Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
Leto XXV. - Štev. 47 (1279)
Gorica - četrtek, 29. novembra 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
pred dejstvi' Po obisku koroških Slovencev
Na praznik Kristusa Kralja 25. novembra je goriški nadškof msgr. Peter Co-colin v cerkvi sv. Ivana ob prvi obletnici ustanovitve slovenske duhovnije v Gorici znova podčrtal pomen pastoralnega središča za slovenske vernike in opozoril na nekatera boleča dejstva, pred katerimi ne smemo zapirati oči.
Dušnopastirsko središče za Slovence v Gorici je nastalo iz pastoralnih potreb: bilo naj bi sredstvo za rast vere v Kristusa, podpora za duhovni napredek in dopolnilo pastoralne dejavnosti župnikov in duhovnikov tistih župnij, v katerih Slovenci živijo.
Z bogoslužjem božje besede, svete Evharistije in drugih zakramentov naj bi se na pristno verski ravni izoblikovalo versko občestvo, ki ima zaradi svojih značilnosti posebne potrebe. Nastala naj bi taka cerkvena stvarnost, ki bo obogatila vse naše škofijsko občestvo in prispevala k resnični notranji spreobrnitvi in skupni misijonski dejavnosti. V polnem soglasju z življenjem in delovanjem celotne škofijske Cerkve naj bi nastalo med Slovenci občestvo, ki bo znamenje in zakrament zveličanja ter sredstvo za edinost in napredek vseh.
Ti cilji nam morajo biti jasni in jasni tudi nameni, ki smo si jih zastavili.
OBČESTVO KRŠČENIH
Naše krščanstvo je dostikrat vse preveč osebno. Kaj radi pozabljamo, da nismo bili krščeni le zase, temveč tudi in predvsem za široko družino božjih otrok, to je za Cerkev, kakor jo je hotel Kristus.
Božja beseda, ki jo skupno poslušamo, nas stalno poziva, naj bomo vedno odprti za notranjo prenovo, ki je velik dar božji. Presveta Evharistija pa s svoje strani plete, poživlja in krepi vez edinosti med tistimi, ki jo prejemajo. Sveta birma nas vključuje v odrešenjsko delo Cerkve, ki je po svoji naravi misijonarska.
Ta Cerkev je bila ustanovljena zato, da bi vsem ljudem govorila o Kristusu: da je postal človek za nas, da je umrl na križu za nas in deluje sedaj v zgodovini človeštva po nas, ki verujemo v Kristusa.
Ta Cerkev pa ne sme biti hroma in negibna; svetu se mora odpreti, prevzeti za svoje vse probleme, ki tarejo človeštvo, blizu mora biti vsakemu človeku, zlasti ubogemu in trpečemu. Z njim se veseli in z njim žaluje, z njim upa in trpi.
Ker je Kristus Cerkvi dal poslanstvo, da rešuje in osvobaja, mora ta Cerkev poiskati pot do slehernega človeka, ne pa samo do tistih, ki verujejo. Tako naroča zadnji koncil in to naročilo nas obvezuje k evangelizaciji vseh.
ODSTRANITI STENE LOČITVE
Žalostno dejstvo je, da tudi med Slovenci, ki živijo v Gorici, obstajajo stene ločitve. Celo vera sama in krščansko življenje sta pogojena po kulturni in socialni opredeljenosti. Mnogi naših slovenskih bratov so pod vplivom zgolj tuzemske dejavnosti izgubili sleherni verski čut, sedanji rod pa se vedno bolj oddaljuje od tradicionalne slovenske vernosti.
To so bridka dejstva, pred katerimi ne smemo zapirati oči in pred katerimi moramo opustiti svoja stara stališča. Preiti moramo od načela ločitve do koncilskih »srečanj«, od prelomov v dialog z vsemi, od nezaupanja k apostolski dejavnosti, ki vedno upa.
Naša duhovna drža bodi taka, da ne bomo nikogar obsojali, temveč iskali stike, a ne le kulturne ali prosvetne, temveč predvsem evangeljske. Drugačna politična ali družbena gledanja naj ne bodo ovira za spravo, temveč naj nas vodi spoznanje, da je moj bližnji kot jaz ustvarjen po božji podobi in torej moj brat.
Le pod takimi pogoji bo prišlo do pastoralne dejavnosti, ki bo omogočila Bogu, da se sreča z vsemi in vsem da, kadar in kakor bo On hotel, svojo milost In notranje spremenjenje, svoje božje življenje.
Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice, zbrani na sestanku v Števerjanu in na Repentabru 24. in 25. novembra so sprejeli sledečo
RESOLUCIJO
Zastopniki NSKS, Slovenske skupnosti in SDZ, pripadajoči slovenski narodni skupnosti v Italiji in Avstriji, so potrdili svojo zvestobo splošnim načelom, na katerih sloni njihova borba za narodni obstoj.
Slovenci v Italiji in Avstriji zahtevajo svobodo, ohranitev svojega obstoja, svojega jezika, šeg in navad, ohranitev svoje kulturne dediščine ter ustrezna sredstva, pripomočke in zakone, da bodo mogli vse to mirno razvijati.
Ko so narodi nerazvitih dežel skoro v celoti dosegli svobodo in samostojnost, je skrajni čas, da se zganejo tudi tiste države omikane Evrope, ki imajo v svojih mejah narodne manjšine ter pravično uredijo njihov položaj.
Za samostojno slovensko politično nastopanje
Slovenska narodna skupnost v Italiji in Avstriji hoče o lastnih zadevah govoriti in odločati sama, govoriti v prvi osebi kot polnopravni subjekt prek svojih samostojno izvoljenih predstavnikov. Slovenci hočemo sami odločati in soodločati pri sprejemanju vseh ukrepov za ohranitev naše dejanske narodne samobitnosti. To pa lahko dosežemo le s samostojnim nastopanjem na političnem področju, kjer se ti ukrepi sprejemajo.
V lem pogledu ne bi smelo biti nikakršnih ovir ali pomislekov ne pri nas Slovencih samih ne pri demokratični javnosti tistih držav, v katerih živimo kot narodna manjšina. Slovenci smo vsi člani istega naroda in moramo biti zato za uresničitev naših teženj in zahtev enotni ter politično samostojni. Različno in pestro ideološko gledanje naj le poživlja in oplaja naše skupno delovanje.
Lastno politično predstavništvo nam ni potrebno le zdaj v dobi ostre borbe za dosego naših pravic in njihovo sankcioniranje s splošno zaščitno zakonodajo, ampak tudi za dosego teh pravic, saj moramo imeti učinkovite forume, ki bodo budno bedeli nad točnim izvajanjem te zakonodaje.
Proti ugotavljanju slovenske manjšine
Spričo vsestranskih težav vemo, da ne moremo doseči vsega na en mah, odklanjamo pa hoteno postopno ali teritorialno deljeno reševanje manjšinskih pravic, ki bi nas pitalo z drobtinicami v tistem upanju, da se počasi mimo asimiliramo in da potem globalna ali katerasibodi rešitev sploh ne bi bila potrebna.
Prav tako odločno odklanjamo kakršno koli številčno ugotavljanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki nikakor ne more biti osnova za reševanje narodnostnih vprašanj in je le izgovor za neizpolnjevanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe, grobo preziranje naših pravic in nagrada za germanizacijo koroških Slovencev.
Naše globoko prepričanje, da bomo lahko naša narodnostna vprašanja reševali le prek lastnih predstavnikov in ne v okviru neslovenskih strank, ne pomeni prostovoljne izolacije ali zaprtosti, ampak potrebno enotnost vseh slovenskih sil v odprtosti do neslovenskih sodržavljanov in njihovih strank, v sožitju med v lastni individualnosti oblikovanimi različnimi bitji, ki se lahko po večnih zakonih harmonije vesolja v svojih življenjskih funkcijah izpopolnjujejo ter uspevajo, tako da dajejo in prejemajo.
Država mora manjšine zaščititi
Zastopniki NSKS, SS in SDZ dalje ugotavljajo, da bodo narodne manjšine poleg povedanega o lastnem predstavništvu v resnici suveren, polnopravni subjekt le, če jim bo država kot skupnosti in posameznikom poleg splošnih državljanskih pravic zagotovila neoviran narodnostni razvoj.
To pa predpostavlja zlasti zagotovitev zakonite j ezikovno-kultume avtonomije, šolstvo vseh stopenj v materinem jeziku, pravico do uporabe lastnega jezika v javnosti in v uradih, pa tudi zajamčen gospodarski in socialni razvoj, ohranitev naselitvenega prostora in splošne narodne samobitnosti.
Država mora zagotoviti narodnostni manjšini položaj pravne osebe in tako zajamčiti njene pravice, da zagotovi popolno enakost med manjšino in večinskim narodom, poleg tega pa ustvariti takšne pogoje, da bo manjšinska narodnostna skupnost za njene člane privlačna, da bodo vsi posamezniki radi ostali v njej v zavesti, da se lahko razvijejo le, če so globoko zakoreninjeni v svojem ljudstvu, iz katerega so izšli in mu narodnostno pripadajo.
Poziv mednarodni manjšinski konferenci
Zastopniki NSKS, SS in SDZ vabijo udeležence in organizatorje mednarodnega kongresa manjšin, ki bo maja prihodnjega leta v Trstu, da poglobijo narod-
nostno tematiko narodnostnih skupnosti s posebnim ozirom na vse slovenske manjšine in dajo v tem smislu moralno, znanstveno in politično oporo vsem manjšinam, ki se trudijo za svobodo in polnopravno življenje.
