Kako bodo delegati družbeno političnega zbora oblikovali svoja 
stališča
0 načinu sprejemanja stališč delegacij smo že veliko brali in govorili. Nekaj o tem smo že pisali tudi v našem glasilu, v tem sestavku pa se bi radi dotaknili oblikovanja stališč v družbenopolitičnem zboru. Družbenopolitični zbor ima v primerjavi s preostalima zboroma prav zaradi delegatske baze posebni položaj. Poseben pa je zato tudi postopek oblDcovanja in sprejemanja stališč tega zbora.
Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dobijo od svojih temeljnih delegacij in konference delega-cij stališča, pripombe in pred-loge, ki jih posredujejo na seji zbora v skupščini. Tu je torej zagotovljena avtentičnost sta-lišč ,,volivcev"; isto mora veljati tudi za oblikovanje stališč druž-benopolitičnega zbora. Dele-gate družbenopolitičnega zbora smo izvolili kot enotno listo, kr jo je predložila SZDL. Zakon o volitvah delegatov in delegacij določa kot temeljno delegacijo za družbenopolitični zbor posa-mezne družbenopolitične orga-nizacije, Te bodo torej morale aktivno sodelovati pri oblikova-nju in sprejemanju stališč DPZ. Priznati pa je treba, da so bili delegati družbenopolitičnega zbora kljub načelno jasni obve-zi družbenopolitičnih organi-zacij pri odločitvah na zadnji seji občinske skupščine prepu-ščeni sami sebi.
Pustimo vzroke za to ob stra-ni in poglejmo, kako bodo dele-gati družbenopolitičnega zbora v bodoče oblikovali svoja sta-lišča. Pred tem velja povedati še to, da bo v prihodnje na dnev-nem redu skupne seje vseh zbo-rov manj točk, ki pa bodo ime-le širši družbeni pomen. Lahko
bi rekli, da gre za politične odločitve o posameznih vpraša-njih. O teh pa bo moral imeti družbenopolitični zbor enotno stališče ter ga na skupni seji tako tudi posredovati.
Ob sklicu skupne seje skup-ščine ter določitvi dnevnega reda se bo predsednik družbe-nopolitičnega zbora posvetoval z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, o katerih vprašanjih bo na svoji posebni seji razprav-ljal družbenopolitični zbor. Prav tako se bodo dogovorili, ali bodo o teh vprašanjih raz-pravljali izvršilni organi družbe-nopolitičnih organizacij na sa-mostojnih sejah ali bodo raz-pravljali le na seji izvršnega od-bora SZDL, razširjenega z dele-gati drugih družbenopolitičnih organizacij. Jasno je, da bodo na teh sejah morali sodelovati tudi delegati družbenopolitič-nega zbora. Ob tem pa ostaja še odprto vprašanje, ali na te seje vabiti vse delegate družbeno-političnega zbora ali samo ne-katere izmed njih. V primeru, da vabimo vse delegate, bodo o teh vprašanjih razpravljali na treh sejah: skupno z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, samostojno kot zbor in končno na   skupni seji  z obema zbo-
roma. To pa najbrž ni po-trebno. Na razširjeno sejo iz-vršnega odbora SZDL bomo zato vabili le nekaj članov druž-benopolitičnega zbora, ki bodo na seji svojega zbora razložili stališče družbenopolitičnili organizacij.
Stališča, oblikovanja na seji zbora, bodo delegati prenesli na skupno sejo vseh zborov, kjer bodo morali razpravljavci nasto pati v imenu zbora in družbeno političnih organizacij in ne več kot posamezniki s svojim mne-njem. Tega mora namreč dele-gat DPZ pojasniti na sestanku s svojo delegacijo, v tem primeru z vodstvom družbenopolitičnih organizacij, ter na zboru. Od tu dalje pa zahteva delegatski si-stem izključno stališča dele-gacij.
V sestavku snio skušali kri-tično obdelati le nekaj vprašanj, ki se pojavljajo ob delu druzbe-nopolitičnega zbora. Verjetno pa je nerešena še cela vrsta vpra-šanj, o katerih se bo treba odlo-čati sproti ob samem delu. Že-limo, da pri reševanju vsebin-skih in proceduralnih vprašanj sodelujejo vsi delegati družbe-nopolitičnega zbora in druž-benopolitične organizacije.
E. J.