v^h VALVASORJEVA KNJIŽNICA DOLENJSKA BANKA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ naš glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 14 . LETO XVI • 12. APRILA 1995 • Poštnina plačana cena: 100 SIT %/nio* OBMOČNA ENOTA KRŠKO Velik uspeh krškega športa KoSarkasi Inlerierja in strelci SD Leskovec prvoligaši Krški športniki, ki so v zadnjih letih dosegali odlične rezultate v različnih športnih panogah, so letos dosegli vrhunec. Igralcem KK Interierja in strelcem SD Leskovec se je že dve koli pred koncem tekmovanja uspelo uvrstiti v prvo slovensko košarkaško ligo oziroma v prvo strelsko ligo. Leskovški strelci so svoj uspeh dosegli kot edina nepora-žena ekipa v vseh treh slovenskih strelskih ligah. Uspeh obeh ekip ni od danes. Pri košarkaših sega v dni, ko so se kot ekipa Podbočja prebijali iz anonimnosti, pa do danes, ko nastopajo za ekipo KK Interier in so po ocenah strokovnjakov ena najmočnejših ekip v Sloveniji. Potemtakem je njihov uspeh v košarkaških krogih pričakovan. Nepričakovano pa so se v najvišji razred uvrstili leskovški strelci, ki so načrtovali napredek v prihodnjih sezonah, vendar pa jim je s kakovostnim delom to uspelo že letos. Njihov pokrovitelj v ligaškem tekmovanju je bilo pleskarstvo Mirt iz Leskovca oziroma Tone Mirt. Kot kaže, pa uspehov krških športnikov še ni konec. Velike možnosti za uvrstitev v prvo slovensko rokometno ligo imajo tudi rokometaši Interierja, ki se v teh dneh borijo za napredovanje. (Jože Arh, foto Cole) Podeljena priznanja Civilne zaščite Brežice, 4. aprila - Brežiški župan Jože Avšič in poveljnica Občinskega štaba civilne zaščite Vladka Kežman sta v torek sklicala skupni sestanek članov OŠCZ in predstavnikov občinske uprave. Zbranim je spregovoril tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo in poveljnik republiške sestave civilne zaščite Miran Bogataj, ki je predstavil vlogo civilne zaščite v lokalni samoupravi. Miran Bogataj je poudaril, da v zadnjem času postaja civilna zaščita bolj samostojna, kajti ni več v tako močni povezavi z obrambnim ministrstvom kot v preteklosti. Trenutno je v Sloveniji organiziranih 13 regijskih uprav civilne zaščite, znotraj katerih pa se razvijajo operativne enote za reševanje in zaščito. V drugem delu sestanka so bila iz rok Mirana Bogataja podeljena državna priznanja za prizadevno delo v civilni zaščiti. Marjan Arnšek je prejel plaketo civilne zaščite, Ivan Lapuh zlati znak, Terezija Pangerčič pa srebrni znak civilne zaščite. Občinsko priznanje in zahvalo za delo pa so prejeli Vili Zupančič, Peter Huis, Zdravko Kuharic, Stanislav Erlah in Slobodan Sokolovič. (Galex) (iN KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ~rwrfw% POSIlDNtiK* HlJA 4.*. Bftežice Trg Izgnancev I« t«. 060S 62-236 fax 06O8 62852 LJUBLJANA Skw«nska cesta 54 teL 061 33-»-55 fax 061 B3-I3-47 Dunajska cesta 22 t€L OSI 31-80-77 MARIBOR CEUC Partizanska c 34 LjuUjanska C 3a ta- 062 29-460 ta 063 28-936 fax 062 29-460 fax 063 1*11625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od S' do /9' In na vseh enotah poštel t*OOBLA^ENA INVECTKUSKA OKUŽBA VSEM BRALCEM NAŠEGA GLASA ŽELIM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO LEPEGA DOŽIVETJA. JANEZ ZORKO Miran Bogataj med člani občinskega štaba civilne zaščite. Prisoten je bil tudi vodja Uprave za obrambo Krško Damjan Lah. Vsem bralcem želimo lep konec velikega tedna. Pozabite za trenutek na denar ari vsakdanje pehanje za posvetnim, * Preživite nekaj Slovesnih trenutkov z ljudmi, kijih imate radi, ki vas nosijo v t srcu, m pomislite tudi na one, ki so sami. UREDNIŠTVO Kako smo lahko boljši od Amerika je sicer velika in bogata dežela, a zdravje je v njej vseeno skoraj blagoslov. Drage zdravniške storitve so na voljo le bogatim in tistim, ki zmorejo plačati vsaj zavarovalno polico. Zanjo garajo pol življenja. Tam ponekod nimajo zdravnika niti v krogu stotih milj, vendar ta prileti tudi z letalom, če je treba. Deluje tudi sistem družinskega zdravnika. Za razliko od njih je naša oblast zgradila zdravstvene postaje skoraj v vsakem trgu. Sedaj pa nam kronično primankuje denarja za njihovo vzdrževanje, za nabavo osnovne medicinske opreme, zdravil in celo higienskih potrebščin, da o plačah za osebje niti ne govorimo. Če bomo vse to hoteli urediti, bo treba verjetno obnoviti samoprispevke, s katerimi so krajani gradili zdravstvene postaje. Samo namenski tolarji - spričo tolikšnih interesentov za deleže v proračunu - ne bodo zadostovali. Ob uspehih naših strokovnjakov, ki obvladajo najsodobnejše dosežke medicinske znanosti, se nam hkrati pojavljajo (ponovno!) bolezni, za katere smo svojčas dolžili revščino. Ne gre le za TBC in podobne nadloge, ampak tudi za debelost, ki izvira iz preobilne, nezdrave, enolične, cenene prehrane in ki pogojuje bolezni ožilja. Gre tudi za slab zrak, ki ga vdihavamo, ker ni sredstev za čistilne naprave, za vodo, polno kemikalij, in za vse ostalo, kar na človeški organizem vpliva iz okolja. Nenazadnje gre tudi za to, da proračun preveč zahteva od svojih monopolov: tobaka in alkohola. Kaj narediti zoper tovrstne težave!? Težko bi našli dovolj pametno glavo, ki bi rešila že najmanjši problem: denar. Kje je šele način, s katerim bi nas učinkovito prepričali, naj se odločamo za vse, kar je zdravega, in zavračamo vse nezdravo. Morda bi po obdobju "zdravstveno postajo v vsak večji kraj" prešli na "dovolj veliko telovadnico v vsako šolo in dovolj telovadbe vsakemu šolarju in otroku kar tako". Toliko dovolj, da bo, gibanje postalo samoumevna navada in potreba ljudem tudi, ko odrastejo. To: nacionalna filozofija športa, gibanja, zdrave prehrane in vitkosti! T« bi bil kar pravšnji cilj svetovnega dne zdravja! Od proračuna ne terja veliko denarja, ampak le reorganizacijo in prizadevanje. (Ika) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! H AŠ GLAS V BREŽICAH Obveščamo vse svoje bralce, da je NAŠ GLAS odprl pisarno tudi v Brežicah. Najdete nas na Cesti prvih borcev 11. To je stavba nasproti brežiške občine, ki ima v pritličju prehod, skozenj pa pridete na dvorišče. Tam nas boste našli (v začetku) vsak delavnik med 9. in 11. uro, ob torkih pa med 13. in 15.30 uro. Sporočilo nam lahko pustite tudi na telefonski številki 0608/62-641. Veselimo se srečanja z vami! U DRUGA STRAN NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 J OB SVETOVNEN DNEVU ROMOV Mednarodni dan Romov je tudi za slovenske Rome dan, ko se spomnijo, da pripadajo veliki skupnosti, ki se je v davnih časih razšla po svetu. Del te skupine se je ustavil v slovenskem prostoru in do današnjega dne uspel ohraniti svoj jezik, navade, tradicijo in način življenja. Beseda Rom ali Cigan nas takoj asocira na bedna in getoizirana romska naselja, na tatvine in rope, na obiskovalce smetišč in posod za odpadke, na bosonoge, črnooke in kuštrave otroke, na kričeče pisana oblačila, na Romke s culami in otroki v naročjih, na mnoge prosilce socialne pomoči pred občinskimi in socialnimi pisarnami. Nikoli se ne vprašamo, ali smo kot ljudje in državljani te države storili dovolj, da bi ta skupnost, ki je naša realnost in vsakdanjost, začela živeti dostojno, človeka vredno življenje, ne da bi se odpovedala svojemu jeziku, kulturi in načinu življenja. Ne moremo pa trditi, da za zaščito rbmske skupnosti nismo naredili nič. Res je, da so Romi, ki živijo v Posavju, v zelo težkem položaju, saj večina nima zagotovljenih rl^i osnovnih pogojev za preživljanje in bivanje. In šele, ko bomo zagotovili vsaj za silo urejena romska naselja, ki ne bodo na "tuji" zemlji in bo vanje mogoče napeljati elektriko in vodo, bomo lahko trdili, da so ustvarjeni osnovni pogoji za normalno življenje Romov. Potem bomo lahko pričakovali, da bodo vsi romski otroci zajeti v izobraževalne programe, tako na osnovnih kot srednjih šolah. Skratka, Romi bodo morali s svojim delom in znanjem ter sposobnostjo preživeti sebe in svojo družino. Niti država niti občina niti posamezniki ne morejo pomagati Romom, če se v romski skupnosti ne bodo pojavili posamezniki, ki bodo sposobni spopasti se z življenjem. Romi, ki si bodo po tej poti služili kruh in zgradili svojo streho nad glavo, bodo lahko ponosni na svoje korenine, na svoj jezik in svojo tradicijo. Takrat pa bodo enakovredni državljani te države, z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ob svetovnem dnevu Romov in še posebej v letu strpnosti poskusimo biti malce drugačni, osvobodimo se predsodkov in zaželimo Romom od srca srečen praznik. Romi občine Krško so svoj dan zaznamovali v soboto, 8. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma, ko je romsko društvo Rom Krško pripravilo krajši kulturni program. (LIPA) ti i Slovenski paradoks Značilno je, da je v vsaki popolni zmedi mogoče najti neko logiko, zato jo je ali jo bo mogoče najti tudi v pripravah naše Dežele na 50. obletnico zmage nad fašizmom oziroma natančneje povedano, v tistem delu, ki ponovno govori o nujnosti sprave. Vodilo skozi scenosled vseslovenske sprave je: vsi zadovoljni, nihče užaljen, vse dokler zaradi pristopne izgube zgodovinskega spomina celo sprte strani ne pozabijo, zakaj so se spopadle in so mehke ter voljne za rešitve po poti političnih kombinacij. V takih kombinacijah tukaj živeči sploh nismo pomembni. Večina nas je tako in tako rojenih prepozno, da bi se lahko sovražili zato, ker so naši predniki stali, z nožmi v zobeh, na različnih straneh. Nikakor se ni mogoče strinjati z ocenami, da je partija "likvidirala" na tisoče Slovencev in Slovenk samo zato, ker niso bili za komunizem, kolaboracionizem domobranstva pa da je bil izsiljen s strani okupatorja samo zato, da je ta lahko izkoriščal stanje "državljanjske vojne" za svoje namene. Zamisliti se je potrebno nad izjavami, da je domobranstvo nastalo kot posledica samoobrambe proti revolucijskemu nasilju, ki ga je izvajala partija in s tem sprovocirala domobranstvo. Jočemo pa lahko ob besedah, da je sicer tudi na strani domobranstva bilo nekaj zločinov, ki pa jih nikakor ne smemo obsojati, ampak samo obžalovati. Na podlagi takih izjav se nam lahko izoblikuje naslednje stališče: domobranstvo ni nastalo kot posledica boja proti fašizmu, ampak se je fašizmu pripojilo z namenom prodati slovenstvo hudiču in si krvave roke oprati v solzah mrličev. Po pol stoletja pa v našem narodu bojda ni toliko moralne zrelosti, da bi linčal rdeče za njihove grehe ter skupaj z belimi samo obžaloval njihove zločine. Sožitje med vsemi Slovenci je gotovo zelo pomembno, nerazumljivo pa je, da si nekateri blizu krogom s Ciril- Metodovega trga v Ljubljani tako zelo prizadevajo spremeniti zgodovino. še bolj neverjetno je, da nas ponovno postavljajo pred dejstvo, ko se moramo odločati za, še vedno s krvjo umazan, križ ali že po sami vsebini rdečo zvezdo. Komu v korist in komu v pogubo? Damjan Lah * !^»» Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -ar-^^P^ čas oddajanja: *^x^ K^ Ob sobotah oddaja- r\ «nt mo dokler nas bosta *Lr ^tt klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. 30 let delovanja Društva likovnikov Brežice V "Slovenskem domu Zagreb11 odprli razstavo Odprtje razstave sta omogočila Posavski muzej Brežice in Zveza kulturnih organizacij Brežice, kulturni program na prireditvi pa je prispevala Glasbena šola Brežice Zagreb, 5. aprila - Društvo likovnikov Brežice deluje že od leta 1964, trenutno šteje dvaindvajset članov, do danes pa so člani društva priredili že 44 samostojnih razstav, sodelovali na devetih razstavah Po-savja in treh razstavah v sosednji Hrvaški (Duga Resa, Karlovac in Zagreb). V okviru 30-letnice delovanja društva so priredili razstavo v Posavskem muzeju, Učnem centru Slovenske vojske v Cerkljah, sedanja pa zaključuje ciklus razstav ob tem jubileju. Društvo likovnikov Brežice Spoštovanja vredna doba tridesetletnega ustvarjanja breži- ških likovnikov je dala precejšnje število članov, ki so se z leti umikali številčnejši mladi generaciji, v kateri je kar nekaj likovno izšolanih, študirali pa so ali na Pedagoški likovni akademiji ali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dela dvanajsterice udeležencev razstave, sedanjih in bivših članov, dajejo vpogled v starejša likovna snovanja, ki so zasnovana na realističnih tendencah in se večji del prenašajo na najmlajšo generacijo. V tokratno razstavo, ki nosi obeležje tridesetletnega delovanja, vključujemo tudi dela že pokojnih članov društva, Leonarda Poljšaka in Josipa Tavčarja. Na Med gosti na prireditvi ob odprtju razstave brežiških likovnikov v Zagrebu je bil tudi ambasador Republike Slovenije, g. Matija Malešič, in Vasilije Jordan, ugledni hrvaški slikar in profesor, predavatelj na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, sin slovenskih staršev iz Šentjerneja razstavah v Brežicah in v Zagre- do Cedilnik, Cvetka Miloš, Alojz bu so se s svojimi deli predstavili Konec, Janez Kebe, Apolonija še Krešo Tomin, Mitja de Gleria, Simon, Anton Furar, Franc Les, Bojan Horvatič, Tugo Lebič, Via- Branka Hriberšek in še nekateri. Kulturni program Glasbene šole Brežice Zbor Solzice sestavljajo šolo pevke iz Glasbene šole Brežice Lidija Kožar ob spremljavi Ele Verstovšek Učitelji in učenci Glasbene šole Brežice so v Slovenskem domu v Zagrebu prispevali zanimiv in odmeven kulturni pro- ŠENTJERNEJ, ŠMARJE 13. tel: 068/81-118. (ax: 068/ 81-119 (7h-15h, sobota zaprlo) NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 27 TEUFAX 066/ 323-000 (9h-18h. sobota 9h-13h) POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA' SVETOVANJE + PRODAJA + MONTAŽA + SERVIS MOBILNIH TELEFONOV mobitel CARRYPHONE I 150.000 SIT B. FORTE B. DELTA ; B. CLASS U. 150 000 SIT 250.000 SIT 295.000 SIT •DOBAVA TAKOJI CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA VSEM IMETNIKOM MOBILNEGA TELEFONA ODOBRIMO 27% POPUSTA ZA NAKUP VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA! ODLOŽENO PLAČILO: POLOG cca 35% ¦ 6 OBROKOV - PREPLAČILO cca 9% LEASING PLAČILO: POLOG cca 22% ¦ 12 OBROKOV - PREPLAČILO cca 22% NAROČNINA M1: 4 920 SIT / MESEC ¦ 1 min POGOVORA PODNEVI 49,20 SIT - PONOČI 24,60 SIT NAROČNINA M2: 1 640 SIT / MESEC t 1mm POGOVORA PODNEVI 98,40 SIT ¦ PONOČI 12.30 SIT DNEVNI POGOVORI VELJAJO OD ?h-19h, NOČNI OD 19ti-7h. SOBOTA OD I4h DALJE IN CELA NEDELJA CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU PROMETNI DAVEK ZA NAROČNINO JE SV ZA POGOVORE 20* gram, v katerem so se predstavili vokalna skupina Solzice, ki jo vodi Marjeta Podgoršek, pevka Lidija Kožar in pevec Janko Volčanšek, spremljala pa ju je pianistka Ela Verstovšek. Janko Volčanšek študira šolo petje drugo leto, Lidija Kožar pa že tretje, oba pa študirata na od- delku za šolo petje pri Marjeti Podgoršek v Glasbeni šoli Brežice. Trenutno poučuje sedemnajst bodočih pevcev, med njimi je kar šestnajst deklet, povpraševanje po vključitvi v izobraževalni proces pa je še vedno veliko večje, kot pa jih Podgorškova lahko sprejme, (dama) "S 068/ 81 -118 S sejmov FotostiK, Alpe Adria in Svoboda bivanja Ljubljana, 7. aprila - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se včeraj končali trije sejmi, ki so se začeli 6. aprila. Na sejmu Svoboda bivanja smo s tega konca opazili le sevniški Chemocolor. Na Fotostiku pa smo si lahko ogledali fotoaparate znamk Nikon, Canon, Minolta, Yashica... dodatno opremo Hama, razne procesorje, reflektorje ter ostalo razsvetljavo in ostale stvari, potrebne za amatersko in profesionalno fotografijo. Pri delu z modelom pa smo ujeli tudi znanega slovenskega fotografa Deana Dubokoviča. (Cole) Na sliki Bojan Radovič, lastnik 5 let starega podjetja Vi-sta 21 iz Novega mesta, ki zastopa llford, Durst, Hassel-blad, Kenro, Gepe in Colen-ta. mm NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 IZ NAŠIH OBČIN D Novosti v občinshih upravnih organih xa obrambo: Državljani se bodo morali obračati na občinske izpostave Civilno zaščito je zakon v celoti dodelil občinam Krško, aprila - Zakoni s področja lokalne samouprave in uprave ter (posledično) Zakon o organizaciji in pristojnostih ministrstev so terjali novo sistemizacijo v Ministrstvu za obrambo. Nova sistemizacija za upravni del in nova formacija za vojaški del tega ministrstva sta tudi posledica mednarodnih pogodb. O novostih, ki jih te spremembe prinašajo, smo poiskali nekaj dodatnih podrobnosti pri Damjanu Lahu, direktorju regijske uprave za obrambo v Po-savju. ¦:¦:¦.