»Grand Prix" za film TEVŽEJ Prvi igrani koroški slovenski film dela kariero. Na 16. mednarodnem filmskem festivalu na Jesenicah je dobil film TEVŽEJ v skupini amaterskih igranih filmov prvo nagrado „Grand Prix'\ Film je dobil tudi nagrado za režijo, režiser Marijan Sticker pa še posebno nagrado kot najboljši mladi avtor. Druga nagrada ni bila podeljena. Snemalec filmskih prispevkov iz Koroške za RTV Ljubljana Gašper Starc je predsedoval veččlanski strokovni žiriji. Gašper Starc prerokuje filmu TEVŽEJ, da ta odlikovanja gotovo niso zadnja. Naslednji festival, na katerem bo predstavljen film TEVŽEJ, bo 22. maja v Skopju. /rl Minister Harald Ettl: izboljšava plač dvojezičnii ljudskošolskim učiteljem možna le z dodatno izobrazbo Na vprašanje poslanca Karla Smolleta v parlamentu, ali pomeni izpit za slovenščino dodatno kvalifikacijo in ali je s tem povezana potem tudi boljša plača (L2A2), je pristojni minister Harald Ettl odgovoril, da so učitelji z izpitom za slovenščino že dodatno plačani in da dobijo za to 707 šilingov. Za dodatno izboljšavo plače pa je potrebna izobrazba za angleščino ali predšolo, ki jo nova 6 semestrov trajajoča izobrazba zahteva. Učitelji s kvalifikacijo za slovenščino pa imajo možnost, tako minister Ettl, da z dodatnim izpitom za angleščino ali predšolo dobijo plačo, ki pristoja učiteljem v stopnji plače L2A2. Kandidat za predsednika predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek: Moi namen ie. da ustvarim konstruktiven dialon! uf ±A EKSKLUZIVNI INTERVJU z dr. Drnovškom na strani 5 LETO XXXXI. Številka 15 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 14. aprila 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Smolle k pogajanjem za mesto deželnega glavarja: Tudi Haiderja se ni treba bati — napredovali bomo vedno toliko, kolikor bomo sami ustvarili! V petek, 21. aprila, bo prva seja koroškega deželnega zbora, na kateri naj bi izvolili tudi deželnega glavarja. Toda vse kaže, da pogovori med strankami še ne bodo tako daleč, da bi res prišlo do volitve deželnega glavarja. K celotnemu razvoju v „pokerju“ za deželnega glavarja je dejal poslanec Zelenih Karel Smolle, da tu gre samo za posamezne pozicije, ki jih hočejo stranke zasesti, vsebina politike pa je ostala ob strani. Ker se del slovenske narodne skupnosti boji deželnega glavarja Haiderja, je dejal Smolle, da bomo Slovenci vedno toliko napredovali, kolikor bomo sami ustvarili, zato se tudi Haiderja kot deželnega glavarja ni treba bati. Poslanec Smolle pa je v zadnjih tednih napravil vrsto obiskov v inozemstvu v zvezi s prizadevanji Avstrije za priključitev v EGS (več na strani 2). Tovarna celuloze Frantschach udeležena pri Aero-papirju Največji avstrijski privatni industrijski koncern, tovarna celuloze v Frantschachu, se je udeležil pri tovarni papirja jugoslovanskega koncerna Aero-papir Medvode s 25 odstotki. Pozneje je seveda tudi možna udeležba celo do 51 odstotkov. Tovarna papirja Medvode proizvaja grafične in industrijske papirje. Skupina iz Frant-schacha bo dobivala kvalitetne papirje iz Slovenije, v zamenjavo pa bo dobavljala celulozo iz Pol-sa. Sodelovanje bo tudi tehničnega značaja. Proizvajati hočejo termo-papir. Novi fosli so leta 1987 v Bruslju na „Eurovision-Song-Conte-stu“ s pesmijo J vvanna dance“ dosegli 4. mesto. Skupina je prodala že 9 milijonov plošč. V soboto, 29. 4. 1989, pa bodo igrali v Vogrčah pri Florijanu za ples. Prireditelj je PLIBERŠKI ČASOPIS Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE VVAKOUNIG 14. in 15. aprila 1942 so nacisti izgnali čez 300 koroških slovenskih družin. Nameravali so, da bi Koroško, pa tudi druge dežele, kjer biva naš rod, očistili za vedno slovenstva. Zasekali so globoke rane, ki povečini niso zacelile in tudi nikoli ne bojo; mnogo od teh pregnanih Slovencev in njihovih potomcev danes noče imeti nobenih zvez s slovenstvom. Odtrgali so se od svojih korenin, ali vsaj mislijo, da jim je to uspelo, dokončno. Preteklost, resnica iz njihove preteklosti pa jih dohiteva. Čim bliže jo čutijo, bolj se je branijo in otepajo. Koroški Slovenci, ki smo in potekalo naprej, kakor da se ne bi bilo zgodilo nič tako zelo strašnega? Bili so stari, strežnice so jim samo omilile usodo in prihranile stroške svojcem pa skupnosti. Prej ali slej bi bili tako in tako umrli. Ali se ne bojo najvišji odgovorni končno le zavedeli, da tudi ta kelih odgovornosti ne more in ne sme iti mimo njih, čeprav bi se z izgovori in opravičevalnimi obsojanji teh zločinov odgovornosti najrajši izmuznili, jo zvalili v vsej kruti posledici na zadnje člene verige. Umor ne kaže samo prezira do življenja, marveč prav tako ošabni prezir do smrti. Name- Izgon in izganjanje samega sebe bomo ostali zvesti koreninam, smo jim nenehno opozorilo in boleči spomin pa bodeči opomin, da je ta beg v zadnji posledici neuspešen. Neuspešen vse, dokler živi spomin tistih davnih dogodkov kot opomin sedanjosti. Aprila 1989 je pretresla nas vse vest o množičnem umoru v bolnišnici v Lainzu na Dunaju. Brezvestne strežnice so izgnale iz življenja vrsto bolnikov. Resnica je tako grozna, da bi je marsikdo najrajši sploh ne verjel. A resnica je tu, v vsej svoji krutosti in neizprosnosti. Nihče je ne more spraviti s sveta. V nečem je podobna resnici iz Auschvvitza in drugih nacističnih tovarn smrti. Tu in tam so nastopali angeli smrti v belem, tu in tam so najokrutneje in najgnusneje zlorabljali svojo moč. Določali so o življenju in smrti izročenih in s tem podrejenih. Življenje nevredno življenja je moralo izginiti. Vseeno, ali je zdaj število ena ali petdeset ali sto ali višje, resnica sama je tako grozna in ostudna, da se moramo vsi barati, kako in zakaj je to mogoče. Je res že splošna osurove-lost tako „napredovala", da bomo te umore vzeli na znanje, sicer pa bo za nas življenje sto da bi spoštovali veličanstvo' rojstva in smrti, teh dveh mejnikov svojega zemeljskega potovanja, smo ju odrinili in odtujili. Večina ljudi se danes rodi v bolnišnicah, vedno več jih tam tudi umira. Iz domače intimnosti, kjer se okoli umirajočega ne zbirajo samo svojci, marveč tudi sosedi, smo umirajoče izgnali v brezimnost bolnišnic. Smrt smo odtujili svojemu življenju. Vsi skupaj bomo morali bolj resno misliti o posledicah tega, da se v naših družinah rodi vedno manj otrok. Namesto otroškega joka, tega razveseljivega znamenja novega življenja, je čedalje več pritajenega, neslišnega joka za otroki, ki so morali umreti, še preden so smeli prijokati na naš svet. Če bi tisti, ki morajo dnevno umirati v naših bogatih in prenasičenih krajih, še preden se smejo roditi, mogli vpiti! Nacisti so hoteli naš rod iztrebiti, za večne čase so hoteli zabrisati vse naše sledi. Takrat jim to ni uspelo. Naš rod se je iztrgal iz smrtnega oklepa. Sedanjost pa nam daje misliti. Je li to tudi del tega prekletega slovenskega samomorilstva, da sami brišemo sledove za seboj in se sami izganjamo od tod? STRAN rj petek, 4_ 14. aprila 1989 Politika Poslanec Karel S molle na obisku na Madžarskem in v itaim Državnozborski poslanec Karel Smolle je bil konec marca na uradnem obisku na Madžarskem, v začetku aprila pa na obisku v Italiji. V ospredju pogovorov je bila želja Avstrije za priključitev k evropski gospodarski skupnosti. Poslanec Karel Smolle v pogovoru s klubskim šefom Zelenih Andreasom VJablom (desno), ter ministrom Rieglerjem, ki naj bi na zvezni ravni nasledil vicekanclerja Mocka. Madžari: nevtralnost Avstrije važna Sekretarja za zunanje zadeve Laszlo Kovacs in Istvan Oszi sta v pogovoru s Smolletom poudarila vedno boljše sodelovanje z Avstrijo. Vstop Avstrije v EGS pa je po mnenju Madžarov možen le, če ostane status nevtralnosti za Avstrijo nespremenjen. V takem primeru pa bi morali tudi preveri- ti, kakšne posledice bi imel vstop v EGS za sodelovanje med Madžarsko in Avstrijo. Madžarska manjšina Smolle je v pogovoru opozoril tudi na madžarsko manjšino, ki je bila v zadnjih letih izpostavljena posebnim asimilacijskim pritiskom. Smolle je predlagal, da v naselitvenem prostoru madžarske manjšine v bodoče naselijo več podjetij, ki bi tvorila gospodarsko osnovo za madžarsko narodno skupnost. Smolle je tudi predlagal, da se v tem vprašanju naj oseba v madžarskem konzulatu poveže z avstrijsko vlado. Sekretarja za zunanje zadeve sta ta predlog Smolleta z zanimanjem sprejela. V bodoče bodo pri vseh javnih pogovorih med Avstrijo in Madžarsko tudi vključili položaj madžarske manjšine na Gradiščanskem. V Italiji: ne vstop, ampak poseben status za Avstrijo V Italiji je Smolleta sprejel socialist Giani Manzolini, ki je podal svoje in stališče svojih sodelavcev k vprašanju Avstrije in EGS. Manzolini je dejal, da ni za vstop Avstrije, ampak za poseben status, ki bi upošteval tudi nevtralnost Avstrije. Smolle zdaj v Bonn, Bern in Beograd V naslednjih dneh in tednih bo poslanec nadaljeval svoje obiske v inozemstvu, obiskal bo glavno mesto ZRN, Švice in Jugoslavije in tam z odgovornimi politiki razpravljal o vprašanju vstopa Avstrije v EGŠ. Obiski pri Smolletu Smolle je dobil v zadnjih dneh tudi vrsto mednarodnih obiskov, ki so poslanca prosili za pomoč. Tako je bila pri Smolletu delegacija Palestincev, ki je prosila za pomoč v prizadevanjih za svobodne volitve v Izraelu. Za pomoč pa je prosila Smolleta tudi združena uporniška organizacija iz Irana, ki je Smolletu predala seznam umorjenih, ki so se borili za svobodo v Iranu. Smolle je vsem zagotovil diplomatsko pomoč. 26. aprila pogovori za otroške vrtce 26. aprila bodo na Dunaju na ministeriju naslednji pogovori za ureditev zakona za dvojezične otroške vrtce za narodne skupine v Avstriji. Poseben pomen imajo ti pogovori seveda za nas koroške Slovence, ki ta zakon že desetletja zahtevamo. Proti predoru na Pločah/Plocken Smolle je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da je proti gradnji predora na Pločah. Predor bi pritegnil še več prometa in bi pomenil za prebivalce ob tej novi tranzverzali novo dodatno obremenitev. Šola za dunajske Čehe V pogovoru z ministrico Flem-mingovo je Smolletu uspelo, da bodo iz družinskega fonda prišla potrebna sredstva za otroški vrtec in ljudsko šoli za dunajske Čehe. 0 u- Visoko odlikovanje dv. sv. dr. Valentinu Inzku Na predlog Deželnega šolskega sveta za Koroško je podelil državni predsednik dvornemu svetniku prof. dr. Valentinu Inzku ob njegovi upokojitvi Veliko častno odličje za zasluge za republiko Avstrijo. 40-letno delovanje dr. Inzka je neločljivo povezano z izgradnjo in razvojem manjšinskega šolstva na Koroškem. Kot profesor slovenščine je šolal učiteljski naraščaj za dvojezične šole, skozi 25 let pa je utrjeval skupno s profesorji in ravnatelji kot strokovni nadzornik položaj in ugled Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ter pomagal širiti pouk slovenščine na vrsti višjih in srednjih šol Koroške. Kot vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu je odgovarjal za manjšinsko šolstvo v času najostrejše konfrontacije na področju dvojezične šole. Prosvetno ministrstvo je pritegnilo dr. Inzka kot izvedenca za manjšinsko šolstvo v številne g remije na zvezni in deželni ravni, v javnem življenju pa je zavzeto branil in se zavzemal za interese slovenske narodne skupnosti na področju manjšinskega šolstva v deželi. V posebnem pismu poudarja prosvetno ministrstvo, da ni veliko nosilcev tega odličja, ki bi v tako polni meri zaslužili to priznanje. Posebej je poudarjeno v pismu plodonosno sodelovanje, strokovno znanje in izravnavajoča osebnost odlikovanca. Uredništvo Našega tednika d v. sv. dr. Valentinu Inzku iskreno čestita. Slovenija se bo predstavila na sejmu »Prosti čas" v Celovcu Na sejmu .Prosti čas" od 19. do 23. aprila se bo Slovenija predstavila s svojo obširno turistično ponudbo. 16 podjetij iz Slovenije bo razstavljalo v jugoslovanskem paviljonu, ponudba bo segla od zimskega do poletnega turizma. Geslo BLIZU IN POCENI pa naj bi nagovorilo Avstrijce, ki z veliko kupno močjo šilinga v Jugoslaviji posebno ugodno lahko letos gredo na dopust v Slovenijo. Ker so gostje zaskrbljeni ali bo tudi letos spet prišlo na Jadranu do cvetenja morja, je mag. Širše od centra za turistično in ekonomsko propagando pri GZS zagotovil, da tega letos sicer ne pričakujejo, za vsak primer pa so pripravljene mreže ter novi bazeni. Zaradi nemirov na Kosovu, tako dr. Širše, v Sloveniji ni čutiti nobenih sprememb v turizmu in jih tudi v bodoče ne pričakujejo. Nekoliko drugačen pa je položaj na jugu, kjer je že zdaj prišlo do prvih odpovedi. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva od 14. do 20. 