Pravica in zgodovina sta z nami
Zastopniki NSKS, SS in SDZ iskreno vabijo vse Slovertce v Furlani j i-I ulij ski krajini in na Koroškem, naj trdno vztrajajo v politični, narodnostni in kulturni ter socialno-gospodarski borbi za svoj obstoj, naj nikakor ne popuščajo, ampak podvojeno nadaljujejo svoje prizadevanje v zavesti, da sta pravica in zgodovina na njihovi strani. Pri tem naj jih krepijo svetle tradicije naših prednikov, zgled kmečkih uporov, ki nas uči, da je pravica trda in svoboda sveta stvar, ki je ne smemo omadeževati. Dalje upravičeno pričakujejo, da jih bodo v tem človeško-narav-nem in pravičnem prizadevanju poleg matične domovine razumele in podprle vse demokratične sile v Italiji in Avstriji.
Ob koncu so predstavniki NSKS, SS in SDZ izrazili pričakovanje, da bo država matičnega naroda skrbno sledila vsem problemom slovenskega zamejstva in ga učinkovito in najbolj uspešno podpirala v pravičnem boju za narodni obstoj.
Narodni svet koroških Slovencev Slovenska skupnost Slovenska demokratska zveza
števerjan, Repentabor, 24. in 25.11.1973
Eeaerali so nadomestili mlkamike
Študentovski nemiri v Atenah so bili usodni za državnega poglavarja v avgustu oklicane grške republike Jurija Papado-pulosa. Kot predsednik države je imel namen dati narodu nekoliko več politične svobode. Toda s svobodo je tako: ali jo daš vso ali pa se moraš vrniti k diktaturi. To je doživel že Dubček v Pragi ali Kavčič v Ljubljani. Ni možen neki kompromis med demokracijo in diktaturo. Za obe ni prostora.
Grški generali so bili mnenja, da je Pa-padopulos prinesel s svojim, čeprav navideznim popuščanjem, nemir v javno življenje. Ni jim bila tudi všeč napoved volitev za prihodnje leto. Kaj pa če volitve izpadejo drugače, kot si vojaki želijo? Tako so v nedeljo 25. novembra v nekrvavem udaru Papadopulosa vrgli z oblasti. Vodstvo nove vlade je prevzel general Gizikis, do sedaj neznano ime. Pravijo, da stoji za njim dejanski organizator udara šef vsemogočne vojaške policije Dimitrios Joannides. Baje so v tajni an-
keti ugotovili, da bi volitve prinesle poraz Papadopulosove politike.
Vendar do sedaj še ni jasno, kako nameravajo novi generali, ki so prišli na oblast, vladati v bodoče. General Gizikis je le to dejal, da bo vodil »zmerno in nepristransko politiko brez osebnih ambicij.« Dodal je še, da je nova vlada nasprotna »novim volivnim pustolovščinam,« kar pomeni, da se volitev boji. S tem je Gizikis razkril, da se režim ne čuti trdnega v oblasti.
Verjetno bo ta novi udar oslabil enotnost vojaških krogov, ki bodo začeli kot svoj čas general Lanusse v Argentini iskati politične rešitve, kar je privedlo do povratka Perona. Nekateri politični krogi menijo, da bodo generali, ki so bili vedno bolj na strani kralja Konstantina kot pa na strani revolucionarnih polkovnikov, počasi pripravili kraljev povratek v deželo. To naj bi bil prvi korak k ustavnosti, kateremu bi potem postopoma sledili še drugi.
Jurij Papadopulos, ki je leta 1967 z udarom prišel v Grčiji na oblast, kasneje odstavil kralja Konstantina in se proglasil za predsednika republike. Z udarom je bil preteklo nedeljo odstranjen z oblasti.
Srečanie z soriškimi in Mimi Slovenci
Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev je prvi dan svojega obiska v naši deželi posvetila Goriški. Iz Kanalske doline je v spremstvu predstavnikov Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze prispela v Števerjan, da s tem najprej naveže uradni stik s primorskimi Slovenci prav v slovenski občini goriške pokrajine.
Na sedežu občine je delegacijo sprejel župan Klanjšček skupno z občinskim odborom ter izrekel pozdrav koroškim bratom. Sledil je pozdrav predsednika SDZ prof. Bratine, ki je nakazal pomen srečanja ter na kratko orisal politično stvarnost, v kateri živijo koroški ter primorski Slovenci. V odgovor je spregovoril tajnik NSKS dr. Warasch, ki je najprej opravičil zaradi bolezni zadržanega predsed-sednika dr. Tischlerja, nato pa je prešel na oris sedanje koroške problematike in narodnostnega položaja. Sliko je nato izčrpno dopolnil član NSKS Karel Smolle, ki je zlasti orisal dialog med koroškimi Slovenci in avstrijsko zvezno vlado, ki se kaže v delu raznih političnih in študijskih komisij. Nato je deželni svetovalec dr. Drago Štoka povzel glavne značilnosti iz političnega in kulturnega življenja primorskih Slovencev ter pri tem podčrtal, da veže vse zamejske Slovence od Karavank do Milj ista usoda ter ista potreba po samostojnem političnem nastopanju.
Zvečer je bil na sporedu obisk Krmina in udeležba na tamkajšnjem večeru slovenske pesmi. Še prej so se predstavniki koroških ter primorskih Slovencev ustavili na skupni večerji v znani slovenski gostilni na Plešivem. Omenimo naj, da so bili na vseh teh srečanjih prisotni slovenski politični in izvoljeni predstavniki Tržaške, Goriške in Kanalske doline.
V nedeljo 25. novembra dopoldne se je delegacija Korošcev preselila na Tržaško, kjer se je najprej poklonila spominu bazoviških junakov ob spomeniku. O pomenu njih žrtve je govoril dr. Dolhar. Sledil je nato sprejem na repentaborskem županstvu. Tu so goste pričakali občinski odborniki z županom Mihaelom Guštinom in županom iz Nabrežine Dragom Legišo, ki sta jih toplo pozdravila ter orisala glavne uspehe in še nerešene probleme v zadevnih občinah Repentabor in Devin-Nabrežina.
Župan Legiša je v svojih nadaljnjih izvajanjih prikazal v stvarni luči predvsem te probleme: umetna in naravna asimilacija, nujna potreba po zakonski zaščiti ozemlja, poseljenega s pripadniki manjšin in zadevna urbanistična ureditev ter organiziranje manjšin v lastnih političnih organizacijah. Praksa in zdrava pamet zahtevata, da mora manjšina ohraniti lastno politično predstavništvo, če hoče kaj bistvenega doseči ter nadzorovati izvajanje sprejetih obveznosti s strani večine oziroma oblasti.
Tega se vsedržavne stranke zavedajo, zato zlasti v zadnjem času močno pritiskajo na posameznike in skupine v Slovenski skupnosti, da bi se vključile predvsem v sklop Krščanske demokracije in drugih strank. Ta pritisk odobravajo dobro znani krogi, ki so se že odpovedali lastni politični organizaciji (Neodvisni socialistični zvezi) in si pridržali samo kulturne in gospodarske ustanove. Na ta način bi želela SKGZ tako ošibiti Slovensko skupnost, da bi potem lahko sama vodila vso manjšinsko politiko, ne da bi se ji bilo treba spremeniti v politično stranko in stopiti pred sodbo volivcev.
ZA SAMOSTOJNO NASTOPANJE
MANJŠIN
Med razpravo, ki je sledila, je podpredsednik NSKS Reginald Vospernik izrazil prepričanje, da kljub različni stopnji doseženih narodnostnih pravic v deželi Fur-laniji-Julijski Benečiji in na Koroškem,
(Se nadaljuje na 2. strani)
Sence nad Nixonom iz življenja naših ljudi
Watergate je najmodernejši stanovanjski predel ob reki Potomac v severnoameriški prestolnici Wa-shington. V tem predelu so luksuzne trgovine, banke, restavracije, hoteli in draga zasebna stanovanja (najcenejša soba s pritiklinami stane 650 dolarjev mesečno). V tem predelu je bil v času predsedniške volivne borbe 1. 1972 tudi sedež glavnega odbora Demokratske stranke.
Vojna v Vietnamu se je končala. Potem so prišli ameriški ujetniki. S seboj so prinesli ponos in čast vojaka, ki je do kraja izvršil svojo dolžnost. Ostala pa so vprašanja brez odgovora. Če je bila vojna v Evropi proti nacizmu »moralna«, zakaj bi morala biti vojna proti komunizmu v Aziji »nemoralna«? Je mar bil nacizem druge vrste nasilje kot komunizem?
Tako je v to od vietnamske vojne še utrujeno ozračje Sev. Amerike udarila »zadeva Watergate«. Postala je kot sirena rešilnih avtomobilov, ki prevpijejo vse druge glasove. Povietnamski mir je utonil v poplavi časopisnih naslovov in radijskih komentarjev, v histeričnih obtožbah in strupenih sumničenjih. In vse to zato, ker je skupina najetih oseb vdrla v prostore glavnega odbora Demokratske stranke in bila pri tem zasačena.
OZADJE ZADEVE »WATERGATE«
Ko je sedanji zunanji minister Henry Kissinger s svojimi tajnimi pogajanji začel plesti niti za premirje v Vietnamu, je kmalu ugotovil, da so sobesedniki iz Severnega Vietnama zelo na tekočem o namerah Nixona. Nekje na vrhu je nekaj pronicalo...
Kissinger je zato predlagal, naj bi na telefone vseh tistih, ki so prihajali v stik z zaupnimi informacijami, namestili prisluškovalne aparate. Akcija je bila zakonita, saj ima država pravico zaščititi svoje tajne. Prvi otipljiv uspeh tega nadzorovanja je bilo razkrinkanje Danijela Elsberga, visokega nameščenca obrambnega ministrstva.