-...¦¦-:¦: ¦:¦¦.:-:--- ¦:.'¦:¦ ¦:.:¦¦ Damjan Lah Nova zakonodaja je ustanovila 13 regijskih uprav za obrambo. Namesto dosedanjih občinskih sekretariatov za obrambo od letošnjega januarja obstaja 58 izpostav regijskih uprav za obrambo. Vse uprave za obrambo so notranje organizacijske enote ministrstva za obrambo in izpostave delujejo v njihovem sklopu. Damjan Lah: "Vse naloge na upravi so svetovalnega značaja in čistih operativnih nalog, torej stikov s strankami, uprava nima. Za neposreden stik s strankami, z vojaškimi obvezniki, so zadolžene izpostave za obrambo, ki so prevzele klasično vlogo nekdanjih sekretariatov za obrambo. Vodijo vse evidence o pripadnikih civilne zaščite, nudijo pomoč občinam pri izdelavi ocen ter načrtov zaščite in reševanja. Občine so namreč po novi zakonodaji prevzele v svojo pristojnost vse-naloge na področju zaščite in reševanja, ki zadevajo lokalne skupnosti. Mi smo občini le v strokovno pomoč. Nudimo ji evidence, ki jih vodimo kot upravni organ. Zato tudi nima smisla, da bi se ljudje na upravo, torej name, obračali s kakršnimi koli vprašanji. Naš stik poteka samo preko izpostave v vsaki izmed občin". Upravo za obrambo vodi direktor uprave, ki je hkrati svetovalec ministra. Izpostave vodijo vodje uprav, ki so v rangu višjih svetovalcev. Oni so direktorju neposredno odgovorni za delo izpostav. Direktor pa ministru. V izpostavi Brežice je vodja Andrej Molan, v Krškem Sonja Bosina-Lah, v Sevnici pa Samo Hajtnik. Nobena od novonastalih občin ni dobila pristojnosti za reševanje nalog s področja obrambe. Zanje bodo to še naprej opravljali v Šmarju pri Jelšah (za Kozje), v Laškem (za Radeče) in v Novem mestu za Šentjernej. Civilno zaščito zakonodaja prenaša v pristojnost (in dolžnost) županov. Dosedanji štabi civilne zaščite so delovali v sklopu dosedanjih sekretariatov za obrambo. Sedanje izpostave delujejo v okviru ministrstva in v skladu z novo zakonodajo o lokalni samoupravi so zadeve sedaj nekoliko drugačne. Za neposredne, operativne naloge s po- dročja civilne zaščite so sedaj zadolženi župani. Zaposliti morajo strokovne delavce, imenovati poveljnike občinskih in (po potrebi) krajevnih ali sektorskih štabov CZ ter člane štabov CZ. Dosedanji delavci Ministrstva za obrambo, zadolženi za področje zaščite in reševanja, so sedaj v izpostavah, opravljajo pa večinoma druga dela. Uprava mora organizirati tudi regijske štabe in enote CZ, lahko pa sklene pogodbe z ustreznimi podjetji, ki imajo sredstva, potrebna za reševanje in zaščito. Naloga regijskega štaba je predvsem, da koordinira delo z občinskimi štabi, kadar gre za nesrečo tolikšne razsežnosti, da je v občinah ne zmorejo obvladati. Delo v štabih je volontersko, čeprav ljudi vanje razporejajo po sistemu civilnih zadolžitev. V začetnem (prehodnem) obdobju največ enega leta imajo župani možnost, da z Ministrstvom za obrambo sklenejo pogodbo o začasnem opravljanju določenih nalog. Pripravljena gradiva bodo morali potrditi in financirati župani (občine), ravno tako pa bodo morali postaviti lastne občinske štabe CZ. (Ika) Kozjanski svetniki zavrnili Zaključni račun bivše občine Šmarje pri Jelšah Zupan nova sekretarka OS Kozje, 6. aprila - Odlok o zaključnem računu bivše občine Šmarje pri Jelšah je bil vzrok za sklic izredne seje OS Kozje. Gradivo so predstavili bivši člani IS. Svetniki so imeli veliko vprašanj in pripomb. Na nekaj konkretnih vprašanj niso dobili ustreznih odgovorov, zato so odlok zavrnili. Največ pripomb je bilo podanih na slabo preglednost in primerljivost proračuna. Iz gradiva ni razvidno, kako je bil proračun načrtovan, ni razvidnih odstopanj od načrta, razvidna ni niti poraba sredstev glede na plan. Svetniki niso bili obveščeni o sprejetem rebalansu, ki ga je sprejel v skladu z navodili vlade tedanji IS. Najbolj celovito se je spustil v obravnavo svetnik Potočnik, ki je tudi poslanec v državnem zboru, saj je nanizal cel kup vprašanj, na katere je ali pa tudi ni dobil odgovore. Z odgovori ni bil v celoti zadovoljen, zato je povedal, da bo glasoval proti odloku. Nepojasnjeni sta ostali dve postavki proračuna, ki sta za občino Kozje velikega pomena. Gre za porabo komunalnega denarja (ceste in vodovodi) in bora-bo denarja za demografsko ogrožena območja. To je tudi vzrok, da svetniki niso sprejeli odloka, saj zahtevajo, da odgovorni najprej razčistijo nastale probleme. Gre za lepo vsoto denarja, saj samo za dokončanje vodovodov v KS Lesično in Zagorje potrebujejo najmanj 5 mio SIT dodatnih sredstev. Ko bodo njihove zahteve zadovoljivo rešene, bodo brez zadržkov sprejeli pripravljeni odlok, saj je to tudi v njihovem interesu. (Toni) Sekretarka je postaia Andreja Kozje, 6. aprila - Dnevni red Zupan, dipl. pravnica, strokovna izredne seje OS K02je je vsebo- sodelavka na Okrožnem sodiš- vat točko razrešitev in zatem ču v Celju,- doma iz Šmarja p'n imenovanje nove sekretarke OS. Jelšah. To delo bo opravljala dL> Na predlog župana dr. Božidarja imenovanja sekretarja sveta. Soka. ki je skladno z začasnim Predvideno |e, da bt tudi v novi poslovnikom dolžan zagotavljati občinski upravi skrbela za sve- sekretarska opravila tudi za ob- tovanje o pravnih vprašanjih, činski svet, so svetniki imenovali Delo naj bi opravljala pogodbe- rtovo sekretarko, no. (Toni) POPRAVEK V trinajsti številki Našega glasa je na drugi strani prišlo do neljube napake: v članku V sožitju z občino še ni vse jasno je zapisano, da /.../ je za geodetske storitve že registrirano podjetje Kataster d.o.o., ki je menda dovolj usposobljeno /.../, proti čemer je g. Gašparinčič iz omenjenega podjetja protestiral: Kataster JE dovolj usposobljen za izvajanje geodetskih storitev. Za napako se iskreno opravičujem. Druga stvar je nesporazum glede plačevanja geodetskih storitev; po novem bo treba plačati vse tovrstne usluge, ne samo nekaterih, kot je zapisano v članku, (avtorica) sel se i, s. 2 lojt Obisk dr. Jožeta Mencingerja Aprilska inflacija bo zagotovo višja vsakodnevno soočajo, predvsem so tu mislili na položaj izvoznikov, plačilno disciplino, likvidnost ipd. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki posavskih bank (LB, SKB, Dolenjska banka), ki so jih so zanimala predvsem gibanja obrestnih mer in postopki okrog sanacij bank. Ob koncu razgovora je dr. Jože Mencinger opozoril tudi na problem centralizacije moči in kapitala v Ljubljani, ki jo občutijo predvsem gospodarstveniki v obrobnih delih Slovenije, med katere zagotovo sodi tudi Posa-vje. (Galex) Krško, 5. aprila - Združenje podjetnikov Posavja je skupaj z občinskimi klubi managerjev Brežice, Krško in Sevnica pripravilo razgovor z znanim slovenskim makroekonomistom dr. Jožetom Mencingerjem o aktualnem gospodarskem položaju. V prvem delu je dr. Jože Mencinger predstavil svoje makroekonomske poglede in mišljenja o gospodarskem položaju v Sloveniji od osamosvojitve pa do danes ter poskušal napovedati gospodarska gibanja v letošnjem letu, pri čemer so pomembni predvsem tečaj, obrestna mera in inflacija. Dr. Jože Mencinger razmišlja o tekoči inflaciji takole: "Inflacija bo verjetno aprila nekoliko višja od marčevske. Po mojem se bo gibala med 10 in 15 odstotki, kar bo neka normalna inflacija. Prepričan sem, da ne bo nižja od 10 odstotkov." V drugem delu so posavski gospodarstveniki in podjetniki povprašali uglednega gosta o tekočih problemih, s katerimi se Razširjena seja KS Krško Svet KS Krško je v četrtek, 6. aprila, sklical razširjeno sejo, na katero so povabili tudi vse občinske svetnike. Skupaj so obravnavali in razpravljali o položaju, vlogi in statusu krajevne skupnosti, člane sveta in občinske svetnike pa so seznanili tudi s programsko zasnovo za leto 1995. Svet KS Krško deluje v istem vanjem s svetniki opravlja delo sestavu že deveto leto. V tem času so vestno delovali glede na interese svojih krajanov. Vedno so imeli izdelan načrt dela in isto velja tudi za to leto, o samem načrtu pa se bodo z županom občine Krško pogovarjali na naslednji seji, ki jo nameravajo sklicati v tekočem tednu. Trenutno je eno izmed glavnih vprašanj KS Krško, kako nadaljevati z delom do naslednjih volitev. Kot dve alternativi je predsednik krajevne skupnosti Jože Habinc izpostavil: ali naj vlogo dosedanjega sveta KS prevzamejo občinski svetniki ali pa naj dosedanji svet KS s tesnejšim povezo- do že kar težko pričakovanih volitev. Svetniki so slednjo zamisel soglasno podprli, saj se zavedajo, da so dolžni zastopati krajane in da bodo s trdnejšim sodelovanjem lažje reševali probleme KS. Statut KS se bo nanašal na občinskega, na katerega bo poteb-no čakati do 20. aprila. Trenutno je bil ta vrnjen v proces obravnave, s čemer se svet KS strinja, saj so imeli nanj kar nekaj pripomb. Po njihovem mnenju bi moral statut natančneje opredeliti funkcije in dejavnosti KS ter vsaj delno rešiti tudi problem financiranja. (Kati) * RAMOVŠ I direktor: ^^" MNk FDIC ^^SIVNIOS/V - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" -TERMOTEHNIKA Ribniki 31 6B290 SEVNICA M. (060«) 81 - 365 , 11 - 320 (U. (0608) 61 - 315 SE PRI PO R0 *a not Ko M 0 I 0 P D S H VJ [ Predprodaja vstopnic: > Kulturni dom Krško > Recepcija hotela Sremič > Uredništvo radia v Brežicah pod okence DVORANA KULTURNEGA DOMA KRŠKO Petek 21. aprila 1995 prva predstava ob 17°° druga predstava ob 2030 "X I Generalni pokrovitelj: Nakupovalni center (tanS Tovarniška 10, Brežice G GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 J Razdelilna transformatorska postaja 400/110 hV Krško pred gradnjo Obrtna zbornica Brežice Že dolga leta krožijo različne informacije o pričetku gradnje elektroenergetskega prenosnega objekta - razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV v Krškem, pa žal ni prišlo do realizacije, čeprav so prvi stroji na gradbišču poleg nuklearne elektrarne zabr-neli jeseni 1989, pa konec istega leta tudi na hitro utihnili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Videti pa je, da se nam le bliža dan, ko se bo gradnja pričela, saj priprave tečejo s polno paro. Investitor ELES se, skupno z odgovornimi v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, na vse načine trudi zaključitev zahtevne in obsežne finančne konstrukcije za ta prepotrebni elektroenergetski prenosni objekt. Vse kaže, da so se končrjo vse nedvoumne prednosti izgradnje RTP 400/110 kV Krško le premaknile in prepričale odločujoče dejavnike. Tako se bodo dolgoletne težnje in zahteve gospodarstva Posavja, Dolenjske in Bele krajine po izgradnji močne podporne elektroenergetske točke in vira električne energije na napetostnem nivoju 110 kilo-voltov v tem delu Slovenije le uresničile. Načrtovanje objekta RTP 400/ 110 kV Krško sega že v daljna osemde^pta leta, saj niz študij o razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije ugotavlja potrebo po transformaciji 400/110 kV na tej lokaciji za območja Po- savja, Zasavja, Dolenjske in Bele krajine, ki sodijo med najslabša in najmanj zanesljiva z električno energijo napajana preskrboval-na območja v Sloveniji. Po nekajletni stagnaciji in celo nazadovanju porabe električne energije tudi na tem območju Slovenije so se napovedi optimistov le uresničile, saj je pričela poraba električne energije kontinuirano naraščati, kar je vsekakor znak, da naša država kljub vsesplošnim varčevalnim ukrepom, predvsem na področju energetike, le počasi, toda zanesljivo dobiva zagon ter se vključuje v tokove evropskega gospodarstva. Lokacija objekta je izbrana kot najugodnejša z urbanistično-prostorskega, obratovalnega in nenazadnje z ekonomskega stališča v podaljšku že zgrajenega 400 kV stikališča ob Nuklearni elektrarni Krško na skupni površini 4 ha, 76 a in 69 m2. Eden od pomembnih razlogov pri odločitvi zanjo je bil potek obstoječih 400 kV in 110 kV daljnovo-dov, pa tudi razplet vseh ostalih daljnovodnih koridorjev za bodoče priključne in povezovalne visokonapetostne daljnovode. Pripravljalna dela so z odobritvijo 109 milijonov SIT iz vladnega proračuna v letu 1994 stekla predvsem pri izdelavi in obnovitvi projektne dokumentacije, ki jo v glavnem izdeluje projektantsko podjetje Elektroprojekt Ljubljana, in pri reševanju komunalnih priključkov: elektrika. PTT, vodovod, dovozna cesta. Nadaljevanje v naslednji št. Vsakdo Ima neko posebno žilico Tomaževa utripa oblikovanje pričesk Tomaž Pavlic z Dobravice pri Šentjerneju je mlad fant, a odličen mojster za oblikovanje pričesk. "Če bi se moral še enkrat odločiti za poklic, bi se ponovno za frizerja. Vsako stranko sprejmem z veseljem in se ji povsem posvetim. Ko ji oblikujem frizuro, se sprostim in pozabim na vse probleme, saj uživam v svojem delu." Z lasmi se je pričel ukvarjati že v 6. razredu osnovne šole, ko se je poročila njegova sestra, in je potem namesto nje sam frizi-ral svojo mamo. Delo z lasmi je bilo zanj nekaj enkratnega, zato se je po osmem razredu kljub velikim nasprotovanjem učiteljev, predvsem pedagoginje, odločil za poklic frizerja. "Danes vem, da sem storil prav. Vsak posameznik ve, za kaj utripa njegova žilica. Najbolj napačno je odsvetovati otroku, kadar si močno želi postati nekaj svojega" Tomaževa žilica je vedno močno utripala in to so videli vsi. V šoli je požel veliko uspehov in bil na mnogih tekmovanjih. Prvi nastop je imel v Cankarjevem domu na modni reviji, potem pa je tudi sam vodil modne revije v šoli. Bil je tudi na mednarodnem tekmovanju v Gradcu, kjer je osvojil 7. mesto. "Stil frizure je bil določen, imeli smo 25 minut za oblikovanje. Model smo nato postavili v določeno pozo, ki se je ujemala s pričesko." Sedaj je zaposlen v frizerskem studiu Franja v Novem mestu, kjer delajo teste za lase in uporabljajo kvalitetne šampone in preparate. Tomaž zna lepo poskrbeti za lase, pa tudi za Učenje obraza v stilu s pričesko in obleko. (Lea) SI C "Rudar" se razvija in uspešno Senovo, aprila - STG "Rudar" je hčerinsko podjetje Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Ukvarja se s trgovino, gostinstvom, turizmom, počitnikimi dejavnostmi, z gospodarjenjem, vzdrževanjem stanovanj in podobnim. Gospodarjenje s stanovanji je bila njihova osnovna dejavnost. V upravljanje so dobili celotni stanovanjski fond takratnega TOZD-a Rudnik Senovo. Med temi stavbami je bilo kar nekaj takih, ki so bile primerne za razvoj gostinske in trgovske dejavnosti. Začeli so z izgradnjo nakupovalnega centra diskontne-ga tipa, ki je dobil svoje prostore v nekdanjem samskem domu. Drug objekt, ki bil adaptiran in namenjen gostinski dejavnosti, je pizzerija na Trgu rudarjev. Osemindvajset zaposlenih nadaljuje z prenovo objektov in načrtuje nove posege. Edmund Grmšek, direktor STG: "Število zaposlenih proti prvotnemu načrtu zelo hitro raste, saj se z razvojem povečujejo tudi potrebe po delavcih. V veliki meri zaposlujemo delavce rudnika, od rudarjev do administra- tivnih delavcev, imamo pa tudi gostince in trgovce. Sami vzdržujemo stanovanja, našo vzdrževalsko ekipo pa s pridom uporabimo tudi za večje posege. Ravno sedaj izvajamo tak poseg, ko obnavljamo nekdanjo restavracijo, bolj znano kot kantino. Gre za precej velika vlaganja, s katerimi bomo pridobili ustreznejše pisarniške prostore v zgornjem nadstropju. Vsi ostali prostori bodo namenjeni lokalom. O vsem, kaj bo tam, še ne bi govoril, lahko pa povem, da bo v juliju stavba predana svojemu namenu." Zaželjeno je, da bi bilo v obratovanju čim več podobnih podjetij. V njih bi lahko zaposlili še več rudarjev in osebja rudnika. Načrtov je bilo veliko, žal so nekatere izničili neživljenski zakoni, s katerimi so rudarjem pobrali njihovo premoženje. Gre predvsem za gozdove in zemljišča, s katerimi bi lahko uspešno gospodarili. Država lahko krivico popravi, premoženje vrne in tudi tako pomaga pri zaposlitev vsaj nekaterim rudarjem. Bitka za delovna mesta bo na Senovem zelo težka. (Toni) Andrejev "Fast food" v Sevnici