4. v Kranju Zadruga Železna Kapla se bo predstavila 701 razstavljalcev bo letos razstavljalo na gorenjskem sejmu od 14. do 20. aprila v Kranju. Od tega je 78 tujih razstavljalcev, 7 jih pride tudi iz Avstrije. Mdr. bo na gorenjskem sejmu razstavljala Zadruga Železna Kapla, zastopana pa bo tudi KIKA, puškarji iz Borovelj in druga podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Zanimanje Koroške za ta sejem pa s strani razstavljalcev v zadnjih letih nazaduje. Za vzrok navajajo v Kranju zakon, ki ne dopušča, da bi razstavljale! prodali svoje razstavljene kontingente v Jugoslaviji, in jih morajo spet izvažati nazaj v Avstrijo. Zato odgovorni gorenjskega sejma zahtevajo takojšnjo spremembo tega zakona. Na sejmu bodo predstavili razstavljale! novosti na gozdarskem in kmetijskem področju, obiskovalci pa si bodo ogledali lahko tudi različne razstave (čebelarske, lovsko, ekološko). Zanimivo je, da na tem sejmu ne razstavljajo privatni kmetje in da imajo glavno besedo podržavljeni kmečki obrati, ki regulirajo tudi celotni kmečki trg. Sicer so kmetje v Sloveniji v zadnjem času že mnogo dosegli in tudi gospodarstvo na splošno v Sloveniji reformirajo, marsikatera reforma pa bo očitno tudi še na kmetijskem področju potrebna. c K Ustanovljen Slovenski inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran Po sklepu pristojnih odborov Zveze slovenskih organizacij je bil v ponedeljek, 10. aprila, ustanovljen Slovenski inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran. Inštitut vodi univ. asis. dr. Mirko Wa-kounig, ki je v razgovoru z Našim tednikom poudaril, da ustanovitev novega inštituta ne pomeni konca Slovenskega znanstvenega inštituta, ampak začetek njegove osamosvojitve. Slovenski znanstveni inštitut bo sicer involviran v Slovenski Inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran, vendar pa bo samostojen. Tajnik novega Inštituta je dr. Kurt Traar. Novi inštitut je zasnovan kot društvo in njegova naloga je tudi, da pridobi nove sodelavce in sredstva. Občinska seja v Šentjakobu_______________________ Prstan občine liTSimejn Hoji Občinski odborniki so v Šentjakobu 11. aprila med drugim obravnavali spremembe prenamembnega načrta. Občinski odbor pa je štiri primere, kijih je deželna vlada odklonila, še enkrat potrdil. Nadalje je bila od občine določena tudi sprememba bivšega sklepa v zadevi servitutne pogodbe z lastniki zemljišča, na katerem je vlečnica. Občina je sklenila novo servitutno pogodbo z lastniki zemljišča. Nakup oziroma založba turistične karte za našo občino je bil od vseh občinskih odbornikov soglasno sprejet. Turistično karto bi tiskala univerzitetna založba v Celovcu, tisk pa bo stal šil. 41.678,—. Nadalje je občinski svet sklenil, da bo podprl vzdrževanje občinskega bika, ki je pri Alojzu Obilt-schnigu na Rutah (šil. 3000,— na leto). Občina Šentjakob bo kupila majhen avtomobil za požarno brambo v Šentjakobu, ki bo stal šil. 493.460,—. Delno bo k temu znesku prispevalo tudi Požarno povelj n ištvo za Koroško. Poleg tega je občina Šentjakob nabavila za požarno brambo v Šentjakobu potrebno brizgalnico (šil. 112.910,—) pri tvrdki Rosenbauer. Omenjeno brizgalnico bo uporabljala tudi požarna bramba v Podgorjah. Za boj proti trenutno zelo razširjeni bolezni čebel je občinski svet sklenil, da bo plačal čebelarjem vse račune za medikamente proti tej bolezni, to pa tudi še nadoknadno za leto 1988. Občina Šentjakob pa se je na tej seji odločila tudi za nakup naprave EDV pri tvrdki Nixdorf za znesek šil. 756.000,—. Obratno opremo za gradbeno poslopje v Pod rože i bo šentjakobska občina nabavila pri tvrdki Einicher za šil. 68.988,—. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da podeli občina Šentjakob častni prstan občine Šentjakob g. med. sv. dr. Ši-meju Hoji za požrtvovalno delo v času od 1952 do 1985. Kakor je dejal župan GreBI, je bil dr. Šimej Hoja tisti, ki je bil v veliki meri udeležen pri izgradnji rešilne pomoči. Predsednik kontrolnega odbora Franci Janežič (SGS) je podal poročilo kontrolnega odbora z dne 22. 3.1988, katerega je občinski odbor soglasno sprejel. Nadalje je občina sklenila obračun za leto 1988 z bilancami za kulturni dom in podjetje za plakatiranje. Redni obračun za leto 1988 prikaže dohodke v višini 38.142.748,18 in izdatke v višini 31,744.436,92. V temznesku ni upoštevan znesek zagostil-no v Kulturnem domu iz leta 1987 v višini414.804,82. Zadol-žitevobčanov, ki je znašala v letu 1987 šil. 404,54, se je vletu 1988 zmanjšala na šil. 291,54. Občinski odbornik Jože Ottovvitz (SGS) je protestiral proti postavitvi stebra za plakatiranje, kije izeternitain nikakor ne odgovarja zdravemu okolju. Poleg tega pa stoji na kraju, kjer se bodo lepaki videli samo iz ene strani, ker je druga stran obrnjena proti potoku. Borovlje: občinska seja in razgovor o tovarniškem potoku 13 točk je boroveljski občinski svet obravnaval na svoji prvi letošnji seji, v petek, 31. marca. Tako so med drugim določili občinsko vodstvo civilne zaščite, sklenili spremembo prometne odredbe z dne 2. 12. 1989 za Medbo-rovnico. V komisijo, ki tujcem dovoljuje nakup zemljišč, je bil izvoljen podžupan Richard Schellander, soglasno pa je bilo sprejeto posojilo za izgradnjo vodovoda. Deveta točka dnevnega reda, namreč gradnja kanala na oddelku 05, to je na Strugi in v Kožentavri, pa je pokazala, da je tematika „kanal" v Borovljah v veliki meri ločena od dejanskih razmer in zahtev in je za določene osebe pri FBI postala tako rekoč ..fundamentalistično vprašanje". Dan poprej, 30. marca, je bila v dvorani mestne hiše diskusija o boroveljskem tovarniškem kanalu, ki ga nekateri hočejo zasuti, ker pač služi kot dobrodošlo in poceni smetišče, drugi pa bi ga radi ohranili kot atrakcijo z določenimi ekološkimi nalogami. Po diskusiji vse kaže na to, da bojo ta rov ohranili, vendar pa je odprto še vprašanje financiranja. EGS S E R I J A N A v S E G A T E D N I K A Nevtralnost — ali vključitev v EGS? Državni poslanec Zelenih Karel Smolle je prejšnji teden v pogovoru z Našim tednikom dejal, da še ni na razpolago poročilo deželne vlade, ki obsega celotno problematiko avstrijske nevtralnosti, ADP, politične posledice v okviru iz-venblokovskih in nevtralnih držav, posledice na avstrijsko zvezno ustavo in na pravice zveznih dežel. Smolle je bil mnenja, da je treba ta in še druga vprašanja najprej razčistiti in najti jasna izhodišča. „Po mojem ni smiselno, da bi začeli prej diskutirati o možnih ekonomskih posledicah," tako Smolle. Zaradi tega smo se odločili, da tokrat osvetlimo diskusijo o možnem vstopu Avstrije v EGS z nevtralnostnopolitičnega vidika. Diskusija o odnosih Avstrije do EGS ni nekaj novega. Že v 60. letih je skušala Avstrija pod vlado Klausa brez svojih EFTA-partner-jev Švice, Švedske itd. narediti z ES pogodbo, ki bi Avstrijo čim bolj tesno vezala na Brussel, vendar tako, da trajna nevtralnost oziroma ADP pod tem ne bi trpela. Toda ES si ni bila na jasnem in je zavlačevala celotno zadevo. Moskva pa je jasno kritizirala namere Avstrije. Tako je sovjetski državni predsednik Podgorny leta 1966 ob državnem obisku na Dunaju jasno dejal, da vstop Avstrije v ES nikakor ni združljiv z nevtralnostjo naše države. Prav tako je francoski ministrski prezident Pompidou svaril ob priložnosti državnega obiska v Avstriji pred nepremišljenimi koraki. Končno pa je blokirala Italija pogajanja med Dunajem in Brusslom. Za Dunaj je to pomenilo izgubo ugleda in EFTA-države so videle v Avstriji nezanesljivega partnerja. Problemi, ki bi danes nastali ob vstopu Avstrije v ES, bi bili v bistvu podobni kot v 60. letih. Evropska skupnost je trenutno s svojimi 12 članicami popolnoma zaposlena. Moskva pa je kazala v tej zadevi tudi sedaj svojo kritično držo, pa čeprav so avstrijski mediji to skušali pozitivno obarvati. Prav tako kritičen odnos do vstopa Avstrije v veliko notranje tržišče imajo tudi nekatere države, ki so članice ES. Bivši poslanik Thalberg, ki je bil direktor Avstrijskega inštituta za mednarodno politiko v Laxenbur- gu, je dejal, da je causa VValdheim močno škodovala ugledu Avstrije, ter da ima pomisleke, da bi se že dominanten vpliv Nemčije na Avstrijo ob vstop v ES še podkrepil. Mednarodne pomisleke ob vključitvi Avstrije v ES verjetno ne bomo smeli podcenjevati. Poleg aspekta nevtralnosti mora Avstrija upoštevati tudi člen 4 ADP, ki pravi, da Avstrija ne sme storiti dejanja, ki bi direktno ali indirektno pospeševalo politično ali gospodarsko združitev z Nemčijo, ki bi ogrožala teritorialno celoto ali škodovala politični ali gospodarski neodvisnosti države. Ta zakon torej krepi dolžnost Avstrije h kvalificirani neodvisnosti, ki ima močnejšo izpoved, kot ga imajo po navadi zakoni drugih držav. Tudi dejstvo, da se je Avstrija prostovoljno odločila za nevtralnost take vrste in s tem more sama odločati o svoji nevtralnostni politiki, bo treba upoštevati mednarodno okoliščino. Ne drži, da bi nevtralne države lahko kar po svoje interpretirale svojo nevtralnost, kajti države, ki so priznale avstrijsko nevtralnost, imajo pravico, da Avstrija prakticira v verodostojni obliki svojo nevtralnost. Kaže, da se avstrijska notranja politika, sploh pa še OVP, postavlja v službo določene evforije za vstop v ES, brez da bi upoštevali spoznanja iz 60. let. Vendar pa se mednarodna politika ni spremenila v smislu, da bi bil danes vstop Avstrije v veliko notranje gospodarsko tržišče lažji kot v 60. letih. Pripravila Heidi Stingler Ob razmišljanju o nevtralnostnopolitičnem aspektu v diskusiji o ES smo zaprosili vidne zastopnike iz politike za stališče k tej pereči problematiki. Naše vprašanje: Ali mislite, da je nevtralnost Avstrije združljiva z vstopom v ES? Bivši državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager: Bojim se, da bi vstop Avstrije v ES ogrožal našo nevtralnost. Želja Avstrije, da bo ES ravnala z našo državo, kot da bi bila poseben primer, ne bo uresničena, kot tudi ni bila uresničena v 60. letih. Če sta Švica in Švedska prepričani, da njihova nevtralnost ni združljiva z vstopom v ES, potem mora to veljati tudi za Avstrijo. Naša država ni tako ljuba, ne tako revna in tudi politično ni tako ogrožena, da bi ES gledala na nas kot poseben primer, kot si to nekateri pričakujejo. Zato ES tudi ne bo delila daril. Zato si ne morem predstavljati, da bi ES upoštevala našo nevtralnost, to pa ne samo na papirju, ampak tudi po vsebini. Treba je kritizirati mišljenje, da bo Avstrija lahko sama določevala svojo nevtralnost. Jaz tudi ne morem iti v samostan in sam odločati, da se bom poročil in imel otroke, ker sam odločam o svoji prostosti. Prostost, da lahko sam definiraš svojo nevtralnost, je omejena zaradi narodnostnega prava in zaradi prakse v drugih državah. Če pa se bo avstrijska vlada odločila za vstop v ES, potem se mora zavedati, da bo morala nositi celotno odgovornost, in to tudi v primeru ljudskega glasovanja. Herbert Guttenbrunner: Mislim, da nevtralnost Avstrije absolutno ni združljiva z vstopom v ES, ker to ni le združitev v veliko notranje gospodarsko tržišče, ampak ker imajo države Evropske skupnosti tudi določene vojaško-politične ambicije. Sploh pa imam vtis, da države ES Avstrije sploh nočejo imeti kot član, to pa verjetno zaradi tega, ker se zavedajo, da nevtralnost naše države ni združljiva z vstopom v to veliko notranje tržišče. Upam, da Avstrija ne bo storila prehiter in nepremišljen korak, za katerega bi morala potem nositi popolno odgovornost. Po mojem je smiselno, če Avstrija sodeluje z državami ES, vstop pa bi imel dolgoročno verjetno negativne posledice na avstrijsko zvezno ustavo, še posebej na našo nevtralnost. Sploh pa mislim, da Avstrija že v določenih majhnih zadevah še ni dokazala, da je zrela za Evropo. Upam pa, da če bo prišlo do ljudskega glasovanja o vstopu v ES, da ne bo tako kot pri Zvventendorfu, ko so ljudje dali svoj glas, ko je pravzaprav že bilo vse odločeno. Dipl. inž. Štefan Domej: Nevtralnost Avstrije je podlaga za to, da se ne sme vključiti v nobena vojaška združenja. Kot pa je videti iz razvoja, gre Evropska skupnost dolgoročno v smer takega vojaškega združenja. Zato mislim, da je avstrijska nevtralnost glavna ovira za poln vstop v veliko notranje gospodarsko tržišče. Seveda pa bi imele svoj pomen dobre pogodbe z ES, kar bi lahko pomenilo tudi delno članstvo, pri katerem se bi nevtralnost Avstrije lahko upoštevala v polni meri. Če pa je govor o zrelosti Avstrije oziroma posameznih zveznih dežel za Evropo, potem moram k temu že reči, da morajo določeni krogi, ki danes propagirajo vstop v ES, kot npr. Bauern-bund, najprej na svojem ozemlju dokazati tako zrelost. Kajti, če nekdo na najmanjšem ozemlju negira prisotnost drugega naroda, potem ne more biti govor o tem, da bi bil zrel za Evropo in za sodelovanje s številnimi drugimi narodi. Peter Kaiser, predsednik Socialistične mladine na Koroškem Socialistična stranka je pred kratkim dala jasno stališče, da nevtralnost