovanje in sodelovanje pri mletju jabolk na star mlin, ki se poganja ročno. Ob tem jih je spodbujal dedi Franc. Otroci so si nato navdu- šeno točili sok izpod preše. Da so bila jabolka sladka in sočna, je poskrbel Hipermarket Spar Grosuplje, ki jih je vrtcu doniral, in to kar 80 kg. Kostanjev piknik so s svojim obiskom popestrili tudi ljudski godci Afrohtarji iz TD Krim. Iz njihovih doma narejenih glasbil in zvočil ter kmečkega orodja se je razlegala ljudska glasba, mlado ter prav takšno po srcu pa je pelo in plesalo. V izvabljanju zvoka so se lahko preizkusili tudi otroci. Vrtec Ig izreka veliko zahvalo Hipermarketu Spar Grosuplje, ljudskim godcem Pokušnja jabolčnega soka izpod preše Afrohtarjem in gospodu Francu Bregarju za prijazno sodelovanje, ki je več kot 150 otrokom omogočilo nepozabno doživetje. Strokovna sodelavka Vrtca Ig Nastop Afrohtarjev iz TD Krim 18 Mostiščar 08 | November 2023  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Oddaja Infodrom na obisku V torek, 24. 10. 2023, je Osnovno šolo Ig obiskala snemalna ekipa oddaje Infodrom, informativne oddaje za mlade. Naši učenci so sodelovali v prispevku z naslovom Varna uporaba Snapchata in z novinarko Metko v prostorih šolske knjižnice govorili o uporabi aplikacije Snapchat ter njenih pasteh. Snemanje je potekalo v sproščenem vzdušju, učenci pa so nas naučili veliko novega o tej aplikaciji. Strinjali so se, da moraš biti pri uporabi previden in raje deliti manj kot več oziroma le s tistimi, ki jim res zaupaš in so tvoji prijatelji. Oddajo smo si lahko ogledali na TV SLO 1 v oddaji Infodrom v petek, 27. 10. 2023, ob 16.35. Polona Čepon Razprava mladih o aplikaciji Snapchat Šola v naravi Vojsko O smošolci smo se veselili zadnjega tedna v septembru, ko smo se od 25. 9. do 29. 9. 2023 odpravili v šolo v naravi v Vojsko. Pot je bila dolga, vendar je ob zanimivih pogovorih hitro minila. Učiteljice so še enkrat ponovile pravila, ki bodo veljala ta teden. To je pomenilo, da so nam vzele mobilne telefone. Po uri in pol vožnje smo prispeli do prvega ogleda, ogledali smo si rudnik srebra v Idriji. Najprej smo imeli 20-minutno predstavitev, potem pa smo si nadeli čelade in se za vodnikom odpravili v Antoni- jev rov. Spustili smo se globoko pod zemljo ter si ogledali pripomočke za delo v rudniku ter načrt etaž zasutih in nezasutih rovov. Po ogledu smo se po več kot sto stopnicah vrnili na površje. Po zasluženi malici smo nadaljevali pot do Vojskega. V domu smo se najprej ustavili v jedilnici, kjer so nam predstavili domska pravila ter dejavnosti prvega dne. Po namestitvi v sobe smo pojedli odlično kosilo. Po kratkem počitku smo se že zbrali pri ognjišču. Igrali smo se igro v koloni, ko smo imeli vsi razen zadnjega zavezane oči. Pobirali Šolo v naravi so zapolnjevale zanimive dejavnosti. smo riževe žogice. Vrnili smo se k domu in se igrali naslednjo igro. Stopili smo na lesene klopi, tako da smo naredili vrsto. Izžrebali smo števila. Dobili smo navodila, da naj se razvrstimo po velikosti števil. Če smo padli s klopi, smo vajo ponovili. Uspelo nam je v petem poskusu. Potem so se pravila spremenila: Igrajte enako, le brez besed! Tako smo se z malo truda in malo goljufanja razvrstili v tretjem poskusu. Pri večerji smo se dogovorili o večernih dejavnostih. Odpravili smo se na nočni pohod, zato smo potrebovali vetrovko in naglavno svetilko. Povzpeli smo se na hrib in se nato spustili po zapuščenem smučišču. Po prihodu v dom smo se utrujeni odpravili k počitku. Zaspali smo navdušeni in željni tedna, ki nas je čakal. V naslednjih dneh so se zvrstile zanimive dejavnosti, kot so: lokostrelstvo, orientacijski pohod, robotika, klekljanje, kuhanje žlikrofov. V petek smo se utrujeni in zadovoljni odpravili domov. Gaja Petkovšek, 8. c Martina Brence Priprava žlikrofov Mostiščar 08 | November 2023 19  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kulturni dan – postanimo poligloti V torek, 17. 10. 2023, smo imeli osmošolci kulturni dan na temo spoznavanja tujih jezikov. Tuje jezike so nam predstavljali naši učitelji, zato je dejavnost potekala na šoli. Prvo šolsko uro je bil uvod v ta dan. Izvedeli smo, da se bomo spoznavali z različnimi jeziki. Razdeljeni smo bili v skupine, zato nismo imeli istega zaporedja jezikov. Drugo uro je imela naša skupina na vrsti ruščino kot največji slovanski jezik. Uči- teljica Slavica Čergič nam je predstavila nekaj osnovnih besed za sporazumevanje ter dala nasvet, kako se spopasti z rusko cirilico in izgovorjavo ruskih besed, ki je drugačna od zapisa. Naučili smo se, kako se predstaviti, števila do dvajset, barve in pozdrave. Tretjo uro smo se družili z nemščino in z učiteljem Borisom Hozjanom. Nekateri iz naše skupine obiskujejo ure nemščine, zato so pomagali učitelju. Tudi pri tej uri smo se naučili predstavitve, števila, barve in kratko izštevanko, ki ti pomaga pri učenju števil. Četrto uro smo imeli angleščino, nam že znani jezik z učiteljem Alešem Bućanom. Preko igre smo ugotavljali britanske in ameriške izraze, saj se ti lahko razlikujejo. Peto uro je bila na vrsti še italijanščina z učiteljico Tjašo Terzić. Ta jezik je bil vsem najbolj zanimiv. Naučili smo se predstavitve, pozdravov, zaigrali dialog v dvojicah in rešili kviz o Italiji in italijanščini, ki nam ga je pripravila učiteljica. Dan je bil zanimiv, saj smo v praksi spoznali predstavitve treh jezikov iz največjih evropskih jezikovnih družin ter napotke, kako se z različnimi aplikacijami teh jezikov lahko učimo samostojno, kajti več jezikov kot znaš, več veljaš. Klara Strelec in Neja Pozvek, 8. a Obisk poštnega muzeja V sredo, 12. 