Pravijo, da je eden od kriterijev za to, da je mesto - mesto, tudi to, da je v njem možno kupiti na hitro pripravljeno hrano. Tore| je Sevnica zanesljivo mesto, saj vam bo Andrej Pavlic v kiosku nasproti avtobusne postaje ali športnega igrišča (kakor vam je ljubše) mimogrede pripravil okusen hamburger, scvrl krompirček ali pa bo zavrtal v kruhek in vanj porinil vročo hrenovko oziroma pečenico. oblito z gorčico. Andrej je sicer po stroki kovinar, a v svoji kuhinji se znajde zelo dobro. Že dve leti in pol je njegov "Fast food" odprt od 9. do 15. in od 18. do 21. ure. "Včasih je treba tudi "potegniti", saj največ hrane prodam ponoči. Zlasti poleti je pri meni pestro, lokal je na zanimivi točki, na prehodu iz starega v novi del mesta. Ne, težav in nereda pa nimam nikoli. Stopetnajstkilski dedec si pa že mora znati sam zagotoviti red!" dobrodušno mežika Andrej v sonce. Pavlic pripravlja postavitev večjega kioska, zbrano ima že vso potrebno dokumentacijo. Opremil ga bo s sodobno hladilno in ostalo tehniko in: "V njem bom lahko pekel tudi piščance." Skratka: skorajda si boste lahko v avtu sede kupili na hitro pripravljeno hrano in pločevinko pijače, pa dalje v to hecno življenje. No ja, kar je res, je res: hambi je bil okusen, čeprav še ni vedel, da sem novinar. Le zdel sem se mu nekam pesniški, (ika) Ljubljanska borza Ob sedanjem prebiranju borzne tečajnice se zastavlja vprašanje, kdaj bo trgovanje z delnicami in obveznicami spet omembe vredno. Promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji je namreč iz meseca v mesec skromnejši in niso redki borzni poznavalci, ki so izgubiti upanje na skorajšnje okrevanje trga. Poznavalce ne skrbijo tako nizki borzni tečaji defnic, temveč skromen promet z njimi. Slovenski borzni indeks je ves teden nekoliko nihal, v petek pa je znašal 1.165,07 točk, kar je za pol odstotka več kot teden nazaj. Kot že nekaj časa je bila tudi minuli teden vsa pozornost usmerjena na trg kratkoročnih vrednostnih pa-pirjv. Tečaj nakupnega bona blagajniških zapisov Banke Slovenije je ves teden naraščal tn bil v petek za 3 odstotke večji kot teden nazaj. Od zniževanja pasivnih obrestnih mer imajo v bankah največjo korist prav blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju, ki obetajo precej višji donos, kot ga nudijo banke. Letni donos zapisov je namreč pri sedanji ceni kuponov, s katerimi je mogoče uveljavljati popust pri vpisu, okoli 14-odsto-ten. Dokler bodo v središču pozornosti blagajniški zapisi oziroma kuponi, si rti veliko obetati od delnic in obveznic, saj jim za dolgoročne vrednostne papirje zmanjka časa. Za celotno borzno poslovanje pa je vzpodbudna rekordna inflacija v marcu (0,5 odstotka), ki je močno oklestila veliki R. S tem se je privlačnost tolarskih depozitov v bankah še zmanjšala, zato bo marsikateri vlagatelj iskal donosnejše naložbe. Tečaj redne delnice Dadasa se je minuli teden zmanjšat za 0,2 odstotka, potem ko je močno nihal. Cena delnice borznopo-sredniške hiše Nika se je povišala za slaba 2 odstotka. Za 3 odstotke se je podražila tudi delnica Gradbenega podjetja Grosuplje. Najbolj, kar za 10,5 odstotka, pa se je povišal tečaj redne delnice Finmedie. Na izvenborznem trgu sta se pocenili obe delnici (prednostna in redna) Hipotekarne banke Brežice, prva za 8 in druga za 15,3 odstotka, (N AN I) Mednarodni sejem gospodarskih vozil Sekcija za promet pri Obrtni zbornic Slovenije vabi avtopre-voznike. da se udeležijo ogleda Mednarodnega sejma gospodarskih vozil v Torinu, ki bo od 20. do 22. aprila. Sekcija za promet pri OZ S|oveni|e bo stroške prevoza krila iz sredstev sekcije. Vsak posameznik sam krije stroške dveh nočitev. Zainteresirani se lahko prijavijo v pisarni zbornice. Kdo je član Obrtne zbornice? Z novo obrtno zakonodajo so člani Obrtne zbornice vsi tisti, ki so na listi A in B (objavljeno v Uradnem listu in reviji Obrtnik), in dejavnost domače in umetne obrti. Vsi ostali, kot so trgovci, knjigovodski servisi, marketing, intelektualne storitve m podobno, pa so lahko prostovoljni člani. Prostovoljno članstvo bo imelo enake pravice kot ostalo članstvo, zato kaže pobudo izkoristiti. Izjavo za pristop je možno izpolniti na Zbornici. Po novi zakonodaji si morajo pridobiti obrtna dovoljenja številne registrirane družbe, ki imajo v poslovnem predmetu tudi obrtno dejavnost. Opozorilo članom Zbornice V skladu z obveznostmi delodajalca pri izvajanju strokovnih nalog iz varstva pri delu. varstva okolja in požarnega varstva bi želela Obrtna zbornica Brežice svoje člane opozoriti le na nekatere periodične obveznosti, kot so meritve elektromstalacij na objektu, periodični pregledi delovnih priprav m naprav, periodične meritve mikroklime in drugih škodljivosti, periodični preizkusi iz varstva pri delu. periodični pregledi delavcev m podobno. (Galex) DOLENJSKA BANKA Kreditna ponudba Dolenjske banke me DoUnjtka banka nudi občanom pestro ponudbo različnih vrst kreditov. Občani lahko izbirajo med: obrestna mera 1) gotovinskima krediti z odplačilno dobo do 11 mesecev R+ 16% 2) potrošniškimi krediti za različne namene, kot so: • kredit za nakup ozimnice tn kurjave z odplačilno dobo do 6 mesecev R + 12.5 % • krediti za nakup trajnih potrošnik dobrin, kot so pohištvo, gospodinjski aparati, avtomobili Ipd ,z odplačilno dobo do 4 let R+13,5% • krediti za plačilo stroškov zdravljenja, šolanja in izobraževanja, rekreacije in počitnic z odplačilno dobo do 2 leti R + 13,5% • krediti za ureditev cestne in komunalne infrastrukture ter PTT povezav z odplačilno dobo do 5 let R+ 13,5% • kredit za nakup tn adaptacijo počitniških objektov z odplačilno dobo do 8 let R+ 13,5% 3) stanovanjskimi krediti: • za prenovo in adaptacijo stanovanjskih objektov z odplačilno dobo do 7 let R + 13% • za nakup stavbnih zemljišč, stanovanj ali stanovanjskih ali stanovanjskih hiš ter gradnjo stanovanjskih objektov z odplačilno dobo do 15 let /J + 13% 4) povišanim limitom na tekočem računu kartice Activa in Achva/Eurocard-Mastercard lahko znaša do višine petih OD, odvisno od bonitete komitenta In z dobo vračanja do 1 leta R + 14% Banka za pridobitev kreditov ne pogojuje vezave depozitov pri banki, vendar pa morajo kreditojemalci z banko poslovno sodelovati. Dolenjska banka vas vabi, da se za podrobnejše informacije oglasite v njeni ekspozituri Krško na Cesti krških žrtev 135a, (poslovniobjektDelta-Team), tel.: 0608/22-762. Dolenjska banka vas pričakuje v novi ekspozituri Krško in vas vabi k sodelovanju. C NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 KMETIJSTVO D Paša in prehod na letne krmljenje govedi Paša, kot najnaravnejši in najcenejši način izkoriščanja travinja, se vedno bolj uveljavlja. Da uspemo maksimalno izkoristiti prednosti, ki jih omogoča paša, moramo poznati nekaj osnovnih pravil pri vodenju paše. Poznamo več načinov nadzorovane paše (in košnje), za katerega se boste odločili na konkretni kmetiji, pa je odvisno predvsem od naravnih danosti, kategorije govedi na paši, razpoložljivih površin, primernih za pašo, in končno tudi od načrtovane (ekonomsko potrebne) prireje na pašniku in po živali. Skupna "slabost" vsem zahtevam pri vodenju paše je časovna omejenost posameznih del (pravočasno gnojenje, začetek paše, premiki črede po čredinkah, pravočasna košnja v posameznih čredinkah, vzdrževanje ograje...), kar pomeni, da si s pravočasno opravljenimi deli zagotovimo kakovostno pašo skozi celo pašno sezono. Toliko o paši splošno, za konkretne nasvete se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo na vašem območju. Iz naslova prispevka sledi, da želimo danes predstaviti nekaj povsem konkretnih nasvetov, ki so aktualni v tem trenutku. 1. PRIPRAVA PAŠNIKOV Osnovno gnojenje, ureditev ograj, čredink, gonskih poti, oskrbe z vodo ipd. so že za nami (za letošnjo pašno sezono). Večina kmetij, ki pasejo, je seznanjena z osnovnimi načeli urejene paše, in čeprav je še dosti napak, je tema tako obširna, da bi zahteva/a celoten članek kakor tudi posamično reševanje konkretnih primerov. 2. PRIPRAVA ŽIVALI Če še niste, poskrbite za korekcijo parkljev pri živini. Neurejeni parklji ovirajo živali pri hoji, možne so trajne poškodbe na nogah, kar je lahko usodno zlasti za plemenske živali. Prav tako je čas za tretiranje govedi pred zajedalci (14 dni pred pašo). Veliko zajedalcev se namreč razmnožuje v razvojnem krogu preko gostiteljev, ki jih najdejo na pašnikih (metljaj). S pravočasnim tretiranjem pred pašno sezono lahko močno zmanjšamo nevarnost kasnejših okužb pašnih živali z zajedalci (njihovimi ličinkami) na pašnikih. 3. ZAČETEK PAŠE Travna ruša je na dobro oskrbovanih pašnikih dosegla in ponekod že presegla višino, ko moramo začeti s pašo (5 cm). Le na ta način boste preprečili, da vam ruša ne bo "ušla", to je prerasla primerno višino in kakovost za pašo. V pomaldnem času je rast ruše izredno hitra in doseže primerno višino (10-20 cm) že v treh tednih ali prej. S pravočasnim začetkom paše na nižji ruši si zagotovimo primerno stopničasto rast v posameznih čredinkah. 4. NAČIN PREHODA Začetek paše je hkrati tudi prehod na letno krmljenje govedi. Ker je govedo prežvekovalec (specifičen način prebave), mora biti vsaka zamenjava ali vključitev posamezne krme v obrok postopna. To še posebej velja za izredno mlado travo, saj vsebuje veliko vode in premalo vlaknine in mineralov in se kot taka zelo razlikuje od običajne zimske krme. Krava naj v začetku paše ne bi požrla več kot 10-15 kg mlade trave, kar dosežemo VABILO Vas zanima dinamično delo na področju bančnega poslovanja? Se želite pridružiti bančnemu kolektivu s 130 - letno tradicijo? Imate srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami, po možnosti na bančnem področju? Če ste odgovorili pritrdilno, preberite: Ponujamo vam delovno mesto v novoustanovljeni ekspozituri v Krškem za nedoločen čas za: delo na bančnem okencu Od vas pričakujemo: najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, dvanajst mesecev delovnih izkušenj in obvladovanje dela z računalnikom. Poskrbeli bomo za permanentno izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili sprejemamo v roku 8 dni po objavi na naslov: Banka Celje d. d., Kadrovska služba, Vodnikova 2, 63000 Celje. Vse dodatne informacije v zvezi z našim vabilom dobite v Kadrovski službi Banke Celje d. d. Kandidate bomo obvestiti o izboru v roku 15 dni po sprejemu sklepa o izbiri. banka celje z omejitvijo ponudbe paše (višina ruše 5 cm) in časa paše (prvi dan pasemo le eno uro, nato pa vsak naslednji dan podaljšujemo po eno uro). Zaželjeno je, da že pri navajanju živali na pašo vzpostavimo stopničasto rušo med posameznimi čredinkami na ta način, da predvideno število čredink za prvi obhod (21 dni) vključimo že v privajanje živali na pašo. Primer: govedo je na posamezni čredinki 3 dni, da dosežemo zaželjeni obhod 21 dni, vključimo 21:3 = 7 čredink in v teh 7 čredinkah pasemo pri navajanju govedi na pašo vsak dan v drugi čredinki. Celoten zimski krmni obrok ponudimo govedu ves čas privajanja na pašo (minimalno štirinajst dni), nato ga lahko začnemo postopno zmanjševati in v naslednjih štirinajstih dneh preidemo na predvideni letni krmni obrok. Ta je seveda odvisen od kakovosti paše, razpoložljive dodatne krme in željene produktivnosti reje. V času prehoda na letni krmni obrok in pri samem letnem obroku je nujno poklada-nje vlakninaste in energetsko bogate krme, zlasti pri dobrih kravah molznicah. Le tako lahko sestavimo za krave fiziološko ustrezen obrok in optimalno izkoristimo pašo. Pogosto pri prehodih na zeleno krmljenje ugotavljamo dvig mlečnosti in obenem padec pre-hranske kakovosti mleka (manj beljakovin in maščob). Oboje je znak slabega vodenja prehrane krav na kmetijah. Če se mlečnost poveča za več kot 10 odstotkov, to pomeni, da je bil zimski obrok preskromen, padec mlečne tolšče in beljakovin pa kaže na napake v prehrani krav pri prehodu na letno krmljenje (prehitro ali pomanjkljivo). Že je bilo navedeno, da vsebuje mlada trava malo mineralov, zato je še posebej v obdobju prehoda na letno krmljenje nujno pokladanje mineralno-vitamin-sko mešanic. Na pašnikih, ki so močno gnojeni s kalijem (gnojevka), bi dali prednost mineralno vitaminskih mešanic, ki vsebujejo tudi magnezij in dovolj natrija, ki ga sicer lahko dodamo tudi v obliki kuhinjske soli, najbolje po volji. Za večje kmetije priporočamo ločeno pašo molznic in plemenskih telic ter presušenih krav. Skupino plemenskih telic in presušenih krav naj bi pasli za kravami molznicami ali na slabših pašnikih, ki so lahko tudi v strmini ali bolj oddaljeni. Teleta ne priporočamo pasti skupaj z odraslo živino zaradi okužbe s paraziti. Na koncu še enkrat osnovni moto današnjega prispevka: NE ODLAŠAJTE S PRIČETKOM PAŠE IN PAZITE NA POSTOPEN PREHOD NA POLETNO KRMLJENJE GOVEDI. Kmetijska svetovalna služba Krško Viktor KOŽAR, dipl. kmet. ing. RUDAR Trgovina Rudar Senovo CKOM vam po izredno ugodnih conah nudi: ¦topli pod 1.017,00 srr/m1 ¦stenske obloge (I. klase) 893,75 srr/m* ¦ladijski pod (I. klase) 893,75 SlT/nr* ¦mini kuhinja 68.267,70 STT ¦ ženski čevlji 858,00 SIT ¦športni copati 843,70 SIT ¦žensko krik) 1.865,00 STT ¦ženska bluza 2.986,00 STT ¦ženski pulover 1.511,65 STT ¦žensko in moško perilo od 247,00 SIT dalje ¦otroška trenerka 1.809,31 STT Po zelo ugodnih cenah vam nudimo program bele tehnike (pralne stroje, štedilnike, hladilnike), kopalniško opremo, pohištvo in druge artikle, vse z dostavo na dom. Da je tako se z obiskom pri nas prepričajte sami! OBČINA KRŠKO UPRAVNA ENOTA KRŠKO Plifliii OBVESTILO Obve-iranto v'se pr^adete po ruši. ki so sušo za leto 1993^ prijavili, da lahko uveljavljajo REGRES ZA NAKUP SEMEN ZA SPOMLADANSKO SETEV Zainteresirani uveljavijo regres tako da dostavijo UPRAVNI ENOTI KRŠKO - oddelek za KMETIJSTVO račun o nakupu Račun mora glasiti na prijavitelja škode po suši za leto 1993, OD dostavi računa je potrebno dostaviti tudi številko hranilne knjižice HRANILNO-KREDITNE SLU2BE KRŠKO, na % ; kerfefd °Q ingkažan regres. ;.'¦",;; Višina regresa za kg kupljenega semena bo določena naknap- no iti bo odvisna od kvalitet^: in-količtne; kupljenega semerta. za katerega bodo posamezniki uveljavlja!i:regres'-.ter skupne S||lt|me posejane koruze. ROK ZA UVELJAVLJANJE REGRESA JE DO 20.5.1995. Upravna enote KRŠKO Puranji zvitek s špinačnim nadevom (v aluf oliji) Potrebujemo: 4 puranje zrezke (12-15 dag), sol, dodatek jedem. Nadev: omleta iz 2 jajc, 2 žlici mleka, sol, poper, muškat™ orešček, 12 dag špinače, 2 dag masla. Jacja, mleko in začimbe žvrkljamo. Dodamo kuhano in sesekljano špinačo ter na vročem maslu spečemo omleto. Razrežemo jo na štiri dele. Zrezke rahlo potolčemo, posolimo in potresemo z začimbami. Na vsak zrezek položimo en del špi-načne omlete in trdo zvijemo v rulado. Pripravljene rulade položimo na pomaščene večje kose alofolije in dobro zavijemo. V slanem kropu počasi kuhamo pol ure. Kuhane rulade poberemo iz vode, odstranimo folijo, narežemo na rezine in ponudimo s krompirjem, peteršiljem in muslinsko omako. Muslinska omaka Naredimo tatarsko omako. Potrebujemo približno 1,5 del majoneze, 8 kaper, 5 dag naribanih kislih kumar, drobno šalotko ali čebulo, eden do dva sardelna fileta, 1 del belega vina, malo sesekljanega zelenega peteršilja, poper, sol po okusu. Vse začimbe drobno sesekljamo, zmešamo z majonezo in vinom. Tatarski omaki primešamo 1 del stepene nesladkane sladke smetane. Ponudimo k puranjim zvitkom ali kuhani ribi. Dober tek! S TRŽNIC EKEtKE ikSmo SENOVO SBVNKA KADEČE U3-MOVEC JAJCA II 14 11 11 11 11 JABOLKA 1» 120 IX 130 120 129 HRUŠKE / 290 300 260 290 200 GROZDJE «00 600 600 660 6*0 600 nvi 290 240 240 290 240 290 BANANI 190 130 ¦90 1(0 210 160 MANDARINE 1 1 / 1H 200 / LIMONI 200 200 200 190 200 200 POMARANČI 110 100 120 160 190 130 PARADIŽNIK 300 330 300 2*0 300 300 PAPRIKA 3)0 3*0 2M 260 2*0 400 potrSiij 300 300 300 300 320 290 OHROVT 210 2)0 1 290 2*0 290 SOLATA 160 190 190 190 160 190 RADIČ 330 390 390 290 2f0 300 KROMPIR 70 «0 60 tO 70 60 KORENJE 130 140 140 170 160 140 POR 240 290 2» 240 290 290 ČEBULA 130 120 120 120 130 120 ČESEN 300 300 300 210 300 300 nzoLcatN.) 210 300 300 310 1 320 SVEŽE ZELJE 110 120 140 120 110 120 CVETAČA 2» k- 300 300 290 260 300 OREHI 996' 990 1,000 1,000 / 1,000 Brežice, 8. aprila - Na prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 260 prašičkov, mlajših od treh mesecev. Prodali so jih 120, za •\kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 350-400 SIT. Pripeljali pa so tudi 120 starejših od treh mesecev. Lastnika jih je zamenjalo 120, in sicer po ceni 230-270 SIT/kg žive teže. Šentjernej, 8. aprila - Na sejem v Šentjerneju so pripeljali 259 pujskov, težkih do 30 kilogramov, in jih po ceni 380-420 SIT/kg teže prodali 83. Pripeljali so tudi 8 malo večjih prašičev, žal pa od njih ni nihče dobil novega lastnika. Za kilogram teže pa bi morali odšteti 220-260 SIT. Na sejmu so ponujali tudi 14 konj po ceni 240 SIT/kg, prodali pa so le enega. Pripeljali so tudi 6 krav in prodali eno po ceni 160 SIT/kg teže. Od dveh telet so prodali enega, in sicer po ceni 480-500 SIT/kg teže. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 J Astrolog in zdravitelj Bono Bariek bo imel redna predavanja o duhovnosti, astrologiji, bioenergiji, zdravljenju in vsem, kar Vas zanima o sebi in drugih: ob sredah, ob 20. uri v prostorih Plesnega kluba Lukec.. Ob predavanju in prostem pogovoru bomo imeli tudi meditacijo in zdravljenje vseh prisotnih z energijami visokih vibracij. Teme: — človek, energetski centri in višja telesa — astrologija, numerologija — karma, reinkarnacija — zdrava prehrana in sploh zdrav način življenja — ljubezen in spolnost — medsebojna komunikacija med ljudmi in partnerji — zdravljenje s kozmično energijo — angeli in demoni; kdo smo mi? — in še mnogo, mnogo drugega. Lepo vabljeni! Naročila za horoskop, zdravljenje ali informacije na telefon: 0608/33-890. * _______________________________i_________________ 1. Rebeka Dremelj, prva i spremljevalka NISS košarke '95 SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE NED II. IN 18. APRILOM D ^ OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 9 KOZOROG 23.12.-20.1. Ste polni energije, toda impulzivnost vam škoduje. Poleg tega imate globoko ležeča občutja manjvrednosti, zaradi česar se morate stalno dokazovati z dejanji. Žal pa tako v odnosu s partnerjem ne morete napredovati, ker morate vi vedno biti prvi. Če ste med tistimi, ki jih pomladanska utrujenost krepko zdeluje, se pazite, ker lahko pride do težjih bolezni. Posebno tisti, ki imate težave s pritiskom in srcem, boste na udaru. Svetujem vam ukvarjanje z alternativnimi metodami, da spoznate samega sebe. Z denarjem ste preveč radodarni - posebno, če gre za tuj denar! Zato se morate naučiti pravilnega odnosa do njega. Fizično in zdravstveno boste kar v redu, toda skrbi lahko zdelajo še tako močno telo. Naučite se dokončati začete stvari. Strah, ki ga nosite v sebi, je vzrok za vse bolezni in druge nevšečnosti, ki jih doživljate. Borite se torej proti strahu. Zaželeli si boste sprostitve v družbi in morda vam bo tudi uspelo. Škoda, da za sproščanje potrebujete kakšen kozarec ali dva. Ste v izvrstnem obdobju, ko lahko veliko ustvarite, a če pretiravate, lahko zaradi izgube energije zbolite. V posebno dobrih odnosih ste s prijatelji, sodelavci in nadrejenimi. Tudi v šoli gre bolje. Edina težava je partner, ki mu ne posvečate dovolj časa. Težave z zdravjem so posledica pretiravanja in seveda strahov, ki jih nosite v sebi. Pozabite na viruse, bakterije, nalezljive bolezni in tako naprej, ker jih ni! Vse je samo v vaši glavi, v vaših strahovih in slabih odnosih z ljudmi. Če ste utrujeni in vas mučijo glavoboli, ste kar sami krivi zanje. Lepo sem vas opozarjal, da poskrbite zase, še preden se bolečine pojavijo. To bo povratno vplivalo tudi na vaše mentalno in čustveno stanje, tako da boste v skrbeh in strahu. V službi boste soočeni z neprijetnimi rečmi, ki pa jih boste kot ponavadi dobro prenesli in celo nekaj pridobili. Če veste, da imate prav, ne popuščajte, ravno tako pa ne obkladajte drugih z osli, da vam ne zamerijo. Enostavno delajte po svoje. Če še nimate partnerja, ga utegnete najti sedaj. Do ušes boste zaljubljeni. Če pa ga imate, se lahko zgodi dvoje: da se bosta kljunčkala kot že dolgo ne ali pa si bosta oba izbrala novega - takole, za spremembo. Nič ni slabega v tem, če sta oba za. Najprej si preberite horoskop za Tehtnice in Device, ker to velja tudi za vas. Kaže, da se boste bolj posvečali svojemu delu kot pa sebi, zato marsikaj ne bo tako, kot bi lahko bilo. Partner bo razočaran. Če vas kaj boli, takoj na pregled! Vas je zelo težko privezati za dalj časa na določeno osebo, posebno, če vas želi samo zase. Povprašajte se malo, kaj sloni za vašo željo po novih in novih izkušnjah? Ali ni tu notri strah pred odnosom s človekom? Seveda je. Odstranite ga! Ker ste zelo občutljivi in se da na vas zlahka vplivati, se vas vsaka najmanjša zadevica močno prime. Močno reagirate, se razburite, zato pa izgubite energijo. Več je izgubite, manj je imate. Manj je imate, bolj ste občutljivi na bolezni in na ljudi. Bono Baršek Mladi sanjajo o vsem mogočem, o lepi bodočnosti, o ljubezni, o razumevanju, o uspešni karieri in še mnogočem, kar se le redko uresniči. Sanje postanejo sčasoma odmaknjen cilj in nevidno gibalo včasih tudi nerazumljivih, odločitev. Na koncu pride zadovoljstvo ali razočaranje, ki človeka spremlja vse življenje. Rebeka Dremelj je ena od deklet s to srečo, da so se ji sanje začele uresničevati že zelo zgodaj. Take sanje so pripomogle, da se je odločila poizkusiti v vlogi manekenke, in na lastni koži spoznati, kaj pomeni blišč. Uspela je - postala je prva spremljevalka miss košarke za leto '95. O sebi, svojih sanjah, o odrekanjih in o nadaljnjih možnostih nam je povedala naslednje: "Sem povsem preprosto dekle, učenka osmega razreda OŠ Senovo, in se tako kot vsi drugi borim za čim boljši uspeh v šoli. Šolanje želim nadaljevati v gimnaziji in si pridobiti poklic. To možnost hočem izkoristiti. Želim pa izkoristiti tudi drugo možnost, to je, delati kot manekenka. Kombinacija obeh obveznosti mi zaenkrat ustreza in v obeh želim doseči čim boljše rezultate. Za šolo vem, da je uspeh odvisen predvsem od mene in od moje zagnanosti. Pri mane-kenstvu pa je potrebno veliko več sreče v kombinaciji z znanjem in sposobnostmi, če hočeš uspeti. Samo želja po uspehu je veliko premalo, če ni prave podpore domačih in okolja. O manekenskem poklicu, predvsem pa o obnašanju, Učenju in oblačenju se je potrebno zelo veliko naučiti. Takšna priložnost se mi je ponudila, ko so v Krškem odprli šolo maneken-stva. Prijavila sem se in upala, da bi lahko kdaj stopila na modno pisto. Šola mi je dala koristne napotke, saj je v manekenstvu vse odvisno od telesnih propor-cev, videza in obnašanja. Na srečo z razmerji nimam težav, če se bodo pa le pokazale, sem pripravljena tudi kaj žrtvovati. Letos se je vse začelo s prijavo na Janin razpis za izbor modela '95. Po nekaj začetnih težavah organizatorjev je izvedbo prevzela agencija Spark iz Ljubljane. Takrat se je preprosto zgodil čudež, saj so iz agencije poklicali očeta in mu razložili načrt, po katerem sem prišla v Ljubljano, natančneje v dvorano Tivoli, in niti sanjalo se mi ni, kako se bo vse skupaj končalo. Občutki se ne dajo popisati. Najprej je eno samo garanje, potem pričakovanje, želja in sanje do tistega trenutka, ko je razglasi- tev. Doživela sem trenutke, o katerih sem resnično lahko le sanjala. Izbrana sem bila za prvo spremljevalko miss košarke. Moje glavne tekmice so bile domačinke z veliko navijači. Veste, kaj pomeni taka podpora za tekmovalko. Ravno zato mi je uvrstitev še bolj dragocena. S tem pa akcije za izbor modela '95 ni konec. Trenutno sem v polfinalu in upam, da se bo tudi vnaprej vse odvijalo po mojih željah. Na tekmovanjih se, kljub napornim pripravam, počutim odlično. Zanje je res potrebno veliko truda, toda vse je takoj pozabljeno, ko uspešno opravim svojo nalogo. Zelo dobro se počutim v lepih oblekah, pa tudi v različnih vlogah, ki jih na nek način igram, in tudi sama prispevam del sebe za končni uspeh modela, ki ga predstavljam. Ma-nekenstvo je lep, zanimiv, pa tudi težak poklic, ki od modela zahteva veliko dela in odrekanj. Zavedam se, da v tem poklicu uspejo res najboljši modeli, da delo traja le nekaj časa, do takrat, ko pridejo novi, bolj sveži modeli. Iz te izkušnje želim potegniti čim več koristi in se tudi kag naučiti. Delati bo potrebno tudi po tej ka-neri, zato se bom za tisti čas pnmemo pripravila. Želim biti novinarka in se bom v tej smeri tudi izobraževala. Morda bom ta poklic povezala z modo. Rebeka Dremelj bo nadaljevala s tekmovanjem in nabiranjem živ-Ijenskih izkušenj. Želimo ji, da bi se kar najbolje odrezala m upamo, da bomo o njenih uspehih se veliko pisali. (Toni) FITNESS KLUB POŽUN Požun Senovo, Titova75 Del čas: od 10.-13. ure od 16-22. ure 9 0608/70-304 Še vedno brez naslova petek, 31.3 Oddal sem davčno napoved: to sem napisal zato, da ne bi kasneje zopet bilo "nismo vedeli". Vse najboljše za rojstni dan, Edi. Malo je manjkalo, da bi se poistovetil z mistrom Beanom, saj veste, tistim, ki je sam sebi poslal čestitko za rojstni dan. Po nekakšnem čudnem naključju mi tega ni bilo potrebno storiti. Toliko čestitk v svojem sedanjem življenju še nisem dobil (prejšnjih življenj se ne spominjam prav dobro); in prav tako še nisem dobil takšnega darila, kot sem ga dobil danes. Nekateri dobijo za rojstni da psička, muco, zajčka, papigo... jaz sem dobil kuro, in to takšno, ki nese jajca; dobil sem pravo živo kuro, in še na radio so mi jo prinesli (Gubčeva, ... hvala!) Z Balkijem sva v Pacifiku vrtela YU ROČK glasbo, sprva sama sebi, kasneje se jih je kar nabralo in vzdušje je bilo kar u'redu. sobota, 1.4. Prihod novega družinskega člana. - kure, ki je mimogrede dobila tudi ime (Pepika, kličemo jo Pipi), je v hišo prinesel nove radosti. Najbolj je razveselil očeta, ki se je takoj vrgel v izdelavo udobnega kurnika s pogledom na sosedov vrt. Malo se je tudi jezil, zakaj da se nisem vsaj malo prej rodil, kajti tako bi kuro, kot novega družinskega člana, lahko prijavil za davčno olajšavo. Nisem mu hotel pokvarit razpoloženja, zato sem krivdo za svoje rojstvo prevzel nase. Sicer pa je bil danes prvi april; prav pazil sem, da me ne bi kdo na finto vrgel. Zelo dobro mi je šlo od rok, dokler me v svoje roke ni dobila Biljana. Med kavo z mlekom mi jih je naštela kar nekaj in vse so bile prvoaprilske. Seveda je vedela, na katero karto naj igra, da bom sigurno nasedel. Otroci cvetja se je imenovala generacija naših staršev, otroci cvetja pa so bili tudi tisti, ki so danes obiskali cvetlični bal. Pogled je bil res veličasten, tako na rožice - rastline kot rožice na dveh nogah, ki so se oblekle balu primerno. nedelja, 2.4. Zopet nedelja, o kateri ni vredno izgubljati besed. Odločitev je padla ob eni takšnih nedelj, kot je ta. V dnevnik bom napisal kakšno od šal, ki jih poslušalci pošiljajo na radio; torej, radijska šala. Veste zakaj policaj preden odpre pismo, tega prej polije z vodo? Zato, da lahko bolj tekoče bere. ponedeljek, 3.4. Končno me je ujela - bolezen. Prav začuden sem že bil, da je šla zima mimo, ne da bi vsaj malo zakašljal. Zato pa bo sedaj pomlad poskrbela zame; in če se spomnim prejšnjih let, potem lahko zatrdim, da se prehlada ne bom rešil naslednjih deset dni. Tako žalosten in bolan sem se moral nekako razveselit. Odločil sem se, da sam sebi kot darilo za rojstni dan (malo pozno) kupim čevlje. Ker še niso imeli prave izbire pomladanskih, sem kupil zimske (zopet malo pozno). Nič zato, v zimskih čevljih me vsaj pomlad ne bo nosila. Zato pa me je ob nakupu zanesla gravitacija; tako lepo sem počil na zadnjico, da kar res ni bilo. Nisem jaz kriv, če imajo v trgovini polomljene stole. Še sreča, da je bila trgovina prazna. Lepa in prijazna trgovka pa se je tako prisrčno smejala, da ji tudi nisem mogel kaj zamerit, odmerit ali premerit, no, za premerit je že imela kaj... Vedno lačnega Balkija (čeprav je podhranjen) pred oddajo peljem na pico, da ne bo kasneje skozi celo oddajo stokal in krulil v mikrofon. V oddaji gostiva enega od najbolj znanih Slovencev vseh časov, Tomaža Čižmana, dobitnika bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. torek, 4.4. Moja kura je danes znesla že drugo jajce, ki mama sedaj "špara" za pisanko. Že nekaj dni čakam denar, ki je "baje" že nakazan, a ga na ŽR še vedno ni, no, danes je prišel. Ta novica mi popravi razpoloženje in likvidnost. S Tomažem dokončujeva pesem, pravzaprav jo dokončuje on, jaz samo tu in tam pridem ter povprašam, do kod je že prišel; njegov odgovor je vedno isti: "Tik pred koncem sem." Sedaj je res tik pred koncem in prišel je čas, da se začno aktivnosti tudi na drugih področjih. Prav zato pokličem Kreslina, da mi kot stari maček razloži, kje in kako se lahko posname CD, se- veda za majhen denar. Ko mu razložim nastalo situacijo, nikakor ne spravi besede iz sebe, zato odložim slušalko in ga pustim, da se nasmeje od srca pa do konca ter ga pokličem kasneje. sreda, 5.4. Da rad obiskujem frizerja, par-don, frizerko Natašo, sem že enkrat napisal. Danes sem bil zopet prepuščen njenim rokam. Ne vem, zakaj, ampak ni bila najboljše volje, tako da me ni zba-dala, kakor to počne po navadi. Njenega zbadanja sem se že tako navadil, da sem ga kar pogrešal. Tudi zamišljena je bila preveč, tako, da me je tudi ostri-gla, čeprav sem si prišel samo brado počesat. Saj je dobra, se mi pač naslednji teden ne bo potrebno. četrtek, 6.4. Že nekaj časa me vsaj enkrat na teden pot zanese v Ljubljano. Ta teden se je to zgodilo danes. Kreslina tokrat ni bilo doma, tako, da ne vem, ali se je že nehal smejat, prav tako še nisem izvedel, kje in kako se lahko najceneje posname CD. Ob tej nesreči sem naletel tudi na srečo; za las sem pobegnil pajku, ki me sicer ne bi požrl, bi mi pa odžrl nekaj cekinov. Popoldan se v Novem mestu dobim z novo sodelavko na radijski oddaji. Jaz ji pravim asistentka. In ker je skriti adut v rokavu, ji po domače rečem Jol-ly. Ima voljo in nekaj izkušenj in kar je najbolj pomembno, ne "boji" se mikrofona. Ali se bo izkazala ali ne... to bomo še videli. (Edi) C NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 RAZVEDRILO 1) Pa se sliši... Kot da so župani šele sedaj ugotovili, da je pravi naslov za spreminjanje obstoječega (ne)reda v državi Državni svet republike Slovenije in ne Državni zbor naše države. Obisk dr. Ivana Kristana lahko pomeni skorajšnjo rešitev in izhod iz težav, saj bodo župani pripravili vse pripombe in predloge za spremembo zakonodaje in jih posredovali v DS. Torej, primerjati Državni zbor, katerega predsednik je Jožef Školč, in Državni svet, ki ga vodi dr. Kristan, je enako, kot če bi primerjali obiska obeh v Posavju. Ko je v goste prišel Školč, se je komaj kje našel kdo, ki je bil pripravljen na razgovor, medtem ko je obisk dr. Kristana pritegnil župane oz. predstavnike vseh treh občin, kar potrjuje znano misel: le v resnico in pravico verjamem. Kje je bil z mislimi brežiški župan Jože Avšič, ko je krškega župana Danila Siterja preimenoval v gospoda Kerina? Ali v predvolilnem mesecu novembru ali pa pri trenutnih problemih (ne samo) brežiške občine. Zadeva se ja za trenutek zazdela zelo neprijetna, skuhano juho pa je vročo pojedel kar brežiški župan sam. "Se vam opravičujem gospod Siter." Komu ali čemu so namenjeni številni posveti županov, ki jih organizirajo vedno iste agencije, se je vprašal Danilo Siter, ko je dr. Kristanu razlagal, kako visoke kotizacije plačujejo občine za udeležbo na posvetih, ki pa niso nič več in nič boljše kot navadni debatni krožki. "Ti zneski velikokrat presegajo tudi vsote preko 20.000 SIT, splošno mnenje skoraj vseh županov v državi pa je, da mnogokrat na enega župana ni porabljenih niti 10 odstotkov plačanega zneska," je menil župan Danilo Siter. Bodoča debata o regijah in pokrajinah v državi, ki poslance in svetnike šele čaka, bo zelo neprijetna in težko rešljiva zadeva. Kakšni bodo predlogi oz. osnutki novih povezovanj, lahko zaenkrat samo ugibamo. Slovenski "velecentri" želijo