Spominiajmo se v molitfvah rajnih! Mlada žena umrla v Brezolah pri Radah. Zopet nam je kruta amrt ugrabila vzorno, pridno ter krščansko ženo Marijo Plečko, staro komaj 34 let. Dne 11. marca je nehalo biti njeno srce ter je mirno zaspala v Gospodu. Iskala je zdravja pri večih zdravnikih, ali vse je bilo zaman. Doživela je 12 let srečnega zakona. Bila je vedno vesele narave in smehljajočega obraza, tedenski gost njene hiše je bil »Slov. gospodar«, katerega je rada prebtrala. Njeno priljubljenost je pokazal pogreb, ker spreinljala jo je ogromna množica na zadnji poti in nihče ne pomni toliko pogrebcev že dokaj let nazaj. Za vse njeno trpljenje ji naj Vsemogočni nad zvezdami podeli raisko slavo! — žalujo_im naše sožalje! V lepi starosti 85 let se je poslovil od tega sveta oče posestnika Beka na Ščavnici, S i m o n Bek vLešanah. Vedno je cenil svoj materinski jezik in spoštoval svoj slovenski narod. Naj počiva v miru — žalujo_im pa naše sožalje! Krščanski tn slovenski mladeni«. A 1 o j z M e n e d i a je umrl v 21. letu starosti v N a s o v i. Nasovski pevci in pevke so mu v cerkvi in ob grobu zapeli lepe žalostinke. Tukajšnji Slovenci želimo, da bi Nasovčani s svojimi glasovi še večkrat nastopili pri slovensklh pogrebih. Ne samo pri pogrebih Nasovčanov, temveč tudi pri pogrebih drugih apačkih Slovencev naj donijo slovenske žalostinke po j. ' opališču v Apačah. Rajni Alojz naj počiva v rruru, žalujočim sožalje! TTgleden posestnik je umrl pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. V nedeljo, 16. marca, smo položili k zadnjemu počitku tukajšnjega uglednega in nadvse ljubljenega posestnika Jožefa Jarca. Velika udeležba ljudstva pri njegovem pogrebu je pokazala, kako so šentjakobčani ljubili svojega bivšega župana. Spominjatl se ga hočemo, ker vemo, kako nesebično je opravljal svojo težko službo. Njegovo življenje neim bo tudi vsem zgled. ze od nekdaj je bila njegova hiša naroCena na »Slov. gospodarja« in se ravnala po naukih tega našega priljubljenega liata. Na grobu se je poslovil od pokojnega domači g. župnik in g. šolskl upravitelj. Pogrebci so na sedmini sledili lepemu zgledu pokojnega in zložili vsoto 150 din za novo bogoslovnico. — Rajni naj po_iva v miru, žalujočim pa naše sožalje! Mati-trpinka umrla v St. Janžu na Vinski gorh VsemogO-ni je poklical k sebi zgledno družinskd mater, veliko trpinko Marijo Zagoričnikj roj. Tržan, v 40. letu starosti. Pokojna je bila vsem, ki so jo poznali, zgled tihega, veselega, po> božnega, Bogu vdanega življenja. Saj si je, draga Marija, že v svoji mladosti izbrala Mater božjo' ¦-> 7ave^n'f"o pod zastavo Marijine družbe^ Veliko je pomagala pri krašenju cerkve, sploh ja b.iči rajna svetel zvor mlad.ni, kako je treba mla- '-:. t;r ¦¦> r>:oz!-.•:¦''. ~!'o .^;e ie prel dobrim' .'."