»Samorastniki so med nami«
O 4. kulturnem srečanju slovenskih gradbincev - oktobra ga bo organiziral IMP - pripoveduje Štefan Praznik
Delovna organizacija IMP IZIP je organizator četrtega kulturnega srečanja gradbenlh delavcev Slo-venije, ki bo oktobra v Ljubljani. Kakšen je pomen in kakšna zgo-dovina teh kulturnih srečanj, nam je pripovedoval sekretar republi-škega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praz-nik. Republiiki sindikati so na-mreč že od vsega začetka poma-gali pri izvedbi kulturnlh sreian) gradbincev.
»Kulturna srečanja gradbincev so zrasla iz dveh pobud,« je začel Štefan Praznik. »Posamezne delov-ne organizacije. oziroma kulturne organizacije v njih, so že prej vrsto let sodelovale — na primer dravo-grajski Kograd in Slovenijaceste Druga pobuda pa je izvirala iz vsa-koletnih srečanj starejših gradbe-nih aktlvistov, sindikalnih delavcev, kjer so vsako leto pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvedli kulturni amaterji iz vrst gradbenih delavcev.
Oetavci Kograda so nato predla-gali, da bi napravili večje srečanje, na katerega bi povabili tudi kultur-ne ustvarjalce iz drugih delovnih organizacij in tako razširili pro-gram. Naš republiški odbor je to pobudo sprejel z odprtimi rokami in po svojih močeh pomagal pobu-dnikom, da bi zagotovili udeležbo iz vseh gradbenih organizacij <•
Nekaj let poznamo sindikalno kutturno akcijo in akcijo Kulturo delavcem, ki Jo Je vodilo glasilo Komunist In Zveza komunistov. Obe akcijl sta prece/ prlspevali k
razmahu kulture v združenem de-lu, toda kulturna srečanja grad-bincev so pognala korenine že prej.
Nismo še slišali, da bi sindikali v drugih dejavnostih organizirali po-dobne kulturne prireditve. Ali to pomeni, da so gradbinci in mon-terji najbolj kulturni delavci, oziro-ma da najbolj skrbijo za to dejav-nost?
»Res je, da v drugih dejavnostih takšne oblike ne poznajo, kar pa ne pomeni, da so brez posluha za kul-turo,« meni Štefan Praznik »Najbrž nima smisla ugotavljati, kateri sin-dikati posvečajo največ pozornosti kulturi Toda glede na širino. na to, kolrko delavcev se kulturno udej-stvuje, smo gradbinci gotovo med tistimi panogami, kjer je kulturno življenje najbolj razvito. Žal pa je tudi pri nas to kulturno ustvarjanje še vse preveč samorastniško. To pravim zato, ker v delovnih organi-zacijah premalo poznajo kulturne dosežke svojih sodelavcev, zunaj pa je njihovo delo še manj pozna-no. Premalo se ve, da so nekateri kulturni ustvarjalci iz naših vrst do-. segli prav zavidljivo kakovostnora-ven - o čemer pričajb zbirke pesmi, ki so jin izdelali, in strokovne ocene njihovih likovnih razstav«
Pravite, da so kutturnik) Iz vrst gradbincev premalo znani. All ni-so kulturna srečanja nič prispeva-la, da bi se to spremenilo?
¦¦Seveda so prispevala, saj opa-žamo vse večji interes tako za ustvarjanje kot za predstavitev tega ustvarjanja v javnosti. Ko smo sre-
čanja začeli, je bila močna predv-sem kolektivna ustvarjalnost, se pravi pevski zbori in glasbeni an-sacnbli Ti seveda delujejo in se ra-zvijajo tudi naprej Od prvega kul-turnega srečanja datje pa se je močno razmahnilo tudi individual-no ustvarjanje, se pravi vse vrste likovne umetnosti,'vključno s foto-grafijo, pa tudi književnost - kratka proza in poezija Te zvrsti so se tako razmahnile, da smo morali na zadnjem srečanju v Novem mestu opraviti selekcijo poslanih del. Sre-čanja so pokazala, da bi bilo v ne-katerih večjih organizacijah stnotr-no razmisliti o podobnih priredi-tvah internega značaja, na katerih bi kuiturni ustvarjalci predstavili svoje delo sodelavcem in tako spodbudili še nove ustvarjalce, hkrati pa bi lahko naredili izbor za kulturno srečanje slovenskih grad-bincev. da bi ta republiška priredi-tev ostala v racionalnih mejah •<
Povejfe še kaj več o dosedanjih organizatorjih kulturnih srečanj in značilnostih teh prireditevl
»Prvi organizator je bila delovna organizacija Kograd, kolektiv z 2.000 delavci. To srečanje je bilo leta 1979 v Dravogradu Leta 1980 je srečanje organizirala delovna or-ganizacija Primorje v Ajdovščini, lani pa Pionir v Novem mestu. Vsa tri srečanja so bila zelo dobro pri-pravljena, saj so se organizatorji resnično potrudili.
Nasploh pa moram reči, da me je kot udeleženca dosedanjih srečanj vedno prevzelo navdušenje sodelu-jočih in organizacijska raven, ki je bila vedno zares visoka. Manj pa je razveseljiva bolj slaba odmevnosl kulturnih srečanj tako tf delovnih organizacijah, iz katerih so sodelu-joči, kot v krajih, kjer je srečanje. Pri odmevnosti kulturnih srečanj sem opazil soodvisnost med veli-kostjo kraja, kjer je bilo srečanje, in pozornostjo, Vi jo je zbudilo v jav-nosti V manjših krajih so imelado-sedanja srečanja večji odmev kot v zasičenih in izbirčnih večjih kra-jih..
Kaj lahko na koncu poveste de-lavcem IMP-ja, oziroma IZIP-a, or-ganizatorjem letošnjega, četrtega, kultun\ega srečanja gradbenih delavcev Slovenije?
»Da smo za organizatorje četrte-ga srečanja predlagali IMP, smo imeli v repubiiškem odboru sindi-kata gradbenih delavcev več razlo-gov. Prvi je kulturno ustvarjanje, ozi-roma pogoji, da bi takSno srečanje spodbudilo širši razmah kulturne dejavnosti. Vemo, da so delavci
IMP že nekaj dosegli v kulturni ustvarjalnosti, saj poznanno njihov pevski zbor in nekatere nadarjene kiparje. ki so že imeli razstave IMP letos praznuje jubilej. petintride-setletnico, ki ga lahko takšna prire-ditev še obogati. In ne nazadnje, IMP je s svojimi tozdi in delovnimi organizacijami prisoten po vsem slovenskem prostoru Tudi IMP-je-va dejavnost je igrala vlogo pri izbi-ri, saj so vsa dosedanja srečanja organizirale delovne organizacije s področja gradbene operative. pa smo v republiškem odboru menili, da je prav, če to nalogo enkrat prevzamejo monterji In ko smo se pogovarjali. komu naj jo zaupamo, smo bili prepričani, da ima IMP vse pogoje za uspešno organizacijo takšne prireditve«
LOJZE JAVORNIK