postati pomembnejša središča in se iztrgati iz ljubljanskih krempljev, zato se zdijo prizadevanja Jožeta Peternela, Danila Siterja in Jožeta Avšiča toliko bolj korajžna. Dr. Ivanu Kristanu so jasno povedali: "Ta prostor ni ne Celje ne Novo mesto, to je Posavje in ljudje se čutimo Posavci!" Ko se je dr. Ivan Kristan pripeljal iz Zasavja v Posavje, se je hočeš-nočeš, moral peljati po "cesti" Radeče - Krško. Vidno pretresenega in zaskrbljenega videza je gostiteljem v Krškem povedal: "Ja kdo bi rekel, da še normalnih cest nimate. To je pa res grozno. Tu bi pa res morali nekaj narediti?!" Ko je dr. Drnovšek lani obiskal Loko pri Zidanem mostu, je krajanom obljubil, da se bo tudi vlada zavzela in ponudila pomoč pri izgradnji ceste Radeče - Loka. Cesto so do pred kratkim še popravljali, sedaj pa ni tam nikogar več. Delavci so odšli in s sabo odpeljali tudi vse stroje, ljudje iz Loke pa so ostali brez "cestne" povezave z Radečami na zahodu kot tudi s Sevnico na vzhodu, saj je tudi cesta proti Sevnici v nemogočem stanju. Morda pa se je predsedniku vlade v tem času porodila misel, da bi bilo ceneje, če bi namesto popravila dveh cest zgradili pristajališče za ultra lahke helikopterje. Bomo videli. Če krajani Loke do konca tega meseca od dr. Drnovška ne dobijo ustreznega odgovora, bodo s traktorji in tovornjaki zaprli cesto Celje - Sevnica - Krško za vsa osebna vozila, ki bodo v Radečah morala nadaljevati pot po "cesti" do Loke in naprej proti Sevnici. "Ljudje naj vidijo, kje živimo in kako velika je stiska naših ljudi." Obljubili so, da bodo skozi zaporo spuščali samo tovorna vozila in avtobuse, saj v smeri proti Loki ti resnično ne bi imeli kje voziti. Na cesti Loka - Sevnica je mož v pristni "slovenščini" kričal: "Gde se ti pelaš? Kaj nisi upoznat, da je ta put zaprt! Če se ti kaj dogodi, ne bo odgovarjao nigdo!" Če je na enega samega voznika tako kričal, kako je moral vpiti šele na šoferja šolskega avtobusa, ki je nasproti pripeljal poln avtobus otrok. Kostanjevica bo bogatejša še za dva panoja v obliki kozolčka! Letošnje leto je leto varovanja okolja. Lahko bi rekli, da so kraji pod Gorjanci del razmeroma dobro ohranjene narave. Moteče pa je plaketiranje, vsepovsod. Zato so na občnem zboru Turističnega društva Kostanjevica predlagali, naj Krajevna skupnost in Občina začneta izvajati odlok o plaketiranju. Vendar bo to prav gotovo zelo težko izvedljivo, saj na zboru ni bil prisoten noben predstavnik ne KS ne občine. Končno pa so Kostanjevičani ugotovili tudi to, da so od 49 slik v Prospektu Posavja samo 4 slike Kostanjevice, da ni nobenega opisa tega starega dolenjskega mesta in da nikjer ni omenjen cviček. Je za razmislek, kajne??? Kakšen red velja za stranke na pošti na Vidmu, vedo verjetno le sami (ali pa tudi oni ne?). Ko ves nesrečen čakaš v vrsti pri okencu, imaš dovolj časa za razmišljanje o tem, po kakšnem ključu prideš na vrsto. Včasih si čisto zadnji, pa ti že postrežejo, drugič pa že pol ure pritiskaš nos na šipo, pa tisti za tabo že vsi opravijo, tebe pa kot da ni. Čudno prečudno! Pretekli teden je izbruhnilo. Analiza je pokazala, da gre za vodo, pomešano s kerozinom, ki se je nabrala v opuščenem cevovodu med opuščenim skladiščem goriva v Žlapovcu in letališčem. V času, ko to pišemo, je še veljalo, da nihče, ne občina ne vojska ne kdo drug nima denarja in ne namena plačati prečrpavanja te brozge iz predrte in za silo zamašene cevi v cisterno. Vsi gledajo le v investitorja gradbenih del, ki da mora cevovod povrniti v prvotno stanje. Bomo videli, kaj bo rekla krška podtalnica, če bo pametnejša cev in bo prva popustila ona. Nekateri obrtniki in podjetniki pri nas niso hoteli oglaševati, češ da smo predragi. Zdaj, ko smo se podražili, pravijo - saj bi, pa ste predragi; prej bi prišli, ko ste bili še cenejši. Tako so se nekateri znašli: kako dobiti v NG-ju zastonj oglas. Počakaš, da te v kakšnem članku slučajno omenijo, potem pa telefoniraš v uredništvo in kričiš, da objavljeno ni res, da ti je bila storjena velika krivica... in da boš tožil (in bogve kaj še vse). Tako dobiš v naslednji številki opravičilo ali popravek ali kaj podobnega. Tudi to je reklama. Finale Karaohc Show 94/95 Agencija Lukec želi z raznovrstnimi prireditvami osvežiti kulturno življenje v Posavju Krško, 8. aprila - Glasbena agencija Lukec je v soboto organizirala veliki finale Karaoke Show 94/95. Celoten projekt je zajemal predtekmovanja, na katerih so lahko nastopili vsi nadobudni pevci, ki so se želeli preizkusiti v petju na plavback. Iz treh predtekmo-vanj v vseh treh posavskih občinah so bili s pomočjo sodniške komisije glasbenikov izbrani po trije zmagovalci v vsaki starostni skupini, ki so si pridobili pravico do nastopa v velikem finalu. Pevci in pevke so se potegovali za bogate nagrade (TV sprejemnik, hi-fi stolp ipd.). Agencija Lukec je pripravila bogat program, ki je spremljal tekmovalni del finalne prireditve. V prvem delu sta poleg otroškega ansambla Mickev Mouse iz Krmelja in plesalcev Posavskega plesnega kluba Lukec popestrila program znana člana skupine Čudežna polja Spidi & Go-gi. V drugem delu pa je nastopil zlati glas Slovenije Alfi Nipič. Zmagovalci v kategoriji do 15 let: 1. Klavdija Kerin, 2. Tadeja Molan, 3. Blanka Župan. V kategoriji nad 15 let je bila 1. Lidija Kožar, 2. Alenka Sotelšek in 3. Metka Kociper. Izbor končnih zmagovalcev ni bil enostaven, kajti vsi nastopajoči so bili izredno izenačeni. Naslednji projekt Agencije Lukec je organizacija TV Karaok z Dejo Mušič, ki bo 27. maja na stadionu Matije Gubca v Krškem. Vse priprave za to prireditev so že v teku. (Galex) Dušan Vodlan predaja cvetje zmagovalki Lidiji Kožar v kategoriji nad 15 let. Iz Pacifika Prijavo kazalište in DJ Pero Leskovec pri Krškem, 7. aprila - Tokrat smo lahko v Pacifiku prisluhnili hrvaški skupini Prijavo kazalište. Še bolj zanimovo pa je bilo v soboto, ko se je po dolgem za pultom s ploščami, kasetami in CD-ji pojavil znani DJ z radia Gama MM - DJ Pero. Tako se bodo po novem v Pacifiku vsako soboto menjavali najboljši slovenski DJ-ji. V petek pa na Avio band! (Cole) Dobova, 7. aprila - V dobovski diskoteki smo po dolgem času ponovno v živo videli in poslušali velikega ročk in pop pevca, bivšega člana sarajevske ročk skupine Bijelo dugme, Željka Bebeka. Tako kot je v Paradisu že v navadi, je tudi tokrat množica obiskovalcev navdušeno sprejela gosta, se z njim veselila, pela in plesala do zgodnjih jutranjih ur. Prihodnji petek bodo v diskoteki prvič v Sloveniji nastopili Latino, v nedeljo, 16 aprila, pa bo v Paradisu nastopila zanimiva in vse bolj popularna skupina Gazde. (dama) Nagradna križanka SSANG YONG Sponzor tokratne križanke je podjetje Mavrica Radeče, Sl-CAR - avtosalon Ssang Yong, MDB 12 v Leskovcu pri Krškem. V avtosalonu lahko kupite nove avtomobile korejskega proizvajalca terenskih vozil, lahko pa tudi rabljene avtomobile vseh znamk. V avtosalonu Ssang Yong bodo za pravilno rešene križanke razdelili tri nagrade: 1. avto-radio s kasetofonom, 2. 50% popust pri nakupu avtoradia, 3. 20% popusta pri nakupu avtoradia. Rešene križanke pošljite na naslov: NAŠ GLAS, C.K.Ž. 23 Krško, najkasneje do sobote, 22. aprila 1995. Ker smo postavili rok za poši- ljanje rešenih križank trgovine Orlando do 15. 4. 1995, bodo nagrajenci izžrebani šele v so- boto, 15. aprila, seznam pa bomo objavili v nasledki številki časopisa Naš glas. PERUTNNARSTVO GUNJILAC Kajuhova 3, Senovo T* :0608/79-375 Vsak torek nuduno enodnevna piščanca. Vsako sredo in soboto od 9.-13. ura nudimo vsa vrsto večjih piščancev za nadafno njo NAŠ GLAS DUHOVNO OČIŠČENJE NAJU DELEC SNOVI KOBILARNA NA KRASU V0LKUJA IZ KNJIGE ODŽUNGU AMER. IGRALKA STREEP < sam HPAR E 6. SIOL PRN.it ,-'sfliJBP(Piil „'-"-• -- '^SSHa^sš GRŠKI POLOTOK •j rov. v CELJU ŽELEZO ) SESTAVIL BOJAN MACUR KDOR SKAČE S PADALOM ZRELOSTNI IZPIT RADIJ PRIBTTEK VEZNIK KALORIJA GESLO PREMOG. PRAH PIANOIA V ANDIH 1 ZDRUŽ. DRŽAVE AMERIKE LEPAK OSttNEK PRI PROIZVODNJI SLAOCRJA SENČNIK PRI SVETOM f) ALOJZ 7EBULA PETER MESEC NEM. PtS. (MLHELM) MOŠKO IME DRAGO NANC REKA SKOZI ¦ MUENCH. \ KRAJ PRI LJUBLJANI ARABSKI ŽREBEC DEL STA7EV ^BOSTAff. SEMncv ENOTA ZA POSPEŠEK CESM Sahist RAZTOR ALKAUJ. HIDROKSIDA J BEL0P0L1A SLŽNJA RIJEKA DRŽAVNA BLAGAJNA '1. POLJSKI LJUDSKI PLES MESTO V KOLUMBU NAŠ GLAS ENRCO LOPEZ OTILUA (KRAJŠE) d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 J NA KRATKO: Podaljšan delovni ias pošte Jesenice na Dolenjskem, aprila - Od prvega aprila je pošta v Jesenicah podaljšala svoj delovni čas za dve uri. Tako je sedaj možno oddati pošiljke vsak dan, od 8. do 17. ure, razen ob sobotah,-ko pošta deluje od 8. do 12. ure. (Božidar Zore) Otvoritev stalne podarjene razstave Sevnica - Danes, ob 19. uri bo na sevniškem gradu otvoritev stalne razstave akademskega slikarja Alojza Konca. Umetnika bo predstavil dr. Milček Komelj, kulturni program pa bo izvedel oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. (Kati) Odprli ribolov Kostanjevica, 9. aprila - Člani Ribiške družine Kostanjevica so odprli ribolov na ribniku v Karlčah, še prej*pa so vanj spustili za 1.000 kilogramov krapov. Lovili bodo lahko*ilbiči in neribiči, vsako nedeljo od 6. do 12. ure, karte pa bodo lahko kupili na kraju samem. Prav tako so sklenili, da bodo za ribolov ponovno odprli Prekopški potok, v katerem sedaj ni rib. (Lea) Kulturna prireditev društva Rom Krško, 8. aprila - Ob svetovnem dnevu Romov je društvo Rom v Kulturnem domu pripravilo družabno srečanje. Pozdravni govor je pripravil tajnik občine Krško Vinko Bah, župan pa ni utegnil priti. Pester kulturni program - uprizoritev Rdeče kapice, glasbo harmonike in plese - so pripravili otroci in učiteljice OŠ Leskovec. Udeleženci so si lahko ogledali film Stric iz Amerike, ki so ga otroci posneli na letovanju in zanj na srečanju mladih filmarjev v Kopru dobili priznanje, nato pa še Oko za oko. (nic) Opozicija predlaga - iupan naj bo neprofesionalec Radeče, 7. aprila - Tako imenovana opozicija v radeškem občinskem svetu se zavzema, da bi župan Janez Zahrastnik svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. Če bo župan hkrati tudi vodja občinske uprave in bo tajnik le upravni delavec, ne bo spoštovano načelo dvostopenjskega odločanja, kar po mnenju predstavnikov strank pomladi lahko privede v zmešnjavo in nered. Zadevo bodo skušali razvozlati do naslednje seje občinskega sveta, ko naj bi sprejeli tudi statut občine Radeče, (dama) Zaključni ples SŠ Krško Terme Čatež, 8. aprila - V soboto je bil zaključni ples učencev srednje šole Krško, ki sta ga sponzorirala Občina Krško in NEK, dobro pa jih je zabaval ansambel MM party. Takole slovesno pa so se držali fantje (ti so na šoli v veliki večini) na sliki. (Cole) Dobrodošla pomoč Kremen, 7. aprila - Pri Resnikovih na Kremenu so v teh dneh opravljali številna dela v vinogradu. Odločili so se, da nekaj trt zasadijo tudi na novo. Danes so začeli s sajenjem trt, kar je zahtevno in natančno opravilo. Sadijo predvsem bele vrste, kot so laški rizling, beli pino, sauvignon in rumeni muškat. Posebnost sajenja pa ni opravilo samo, pač pa pomoč, ki so je bili deležni s strani dijakov srednje kmetijske šole iz Novega mesta. S to akcijo želijo dijaki pomagati svojemu sošolcu, ob tem pa nabrati tudi nekaj dragocenih izkušenj, ki jih bodo lahko kasneje s pridom uporabili pri svojem delu. (Toni) i, JOl vzorcev salam v Samoboru r Jože Strgar ima najboljšo Tokrat pa še nekaj s sala-miade v sosednjem hrvaškem Samoboru. V ocenjevanju je bilo kar 261 vzorcev. Velik del pa so jih prinesli salamarji iz Brežic in okolice. Med trinajstimi salamami, ki so jih ocenili z veliko zlato medaljo, jih je bilo kar nekaj znanega salamarja Jožeta Strgarja iz Globokega. Prav tako je odličje pripadlo priljubljenemu Branku Juncu iz Brežic. Največ zlatih pa je osvojil Jože Hotko iz Globokega, ki je že pred kratkim osvojil naslov zmagovalca na salamiadi v Šentjanžu in v Brezovici pri Ljubljani. Nagrade je prejelo še več drugih Posavcev, med njim tudi Franc Štritof, ki ga na sliki vidimo, kako prejema priznanje in nagrado iz rok predstavnikov Turističnega društva Samobor. (Foto: M. Vesel) 18. srečanje starejših krajanov Brestanica Brestanica, 2. aprila - Krajevna organizacija Rdečega križa je organizirala že 18. redno srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let. Vabilu se je odzvalo 107 udeležencev. Prisotne so bile tudi štiri gospe, stare čez 90 let. Podmladek RK osnovne šole nas je razveselil s svojim nastopom in presenetil s predlogom, naj jih krajani poprosijo za drobne usluge, saj jim bodo z veseljem pomagali. Ženski oktet je z narodno pesmijo obogatil prireditev in tako dokazal spoštovanje do starejših krajanov in programa dela RK. Imeli smo tudi bogat srečolov ter nagrade za najstarejše in najmlajše ude- ležence. K temu so pripomogli skoraj vsi obrtniki iz KS, pa tudi zunanji sponzorji. Bilo je lepo in prijetno, spomladansko, mize okrašene s spomladanskim cvetjem in obložene z domačim pe-civem. Spekle so ga naše pridne odbornice. Krepka malica, domača kapljica in vesela pesem ob spremljavi harmonike so nas razveseljevale in nam polepšale dan. V imenu krajevne organizacije RK Brestanica se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali in pomagali pri izvedbi srečanja. Hvala vsem! S svojimi prispevki ste potrdili, da starejši krajani ne bodo pozabljeni ali odrinjeni. Odbor KO RK Brestanica Uspehi turističnega društva V turističnem biroju bo možno dobiti vse informacije Turistično društvo Kostanjevica je bio tudi v letu 1994 zelo aktivno. Obnovili in natiskali so informacije o Kostanjevici in koledar prireditev, ki so ga posredovali tudi Turistični zvezi Slovenije. Njihove največje aktivnosti so bile predvsem promocije kraja. Tako so sodelovali skupaj s Šentjernejčani na turistični borzi v Novem mestu. Prisotni so bili na 22. Tednu cvička, kjer so obiskovalce seznanjali o možnostih ogleda kulturnih in naravnih znamenitosti ter o ostali turistični ponudbi z reklamnim in propagandnim materialom, ki so ga sami pripravili. Širšo Dolenjsko so predstavili na slovensko-ba-varskem srečanju v Grunwaldu, z informacijami o Kostanjevici pa so se udeležili tudi mednarodnega sejma v Mariboru. S promocijskim materialom so sodelovali na 19. srečanju slovenskih jamarjev, evropskem prvenstvu v triatlonu in prireditvi ob 100-letnici železnice v Novem mestu. Da so bili njihovi nastopi kakovostni, dokazujejo mnoga priznanja, ki so jih prejeli. Predsednica Marjeta Janko-vič meni: "V Kostanjevici je potrebno postaviti turistični biro, zaželjeno je, da bi bil v neprivat-nem prostoru, morda bi laho dobil svoje mesto v prostorih krajevne skupnosti, kjer bi bili vsi prospekti in informacije na voljo že letošnjo sezono." (Lea) V Atomskih toplicah gradijo Atomske toplice, 5. aprila - Zdravilišče Atomske toplice nadaljujejo izgradnjo svojih zmogljivosti. Trenutno imajo v svojem kompleksu kar dvoje velikih gradbišč. Eno je ob pokritem bazenu in bo na njem zrasel velik zunanji bazen, s čimer bodo omogočili kopanje na prostem. Drugo gradbišče se razteza od hotela proti vhodu, gradijo zdraviliški del hotela. Z izgradnjama bodo zaokrožili že tako lepo ponudbo. (Toni) Izlet vinogradnikov v predel šilherja Društvo vinogradnikov Kostanjevica je v soboto, 1. aprila, organiziralo enodnevni strokovni izlet preko Bizeljskega, Pečic, Slovenske Bistrice in mejnega prehoda Jurij v predel avsrijske Štajerske. Ogledali so si tamkajšnjo vinsko cesto v predelu šilherja (schilcher), ki naj bi bila podobna vinski cesti našega cvička, le da je postopek pridelave vina nekoliko drugačen. V Stainzu, središču zahodno-štajerskega vinskega rajona, so si ogledali turistično kmetijo, kjer se ukvarjajo s predelavo vina in imajo tudi "pušenšank" (prosto prodajo vina, kjer imajo poleg pokušine vin tudi domačo hrano, predvsem narezke, prav tako pa tudi dve vrsti žganja: tro-pinovec in sadjevec). Vsa vina stekleničijo in tako kmetje vse iztržijo preko proste prodaje, predvsem turistom, zato s pro- dajo vina nimajo težav, s katerimi pa se nenehno srečujejo naši kmetje, ki vina ne morejo prodati. Videli so še vrsto zanimivosti, nazaj grede so se ustavili tudi na Bizeljskem, kjer so si ogledali sodobno vinsko klet. Izleta se je udeležilo 53 vinogradnikov, ko-stanjeviški so povabili tudi pod-boške in šentjernejske, da bi zaokrožili ponudbo njihove vinske ceste. (Lea) Kinolosija prodira tudi v Kostanjevico Kostanjevica, 7. aprila - Zbor sodnikov Kinološke zveze Slovenije (za jazbečarje in terierje) je tokrat potekal v Jablancah. Udeležili so se ga kinološki sodniki iz vse Slovenije, ki so sprejeli nekaj pomembnih sklepov. Med drugim tudi nov pravilnik za ocenjevanje dela in zunanjosti jazbečarjev in terierjev. V razpravi so omenili, da vzreja teh pasem v Sloveniji stagnira, opazen je le rahel porast jazbečarjev. Ti psi se uporabljajo za lov pod zemljo (na lisice in jazbece v rovu), pa tudi za prinašanje perjadi iz vode in delo v gozdu. Sem spada tudi glasna gonja dlakaste divjadi. Psi jamarji so ob primernem šolanju zelo uporabni tudi za delo po krvni sledi ranjene parkljaste divjadi in medveda. Trenutno je v Sloveniji okoli 1.800 psov jamarjev. Kinološki sodniki so bili navdušeni nad prijetnim okoljem, v katerem je potekal zbor. (Lea) Za lepše pročelje Kostanjevica, 9. aprila - Člani jamarskega kluba so izvedli celodnevno čistilno akcijo: očistili so jamo in steno pred vhodom zaradi večje varnosti, čistili in urejali okolico ter Studeno, posekali grmovje ob cesti... V teh dneh bodo popravili še cesto in postavili obvestilno tablo. Tako bo pročelje pred jamo lepše. Jama bo uradno odprta že 1. maja in sicer ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih od 10. do 18. ure vse do 31. oktobra. Za skupine pa je vedno možen ogled s predhodno najavo na telefonski številki 87-542 (Brane Čuk) in 87-034 (Iztok Bizjak). (Lea) Sevniška župnija v drobnih razgledih - od včeraj in danes za ljudi Sevnica - Pod zgornjim naslovom je bila v tedniku Družina predstavljena sevniška župnija, ki ima danes že skoraj 6.000 prebivalcev. Sevnica je ena od petnajstih župnij deka-nije Videm ob Savi. V njenem območju je 15 župnijskih in 55 podružničnih cerkva, samo sevniška župnija jih ima 15, ki so bile v zadnjih letih skoraj vse obnovljene. V vsej dekaniji deluje 19 duhovnikov. Tako je Tone Hribernik, župnik v Sevnici od leta 1976, dekan videmske dekanije od 1991 za Družino med drugim povedal tudi, da k verouku prihaja redno 600 otrok, k prvemu obhajilu jih pristopi 70-95, vsako drugo leto je vsaj 160 birmancev, približno 30 jih vsako leto sklene zakonsko zvezo, rodi se vsaj 70 do 90 otrok ter da je bilo lani prvič več smrti kot rojstev. Štirim duhovnikom domačinom se bo letos pridružil še Viktor Gane, ki bo novo mašo pel prvo nedeljo v juliju. Dekan Hribernik je izrazil zaskrbljenost. Zastavlja si vprašanje, kaj storiti, da se sevniške župnije, vsega tega zgodovin-skego slikovitega kraja, z mestnim jedrom in podeželsko okolico ne bo oprijela nalepka "duhovno mlačne, versko brezbrižne in versko slabo poučene". (TS.) 'S-TJ-V-1-T-A®' TRGOVINA NA KRIŽIŠČU UL. BRATOV MILAVCEV 109 Nudimo vam širok izbor sadja in zelenjave po ugodnih cenah in ostalo živilsko blago. Pri večjih nakupih sadja in zelenjave količinski popust. Pridite in se prepričajte sami o ugodnih cenah in prijazni postrežbi. Del. čas. od 7. do 19. sobota od 7. do 12. ure A C NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 KRONIKA - ŠOLA D Rezultati predmaturitetnih preizkuov znani Srednja Šola Krško nad povprečjem Krško, 31. marca - V januarju smo vas v Našem glasu obvestili o tem, da so učenci srednjih šol v Sloveniji opravljali predmaturitetne preizkuse. Rezultati imajo predvsem informativno vrednost, kajti dijaki se nikjer v Sloveniji niso posebej pripravljali za preizkus. Vseeno je zanimivo zvedeti, kakšne rezultate so dosegli dijaki SŠK v primerjavi z ostalimi srednjimi strokovnimi šolami. sa prepričljivo kažejo, da so naši dijaki pri večini predmetov bodisi na osnovni ali višji ravni zahtevnosti presegli povprečno oceno slovenskih srednjih strokovnih šol. Ti rezultati so seveda vzpodbuda tako za učence kot za njihove učitelje. Upamo, da bomo tudi po opravljeni maturi poročali o podobnih rezultatih." Tudi ravnatelj Ivan Žibert, dipl. ing. pričakuje, da bodo rezultati po opravljeni maturi v junijskem roku še boljši. SŠK - PREGLED REZULTATOV NA PREDMATURITETNEM PREIZKUSU 1995 SJK MAT1 MAT2 ANJ1 ANJ2 FI2 ELE MEH MAT1.ANJ1-OSN.R.,MAT2,ANJ2-VIŠJA RAVEN SSK | | RS-STROK.SOLE Podatke o uspehu nam je posredoval tajnik Šolske maturitet-ne komisije na SŠK Janez Fir-bas, dipl. ing. "Rezultati preizku- Od 3.4. do 13.4. potekajo v Sloveniji predmaturitetni preizkusi za učence 3. letnikov, ki se pripravljajo na maturo. (Cole) Iz poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško je tudi tokrat razvidno, da so imeli v minulem tednu delavci notranjega ministrstva Krško obilico dela. Zabeležili so več poizkusov ilegalnega prehoda državne meje, kar nekaj vlomov, opravili so tudi hišno preiskavo, obravnavali nekaj prometnih nesreč... Umrl zaradi poškodb F. L. in V. B., oba iz Mrzle vasi, sta v gozdu (last V. B.) pripravljala drva za kurjavo. Dve drevesi, ki ju je podrl veter, sta nameravala razžagati na manjše kose. Pri žaganju z motorno žago pa se je le-ta zataknila med koreninami drevesa. Odstranila sta jo tako, da sta v deblo zabila železni klin. Ko je F. L. s klinom prebil deblo, se je izruti panj drevesa s koreninami, zemljo in večjim kamenjem sprostil in skotalil po pobočju navzdol preko F. L., ki je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Neuspel poizkus Policisti so 4. aprila v Gadovi Peči ustavili kombi, ki ga je vozil B. Ž. iz Ljubljane. Ugotovili so, da sta skupaj s svojim sopotnikom R. P., prav tako iz Ljubljane, prestopila državno mejo izven mejnega prehoda. Pri samem pregledu vozila pa so ugotovili, da sta prevažala večjo količino tekstilnih izdelkov. Oba bosta obiskala sodnika za prekrške. Zgorela 1 hektarja gozda Prejšnji ponedeljek so krške policiste poslali na Vrbje, kjer je na Gorjancih, ob meji s Hrvaško, gorel gozd v lasti I. K. in F. B.. Zgorelo je cca. 2 hektarja gozda, in sicer listja, podrastja in suhega vejevja. Vzrok požara je bilo kurjenje na travniku, od koder se je ogenj zaradi vetra razširil v gozd. Pri gašenju je sodelovalo 20 gasilcev GD Podbočje, 20 iz GD Kostanjevica na Krki, 15 gasilcev GD Skopice, trije gasilci PGE in 6 gasilcev GD Cerklje ob Krki. Odkrili bombo in bel prak Policisti so na parkirnem prostoru ob magistralni cesti Obrežje-Gmajna pri Prilipah 5. aprila našli plastično vrečko, v kateri sta bila ročna bomba in bel prah. Pirotehnik je ugotovil, da ima bel prah oster vonj, ki pri vdihavanju povzroča draženje. Policisti še vedno ugotavljajo, kako se je vrečka s svojo vsebino znašla na tem mestu. Spet na prostosti Radeče, Zagorje, 6. aprila - Emina Dž. so po pobegu iz Prevzgojnega doma Radeče zagorski policisti privedli v policijsko postajo Zagorje. Po opravljenem postopku so poklicali delavca PD Radeče, da sta prišla ponj. Ko so se peljali mimo zdravstvenega doma, je na prehodu za pešce Mersad S. (bivši radeški gojenec) ustavil avtomobil, stopil k avtu, odprl vrata in potegnil Emina iz vozila. Seveda sta oba pobegnila, policisti pa ju še vedno iščejo. Tako je Emin, namesto da bi bil v PD Radeče, spet na prostosti, (dama) V rokah krškega Savaprojekta Izdelava projektne dokumentacije Za izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZI) za Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah je izbran Savaprojekt iz Krškega. V izdelavi je že lokacijska dokumentacija za prestavitev (dvojnega) elektro voda, ki poteka po lokaciji, kjer je predvidena izgradnja šole. Zaključene so raziskave terena na območju, predvidenem za gradnjo. Rezultati poročila so pričakovani, preseneča pa dejstvo, da je območje opredeljeno z 9 stopnjo seizmičnosti (MCS skala), kar je višje, kot so doslej obravnavali. Na zboru občanov treh mestnih krajevnih skupnosti (Brežice, Zakot-Bukošek-Trnje in Šentlenart) se je večina prisotnih občanov izrazila za izgradnjo športne dvorane, ki bo služila tudi mestu in ne samo kot telovadnica za potrebe srednje šole, ki jo financira država. Način zbiranja sredstev za soudeležbo bodo določili sveti KS. To pomeni, da projektirajo večnamensko športno dvorano, ki jo bo mesto uporabljalo za kulturne in športne prireditve, sejme, zborovanja in podobno. (Galex) IS. obletnica pevskega zbora iz Loke Sevnica, 8.aprila - Ob svojem jubileju je mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma priredil koncert. Pevci so pod vodstvom ustanoviteljice in zborovodkinje Teje Balog ter korepetitorja Francija Strajnarja z bogatim repertoarjem ponovno dokazali zmožnosti tega iz leta v leto boljšega zbora. Ob svoji deseti obletnici so člani zbora izrazili želji, da bi zbor štel vsaj 30 članov ter da bi peli vsaj do konca tisočletja. Za uresničitev prve so že poskrbeli, saj zbor danes šteje 41 članov, kar pa je zanje še posebej vzpodbudno, je med pevci vedno več mladih. ZKO Slovenije vsako leto podeljuje priznanja za vztrajno sodelovanje ter petje v zboru; tako je letos prejelo priznanje 22 članov zbora Primož Trubar in sicer bronaste Gallusove značke za več kot pet let sodelovanja, srebrne za več kot petnajst let, trije pevci pa so prejeli zlate Gallusove značke za več kot petindvajset let petja v zboru. ZKO Sevnica se je ob tej priložnosti od- ločila, da MPZ Primož Trubar podeli posebnopriznanje za prizadevnost in dosedanje delo, Teji Balog za umetniški opus pri zboru ter Franciju Strajnarju kot predsedniku zbora in dolgoletnemu kulturnemu delavcu, čestitkam ob jubileju pa so se pridružili še: Posavsko pevsko združenje, MePZ z Raven na Koroškem, MePZ Lisca, MePZ Viktor Parma iz Krškega, MePZ Ju-tranjka ter vokalna skupina Co-rona. (T.S.) ROHRBLITZ čl*fiSNJI VSIH VRST MliMIM IN ' KANALIZACIJSKIM CIVI KANAL TV PKEOLKDI SESANJE IN ClSCCNJE POO VODNIM PRITISKOM ClSČENJK BENCINSKIH.OLJNIM IN MASCORNIH LOVILCEV AL WFT_ ČISTIMO TEL:0608/41 616, BI 955 DEZURSTVO:22 050 Music Box nagrajuje CD novosti v trgovini Music Box v Brežicah: Blues Classics - kompilacija treh CD-jev, Good morning Vietnam - kompilacija treh CD-jev, The 3 Tenors (Carreras, Domingo, Pavarotti), Ravel - Bolero, Mozart - Requiem, Verdi - Aida, B Balls - Best Kept Secret, The Cure - Staring at the Sea, kompilacije iz 60., 70. in 80. let. Videoposnetki koncertov: Aerosmith - Big Ones, Pink Floyd - The VVall, AC DC - Live at Donington, Red Hot Chilli Peppers - Funkv Monks. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri tuje založbe, ki izdajajo CD plošče in kasete. Nagrada: koledar skupine Iron Maiden za leto 1995. Rešitve pošljite do sobote, 15. aprila, na naslov Naš glas, CK2 23, 68270 Krško. Rešitev prejšnjega nagradnega vprašanja je: The Division Bell. Nagrado prejem Karin Ubeleis, CPB 21,68280 Brestanica. Nagrado lahko dvignete v trgovini Music Box v Brežicah. (Gaiex) Vandalizem ali dolgočasje? Sevnica, aprila - "Le komu je bila v napoto?" se sprašujejo sevničani med obiskom tržnice, ko hodijo mimo prevrnjene fontane. Medtem ko se nekateri trudijo z urejanjem zelenic, s pometanjem cest, ki vodijo skozi mesto, ter mislijo celo na pospeševanje turizma, se drugi spotikajo in prevračajo smetnjake, prometne znake, oglasne table ... in tudi nesrečna fontana sedaj na tleh sevniške tržnice počiva že kar nekaj dni. (T.S.) Na Griču bolj varni vozniki Ob cesti med Krško vasjo tečejo obnovitvena dela. Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so se lotili popravljanja zidu ob cesti. Tudi tako se skrbi za varnost udeležencev v prometu. Očitno se trendi glede cestnega življenja spreminjajo na bolje; vsaj manjše zadeve sproti urejajo! (nic) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 3. do 10. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Trbovc iz Sevnice - Tjašo, Jožica Gabrič iz Brestanice - Alena, Martina Cehur iz Orehovca - Alena, Lilijana Jurman iz Sel - Eleno, Slavica Škoberne iz Trnovca - Primoža, Tatjana Vučanjk iz Dobove - Domna in Metka Godler iz Loč - dečka. Čestitamo! Šola ni šala Koline V nedeljo smo imeli pri teti na Gorici koline. Ko sem prišla tja. sem se šla najprej sankat, nato delat domačo nalogo, šele nato sem pomagala. Nosila sem vodo, odnašala meso... Ko me je zazeblo, smo šli z bratrancema Robijem in Ervinom v hišo. Zlagali smo veliko zlaganko in se igrali razne igrice. Potem so prišli odrasli, povečerjali smo in se odpeljali domov. Anita Kodrič, 3.r. OŠ Cerklje ob Krki Sreča Navaden dan, a ti si čisto sam! Želiš si, da mnogo stvari. danes uresničilo se ti bi. Ena izmed želja je tudi ta, da sreča k tebi bi prišla. Jožica Kožar, 8.r. OŠ Cerklje ob Krki Supermetla Ko sem nekega dne prišla domov, sem v kuhinji zaslišala ču- den ropot. Odklenila sem vhodna vrata in onemela. Na svoje lastne oči sem videla metlo, kako sama pometa. Zelo sem se je ustrašila. Sesedla sem se na stopnice in popila kozarec vode. Ko sem nazadnje le prišla do glasu, sem mislila vprašati supermetlo: "Kaj pa ti delaš tukaj?" Toda prehitela me je in me ogovorila: "Špela! Ali ti ni mama naročila, da pospraviš stanovanje? No. prišla sem ti pomagat." "Seveda mi je naročila in tudi tebe sen prav vesela." sem dejala in jo hotela zagrabiti, vendar je začela že sama pometati. Nenadoma je zazvonilo. Na vratih se je pojavila mama. Pokazala je na supermetlo in vprašala: "Špela! Kaj je to?" Mami sem zatrjevala, da jo boli glava in da ima privide. Dala sem ji dva aspirina, potem je zaspala. Kmalu je bilo stanovanje pospravljeno. Supermetlo sem dala v omarico. Toda zjutraj, ko sem se zbudila, ni bilo ne sluha ne duha o njej. So bile vse le sanje? Špela Ravnikar, 4.r. OŠ Cerklje ob Krki Odprta razstava Vojka Pogaiaria Poetika ego transformacij Brežice, 6. aprila - V galeriji Posavskega muzeja je bila otvoritev razstave akademskega slikarja Vojka Pogačar-ja, ki se predstavlja s pregledno slikarsko razstavo Poetika ego transformacij. Po uvodnem pozdravu direktorja Posavskega muzeja Brežice, mag. Tomaža Teropščiča, je poslanec DZ RS, mag. Marjan Šetinc, odprl razstavo. V kulturnem programu je nastopil varovanec Gallusovega sklada, kitarist Dejan Krušec iz Maribora. Razstava bo odprta do 2. maja. Ob razstavi bo avtor razstave Vojko Pogačar predaval o barvni ciklomatiki in predstavil likovno-teoretska izhodišča o barvi. Predavanja bodo potekala v avdito- Vojko Pogačar riju Posavskega muzeja Brežice v petek, 14. aprila, ob 8. uri in v ponedeljek, 24. aprila, ob 10.45. Vabljeni! (Galex) Velika onesnaženost Krke in Lanski ulov rib je bil kar bogat Ribiška družina Kostanjevica šteje okoli 250 članov, vpisujejo pa se tudi mladi. V skrbi za okolje in prostor je še vedno in predvsem onesnaženost voda, za kar pa so ribiči nemočni. Onesnaženi so tudi potoki. V nekoliko boljšem stanju sta Studena in Obrh, kamor so in bodo vložili 80jl potočnih postrvi. V Krko je bjo vloženo 300 mladic krapa, v ribnik v Kino Kostanjevica 15. IV. ob 18. in 20. uri: KVIZ, drama 16. IV. ob 18. in 20. uri. HAL-GATO, drama Kulturni dom Krško 12. IV. ob 18. in 20. uri: MASKA, komedija 13. IV. ob 19. uri, 16. IV. ob 18. uri in 17. IV. ob 20. uri: DIVJA REKA, pustolovski triler "Kino servis" Breilcc 12. IV. ob 20. uri in 13. in 14. IV. ob 20.15 uri: NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI, drama 13. in 14. IV. ob 18. uri in 15., 16. in 17. IV. ob 18. in 20.15 uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama Karlčah pa 1.000 kg lovnih krapov. Predsednik Ribiške družine Kostanjevica, Jože Zagorc, ocenjuje: "Po evidenci je bilo lani kar 2.600 lovnih dni z bogatim ulovom 4.172 komadov skupne teže 2.677 kg rib. Na člana to pomeni 9,5 lovnih dni in 12,8 kosov rib z 9,4 kilogrami ali dnevno 1,3 ribe, težke 1 kg. V ribniku se je odlovilo za 70.635 SIT, medtem ko so skupni stroški znašali 208.733 SIT. Prodanih je bilo tudi 686 dnevnih ribolovnic v vrednosti 638.500 SIT." Glavni onesnaževalci potokov so še vedno: prašičja farma, privatne ribogojnice, neurejene