='• ;rnl leti poro-ila, je bila aprejeta v III. red sv. Frani čiška, da bi tako laže izpolnjevala svoje dolžnc* sti. Toda komaj par let je uživala srečno družinj sko življenje, že ji je Bog poslal težko preizkuš^p njo, ko je zbolela na neozdravljivi bolezni. Iz lju-' bezni do svojih majhnih otrok, katere ni hotela zapustiti, se je večkrat podvrgla hudi operacijl, samo da bi ozdravela. Vkljub temu, da je storila vse, da bi zopet*zadobila ljubo zdravje, je bolezen le napredovala. Vdana v božjo voljo je iskala pomoči pri Jezusu v najsvetejšem zakramentu. Dov bre tri mesece je bila priklenjena na bolniško posteljo, trpela je tako strašne bolečine, da so solz« stopile v oči vsakemu, ki jo je videl. Le misel, da bo morala zapustiti svojih pet majhnih otrok, _1 je grenila poslednje dni življenja. Udeležba prl pogrebu je prifiala, kako je bila priljubljena. Pogrebne molitve je opravil domači g. župnik ob asfsrtEncl g. župnika iz škal. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajne tretjerednik Vinko Krajnik s tako ganljivimi besedair.i, da ni ostalo nobeno oko suho. Počivaj v mim, draga Marija! Vsemo-gočni bocli Tvoj obilen plačnik! — žalujočMm osta- llm naše sožalje! »Meni ni treba prisegati — ni za kaj.« »Vsaka priča mora priseči,« je zahteval sodnik. »Jaz nočem pričati, povedal bom kaj drugega.« »Kaj pa? Nikar nas ne zadržujte!« Tedaj je Judeža spreletelo po vsem telesu; začel se je tresti, težko je sopel, goltal je, kakor da ga duši, večkrat je začel: »Ja — ja — 'az ...« — pa ni mogel naprej. Nazadnje je z vso silo bruhnil iz sebe: »Jaz sem ga. Jaz sem Tinča zaklal.« Ko bi bila strela z jasnega neba udarila v sodno dvorano, ne bi bili ljudje mogli biti bolj iznenadeni in zaprepaščeni. Nekaterim je ušel kak vzklik; tisti, ki so bili blizu Judeža, so prestrašeno zastrmeli v njega, Peter je zazijal, Meležnik pa si je oddahnil, kakor da ga je pravkar izpustila mora. Župan se je vzravnal, porogljiv gmehljaj mu je zaigral okoli ust. Medtem se je Judež spet usedel, z lakti se je uprl ob kolena in zakril obraz z rokami. >Kdo je ta?« so se spraševali zadaj meščani, ki so prišli razpravo poslušat. »Pcdkrajški Judež je,« so drugi odgovarjali. Po dvorani je hruščalo kakor v velikem uljnjaku. Ko se je poleglo prvo razburjenje, je predsednik poklical Jucleža: »Rebernik Anton, ali vam je resnica? Ali ostanete pri tem, kar ste rekliV »Da,« je Judež zamolklo odgovoril in vstal, pogleda pa ni dvignil. »Kako ste vi prišli do tega, da ste Homana zabodli? Saj v pretep' niste bili zapleteni?« »Jaz imam samo to, kar si pridelam. Kegljišče sem si najel, da bi si še kak dinar zaslužil. Ko so se stepli, me je ujezilo, da mi delajo škodo. Šel sem med nje, da bi jih razločil. Eden me je udaril v lice. Taka jeza me je tedaj pograbila, da nisem vedel, kaj delam. Sam nisem imel noža, pa zraven mene je enemu gledal iz hlač. V slepi jezi sem ga pograbil in ga zasadil Tinču, ki je bil najbolj divji, v prsa. Potem sem zagrabil Nadvorskega Petra in ga zagnal s kegljišča.« Počasi in brez poudarka, kakor da bere, je Judež to povedal. Saj je imel časa dovolj, da si je lahko vso izpoved namislil in se je od besede do besede naučil. »Zakaj pa niste takoj priznali, da ste vi storilec?« je vprašal predsednik. »Groza me je bila pred jefio,« je dejal; »že od nekdaj sem imel strah pred njo.« »Kako pa je bilo, da ste se danes odločili in priznali?< »Vest mi ni dala pokoja. Nisem mogel prenesti, da bi drug po krivici trpel namcsto mene.« »Hehehehehe,« se je Migec zoprno zarežal in pomeril Judeža z izzivalnim, škodoželjnim pogledom. (Dalje sledi)