10. 2023, smo se šestošolci zbrali pred šolo in se namesto v šolo odpravili v Poštni muzej v Polhovem Gradcu. Po prihodu v Polhov Gradec smo se zbrali na vrtu pred muzejem in občudovali veliko košato drevo, na katerem bi lahko bila drevesna hiška. Razdelili smo se v skupine in naš razred je šel najprej na ogled muzeja. Ogledali smo si zgodovino poštnih naprav. Najbolj sem si zapomnila zgodbo o maratoncu, ki je prinesel sporočilo, potem pa umrl. Zdaj vsaj vem, od kod maratonski tek, ki ga tečejo tekači pri nas in drugod. Po ogledu smo se zamenjali z učenci B-razreda in se odpravili na izdelavo štampiljk. Naredili smo zanimive štampilj- ke, tudi meni je lepo uspela. Po opravljenih dejavnostih smo se spet zbrali na vrtu in ob igri čakali na avtobus. Dan je bil zanimiv, zabaven, hkrati pa smo se naučili veliko novega. Zala Krampelj, 6. a Jesen VABILO NA PRAZNIČNI SEJEM Otroci in zaposleni Vrtca Ig vas vabimo na praznični sejem, ki bo v četrtek, 30. 11. 2023, od 17.00 do 20.00, na prireditvenem prostoru pred hišo narave in kolišč MOROSTIG. Ob prijetnem druženju, vam bomo ponudili unikatne, ročno izdelane izdelke, s katerimi boste lahko razveselili svoje najdražje ali pa okrasili svoj dom. Vaš prostovoljni prispevek pa bo obogatil vrtčevski sklad. PRISRČNO VABLJENI! Spet je prišel ta čas, ko listi padajo in šumijo ter se oblaki žalosti znebijo. Medvedi se še zadnjič po gozdu podijo, veverice še lešnike nabirajo, ptice pa še zadnjič Slovenijo preletijo, preden se do poletja od nas poslovijo. Prvega septembra so otroci spet veseli, ker so se v klopi znova namestili in pozdrave si delili. Učitelji z veseljem jim pomagajo, ko novo znanje je težava. Matematika ali biologija, to zdaj ni nobena filozofija. Medtem ko oblaki žalost na nas spustijo, se otroci tega zelo veselijo in kaplje lovijo. Počasi pa tudi to izginja, ko se na naša tla prva snežinka zgrinja, in glej no glej, zima je že tu. Zoja Susman, 9. b 20 Mostiščar 08 | November 2023  MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE //////////////////////////////////////////////////////// Srečanje generacij na Igu V sako leto 1. oktobra obeležujemo Mednarodni dan starejših. Ta dan je bil razglašen za praznovanje in ozaveščanje o prispevku starejših ljudi k družbi ter o izzivih, s katerimi se soočajo starejše generacije. Letos ga obeležujemo že 33. leto zapored z vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan. Ob tej priložnosti je Občina Ig v sodelovanju z Vrtcem Ig, Osnovno šolo Ig in Društvom upokojencev Ig izvedla prvo medgeneracijsko srečanje 21. oktobra na Tržnici Ig, s katerim smo javnosti predstavili vzpostavitev delovanja skupine za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Najmlajši nastopajoči so bili otroci skupine Ptički iz Vrtca Ig, ki so vsem zbranim pogumno in glasno deklamirali pesmici Kaj dela Zemlja? in Družina. Mladinski pevski zbor OŠ Ig so pod vodstvom in ob klavirski spremljavi Polone Kukovica zapeli Črke čutne abecede ter Malo miru. Izkušeni pevci Društva upokojencev Ig pa so pod vodstvom Klemna Jerinca zapeli En vetrič je pihal, Dečva moja je faušarca ter V dolini tihi. Na koncu so svoje glasove združili pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Ig ter Društva upokojencev Ig in nas ponesli Na planince. Vse zbrane je nago- voril župan Zlatko Usenik, ki je tudi pobudnik skupine za medgeneracijsko sodelovanje. Skupino za medgeneracijsko sodelovanje v Občini Ig, ki aktivno deluje in se sestaja vsak mesec, sestavljajo predstavniki OŠ Ig, Vrtca Ig, Društva upokojencev Ig, Občinskega sveta, Odbora za družbene dejavnosti, občinske uprave, patronažne službe in Centra za socialno delo ter zainteresirani posamezniki. Z delovanjem želimo aktivirati medsebojno razumevanje potreb različnih generacij in pomoč starejšim nad 65 let ter predvsem tistim, ki so sami in osamljeni. S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti med ljudmi različnih starosti želimo spodbujati njihovo medsebojno razumevanje ter tako presegati stereotipe, predsodke in diskriminacijo do starejših in tudi mlajših družbenih skupin. Skupina za medgeneracijsko sodelovanje se bo zavzemala za aktivno povezovanje in druženje med različnimi generacijami, druženje med starejšimi, aktivacijo mladih v družbenem življenju ter pomoč starejšim osebam. V ta namen bomo izvajali različne delavnice, družabne dejavnosti, srečanja in prireditve. Nastop najmlajših Pekarni Pečjak se zahvaljujemo za donacijo sladkega peciva, s katerim so se okrepčali vsi nastopajoči ter drugi ude- leženci prvega Srečanja generacij na Igu. Zuhra Jovanovič, podžupanja Likovne ustvarjalnice na Golem in na Igu Kulturno umetniški zavod OINK, Jaka Kramberger (dipl. univ. obl. VK), vabi na Likovne ustvarjalnice ob ponedeljkih od 10.00 do 11.30 v mali dvorani PGD Golo in ob sredah od 10.00 do 11.30 v Medgeneracijskem centru na Igu, Troštova ulica 5. V prijetnem in sproščenem vzdušju lahko spoznavate različne tehnike in načine likovnega ustvarjanja, med drugim se ukvarjate s PORTRETOM, FIGURO, naučite se VIZIRANJA, SENČENJA, spoznavate PERSPEKTIVE, osnove TEHNIČNEGA RISANJA, preizkusite se tudi v risanju KARIKATURE. Vabljeni predstavniki in predstavnice tretjega življenjskega obdobja in seveda vsi drugi, ki radi ustvarjate in imate čas dopoldne. Medgeneracijsko druženje bo