kanalizacije, škropljenje in umetno gnojenje kmetijskih zemljišč. V poletnih mesecih je problematičen nizek vodostaj. K temu pripomorejo še nestrokovni posegi v naravo in velika uporaba pitne vode. (Lea) TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVAN PEČNIK s.p. UL 11 novembra 27, l.eskovec tel 0608/31 - 797 Qo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 J KOŠARKA KK Interier : KK Idrija 88: 74(47:17) Z zmago proti Idriji so si košarkaši Interierja že zagotovili napredovanje v A1 SKL. V leskovški športni dvorani so pred več kot 600 gledalci zaigrali precej bolje kot na zadnjih srečanjih in vso tekmo bili boljši nasprotnik. Visoka zmaga ni bila vprašljiva, saj sta Stevens in Kraljevič ves čas drža- la niti igre v svojih rokah. Prvi je ooV lično zadeval, Kraljevič pa je gospo-, daril pod košema in pobral kar 21 žog. KK Interier: Bordelius 1, Lučev 9, Rozman 2, Avsenak 2, Stevens 30, Zaturovski 2, Ademi 14, Šantelj 4, Kraljevič 18, Samar 6. (J. A.) KK A.O. Starte : KK Brežice 78 :104 (31:SO) Brežičani so z dobro in natančno igro dosegli novo zmago v gosteh. Že v prvem delu so si s hitrimi protinapadi ustvarili visoko razliko in tudi v drugem delu nadaljevali dobro igro ter prepričljivo zmagali. KK Brežice: Rozman 31, Antolo-vič 33, Horžen 2, Ogorevc, Krivoka-pič 14, Roatohar 6, Strgar, Marče-tič 6, Kroš^lj 10, Kajba 2. (J.A.) ROKOMET RK Interier 14 RK Velika Nedelja I« (14:7) V prvi četrtfinalni tekmi za vstop v prvo SRL je Interier gostil osmouvr-ščeno ekipo rednega dela prvenstva, Veliko Nedeljo. Prvi del tekme so Krčani odigrali dobro in ga tudi dobili. V drugem delu pa so s svojo igro razočarali kakšnih 300 gledalcev. Igrali so počasi in dovoljevali borbenim gostom, da so predvsem preko krilnih igralcev premagovali nezanesljivega domačega vratarja Imperla. Edina svetla točka v domačem moštvu je bil vratar Branko Pire, ki je ubranil sedemmetrovko in tri nevarne strele. Igralci Interierja igrajo v sredo v Veliki Nedelji povratno tekmo, saj sta za napredovanje v polfinale potrebni dve zmagi. RK Interier: Imperl, Papež 6, Keše 1, Iskra 3, Mašič 2, Martinčič 3, Bogovič 2, Kukavica 1, Urbane 2, Dragar 4, Pire, Levičar. Med tednom so krški rokometaši gostovali v Škofji Loki in v prijateljskem srečanju premagali domačo ekipo Šeširja z rezultatom 27 : 22 (12:14). Igralci Interierja so šele v nadaljevanju dobro zaigrali in premagali domače. Za Krčane so dosegli zadetke Papež 9, Keše 6, Mašič 3, Dragar 3, Martinčič 3, Iskra 1, Urbanč 1, Kukavica 1 in Levičar 1. (J.A.) Hladi sevniški rokometaši izgubili Mladi rokometaši Lisce v kategoriji starejših dečkov letnik '80 so v sredo v Celju odigrali prvi polfinalni turnir za državno prvenstvo. V prvi tekmi so Sevničani izgubili z vrstniki RK Celje Pivovarna Laško z rezultatom 19 : 14 (9:7). Strelci za RK Lisco: Močiv-nik 1, Drnovšek 2, Rupret 11. V drugi tekmi so Sevničani igrali z ekipo Preventa iz Slovenj Gradca in izgubili z rezultatom 13 : 11 (7:5). V tej tekmi se je pokazala utrujenost igralcev Sevnice, ki so zastreljali kar štiri sedemmetrovke. V obeh tekmah se je z dobrimi obrambami odlikoval vratar Medeved. Naslednji, drugi turnir, bo v Krškem v soboto, 15. aprila. Pomerile se bodo ekipe RK Sevnica, RK Celje Pivovarna Laško in RK Interier. V soboto so kadeti sevniške Lisce odigrali prvenstveno tekmo s pr-vouvrščeno ekipo Rudar Trbovlje in izgubili z rezultatom 24 : 21 (12:11). Za Sevničane so dosegli zadetke: Božič 1, Glas 2, Krištofič 2, Požeg 4, Sirk 12. (Galex) Kobilica in Sirce pri Interlerju Ob gostovanju rokometašev BIH v Krškem so potekali tudi razgovori med njihovima najboljšima rokome-tašema Zaimom Kobilico in Edhe-mom Sirčo ter vodstvom RK Interier o prestopu v klubske vrste. Po besedah vodilnih v krškem rokometnem klubu obstajajo velike možnosti, da v prihodnji sezoni oba bosanska re-prezentanta zaigrata v Krškem. (J.A.) Brata Deržič suspendirana Brata Sandi in Igor Deržič, ki sta v zimskem prestopnem roku prestopila iz RK Interier v RK AFP Dobova, sta zaradi nekorektnih izjav v Sportskih novostih suspendirana. Iz članka je razvidno, da hočeta biti brata Deržič v vseh pogledih izenačena z ostalimi igralci v klubu. Kako bodo v Dobovi razrešili nastali problem, pa bo kaj kmalu jasno, saj je večina pogodb med igralci in klubom že podpisanih. (J.A.) NK Unior Zreče : NK Krško I: O (0:0) NK Krško: Stritar, Serbec, Vešli-gaj, Murn, Harapin, Rabič, Molan, Stopar (Rabič S.), Zakšek, Budna (Radej), Plankar. Nepopolna postava krške članske ekipe je gostovala pri vodilni ekipi lige in po dobri nogometni predstavi nesrečno prejela zadetek. Bolj uspe- šni so bili krški mladinci, ki so zabeležili tretjo zaporedno zmago. Tokrat so v gosteh premagali ekipo Odred Kozje z rezultatom 1 : 0. Strelec edinega zadetka z enajstmetrovke je bil Voglar. Za Krčane so nastopili: Kožic, Cedilnik, Černoga, Omerzu, Voglar, Gabrič, Zorko F. (Meze), Zorko R., Bovha, Župane, Dvorančič. (Pilip) NK Svoboda : NK Šentjur Jurij I: I (0:1) V 16. krogu MNZ Celje so brežiški kadeti gostovali pri ekipi Šentjurja. Ekipi sta razšli brez zmagovalca, kar je najbolj pravičen rezultat. Strelec za Brežičane je bil Majzelj. Mlajši dečki NK Svoboda Brežice so na go- stovanju pri ekipi Hrastnik Yuccart zabeležili visoko zmago z rezultatom 4 : 0. Starejšim dečkom, ki jim v tej sezoni ne gre in ne gre^pa v Hrastniku to ni uspelo. Domača ekipa jih je premagala z rezultatom 2:2. (Pilip) Ojlašujie, V NA S (jLAS Speedway Krčana drugi in tretji Ljubljana, 9. aprila - Na prvi dirki za letošnje državno prvenstvo v speedvvavu je zmagal Gregor Pinatar (Ljubljana) pred Krčanoma Lekšetom in Šantejem, osmo mesto pa je osvojil Dernač. Gledalci so videli tudi osem padcev, na srečo brez posledic. Druga dirka za DP bo v nedeljo, 16. aprila, v Krškem. O speedwayu več v naslednji številki. (Galex) Uspeh mladih šahšstor Krška ekipa deklet 4ke fantje t. Leskovec pri Krškem, 8. aprila - V Oš Leskovec je v soboto potekalo 4. državno prvenstvo za dekleta in fante. S tega konca je nastopilo v obeh konkurencah kar 7 ekip. Krški fantje so v prvem kolu žal izgubili z ekipo OŠ Borovnica, ki je bila na koncu sedma, in s tem zapravili prvo mesto. To bi lahko še popravili v zadnjem kolu, ko so igrali z ekipo Oš Stari trg ob Kolpi, a so remizirali. Pri fantih je nastopilo 22, pri deklicah pa 19 ekip. Vrstni red dečki: 1. Kidričevo 12 meč točk, 2. Krško (Gorazd Novak, Sašo Župevc, Zaviša Kneževič, Anže Urbanč, Tilen Mlakar) 11 MT, 3. Stari trg ob Kolpi 10 MT, 4. Šoštanj 10 MT, 5. Jesenice 9 MT, 15. Leskovec 6 MT, 17. Senovo 5 MT, 22. Sevnica 2MT. Vrstni red deklice: 1. Stari trg ob Kolpi 12 MT, 2. Vuzentca 11 MT, 3. Ravne pri Šoštanju 10, 4. Krško (Mirela Ahmatovič, Manuela Haralovič, Andreja Malus, Sanja Žnideršič) 9 MT, 5. Komenda, 17. Sevnica 6 MT, 19. Veliki Podlog 2 MT Najboljši igralci in igralke po deskah. Dečki: 1. deska; 1. mesto Gorazd Novak, Krško 6/7, 2. deska; 1. Sašo Župevc 6/7, 5. Alen Luskovec 5/7, 3. deska; 3. Zaviša Kneževič 5/7, 4. deska; 4. Anže Urbanč (vsi Krško), rezerva; 3. Jan Korinčič, Senovo 3/5. Deklice; 1. deska; 8. Mirela Ahmatovič, 2. deska; 8. Manuela Haralovič, 3. deska; 2. Andreja Malus, 4. deska; 3. Sanja Žnideršič (vse Krško), rezerva; 4. Marina Hodnik (Veliki Podlog) (Cole) STRELJANJE Puška SD Pomurka : SD Heroj Narok 16)67 : 1651 SD Heroj Marok: Hrovat 562, Umek 558, Petrin 531. (J.A.) SD Leskovec : SD Tabor Jezica 1701 :1615 SD Leskovec: Bencin 557, Župane 578, Grabnar 568. (J.A.) Boštjan Arh tretji V petem krogu Pokala prijateljstva so leskovški pionirji nastopili v Murski Soboti in s 528 krogi osvojili četrto mesto. V posamični konkurenci je Boštjan Arh zasedel tretje mesto z 184 krogi. Dobro je strelal tudi Matej Zorko, ki je dosegel 147 krogov. (J.A.) SD Kopacevina : SD Kruno Bref ice 1656 : 1617 SD Kruno Brežice: Sabadoš 558 (najboljši dosežek tekme), Krošelj 541 (osebni rekord), Sotler 518. (ES) Pištola SD Heroj Narok : SD Alojz Mrak 1617 :1666 SD Heroj Marok Sevnica: Mirtelj 529, Ajster 547, Njeguš 541. (J.A.) TELEVIZIJA NOVO MESTO lAHUn na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILN in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja NKCTV Brežiški motokrosisti Uspešni nastopi kljub močni konkurenci Vozniki (kot se jim terminološko pravilno reče) oz. motokrosisti obeh klubov iz Brežic, AMD Brežice in Pro-motor teama. so v letošnji tekmovalni sezoni nastopili na treh dirkah in so se v možni konkurenci solidno odrezali. Na prvi dirki (26. marca) v Lenartu so se v klasičnem motokrosu uvrstili: v razredu do 250 cem je Damjan Pavkovič zasedel 8. mesto, v kategoriji 125 cem pa je Andrej Čuden osvo- jil 12. mesto. Na drugi dirki v stadion-skem motokrosu, ki je potekalo v Novi Gorici, se je Andrej Čuden uvrstil na 9. mesto v finalu, v superfinalu pa osvojil 12. mesto. V nedeljo, 9. aprila, je v Lembergu potekala prva dirka za 18. pokal Alpe Adria, na katerem je nastopil tudi Andrej čuden, ki je kljub padcu v prvi vožnji dobro vozil v drugi in se na koncu uvrstil okrog 25. mesta. (Ga-lex) Janko Slopšek, ki je letos prestopil v AMD Brežice, zaradi bolezni ni nastopil na prvih dirkah. Ljubitelji motokrosa, ki jih v Brežicah ni malo, pričakujejo čimprejšnjo Janijevo vrnitev. Vzpon na Aconcaguo Puente del Inca Vreme se je stabiliziralo, zato nismo želeli izgubiti niti minute. Na poti do Puente del Inca - vasice, ki leži na vhodu v 40-kilometrsko dolino, ki vodi pod ostenje Aconcague, pa so se začele prve težave. Najprej je avtobus nemo obstal. Znašli smo se v skoraj brezizhodnem položaju. V brezimnem kraju, brez mehanika in z zaprtim prtljažnim prostorom. Ko je kazalo že, da je dan izgubljen, je rešitev prišla iznenada. Tovornjakar, ki je slučajno peljal mimo, nam je posodil zrak, s prstom sem zatesnil počeno cev zračnega sistema in Gorazd je v pravem trenutku odprl vrata prtljažnika. Prtljaga je bila rešena. Uspelo nam je najeti manjši avtobus, ki nas je po delih pripeljal v Puente del Inca. Dan pa še ni bil rešen. Pol noči je bilo potrebno garati, da so bile tovorne vreče za mule pripravljene. Najini sopotniki so že božali okrogle in potešene trebuhe, ko sva midva prašna, utrujena, lačna in po mulah dišeča sredi noči končala delo. Vse je bilo pripravljeno za jutrišnji odhod. Kot zadnja sporočila dneva pa so odmevale zgodbe izmučenih, ožganih, od vetra zbičanih gornikov, ki so v nespečnosti ječali v najini tesni sobi in se spominjali, kako so za las rešili svoja življenja pred besom Aconcague. Plaza del Mulas Kot predigra do velikega zaključka je minila 40-kilometrska pot po dolini reke Horcones do Plaze del Mulas, ki leži na višini 4.300 m. Do tu, kjer je običajno bazno taborišče, zmorejo tudi mule, ki nosijo predvsem hrano in opremo za sedemdnevno bivanje. Proti koncu dneva utrujeni prispemo iz geološke zgodovine Zemlje na cilj tega dne. Ze se prepuščamo lenarjenju, ko izvemo, da so zaradi nesporazuma mule odložile tovore na drugi strani ledeniške morene. Spet so naši živci na preizkušnji. Janez, ki se je dogovarjal za transport, pričakuje kakšno gorko besedo, vendar "gentlemansko" prenesemo dodatno obremenitev in prenesemo več kot 30 kg .»/težke tovore. GLASBENA AGENCIJA "LVKEC Glasbena agencija se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo velikega finala KARAOKE SHOW 94/93 Sponzorji prireditve so bili: EURO 2000 p. e. BREŽICE, MERCATOR PRESKRBA KRŠKO, TRGOVINA OGOREVC do.o. BREŽICE, KRUNO LEASING do.o., GOSTILNA ŽOLNIR, INSTALOMONT KRŠKO, AVTOSOLA ALFA - R KRŠKO, TRGOVINA 1A KRŠKO, TELSAT do.o. BRESTANICA, TIPS do.o. KRŠKO, MASS do.o. KRŠKO, AVTOBOPA BREŽICE, CVETLIČARNA KERIN KRŠKO C NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 OBVESTILA - REKLAME ID Mercator SREMIČ, Hoteli-gostinstvo Krško d.o.o. Trg Matije Gubca 3, KRŠKO objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Predmet prodaje je: pritlični prostor - bife v skupni izmeri 210 m2 v športno-rekreacijskem centru Senovo, Bohorska cesta 11 na Senovem, lociranem na pare. 476/7 vložek 336 k.o. Dovško. Izklicna cena za nepremičnino znaša 14.700.000 SIT. II.Pogoji: prijave za javni razpis morajo ponudniki poslati v 20 dneh po objavi javnega razpisa, priporočeno, na naslov Mercator SREMIČ, Hoteli-gostinstvo Krško d.o.o., Uprava, Trg Matije Gubca 3, 68270 KRŠKO, s pripisom JAVNI RAZPIS. III. V javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v RS, ter fizične osebe, ki so državljani RS. Pravne osebe morajo predložiti overjen izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu. IV. Ponudba mora vsebovati: predmet nakupa, ponujeno ceno ter način plačila kupnine. V. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 0608/21-840, vsak dan 8. do 12. ure, do končnega zbiranja ponudb. VI. Prejete ponudbe bo ocenila komisija za izbiro najugodnejšega ponudnik, ki bo kot merilo za izbiro upoštevala predvsem ponujeno ceno in način plačila. VII. Po končanem razpisnem roku bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika in z njim sklenila ustrezno pogodbo. VIII. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb. IX. Nepremičnino prodajamo po načelu "videno-kupljeno". s X. Prometni davek, druge dajatve in stroške lastništva plača prodajalec. XI. Prevzem nepremičnine bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. MERCATOR SREMIČ, Hoteli-gostinstvo Krško d.o.o. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Sevnica obvešča delodajalce in brezposelne osebe, ki še nimajo opravljenega pripravništva, da se do nadaljnjega sofinancira pripravništva le za osebe, ki so bile na dan 31.12.1994 prijavljene na Zavodu nad 1 leto. Tako bomo lahko pripravnike, ki so se in se še bodo prijavili v letu 1995, praviloma sofinancirali šele v letu 1996. Omejitev je posledica razpoložljivih sredstev, namenjenih za izvajanje tega programa. Podrobnejša navodila oziroma tolmačenja lahko dobite na vseh OBMOČNIH ENOTAH Republiškega zavoda za zaposlovanje in na URADIH ZA DELO. II. IZHODIŠČNA - - IZKLICNA CENA najemnina naiemnina Lokal v SIT/mes v DEM/mes it 1 v velikosti 107,00 m2 37.237,50 535,80 -vhod 8,33 m2 -poslovni prostor 56,14 m2 -skladišče 39,61 m2 -sanitarije 2,92 m2 št. 2 v velikosti 68,86 m2 29.803,00 365.36 -poslovni prostor 38,76 m2 -skladišče 4,57 m2 -skladišče 14,88 m2 -sanitarije 4,86 m2 -sanitarije 2,87 m2 -sanitarije 2,92 m2 Hali oglasi Najamem eno- ali dvosobno neopremljeno stanovanje v Krškem. Tel.: 31-154. Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah. Tel. 62- 690 (vsak delavnik od 7.30 do 14.30). Oddam poslovni prostor velikosti 80 m2 za mirno obrt ali skladišče. Rozika Petan, Piršen breg 63, Globoko. Dvosobno stanovanje zamenjam za manjše v Krškem ali Brežicah. Tel. 32-683. V Spodnjem Starem gradu 9 prodamo opremljeno ali neopremljeno dvoetažno stanovanjsko hišo v izmeri 216 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri cca. 10 a. V Krškem prodamo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2 v dvosta-novanjski hiši Pot na Polšco 28, ki ima poseben vhod. V Krškem prodamo neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Krško. V Brežicah prodamo hišo v tretji gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11 m v obrtni coni na parceli številka 671/29 v izmeri 656 m2 k.o. Črne, možna ureditev poslovnega prostora. Na Okljukovi gori 12 prodamo manjšo kmetijo v izmeri 1 ha. Na kmetiji stoji stara hiša, leto gradnje 1876, krita s slamo, v hiši je voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami v najboljši rodnosti, vinograd z 250 trtami, zasajen 1985, nasad marelic in ribeza (skupaj okoli 1000 sadik). Na Velikem Trnu (Sv. Duh), v krajevnem središču, prodamo gospodarski del domačije DEBEVC, in sicer: - pašnik v izmeri 4.823 m2 - stavbiščevizmeri218m2 - dvorišče v izmeri 349 m2 - dva gospodarska objekta s kamnitimi zidovi v prizemlju dimenzije (8 x 6,5 (P) in 12 x 8 (P + 1)). Vse informacije v zvezi s prodajo dobite na naslovu IR Inženiring Krško d.o.o., CKŽ 53 ali po telefonu 0608/21-944. Prodam triinpolsobno stanovanje na Gubčevi v Krškem (78 m2), možnost poslovnih prostorov, vseljivo takoj. Tel.: 32-727. Obrtniki, trgovine! Nudimo vam knjigovodske storitve (enostavno knjigovodstvo), pomoč in svetovanje pri registraciji obrti, izdelava investicijskih načrtov. Računalniška obdelava podatkov. Tel.: 0608/42-349. Dvosobno stanovanje zamenjam za manjše v Krškem ali Brežicah. Tel. 32-683. Prodam nov digitalni avto-radio s kasetofonom, dva nova zvočnika in telefonsko tajneo Philips. Pokličite na tel. 32 844 po 18. uri. Prodam jogi, velikost 190 cm X 180 cm. Tel: 33-845. Prodam stiskalnico za grozdje (preša na kamen). Cena po dogovoru. Jože Vovk, Slovenska vas 28,68261 Jesenice na Dolenjskem. Prodam računalnik 386/40/ 4Mb, HD214 + 89Mb, FD3.5 + 5,25", midi tovver, VGA Mono, miška GENIUS, programi in igre po želji. Tel.: 32-680. Prodam lepo ohranjen BMX BIANCHI MX z orodjem HA-RO. Ogrodje in platišča iz aluminija. Tel.: 32-680. Prodam lepo ohranjeno zamrzovalno skrinjo (410 I). Cena po dogovoru. Tel.: 34-619. Prodam dobro ohranjen gumijast čoln Šport Beograd II. in motor Tomos 4,5. Ugodno! Tel.: 21-509. <©> maš^fe Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) Naročam ................. (poln naslov n podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:..................... (podpis naročnika in žig) OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 OBČINSKI SVET Komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 15. in 16. člena Pravilnika o izvajanju Odloka o občinskih priznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1995 1. Občinski svet občine Krško podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: Občinski svet in njegovi organi ter delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote oboroženih sil ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje i nW občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predlog je treba poslati na Občino Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanaj in občinska priznanja do 5. maja 1995. Za Komisijo za odlikovanja in občinska priznanja Tomaž Petan sekretar Občinskega sveta OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Krško, Cesta krških žrtev 14 Datum: 6.4.1995 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur.l.RS, 26/91 in 13/93) objavlja JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. PREDMET NAJEMA sta lokala v pritličju poslovnega objekta Koprivnica št. 1 v Koprivnici pri Brestanici (objekt stare Osnovne šole). III. NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Lokal št. 1 je namenjen storitveni in polsovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije ipd. Lokal št. 2 je namenjen izključno za opravljanje gostinske dejavnosti -okrepčevalnica. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 51600-630-13042, varščino v višini treh izklicnih najemnin za lokal, katerega najem bodo licitirali. Varščina se uspešnim licitantom vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE Licitacija bo v sredo, dne 26.4.1995, ob 13. uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev št. 14 pri ga. Preskar Stanislavi, pisarna št. 218 oz. po telefonu 0608 22-771. VIII. DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pismeno prijaviti udeležbo na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine: - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in štev*) zaposlenih, 'i - mnenje upravnega organa o primernosti dejavnosti na predmetni lokaciji, - obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Brez pismene napovedi in prilog ter plačane varščine udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po naslednjem licitacijskem postopku: 1. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišjo mesečno najemnino, s tem da je v djvem licitacijskem krogu možen najmanjši dvig 1o DEM oz. iplarsko protivrednost, 2. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj enoletno predplačilo, 3. licitacijski krog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj dveletno predplačilo. Najboljši ponudnik se izbere v tretjem licitacijskem krogu. V vsakem licitacijskem krogu je najmanjši možen dvig 1 o DEM oz. tolarska protivrednost. Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu. V primeru predplačila prizna občina najemniku prenominacijo tolarskega zneska v DEM, ki ga obrestuje po 8.5 % realni obrestni meri, glavnica se zmanjšuje za znesek mesečne naj-Vnnine, nominirane v DEM, vse do končnega poračuna predplačila z obrestmi za najemnino lokala. Nato nastopi za-najem-nika redna mesečna obveznost poravnavanja najemnine. Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 066 od 5.4.1995. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tega dne veljavne tečajne liste. NafieMoa Ivica Puntar, dipl.oec. 02 ZADNJA NAŠ GLAS 12. APRILA 1995 "J Naša anketa: Velika noč: sporočile zmage življenja nad smrtjo "Pomladna slavja so že od davnih dob pomenila praznovanje zmage svetlobe nad temo, poletja nad zimo, toplote nad mrazom. Krščanstvo je prekipevanju veselja ob poganskem prazniku mladega sonca dodalo še svojo vsebino, vendar se krščanski velikonočni prazniki niti v dobi dveh tisočletij niso mogli otresti prastarih šeg, ki jih je naše ljudstvo ohranilo iz časov poganske davnine". S temi besedami pričenja Dušica Kunaver v Knjigi "Pisanica rdeča" svoje naštevanje običajev, ki jih je ljudstvo na Slovenskem okrog velike noči razvilo in ohranilo do današnjih dni. Od prinašanja mladega zelenja in hrane k blagoslovu do popisovanja različnih velikonočnih jedi, ki vsaka zase simbolizirajo posamezne dogodke v času od Jezusovega prihoda v Jeruzalem do njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih. Tudi slovenski nadškof in metropolit, Alojzij Šuštar, začenja svoj uvodnik k letošnji praznični prilogi v tedniku Družina z vprašanjem: "Kdo je močnejši: življenje ali smrt?" Sam radi odgovarja: "Človeška izkušnja kaže, da je smrt močnejša... Življenje je pravzaprav ena sama pot v smrt in eno samo umiranje..." Na koncu pa dodaja poduk: "Vsako leto znova nam velikonočna skrivnost oznanja, da je v Kristusu in s Kristusom življenje zmagalo nad smrtjo." Tako po starodavnih izročilih kakor po sporočilu Katoliške cerkve je velikonočni praznik "praznik upanja za vse bolne, osamljene ali kakor koli trpeče". Socialistična oblast je v svojih poskusih, da bi ukinila Cerkev in vero, vnesla še nekaj dodatne zmede. Če že ni bilo možno povsem ukiniti Boga, so tovariši vsaj ukinili praznike. Veliko smo jih presedeli kot delavnike, polne sestankov in drugih obveznosti. Za vztrajne so sklenili kompromis: prazniki so postali del folklore. Pogumnejši so šli na skrivaj k maši in žegnu, ostali pa so se delali, da je velikonočna šunka, ki "so jo mama (ah, ti stari!) prinesli iz cerkve, pač del ljudskega izročila in folklori se nima smisla odreči". Res pa je, da v vsakdanjem pehanju za kruhom in ostalimi obveznostmi velika večina ljudi (verjetno po vsem svetu) nima energije in ne znanja, da bi se poglabljala v moralna in filozofska izhodišča ter sporočila velike noči. Ko se prebuja spomlad, človek (kot del narave) čuti to tudi v svojem organizmu, to mu posreduje podzavest. V skladu s temi spoznanji se pač veseli. Sicer malo drugače, kot so se davni predniki, a bistvo sporočila ob spomladanskem slavju je ostalo kaj podobno. Na žalost smo ostali dokaj podobni svojim prednikom. Razlika je le v tem, da mi vemo, da spomlad vsako leto zanesljivo pride, da čaka tam nekje za prvim ali drugim vogalom desno v aprilu. Po vsem ostalem smo ostali še vedno krvoločni, brezobzirni, zanemarjamo drug drugega ter družno uničujemo sami sebe in svojo Zemljo. Glede na to, kaj vse počnemo, kaže, da je bila za človeka žrtev enega Jezusa odločno premalo. Poglejmo, kaj so o veliki noči rekli naši anketiranci! (ika) Dekan Hribernik iz Sevnice: "Velika noč ni toliko družinski praznik, kot je božič. Je bolj odprt, na kar vpliva že sama klima - prebujanje narave - pomlad. Velika noč je imela in ima tudi sedaj pomembno mesto med Slovenci. Razlika je le, da tisti, ki so se zaradi razmer v preteklosti nekako "skrivali", sedaj veliko noč praznujejo bolj odprto in sproščeno, tisti, ki pa jim nekoč ta praznik ni pomenil ničesar, jim tudi danes ne pomeni nič." Vera Gmajnič, gospodinja iz Senovega: "Zame je to velik cerkven in predvsem družinski praznik. Včasih je bil dosti bolj spoštovan. Običajno ni bilo veliko hrane, ob veliki noči pa je bilo vsega dovolj, zato smo se tega praznika otroci zelo veselili. Tradicija je bila, da si ob žegnanju oblekel ali imel pri sebi kaj novega, pa čeprav je bil to samo robec. Danes, ko imamo veliko vsega, nimamo ne prave mere ne spoštva-nja do nekaterih vrednot, tudi do praznikov. Žal smo sedaj manj srečni in veseli, kot smo bili prej. Praznovala bom svečano, v krogu svoje družine in v mejah zmožnosti." Aleksander Bratanič, dijak iz Cerine pri Brežicah: "Ker smo verna družina, gledam na velikonočne praznike z vsem spoštovanjem. Pred prazniki se postimo, ker upoštevamo zapovedi, ki jih narekuje cerkev, na sam praznični dan pa se gostimo z jedrni kot so: šunka, jajca, hren, potica. Tudi drugače mi je ta dan všeč, še posebej ponedeljek, ker je dela in šole prost dan. Vsekakor sem mnenja, da je ta dan potrebno praznovati. Tudi v naši družini bomo nadaljevali s to tradicijo." Viktor Srpčič, upokojenec iz Vrhov-ske vasi: "Veliko noč z ženo praznujeva. Kako? Šunke kuhava in jajca barvava. Pa to ne preide več tako v poštev, ker nimava več malih pri hiši. Velika nedelja se zelo razlikuje od drugih nedelj. Nekateri gredo takrat v cerkev k spovedi. Midva ne, ker ne moreva; ostaneva kar doma. Tudi k spovedi ne; pravijo, da je slab, kdor druge toži; kdor pa samega sebe, je pa še slabši. Bo to menda kar držalo." Jožefa Turk, upokojenka iz Drame pri Šentjerneju: "Velikonočni prazniki so prazniki odrešenja, kar pomeni za kristjane osvoboditev od zla in greha. Pri nas ta praznik vedno praznujemo. Na njivah v tem času ne delamo, imamo več časa zase; jaz pospravljam po hiši, spremljam oddaje na TV, berem. Najbolj uživam ob pripravljanju velikonočnih dobrot, ki so te dni vedno na mizi: svež domač hruh, orehova potica, različni pirhi. Vse to nesem v nedeljo zjutraj k žegnu. To so zame zelo lepi prazniki." Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Jtbuner d.o.o. Matej Turk, brezposelni iz Krškega - Velika noč mi pomeni družinski praznik, kjer se zbere vsa družina in jo skupaj praznuje. Velika noč je Kristusovo vstajenje. V soboto je blagoslov velikonočnih jedi. ki vsaka posebej tudi nekaj simbolizira. Npr. hren pomeni žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. potica v obliki šarklja predstavlja trnovo krono, ki jo je moral nositi na glavi... Igor Beršnak, srednješolec iz Blance: "V naši družini nismo verni. Jaz sem otrok prejšnjega sistema in zato tudi ne praznujem velike noči. Pri nas praznuje le mama, ki upošteva tudi strogi post ob petkih. Midva z očetom pa ob petkih jeva povsem normalno, vendar pa ne trdim, da se odrekam velikonočni šunki. Osebno nisem proti nobenemu prazniku, tako tudi veliki noči ne nasprotujem. Kdor jo praznuje, naj jo pač praznuje." Janez Zorko, dekan in častni kanonik z Vidma: "Velikonočne praznike začenjamo s cvetno nedeljo, ko je Jezus šel v Jeruzalem. Ta običaj se je vse od prvih krščanskih časov ohranil kot resen uvod v sveto tridnevje. Trije sveti dnevi so: četrtek - spomin zadnje večerje, petek - Kristusovo trpljenje in smrt, sobota - grob in zatem sledi nedelja - veličastni dan vstajenja. To je za nas največji dokaz božjega posega v človeštvo in utrditev vere, ker če Kristus ni vstal, je prazna naša vera. Zastonj trpljenje, zastonj veselje, zastonj tozemeljsko bivanje, če ni upanja v po-smrtnost in tudi v vstajenje, ker po smrti se naše življenje šele začne. To je osnovno." Brežiški sejem obrti in podjetništva Brežice, mesto, ki je zakladnica naravne in zgodovinske dediščine, mesto, kjer se stikata Krka in Sava, mesto, ki že od nekdaj slovi z močno trgovinsko tradicijo, in mesto, ki bo v dneh od 10. do 14. maja gostitelj tretjega sejma z naslovom Brežiški sejem obrti in podjetništva. Sejem se bo odvijal v montažnih halah v obrtni coni - ob obvoznici Brežice-Krško. Pokrovitelj, sejma je Občina Brežice. Sejem bodo popestrili s strokovni posveti, predstavitvami, promocijami in z zabavnim programom. Brežiški sejem bo zagotovo velik dogodek za občino, za podjetništvo pa poseben praznik. Organizatorji si želijo, da bi postal tradicionalen, saj bi Brežice svojo trgovinsko tradicijo lahko gojile še vnaprej. (Galex) H '_________________________________ Cb kofetku sign J način Simon Sernec je uspešen in ustvarjalen grafični oblikovalec iz Radeč, zaposlen v podjetju Radečepapir - Muflon, ki se je s svojimi izdelki že velikokrat predstavil v številnih znanih tujih in domačih publikacijah. Širši slovenski javnosti se bo podrobneje predstavil letos, in sicer z večjo retrospektivno razstavo svojih del, med katerimi so v večini koledarji, politični in umetniški plakati, posterji, katalogi, prospekti, voščilnice in razglednice. "Kadar se s kom pogovarjam o svojem delu, se vedno vrnem skoraj na začetek, v srednješolska leta. Takrat sem, kot mnogi drugi dijaki, tudi sam spoznal, kaj me v življenju najbolj zanima. Lahko bi rekel, da sem našel svoj smisel - grafično oblikovanje (vizualne komunikacije), ki v slovenskem prostoru pomeni posebno kakovost, potrjeno tudi v primerjavi z ostalim svetom. Jaz se ukvarjam z grafičnim oblikovanjem plakatov, koledarjev, tudi katalogov, voščilnic in še česa, trenutno pa končujem dela pri oblikovanju celostne grafične podobe nogometne šole Vilija Amerška. Oblikovanje ali design je zame način življenja, to je podobno, kot če bi slikar rekel, da gre v penzijo, kar je nemogoče, ker nikoli ne gre," je uvodoma povedal Simon Sernec. Izdelki Simona Serneca so bili razstavljeni že na mnogih svetovno znanih izložbah, objavljeni in predstavljeni v publikacijah nekaterih največjih svetovnih založb, kot sta PIE Book iz Japonske, ki redno izdaja specifične publikacije s področja grafičnega oblikovanja, in slovita švicarska založba Graphis, ki ima sedež v Zurichu in New Yorku. Založba PIE Book je lani v dveh različnih izdajah objavila njegovo serijo voščilnic in katalogov z grafično podobo. Avtor je razstavljal na mehiškem bienalu (1992) in se predstavil s sedaj že znanim Indijancem, pa v Parizu (1993) in Nagoji, na trienalu političnega plakata v francoskem Monsu, kjer sta bila razstavljena oba njegova zelo znana politična plakata (Stop the war in Bosnia in No more war in Croatia), ki na svetovni lestvici najboljših političnih plakatov dosegata najvišja mesta. "Veseli me, kadar sem z izdelki povabljen na razstavo, pa če je ta kjer koli. Pri našem, če tako rečem, tekmovanju ni zmagovalca. Nagrajeni so tisti avtorji, katerih izdelki se po mnenju strokovnih komisij uvrstijo v ožji izbor razstavljenih del. Tako počasi plezaš po rating lestvici proti vrhu, podobno, kot je to v tenisu. Seveda ti dober položaj na lestvici prinese tudi druge ugodnosti, kot so popusti pri nabavi strokovne literature, ta je zelo draga, 300 DEM in velikokrat tudi dosti več, pa popusti pri vplačilu kotizacije ob udeležbi na razstavi in druge, zato je še kako pomembno, kakšen "re- zultat" na posamezni prireditvi oz. razstavi dosežeš." Sicer pa se je Simon Sernec uveljavil že nekako pred desetimi leti, ko je ob priložnosti Trubarjevih praznovanj izdelal znameniti Trubarjev plakat in koledar. To je bilo, kot tudi sam zatrjuje, prelomno obdobje v njegovem ustvarjanju: "S Trubarjevim plakatom se je začela era izdelovanja plakatov, zaradi takratne situacije so bili v modi politični plakati, idej pa nikakor ni hotelo in ni moglo zmanjkati. V kaj se je sprevrglo sprva zgolj verbalno nasilje v bivšem jugoslovanskem političnem prostoru? V najhujšo obliko fizičnega uničevanja ljudi, ko smo morali mnogi, če ne druga-.če, pa na takšen način pokazati, da protestiramo in da smo solidarni z mučenimi, pregnamimi, preseljenimi in z vsemi kakor koli trpečimi. Tako sta nastala tudi plakata o Bosni oziroma Hrvaški." (dama)