Avstrije na noben način ne sme biti ogrožena, če bi prišlo do vključitve v ES. Na podlagi določenega povpraševanja razpolagamo s podatki, da se je 80 % avstrijskega prebivalstva izreklo proti vstopu v ES, če bi ta ogrožal našo nevtralnost. Zato je pri celotni diskusiji o ES centralno vprašanje, ali je nevtralnost sploh združljiva z vstopom v EŠ. Kljub temu, da govori še vrsta drugih bistvenih vprašanj (socialno, ekološko itd.) proti polnemu vstopu v ES, zgleda, da se trenutno koncentrira celotna diskusija na nevtral-nostnopolitični aspekt. Osnovna obveznost nevtralne države je, da ne sodeluje pri nobeni vojni. V miru pa je Avstrija obvezana, da v vseh ozirih zagotovi in krepi svojo nevtralnost. Če bi torej Av- strija postala članica ES, potem bi v bistvu zgubila vsako pristojnost, da oblikuje svojo zunanjo trgovino v smislu nevtralnosti. Pri tem je tudi še treba upoštevati, da je od 12 držav ES kar 11 članic NATO, Zato je pristop Avstrije k EGŠ brez njenega posebnega statuta nemogoč. V diskusiji okoli ES pa vprašanje nevtralnosti ne sme zastirati pogleda na druge probleme, ki so za pristop prav tako neugodni. Reinhold Lexer, predsednik mlade OVP na Koroškem: Po številnih pogovorih in kontaktih s politiki CDU sem mnenja, da nevtralnost Avstrije ni združljiva z vstopom v ES. Namesto vstopa v veliko notranje gospodarsko tržišče v ES bi bilo verjetno bolj smiselno, da bi se Avstrija bolj trudila za dobro gospodarsko sodelovanje tako z državami v Vzhodu in na Jugu, prav tako pa seveda tudi za sodelovanje z državami Evropske skupnosti. Vsekakor pa mislim, da se diskusija o ES razvija v pozitivno smer, ker danes politiki že stvarno diskutirajo o posledicah, ki bi nastale za Avstrijo ob vključitvi v ES. Po mojem bo potrebno, da bo avstrijska vlada naredila z ES dobre pogodbe, to pa še posebej v oziru tranzitnega prometa. Nikakor pa ne sme biti tako, da bomo naše podjetnike prepustili konkurenčnemu pritisku. V nasprotju z drugimi pa mislim, da se kmetom ne bo treba bati za svojo eksistenco, ker bodo ne glede na to, ali bo Avstrija vstopila v ES ali ne, potrebne v bodoče znatno višje subvencije in pospeševalna sredstva, ki bodo omogočila kmetom nadaljnji obstoj. Pogovor z NT INTERVJU NAŠEGA TEDNIKA Potrebna nam ie cimvecia toleranca « medsebojnih odnosih EKSKLUZIVNI 2. aprila je bil dr. Janez Drnovšek izvoljen za kandidata za predsednika predsedstva SFR Jugoslavije. Meseca maja bo diplomirani ekonom prevzel najvišje mesto v državi in kot najmlajši predsednik Jugoslavije skušal bistveno vplivati na zmanjšanje dnevno večjega kupa nerešenih problemov, od katerih so gospodarstvo in mednacionalni spori, s Kosovom na čelu, tako rekoč le vrh ledene gore. Z novim predsednikom Jugoslavije se je pogovarjal urednik Franc Wakounig. Naš tednik: Problemi, ki vas čakajo, so vse prej kot mačje solze: 400-procentna inflacija, kosovska drama. Vi ste zagovornik tržnega gospodarstva in proti ukrepom na Kosovem ste tudi nastopili. Sedaj ste na potezi? Drnovešek: Jasno sem poudaril, da želim, da bi ti izredni ukrepi bili čim prej končani, da pravzaprav prevladuje moja splošna usmeritev, želja in priporočilo, da bi v Jugoslaviji umirjali nacionalna čustva in napetosti in da bi pozornost začeli usmerjati v druge stvari, predvsem v gospodarstvo, naš veliki problem. Predvsem gledam zdaj naprej in ne nazaj. Tisto, kar je to predsedstvo naredilo, je naredilo, moja želja je, da bi izredni ukrepi pač trajali čim manj časa in bi se stvari čim prej uredile. Upam, da se stvari niso že zdaj preveč zapletle. Naš tednik: Kakšne so vaše šanse, da bi to umiritev pospešili? Drnovšek: Moj namen je, da ustvarim konstruktiven dialog — v tem primeru z vsemi drugimi člani predsedstva in z vsemi drugimi narodi Jugoslavije. Torej moj predlog za umirjanje situacije in za konstruktiven pristop bo zelo jasen, in mislim, da je razviden že iz mojih sedanjih nastopov. Naš tednik: Vi ste torej za odpoklic vojske iz Kosovega? Drnovšek: Upam, da bo do tega kmalu prišlo in da bojo čim prej začele delovati politične rešitve. Ne dajem pa sedaj nekih konkretnih izjav, do kdaj naj bi to bilo izvedeno. Izražam predvsem željo, da bi do tega čim prej prišlo. Naš tednik: Vi ste za sodelovanje z Evropo, ste za demokratizacijo odnosov v družbi, to je tudi slovenska pozicija. Na drugi strani države pa je Srbija z ustavo z dne 28. marca 1989 napravila tako rekoč korak nazaj v centralizem. Kako boste usklajevali ta nasprotja in kako naj Jugoslavija ujame korak z Evropo? Drnovšek: Predvsem želim, da bi prišlo do bolj tolerantnega dialoga v Jugoslaviji, da prekinemo s sedanjo prakso medsebojnega obtoževanja, diskvalifikacij, potenciranja razlik. V tem smislu bom skušal situacijo predvsem umirjati tako, da se bomo zavedali dejstva, da smo si v marsičem različni, a da ne bomo teh razlik postavljali na vrh in v ospredje medsebojnih odnosov, ampak bomo z njimi živeli. Skratka, čim večja toleranca v medsebojnem dialogu. Prepričan sem, da si tudi drugod po Jugoslaviji to želijo, Slovenci si to vsekakor želijo, ker so to pokazali s svojim izjavljanjem na volitvah. Jaz sem ves čas nastopal dokaj umirjeno, s poudarjanjem tega, da si na vsak način želimo v Evropo, da želimo demokratizacijo, da pa želimo konstruktivno urediti odnose v Jugoslaviji in ponuditi toleranten dialog. Vse to seveda z velikim upanjem, da bo to možno in da bomo za dialog našli partnerje. Naš tednik: Kako upate v enem letu izpeljati svoje načrte in najti dober odnos do Srbije, ki je le največja republika v državi? Drnovšek: Optimist sem in mislim, da se bo Srbija konstruktivno vključila v reševanje jugoslovanskih problemov, predvsem gospodarskih. Večkrat so njeni predstavniki zagotavljali, da podpirajo tržno usmeritev. Upam, da bomo v kon-sensu probleme vsaj umirili in da je v ospredju reševanje gospodarskih problemov in umirjanje nacionalne napetosti. Naš tednik: Iztočnica je nacionalna napetost. Marsikaj, recimo bomba v Osijeku, kaže na to, da grozi nevarnost pravega požara med narodi Jugoslavije. Drnovšek: Želim, in na to bom skušal vplivati, da bi zagotovili čim bolj pravično delovanje države, pravnega sistema. Zdi se mi, da je v tej fazi pomembno, da ne bi z nekimi prenapetimi ukrepi še bolj razburkali strasti in povzročili kontra-reakcije. Naš tednik: Skupnost Alpe-Ja-dran je v Jugoslaviji ponekod naletela na zelo pikre reakcije in odnos sedanjega predsedstva do nje tudi ni bil najbolj dobrohoten. Tu je še Evropa. Kaj boste skušali vnesti v evropsko plat diskusije? Drnovšek: Na vsak način, skupnost Alpe-Jadran je izredno pozitivna. Prepričan sem, da neka nasprotovanja, ki so zdaj bila v Jugoslaviji, nimajo globljih vzrokov, ampak je bolj šlo za spremljajoče reakcije nekih drugih političnih nesporazumov. Prepričan sem, da bi ob nekem umirjanju politične situacije v Jugoslaviji ne bilo nobenega problema za nadaljnje sodelovanje v DS Alpe-Jadran. Kot veste, je moj namen, da sprožim takoj aktivnost za čim prejšnje vključevanje Jugoslavije v EFTA in za sodelovanje z Avstrijo in z drugimi državami. Pri tem bomo seveda močno računali na pomoč Avstrije. Naš tednik: Jugoslavija je sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, katere bistveni sestavni del je prav člen 7 in tako ima vaša država neke vrste funkcijo zaščitne sile za Slovence na Koroškem in Štajerskem in za gradiščanske Hrvate. Kako pozorno boste, predvsem še kot Slovenec, sledili razvoju Slovencev v zamejstvu, tu mislim na Italijo, Avstrijo in Madžarsko? Drnovšek: Skušal bom za to vprašanje najti čim več časa. Prepričan sem, da bomo čimprej vzpostavili komunikacijo, da bi probleme razčistili. Naš tednik: V Romuniji živi močna srbska narodna skupnost, ki jo sedaj, kot vse druge narodne skupnosti v tej državi, uničujejo. Jugoslavija je z Romunijo doslej imela zelo moderaten odnos. Ali boste v tem oziru kaj spremenili? Drnovšek: V predsedstvu se bom zavzemal za čim odločnejšo podporo Jugoslavije človekovim pravicam, znotraj in zunaj države, in s tem v zvezi bojo moja stališča zelo principielna. Naš tednik: Kje je Rubikon, ki ga predsednik predsedstva, Drnovšek, ne bo prekoračil? Drnovšek: Zame bo pomembno to, da bi se sedanji negativni trend v gospodarstvu in politiki zaustavil. Seveda je težko pričakovati, da bom kar v vseh točkah dosegel svoje cilje. A če bomo vsaj v nekaterih točkah le uspeli, če bomo na neki način le usmerjali situacijo v državi, se dogovorili za poteze v smeri Evrope in se začeli resno ukvarjati z gospodarstvom, bom na vsak način vztrajal, in to kljub problemom, čeprav nekatere točke še ne bi bile dosežene. Seveda, če pa bom čutil, da se stvari nikakor ne premikajo, da se sedanji trendi nadaljujejo in da jih z nobenim delovanjem ni možno spremeniti, potem bo treba razmišljati o posledicah in svojem nadaljnjem delovanju. Naš tednik: Kaže, da bo Nemčija le uvedla vizo za Jugoslovane, kar bi bil nov udarec zbližanju Jugoslavije z Evropo. Na drugi strani pa bi naj menda kar trije milijoni Jugoslovanov najraje emigrirali. Torej, ugled firme Jugoslavija bo treba pošteno popraviti, in to zunaj in znotraj . . . Drnovšek: Strinjam se z vami in upam, da že moja izvolitev kaže na to, da je to prvi znak popravljanja ugleda Jugoslavije v tej smeri — to je večja gospodarska uspešnost, demokratizacija, odpiranje proti Evropi. In upam, da bo Evropa tudi ustrezno reagirala, naredila svoje in se ne bo zadovoljila s tako enostranskimi ukrepi, kot je uvedba vizumov, ki problemov nikakor ne rešujejo, nivo pa tudi ni v skladu s principi zavzemanja za človeške pravice in enakopravnih odnosov, za katere smo se že pred časom dogovorili. Naš tednik: Hvala lepa za razgovor. Rož — Podjuna — Zilja PLIBERK: KONCERT GLASBENE ŠOLE Učenci glasbenih šol iz Slovenj Gradca in Koroške so nastopili v Pliberku. Na večer sta vabila SRD Edinost in Glasbena šola. Na sliki je ansambel prečnih flavt glasbene šole Pliberk. Društvo godba na pihala Šmihel z dirigentom Hanesom Košutnikom (zadaj) ter„.Godba na pihala iz Prevalj" sta igrali na pomladnem koncertu v Pliberku. POMLADNI KONCERT PIHALNE GLASBE Preteklo soboto zvečer je „Društvo godba na pihala Šmihel" vabilo v Schvvarzlnovo dvorano v Pliberk na pomladni koncert pihalne glasbe. Predsednik društva Stanko Vauti je pozdravil kot goste „Godbo na pihala iz Prevalj", ki jo vodi Darko Jevšnikar. Godba iz Prevalj se je predstavila obiskovalcem z vencem tradicionalne in moderne pihalne glasbe, ob koncu pa je z godbo prireditelja, ki je predstavila svoj bogati repertoar, zaigrala skupen komad. ŠMIHEL — PREMIERA IGRE Opalo ima vsakdo rad Minulo soboto zvečer je dramska skupina KPD »Šmihel" uprizorila v farni dvorani v Šmihelu igro avtorja Johna Patricka „Opalo ima vsakdo rad". Odrska predstava, ki je komedija in kriminalka hkrati, je dokaj zahtevna — tako za igralce kot tudi za gledalca. Šmihelčani pa so znani, da radi segajo po zahtevnejših dramskih prireditvah. Trije mladinci-kriminalci (Glorija, Solin Bred), katere je že zasledovala policija, so se po naključju nastanili v hiši navidezno revne Opale — zbirateljice smeti, ki je vsak dan šla s svojim vozičkom na mestna smetišča in tam zbirala predmete, katere je potem shranjevala v svojem stanovanju. Opala, ki je bila srčno dobra žena, je bila vsa srečna, ko je imela le tri »prijatelje" v hiši, katerim je nudila vse ugodnosti. Toda, ti trije mladinci pa so imeli druge namene. Opalo so visoko zavarovali in kovali podle načrte, kako bi dobro ženkico spravili na oni svet, da bi se potem poslužili visoke zavarovalnine. Ko so ti podli načrti eden za drugim spodleteli, so se trije mladinci-kriminalci drug za drugim začeli spreobračati in se kesati svojih dejanj. Nazadnje pa so se Opali izpovedali, kakšne namene so imeli z njo. Zatem pa je »revna", a v resnici bogata Opala vsa razočarana stresla svoj plašč, iz katerega so se vsuli sami bankovci in dejala: »Če hočete denar, tukaj ga imate, imam ga še cele kupe na podstrešju in v drvarnici." Za njo pa se je podrl lepi svet, svet, v katerem je v vsakem človeku gledala dobrega prijatelja, kakor je bila dobra ona sama. Vigredni koncert SRD „Bilka“ v Bilčovsu „ Pesem je most, ki združuje narode" Sicer je namen že tradicionalnega vigrednega koncerta v Bilčovsu pregnati pomladansko utrujenost, kar pa po letošnji zimi skoraj ne more imeti svoje veljave. Kljub temu pa se je nad 200 ljudi, domačinov in prijateljev domače pesmi od blizu in daleč, rade volje odzvalo povabilu domačega društva, ki je tudi letos pripravilo odličen vigredni koncert, ki je bil minulo nedeljo v avli ljudske šole. Številna publika je bila ponovno dober dokaz za to, kako so ljudje povezani z domačimi društveniki in da cenijo njihovo kulturno dejavnost. V središču odlično pripravljenega