vse obogatilo. Cena je 10 €/obisk z vključenim materialom. Staranje je kot hoja v hribe ... Mostiščar 08 | November 2023 21  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gradnja podhodov za dvoživke v polnem teku Vgradnja podhodov pri Podkraju je v zaključni fazi. D irekcija RS za infrastrukturo je v mesecu oktobru 2023 začela gradnjo prvih podhodov za dvoživke na regionalni cesti Podpeč–Ig. množevanje, po južnem robu pa se razprostira gozd, kjer dvoživke prezimujejo. Po meji med dvema za dvoživke ključnima življenjskima prostoroma poteka regionalna cesta. Na projektnem odseku Podkraj je vgradnja elementov za zagotovitev varnega prehoda dvoživk čez cesto v zaključni fazi. Dela se pospešeno nadaljujejo tudi na cesti Vrhnika– Podpeč na projektnem odseku Bistra. S trajnimi ukrepi za varstvo dvoživk bomo opremili tudi krajši cestni odsek Pako–Goričica. Selitve dvoživk potekajo po ustaljenih poteh, ki na več mestih prečkajo cesto, zato tam pogosto prihaja do povozov. Ti se sicer dogajajo vse leto, a so najštevilčnejši in najbolj opazni v zgodnjespomladanskih deževnih nočeh. Krajinski park Ljubljansko barje je posebno območje za dvoživke, saj je prepredeno z jarki in kanali, ki tvorijo mrežo vodnih okolij za njihovo raz- V letu 2020 so bili na cestnih odsekih pri Bistri, PakemGoričici in Podkraju izvedeni intenzivni nočni pregledi cest med spomladansko ter jesensko selitvijo. Z raziskavo so bile opredeljene najprimernejše lokacije za umestitev traj- nih ograj in podhodov na problematičnih cestnih odsekih. Po vgradnji elementov se bo začela ureditev vozišča ter postavitev usmerjevalnih ograj za dvoživke, ki preprečujejo dostop živalim na cestišče in zagotavljajo, da cesto prečkajo skozi podhode. Hkrati se bodo urejali dovozi na zemljišča in nameščanje rešetk za dvoživke. Ko bodo opravljena vsa dela in urejena vozna površina ter primerne temperature, bo na vrsti asfaltiranje. Na projektnem odseku Podkraj bo hkrati z gradnjo podhodov in rekonstrukcijo ceste urejena tudi kolesarska steza. Dela na tem odseku bodo predvidoma končana v pomladnih mesecih, na konec del na preostalih dveh odsekih pa bo Arhiv DRSI potrebno še nekoliko počakati. Ukrepi za varstvo dvoživk na cestah se izvajajo v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON, ki ga sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, Občina Bistrica ob Sotli in projektni partnerji. Barbara Pezdir, Direkcija RS za infrastrukturo, in Jasna Tarman, Krajinski park Ljubljansko barje Bistra cestni odsek obdobje izvajanja raziskave št. terenski dnih skupno število zabeleženih dvoživk dolžina problematičnega odseka Pako-Goričica Podkraj pomlad jesen pomlad jesen pomlad jesen R3–642/1146 R3–642/1146 R3–642/1147 Vrhnika-Borovnica-Podpeč Vrhnika-Borovnica-Podpeč Podpeč–Ig 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 1. 2.–2. 5. 2020 22.–28. 9. 2020 23 5 22 5 27 5 1.276 507 392 171 8.625 513 1340 m 270 m 2190 m Tabela prikazuje rezultate pregleda cestnih odsekov za namene določitve najprimernejših lokacij za izvedbo trajnih ukrepov za dvoživke na Ljubljanskem barju. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, je podaljšalo dovoljenje za popolno zaporo državne ceste na odseku Podpeč–Ig do 22. 12. 2023 do 19. ure zaradi rekonstrukcije ceste in ukrepov za dvoživke. 22 Mostiščar 08 | November 2023  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podnebne spremembe - znanost ali politika? V Domu kulture smo v organizaciji Zavoda CISP 30.09.2023 gostili avstrijskega astrofizika dr. Bernharda Strehla, ki je predaval o zelo aktualni in pereči temi- o podnebnih spremembah. Predavanje in manjšo okroglo mizo na koncu predavanja je izvrstno povezovala Saša Einsiedler. Na začetku sta predavatelja in vse obiskovalce v do zadnjega kotička polni dvorani pozdravili obe podžupanji, Mira Žagar in Zuhra Jovanovič. Dr. Strehl, ki je bil zaposlen tudi v CERNU v Ženevi (največji laboratorij za fiziko na svetu) in je imel tako čast delati kar z osmimi Nobelovimi nagrajenci, je natančno, vendar tudi laiku razumljivo razložil fenomen podnebnih sprememb. Najpomembnejša, z dokazi podprta ugotovitev je bila, da je klimatski sistem tako obsežen in kompleksen, da je človek premajhen dejavnik, da bi lahko nanj vplival s svojimi dejanji, kar je leta 1995 v svojih zapisih in letnih poročilih navedel tudi IPCC, na katerega se sklicujejo države v svojih zavezah o okoljski politiki. Toplogredni plini, ki ustvarjajo »greenhouse« učinek skrbijo, da je na zemlji ugodna klima, ki omogoča življenje. Brez toplogrednih plinov živ- Dom kulture na Igu je bil poln ljenje na zemlji ne bi bilo mogoče. Temperature bi bile za 32o C nižje. Povedal je, da svetloba, ki jo sonce oddaja, segreva ozračje, ki ga s svojimi lastnostmi spreminja v toploto. V ozračju je kar nekaj plinov, ki imajo te lastnosti. Tudi CO2, a ni najpomembnejši. Največ toplote sprejema vlažnost v zraku, torej oblaki oz. voda. Pri sprejemanju in pretvarjanju energije sonca v toploto prihaja do zasičenja, ki pa se pri različnih plinih pogosto prekriva in se zaradi osnovnih fizikalnih lastnosti NE more podvojiti. Tako je dr. Strehl razložil, da imata vpliv na oddajanje toplote nazaj v ozračje podobne lastnosti voda in CO2. V spektru sevanja toplote voda pogosto prekriva območje oddajanja toplote plina CO2. V predelih, kjer prekrivanja ni, pa je zasičenje sevanja CO2 že tako izjemno, da tudi bistveno povečanje količine plina CO2 ne bi imelo