Ista skupina, ki je nadzorovala Elsberga, je nato vdrla tudi v sedež glavnega odbora Demokratske stranke. Kaj so iskali vlomilci v strankinem uradu in kdo jih je k temu vzpodbudil, še danes ni jasno. Ko je eden obtožencev izjavil, da so bili v zadevo zapleteni tudi nekateri člani Nixonove vlade, je zadeva zadobila nov obraz. Začela se je največja politična afera ameriške zgodovine.
Ameriška levica, ki je že bila čisto na tleh, je oživela. Naivno liberalni tisk, na prvem mestu dnevnika »Washington Post« in »New York Times«, je dobil priložnost, da poniža osovraženega Nixona in maščuje poraz svojega ljubljenca Mc Governa.
ZLORABA SVOBODE
GOVORA IN TISKA
Sam londonski časopis »Times« je opozoril na histerično, skoro nečloveško ravnanje ameriškega tiska in televizije do Nixona. Nekje namreč mora biti meja med svobodo in anarhijo, med dostojno, konstruktivno kritiko in neodgovornim obrekovanjem. Dnevnika »VVashington Post« in »New York Times« sta priredila pravo gonjo blatenja; nekateri njuni sodelavci so dobesedno tekmovali med seboj, kdo bo Nixonu in njegovim sodelavcem nadel čim bolj poniževalen vzdevek. Časopisi so pod kričečimi naslovi dan za dnevom prinašali nove dokaze in nedokaze o Nixonovi krivdi, pisali o narodni sramoti, o splošnem škandalu; televizija je po osem ur dnevno prikazovala zasedanje senatnega odbora, zraven pa skrbela za mastne ocvirke, ki so bili dostikrat svetopisemsko pobarvani. In nato je prišlo do novega streljanja: predsednik Nixon naj odstopi, ker javnost ne zaupa več njegovi vladi.
V Evropi bi vsaka parlamentarna vlada ob takem pritisku padla; v Sev. Ameriki se to ni zgo-
dilo, ker ščiti Nixona ameriški vladni sistem. Pa tudi ljudje so se nazadnje naveličali cirkusa po televiziji ter dolgih kolon in mastnih naslovov po časopisih. Vihar se je polegel, Nixon je obstal, in opozicija je sprevidela, da ne more biti govora o Nixonovi odstranitvi.
Seveda pa ostanejo nerešena še mnoga vprašanja: kje se začne oz. neha predsednikova odgovornost senatu; ali so njegovi osebni zapiski njegova izključna last ali pa last »ljudstva«; ali si lahko predsednik pridrži dokazni material v kazenski zadevi. Toda to so vprašanja, o katerih ne moreta razpravljati ne tisk ne televizija, ker so izključno domena sodišč.
Treba bo rešiti vprašanje, kdaj in do kod sme vlada postaviti dr-
Petrolej je danes surovina za gorivo, ki poganja milijone in milijone osebnih in tovornih avtomobilov, diesel strojev za vlake in ladje, ki omogoča letalski promet, ki v elektrarnah na toplotni pogon proizvaja električno energijo, v petrokemični industriji pa omogoča skoro neizčrpno vrsto raznih potrošniških predmetov. Z eno besedo: petrolej pogojuje narodno gospodarstvo.
Do sedaj je bila nafta, ki je prihajala iz arabskih dežel Bližnjega vzhoda, ceneno blago, zato nihče ni gledal na to, da bi potrošnja nafte bila pod kontrolo. Pa so se lastniki naftnih polj zadnje čase ovedeli pomena nafte za sodobno družbo. Začeli so dvigati cene in naftna kriza je tu.
Tudi Italija se ji ni mogla izogniti. Vse njeno gospodarstvo danes zavisi od do-voljnih količin nafte. Zato je bila vlada prisiljena ukrepati, če je hotela zagotoviti zadostno količino nafte vsaj za redni gospodarski razvoj. Ukrepi so dovolj znani in bodo zarezali v živo. Premnogi bodo po njih prizadeti, mali krajevni turizem in gostinstvo verjetno najbolj. Podražitev goriva bo seveda sprožila verižno reakcijo: podražil se bo prevoz, zaradi njega potrošniško blago, novo neravnovesje med cenami blaga in plačami bo povzročilo stavkovna gibanja; prišlo bo do porasta plač, kar bo zmanjšalo vrednost lire; inflacija bo začela svoj zmagoslavni pohod. Nihče danes ne ve, kolik obseg bo vse to zajelo.
Od vladnih ukrepov v zvezi z omejitvami potrošnje petroleja je bil najbolj izrazit tisti o prepovedi ikroženja z motornimi vozili ob nedeljah in praznikih. Ukrep bo stopil v veljavo v nedeljo 2. decembra. Ljudem ostanejo tako na voljo le redne avtobusne proge in taksiji. Spet bodo prišla do pomena kolesa, pa tudi človeške noge. Kazen za prekršek je silno huda: najmanj sto tisoč lir.
Bencinske črpalke bodo ostale zaprte vsaj 36 ur: od 12. ure opoldne ob sobotah do 24. ure ob nedeljah; isto velja za praznike med tednom. Prihodnji teden bo npr. zapora trajala kar 60 ur: od petka 7. decembra do nedelje 9. decembra opolnoči. Tudi bencin sam se je temeljito podražil: navadni od 175 na 190, super od 185 na 200 lir. Na avtocestah bo največja dovoljena hitrost 120 km, na drugih 100.
Tako se je italijanska potrošniška družba morala soočiti z dejstvi, ki jih je do-
žavno varnost na prvo mesto in jo obenem zavarovati z zastorom tajnosti. Obenem pa bo treba tudi poskrbeti za reformo poročanja tiska in televizije. Svoboda govora in pisanja je bila v zadevi Wa-tergate tako grobo izrabljena in posiljena, da je skoro ni bilo več moč prepoznati.
Tako bodo posledice zadeve Wa-tergate tudi pozitivne. Reforma, ki je že v teku, bo zadela vse vladne ustanove, posegla pa bo tudi v poslovanje obeh političnih strank. Na Nixona samega pa je seveda padla senca dvoma in negotovosti. Te sence se bo le težko otresel, zato pa bo sama Severna Amerika spet napravila en korak dalje v obrambi neodtujljivih pravic posameznika v ameriški družbi.
slej skušala obiti s svojo pretirano težnjo po zabavi, razmetavanju denarja in iskanju vsemogočega luksuza. Nedelja bo spet postala Gospodov dan, dan počitka. Prav bi bilo, da bi tudi postala dan molitve, družinske povezanosti in zdrave družabnosti. Dokler je govorila in opozarjala Cerkev, ji ni skoro nihče prisluhnil. Morala je poseči vmes človeška oblast s svojo prisilo. In tako je vedno, kadar človek prezira božje postave: namesto njih si nakoplje človeške, ki so vedno težje od božjih.
Srečanje
(Nadaljevanje s 1. strani) so temelji manjšinske politike enaki in slonijo na načelu samostojnega nastopanja. Ta osnovni koncept je tisti, ki druži zamejske Slovence, organizirane v lastnih političnih m kulturnih organizacijah bodisi na Koroškem bodisi na Tržaškem in Goriškem. Potrditev, da je takšna pot pravilna, dokazujejo doseženi uspehi rojakov na Tržaškem in Goriškem, kjer se je ustvarilo tudi ozračje narodnega po-mirjenja, kar se na Koroškem še ni zgodilo.
Predstavnik iz Kanalske doline Simon Prešeren je poudaril, da zamejski Slovenci moramo doseči od matične države jasno besedo, do katere mere lahko računamo na njeno vsestransko pomoč. Govoril je nadalje o problemih Kanalske doline.
Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki poudarja in utemeljuje osnove samostojnega političnega nastopanja zamejskih Slovencev v Avstriji in v Italiji.
Ta skupna volja obeh manjšinskih organizacij je prišla do izraza tudi v zaključnih zdravicah pri kosilu v restavraciji Kras, ki sta ju izrekla deželni svetovalec Slovenske skupnosti D. Štoka in podpredsednik NSKS R. Vospernik. Zagotovila sta, da bodo naše manjšinske organizacije nadaljevale po začrtam poti ter še okrepile napore za nadaljnje utrjevanje in organizacijsko izpopolnjevanje,
Koroški gostje so se v nedeljo popoldne udeležili revije cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu ter nato po dolgem in prisrčnem poslavljanju odpotovali proti domu z željo, da se bodo takšna koristna srečanja nadaljevala.
Zdravica učitelju Ljubomilu Torošu
Z letošnjim šolskim letom je stopil v zasluženi pokoj briški rojak in zaveden slovenski vzgojitelj Ljubo Toroš iz Kr-mina. Njegova študentovska in službena leta so se vila skozi eno najtežjih obdobij slovenske zgodovine, ko je primorske Slovence s kruto nekulturnostjo zasužnjil fašizem, vse ostale pa težko prizadela vojna in okupacija, ki sta sledili kako desetletje pozneje.
Do nasilne ukinitve je slavljenec obiskoval slovensko učiteljišče v Tolminu, nato pa se je umaknil v Ljubljano, kjer je opravil maturo leta 1931 in nato nastopil službo v Kokri.
Prvo stalno službeno mesto je dobil šele po odslužitvi vojaškega roka in sicer pri Sv. Urbanu v bližini Ptuja. Kasneje je služboval v Strigovi na mešani hrva-ško-slovenski šoli v Medžimurju. Nemška invazija ga je dosegla v kraju Potok pri Tuhinju. Da je ubežal internaciji, se je umaknil na področje tako imenovane Ljubljanske pokrajine, kjer so ga italijanske zasedbene oblasti zaprle in poslale v internacijo najprej v Gonars, nato v Renicci.