koncerta je seveda bila pesem o pomladi in ljubezni. To so že uvodoma izpričali pevci mešanega pevskega zbora SPD »Bilka" pod vodstvom Jožka Boštjančiča s pesmijo »Ej, vigred je to", nakar je izrekel dobrodošlico ljudem predsednik domačega društva Tomi Gasser. Bogat in raznolik spored večera sta na zanimiv način po- MePZ „SPD Bilka", ki ga vodi vezovala Marija VVeber in Sigi Koller, ki sta med drugim citirala pesmi Milke Hartmannove in Ivana Minattija. ŠENTJAKOB V ROŽU Trio Terlep navdušil V nedeljo, 9.4.1989, je Trio Terlep iz Ljubljane v Šentjakobu v Rožu ponovno pokazal bogastvo in pestrost izročila ljudskih glasbil in narodnih pesmi pri Slovencih. Mladi pevci in godci iz Slovenije, ki sodijo v sam vrh zbirateljev in oživljalcev pristnega ljudskega glasbenega in pevskega izročila, so peli stare, skoraj že pozabljene balade in obredne ter ljudske pesmi s celega slovenskega kulturnega območja: zazvenela je pesem iz Rezije, melodija iz Štajerske, citre in Okrešelj, piščal in svinjski meh, vse to se je spojilo v kulturni nastop, ki je številno publiko docela navdušil. Terlepovci so se koroški narodni pesmi poklonili z izjavo, da jo najraje pojejo, kar pa seveda ne potiska ostale slovenske narodne pesmi v kot. Popoldne pa so otroci iz šentjakobske okolice spoznali glasbila in se le težko ločili od njih in izvajalcev. Trio Terlep je v šentjakobskem kulturnem domu nastopil na povabilo društva Rož, v čigar imenu je predsednik Karl Krautzer trio Terlep najprisrčneje pozdravil. »Takih prireditev da bi bilo še več," je bila skupna želja poslušalcev. k. f. ČESTITAMO V bilčovski fari sta minulo soboto sklenila zakon Monika in Tevžej Mischkulnig iz Branče vasi. Novopo-ročencema želimo na skupni življenjski poti vse najboljše. Marti in Hanziju Podrečnik iz Dobr-le vasi se je pred kratkim rodila hčerka, ki ji bosta dala ime Veronika. Mladima staršema iskreno čestitamo, mali Veroniki pa želimo vse najboljše v njenem življenju. Pred kratkim je praznovala Marija Picej, pd. Voglova mama iz Šent-primoža, svojo 80-letnico. Za njeno visoko obletnico ji čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Katarina Cvelf, pd. Božičeva mama iz Nonče vasi, te dni obhaja svoj 80. rojstni dan in god. Zadvojni praznik ji iskreno čestitamo. Številnim čestitkam se pridružuje Društvo slovenskih upokojencev v Pliberku. Helena Omač iz Spodnjih Vinar pri Škocijanu praznuje te dni svoj 76. rojstni dan. Za njen praznik ji iskreno čestitamo. 65. rojstni dan obhaja v teh dneh Marija Sadovnik iz Čepič pri Globasnici. Iskreno čestitamo. Pred kratkim je praznovala svojo 60-letnico Lipševa mama Helena na Bistrici pri Pliberku. Za okroglo obletnico ji iskreno čestitamo. 60. rojstni dan je te dni praznoval Joži Nagele, pd. Kovar v Šentjakobu v Rožu. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo. Rož — Podjuna — Zilja Jožko Boštjančič Da pa je živa domača slovenska pesem tudi med najmlajšimi, to je dokazala otroška skupina pod vodstvom vrtnarice Rezije Kolter s pesmijo .Sonce čez hribček gre" ob spremljavi Tatjane Zablatnik in Dominika Kropivnika na klavirju. Kulturni spored je nadalje oblikoval domači moški pevski zbor, pod vodstvom mag. Mirka LauGeggerja, ki je ob zaključku prireditve pozval ljudi, da so skup-no zapeli pesem .Pojdam na Štajersko". Mladi ansambel „Harmonija", s člani iz Bilčovsa, Borovelj, Škofič in Šentilja, pa je z narodno zabavno glasbo popestril ta večer in je za uspešno igranje žel velik aplavz, stih Poldeju Cvelfu, ki se nahaja na zdravljenju v bolnišnici v Šentvidu ob Glini, želimo skorajšnjega okrevanja in da bi se kmalu spet zdrav vrnil med svoje drage. Ljudskošolski ravnatelj v pokoju, Christian Zeichen, je bil imenovan za višjega šolskega svštnika. Franc Inzko, sin Marije in ravnatelja v pokoju Franca Inzka v Celovcu, je na univerzi v G razu promoviral k zdravniku celotnega zdravstva. Ana Magedin slavila 90-letnico V Borovljah je včeraj, v četrtek, 13. aprila, slavila gospa Ana Magedin svojo 90-letnico. Slavljenka je vsa leta sodelovala pri SPD „Drava" v Glinjah in je neštetokrat soflirala pri igrah, ki so jih domačini igrali pri Cingel-cu in drugod. 14. aprila 1942, torej dan po rojstnem dnevu, je morala s številnimi drugimi rojaki kot zavedna koroška Slovenka v pregnanstvo. Iz Žrelca je prišla najprej v Reh-nitz, odtod pa v Eichstatt in Frauenaurach. Leta 1945 se je vrnila domov in se takoj vključila v prosvetno delo. Gospa Ana Magedin je zelo spoštovana pri ljudeh, posebno v Glinjah in okolici. Od vsega začetka je naročnica Našega tednika, ki ga teden za teden prebere do zadnje vrste — in to brez očal. Sploh je slavljenka zdravstveno v zelo zadovoljivem stanju in njen spomin je fenomenalen. Slavljenki Ani Magedin za 90-letnico iskreno čestitajo Glinjčani in člani SPD .Borovlje". Čestitkam se z velikim veseljem in spoštovanjem pridružujejo uredniki in sodelavci Našega tednika. Še na mnoga leta in Bog z vami, gospa Magedin! Leni Tischler iz Tinj obhaja (22. aprila) svoj 93. rojstni dan. Ob tej priliki ji želi vsa .tinjska družina" katoliškega doma vse najboljše: zdravja, božjega blagoslova ter še mnogo let! Društvo upokojencev »Podjuno" ustanovljeno V nedeljo, 9. aprila, so na ustanovnem občnem zboru v kulturnem domu v Dobrli vasi ustanovili slovensko društvo upokojencev, ki se imenuje Društvo upokojencev .Podjuna". Za Šentjakobom in Pliberkom je to že tretje slovensko društvo upokojencev na dvojezičnem območju Koroške. Tudi Dobrolčani so spoznali, da so v svojem slovenskem društvu upokojencev najbolje zastopani. Ni treba, da bi se včlanjevali v nemške „Pensionistenvereine", zato so ustanovili svoje slovensko društvo upokojencev. Po branju pravil, ki so bila soglasno potrjena, je bil za predsednika izvoljen Martin Komar iz Metlove. Njegova namestnica pa je Marija Lomschek iz Šentlipša. Tajnik je postal Karl Sekol iz Dobrle vasi, njegov namestnik pa Rok Bučovnik iz Goselne vasi. Blagajniške posle bo opravljal Jožef Kovvatsch iz Metlove, namestoval pa ga bo Janez Hobel iz Nagelč. Za vsako vas pa so še določili vaške zastopnike, ki bodo skrbeli za informacijo in pridobivanje novih članov. Predlagano pa je bilo tudi, da bi se društvo upokojencev imenovalo — Društvo penzionistov .Podjuna". Govor pa je bil tudi že o prvem izletu, katerega bo društvo v kratkem organiziralo. Naslednja seja bo že v nedeljo, 23. aprila, ko se bodo natančneje pomenili o nadaljnjem delu. Tinej Wastl in Franc Rutar s predsednikom društva upokojencev .Podjuna” Martinom Komarjem. Selani nastopili v Rožeku V veliki dvorani Na Muti v Rožeku se je zbrala preteklo soboto kar množica ljudi, ki je napolnila največjo rožeško dvorano do zadnjega kotička. Domače kulturno društvo .Peter Markovič" je namreč uspešno vabilo na ogled veseloigre SKUPNO STANOVANJE Katoliškega prosvetnega društva .Planina" iz Sel. Z veseljem smo spremljali duhovite zapetljaje na odru — zapetljaje, ki jih je napisal gotovo avtor igre, pa tudi zapetljaje mladih igralcev, ki so še bolj izvirni, prikupni in edinstveni. 11 igralk in igralcev (ki so vrhu tega še zelo mladi) spraviti v dogajanje igre — to je zares umetnost. Vsa pohvala velja režiserki Milki Olip in njenemu mentorju Franciju Končanu, ki je pravi pionir obnove naših igralskih dejavnosti na Koroškem. Priznanje velja seveda tudi vsem igralcem od A do Ž, od deda Boga do tete Pole; posebno pa še očetu Dragiši (Maksi Magek), ki je hipoma osvojil srca ugankarjev, najstarejših in najmlajših. Poročevalec naj sme še priznati, da mu je tik pred predstavo odpovedal fotografski aparat in zategadelj ne more prikazati navdušenja občinstva in dovršene mimike (igre obraza) Selanov številnim bralkam in bralcem NT. Kaže, da bodo morali Selani igro le še kje ponoviti, da bodo vsi tisti, ki se letos še niso nasmejali, tudi prišli na svoj račun. Ko se v naši narodni skupnosti tako malo smejemo! .Proslava" uspešne igre je trajala v Rožeku v zgodnje jutranje ure! Prosen, Sp. Goriče Teden čistoče Teden med 22. in 30. aprilom je proglašen za teden čistoče. Predvsem občine naj bi v čim večji meri privabile društva, posameznike in ustanove, da sodelujejo pri čiščenju in varstvu okolja. Seveda pa naj bi vsakdo vselej pazil, da ne bi onesnaževal okolja. Gregor iz Medborovnice pri Borovljah na primer kaže, da baterije kot posebni odpad ne sodijo na smetišče, ampak v posebne kontejnerje ali na določena zbirališča. Razno Razstava Hanzeja Elbeja v delavski zbornici Občni zbor MoPZ »Kralj Matjaž" Vprašanje mladinskega dela in kulturnega doma v Pliberku sta bili osrednji točki nedeljskega občnega zbora MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Li-buč. Hkrati je bilo poudarjeno, da kljub dejstvu, da obstaja v občini Pliberk več prosvetnih društev, sodelovanje med njimi vzorno funkcionira. O lepih dosežkih Matja-ževcev je bilo že mnogo napisanega in povedanega. O njih priča tudi brošura, ki je izšla letos marca ob 10-letnici društva. Lok dejavnosti MoPZ „Kralj Matjaž' se razteza od številnih pevskih prireditev preko izobraževalnih pa tja do znamenitega libuškega žeg-nanja. Kot je vedel organizacijska duša „ Kralja Matjaža', Jurij Mandl, poročati, so libuški kulturniki v pretekli 3-letni periodi sodelovali — bodisi kot prireditelj bodisi kot gost — na 37 prireditvah; to pomeni: povprečno najmanj enkrat na mesec. S pevskimi vajami vred so investirali v kulturno delo 440 ur — ali 55 delovnih dni po 8 ur. Posebno se je tudi zahvalil Hanesu Košutniku za uspešno vodenje zbora. Priznanje in čestitke so Matjaževcem izrekli predsednik MePZ ..Podjuna', dir. Herman Germ, predsednik SPD „Edinost" Jožko Hudi, mestni svetnik in predsednik KSOO Fric Kumer, podpredsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik ter predstavnica KKZ Irena Brež-jak. Novi odbor društva: predsednik dr. Matevž Grilc, podpredsednik Jurij Mandl, tajnik mag. Janko Kulmesch, namestnik tajnika Reinhold Terbuch, blagajnik Fric Sat-schen, namestnik Tonej Jop, zborovodja Hanes Košutnik, namestnik Franc Lienhard, preglednika pa sta Karl Kulmesch in Franc Grilc. Hanzej Elbe, zidar, ki si je sa-motež odprl svet slikanja, kiparjenja in upodabljanja in ki je s svojim gradom temeljito popestril vaško podobo Globasnice, od torka, 11. 4., naprej razstavlja v celovški delavski zbornici, v tako imenovani galeriji mladih umetnikov. Elbe razstavlja motive iz svoje okolice pa tudi reprodukcije slik svetovno znanih slikarjev. Pri tem se pozna, da se je Globašan temeljito bavil z različnimi tehnikami upodabljanja in prepričan sem, da se bo prejkoslej postavil z razstavo docela samosvojih del. Na sliki je Elbe pred podobo svojega gradu. Na odprtje razstave je prišlo veliko ljudi, največ iz domače Globasnice. Zato je treba takoj pristaviti, da ta veliki obisk ni zasluga kulturnega referata, am- pak edinole Hanzeja Elbeja. Žalostno in kar tudi škandalozno pa je, da niti vabila na razstavo niti njeno odprtje ni bilo dvojezično, da je bila slovenščina, domača globaška beseda, docela izrinjena. Pri tem je sodeloval celo župan Sadjak . . . Radiše: dejanska kulturna izmenjava O kulturni izmenjavi v pravem pomenu besede lahko govorimo ob tem, kar se dogaja vsaki dve leti izmenoma na Radišah in v Kropi. Prosvetarji društva SPD „Radiše' in moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva (KUD) „ Sta n e Žagar' iz Krope so se 1. aprila srečali na Radišah, da ob predstavitvi glasbene dejavnosti in osebnem srečanju osvežijo prijateljstvo, ki nekatere veže že 26 let. MoPZ „Stane Žagar' je tokrat pripeljal s seboj še moški pevski zbor Delavskega prosvetnega društva iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča in trobilni trio „Gallus" iz Ljubljane. V prvem delu se je vsaka skupina predstavila s svojo pevsko in glasbeno ustvarjalnostjo. V drugem delu je nastopil združeni pevski zbor ob spremljavi tria trobil .Gallus". Koncert je bil na zelo visoki glasbeni ravni. Dokaz zmožnosti zbora so bile zelo zahtevne pesmi, ki so segale od Gallusa do Pahorja. Egij Gašperšič, ki je vodil oba zbora, je priredil tudi glasbeno spremljavo za trobila. Radišani so doživeli nepozabne glasbeno-pevske viške. Iščemo pisarniško pomoč za komercialno in administrativno delo. Znanje slovenščine in nemščine; zaželena praksa. Takojšen nastop službe možen. eksport-import MLAKAR 9163 Podgora / Unterbergen 82 telefon: (0 42 27) 23 33 TOURISTIK-COMPUTER-CENTER A-9020 KLAGENFURT AUSTRIA KINKSTRASSE 24 TEL.: 0 463/51 47 50 Pišite nam kje, kdaj in po kakšni ceni bi radi prebili Vaš dopust. Lahko pa nas tudi pokličete po telefonu vsak dan - razen sobote in nedelje -od 8. do 12. ure. Ne odlašajte, naše brezplačne storitve Vas bodo zagotovo zadovoljile! ..... Korotan lmport-Export GmbH Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec, Telefon (0463) 56 2 16, Telex 422801 Mediji O pravzaprav „nelegalnih“ oddajnikih, ki oddajajo na Koroško POSLUŠALCI MERIJO ODDAJNIK PO VSEBINI Kar v Avstriji ni možno, to je možno uresničiti preko Italije. Nekaj let je minilo, ko so posamezniki ali skupine začele oddajati program, namenjen koroškim poslušalcem in gledalcem. Iz nekaterih takih poskusov so se do danes razvile radijske in televizijske postaje, ki pritegnejo kar lepo število poslušalcev, gledalcev in sodelavcev. Tele Uno, Radio Carinzia, Radio Valcanale in Radio Alpe-Adria. Vse to so postaje, ki so postale znane ne le po svojih dobrih ali slabih programih, ampak tudi zaradi nesoglasij in poročil v medijih. Čeprav je bilo spočetka razburjenje veliko in nihče ni prav vedel za pravni položaj, pa se je v zadnjem času okrog teh oddajnikov le pomirilo. Tele Uno oddaja tik za avstrijsko mejo v Italiji tudi na Koroško. „Prva avstrijska privatna televizija," tako se označuje Tele Uno v eni izmed svojih reklam. Ustanovitelj te televizijske postaje je bil VVilli VVeber, danes pa vodita posle ..avstrijske privatne televizije" iz Italije, inž. Kurt Geissler in inž. VVolfgang Kanduth. Medtem, ko se je zaradi oddajnika in dovoljenja oddajanja vse umirilo, so si sedaj v laseh ustanovitelj in zdajšnji lastnik. Zastopnik poštne direkcije v Celovcu je v pogovoru za Naš tednik izjavil, da oddajniki, ki oddajajo iz Italije, „pravzaprav niso legalni". Te oddajnike italijanska poštna uprava samo „trpi". Italijanska poštna uprava se je prilagodila mednarodni upravi, ki ugotavlja, da smejo oddajniki, ki so oddajali že prej, nadalje oddajati. Bolj zapleteno pa je to za oddajnike, ki bi sedaj na novo začeli delovati in bi oddajali na Koroško. Takoj, ko bi takšen oddajnik začel z oddajanjem in to avstrijska pošta ugotovi, to javi italijanski poštni upravi. Ta pa potem po svojih zakonskih predpisih postopa proti oddajniku in tem, ki zanj jamčijo. V zadnjem tednu pred deželnozborskimi volitvami je prišlo do takega primera. Iz italijanskega državnega teritorija se je začel oglašati Drugačni radio za Koroško, točneje je bilo to od 6. do 13. marca. Bile so to poskusne oddaje pod imenom „Radio UFO". Iz Italije je oddajal dvojezičen program v koroški prostor. Zaenkrat Drugačni radio za Koroško ne oddaja, vendar je napovedano nadaljnje delovanje. Problem bo gotovo nastal glede dovoljenja za oddajanje. Prav tako pa danes še ni možno preračunati postopanja italijanske poštne uprave. Vsi drugi oddajniki, ki oddajajo iz Italije v Avstrijo, so pravzaprav ilegal- ni, kot je to sporočila pošta, in se jih le „trpi". Tudi bodo odgovorni za Drugačni radio za Koroško napisali zahtevo „za dovoljenje oddajanja večkulturnega radijskega oddajnika na Koroškem". Tudi so prepričani, da bo počasi padel monopol ORF-a, ki ima za Slovence na razpolago vsega skupaj le 50 minut oddajnega časa. Da daje ORF na razpolago le 50 minut, to ne drži. Mirko Bogataj, glavni urednik slovenskega oddelka ORF, ugotavlja, da imajo Slovenci vsega skupaj 60 minut radijskega sporeda, vrhu tega pa je podčrtal, da avstrijski radioteleviziji ne gre za kvantiteto, ampak za kvaliteto. Na tem mestu je treba tudi omeniti, da so se z 2. aprilom začele dvajsetminutne tedenske oddaje za koroške Slovence, z januarjem 1990 pa se bo oddajni čas razširil na 30 minut. Za radiom Drugačni radio za Koroško / Das andere Radio tur Karnten se skriva evropska kooperativa Longo mai v Železni Kapli. Odmevi na prvi teden radijskega sporeda Drugačnega radia za Koroško so dvojni, Pri Longo mai prevladuje mnenje, da so oddaje bile zelo uspešne, pri poslušalcih pa so mnenja drugačna. Slišati je bilo več glasov proti kot za. Celo eden izmed teh, ki je sodeloval pri diskusiji v živo o koroških medijih, je dejal, da se tako radia ne more delati. Drugačni radio za Koroško ne želi biti komercialni radio, temveč hoče biti svoboden radio. Kot svoboden radio pa bi bil v Avstriji prvi svobodni radio. Potrebno pa bo dati temu radiu vsebino, ki ne bo odbijala in ki bo znala nagovoriti poslušalce. Ko se že toliko govori o „pi-ratnih" oddajnikih, alternativnem radiu in svobodnem radiu, poglejmo v zakulisje zvočnega sporočila. Kaj vse je potrebno, da prideš v eter? Nikakor niso merodajne oddajne palače, ne milijoni, ne razkošni študiji. Najprej mora biti navzoča zamisel o lastnem radiu. Potem mora biti nekje prostor, kamor se postavi oddajnik in majhen generator, ki ta oddajnik oskrbuje s tokom. Kar je še potrebno, je soba, v kateri se namesti mikrofon, magnetofon . . . Seveda pa ne sme manjkati vsebinskega koncepta, kajti drugače je vsak svoboden radio že od vsega začetka s strani poslušalcev obsojen na smrt. Nujno se je treba zanimati za pravni položaj in biti pripravljen na zaplembo ter večkratno pot na najrazličnejše urade in zago- vore. Pa še nekaj: alternativni ali svobodni radio mora nujno biti vsaj tako dober, kot je monopolni ORF v Avstriji, če ne boljši, če hoče uspeti. Nikakor pa ne more biti oddajni čas v slovenskem jeziku merilo kakovosti kakega oddajnika. Ne le koroški Slovenci, temveč vsi poslušalci radia po vsem svetu merijo vsako oddajo po vsebini, ne pa po dolžini. Delati radio samo zaradi radia, ker pač v Avstriji še ni svobodnega radia, poslušalcev gotovo ne more nagovoriti. Včasih bi bilo vsekakor bolje pametno vključevati se v že obstoječe oddajnike in tam oblikovati dnevno kakih 50 minut slovenskega programa. Pa tudi vpitje proti monopolnemu ORF-u, ter da imamo tam sedaj le 20 minut tedenske slovenske televizijske oddaje, je nesmiselno, dokler kričači ne bodo poskusili vnesti misli o vsaj petminutni slovenski televizijski oddaji v kako drugo televizijsko hišo, ki oddaja tudi na Koroško. Vincenc Gotthardt Slovensko društvo upokojencev Pliberk VABI NA družabni večer, ki bo v soboto, 15. aprila 1989, ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu Sodelujejo: MePZ „Gorotan“ iz Šmihela, godba na pihala Šmihel in ponovitev igre „KJE JE MEJA“ PRISRČNO VABLJENI! Verstva v Sloveniji Za Delovo okroglo mizo so razpravljali (z leve): dr. Ker-ševan, dr. Kovačič, dr. Stres, paroh Boškovič, Primož Hainz in imam Alekševič. mm nun mm o veran m vernimn v slovenili m Junosiavni 45 priznanih verskih skupnosti, od tega 17 v Sloveniji, je zadostno močna priča o verskem pluralizmu in verski razgibanosti slovenske oz. jugoslovanske družbe. Pri tem pa neverujoči, ateisti, sploh niso všteti. Da bi dobili poglobljen vpogled v stanje verskih skupnosti in bi izmerili vlogo novinarstva pri tem, je Društvo novinarjev Slovenije priredilo v torek, 4. aprila, popoldne na sedežu časopisa Delo v Ljubljani razpravo o „Položaju verskih skupnosti in vernikov v naši družbi". Lepo število zainteresiranih se je udeležilo razprave o tej žgoči problematiki, ki prav v luči novih družbenih in političnih razvojev v Sloveniji, odnosno v Jugoslaviji, kot so to demokratizacija, nacionalni spori z močno religiozno komponento (Srbi/pravoslavni proti Albancem/islamu), vse bolj stopa v središče pozornosti. Pa tudi imena sogovornikov so zagotavljala zanimivo diskusijo, kar je tudi bila. Sodelovali so teolog dr. Anton Stres za katoliško Cerkev, paroh Peran Boškovič (pravoslavna verska skupnost), imam Ishak Alekševič (islamska verska skupnost), dr. Marko Kerševan (filozofska fakulteta), Primož Hainz (Republiški komite Socialistične zveze delovnega ljudstva) in dr. Peter Kovačič (krščansko- socialno gibanje oz. Revija 2000). Na začetku je Primož Hainz kot zastopnik družbene organizacije, ki da „ni na oblasti" (SZDL), ugotovil, da je treba ustavo in zakone podrediti potrebam ljudi, tudi verujočih, do katerih je družba (beri: vladajoči politični sistem) gojila hudo nezaupanje, in to neupravičeno. Socializem na splošno, pa tudi jugoslovanska inačica — samoupravni socializem — sta, tako Hainz, v krizi oz. sta padla na zgodovinskem izpitu. Kar na začetku razprave je padlo vprašanje o odnosu med katoliško Cerkvijo in laično Revijo 2000. Dr. Stres je priznal, da med Cerkvijo in laiki glede njihovega angažmaja ne bi smelo biti problemov, znova pa je potrdil cerkveno odločbo, da kleriki v politiki nimajo kaj iskati, kar pa ne velja za laike. Dr. Kovačič je dejal, da sta tako Cerkev kot tudi politični sistem z Revijo 2000 ravnala mačehovsko. Laika-vernika kot celovite osebnosti ne Cerkev ne politični sistem ne smeta ovirati pri njegovem delovanju. Jasno, da je pogovor nanesel tudi na Slovensko duhovniško društvo. Dr. Stres je dejal, da so taka društva obstajala v vseh komunističnih režimih, ki so z njimi hoteli spodnesti katoliško Cerkev, katere poglavar je bil v tujini. Dostikrat je članstvo v tem društvu bilo izsiljeno, duhovni-kom-članom v čast pa je treba povedati, da so vselej ostali zvesti Cerkvi in svojim dolžnostim, predvsem pastoralnih niso zanemarjali ali zlorabljali. Peran Boškovič, pravoslavni paroh, je ugotovil, da verska svoboda v Sloveniji danes sploh ni vprašljiva, trpka bolečina za pravoslavne pa je dejstvo, da jim primanjkuje lastnih kultnih objektov. Za gradnjo med vojno porušenih cerkva v Mariboru in Celju in potrebnih novih kultnih objektov drugod po Sloveniji da ni možno dobiti gradbena dovoljenja, kar pa se dogaja tudi drugod in drugim skupnostim. Imam Alekševič je ugotovil, da ima muslimanska verska skupnost avtonomen status, ker izhaja iz bosansko-hercegovske katoliške Cerkve in da sta se v tej državi krščanstvo in islam vselej medsebojno oplajala. Zato da sta dialog med verskimi skupnostmi in pluralizem neobhodno potrebna, sicer „ne bo dobrega konca". Najkasneje pri tej točki se je odprlo vprašanje ekumenizma. Po Alekše-viču je ekumenizem možen med krščanskimi verami, med krščanstvom in islamom pa dialog. Informativen je bil tozadevni prispevek paroha Boškoviča. Dejal je, da je ekumenizem v Sloveniji zelo zelo razvit, da pa je zaradi znanih političnih dogodkov (srbski mitingi, slovenski NE k ukrepom na Kosovem, tozadevna izjava škofovske konference) ekumenizem utrpel hudo škodo in da nazaduje. V zvezi s Kosovom je povedal, da so tam pravoslavne Cerkve in njihova posest naenkrat bile v zemljiških knjigah zapisane kot mošeje. Problematika mešanih zakonov je tudi v verskih skupnostih aktualna. Boškovič je dejal, da ima letno okoli 150 krstov, zadnjih pet let pa nobene versko mešane poroke več: vse te se sklepajo v katoliških cerkvah. Imam Alekševič je pripomnil, da se muslimani čutijo v Sloveniji enakopravne, da je vera zasebna stvar posameznika in da noče spolitizirane Cerkve, ker to koristi le režimu. Jasno se je zoperstavil vsakemu misijoni-ziranju. V razpravi je bila poudarjena potreba po medsebojni strpnosti. Dr. Kerševan je ugotovil, da bi zaradi versko pluralistične podobe Slovenije in tudi Jugoslavije bile potrebne skupne institucije verskih skupnosti. Politične formacije verskih skupnosti pa po njegovem ogrožajo versko strpnost. Zanimiva pa je bila njegova ugotovitev, da na Kosovem grozi nevarnost militantnega islama. Nadvse zanimiv je bil tudi predlog, da bi uvedli v šole objektivno informacijo o verah, ker bi to bistveno krepilo ekumenizem oz. strpnost in dialog. To pa bi moralo pomeniti, da šola ne bi bila več domena komunistične ideologije in da verni ne bi bili več potisnjeni na rob družbe, politični programi pa da ne razbijajo te družbe, je pripomnil dr. Kovačič. Razprava za veliko Delovo mizo je potrdila, da vere in verniki v Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji vse bolj stopajo iz tabuizira-ne cone. Franc VVakounig Die Dornenblute — nova zbirka A. Kokota Dvajset let po izidu svoje prve pesniške zbirke „Zemlja molči" pri založbi Drava (zbirko je likovno opremila Zorka VVeiss), je Andrej Kokot izdal svojo drugo nemško pesniško zbirko pod naslovom „Die Dornenblute". Izšla je pri založbi Alekto, v njej pa so večinoma prevodi doslej še neobjavljenih slovenskih izvirnikov. Večino pesmi je Kokot prevedel sam, šest prevodov pa je prispeval Peter Kersche. Prva Kokotova nemška pesniška zbirka je „Die Totgeglaub-ten“ in je izšla v Darmstadtu v Nemčiji. Zbirka „Die Dornenblute" je bila javnosti predstavljena prejšnji teden v komunikacijskem centru Reitschulgasse v Celovcu. Prišlo je lepo število slovenskih in nemško govorečih prijateljev, znancev in poznavalcev Ko-kotovega pesniškega opusa, ki obsega že več kot deset samo- : . • < ‘‘‘"•k JK. stojnih zbirk (knjig) in veliko objav v domačem in mednarodnem tisku. Kokot je na predstavitvi bral iz nove zbirke in nekaj že znanih pesmi. Andrej Kokot bo iz svoje zbirke bral tudi v bolšperški galeriji „Am Rossmarkt", kjer, kot smo v NT poročali, trenutno razstavlja Ru- di Benetik, ki je „Die Dornenblute" likovno obogatil. Meseca maja pa bo pri založbi Obzorja iz Maribora in celovški Mohorjevi izšel Kokotov prevod VViplingerjevih pesmi. „Die Dornenblute" je izšla pri založbi Alekto. Njen lastnik Grat-zer se je na predstavitvi zbirke čutil očitno poklicanega številno publiko zvrha pozdraviti kot „wackere Kokot-Fans", katerih je prišlo več, kot je itak pričakoval. Takega odnosa in ..