skoraj nikakršnega vpliva. V naravnem pojavu "GREENHOUSE" učinka torej CO2 plin nima bistvene vloge. Dr. Strehl je navedel zgodovinska obdobja, v katerih je bila koncentracija plina CO2 bistveno večja. CO2 plin je pomemben. Je del prehranske verige rastlin in je sedaj še vedno na spodnji meji ohranjanja življenja na zemlji. Koncentracije, ki jih merimo sedaj, so se iz začetka 19. stoletja iz 230 delcev dvignile na 390 do 400 delcev na milijon, Dr. Bernhard Strehl - globalno segrevanje ali segrevanje podnebja? torej na 0,04%. Delež pod 0,02 % pa ne ohranja več življenja. Takrat umrejo rastline in za njimi tudi vse ostalo. Industrijska proizvodnje hrane v rastlinjakih s pridom uporablja CO2 za povečanje proizvodnje vse do 200%. Če se v naravi poveča plin CO2, ga rastline porabijo za svojo bujnejšo rast, del pa se akumulira v oceanih, ki so največji hranilnik tega plina. Vse to pa je možno zaslediti v zgodovini zemlje in v analizah ledenikov, ki so jih znanstveniki opravili v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Dinozavri so tako lahko zrasli v te ogromne velikosti samo z izjemno vegetacijo, ki je takrat rastla v idealnih pogojih in seveda tudi v ozračju, ki je imelo neprimerljivo večjo vrednost plina CO2, kot jo merimo danes. Največji vpliv na temperaturo na zemlji ima sonce. Cikli, ki jih opisuje v svojem znanstvenem delu prof. Valentina Zharkova in jih znanost splošno sprejema, opisujejo nihanje delovanja sonca. Ta s svojim kompleksnim delovanjem narekuje tempo segrevanja in ohlajanja. Včasih so cikli močnejši in so temperature stabilnejše, včasih so cikli slabši in temperature padajo ali nihajo. Spremembe, ki jih človeštvo opazuje, lahko samo beležimo. Pravega vpliva na globalno segrevanje človek z svojo dejavnostjo nima. Oceani so največji hranilnik tako toplote, kot plina CO2. So baterija, ki v hladnejših temperaturah srka plin CO2 iz ozračja in v toplejših razmerah oddaja vlago v ozračje, ki z svojimi la- Na predavanju sta bili prisotni tudi obe podžupanji: Zuhra Jovanovič in Mira Žagar. Mostiščar 08 | November 2023 23  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// stnostmi, torej oblaki skrbi za toplogredni učinek, ki ohranja ugodne razmere za življenje. Človeštvo je s svojim delovanjem klimatsko nevtralno. Navedene izsledke je objavila komisija IPCC leta 1995, ki je v poročilu navedla, da tudi bistveno povečanje CO2 plina ne bo imelo NIKAKRŠNEGA vpliva na segrevanje ozračja. Seveda pa podnebne spremembe so in vedno bodo. Opažamo jih lokalno. So ciklične na dolge roke in težko sledimo v naši percepciji življenja. Posameznik v svojem življenjskem obdobju lahko opazuje samo mikronski del celotnega podnebnega sistema. Da lahko te pojave pravilno razumemo, potrebujemo neodvisne znanstvenike. Vendar je interes kapitala velik. Ta venomer išče le profit in tokrat ga je našel v davkih na CO2. Onesnaževanje je pereči problem moderne družbe. Prav tako enakomerni razvoj celotne civilizacije, ne samo zahodnega sveta. Emisije strupov v ozračje predstavljajo grožnjo naravi zaradi onesnaževanja, a med njimi ni plina CO2. Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali gre pri segrevanju zemlje za politično ali znanstveno vprašanje. Robert Gril, Tjaša Vuzem, Zavod CISP Prispevek je po sklepu Izdajateljskega sveta objavljen v izvirni obliki. Častitljivi jubilej 100 let je praznovala Veronika Samardžija - Vera V eronika Samardžija, roj. Štrumbelj, se je rodila 21. 10. 1923 v vasi Vrbljene. To so bili povsem drugačni časi. Otroci so preživeli vojne grozote in šli so skozi obdobja, ki jim niso prizanašala. Vero je življenje kot najstarejšo od osmih otrok zelo preizkušalo, a je vedno našla svetlo pot. Do danes je ostala optimistična, dobre volje, predvsem pa vedno vedra in nasmejana. Mladost je preživela v bližini rojstnega kraja. Zaposlila se je kot šivilja in kmalu spoznala moža Steva Samardžijo, s katerim sta bila poročena 60 let in sta se zelo dobro razumela. Čeprav nista imela otrok, sta živela polno in lepo življenje. Zaradi slabega zdravstvenega stanja sta se z možem odločila za življenje v domu starejših občanov v Ribnici. Mož je po letu dni umrl, Vera pa je sama ostala v domu, dobila enoposteljno sobo z balkonom in se tam po 14 letih počuti kot doma. Še vedno ogromno prebere in z zanimanjem spremlja različne nadaljevanke po televiziji. Stoti rojstni dan je praznovala v domu starejših občanov Ribnica v družbi svojcev, stanovalcev, zaposlenih, županov Občine Ribnica Sama Pogorelca in župana domače občine Ig Zlatka Usenika. Največje presenečenje za Vero in vse druge prisotne je bil nastop ansambla Prebrisani muzikanti, ki so v trenutku dvignili temperaturo, razveseljiv je bil tudi pevski nastop domske skupine Ribice. Želimo ji zdravja, sreče in dobrega počutja ter da bi se ob torti in kozarčku srečali še večkrat. Slavljenka Vera v družbi gostov z Iga Štefan Gorenčič Dva polmaratona v 14 dneh 8. 10. 2023 je v Zagrebu potekal 31. Zagrebški polmaraton. Bil mi je velik izziv, zato sem se odločila, da se ga udeležim. V soboto so potekali otroški teki, v nedeljo pa tek na 10, 21 in 42 km. Z velikim veseljem sem se udeležila polmaratona 21 km v nedeljo. Bilo nas je vsega skupaj okoli tri tisoč tekačev. Ko so zjutraj ob 7.00 prenehali voziti tramvaji, se je na cesti ustavil celoten promet. Ceste smo preplavili tekači od vsepovsod. Ponosno sem tekla, čeprav sama. Bilo je zelo vroče, vendar je bil čas tudi za opazovanje Zagreba. Bilo je zelo zanimivo, saj sem teklo mimo velikega živalskega vrta, največjega teatra, mimo stadiona … in tako na startu kot cilju na osrednjem Trgu bana Jelačića sem se ponosno ogrnila v slovensko zastavo in pozirala z lepo medaljo na Trgu. 24 Mostiščar 08 | November 2023 Čez 14 dni pa je potekal 27. Volkswagen Ljubljanski maraton v Ljubljani. Tako kot vsako leto so bili na vrsti otroški teki v soboto (udeležba okoli devet tisoč), v nedeljo pa tek na 10, 21 in 42 km (udeležba približno 13.550). V odlični družbi sem se teka ponosno udeležila s prijateljico Branko Klemenčič. Tek je bil kar precej naporen, saj je bilo zelo veliko vlage, vendar so nas ob cesti spremljali zvesti navijači, kar nam je dalo dodatno spodbudo za premagovanje zastavljene razdalje. V cilj sva pritekli veseli, nasmejani in prejeli lepe kolajne. Vesna Novak Marija Novak Tekačici Branka in Vesna na Ljubljanskem polmaratonu s kolajnama  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Evropska odličja na Igu K onec oktobra je v Novem mestu potekalo evropsko prvenstvo v karateju v organizaciji zveze IKU (International karate union). Na tekmovanju so nastopili tudi štirje člani domačega karate kluba, ki so vsi osvojili evropske medalje. V disciplini parakarateja so Nika, Mark in Anže odlično zastopali barve Slovenije. Izvedba kat je bila izpeljana tako, kot smo načrtovali in vadili, tako da so upravičeno segli po najvišjih mestih. Mark in Nika sta zmagala vsak v svoji kategoriji, njun uspeh pa je dopolnil še Anže z drugim mestom. Naslednji dan je nastopil tudi glavni trener karate kluba na Igu Matej Kabaj, ki je v ekipi še z dvema karateistoma Mark na najvišji stopnički, Anže drugi iz Ljubljane in Celja nastopil v skupinski kati veteranov. Ker je bilo prijavljenih premalo veteranskih ekip, da bi tvori- li skupino, so kato izvajali v članski konkurenci. Po dveh izvedenih katah so jih sodniki razvrstili na odlično 3. mesto, kar je nova medalja za ižanski šport. Iskrene čestitke vsem karateistom za pokazane nastope ter dobro promocijo kraja in občine. Mateja Breznik, Karate-do klub Ig Shotokan KarateIG Medalja tudi za glavnega trenerja z ekipo Skupinska slika z navijači Vesela ekipa s trenerjem po uspešnem tekmovalnem dnevu Mostiščar 08 | November 2023 25  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ŠK Ig ponovno v državni ligi I gralci Šahovski kluba Ig so se v boje v letošnji I. ligi Zahod podali odločeni, da osvojijo prvo mesto in se tako ponovno uvrstijo v državno šahovsko ligo. Liga je potekala po ustaljenem načinu tako, da se je igralo 9 dvobojev v treh vikendih – od konca septembra do konca oktobra vsak dan ena igra. Na turnirju je nastopilo 10 članskih ekip iz osrednje in zahodne Slovenije, vsaka ekipa pa je imela šest igralnih desk. Vsi igralni vikendi so potekali v prostorih PGD Komenda v Komendi. Konkurenca je bila kot prejšnja leta tudi letos precej izenačena. Značilnost lige je bila, da večina klubov ni v vsa- kem krogu nastopila s svojo najboljšo postavo. ŠK Ig je z najboljšo postavo nastopil le prva tri kola, sicer pa je bila naslednja tri kola odsotna članica Lara Janželj, ki je igrala v tujini, prav tako je šest kol manjkal naš najboljši igralec Pierre Barbot, francoski mednarodni mojster. Kljub navedeni odsotnosti Lare in Pierra so preostali člani ekipe odigrali odlično. Z devetimi zmagami smo si prvo mesto zagotovili že dve koli pred koncem lige. Naša prednost pred drugouvrščeno ekipo iz Kočevja je bila na koncu tekmovanja kar 5 točk in 7 točk pred tretjeuvrščeno ekipo iz Trebnjega. Alim Hasanagič je z odličnim nastopom v ligi postal FIDE-mojster in je tako uresničil svoj dolgoletni cilj. Odlične rezultate so dosegli tudi drugi igralci, kar je sicer razvidno iz velike razlike v točkah v primerjavi s preostalimi ekipami. Lara Janželj ima polni izkupiček, Pierre Barbot, Domen Hiti in Samo Rožič pa so oddali le po en remi. Z zasluženo zmago v ligi si je ŠK Ig izboril tako želeni nastop v Državni ligi, kjer igra deset najboljših klubov Slovenije. Vsem igralcem želim dobro igro v najvišji slovenski ligi 2024. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Končno stanje I. ČLANSKA LIGA ZAHOD 2023 Komenda; 22. 9. 2023 – 29. 10. 2023 Mesto 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ekipa ŠK IG ŠD KOČEVJE ŠK TREBNJE BMP ŠD DOMŽALE ŠK STARI MAYR KRANJ TAJFUN – ŠK LJUBLJANA ŠD VRHNIKA ŠK DOLENJSKE TOPLICE ŠK KOMENDA ŠD SIJ ACRONI JESENICE Meč točke 18 13 11 10 9 9 9 6 3 2 Točke 43,0 35,0 27,0 31,5 27,5 27,0 26,0 22,0 19,0 12,0 Doseženi rezultati po deskah: ŠK Ig od leve: Lara, Jaka, Domen, Adrijan, Alim, Igor Barbot Pierre Jelen Igor Alim Hasanagič Anel Hasanagič Domen Hiti Lara Janželj Samo Rožič Adrijan Rožič Jaka Čop št. točk/št. kol 2,5/3 7/9 7/9 6,5/8 5,5/6 6/6 3,5/4 2/5 3/5 % 83 % 77 % 77% 81 % 91 % 100 % 88 % 40 % 60 % Državno prvenstvo v dresurnem jahanju za mlade konje Uspeh naše občanke V soboto, 30. 9., in v nedeljo, 1. 10. 2023, je na Hipodromu Stožice potekalo Državno prvenstvo za mlade konje in finalno tekmovanje za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju. Nives Slak se je v kategoriji za štiriletne konje s konjem Antraxom Starom 456 uvrstila na tretje mesto. Uspeh je še toliko večji, ker gre za pasmo haflinger, ki ni vzrejana posebej za dresurno jahanje v nasprotju s preostalo konkurenco. Nives je pred letom dni kupila plemenskega žrebca z imenom Antrax 26 Mostiščar 08 | November 2023 Star: Actros x Lonarda (Skorpion), ki je bil rojen v hlevu Tadeja Oberstarja, plemenil je eno leto in ima osem potomcev. Nives se že od rane mladosti ukvarja s konji, te plemenite živali so njena velika ljubezen. Dolga leta je tekmovala v preskakovanju ovir, z mladim Starom, kot ga kliče, pa se je pomerila v dresuri. Sama pravi, da je tako mlad konj njena posebna izkušnja. Zanj je potrebnega veliko potrpljenja, volje in tudi poguma. Ljubezen, ki se je spletla med njima, je neprecenljiva. Mojca Penko Lenart Jagodic  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dogajanje v Mateni Star gasilni voz v novi izložbi V juliju se je končala obnova zabojnika, ki smo ga namenili za postavitev starega gasilnega voza. Za obnovo je bilo potrebnih kar nekaj ur prostovoljnega dela naših pridnih članov. Tako smo se v juliju razveselili prestavitve starega gasilnega voza na novi lokaciji. Zabojnik smo postavili pri gasilnem domu. Njegovo izložbeno okno omogoča lep pogled na voz vsem mimoidočim. Gasilci smo sodelovali tudi pri odpravljanju posledic poplav v avgustu. Nudili smo pomoč v Medvodah, v občini Luče – vas Raduha in v Ljubnem ob Savinji. Na intervencijah smo sodelovali štirikrat s Pionirji na tekmovanju v Želimljah skupno 22 člani. September je bil v PGD Matena tekmovalno obarvan, udeležili smo se kar štirih gasilskih tekmovanj. Začeli smo z državnim tekmovanjem v gasilski orientaciji, ki je potekalo v Novi Gorici. Tekmovanja smo se udeležili z dvema ekipama. Pripravnice so dosegle 16. mesto, pionirke pa so na žalost odstopile zaradi poškodb. Tekmovanje smo nadaljevali v Želimljah, kjer so se naši člani in članice udeležili občinskega tekmovanja GŠTD 2023. Članice A so osvojile 4. mesto, Člani A 3. mesto, članice B 2. mesto in Člani B 5. mesto. Že naslednji dan je v Želimljah merila moč naša mladina. Pi- onirke in mladinci do dosegli zavidljive rezultate, oboji so osvojili 2. mesto. Ob koncu meseca so se pionirke in člani A udeležili še Državnega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Gornji Radgoni. Pionirke so dosegle 32. mesto, člani A pa 38. mesto. Vsem našim tekmovalcem iskreno čestitamo in držimo pesti za naslednjo tekmovalno sezono. Jožica Pahor Robert Peterlin Skupinska fotografija članov in članic v Želimljah Člani A na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni Mostiščar 08 | November 2023 27  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Starejši gasilci in gasilke PGD Golo ponovno med najboljšimi P o uspešni lanski tekmovalni sezoni smo se starejši gasilci in gasilke PGD Golo spet zavzeto lotili priprav na tekmovanja pod okriljem gasilske zveze, še posebej ker je obe ekipi čakalo tudi državno prvenstvo. Na srečo je bil naš Srečo pripravljen še naprej organizirati in voditi priprave (za kar se mu iskreno zahvaljujemo), Milka pa se je strinjala, da brez njenega travnika za vadbo ter prostorov za druženje in shranjevanje opreme tudi nikakor ne moremo. Hvala, Milka. Ženska ekipa je spet doživela precej sprememb, le tri članice so zadržale že natrenirane vloge v enoti, zato je bilo potrebnega še več drila, saj je za dober čas in vajo s čim manj napakami potrebno poskrbeti, da je izpiljen skoraj vsak zahtevani gib oziroma detajl. Prav zaradi tega so prve tri tekme, na katere se je prijavila moška ekipa, izpustile. Moška ekipa je prvo tekmovanje opravila v začetku julija v Polju. Šlo je za pokalno tekmovanje pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, zato je bila tam huda konkurenca – tekmovalo je štiriintrideset ekip z najboljšimi ekipami iz vse Slovenije na čelu. Obe vaji smo izvedli brez napak, kar pa Razpoloženje po uspešni tekmi v Bohinjski Bistrici je zadoščalo za uvrstitev tik pod zmagovalnimi stopnicami. Tudi na naslednjih dveh tekmah v Mozirju in v Škocjanu je moški ekipi spet malo zmanjkalo, da osvoji pokal, v Škocjanu je bila na nehvaležnem četrtem mestu, zato smo se še bolj temeljito lotili nadaljnjih priprav za tekmo v Bohinjski Bistrici, saj smo branili tudi prehodni pokal, ki smo ga prejeli za zmago v preteklem letu. Pokala nam sicer ni uspelo zadržati, v prehodno last smo ga morali izročiti našemu večnemu konkurentu, to je prijateljski ekipi iz Ponove vasi. Smo pa osvojili dva pokala, starejše gasilke so bile Na medobčinskem tekmovanju v Želimljah so Golanske gasilke in gasilci osvojili kar štiri pokale. 28 Mostiščar 08 | November 2023 že na prvi tekmi tretje, starejši gasilci pa drugi. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje po tekmi. Pred državnim prvenstvom smo imeli 16. 9. 2023 generalko na medobčinskem tekmovanju v Želimljah. Spet smo bili zelo uspešni, starejše gasilke so osvojile pokal za izvrstno drugo mesto, starejši gasilci pa so bili prvi in so poleg pokala za prvo mesto prejeli še prehodni pokal. Gotovo je k odličnima uvrstitvama prispevalo tudi druženje ob hrani in pijači, h kateremu so nas med tekmovanjem povabili člani A ekipe GD Golo. Druženje se je nadaljevalo tudi po vrnitvi na Golo. Sledila je še najpomembnejša tekma, to je državno prvenstvo v Gornji Radgoni. Uradni napovedovalec je med tekmovanjem poudaril, da se je le približno petim gasilskim društvom uspelo uvrstiti na državno prvenstvo z obema veteranskima ekipama. Čutiti je bilo nekaj nervoze, k čemur je prispevalo tudi deževno vreme. Kljub temu je ekipa starejših gasilcev izvedla obe vaji brez napak, kar je na koncu zadoščalo za osmo mesto med skoraj petdesetimi ekipami. Seveda smo bili tudi najboljši predstavniki Regije Ljubljana 1, s čimer smo utrdili in razširili glas uspešnih tekmovalcev ne samo na Golem in Igu, temveč tudi v Ljubljanski regiji. Starejšim gasilkam se je poznalo, da je bila ekipa od zadnje tekme na državnem prvenstvu, kjer je nepričakovano zasedla celo šesto mesto, precej spremenjena. Posledično se ji je zaradi manjše izkušenosti na tekmi prikradlo nekaj napak, kar jih je potisnilo v drugo polovico nastopajočih tekmovalk. So pa pridobile dragocene izkušnje in odločenost, da bodo na naslednjem državnem prvenstvu spet uvrščene precej višje. Anton Dvoršek Priprave ekipe starejših gasilcev na tekmo na državnem prvenstvu  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pohod članic GZ Ig N a željo članic Gasilske zveze Ig smo se dogovorile, da se po dolgem času družimo tudi drugače kot samo v uniformah, zato smo se na sončno, malo vetrovno soboto 14. 10. 2023 odpravile na krajši pohod z namenom medsebojnega druženja. Zbrale smo se pri gasilnem domu Škrilje, kjer so nam domača dekleta postregle kavo in jutranji prigrizek. Naredile smo kratek načrt, po kateri poti bomo šle, in se podale na Stražar, od koder je lep razgled na ljubljansko kotlino in krimsko hribovje na eno stran, na drugo pa nam pogled seže proti dolenjski. Na vrhu smo naredile kratek postanek za skupno fotografijo, napolnile zalogo sladkorja in se s popravljenimi frizurami vrnile na izhodišče. Ker pot ni zahtevna, smo lahko ves čas prijetno kramljale, se veliko smejale, skovale nove načrte, predvsem pa se imele fino. V dobri družbi je čas hitro minil, in že smo bile nazaj na izhodišču. Želim si, da bo takšnih druženj v prihodnosti več in da se jih bomo udeležili v čim večjem številu. Branka Šturm, predsednica članic GZ Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Udeleženke pohoda na Stražarju Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.).  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Z A H VA L A ANTON DOLINŠEK Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Z A H VA L A V 86. letu starosti je umrl naš dragi oče, dedek in pradedek iz Ljubljane 18. 9. 1938–25. 10. 2023 JOŽEF GOLOB Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, poslovnim partnerjem ter vsem drugim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih ter ste našemu ljubemu možu, očetu in dedku izkazali spoštovanje ob njegovem slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej za tolažilne besede, tople stiske rok, darovano cvetje in sveče, svete maše ter darove za dober namen. Posebna zahvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni nudili kakršnokoli pomoč, nam stali ob strani in nas bodrili. Hvala Slavku Pajku in rakovniškemu župniku Jožetu Brečku ter drugim somaševalcem za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Iskrena hvala msgr. dr. Petru Štumpfu in Slavku Pajku za poslovilne besede. Hvala pevcem MPZ Rakovnik in drugim glasbenikom za ganljivo pevsko spremljavo na njegovi zadnji poti. Dragi ati, tvoje ljubezni, modrosti in življenjske energije ne bomo nikoli pozabili. S hvaležnostjo in spoštovanjem te bomo vedno imeli v svojih srcih. Od njega smo se poslovili v petek, 20. oktobra 2023. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, tople objeme in pozitivne misli ter darovano cvetje in sveče, za mašne darove ter darove za dober namen in Karitas. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Remedia d.o.o., še posebej zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič in zdravnici Jeanette Hrovat. Prisrčna hvala patronažni sestri Ingrid Babeli Planinc za vso njeno pomoč in vse pogovore, ki jih je imel naš ati tako zelo rad. Hvala tudi zdravstveni ekipi Onkološkega inštituta oddelka C in H, predvsem dr. Moniki Jagodic, ki nam je v zadnjih mesecih izjemno pomagala. Hvala ižanskemu župniku gospodu Avseniku za opravljeno pogrebno mašo ter Pogrebnemu zavodu Vrhovec in njihovim pevcem za vso pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste našega atija v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno ostajaš v naših srcih in naših spominih. Žena Marija, otroci Marija, Anton, Marko, Boštjan in Urška z družinami z Iga, Zagorica 12 16. 3. 1938–20. 10. 2023 Vsi tvoji Mostiščar 08 | November 2023 29  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 3.3.2016 7:36:34 POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS, tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI lasersko zobozdravstvo in estetika NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. zobna protetika, kirurgija in implantologija PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ zdravljenje parodontalne bolezni H I T R I A N T I G E N S K I C OV I D T E ST I S P OT R D I L O M otroško zobozdravstvo CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI 30 Mostiščar 08 | November 2023  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// SVINJSKA TANKA ČREVA: 30/32, 32/34, 34/36, +40 % 10 PO PU ST A PO GOVEJA OKROGLA ČREVA: 40/43, 43/46 % TA 10 PUS PRIHAJA ČAS KOLIN 051/222-833 RITNIKI 1,5 m DANKE NOVO GOVEJA RAVNA ZA SALAME Φ 55-60 !! ZAČIMBE: poper, česen, paprika, ... UMETNI OVITKI ZA SALAME Φ 50,55, Φ 60,65 % Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. ST NOVO! Dostava tudi na Ig! PO PU ST % 10 Za nakup nad 100 EUR nudimo 5 % popust. PU PO Prisotni smo vsak delovnik od 9. do 12. ure. Jedi po naročilu Testenine Pice iz krušne peči Solate Sladice 10 OVitek d. o. o. Telefon: 