Po končani vojni je Ljubo Toroš služboval dve leti pod Zavezniško vojaško upravo v Medani, kasneje pa je zaradi invalidnosti službovanje prekinil in več let prestajal Kalvarijo brezposelnega učitelja-invalida. Končno se mu je posrečilo, da je dobil zaposlitev na Tržaškem, a so ga oblasti kmalu odpustile iz službe, ker mu niso priznale jugoslovanske mature. Leta 1959 je polagal usposobljenostni izpit na učiteljišču »A. M. Slomšek« v Trstu in ga uspešno opravil, nakar je zopet nastopil službo... nestalnega učitelja in dosegel stalnost z izpitom šele zadnja leta.
Kljub preganjanju, internaciji, invalidnosti in vsem neprilikam, ki so ga kot mnoge stanovske kolege čakale skoro na kraju učiteljske poti, je Ljubo ohranil vedno veder značaj in neprisiljeno prijaznost, ki sta te takoj opozorila, da imaš opravka s poštenim in odkritosrčnim prijateljem. Posebej se je naš slavljenec odlikoval v ljubezni do slovenske pesmi in jo skušal vcepiti mlajšemu rodu, ki ga je vzgajal v raznih krajih kot npr. v Sa-ležu, Nabrežini, Sesljanu in Sv. Križu, kjer je zadnja leta imel svoje stalno službeno mesto.
Prijateljsko slavje ali poslovilni večer v prijazni šempolajski gostilni pri Grudnovih, katerega 'sta se v sredo 14. novembra poleg številnih stanovskih tovarišev udeležila tudi šolski nadzornik: Oskar Bole in didaktični ravnatelj Egidij Sterni,
bi s svojo izrazito domačo in prijateljsko noto mogel potrditi, da bo Ljubo Toroš še vedno rad prihajal med nas, zato mu iz srca kličemo: na mnoga leta!
Tone Kostnapfel
Slovenci v Krminu so martinovali
Prejšnji teden so se krminski Slovenci zbrali v gostilni pri Sirku na tradicionalnem družabnem srečanju ob prazniku sv. Martina in dneva zahvale. Letošnje slavje se je vršilo nekoliko kasneje kot običajno, -ker je bilo združeno s kulturno prireditvijo, ki je bila v soboto 24. novembra v občinskem gledališču v Krminu.
Med napitnico je pozdravil rojake in goste industrijec Ivan Prinčič, ki je bil eden izmed pobudnikov te prijetne domače slavnosti. Poleg številnih domačinov je bil prisoten tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, pokrajinski svetovalec Marko Waltritsch, predstavnik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin, tajnik Slovenske prosvetne zveze Ed-mund Košuta in dr. Mirko Primožič v zastopstvu SKGZ.
V svojem govoru je Prinčič izrazil željo in prepričanje, da bi se podobna srečanja vršila vsako leto in da bi se jih udeležila predvsem mladina, ki je poklicana, da s ponosom in veseljem nadaljuje že začrtano pot tako na kulturnem kot na gospodarskem področju v prid vse slovenske narodne skupnosti v Krminu.
Velika pridobitev za Slovence v Krminu je sv. maša v slovenskem jeziku, iki je vsako nedeljo pri Subidi in pri kateri prepeva tudi domači zbor, ki je nastal pred kratkim po zaslugi požrtvovalnega pevovodje in drugih članov. Zbor stalno vadi in zasluži vso pohvalo in priznanje. Lepo bi bilo, če bi pristopili še drugi pevci, posebno mladina. Za slovensko skupnost v Krminu je zelo važna tudi slovenska šola, katero bi moralo obiskovati čim več naših otrok, posebno v današnjih časih, ko za vsako službo iščejo ljudi z dobrim znanjem slovenščine.
Priložnostni govor sta imela tudi Miro Gradnik in dr. Drago Štoka. Ob lepem petju domačega zbora se je pozno v noč zaključilo družabno srečanje v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih.
Nepismenih je še vedno mnogo
Na svetu je še 800 milijonov nepismenih. Nepismenost navadno človeka ponižuje na najnižjo stopnjo v človeški družbi. Svet kulture mu je skoraj zaprt. V deželah Tretjega sveta so številna središča, v katerih se morejo nepismeni odrasli naučiti pisati in brati.
' f.	*	tiiii'	•	JR
!i:;= P *	•
V hudih časih med vojno in po vojni so ljudje v dolgih vrstah čakali pred trgovinami; sedaj v času potrošniške družbe pa čakajo z avtomobili pred črpalkami, da se oskrbe z bencinom. Petrolej Je tako postal kri naše civilizacije
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
da se je večer slovenske pesmi zaključil Z italijansko pesmijo? Kakor se je s slovensko pesmijo začel, tako bi se moral tudi s slovensko pesmijo zaključiti. »Vasilij Mirk« ga je tukaj polomil. Ne vem ali po lastni neuvidevnosti ali zaradi nasveta nekaterih.
Tretji razglašeni glas je prišel iz ljudstva. Sedel sem v zadnji vrsti in opazoval ljudi pred seboj in okrog sebe: bili so veseli zaradi lepega večera. Ko je začel prihajati na oder predzadnji zbor, in sicer »Lojze Bratuž« iz Gorice«, ga je občinstvo sprejelo z aplavzom. Tudi sam sem ploskal. Tedaj slišim za sabo moški glas, ki razlaga svojemu sosedu: »Sedaj prihajajo na oder slovenski fašisti.«
Če sem do takrat bil vesel, se me je ob teh besedah polastila žalost. »Te mlade ljudi, ki med njimi nihče ne šteje še 40 let, ki se zbirajo pod imenom svetle žrtve fašističnega nasilja Lojzeta Bratuža, ki poje med njimi tudi njegov sin, te mlade slovenske ljudi drzne nekdo zmerjati s slovenskimi fašisti!« Ozrl sem se, kdo sta ta dva »narodnjaka«, in videl, da gre za dva moška srednjih let, ki ju pa nisem poznal. Gotovo sta bila s te strani meje, kajti samo na Goriškem in Tržaškem se še gremo »fašiste« in »borce za svobodo«, kot priča neka propaganda posebno pred volitvami.
Krminski večer slovenske pesmi je zrast cl iz skupne volje in sodelovanja slovenske narodne skupnosti v Krminu in vseh slovenskih kulturnih sil v našem zamejstvu, bil je dejanje narodne sloge in sodelovanja. Zato se vprašujem, kaj imajo opraviti na takšnem večeru ljudje, kot sta bila omenjena moška? Zakaj nista rajši ostala doma? Omenjam pa to, da vemo, kakšni ljudje so še med nami in kaj rodi neka določena politična propaganda.
Mladim pevcem zbora »Lojze Brattda v pogum pa povem, da jih je neki drug1 ljudski glas označil za »biser večera«.
(r+r)
Jesenske lučke
1973
ih.
Razglašeni glasovi v Krminu
Večer slovenske pesmi v Krminu je bil lepo zmagoslavje slovenske pesmi in tudi slovenske misli v tem furlanskem mestecu, ki je bilo in je v neki meri še zmeraj središče, kamor radi zahajajo Brici, prej po opravkih, zdaj po nakupih. Na »prevalu« med Brdi in furlansko nižino je bil Krmin v teku stoletij točka trgovskih izmenjav in tudi človeških odnosov obeh ljudstev, ki se tam srečujeta.
To so nekateri poudarili v svojih pozdravih tudi na sobotnem večeru. Prav tako so poudarili, kako je po desetletju zaprte meje prišlo znova do medsebojnih stikov med obema etničnima skupnosti-ma, potem ko je nova državna meja postala »najbolj odprta meja« i’ Evropi. To dejst\>o, ki so ga na večeru poudarili in ki ga je izpričal tudi nastop pevskih zborov v polni občinski dvorani, je bilo najlepše doživetje v Krminu v soboto 24. novembra. Toda kakor se rado dogaja, ni ostalo brez razglašenih tonov.
Prvi razglašeni ton je bil pozdrav deželnega odbornika dr. Cezarja Devetaga. Pojavil se je na odru, čeprav idejni organizatorji niso predvideli njegovega nastopa. Toda dejal je, da prinaša pozdrave deželnega odbora, in zato je bilo prav, da je govoril, ker je prav, da deželni odbor ve za take pobude in da jih sprejema. Toda kar je pozdravu sledilo, ni bilo prav; namreč politični zven nadaljnjih izvajanj dr. Devetaga. Slišal sem, da tudi njegovi politični somišljeniki socialisti niso bili zadovoljni, da je tak večer izrabil za poveličevanje socialistične politike v deželi.
Drugi razglašeni ton je bila zaključna pesem zbora »V. Mirk«. Ali je bilo prav,
IIIIlllllilllllllllllMIIIIIIIlillllllllllltlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlMIIIIIUllllIllllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Vlada je sprejela vrsto omejitev
Slovenska pesem v Krminu
V Krminu (ital. Cormons) in njega okolici se je zlasti po razmejitvi leta 1947 naselilo mnogo Slovencev, ki so prej živeli v Brdih, katera so pa pripadla Jugoslaviji. Nekaj časa je bila v Krminu celo slovenska šola. Bolj ko so se povojne razmere urejale, bolj se je začela čutiti tudi prisotnost Slovencev v krminski občini. Kmetje so si uredili donosne vinograde, drugi so postali ugledni trgovci in gostilničarji, Ivan Prinčič je postavil tovarno lesnih izdelkov. V političnem življenju pa je podjetni vinogradnik Miro Gradnik, nečak pesnika Alojza Gradnika, postal celo podpredsednik ikrminske občine, v občinskem odboru pa je še drug Slovenec, mesar Peter Devinar.