športnega" pozdrava si ne Kokot ne njegovi poslušalci niso zaslužili. Gratzer v bistvu ni vedel — ali pa se je hote sprenevedal, koga in kaj predstavlja in niti tega ni vedel, kdo je pesmi prevedel. Vem le to, da je njegova predstavitev bila malodane žaljiva, s čemer se založba Alekto prav gotovo ni pokazala v najboljši luči. Franc VVakounig OB ROBU POVEDANO Kje je bil kulturni referent? Občina Pliberk je bila sicer soprireditelj literarnega večera v Pliberku, toda na prireditvi ni bilo nobenega zastopnika iz občinskega odbora. Le EL je zastopal Jože Blažej, zaman pa so vsi obiskovalci iskali referenta za kulturo mag. Raimunda Grilca (VP). Že prej je skrbel njegov kulturni referat za razburjenje, ko je razposlal po občini izključno nemška vabila na dvojezični literarni večer. V občini Bilčovs so za prireditev pod istim geslom razposlali dvojezična vabila, mag. Raimund Grilc pa v Pliberku to očitno ne smatra za potrebno. Mag. Grilca na dvojezično branje ni bilo, dosti časa pa je imel, da je obiskal ustanovni občni zbor Kameradschaftsbun-da, ki je bil pred kratkim pri Gerdeju v Pliberku. Kultura kulturni stenogram Izšla je nova številka Celovškega Zvona; to je 1. številka v tem letu in dvaindvajseta v sedmem letu obstoja revije. Celovški Zvon bomo v eni od naslednjih številk Našega tednika obširneje predstavili. V sredo, 12. aprila, je bila na sedežu Slovenske matice zanimiva okrogla miza, za katero so razpravljali dipl. inž. Tomaž Banovec, dr. Janez Mala Čič in dr. Veljko Rus o Sloveniji v luči demografije danes in jutri. Prejšnji teden je bila v Domus slovenica na Dunaju odprta razstava slik in grafik Jože Ciuhe iz Slovenije. Razstavo sta v sodelovanju pripravila ljubljanski grafični center in tovarna pohištva Stol iz Kamnika. Prejšnji teden je v Badnu pri Dunaju bil letni zbor Izvršnega sveta Mednarodne organizacije za ljudsko umetnost (IOV). Zborovanja so se udeležile organizacije s celega sveta oz. iz 114 držav. — IOV je bila ustanovljena leta 1980 in že tri leta zatem dobila C status Unesca in je priredila vrsto kulturnih in znanstvenih simpozijev. Pred leti je na njenem zasedanju v Celovcu sodeloval tudi moški zbor SPD „Borovlje". Razpis nagrade VVilhelma Rudniggerja (VVilhelm Rudnigger-Preis) Literarni oddelek koroškega radia ORF in založbe ALEKTO, HEYN, KARNTNER DRUCK-UND VERLAGSANSTALT ter MOHORJEVA razpisujejo literarno nagrado VVilhelma Rudniggerja (VVilhelm Rudnigger-Preis). Nagrado v višini šilingov 40.000,— bomo prvič podelili novembra 1989 v okviru javne prireditve. V žiriji so zastopniki razpisovalcev nagrade. Vposlana besedila naj bodo po izročilu VVilhelma Rudniggerja zabavna, satirična, groteskna, sku-rilna in kljub temu temeljita, globoka. Spodbujajo naj k razmišljanju. Literarne zvrsti nagrada ne predpisuje, prispevki v slovenščini so zaželeni. Obseg vposlanih del naj ne bi presegal 10 tipkanih strani, delo mora biti neobjavljeno. Razpisovalci obljubljajo objavo nagrajenega dela pri eni izmed udeleženih založb ter oddajanje zaključne prireditve v radiu. Zadnji rok za letošnjo Rudnig-gerjevo nagrado: 29. september 1989. Naslov: VVilhelm Rudnigger-Preis, c/o ORF (Dr. Fred Dicker-mann), Sponheimerst rafte 13, A-9010 Klagenfurt/Celovec ali pri eni izmed udeleženih založb. Literarno branje v Pliberku: „Stavki, oblikovani iz jezikov" EBZ (center za izobraževanje odraslih) in občina Pliberk sta pretekli teden vabila na dvojezično literarno branje k Brezniku v Pliberk. Iz svojih del sta brala Gustav Januš in Gerd Jonke. Razstava v Moderni galeriji V Moderni galeriji v Ljubljani je od 4. aprila pa do 7. maja odprta retrospektivna razstava skulptur, risb in fotografij znanega avstrijskega kiparja Gerharda Mosvvit-zerja. Razstavo prirejajo Moderna galerija, Neue Galerie Gradec, koroška deželna galerija in buda-peštanski umetnostni paviljon. Že takoj prvega dne si je razstavo ogledalo veliko ljudi. Radio / Prireditve PETEK, 14. aprila Koroški liki (R. Vospernik). Jezikovni pogovor (J. Messner). Dvojezična komunikacija (F. Merkač). SOBOTA, 15. aprila Duhovni nagovor (žpk. Lovro Kassl). — Voščila (M. Hartmann). NEDELJA, 16. aprila Glasba po želji. PONEDELJEK, 17. aprila Srečanje v Železni Kapli: polkmetje in delavci. TOREK, 18. aprila Partnerski magazin iz Železne Kaple. SREDA, 19. aprila Glasbena sreda v novi obliki. Naši poslušalci predstavljajo najljubše pesmi in melodije. Tokratni gost je Anica Ressmann iz Ledine. ČETRTEK, 20. aprila Življenjski prostor Železna Kapla. Dober dan, Koroška (16. aprila 1989, FS 2, 13.00) Kaj so nam uredniki pripravili tokrat? Zapuščene kmetije. Prvi prispevek Mire Grotschnig-Ein- spieler Filmski krožek v Mladinskem domu Deželno prvenstvo šolarjev v košarki. Učenci Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu so 3. Konflikti v okolju med novim in starim časom Lea Luagrič predstavlja svojega žrebička Odlomek iz filma TEVŽEJ ■B Petek, 14. 4. Sobota, 15. 4. Nedelja, 16. 4. Ponedeljek, 17. 4. Torek, 18. 4. Sreda, 19. 4. Četrtek, 20. 4. Vreme: dež Vreme: veter Vreme: megla Vreme: veter Vreme: nestanovitno Vreme: veter Vreme: jasno Goduje: Valerijah Goduje: Helena Goduje: Bernardka Goduje: Rudolf Goduje: Elevtrlj Goduje: Erna Goduje: Teotim POMEMBNE OBLETNICE 14.-15. 4. 1942 so nacisti pregnali nad tisoč zavednih koroških Slovencev z rodnih domov 15. 4. 1889 se je rodil Franc Resman, avtor spominov „Rod pod Jepo“. 18. 4. 1882 sprejemati — Minister vse v Pražak je slovenščini odločil, da napisane je obvezno vloge, v slovenskih sodnih okrajih Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na 16. aprila 1989, 14.30^ Glavna šola Dobrla vas Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „SRCE“, Dobrla vas Nastopajo: otroške in mladinske skupine iz Celovca, Roža in Podjune Nedelja, 23. 4. 1989, 14.30 Ljudska šola Kotmara vas Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo GORJANCI, Kotmara vas PRISRČNO VABUENI! CELOVEC ŠOLANJE ZA VODITELJE SKUPIN Čas: od petka, 14. aprila, do nedelje, 16. aprila 1989 Kraj: Modestov dom v Celovcu Prireditelj: Katoliška mladina CELOVEC GOSPEL-ROCK FESTIVAL Čas: petek, 14. aprila 1989, ob 19.30. Kraj: Modestov dom v Celovcu. Igrajo: OUTI & LEE; REJOICE, Freilas-sing (Nemčija). Prireditelj: Katoliška mladina CELOVEC Mladinski dom SŠD vabi na igro Anke Kolenc .BOŽIDAR", ki bo v sredo, 19. aprila, ob 19.30 v dvorani Mladinskega doma, Mikschallee 4, v Celovcu. Nastopa Gledališka skupina GEOSS Kulturno umetniškega društva .LIPA" iz Vač pri Litiji. ŽELEZNA KAPLA II. FESTIVAL HARMONIKARJEV Čas: sobota, 15. april 1989, ob 20. uri Kraj: gostilna Podobnik v Beli pri Železni Kapli Prireditelj: Alpski klub .Obir" SELE NORČIJE V GLEDALIŠČU (Leopold Suhodolčan) Čas: nedelja, 16. 4., ob 11. uri Kraj: farna dvorana v Selah Nastopa: igralska skupina PD .Lipa" v Velikovcu Prireditelj: KPD .Planina" v Selah GLOBASNICA Premiera igre TRIDESET SEKUND LJUBEZNI (Aldo de Beneditti) Čas: nedelja, 16. 4., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Globasnici Nastopajo: igralci Slovenskega kulturnega društva v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici ŠENTJAKOB V R. DELAVNICE ..Slovenščina, moj jezik" Čas: nedelja, 16. aprila 1989, ob 14. uri Kraj: župnišče v Šentjakobu Vsebina delavnic: GLASBA — vodita Roman Verdel in Tone Bosch itz ODRSKA DEJAVNOST - vodi Franci Končan NOVINARSTVO — Hanzi Tomažič in Miha Vrbinc Prireditelj: Katoliška mladina SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon 04 63 / 32 3 85, brezplačno izposoja knjige, revije, kase-tofonske kasete in ima svoje prostore v Mladinskem domu SSD v Celovcu. Knjižnica posluje: ponedeljek in torek od 10. do 18. ure; sreda, četrtek in petek od 8. do 16. ure Knjižna zbirka ..Ilustrirana zgodovina letalstva" BOJEVNIKI NEBA: leta 1911 so Italijani v Tripolitaniji prvič uporabili novo in nenavadno orožje — letalo. Komaj tri leta pozneje so nasprotniki prvo svetovno vojno začeli že s stotinami krilatih strojev, končali pa jo z desettisoči letal nad izmučenimi bojišči. Čez pičlih dvajset let je po skrbnih pripravah in z nemškim .blitzkriegom', ki si ga brez letal ne bi bilo mogoče zamisliti, izbruhnila druga svetovna vojna. — (Slovenska izd.) — Lj.: Mladinska knjiga, 1987. — 158 str.: ilustr. ČRNE PTICE: v drugi polovici druge svetovne vojne je vojaško letalo doživelo svojo drugo mogočno preobrazbo. Na nebu je bilo vse več težkih štirimotornih bombnikov in med njimi so začeli švigati prvi reaktivci, ki so naposled propelerskim letalom v pičlih petnajstih letih ugrabili nebo in tržišče ter dosegli zmogljivosti, o kakršnih generali in piloti druge svetovne vojne niso mogli niti sanjariti. Letala so postala najpomembnejše orožje. — (Slovenska izd.) — Lj.: Mladinska knjiga, 1988. — 158 str.: ilustr. KRILA VOJNE: ni orožja, ki bi v stoletjih doživelo tako slikovit razvoj, kot so ga vojaška letala v svojih prvih tridesetih letih. Iz krhkih, neoboroženih, komaj letečih škatel iz bambusa in platna, so nastali kovinski leteči stroji, ki so bruhali ogenj. .Albatrosi' in ,spadi' in .ghote' so se v človekov spomin vtisnili v prvi svetovni vojni, .spitfiri', .messerschmitti' in ,štuke' so gospodovali na nebu v prvi polovici druge svetovne vojne. — (Slovenska izd.) — Lj.: Mladinska knjiga, 1987. — 158 str.: ilustr. LOVCI RAZDALJ: iz skromnih delavnic, kjer so nastajala prva posamična letala, so se razvile velikanske tovarne, kjer so konstruktorji iz leta v leto snovali vse boljša, vse zanesljivejša in vse dražja letala, velike množice veščih rok pa nato izdelovale stotine in tisoče teh letal. Velika imena letalskih snovalcev so se zapisovala na nebo in v nenehnem boju za obstanek tudi izginjala s tega bojišča, ki zahteva neskončno veliko poguma, znanja in tudi sreče. In tako imena, ki so bila na začetkih letalstva največja, ostajajo le še vse bolj meglen zgodovinski spomin. — (Slovenska izd.) — Lj.: Mladinska knjiga, 1988. — 159 str.: ilustr. PEKEL IZ ZRAKA: Hitlerjev .blitzkrieg' je utonil v širjavih Sovjetske zveze, japonski v širjavah Tihega oceana, med velikanskimi jatami letal, ki so se bojevala na številnih bojiščih, pa je bilo vse več zavezniških štirimotornih bombnikov, ki so dan za dnem in noč za nočjo napadali nasprotnikovo zaledje. Mineval je čas zračnih vitezov, letalo je postajalo srhljivo strateško orožje. Hirošima in Nagasaki pa svarilo za ves svet. — (Slovenska izd.) — Lj.: Mladinska knjiga, 1987. — 158 str.: ilustr. SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI: prikazuje letala današnjega časa in nakazuje letalski jutrišnji dan. Zaradi tega je aktualna, zanimiva in uporabna za ljubitelje letalske tehnike, rezervne in aktivne vojaške starešine, pripadnike službe za opazovanje in obveščanje, mlade v organizacijah za tehnično kulturo. — Lj.: Naša obramba, 1986. — 156 str.: ilustr. Izposojamo tudi slovenske vldeo-kasetel Prireditve / Razno Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na GOSTOVANJE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU od 26. do 30. aprila 1989 OTROŠKA PREDSTAVA Rdeča kapica (Jakob in VVilhelm Grimm) Priredba in pesmi: Miroslav Košuta Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija in scena: Mario Uršič Igrajo: Alda Sosič, Irena Zubalič, Drago Gorup in Franko Korošec Četrtek, 27. april 1989 ob 10. uri — Otroški vrtec v Šentpetru ob 15. uri — Otroški vrtec v Škofičah ob 17. uri — Otroški vrtec »Naš otrok" v Celovcu. Prireditelji: otroški vrtec »Naš otrok", Slomškov dom in Slovensko kulturno društvo Petek, 28. april 1989 ob 7.45 — Ljudska šola Božji grob ob 11. uri — Ljudska šola Globasnica Sobota, 29. april 1989 ob 10.30 — Glavna šola Borovlje ob 18. uri — Stara ljudska šola v Svečah. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo »Kočna" v Svečah Nedelja, 30. april 1989 ob 11. uri — Kulturni dom na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo na Radišah. ob 15. uri — Gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu. Prireditelj: Prosvetno društvo .Lipa" v Velikovcu Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na monodramo Hermanna Brocha »POVEST SLUŽKINJE ZERLINE-Priredba in režija: Žarko Petan Zerllne: Bogdana Bratuž Izvedba: Slovensko stalno gledališče, Trst Celovec Čas: četrtek, 27. april, ob 20. uri Kraj: Slomškov dom v Celovcu Prireditelja: Slovensko kulturno društvo in Slomškov dom REBRCA Čas: petek, 28. april, ob 20. uri Kraj: Mladinski center na Rebrci Prireditelj: Mladinski center na Rebrci Šentjakob Čas: četrtek, 27. april, ob 8. uri Kraj: Strokovna šola za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu ŠKOCIJAN PESMI LENČKE KUPPER Nastop otroškega in mladinskega zbora Glasbene šole Trebnje in nastop Slovenskega stalnega gledališča Trst z otroško predstavo RDEČA KAPICA (Jakob in VVilhelm Grimm) Čas: petek, 28. april, ob 16. uri Kraj: kulturni dom Kasselj v Škocijanu Zborovodkinja: Tatjana Mihelčič Klavirska spremljava: Damjana Zupan GALERIJA TINJE Razstava del Alenke Vlceljo (porcelan), do 28. aprila 1989 v petek, 28. aprila, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE SLIK AKADEMSKE SLIKARKE TINCE STEGOVEC NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel. Viktringer Ring 26. 9020 Celovec. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc Wakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec m K.at. dom prosvete Kath. Bildungsheim SODALITAS 9121 Tainach/Tinje @(0 42 39) 26 42 od petka, 14. aprila, od 14.30 ure do sobote, 15. aprila, do 17. ure Biblični seminar: NOVE POTI K SV. PISMU — NOVO POSLUŠANJE BESEDE, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. VVolfgang Langer v petek, 14. aprila, 15.—17. Popoldan za gospodinje: SPOZNANJE SAMEGA SEBE IN POZITIVNO MIŠLJENJE, nem. Predavateljica: Rosalia Stornik od sobote, 15. aprila, od 14.30 ure do nedelje, 16. aprila, do 16.30 ure PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremljevalec: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik, duhovnik od sobote, 15. aprila, od 15. ure do nedelje, 16. aprila, do 13. ure Duhovna obnova za dijakinje ženskopokllcnlh šol, nem. Voditelj: kaplan Martin VVedenig v ponedeljek, 17. aprila, 15.-18. Predavanje: RESNICA V PRAVLJICI IN V LEGENDI, nem. Predavatelj: ravn. Kurt Zisler v ponedeljek, 17. aprila, ob 19.30 uri Forum za starše: BOG, OD KATEREGA LAHKO ŽIVIM — Z OTROCI GOVORITI O BOGU, nem. Predavatelj: ravn. Kurt Zisler v soboto, 22. aprila, 9.-22. Tečaj za spretne roke: REPRODUKCIJE ZGODOVINSKIH PUNČK, nem. Voditeljica: Gertrude Klampferer v soboto, 22. aprila, 14,—18.30 Kuharski tečaj: ITALIJANSKE SPECIALITETE, nem. Voditeljica: Maria Steinbrugger Messner dobil nagrado Vstajenje za leto 1988 V ponedeljek zvečer, 10. aprila, je v Peterlinovi dvorani na sedežu Slovenske prosvete v Trstu bila prof. Janku Messnerju podeljena nagrada »Vstajenje" za leto 1988 za knjigo »Živela nemčija", ki jo je nagrajenec izdal pri založbah Drava in Partizanska knjiga prav za lansko spominsko leto. Utemeljitev za nagrado smo v Našem tedniku v celoti objavili. V okviru svečanega akta podelitve je dr. Martin Jevnikar poudaril, da nagrado, letos že 26., dobijo le zamejci in zdomci in da so zelo ponosni in veseli, da jo je tokrat dobil koroški rojak. Predstavil je nagrajenčevo literarno delo. Marjan Kravos in Ma-tejka Maver pa sta prebrala nekaj odlomkov iz »Živela nemčija". Messner se je za nagrado prisrčno zahvalil in pripomnil, da se mu zdi, kot da je s to nagrado pri tržaških zamejskih rojakih dobil domovinsko pravico. Preden je prebral nekaj aforizmov, je v kratkem eseju s svojo lastno besedno in jezikovno močjo dejal, da je čas nastopiti proti barantanju z našim jezikom in našim imenom: televizijska oddaja »Dober dan, Koroška" bi morala nositi ime „Dober dan, koroški Slovenci". V diskusiji se je oglasil pisatelj Alojz Rebula in dejal, da ga knjiga pretresa in da sta z Messnerjem na istem duhovnem meridianu vrednote, kot je to zvestoba narodu. In prav to omogoča srečanja onkraj vseh ideoloških razlik. Tudi ta veliki sodobni tržaški pisatelj je poudaril, da bi Slovenija morala do zamejcev končno pokazati in razviti »materinski" odnos. Podelitve nagrade, ki jo je denarno podprla Posojilnica Opčine, se je udeležilo veliko ljubiteljev literature in jasno, da se je po »uradnem" delu razvila zelo živahna razprava o raznoraznih vprašanjih, ki zadevajo zamejce. Franc VVakounig PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo NT! Oglašam se vam iz matične domovine. Vsak teden čakam na vaš časopis! Preberem ga od prve do zadnje vrstice! Iz njega izvem marsikaj (zame zanimivega), česar naši časopisi ne prinašajo. Tako sem pred petimi leti v vašem NT prebrala vest, da je na olimpijskih igrah v Sarajevu Bojan Križaj v imenu vseh udeležencev-športnikov olimpiade zaprisegel v slovenskem jeziku in je tako slovenščina obšla ves sveti Mimogrede: naš Bojan je res kremenit Slovenecl Ko pa je lani papež obiskal Krko (prenos njegovega obiska sem gledala po TV) ter spregovoril v slovenskem jeziku, sem jokala od veselja! Med drugim ste pisali o naši Mojci Drčar-Murko, slovenski novinarki. Imenitna predsednica slovenske vlade bi bila, če bi bila izbrana! Večkrat obiščem vaše kraje. Bila sem na Obirju, kjer je pod njim (na 1000 m) slovenska domačija, kjer domači še marnjajo po naše. Bila sem tudi v Železni Kapli ter v Gregoričevi slovenski gostilni v Juenni pri Globasnici. Šla sem pod goro Peco k spomeniku Peršmanovih žrtev. O dogodkih pri Peršmanovih, kjer se je tik pred koncem druge svetovne vojne zgodil grozovit zločin. O tem dogodku nam je spregovoril predsednik koroških partizanov Lutz. Pred petnajstimi leti pa so nas Velenjčane obiskali koroški Slovenci. Ob tisti priložnosti so mi podarili priponko: .Tujec v svoji domovini'. Simbolično za nas, živeče v Sloveniji! Čestitam vam, vsem naprednim koroškim Slovencem, ki se tako vneto bojujete za svoje narodnostne pravice in še po sedemdesetih letih plebiscita ohranjate naš lep slovenski jezik." Prilike pa so takšne, da tudi nam v matični domovini ni lahko! Tolažimo se s tem, da smo letos Slovenci strnili svoje vrste! Prenos protesta preko TV (Slovenci smo bili podpisniki), kjer smo protestirali proti izrednim razmeram na Kosovu, nas Slovence ohrabruje! TV je protest prenašala iz Cankarjevega doma. Uredništvu Našega tednika želim obilo uspehov pri plemenitem delu! Nežka Tanšek, T. Velenje P. S. Željam za vaše delo se pridružuje vaša naročnica Olga Pustatičnik. K pismu bralca o slovenski tv oddaji S čudnimi občutki sem prebral v SV in NT v preteklem tednu .Pismo gledalca in bralca' prof. Janka Messnerja o slovenski televizijski oddajni seriji .Dober dan, Koroška". Ti moji občutki se porajajo iz dveh virov: Sprva se mi zdi avtorjeva pripomba, ki jo navidezno duhovito kar dvakrat podčrta, da namreč oddaja na more nositi imena .Dober dan, Koroška", ker Koroška nima oči in ušes, povsem naivna in dlakocepska. Avtor Janko Messner dobro ve, da pozna literarna teorija t. i. personifikacijo, t. i. metaforično izražanje. Iz njegovih lastnih del je moč našteti več primerov za tako metaforiko. Čemu torej tako sprenevedanje? Drugič: Od pamtiveka se borimo koroški Slovenci, da nas sosed v deželi in državi prizna kot enakopravne deželane in državljane. Ničkolikokrat se pri javnih razpravah, polemičnih zapisih in še kje dogaja, da sosedova terminologija razlikuje med Korošcem (teh bin ein echter Karnt-ner) in Slovencem. Tudi Janku Messnerju se je to pri javnih nastopih prav gotovo zgodilo. Verjetno ni odgovoril na taka .diferenciranja" drugače kakor s pripombo, da smo tudi Slovenci Korošci z nedeljivo domovinsko pravico v tej deželi pod Peco in Dobračem. Okusi so gotovo različni, a meni se je prav naziv .Dober dan, Koroška" prikradel v srce kot nadvse primerna metafora za naše nič manj pristno in zakoreninjeno koroštvo. In še pripomba na račun uredništva Slovenskega vestnika. Če pozorni bralec primerja poročanje o tako imenovanem Radio UFO v predvolilnih dneh s poročanjem o slovenskem televizijskem sporedu ORF-a, bo ugotovili močne razlike. UFO, ki je bil, kakor je pokazal volilni rezultat, spredaj in zadaj antiproduktiven, diletantsko narejen in politično pristranski, je v SV odmeval v samih superlativih, za odmeve o resničnem napredku v odnosu javnih ustanov do koroških Slovencev pa tega vsekakor ne moremo trditi. Koroški Slovenci kar radi ravnamo po geslu:. Prav se godi očetu, če mi odmrznejo prsti, zakaj mi pa ne kupi rokavic." Ali se bomo navadili — ob vsej kritičnosti, ki je nadvse potrebna — tudi urejenejših odnosov do naše stvarnosti? Dr. Reginatd Vospernik, Podravlje Šport Smučarski skoki Martin VViegele je postal novi koroški mladinski prvak Koroško prvenstvo: Martin VViegele mladinski prvak V okviru Austria-cupa v Eisen-erzu je bilo letošnje koroško prvenstvo. Zahomčani so na tem prvenstvu kar jasno odnesli prva mesta in so kljub slabim snežnim razmeram v tej sezoni dobro zaključili tekmovalno sezono. Austrla cup: Mladinci I: 1. Gunther Kaiser, 3. Christian Moser, 12. Peter Rausch, 21. Christopher Knes; Mladinci II: 6. Martin VViegele, 8. Hervvig Millonig, 10. Hannes Frank; šolarji I: 17. Robert Moser; Šolarji II: 5 Thomas Kuglitsch, 15. Manfred Schnabl. V skupnem seštevku je v Austria-cupu zmagal pri šolarjih Thomas Kuglitsch, na 20. mesto pa se je uvrstil Manfred Schnabl. Koroško prvenstvo — rezultati: Mladinci I: 1. Gunther Kaiser, 2. Christian Moser; Mladinci II: 1. Martin VViegele, 2. Hervvig Millonig, 3. Hannes Frank. Franci VViegele na Finskem zelo uspešen Kot zaključek letošnje sezone je bil Franci VViegele še na tekmovanjih na Finskem. 30. marca je v mednarodni konkurenci dosegel 3. mesto, 2. aprila pa je potem dosegel celo zmago in eno 3. mesto. To je bil za Francija gotovo dober zaključek sezone, ki da tudi za bodoče spet upanje in samozavest. Ani Miiller in Erich Kokaly zmagala Na 11. mednarodnem kros-teku v Gospe Sveti sta Ani Muller in Erich Kokaly (oba DSG Podgorje) odnesla zmagi. Rezultati: Ženske: 1. Ani Muller 44:14,26; 2. Hedvika Blatnik (YU) 59:52,96; Moški: 1. Erick Kokaly 38:39,74; 2. Marjan Žiberna (Ljubljana) 39:46,63. Košarka: Slovenska gimnazija na 3. mestu Na letošnjem košarkarskem prvenstvu glavnih šol in gimnazij za t. i. „Schulmilchcup“ je Slovenska gimnazija dosegla ob koncu odlično 3. mesto. Šele v finalu so dijaki Slovenske gimnazije podlegli poznejšemu zmagovalcu Ra-dentheinu, ki ima v svojih vrstah celo igralca avstrijske reprezentance. Moštvo trenerja prof. Antona Malleja pa igra tudi na klubskem koroškem prvenstvu in je v prvih štirih tekmah odneslo kar štiri zmage in vodi na lestvici. Naslednjo prvenstveno tekmo bo Slovenska gimnazija odigrala naslednji ponedeljek proti Regeneri-nu, Celovec. Trener Fera sam dal krasen zadetek Podkrnos — DSG Sele 0:2 (0:1) Sele: Milan Draže 4, Kulmesch 4, Mak 3, Stanko 4, Užnik 4, O raže Zdr. 3, Čertov 4, Fera 4, VVieser 3, A. Draže 4, N. Hribernik 3. Podkrnos, 150 gledalcev Sodnik: Zanin (dober) Strelca: Stanko (15.), Fera (80.). V Podkrnosu so bili Selani jasno boljše moštvo, predvsem v prvem polčasu so bili v terenski premoči. Po polčasu pa so imeli Selani nekoliko slabšo fazo, proti koncu pa so zopet našli do igre in zasluženo zmagali 2:0. Bodo Selani v nedeljo slavili prvo zmago na domačih tleh? Nasprotnik je tokrat moštvo iz Velikovca, ki je konec tedna premagalo Globasnico z 2:0. Velikovec je trenutno uvrščen na drugem mestu na lestvici, zaostaja pa že s petimi točkami za Žrelcem. Zato bodo gostje igrali prav gotovo s polno paro, kajti če izgubijo v Selah, so zaigrali vse možnosti. Zmaga za Selane pa bi pomenila, da se zopet lahko izboljšajo na lestvici. Sodnik Schatz bil na strani domačinov Velikovec — Globasnica 2:0 (2:0) Globasnica: Lipušek 2, Vugrinec 3, Hutter 3, Schatz 2, Micheu 2, E. Pajančič 2, J. Micheu 3, Elbe 2, Gregorič 3, Thonhofer 2, S. Pajančič 2. Velikovec, 200 gledalcev Sodnik: Schatz (zelo slab) Strelca: Marin (48.) in Modre (60.). Na zelo srečen način in z veliko pomočjo sodnika Schatza, so tokrat prišli do točk Velikovčani. Globaški napadalec Gregorič je dvakrat prodrl v kazenski prostor, kjer ga je nasprotnik ustavil le še s prekrškom, sodnik pa obakrat ni prisodil enjastmetrovke. Pri drugem zadetku, ki so ga dali domačini, pa je sodnik prav tako prezrl prekršek nad vratarjem. Konec tedna Grebinj v Globasnici! Zelo kompaktno in tehnično dobro moštvo pa so Grebinjčani, ki gostujejo konec tedna v Globasnici. Trener igralec Vugrinec pred tekmo: „Zame je moštvo iz Gre-binja druga najmočnejša ekipa za Žrelcem. Prav gotovo so gostje v tej tekmi favoriti; če nam bo uspelo osvojiti vsaj točko, bi bil že zadovoljen." Bo ŠulOP rešil v V nedeljo bo v Šentlenartu igral spet za Šmihel legionar Šuler, ki^ je dolga leta zelo uspešno igral za Šmihel. Šuler je lani igral na Rudi in se je tam poškodoval, zato tam ni dobil več nove pogodbe. Zato so ga dali Šmihelu nazaj. Šuler je zdaj spet ozdravel in bo lahko že v nedeljo igral namesto Djuriča, ki do danes ni prinesel tega, kar so Šmihelčani pričakovali. Šuler je igral že preteklo kolo v rezervi, ki je zmagala proti Treibachu 4:0. Šmihel — Treibach 1:2 (0:1) Šmihel: Leitgeb 4, W. Berchtold 3, W. Krausler 4, H. Krausler 4, Šumnik 3, F. Golautschnig 3, Mot-schilnig 3, Buchvvald 3, Gross 3, St. Blažej 3, A. Blažej 2 (70. Grobelnik 0). Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Benko (dober) Strelci: Motschilnik (80.) oz. A. Par (7.) in Bucher (60.). Proti Treibachu so se Šmihelčani zelo borili, toda vratar Raab je onemogočil Šmihelčanom zmago. Moštvo se je sicer zelo trudilo, toda to je bilo očitno še premalo. V 80. minuti je Močilnik dal sicer še zadetek za Šmihel, toda bilo je tokrat že prepozno. Bilčovs tokrat brez sreče Lendorf — Bilčovs 2:1 (0:1) Bilčovs: Schaunig 3, Maierhofer 3, Schlemltz 4, Partl 4, F. Ouant-schnig 3, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 4, A. Ouantschnig 3, Stojilkovsky 2, J. Kuess 4. Lendorf, 300 gledalcev Sodnik: Rupitsch (zelo dober) Strelci: Pirker (57.), Printschler (84.) oz. Ogris (32.). V Lendorfu so tokrat manjkali kar štirje standardni igralci bilčovškega moštva. V 32. minuti pa je presenetljivo povedel na 1:0 Vincenc Ogris. Bilčovščani pa so bili v tej tekmi boljše moštvo, na žalost jim pa tokrat sreča ni bila naklonjena. Izpustili so zelo lepe možnosti, katerih je bilo tokrat dosti, da bi lahko predčasno odločili tekmo. Moštvo iz Bač pa je naslednji nasprotnik Bilčovščanov. Sekcijski vodja Bilčovščanov Haslauer je pred tekmo optimističen in pravi: „Ne verjamem, da bomo imeli tudi tokrat toliko smole kakor v Lendorfu, kjer smo bili 90 minut boljši." Kako se Bilčovs lahko reši izpada? Koliko točk še potrebuje Bilčovs za rešilno 11. mesto? V sezoni 1987 / 88 so se Bilčovščani uvrstili na rešilno 11. mesto z 22 točkami. Letos pa bo prav tako potrebno približno isto število točk. Joži Partl, obrambni igralec Bilčovščanov je Našemu tedniku nakazal, kako se je še možno rešiti izpada. Seveda pa so on in vsi ostali igralci prepričani, da bo Bilčovs ostal v podligi. Bilčovs — Baško jezero 2:0 (2 točki) Dellach — Bilčovs 0:1 (2 točki) Bilčovs — ASV Lienz 2:1 (2 točki) Treffen — Bilčovs 1:1 (1 točka) Bilčovs — Šentjakob 1:1 (1 točka) VVeiGenstein — Bilčovs 2:2 (1 točka) Bilčovs — Sachsenburg 3:1 (2 točki) Brnca - Bilčovs 2:0 (0 točk) Bilčovs — Irschen 0:1 (0 točk) 13 + 11 - 24 točk Odbojka: play-off ATSC Celovec — SK Aich / Dob 0:3 (8:15; 6:15; 5:15) V drugi tekmi v play-offu so Dobljani slavili jasno zmago. V petek pa zdaj čaka Dobljane odločilna tekma proti VBK VVolfsberg. Dr. Ramšak, Kreutz, Hanser in Lojze Sadjak v reprezentanci V nedeljo bo šla koroška nogometna reprezentanca na priprave na Madžarsko. 20-članski kader, v katerem so tudi trije igralci SAK, se bo pripravil na zadnje tekme zveznega prvenstva. Šport 900 gledalcev na tekmi SAK — Pliberk Hanser igral bolan, Hober ni oddal žoge — logičen izid 0:0 Cilj SAK je bil sicer zmaga, toda ob koncu so morali biti slovenski atletiki tudi s točko zadovoljni. Veliki adut SAK Arthur Hanser je nastopil z vročino in je le v tem lahko izpolnil svojo nalogo, da so ga Pliberčani 90. minut pozorno stražili. SAK — PLIBERK 0:0 SAK: Dalanovič 4, Štern 4, A. Sadjak 4, F. Sadjak 4, Kreutz 4, Kunčič 2, Blajs 4, Čertov 4 (46. Galo 2), Florjančič 3 (70. Gorenschek 0), Hanser 2, Burger 3; Pliberk: Matschek 4, Liesnlg 4, Terčič 4, Lopinsky 4, Hutter 0 (23. Chr. Matschek 3), Dlopst 3, Ram-schak 4, VVolbl 3, Pachoinig 3. Hober 4, Škof 3; Igrišče ASV, 900 gledalcev Sodnik: Aichholzer (dober) 11. oz. 12. derbi (ena tekma je bila prekinjena) med SAK in Pliberkom se je končala pred 900 gledalci v Celovcu brez zadetkov. Gotovo ta tekma ni bila ravno največja reklama za nogomet, saj so si gledalci po zadnjih tekmah pričakovali več. Toda po plohi se vreme vedno nekoliko pomiri, tako je bilo tudi v tej tekmi. Le redko je bilo videti večjih prekrškov, obe moštvi sta se koncentrirali bolj na defenzivo, da ne bi dobili zadetka. Tako je bil logični izid 0:0, ki sicer ni zadovoljil številnih gledalcev, pomiril pa je duhove na obeh straneh. Pred golom so bili Pliberčani s Hoberjem bolj nevarni, toda „majhni“ Hober se je izkazal kot prevelik egoist, saj bi lahko z bolj premišljeno igro pred golom oddal soigralcem žogo, ki so bili v boljši poziciji. Res prave možnosti tako tudi Pliberčani niso imeli, eden najboljših tokrat pa je bil trener dr. Ivan Ramšak sam. Pri SAK pa je bil najboljši del moštva spet enkrat obramba, ki že v drugi tekmi letos ni dobila zadetka. Za lep in ..prazničen" okvirje poskrbela pred tekmo in v odmoru godba na pihala KPD iz Šmihela. Koroška liga: 1. Lienz 17 10 S 2 34:13 25 2. Trg 17 7 8 2 33:14 22 3. SAK 17 7 7 3 26:13 21 4. Breže 17 7 7 3 32:20 21 5. Pliberk 17 6 7 4 27:17 19 6. VVolfsb. 17 7 4 6 22:22 18 7. Matrei 17 7 4 6 20:29 18 8. Borovlje 17 7 2 8 25:21 16 9. Šentvid 17 5 6 6 16:15 16 10. vsv 17 5 6 6 18:19 16 11. VVietersd. 17 6 4 7 28:36 16 12. Molltal 17 5 5 7 23:30 15 13. Šmohor 17 2 5 10 19:35 9 14. Magdalen 17 1 4 12 12:51 6 Richard Burgerje proti Pliberku dobil že 4. rumeni karton in zdaj v Šmohorju ne bo smel igrati. Desno Pliberški kapetan „Čarll“ Liesnig, ki je dobro organiziral obrambo. SAK — Pliberk rez. 3:1 (1:0) Gole: Pasterk 2, Thaler oz. Riedl II. moštvo SAK je tudi v 21. tekmi po vrsti ostalo nepremagano in zdaj vodi že s tremi točkami na Trg in s petimi na Matrei. SAK — SV Šentvid šol. 2:2 Koncilija in Fera SAK — KAC pion. 4:0 Draže 2, Možina, Kristijan Podliga vzhod: 1. Treibach 17 11 2 4 53:24 24 2. Klopinj 17 10 4 3 19:11 24 3. Liebenfels 17 10 2 5 35:25 22 4. Dobrla vas 17 8 6 3 29:19 22 5. Šentlenart 17 7 6 4 35:25 20 6. Šentandražl 7 7 6 4 28:21 20 7. Žitara vas 17 8 3 6 28:15 19 8. Mostič 17 6 5 6 27:18 17 9. ASV 17 7 3 7 19:18 17 10. Frantsch. 17 6 3 8 24:27 15 11. ASK/EDV 17 6 2 9 24:26 14 12. Ruda 17 6 2 9 22:24 14 13. Šmihel 17 3 4 io 17:31 10 14. Šentvid 17 0 0 17 4:80 0 Branilec SAK Lojze Sadjak je bil tudi tokrat gospodar v obrambi SAK. Desno Dlopst, levo VVolbl. Foto: Fera Kaj pravita predsednika k derbiju? Štefan Liesnig, novi predsednik SVG Pliberk: Tudi v bodoče si želim takih tekem, ki so zelo športne in brez večjih prekrškov. Zdelo se mi je, da smo bili v sredini boljše moštvo, zato sem po tekmi le nekoliko žaloval za „izgubljeno" točko. Zdaj pa bomo skušali zato premagati Breže / Friesach. Dr. Roland Grilc, predsednik SAK: Seveda smo si tokrat pričakovali zmago, to tudi zaradi tega, ker je prišlo takšno število gledalcev na tekmo. Kljub temu pa smo zadovoljni, ker smo zdaj na 3. mestu. V naslednji tekmi doma proti Magdalenu v 14 dneh pa bodo gledalci gotovo videli več zadetkov. Mesec po operaciji je Tonči Blajs že igral: Jagodič: Vsa čast njemu in zdravniku! 7. marca je mladi igralec SAK Tonči Blajs na pripravah v Umagu padel s steklenico v roki in si prerezal dve kiti na desni roki ter živce polovice desne roke. Še istega dne so ga zdravniki v Izoli operirali in, kakor se je izkazalo, izredno uspešno. Tonči je igral pretekli teden že proti Pliberku. Po poškodbi Blajsa so si pri SAK delali seveda velike skrbi za zdravje mladega nogometaša. Takoj po nezgodi v hotelu v Umagu ga je vratar Ljubiša Dalanovič peljal v klinični center v Izolo, kjer je Tončija takoj operiral mikrokirurg in kakor se je že mesec nato izkazalo, zelo uspešno. Na vsak način je bila to zelo komplicirana operacija, je dejal maser SAK „Didi" Magerle, ki je prepričan, da take operacije ne znajo izpeljati v vsaki bolnici, tudi ne v Avstriji. Pretekli teden je Tonči potem že pričel s treningom in je prvič igral že proti Pliberku. „Tega nihče ni pričakoval," tako Jagodič, ki se je posebno veselil, da je Tonči spet zdrav. Jagodič: „Ne gre mi za to, da lahko spet igra, ampak da je res spet zdrav." Da je Tonči res spet čisto stari, pa je pretekli teden prepričal gotovo vseh 900 gledalcev, ki gotovo niso vedeli, kako težko pot je moral mladi nogometaš v zadnjem mesecu prehoditi. Podliga zahod: 1. Irschen 17 10 4 3 39:18 24 2. Brnca 17 10 2 5 26:18 22 3. Rožek 17 8 6 3 23:17 22 4. Sachsenb. 17 7 7 3 33:26 21 5. Radentheinl 7 7 5 5 33:23 19 6. Lendorf 17 5 6 6 32:31 16 7. Treffen 17 5 6 6 22:22 16 8. Lienz 17 5 6 6 13:14 16 9. Bače 17 7 2 8 23:29 16 10. Šentjakob 17 6 4 7 22:35 16 11. VVeiBenst. 17 5 5 7 16:24 15 12. Vernberk 17 6 2 9 29:32 14 13. Bilčovs 17 3 7 7 16:24 13 14. Dellach 17 3 2 12 19:33 8 1. razred D: 1. Žrelec 17 12 4 1 45:14 28 2. Velikovec 17 9 5 3 27:16 23 3. Grebinj 17 8 S 4 37:26 21 4. Železna K. 1 7 9 3 5 30:22 21 5. Metlova 17 6 6 5 21:24 18 6. Sinča vas 17 6 5 6 26:24 17 7. Sele 17 7 3 7 27:30 17 8. Šentpavel 17 6 4 7 33:36 16 9. Globasnica 17 6 4 7 24:28 16 10. Reichenf. 17 6 3 8 21:22 15 11. KAC 17 4 6 7 15:17 14 12. Podkrnos 17 3 7 7 15:23 13 13. Galicija 17 5 1 11 16:31 11 14. Tinje 17 3 2 12 18:42 8 Petje samo je premalo, da bi dobil občutek enakopravnosti" 80-letnica SRD „Edinost“ V ŠKOFIČAH V preurejenih društvenih prostorih nad škofiško Posojilnico so društveniki SPD „Edinost“ praznovali minulo soboto, 8. aprila, 80-letnico svoje kulturne ustanove. Predsednica društva Magda Errenst je v svojem pozdravnem govoru dejala, da so morali škof iški društveniki ugotoviti, da je petje samo premalo, da bi Slovenci v Škofičah dobili občutek enakopravnosti v občini. „Morda smo v preteklosti premalo razmišljali, kako bi naše težave in želje predstavili nemško govorečim v občini. Po drugi strani pa smo bili prizadeti, ker z njihove strani nismo čutili pripravljenosti za skupno kulturno ustvarjanje. Vendar mislim, da smo z delovanjem vrtca te pregraje zmanjšali in da danes tudi marsikateri nemško govoreči občan misli drugače in da se s tem odstranjujejo predsodki proti Slovencem,“ tako Magda Errenst. V smislu sodelovanja in do- rišče v Hesselberg. Kot je bilo brega sožitja med obema narodnostnima skupinama v Škofičah so društveniki ..Edinosti" povabili k praznovanju 80-let-nice svojega obstoja nemško govorečega občana, umetnika Hescha, ki je ob tej priložnosti razstavil svoje časovno-kritične slike. Umetnine, ki so po tehniki izvrstni akvareli, slike na olju in mešane tehnike, izražajo odnos slikarja do okolja in so poziv, da leži bodočnost človeštva v naših rokah. Po pozdravni pesmi domačega mešanega pevskega zbora SRD .Edinost" v Škofičah pod vodstvom Simone Rovšek so društveniki pripravili zgodovinski pregled društvene dejavnosti, katerega so popestrili z diapozitivi in starimi posnetki pesmi, katere so svojčas peli v Škofičah. Zgodovina društva je bila vsekakor dokaz pestre kulturne dejavnosti, ki je očitno vedno bolj cvetela v časih stiske. Tako je segal pregled od prijetnih in veselih doživetij društ-venikov tja do grenkih ur izseljevanja članov društva v tabo- povedano, je bila vedno v ospredju vedno skrb za ohranjevanje slovenske narodne pesmi, v prvi vrsti pa seveda skrb za ohranitev slovenskega jezika. Med zasluženimi in vodilnimi društveniki je Magda Errenst imenovala Hanzija Aichholzerja, Toneja Umeka, Mira in Slavko Miškulnik, Andreja Andervvalda, Lovra Kra-merja-Janšeja, Korija Perča, Hermana Jagerja in druge. Kulturna dejavnost škofiških društvenikov je obsegala odrsko dejavnost, zborovsko petje mešanega in moškega pevskega zbora, aktivnosti tamburašev, delovanje otroškega zbora in pa izobraževalne tečaje, kot je to npr. bil šivalni tečaj za žene. Kulturni spored večera so oblikovali Daniela Errenst in Mitja Rovšek, ki sta ob spremljavi tria Rož navdušila publiko s pesmijo v domačem narečju „Hej, juhej, to so Škuefče". Nadalje fantovska skupina .Vaščana pojo" iz Zgornje vešče, pod vodstvom prof. Kovačiča, ki je s svojo duhovitostjo Nastopil je tudi trio „Rož“ iz Škofič s pevkami in pevci Slavnostna prireditev v Škofičah je bila odlično obiskana. ponovno dokazala, da je res tako, kot sami pravijo, namreč, da so lahko za dobiti, a težko za spraviti domov. Še kar dobro, da imajo Vaščani naštudiranih toliko pesmi, da se jim ne more zgoditi, da bi jim zmanjkalo pesmi, ko jih publika sploh noče več pustiti z odra. Pravi užitek je videti, kako hitro so Vaščani na vsakem odru doma in kako znajo navdušiti s svojim simpatičnim načinom vsako publiko. Prireditev je zaključil domači ansambel .Trio Rož" z mednarodnimi in zabavnimi pesmimi. Društvenikom iz Škofič je vsekakor uspelo privabiti na jubilejni koncert lepo število prijateljev domače pesmi in zastopnikov iz kulturnega in političnega življenja. Tako so se udeležili prireditve tudi predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, škofiški župan VVrulich, podpredsednik NSKS dipl. trg, Janko Urank, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser; predsednik SPZ Tomi Ogris pa je društvenikom izrekel čestitke ob visokem jubileju in jim je zaželel za bodočnost mnogo uspeha pri kulturnem ustvarjanju. Velja, da se pridružimo številnim čestitkam in želimo društvenikom v Škofičah, da bi v novem, prijetnem domu ustvarili vzdušje, ki bo pritegnilo čim več ljudi. Heidi Stingler