01/286-46-52 GSM: 041/656-100, 031/640-099 Zabrv 16, 1292 Ig a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice. Mostiščar 08 | November 2023 31  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tokratni Govekarjev večer bo obarvan s plesnimi barvami! Vabljeni v ponedeljek, 20. novembra 2023, ob 19.00 v Dom kulture Ig. Turistično društvo Kurešček vabi na kulturno-zgodovinsko POT TREH CERKVA v soboto, 18. novembra 2023. Zbirno mesto: Golo, parkirišče pri cerkvi sv. Marjete ob 9. uri. Pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Maje Zupančič bomo spoznali bogato in zanimivo dediščino naših cerkva: sv. Marjete na Golem, Marije kraljice miru na Kureščku ter sv. Nikolaja na Visokem. Pridružite se nam! V goste prihaja Folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric. Zaplesali nam bodo: Koliščarski obredni ples, plese Slovenske Istre in plese iz Porabja. Sodelovali bodo tudi ljudski pevci MOROSTARSKI ŠTOP‘LCI. Prijazno vabljeni! 30 LET Vabimo vas na odprtje razstave Moja paleta barv slikarke JULIJANE PERŠIČ v sredo, 22. novembra 2023, ob 16.30 v Knjižnico Ig. Prijazno vabljeni! 30 LET 32 Mostiščar 08 | November 2023  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Turistično­društvo­Krim­vas­vabi­na DELAVNICO PEKE KRUHA Z DROŽMI KONCERT v soboto, 25. 11. 2023, od 9. do 12. ure v dvorani Gasilskega doma Vrbljene. Na delavnici bomo zamesili vsak svoj kruh ter degustirali ­različne­vrste­kruha­z­drožmi.­Zameseno­testo­boste­odnesli­ s­seboj­ter­ga­spekli­doma­v­pečici.­ S seboj prinesite: predpasnik, 1 kg moke, posodo za mešanje, pekač­za­peko­(25­cm­dolžine)­ali­košarico­za­vzhajanje,­kuhalnico,­tehtnico­in­kuhinjsko­krpo. Delavnica­je­brezplačna.­ Prijavite­se­na:­031­794­919­(Darja­Modic). OB 20-LETNICI DELOVANJA Sobota, 2. 12. 2023, ob 19. uri, Dom kulture Ig Vabljeni! 30 LET Mostiščar 08 | November 2023 33  VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 30 LET KD Mokrc, PGD Golo in SVS-ji Golo, Škrilje, Zapotok, Visoko in Podgozd Moški pevski zbor Ig vabi na LETNI KONCERT v petek, 24. novembra 2023, ob 19. uri, v Dom kulture Ig. Zborovodja: Mirko Merzel Gostje: Peški oktet Vljudno vabljeni! Miklavževanje V torek, 5. 12. 2023, ob 18. uri vabimo vse otroke in starše na Miklavževanje v Kulturno dvorano GC Golo. Skupaj si bomo ogledali predstavo Miklavž prihaja ter pričakali Miklavža v spremstvu parkljev in anglečkov. Vabljeni na praznični koncert ORKESTRA MANDOLINA LJUBLJANA V PETEK, 15. 12. 2023, OB 19. URI V DOM KULTURE IG www.mandolina.si ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA je eden najbolj prepoznavnih slovenskih ljubiteljskih orkestrov, ki si je za svoj glavni instrument izbral mandolino. Njihov repertoar zajema tako originalne mandolinske skladbe kakor tudi glasbo klasičnih velikanov, ljudsko, etno in filmsko glasbo, nikakor pa ne morejo niti mimo popularne pop, rock in druge sodobne glasbe. Obljubljajo dobro zabavo in glasbo za vse generacije, zato razveselite svoje najbližje in jih za praznike presenetite z DARILNO VSTOPNICO. Vstopnina: 15 EUR. Predprodaja in rezervacija kart: Občina Ig, 01/2802-300 in info@obcina-ig.si v času uradnih ur. Spletni nakup: morostig.si. Nakup kart bo možen tudi uro pred koncertom v Domu kulture Ig. 34 Mostiščar 08 | November 2023  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Jana Glavan Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 08 | November 2023 35 30. 11., četrtek 17.00 BOŽIČNI SEJEM VRTCA IG 1. 12., petek 19.30 VAJA ZBORA, KD Potepuh, gledališka predstava, DOM KULTURE IG, vstopnina 10 eur 2. 12., sobota 14.00 —18.00 16.00 14.00 —19.00 PRAZNIČNI SEJEM, IG: OGNJENI NASTOP Cirkokrog & Maja Art performance ter PRIŽIG LUČK 2. 12., sobota 19.00 KONCERT BOROVNIČK, DOM KULTURE IG 8. 12., petek 19.00 LETNI KONCERT MePZ DU IG Z GOSTI, DOM KULTURE IG 5. 12., torek 18.00 MIKLAVŽEVANJE, GC GOLO 6. in 7. 12. 16.00 ŠOLSKI SEJEM OŠ IG 9. 12., sobota 14.00 —18.00 15.00 17.00 PRAZNIČNI SEJEM, IG: VILALILI, Mateja FI, predstava za otroke 19.00 KONCERT ORKESTRA MANDOLINA LJUBLJANA, DOM KULTURE IG, vstopnina 15 eur 15. 12., petek DJ BRANZY HARMONIKARSKI KLUB KUMŠE 16. 12., sobota 18.00 PRAVLJICA ZA ŠKRATE, KU-KUC gledališče, DOM KULTURE IG, vstopnina 5 eur 16. 12., sobota 14.00 —18.00 15.00 PRAZNIČNI SEJEM, IG: SREČEN BOŽIČ, MANDI, Mladinska gledališka skupina DFG Ig ZVEZDANA MLAKAR bere pravljice 22. 12., petek 17.00 ŽEVŽA IN ADAM, hip hop & stand up 17.00 BLAGOSLOV JASLIC V NARAVNI VELIKOSTI, TD Krim, HIPODROM VRBLJENE Razstava jaslic bo na ogled do 6. 1. 2024. 23. 12., sobota 14.00 —18.00 15.00 17.00 PRAZNIČNI SEJEM, IG: JELKIN ČUDEŽ, KU-KUC gledališče 24. 12., nedelja 12.00 BOŽIČNI KONCERT, ŽPZ Žene dveh vasi, CERKEV SV. MARJETE, GOLO 26. 12., torek 10.30 BLAGOSLOV KONJ, TD Krim in KD Krim, HIPODROM VRBLJENE 26. 12., torek 18.00 BOŽIČNI KONCERT, DFG Ig in Župnija Ig, CERKEV SV. MARTINA, IG MUSICALISTA, a capella božičnih pesmi 30. 12., sobota 14.00 —18.00 15.00 18.00 PRAZNIČNI SEJEM, IG: ZVEZDICA ZASPANKA, Mladinska gledališka skupina DFG Ig 6. 1., sobota BOŽIČNI KONCERT, Perunike in Moška vokalna skupina Župnije Ig, CERKEV SV. MARTINA, IG PETER LOVŠIN IN ŠPANSKI BORCI Praznični sejem bo potekal v središču Iga (Govekarjeva c. 5). Dogodki na Prazničnem sejmu so brezplačni. SPREMLJEVALNI PROGRAM NA PRAZNIČNEM SEJMU: VOŽNJA GOSTINSKA PONUDBA DJ BRANZY S KONJSKO VPREGO SMOLE KUHANO VINO, BURGERJI, KROMPIRČEK, HOT DOG VSAKO SOBOTO OD 14. DO 19. URE