Tako so ti Slovenci prišli na misel, da bi v samem Krminu priredili »Večer slovenske pesmi«. Slovenska pesem naj bi združila vse tamkajšnje rojake, domačim Furlanom pa približala slovenskega duha. Njih prizadevanje je našlo toplo razumevanje v slovenskih zamejskih prosvetnih zvezah in v vodstvu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu ter Narodnega gledališča v Ljubljani. Največje zadoščenje pa so organizatorjem večera dali slovenski rojaki, pa tudi mnogi Furlani, kajti prostorna dvorana občinskega gledališča se je tako napolnila, da so premnogi morali stati ves čas prireditve.
Ni manjkalo seveda tudi uglednih gostov. Poleg domačega župana dr. Iacuza in župana sosedne novogoriške občine Ši-maca so prišli med drugimi na prireditev generalni jugoslovanski konzul v Trstu Boris Trampuž, državni poslanec Albin S ker k, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, podpredsednik goriške pokrajine Marko Waltritsch, pokrajinska goriška svetovalka Marija Ferletičeva. Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici sta zastopala njen predsednik dr. Kazimir Humar ter podpredsednik dr. Damjan Paulin, Slovensko prosvetno zvezo v Gorici pa njen podpredsednik Saverij Rožič in njen tajnik Edmund Košuta. Večera so se udeležili tudi zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so se prav tisti dan mudili na Goriškem.
V imenu krminskih Slovencev je vse navzoče pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Ivan Prinčič, industrijec in večletni občinski svetovalec v Krminu. Pozdravila sta tudi deželni odbornik Ce-sare Devetag in krminski župan dr. Silvano Iacuz, nakar se je začel razvijati program, ki je trajal dve uri in pol.
Prvi so prišli na oder pevci moškega zbora »Mirko Filej« iz Gorice, ki so pod vodstvom Zdravka Klanjščka mojstrsko zapeli dve Aljaževi (»Soči« in »Oj Triglav moj dom«) ter Vodopivčevo »2abe«. Vredno je temu zboru drugoval »Ženski oktet« iz Gorice, ki je ubrano zapel tri pesmi (Preljuba ptičica drenova, V pričakovanju in Metuljček). Zbor vodi Jožica Lasič iz Sovodenj.
Dovršena je bila recitacija ljubljanskega gledališkega igralca Janeza Rohačka. V prvem delu je podal Prešernovo balado »Povodni mož«, v drugem pa »Zdravljico«.
Nato se je predstavil moški zbor »Jezero« iz Doberdoba. Kot vedno je presunila Prelovčeva »Oj Doberdob«. Zbor, ki je ugajal po svoji prizadevnosti, je dirigiral prof. Silvan Križmančič.
Prvi del sporeda je zaključil »Briški oktet« iz jugoslovanskih Brd. Vodi ga Vojko Peršoija. Slovenskim pesmim (Slovenska, zemlja, Domovini in Nocoj) je dodal še italijansko pesem »La montanara«.
Odmor so napolnili s poskočnimi me-
lodijami člani glasbenega ansambla Lojzeta Hledeta iz Števerjana, ki so odprli z nekaj točkami tudi drugi del programa, nakar je nastopil moški zbor »Oton Župančič« iz Štandreža. Pod vodstvom svojega novega dirigenta prof. Ivana Mignoz-zija je odpel svoje pesmi, med njimi razgibano »Kolo« Vasilija Mirka.
Dovršen je bil nastop mešanega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi prof. Stanko Jericijo. Izvajal je Filejevo »Kaj pa ti fantič«, narodno v Kramolčevi priredbi »Sem se raj tov ženiti« in prav tako narodno v Lebičevi priredbi »Lipa zelenela je«. Zbor stalno raste po številu članov in po kvaliteti. Tudi to pot je suvereno dokazal, da spada med najboljše zamejske mešane zbore.
Dvakrat je medtem prišla na oder tržaška gledališka igralka Lidija Kozloviče-va, ki je z velikim občutjem recitirala dve Gradnikovi pesmi »V tujini« in »Nedelja«. Naj v zvezi z Gradnikom omenimo, da
SLOVENSKI ODER IZ TRSTA
ponovi v nedeljo 2. decembra ob 17. uri
v Marijinem domu v ROJANU dramo o kmečkih uporih
Franc Jeza
ZADNJI POGOVOR
Med odmori srečolov. — Vabljeni!
je bila njegova mati furlanskega porekla iz Krmina.
Kot zadnji je nastopil moški zbor »Vasilij Mirk« iz Proseka-Kontovela. Podal je pod vodstvom svojega dirigenta Ignacija Ota Morleyevo »Pomlad ozarja njen obraz«, Mokranjčevo »Njest svjat« in Ker-njakovo »Juhe, pojdemo v Škufce«. Za zaključek so pevci dodali še italijansko pesem »II grillo cantatore«.
Med tem so mogli prisotni poslušalci obiskati v zgornjih prostorih gledališča bogato razstavo vin, ki so jo priredili slovenski kmetovalci iz krminske občine. Ob pokušanju vin se je razvila prijetna domačnost, naša pesem pa je ponovno zaorila. Skratka: večer slovenske pesmi pomeni izreden uspeh za krminske Slovence. Naj se še bolj povezujejo in mislijo na ponovna podobna srečanja. Naj vedo, da ne bodo ostali v svojih prizadevanjih sami!
—ej
Sveto leto v tržaški škofiji
Papež Pavel VI. je ostal zvest tradiciji, da Cerkev vsakih 25 let obhaja sveto leto, v katerem se naj verniki še posebej spomnijo svojega poslanstva, pregledajo svoje življenje, se spravijo z Bogom in zadobe popolni odpustek.
Tudi leto 1975 bo sveto leto. Papež ga je že razglasil v lateranski baziliki. Nanj pa se bomo verni pripravljali vse leto, ki je pred nami. Italijanska škofovska konferenca je ustanovila posebno tajništvo, s katerim bodo povezani vsi škofijski sve-toletni odbori, ki bodo dajali pobude za primerne pobožnosti, za študije, izmeno misli in molitveno pripravo za sveto leto ter za srečanje s sv. očetom v samem jubilejnem letu.
Tudi v tržaški škofiji je bil ustanovljen poseben svetoletni škofijski odbor, ki daje pobude in vzporeja svetoletne dejavnosti. Na prvo adventno nedeljo 2. decembra bo v Trstu v stolnici sv. Justa slovesna otvoritev svetoletnih pobožnosti. Ob 17. uri bo g. nadškof z duhovščino opravil svečano sv. mašo kot uvod. Naslednjo nedeljo pa se bodo začele župnijske pobožnosti za sv. leto. Redovnice so se obvezale, da bodo skozi ves ta čas dnevno opravljale molitvene ure, da bi se nameni svetega leta uresničili.
Vodilna misel svetega leta za tržaško škofijo je: Krajevna Cerkev obhaja sveto leto ob Mariji, materi vesoljne Cerkve, da bi se vsi spreobrnili in spravili s svojim Bogom in bližnjim.
Marijin dom v ul. Risorta 3
V nedeljo 18. novembra smo imeli v našem domu lepo igro »Dobrota« v treh dejanjih, ki so jo igrale članice Marijine družbe in en skavt. Dvorana se je napolnila z gledalci. Odmore je izpolnil srečolov, da se nihče ni dolgočasil. Po daljšem premoru smo zopet videli na odru gospo Stano Oficijo, ki je igro dobro pripravila in eno vlogo tudi igrala. Vse igralke in igralec so svoje vloge odlično predstavili v zadovoljstvo vseh.
Igro bomo ponovili to nedeljo, 2. decembra, ob 17.30. Vabimo vse, posebej še tiste, ki igre niso videli.
Letošnje delovanje smo po poletnih počitnicah začeli s filmskimi predstavami.
Bralci pišejo
Ostanite pri dosedanjem imenu!
Naj še jaz povem svoje mnenje o imenu Vašega lista! Živim v Sloveniji, toda »Katoliški glas« mi ponovno pride v roke. Rad ga berem, ker je tako premočrten. Zato sem odločno proti, da bi iz naslova opustili besedo »katoliški«.
Prvič zato, ker ne verujem, da bi zaradi opustitve te besede koga pridobili (pri vsakem listu je potnembna vsebina, ne pa naslov), drugič pa je za nas katoličane nečastno, če se tega imena sramujemo ali ga skušamo skriti, če hočemo katoličani s svojimi načeli prodreti, moramo biti organizirani ne samo na verskem področju, temveč tudi na političnem, socialnem in gospodarskem. Imeti moramo svojo ideologijo, organizacijo in tisk.
Torej, naj živi »Katoliški glas«, Katoliški dom, Katoliška knjigarna! Naj nam te besede utrjujejo našo versko in narodno zavest!
B. R., Slovenija
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 2. do 8. decembra 1973 Nedelja: 8.45 Prigode dobrega vojaka švejka. 9.45 Pevski zbor Branik. 11.00 Otroška matineja. 16.45 Za konec tedna. 18.15 Tom Sawyer, film. 20.40 Filip na konju.
Ponedeljek: 17.50 Gregec v ječi. 18.25 Enciklopedija živali. 20.35 Tiha dolina, TV drama. 21.25 Po sledeh napredka.
Torek: 17.45 Grad ugank. 18.25 Naši zbori. 19.00 Nova matematika. 19.20 Vietnam. 20.35 Diagonale. 21.25 Sam med volkovi.
Sreda: 17.50 Otroci naše šole. 20.40 Ta malopridni deček, film. 22.00 Likovni nokturno: Oskar Kogoj.
Četrtek: 16.00 Nova matematika. 17.35 Iz slovenske književnosti. 18.25 Shane, film. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 četrtkovi razgledi: Mamila. 21.30 Nevarna srečanja.
Petek: 17.45 Veseli tobogan: Bohinjska Bistrica. 18.30 Rekreacija. 18.55 Pet minut za boljši jezik. 19.10 Skladatelj Jakob Jež. 20.40 Doktor v dilemi, film. 22.15 Umetnost in človek.
Sobota: 12.55 Nogomet Partizan : Čelik. 17.25 Ansambel J. Jeršinovca in Planšarji. 18.15 Daktari, film. 19.15 Gledališče
Ulica med stebrišči v stari Jerihi	in	manj	mladi	ter	vsi	prijatelji	otrok.	v hiši. 21.25 Pravnuki, film. 21.55 Colditz.
  Illllllll! Illllllllitlll   Illllllllllllllllllllllllllllllllllllll   IIHIIIIIIIIIIIIN  .................................................................................................................................................mu   mimmii
Nabavili smo si nov 18-milimetrski projektor. Najprej smo gledali dva zabavna filma in ugotovili, da projektor odlično deluje. Slike so lepe in glas jasen.
Na misijonsko nedeljo, 21. oktobra, smo predvajali film o Kristusu »Kralj kraljev« s srečolovom in nabirko za misijone, številni udeleženci so bili s filmom zelo zadovoljni in so velikodušno darovali za naše misijonarje. Nabrali smo ob tem dnevu 441.000 lir.
Pripravljamo se na praznovanje Brezmadežne 8. decembra. Imeli bomo duhovno obnovo, ponovitev posvečenja in sprejem nekaj novih članic.
Ali ne bi bilo prav, da bi se prijavila še mnoga druga dekleta in žene? V novem domu jim moremo nuditi več, kakor je bilo mogoče v starem. Poleg mesečnih duhovnih obnov in letnih duhovnih vaj imamo tekom leta več lepih prireditev, filmskih predstav, skioptičnih slik, predavanj. Na razpolago imamo bogato knjižnico z novimi knjigami in čitalnico s številnimi časopisi in revijami. Vse to v lepih in ogrevanih prostorih.
Znano je, da se današnji ljudje nočejo vezati na nobeno stvar. Poleg telesne pa vsak človek potrebuje tudi duhovne hrane, spodbude za versko življenje, v sedanjih zmedah prave orientacije, dobre družbe. Članice se predvsem obvežejo na obisk mesečne duhovne obnove. Vse drugo pa obiskujejo, če hočejo in morejo. Vsako nedeljo imajo v našem domu kaj na razpolago.	J.	Prešeren
Društvo slovenskih izobražencev
V ponedeljek 26. novembra je imelo društvo v gosteh dr. Draga Štoko, ki je predaval o manjšinskem kongresu. Zbranim poslušalcem je razgrnil vse silnice, ki so igrale svojo vlogo pri pripravah za kongres. Povabil je navzoče, naj se Skrbno pripravijo na kongres, ki bo maja 1974 v Trstu. V zelo obširni debati so prišla na dan različna mnenja in pogledi.
V ponedeljek 3. decembra bo govoril v Društvu slovenski škofijski kancler v Kopru msgr. Leopold Jurca. Govoril bo o Istri, kakor jo je doživljal pod fašizmom. Predavanje bo začel točno ob 20.30.
V Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 2. decembra ob 17.30 ponovitev trodejanke
»DOBROTA«
Vabljeni vsi!
Druga premiera SSG
V petek 23. novembra je bila v Kulturnem domu druga premiera letošnje gledališke sezone SSG. Na sporedu je bila drama »Kaplan Martin Čedermac«, ki jo je po znanem Bevkovem romanu dramatiziral Boris Grabnar. Režiral je Mario Uršič, glavno vlogo pa je zaigral Stane Raztresen, ki je tako praznoval 40-letnico nastopanja. V drugem delu so spregovorili kulturni predstavniki, ki so prinesli jubilantu čestitke raznih organizacij.
Številno občinstvo je ugodno sprejelo igro, zlasti pa lik beneškega kaplana, ki ga je ustvaril Raztresen. Naj omenimo, da so bili prisotni med občinstvom poleg kulturnih predstavnikov iz Slovenije in Koroške tudi duhovniki iz Beneške Slovenije.
Skedenj
V sredo 5. decembra bo v Domu miklav-ževanje. Pred obdarovanjem bo zabaven spored, namenjen odraslim in otrokom. Vabljeni so poleg otrok šole Skednja in Sv. Ane s starši tudi ostali obiskovalci Doma. Začetek ob 18. uri.
K nedeljski maši v Skedenj so verniki iz okolice redno hodili. Sedaj po znani prepovedi nedeljskega prometa jim bo težje prihajati v škedenjsko cerkev. Te spominjamo, da ima sobotna maša ob 17. uri nedeljsko veljavo.
Vsak dan v adventu bo sv. maša s petjem ob 17. uri. Vsem, ki so prosti, priporočamo to mašo, da se bomo s tem skupnim srečanjem pri oltarju pripravili na božične praznike.
Bazovica
Miklavžev prihod je blizu, zato že mislimo nanj. V pripravi je majhen prizorček in obdarovanje naših najmlajših. K prireditvi, ki bo v sredo 5. decembra ob 16. uri v kino dvorani, so vabljeni mladi in manj mladi ter vsi prijatelji otrok.
A. H. Š.
(14)
i smo v Mo dele o
Marijin hvalospev Magnificat ali Moja duša poveličuje Gospoda, ki se je tu prvič oglasil, je v cerkvi in na samostanskih zidovih vklesan v številnih jezikih, tudi v slovenščini, podobno kot očenaš v samostanu na Oljski gori.
Ain Rarem poleg cerkve Marijinega obiskovanja ne nudi drugih zanimivosti za romarja. Omenim lahko le še to, da je med skupino hiš na nasprotnem bregu doline samostan Notre Dame de Sion. V tem samostanu je v drugi polovici preteklega stoletja živel in umrl znani spreobrnjenec Alfons de Ratisbonne. Bil je Žid, ki se je v Rimu čudežno spreobrnil v cerkvi Madonna delle Fratte in je pozneje postal apostol svojih rojakov podobno kot pred njim apostol Pavel.
Z UČENCI V EMAVS
Povratek v Jeruzalem smo podaljšali
tako, da smo obiskali še Emavs. Z avtobusom se v kratkem času res lahko veliko vidi.
Emavs je danes muslimanska vas za-padno od Jeruzalema. Sv. Luka pravi, da sla dva Jezusova učenca šla v Emavs, mesto kakih 60 tečajev od Jeruzalema. Razlagalci sv. pisma se danes ujemajo, da je ta kraj današnji El Oubeibe, ki je oddaljen od Jeruzalema res 60 tečajev ali 10 kilometrov.
Tukaj je bila že v starih časih cerkev posvečena sv. Kleofu, ki je bil eden izmed dveh učencev, katera omenja evangelist Luka, da se jima je Jezus na veliko noč prikazal na poti v Emavs. Na tem kraju je torej Jezus »sedel z njima k mizi, vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. In odprle so se jima oči in sta ga spoznala...« (Lk 24, 31). Čudovit dogodek, ki se ga tu v trgu El Oubeibe spominjamo.
V vasi je danes cerkev in samostan. Kristjanov je pa malo. Pater, ki nam je bil za vodiča, je dejal, da se ob nedeljah zbere pri maši kvečjemu 20 oseb in še med temi je nekaj redovnic. Kristjani so se po letu 1948 izselili zaradi negotovih
političnih razmer, ki so nastale po ustanovitvi izraelske države. Ta namreč noče imeti na svojem ozemlju kristjanov. Zato so ti povečini odšli, ker so tako in tako bili priseljeni iz Evrope.
IZ JERUZALEMA V JERIHO
»Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in padel med razbojnike...« Tako se začenja ena najbolj človeških Jezusovih prilik, ki jo poznamo kot priliko o usmiljenem Samarijanu.
Kolikokrat smo si zaželeli, ko smo brali ali poslušali to priliko, da bi tudi sami šli iz Jeruzalema v Jeriho kot je šel oni Samarijan in kot je večkrat šel tudi Jezus. Ta želja se je nam, jeruzalemskim romarjem, izpolnila v petek 24. avgusta, zadnji dan našega bivanja v Sveti deželi.
Toda nismo šli peš kot Jezus. Danes tudi v Palestini hodijo peš le beduini za svojimi čredami. Ob poti v Jeriho smo jih videli večje število, kako so se potikali za čredami ovc, ki so po osušenih pobočjih Judovske puščave iskale hrane, toda ne vem kakšne. Mi smo videli le kamenje in kak osušen grm neužitne trave. Peš hodi-
jo v Jeruzalem tudi maloštevilni menihi, ki bivajo v samostanu sv. Jurija Koziba v wadi el Kelt. Vsi ostali in tudi mi z njimi smo se v Jeriho peljali z avtom oziroma z avtobusom.
Pot iz Jeruzalema v Jeriho je svojevrstno doživetje, ker vodi potnika skozi Judovsko puščavo. Mi vsi smo o puščavi le brali ali slišali pripovedovati, s svojimi očmi je nismo še videli. Ta dan pa smo videli, kaj je puščava. Takoj za Betanijo se namreč začenja Judovska puščava, ki se vleče proti vzhodu do Jordanske doline kakih 30 km, na sever in jug pa se razprostira v nedogled.
Da bi si ustvarili bolj pristen vtis o puščavi, smo sredi sedanje asfaltirane ceste med Jeruzalemom in Jordansko dolino zapustili glavno cesto in se usmerili po nekdanji rimski cesti, ki pelje skozi wadi el Kelt.
Na naši desni so se dvigali nevisoki grebeni hribov, na levi pa je bila globoka in strma dolina wadi el Kelt. Na oni strani doline smo videli pripet ob skale grški pravoslavni samostan sv. Jurija in pa črto vodovoda, ki oskrbuje z vodo samostan
ob koncu wadi el Kelta in staro rimsko Jeriho.
Voda v tem vodovodu izvira nekje više proti Jeruzalemu. Brez nje bi bil tudi wadi el Kelt le mrtva puščava, tako pa se ob vodovodu vidi kako zelenje. Kajti puščava je nerodovitna le zato, ker nima vode; kjer je voda, je pa puščava zemski paradiž. O tem priča ravno starodavno mesto Jeriha.
Arheologi so odkrili, da je Jeriha verjetno najstarejše mesto na svetu, vsaj kolikor poznamo staro zgodovino do danes. Na podlagi izkopanin, ki jih lahko vidijo tudi turisti, so dognali, da je bil človek naseljen na tem kraju vsaj sedem tisoč let pred Kristusom. Jeriha je torej Ma-tuzalem med mesti na svetu.
Mi smo dospeli v Jeriho skozi wadi el Kelt in se ustavili najkprej pri stari rimski Jerihi iz časov kralja Heroda. To so ruševine kake tri kilometre pred sedanjo Jeriho, kjer se wadi el Kelt steka v Jordansko dolino. Mesto je nastalo tu zaradi vodovoda, ki mu prinaša življenje iz daljnega izvira izpod Judovskih gora.
(Se nadaljuje)
DRAGI POVERJENIKI IN PRIJATELJI!
V zgodovini Goriške Mohorjeve ste poverjeniki igrali vedno važno, častno in zahtevno vlogo: volili ste in bili voljeni v osrednji odbor, vzdrževali ste stike med odborom in člani, člane ste nabirali in knjige delili, med ljudstvom ste širili zanimanje za družbo in njeno dejavnost. V zbor poverjenikov, kot veste, lahko vstopi vsak slovenski duhovnik in katoliški laik, ki se prijavi in ga odbor sprejme.
Zaradi vaše predanosti Mohorjevi družbi ste pod fašizmom veliko trpeli: klicali so vas na kvesturo, stavili pred sodišča, obsojali na globe, policijska svarila in opomine, metali iz služb ... Vsem tem Mohorjevim pričevalcem bo družba postavila spomenik v letošnjem »SLAVNOSTNEM ZBORNIKU«: slovenski odvetnik, ki je pred sodniki branil obtožene poverjenike, nam bo v lepi razpravi spregovoril o njihovem delu in trpljenju.
Dragi poverjeniki! Ali ne boste v svobodi vršili tega, kar so vaši predniki v dobi zatiranja? Kaj ko bi stopili od hiše do hiše, od prijatelja do znanca, rekoč: »Na mohorjevke se naroči! Te lahko vpišem?«
Mohorjevi prijatelji doma in v svetu, v Rimu in na Dunaju, v Zapadni Evropi in na Angleškem, v Kanadi, Združenih državah, Južni Ameriki in Avstraliji: goriške jubilejne mohorjevke bi rade stopile v vaše domove. Smejo li v imenu slovenske gostoljubnosti potrkati na vaša vrata?
ODBOR GMD
Prizor iz mladinske igre »Plešoči osliček« v Štandrežu. Na levi v vlogi Azaleje Erika Zavadlav, na desni Vanda Srebotnjak kot Amalea.
Prva obletnica slovenske župnije v Gorici
Brez dvoma je vsem vernikom pri Sv. Ivanu šla od srca zahvalna pesem po maši v nedeljo 25. novembra. Prvo leto slovenske župnije v Gorici je izpričalo, kako potrebna in koristna je bila ta odločitev nadškofa msgr. Cocolina, ki je ravno pred letom dni z dekretom ustanovil samostojno dušnopastirsko središče za slovenske vernike v goriškem mestu. To moremo potrditi vsi, ki živimo v Gorici in nam življenje s Cerkvijo ni prazna beseda.
Težko je prišlo do te odločitve, toda sedaj, ko je to središče začelo delovati, vidimo vsi, da je polnokrvno dete, ki hoče bolj rasti in se okrepiti. Rado bi zajelo vse slovenske ljudi v mestu, tudi tiste, ki za slovensko bogoslužje še zmeraj ne vedo ali nočejo slišati. Saj v ta namen je bila ustanovljena slovenska župnija v Gorici.
Nedeljska slovesnost je bila združena z blagoslovitvijo novega oltarja, obrnjenega proti ljudstvu, kot zahteva sedanja liturgija. Oltar je bil postavljen po načrtih arh. Vaneta Breganta. Človek ima vtis, da se je delo posrečilo in se novi oltar in ostala oprema okrog oltarja harmonično skladata z arhitaktoniko tako prezbiterija kot ostale cerkve.
Novi oltar je blagoslovil g. nadškof, ki je nato maševal ob navzočnosti župnika msgr. Močnika, kanonika msgr. Klinca in nekaterih slovenskih duhovnikov. Po evangeliju je g. nadškof spregovoril navzočim vernikom nekaj aktualnih besed, ki jih objavljamo na uvodnem mestu. Med vsem verskim obredom je bilo ljudsko petje, ki ga je podpiral tudi številen pevski zbor. Pri Sv. Ivanu se namreč goji predvsem ljudsko petje.
Pred koncem maše je msgr. Močnik podal kratko sliko življenja tega slovenskega dušnopastirskega središča v prvem letu življenja. Vemo, da ima župnija namen izdati poseben »Vestnik« in prikazati bolj podrobno, kako je potekalo življenje v prvem letu delovanja in orisati tudi nekaj načrtov za naprej. Tedaj bomo o slovenski župniji kaj več poročali.
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
sporoča, da bo nastopil v nedeljo 16. decembra ob 17. uri v Katoliškem domu
CONSORTIUM MUSICUM
iz Ljubljane. Na sporedu so kantate Bo-huslava Martinuja, Stanka Premrla in Matije Tomca
Koncert na čast sv. Ceciliji
V četrtek 22. novembra je bil v travniški cerkvi koncert goriških pevskih zborov ob prazniku sv. Cecilije. Prireditev je organizirala ustanova EMAC ob sodelovanju goriške občine. Nastopilo je šest mestnih zborov, in sicer zbor občinskih uslužbencev, zbor »L. Bratuž«, goriški Madrigalisti, »Ufijei«, zbor »M. Filej« ter zbor »Sant'Ignazio«. Posamezni zbori so predstavili vrsto klasičnih del iz vokalne cerkvene literature.
Med slovenskimi zbori sta nastopila že omenjena goriška zbora. Mešani zbor »L. Bratuž« je odpel dve polifonski skladbi, »Ad Te Domine levavi« (Scarlatti) ter »Christe Redemptor« (T. L. da Victoria) in Mavovo »O kam, Gospod«. Moški zbor »M. Filej« pa je zapel Gallusovo »Vae no-bis«, Bricljevo »Božični zvonovi« ter Dvo-reckega »Iže heruvimi« iz vzhodnoslovanske liturgije.
Nastop goriških pevskih zborov je spet dokazal, da je v našem mestu živa glasbena tradicija. Obenem je s tem utrdil sodelovanje med zbori obeh narodnosti v našem mestu. Prav zaradi tega pa bi si želeli, da bi v bodoče pri propagandi ter pri samem napovedovanju ta odprtost res prišla do izraza in bi tu našel svoje mesto tudi naš jezik.
Sveti misijon v Števerjanu zaključen
V Števerjanu nismo bili več vajeni tako obilne setve božje besede kot je bila v dneh sv. misijona. Nekaterim so se zdele besede misijonarjev pretrde. Pa je to doživel že naš Gospod, tako da so ga mnogi zapustili. Spet drugim način misijona ni bil všeč, češ da ni več sodoben. Mi pa menimo, da je bil sv. misijon za vse čas milosti. Tisti, ki so ga zavrgli, naj se spomnijo besed sv. Avguština: »Bojim se
Gospoda, ki gre mimo, pa se ne vrne več!«
Seveda pa je bil sv. misijon premnogim v Števerjanu v veliko duhovno veselje. Pridno so sodelovali pri stanovskih razgovorih, skrbno opravili sv. spoved in množično prejeli sv. obhajilo. Vreme je bilo ves čas misijona lepo, da so se ga mogli udeležiti tudi stari ljudje. Ganljiv je bil v petek 23. novembra prizor medsebojne sprave pri skupni maši mož in fantov, ganljivo srečanje mater z otroki naslednji dan v cerkvi, ki so prejeli poseben blagoslov, nekaj originalnega v soboto 24. novembra zvečer krst malega Ivana Pipana pri ponovitvi krstnih obljub.
Tudi verniki z Jazbin so imeli priložnost štirikrat poslušati misijonske govore, bolniki so bili deležni obiskov misijonarjev in v nedeljo 25. novembra je bil opoldne tudi na Jazbinah slovesen zaključek misijona.
Popoldne istega dne pa je slovesen zaključek misijona doživela sama števerjan-ska farna cerkev. Udeležil se ga je ob obilni udeležbi vernikov tudi goriški nadškof msgr. Cocolin. Sprejelo ga je ubrano pritrkavanje zvonov, ob vstopu v cerkev ga je pa v spremstvu domačega župnika pozdravil števerjanski župan Slavko Klanjšček. V svojem govoru je g. nadškof poudaril, da se mora sv. misijon v Števerjanu nadaljevati, ker le tako bo prišlo do zaželenih sadov. Po zahvalni pesmi se je g. nadškof vrnil v Gorico, kjer je imel v zvezi s praznikom Kristusa Kralja še več srečanj.
Hvaležni smo vsem, ki so pomagali pri pripravi na sv. misijon in prispevali za stroške. Posebna zahvala naj velja misijonarjema dr. Janezu Jenku in g. Francu Mihelčiču, ki sta nosila težo dela ter misijon skrbno in zavzeto izvedla. Prisrčna hvala g. nadškofu za njegovo navzočnost ob zaključku misijona in njegove vzpodbudne besede. Vsem pa, ki so se misijona udeležili, želimo, da bi lepe in koristne nauke ohranili v svojem srcu in po njih tudi živeli. Tako bo sadov misijona deležno celotno župnijsko občestvo.
Hvaležni dušni pastir
Gledališka sezona na Goriškem
Na tiskovni konferenci, ki je bila 14. novembra v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, je vodstvo Stalnega slovenskega gledališča predstavilo letošnji repertoar, ki se bo pričel ta četrtek 29. novembra z delom A.P. Čehova »Češnjev vrt«.
Uvodoma je predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar podal podrobno analizo stanja in poslanstva, ki ga SSG opravlja v okviru slovenske realnosti. Dejal je, da je gledališče last vseh in zato morajo vsi skrbeti, da se bo čim bolj uveljavilo. Nakazal je smernice, ki so vodile vodstvo gledališča pri izbiri repertoarja ob upoštevanju potreb in zahtev raznolike publike, ki predstave obiskuje.
Predstavnik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin je izrazil zadovoljstvo, da je tudi letos prišlo do sodelovanja med tržaškim gledališčem in obema goriškima prosvetama. V lanski sezoni je bil skupni nastop kar dosti uspešen, pomanjkljivosti pa so prišle do izraza pri izbiri del in v nerednem poteku gledališke sezone, katerega so motile večkratne preložitve in spremembe že najavljenega programa. To je motilo ne samo abonente, ampak tudi delovanje organizacij.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze Ed-mund Košuta je poudaril, da je gledališka sezona osrednja kulturna dejavnost na Goriškem in da je potrebna večja zavzetost vseh prosvetnih delavcev in društev. Pozdrav ustanove EMAC je prinesel goriški občinski odbornik za šolstvo Moi-se, ki se je tudi zavzel za uvedbo gledališke dejavnosti v šolah in to v obliki tečajev za dikcijo.
O delih, ki so na repertoarju v letošnji sezoni, je govoril ravnatelj SSG dr. Fili-bert Benedetič, ki je tudi osvojil predloge, naj bi predstave bolj približali publiki in ustvarili večje kulturno vzdušje okrog gledališča.
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Za Slomškov dom: v spomin pok. Angele Mužina darujejo Gx’gič Marija 1.500, Marija Leban 1.000, Angela Grmek 1.000 lir.
Š P © R T
  .......................
12. Memorial M. Filej
Namizni tenis. Kot zadnjo športno panogo letošnjega Memoriala imamo na programu turnir v namiznem tenisu (ping-pong). Vsako leto je ta disciplina priklicala veliko število udeležencev, kar priča, da je med našo mladino zelo priljubljena.
Tekmovanja na zeleni mizi bodo v spodnji dvorani Katoliškega doma v Gorici in sicer v soboto 1. decembra ob 16. uri. Vpisovanje je odprto do 15.30. Turnir je razdeljen v tri kategorije: mladinci, člani in ženske. Tekmovalo se bo tudi ekipno. ★
Zaključni večer 13. SŠ iger na Goriškem bo v soboto 1. decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, združen s kulturno športnim programom. Isti večer bo istotam ob 18. uri zbor tekmovalcev nočne štafete, ob 18.30 pa polaganje venca pred spomenik padlih. Pred tem spomenikom bo ob 19. uri tudi pričetek nočne štafete. Proga bo dolga 1000 m. Vpisovanje ekip (mladinci od 12. do 15. leta, dekleta in fantje od 16. leta dalje) je vsak večer v Kulturnem domu v Sovodnjah. Rok za prijavo se zaključi 1. decembra ob 17. uri. Zaključni večer prireja ŠD »Sovodnje«.
OBVESTILA
»S slovenskimi romarji po Sv. deželi«
je naslov skioptičnemu predavanju, ki bo v nedeljo 2. decembra ob 16. uri v mali dvorani Katoliškega doma.
SKAD (Slovensko katoliško akademsko društvo) iz Gorice bo imelo v soboto 1. decembra v mali dvorani Katoliškega doma svoj 16. redni občni zbor ob 20.30.
Ravnateljstvo nižje srednje šole v ul. Randaccio v Gorici sporoča, da bo v torek 4. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Miklavževanje za otroke bo v Katoliškem domu v Gorici v torek 4. decembra ob 15.30. Najprej bo Miklavžev prizor, nakar bo svetnik obdaril otroke. Starši, ki želijo, da njih otroke obdari sv. Miklavž v Katoliškem domu, naj prinesejo darila pravočasno in jih izročijo pri družini Špacapan.
Shod Marijine družbe bo v nedeljo 9. decembra ob 16. uri v goriški stolnici. Vabljeni tudi drugi častilci Marijini.
Stalno slovensko gledališče bo predvajalo v Kulturnem domu v Trstu igro »Kaplan Martin Čedermac« v soboto 1. decembra ob 20.30 (izven abonmaja); v četrtek 6. decembra ob 20.30 abonma red E-mladinski. V torek 4. decembra pa bo ob 15.30 mladinska igra »Vilinčak z Lune«.
Glasbena Matica - Trst naznanja v okviru abonmajske sezone 1973-74 v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 2. decembra 1973 ob 17. uri nastop pevskega zbora »Joža Vlahovič« iz Zagreba. Dirigent Emil Cos-setto. Rezervacija in prodaja vstopnic med tednom je na sedežu Glasbene Matice, ul. R. Manna 29, Trst,tel. 418605.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: K. O. ob
smrti moža 5.000; Vinko Levstik, Rim, 10.000; Slavica Košuta, Sv. Križ, namesto cvetja na grob Viktorja Vidoni 2.000 lir.
Ob 25-letnici smrti Janeza P. darujeta Ivanka in Marija po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzijevišče ter po 1.000 lir za oba zavoda namesto cvetja na grob dekana Janeza Žagarja.
Za Katoliški dom: U. Z. 3.000; Marijina družba 10.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N.
1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Kanadčani 100 dolarjev.
Za novi oltar v Bazovici: Štefanija Grgič Pelan 5.000; Rozina Bernetič 1.000; Jelka Bak iz Padrič 10.000; Karla Ražem 3.000; Neda Petaros 5.000; Lucijan Grgič iz Padrič 2.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N., mesečni prispevek 2.200; Marija Dolenc-Hollstein v spomin bratov Milana in Pepija 10.000; Josip Milič v spomin Franca Purič 5.000; Ada in Peter Škabar v spomin Rudija Husu 2.000; Mihaela Škerlavaj v spomin pokojnih družine Husu 5.000; družina Hrovatin v spomin pokojnih družine Hrovatin 10.000; družina Škerlavaj v spomin pok. Rudija Husu 5.000; dr. Simoneta ob krstu sinčka Davida 10.000 lir.
Za popravilo orgel v openski cerkvi: Zmaga Sosič 2.600; N. N. 9.200; Pepka Dolenc 9.200; Josip Podobnik v spomin žene Marjuče 10.000; Valerija Sosič 3.000; Danila Tence 5.000; Marija Vremec 500; druž. Gec v spomin Olimpije in Rudija Husu 10.000; druž, Vrabez ob krstu sinčka Aleksandra 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Naročnikom v vednost in razumevanje
Stalni in nezadržni porast cen v Italiji je zadel tudi papirniško in tiskarsko stroko. To občuti seveda tudi naš list. Stroški so se zadnje čase skoro podvojili. Brez primernega dviga naročnine bi bili prisiljeni prenehati z izhajanjem, kar bi gotovo večini naročnikov in bralcev ne bilo všeč. Edina možna rešitev je povišanje naročnine.
Zato bo od 1. januarja 1974 naročnina za Italijo 4.000 lir, posamezna številka 100 lir, za inozemstvo 5.000 lir ali 8,5 USA dolarjev. Vse, ki bodo zaradi tega prizadeti, prosimo za blagohotno razumevanje. Res ne gre drugače. Obenem prosimo tiste, ki dajejo v razne dobre namene, naj se od časa do časa spomnijo tudi našega lista in prispevajo v njegov tiskovni sklad.
Nastop mladinskih zborov, ki bi moral biti na praznik Brezmadežne 8. decembra v Katoliškem domu, moramo prenesti na poznejši čas, ker stavka avtobusov še vedno traja in nihče ne ve, kdaj je bo konec in ker zaradi ministrske odredbe privatni avtomobili ob nedeljah in praznikih ne smejo voziti. Nastop bo zato pozneje, ko bomo gotovi, da lahko dobimo avtobuse. - ZSKP v Gorici.
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. decembra 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Zvesti tovariši«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...
14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Zenska za nikogar«. Igra. 18.20 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodob. glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Slov. znanstveniki na univerzi: Milica Russi. 19.20 Za najmlajše. 20.35 G. Turchi: »Dobri vojak Švejk«, op.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Mladinski oder:	»Sveti Miklavž ljubi vse
otroke«. 19.40 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.05 Za vašo knjižno polico. 21.55 Nežno in tiho.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Božanska komedija. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Zamudnik«. Drama. 21.40 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Pripovedniki naše dežele: Irena Žerjal. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 8.30 Marijine pesmi poje cerkveni zbor z Opčin. 9.00 Sv. maša iz župne cerkvc v Rojanu. 10.15 Harmonije za godala. 10.45 Mladinski oder: »Fatimski otroci«. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 »Marijin dom v Rojanu«. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Trubar na Goriškem«. Radijska igra. 21.30 Vaše popevke.
Ob obletnici smrti
DR. FRANJA DELAKA
se ga z neizmerno tugo spominjajo žena Anica, sin Sergij-Pupo z nevesto Tončko. Pridružuje se Slovenska prosvetna matica.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo