Naslov — Address nova doba fiU7 St. Clalr Avc. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) sp (NEW ERA) Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni višini. ■ S? URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC IjNION as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailinc at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. ’ 24 - ŠTEV. 24 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNfe 14TH 1933 — SREDA, 14, JUNIJA 1933 VOL. IX. — LETNTK IX. Idel«k part"1' Ben*1 van>sl1 ;PeW: iival jsepUfbsti ORUšTVENE in druge SLOVENSKE VESTI iCiir !lndvajsttletni co svojega n f ,bo v nedeljo 25. juni-, ^ javilo društvo št. 85 J. ota" rp^n°^e v Aurori, Minne-°zadevna prireditev se a.vv Slovenski dvorani i-P1 ičela ob treh popoldne. N*?vtliStHa 5t U S■ K' rjil “arbertonu, O., se bo '1 em n^\deljrt 25- -iuniJa v zna-°storu Hopocan Garden. V * Dr^Selbini Presto, Pa., se bo itavo 36-lc‘"l“ s. K. ' ‘n 35-letnice ustanovi- šilit 1«nTVaVŠl' 4 JSKJ’ '™‘ ' gi • Julija velik piknik, ki ruštev n° priradita Zveza JSKJ in V zaPadni Pennsvlvani-11 d,'^tvo št. 4 JSKJ. Y * 'lje ’ 4 1 0 božiču ustre- T v5’ t>ri n riša Louisa Paj- čn^iUe 'i!ie!.)aek rudniku v ?4 ]}' da ] d^°- Porota je od- ikSu. r streljal v «4 6njeni zlati rud ' ”r . kiiteri”-P° večini Slovenci, '^^dčajjov^6 IMenda večina Jo*1 L^8b€(>1° ’ Je ur?rla Iva‘ ca rakryr>P<> dal'išem boleha- i ] V ?e^odcu- Zapu L? c'v6 s’ ,r! sir‘ove, dve hče- ! "Sl''* i Z'- Bil“ i' • 78 JSKJ. 0—— v, Hranilnica .. ’ K)ge "----- >00 doseIfZni p°štni hranil-L lrnajo 1 • ,ako veliko zau- ^in,—,Ve V institucii°’ nih n,,v uPravlja vlada držav. j Vis* 5? din* a ,erbo' n J"' ■nik«* 75 i.a® ).50 ).H5 1.7« 1.5» ^ ;.oo •ren i, i°' e |!S ork. ečje rv neznf h m35 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA *v/ oH1 K * O*’ 0 V LEGISLATURI države Ohio jc bila pretekli teden sprejeta postava, ki določa minimalno plačo. Sprejem te postave je važna pridobitev za delavstvo. Na governerja države Ohio. sta apelirala predsednik Roosevelt in delavska tajnica Perkins, da skuša pomagati k sprejemu omenjene postave. Obe zbornici postavodaje.^ta za sprejem glasovali soglasno. Predloga za brezposelnostno zavarovanje in za starostno penzijo pa najbrž v tem zaseda-danju legislature ne bosta sprejeta. V OBEH ZBORNICAH zveznega kongresa je bila končno sprejeta zelo važna postava, znana pod imenom “national recovery bill.” Ta postava vsebuje tri izredno važne točke. Prva pooblašča predsednika, da odobri in, če treba, z močjo postave izvede industrijske pogodbe za stabilizacijo produkcije, primerne plače in krajše delovne ure, kar naj razširi zaposlenost in odpravi škandalozno izkoriščanje delavstva v nekaterih podjetjih. Druga točka daje predsedniku na razpolago ?3,500,000,000 za javna dela, kar bo direktno ali indirektno, zaposlilo milijone delavcev. Tretja točka določa za približno 220 milijonov dolarjev davkov, ki so potrebni za obre-stovanje in odplačevanje pre'j omenjene vsote. 0. v 't/ ,tef' EKSPLOZIJA tovarne za ce-uloid v North Arlingtonu, N. J., ki se je pripetila dne 9. junija, je povzročila smrt šestih oseb; opečenih pa je bilo 175 oseb, med njimi tri nevarno. V tovarni ni bilo nikogar, ko se je pripetila eksplozija, toda plamen je objel več sosednih hiš, kjer so žrtve zgorele, predno jim je bilo mogoče pomagati. Več kopalcev, ki so se kopali v oližnji reki, je bilo močno ožganih, ko jih je eksplozija obsula gorečim celuloidom. Tovarno je eksplozija razdejala in štiri oližnje hiše in več drugih poslopij je uničil požar. PRVA IZBOLJŠA VANJA v trgovini in v zaposlitvi po letu 1929 so se pokazala letos v mesecu maju. Izboljšanje se najbolj pozna v jeklarski in železni, avtomobilski in tekstilni industriji. Tako poroča federalni trgovinski department. AMERIŠKI POTNI LISTI NEMIRNA ALASKA NOVI NEMIRI so se pričdli med člani dveh nasprotujočih si unij na Peabody premogovih poljih v Illinoisu. V spopadih je bilo nekaj oseb obstreljenih in drugače ranjenih. Governer Henry Horner je poslal četo mi-ličarjev v nemirno okrožje. Naturalizirani ameriški državljan, ki hoče potovati v inozemstvo, more zaprositi za ameriški pasport osebno pri klerku kateregasibodi federalnega sodišča. V mestih New York, Boston, Chicago, Seattle, New Orleans in San Francisco pa imajo posebne pasportne urade, kjer se dobiva potni list. Prosilec mora imeti pri sebi svoj državljanski papir, dve fotografiji in $10 v gotovini. To je kar stane ameriški potni list. Prosilec mora privesti s seboj kot pričo kakega prijatelja ,ki mora tudi dokazati, da je ameriški državljan. Veljavnost ameriškega pas-porta je sedaj omejena na dve leti. Pasport pa se more podaljšati za nadaljni dve leti proti plačilu pristojbine $5. Državni department ima pa tudi pravico izdati pasport, ki naj bo veljaven za manj kot dve leti. Ameriški pasporti se izdajejo brezpogojno ameriškim državljanom, tukaj rojenim ali naturaliziranim.- Le v slučaju teh zadnjih zakon omejuje dobo, tekom katere smejo ostati v inozemstvu, ne da bi izgubili svoje ameriško državljanstvo. Ako naturalizirani državljan ostane več kot dve leti v deželi svojega rojstva in več kot pet let v drugi inozemski deželi, se predpostavlja, da je prenehal biti ameriški državljan, razun ako more dokazati, da je ostal dlje časa v inozemstvu radi neizogibnih in tehtnih vzrokov in da namerava povrniti se v Združene države. Kot splošno pravilo velja, da konzuli ne smatrajo, da je kdo prenehal biti ameriški državljan, ako zaprosi za pasport, da se povrne v Združene države. Posebna pravila pa veljajo za one, ki so bili nedavno naturalizirani. Oni sicer tudi lahko do-bivajo pasport in odpotujejo v inozemstvo, ali ako tekom prvih petih let po naturalizaciji začnejo stanovati v inozemstvu kot stalni residenti (ako dobijo tam kako mesto ali odprejo kako trgovino), smatra se, da so dobili svoje ameriško državljanstvo na goljufiv način, kajti državljanska prisega vključuje obljubo, da bodo tukaj stanovali. Konzuli smejfc ovaditi takega državljana naturalizacijski oblasti, ki tedaj začne postopanje za izbris državljanstva. To velja torej za naturalizirane državljane tekom prvih let po naturalizaciji, ki so se za' stalno preselili v inozemstvo. Oni ne smejo storiti ničesar, iz česar bi se lahko sklepalo, da so se nastanili v inozemstvu. FLIS. -------o------- STRUPENI BRŠLIN —~f— Teritorij Alas|a, katerega je pred leti vlada Zedinjenih držav kupila od Rusije, za nekaj nad sedem milijonov dolarjev, je še mlada in malo raziskana zemlja, zato je menda tudi prav mladostno nemirna. J Pred nekaj tedni so močni potresni sunki pošteno pretresli mesti Seward in Anchorage. Potresni'sunki so sej ponavljali vsako uro in so trajali skupaj več kot en dan. Materijalna škoda, ki jo je povzročil potres, je velika; katastrofa pa k sreči ni zahtevala človeški h življenj. Tekom tega potresa je 160 milj nižje v zalivu izginil pod vodo otok Bogoslof, ki je imel sedem milj v premeru in katerega višine so dosegale 4,000 čevljev. Otok Bogoslof jt* bil odkrit leta 1790. Sto let pozneje so pomorščaki odkrili, da jsi je.pridobil dvojčka-tovariša,|s katerim je bil zvezan z ozkim pasom suhe zemlje. Deset let?pozneje je ta zveza, med dvojčkoma izginila in sta bila tam dva samostojna otoka. Mlajši ,je dobij ime Ognjeni etok (Fire Island). Leta 1905 je imel otok Bogoslof neke notranje neprilike in,edina visoka gora na otoku je dobila tovarišico. Dve leti pozneje se je starejša gora pogreznila v morje in na njenem mestu ,je nastalo krasno pristanišče. Letos, kot že omenjeno, je ves otok šel po gobe v morske globine. Sodi se, da sta z njim izginila tudi dva traperja, ki sta se istočasno nahajala na otoku. Gora Katmai, ki se nahaja nekako 250 milj od mesta Anchorage, je do leta 1912 veljala za solidno goro, na katero se je lahkej zanesti. V juniju istega leta pa se je v njeni notranjščini nenadoma pojavila revolucija, ki ji je s silno eksplozijo odnesla glavo. Vrh gore, vsebujoč kaki dve kubični milji zemlje in kamenja, je enostavno zletel v zrak. Silna eksplozija je odnesla mnogo drobnega prahu v na.j-višje zračne plasti. Ta prah je v visokih zračnih plasteh ostal več mesecev in je po mnenju znanstvenikov bil odgovoren, da rmo imeli zemljani leta 1912 zelo hladno in vlažno poletje. Vetrovi so zanesli prah okoli sveta in ta prah je oviral sončno svetlobo in gorkoto. MESEC VRTNIC NADALJNI DVE DRŽAVI sta pretekli teden obsodili prohibicijo z izvolitvijo delegatov za državni konvenciji, ki bosta glasovali o usodi osemnajstega amendmenta. V Illinoisu so se volilci izrekli s štirimi petinami oddanih glasov za odpravo prohibicije, v Indiani pa z dve-tretjinsko večino. Obe državni konvenciji bosta torej glasovali za odpravo suše. Zmaga mo-kračev v Illinoisu ni nikogar presenetila, toda dvetretjinska zmaga mokrih v Indiani je značilna, kajti Indiana je bila do zadnjega časa močna trdnjava suhačev. (Dalje na 4. strani) Strupeni bršlin (poison ivy) je zelo nadležna rastlina, ki povzroča na koži huda vnetja in opekline. Nekateri ljudje so zelo dovzetni za to zastrupljenje, drugi pa ne. Vsekakor pa je najbolj pametno za vsakega, da se strupenega bršlina ogiblje. Rastlina je zelo trdoživa in jo je težko odpraviti s krajev, kjer se je naselila. Baje je mogoče to rastlino uničiti z kemikalijo, ki se imenuje “calcium chlorate.” S tem prahom, ki ga je mogoče kupiti v lekarni, naj se posiplje zeleno listjo te rastline, dokler je mokro od rose. Ako se to parkrat ponovi, se najprej posuši listje, nato pa tudi stebla in vejice ter korenine. Vredno je poskusiti, posebno v bližini stanovanj, kjer ne bi smeli trpeti te hudobne rastline. Junij je mesec vrtnic, teh dražestnih kraljičin naših vrtov. Slovenci, ki imajo sploh radi cvetlice, so vrtnico vpletli celo v narodno pesem. Vsak, ki ima na vrtu plemenite vrtnice in želi, da mu cvetejo vse do jeseni, naj bi vpošteval nekaj preprostih pravil. V vroči letni dobi, posebno tekom cvetja, potrebujejo vrtnice dosti vode; torej ne varčevati z zalivanjem. Kakor hitro se cvet osuje, naj se ocve-tek odreže. To daje več moči rastlini za drugo cvetno popje. Za navadne vrtnice, ki cveto le enkrat v letu, ni tako važno, če se ocvetki porežejo ali ne, dasi je priporočljivo. Za plemenite vrtnice, ki pri pravi negi cveto vse poletje, pa je neobhodno potrebno, da se ocvetki sproti odstranijo. Ako pustimo ocvetke na rastlini, se bo razvijal plod, ki nima nobenega pomena in koristi, in to bo povzročilo, da vrtnica ne bo nastavila novih cvetnih popkov. KAKO SE GOLJUFA Velika večina ljudi je poštenih in se zanese, da bo pri nakupih vsakdanjih potrebščin dobila pravo mero in težo. Prav tako je poštena večina prodajalcev, zato kupci po navadi niti malo ne dvomijo, da bodo dobili pošteno mero in vago in ne pazijo na to. To pa da priliko posameznim nepoštenim prodajalcem, da goljufajo pri meri in vagi. Joseph i\ McKay, komisar za mere in uteži v New Yorku, je nedavno navedel nekatere načine tovrstne goljufije. Pregledovalci so našli ponekod kovinaste uteži, ki so bile na videz docela normalne, toda na spodnji strani so bili izrezani iz njih precejšni kosi kovine, kar jih je seveda napravilo lažje. Našli so tudi tehtnice, na katerih je bila ena stran na prikrit način obtežena s kosi kovin. Nekatere tehtnice so imele skozi prodajalno mizo speljano žico, katero je prodajalec za mizo lahko z nogo nategnil in s tem “zvišal” težo kupljenega blaga. Pri tehtanju očiščene perutnine nekateri nepošteni prodajalci vtaknejo primeren kos svinca pod perutnico ali v oljnat papir, s katerim je ovit vrat kokoši. Pri zavijanju tako stehtane perutnine seveda spretno odstranijo kovinski predmet. Med dva kosa zavoj-nega papirja za nakupljeno meso, nekateri nepoštenjaki potisnejo primeren kos /prekajenega mesa. Kupec vidi le na vrh-nem papirju ležeče meso, ne vidi pa drugega kosa, ki pomaga k teži in ne pride v zavoj. Male košarice za različne jagode in drobno sadje se zmočijo in stisnejo od spodaj ali od strani. Taka stisnjena posodica drži seveda manjšo količino sadežev. Kovinske posode za razne tekočine, katere so bile opremljene z znakom urada za mere in vago kot pravilne, opremijo nekateri nepošteni prodajalci z dvojno “steno” in dvojnim dnom, da držijo manj tekočine. V skledico tehtnice za tehtanje sesekljanega mesa pritisnejo nekateri nepošteni prodajalci na dno kupček takega mesa tako trdo, da dotični kupček ostane tam, ko se drugo meso strese na papir in zavije To malokateri kupec opazi in če se to zgodi, je izgovor prodajalca lahek in verjeten. To so samo nekateri načini goljufije pri meri in vagi, katere so našli v raznih krajih newyorški mestni pregledovalci mer in uteži in ki ociganijo kupujoče občinstvo za težke tisočake. o----------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Dne 20. maja, ko so bili ljudje večinoma pri delu na polju in v vinogradih, je zaplapolal požar v vasi Drašiči pri Metliki. Pogoreli sta dve stanovanjski hiši do tal, pna pa deloma, nadalje je ogenj uničil 9 gospodarskih poslopij in hlevov, posestniku Nemaniču pa tudi živino in ves pridelek, ki mu je ostal od lanske suše. Vdovi Dragici Stankovi-čevi je zgorel hlev, Tereziji Klob-čarjevi gospodarska shramba s hlevom, Antonu Plutu hiša, Antonu Nemaniču hiša, hlev in zgradbe s shrambami za’gospodarske pridelke, škoda presega pol milijona dinarjev, zavarovalnina pa ne bo krila niti četrtine. Kako je nastal požar, ni znano, sodijo pa, da so nesrečo povzročili otroci. V žirih je umrl g. Ivan Kavčič, ugleden posestnik in gostilničar, star 68 let. Mož je bil odkrit značaj, poštenjak, naprednjak in vesel družabnik, pravi tip pristnega žirovca. S smrtjo Ivana Kavčiča se zaključuje dobršen kos zgodovine žirovske doline. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je dne 23. maja umrl v starosti 73 let bivši poljedelski minister in narodni poslanec g. Ivan Roškar. Pokojnik je bil v narodnem in gospodarske^ življenju Slovenskih goric zelo ugledna in vplivna osebnost. Te obmejne kraj« je zastopal svoj čas v dunajskem parlamentu, v štajerskem deželnem zboru in po prevratu v beograjski narodni skupščini. Bil je kmet-samo-uk, ki se je z lastno pridnostjo in nadarjenostjo povzpel tako visoko. V začetku svetovne vojne je moral med mnogimi drugimi narodnjaki tudi on v graške zapore. SRČNA NAPAKA Slučaji smrti vsled srčne napake ali srčne bolezni so se tekom zadnjih desetih let zvišali za 10 procentov. To pa ne dokazuje, da bi se bila srčna bolezen v tem času tako močno razširila, ampak v splošnem le, da je mnoge druge bolezni znanost podjarmila ali število istih zmanjšala, j’lede srčne bolezni pa zdravniška, veda ne beleži velikega napredka. Izmed vsakih 1,000 novorojenih dečkov se jih ima le 800 priliko izogniti tej bolezni. Trideset procentov moških, ki dočakajo 80 let starosti, umrje za srčno napako. Oni, ki preživijo starost 80 let, pa so mnogo manj dovzetni za to bolezen. Ženske so v splošnem nekoliko bolj podvržene srčni bolezni kot moški. Jugoslovanski kralj Aleksander je na poslanico predsednika Zedinjenih držav Roosevelta odgovoril s sledečo brzojavko: “V Času,, polnem negotovosti in upravičenih skrbi, je jugo-slovenski narod, ki ni pozabil velikih zaslug pokojnega predsednika Wilsona za pravico in mir, z zadovoljstvom in nado sprejel poslanico Vaše ekscelence. Ta plemenita misel je močna podpora miru in gospodarski obnovi sveta. V imenu jugoslovan-vanskega naroda odgovarjam poln zaupanja z zadovoljstvom na poslanico Vaše ekscelence in se pridružujem tej plemeniti akciji, želeč ji mnogo uspeha. — Aleksander.” Smrt četniškega vojvode popa Maksimoviča. V Trsteniku v Južni Srbiji je umrl bivši dolgoletni četniški vojvoda pop Bogdan Maksimovič. Pokojnik je čim je dovršil bogoslovje, stopil aktivno v borbo za osvobojenje Južne Srbije. Leta 1903. je postal pop, a že naslednje leto se je vrnil med četnike ter je če-toval do leta 1907., ko je ponovno nastopil duhovniško službo. Bil je daleč naokoli znan narodni borec iz, dobe turške vladavine v Južni Srbiji. / Balkanski Metuzalem. Policija v Skoplju je te dni ustavila starca Ivana Avramoviča, tipičnega postopača, starega 110 let. živel in potikal se je po raznih državah ter se naučil raznih jezikov. Po rodu je iz Južne Srbije. Starec se ne more umiriti (Dalje na 4. strani) Vdova po Canonu Doyle-u trdi, da dobiva od svojega pokojnega soproga stalno poročila kako je na “onem svetu.” Glasom teh poročil pokojniki nimajo pravega poko .j a, ampak opravljajo tudi tam dela, ki so jih opravljali na tem svetu, le da je sistem dela nekoliko boljši. Toliko na boljšem pa da so na onem svetu, da nimajo denarnih problemov. Ce nimajo denarja, seveda tudi nimajo bank, denarnih menjalcev, not, posojil, vknjižb, rubeži, moratorijev, bančne zmrzline, konservatorjev, likvidacij in bančnih polomov. To vsekakor predstavlja košček nebes. Kar bi še jaz rad izvedel, je, da-li imajo tam uredniki tudi kaj opraviti z iniciativami in kakšne uredniške članke pišejo, kadar je v uredništvu vročina 90 ali 100. * Amerika je bila včasi obljubljena dežela, kar pa .je minilo. Zdaj je Evropa dežela obljub— in sicer prelomljenih obljub. * V nekem ljubljanskem listu sem čital, da bo društvo “Živalca” imelo na ljubljanskem velesejmu zanimivo razstavo. Kakšne živalce bodo razstavljene, poročilo ne pove, toda jaz si mislim svoje in se že pri sami misli na to razstavo začnem sumljivo praskati. * V poročil« o zabavni prireditvi nekega mladega angleško poslujočega društva sem čital, da se je kot godbenik posebno odlikoval sobrat Victor Struna. Če v tem društvu ne bo lepe harmonija, potem je ne bo nikjer. Mi starejši društveniki bi se lahko marsikaj koristnega naučili od naše mladine. * V neki bivši banki mesta Atlantic City so odprli gostilno, kjer točijo 3.2 procentno pivo. To se vsaj za dve desetinki procenta lepše sliši, kot žalostna štorija o enkratnih treh procentih v zmrznjejnih bankah. Za mnoge zmrznjene banke bo najbrž otvoritev gostilne edina uspešna likvidacija. * Slovenci smo že taki, da se mnogokrat prepiramo, kritiziramo in sploh povzročamo tak spektakel, kot bi nas bilo vsaj 100 milijonov, ne pa samo peščica. Celo depresijo, ki ima svetovno slavo in svetovno domovinsko pravico, hočemo rešiti kar s slovenskimi cepci in korobači pod domačim kozolcem. Nekje hočemo iztresti svojo ihto, pa enostavno mlatimo po svojih lastnih rojakih in sobratih, če so krivi ali ne, samo da pada. Jaz se pri tem domislim trdega slovenskega kmeta, o katerega navadah je večkrat pripovedoval moj pokojni oče. Dotični kmet je bil priden in dober gospodar, toda jako hude jeze. Kadar ga je kaj razjezilo, pa bilo karkoli in kjerkoli, je šel v zidanico in se napi], nato pa se je junaško vrnil domov in po vrsti premlatil ženo in otroke. Tako priložnostno te-pežkanje seveda ženi in otrokom ni ugajalo in, ker niso imeli nikakega porotnega odbora na razpolago, so se enostavno poskrili, kadar se ie bližala nevihta gospodarjeve jeze. Mož pa, ki ni našel svojih običajnih ,žrtev, da bi se znesel nad n.ji-imi, je šel v hlev in pretepel vo-(Dalje na 4. strani) ^gaalllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllIllllllllIllllllllllllllllllllllllHllllllllllllll■llllllllllllllllllllllIlllHlllllllllllllIllllllllllllllIlllll||lIllllllll|||||||||||||||||llllllllllllIlllllllllllllll(lllllllllllIHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllll||llllllllllll|||||||||||lIllg|llllllllllll■|,,,ll,ll, m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT O PIKAPOLONCI THE SOAPSUDS GNOMES Počitnice so prišle in Mirko je užival prostost, da je bilo veselje. Z njim je hodilo zmeraj nekaj tovarišev. Vsako popoldne so brali jagode v gozdu, ki je bil tik za vasjo. Kadar so bile košarice polne, so posedli otroci po mehkem mahu in začeli jesti slastne jagode. Nekega dne, ko je Mirko pojedel šele nekaj jagod, je začutil v ustih zopern okus, da je takoj vse izpljunil. Jokaje je stekel k mamici in jo vprašal, kaj naj to pomeni. Mamica si je pazljivo ogledala jagode in s palčico odstranila majhnega zelenkastega hrošča, ki je bil med njimi skrit. “Ta hrošček je vzrok, da imajo jagode tako zopern okus,” je rekla. “To je drevesna stenica.” “Oh!” je vzkliknila sestrica Majda, ki je bila nekaj let starejša. “O njej smo se pa v šoli učili. Drevesna ali jagodova stenica ima ploščato, skoraj trikotno telo, ki se zadaj konča s konico. Da se brani sovražnikov, izloča zoperno tekočino, ki ... ” “To si se pa dobro naučila,” je Mirkova mati lepo pohvalila Majdo, njen bratec, Karlček, pa je ponosno dejal: “Saj ima v prirodopisju zmeraj najboljši red!” “Pa vendar še zmeraj ne vem, zakaj mi je morala ta grdoba jagode zasmraditi!” je zagodrnjal Mirko. Mati se je nasmehnila. “Zakaj? Nu, če hočete zvedeti, sedite k meni, pa vam povem pravljico o drevesni stenici. Saj ste tako preveč razgreti in malo počitka vam ne bo škodilo!” Otroci so posedli okoli matere, ki ji je prav tedaj priletela na roko majhna pikapolonica. Potem je razširila les-kečoča se krila in odletela. “Pomladi je bilo,” je dejala mati, “in pri vseh hroščih je bilo veliko čiščenje. Hrošči so lepo pomili z roso in dežnimi kapljicami svoje domove v listju. Poti po gozdu so otrebili in jih posuli z svežimi smrekovimi iglicami. Ko je bilo že vse čisto, so krenili v dolgih vrstah k palčku-skakalčku, ki je bil slikar, da bi jim lepo pobarval obleke, ki so v dolgi zimi obledele in se umazale. Saj veste, da spe hrošči pozimi v tleh in da tam ni zmeraj dovolj snažno. Palček-skakalček je sedel pod visoko mušnico in okoli sebe je imel vse polno lončkov z raznimi barvami. Najprej je prišel na vrsto majski hrošč. Vsi drugi so godrnjali—tako dolgo ga je palček barval. Saj ni čudno, ko ima pa tako velik oklep! In za njim vsi drugi hrošči rjave barve, potem zeleni, črni, višnjevi in tako dalje. Med rdečimi hrošči je prišla pikapolonica poslednja: ponudila se je in prav tedaj je palčku zmanjkalo barve. Tako jo je mogel le po nekod pobarvati in zato je bila njena obleka vso polna madežev. “Čakaj, polonica,” je dejal dobrodušni palček, “nič ne de, da mi je barve zmanjkalo! Še dosti črne mi je ostalo, pa ti bom naredim tam, kjer so madeži, lepe črne pike.” In vzel je čopič in napravil hroščku pike. Eno . . . dve . . . tri . . .štiri . . . pet . . . šest . . . sedem . . . dsem . . . “Ne!” je vzkliknil Mirko “Zmotila si se. Pikapolonica ima samo sedem pik.” “Le počakaj,” se je nasmehnila mati, “takoj boš vse vedel! Palček je torej napravil osem pik in hrošček je ves srečen odšel. Saj je bil zdaj najlepši med vsemi.” “Nezaslišano!” se je ujezil debeli govnač. “Že zdaj se je vsakomur prilizovala, zdaj jo bodo pa še rajši imeli!” Tudi drevesna stenica bi imela rada take pike. Ni ji bilo všeč, da je iste barve kakor kobilica, ker te živali ni mogla videti. Drugo jutro pa je prišla pikapolonica vsa objokana k palčku. Imela je samo še sedem pik; osmo ji je bil ponoči nekdo ukradel! “To je pa najbrž napravila drevesna stenica,” je takoj dejala kobilica, ki se tudi ni preveč prijazno gledala z drevesno stenico. “Le njej lahko pripišemo kaj takega.” Povsod so jo iskali, toda ni je bilo, kakor bi se bila vdrla v tla. Naposled so jo le dobili skrito in ko so jo vprašali, ali kaj ve za osmo piko, je bila skrajno ogorčena: “Ali mislite, da mi je toliko za lepoto in da se tako prilizujem ljudem kakor pikapolonica? Čim manj sem komu všeč, tem ljubše mi je. Da,” je jezna vzkliknila, “še prav všeč bi mi bilo, če bi imela kaj takega, kar bi odbijalo živali in ljudi, da bi vsaj mir imela!” “Nu, tu ti pa iahko pomagam,” se je oglasil palček. In preden se je drevesna stenica zavedla jo je poškropil z redko, zoperno tekočino. In odtedaj so se je vsi ogibali. Pikapolonica pa je še dolgo zaman iskala svojo osmo piko, toda ni je mogla najti. ^ j'j, (“Mlado Jutro.”) ----------O-------- Cv. Golar: V GOZDU Once upon a time, Mother began: Sammy’s eyes fairly glistened. To his way of thinking, every good story always began like that. Once upon a time, there was a little boy who just wouldn’t wash his face. My, how he did scream and twist and squirm and w'hine every time Nurse so much as turned on the faucet in the bow'I! Every night and morning Nurse had to fairly drag him into the bathroom and, goodness me, what faces he would make and how he would yell about soap in his eye and in his ears! One night this little boy, whom we’ll call Sammy—you don’t mind, do you, Sammy?—had a most terrible dream. Perched on the footboard of his bed was the most peculiar looking creature he had ever seen.. Its body resembled nothing so much as a big, round soap-bubble; and it was shining, too, with all the colors of the rainbow, just as a soap-bubble does in the sunlight. Around its head, turban fashion, was wrapped a wash-rag; and its hands, attached to pipe-stem arms, held a cake of soap and tiny scrubbing brush. Ko zapoje zjutraj kos, v gozdu smreka prebudi se in pomane si oči, v solncu mladem pozlati se. Ko visoka je gospa, z biseri okoli vrata in v zelenem žametu čaka dan na dan na svata. Na obronku rjavi bor, sramežljiv pred njo se skriva, ker okoren je in suh in ima vsa pleča kriva. They Flung Him Into the Wash Bowl Poor little Sammy gave one look and started to scream. But up w'ent the hand holding the scrubbing brush in a gesture that commanded silence. “Humph!” laughed the Soapsuds Gnome—for that was what he w4s— ‘Humph! Look, fellows, he’s yelling before we’ve even begun to scrub him! All ready? Then come on! Grab him!” And, with his command, up sprang a host of creatures just like him. Indeed, there must have been most a thousand of them. And they seized poor littl« Sammy by his arms aftd legs and his hair, pulled him out of his bed and carried him into the bathroom. “Overboard with him, fellow's!” cried the leader. “We’ll give him something to cry for!” “And something to wriggle for!” put in another. Poor Sammy. Splash !—and they dumped him right into the big bathtub, half-full of water! He was so amazed, so frightened, that he simply couldn’t scream, though he tried his best to. “Now’,” commanded the leader of the Soapsuds Gnomes. “Get busy! Make it thick, too!” And with that, every Gnome reached down into the w'ater with his hand that held the cake of soap and began to move it rapidly back and forth, up and down. They w'ere making the suds— and they were making it thick! Goodness me, what a splashing there was! And how’ the churning of the many tiny hands in the water quickly brought the suds to the top. Higher and higher the soap-suds rose until they seemed to poor Sammy, lying flat on his back, like huge mountains rising about him. Just then Sammy made one last desperate effort to cry out and succeeded In getting his mouth open. But instantly—splash and kerflop!—a Gnome had leaped onto Sammy’s cheek and clapped his soapy hands right over his open mouth. Ugh! How bitter and soapy it did taste! “That’s enough, young man!” the Gnome exclaimed. “That’s enough for you; now you’ll see how it really tastes to get soap in your mouth!” “Hey, Bill!” called out another Gnome. “While you’re about it, you might put a daub or two in his eyes— his right one—that’s the one he’s always whining about when his Nurse is washing his face. “Ah! That’s it! And shove a little in his ears, too!” “Ho! Ho! Ye Gnomes!” It was the leader speaking this time. “Now’is the time. Get busy!” • Whereupon each little Gnome seized his scrubbing brush and soap in one hand and brush in the other, fell to scrubbing Sammy! Ah, me, how they did scrub, too! Scratch—scratch- scratch went tlje brushes all over Sammy—and then squash, squash, squash as they rubbed them on their cakes of soap—and then, again, scratch, scratch, scratch. Poor Sammy w'as so terrorized that he couldn’t so much as move a muscle. Worse than that. He presently became conscious of the fact that he was growing smaller and smaller. The Soapsuds Gnomes were washing I him away! He knew it, but he couldn’t utter a sound! “Now'!” shouted the leader, after a little while. “Now, up with him! He’s too small for the tub!” Instantly the slippery soapy hands seized him, lifted him out of the tub and flung him—into the wash bowl! Then they fell upon him with renewed vigor — soaping and .scrubbing and scrubbing and soaping him. Smaller and smaller and still smaller grew Sammy—until really they had to feel around in the water to find him! Then all at once the leader stood up on the edge of the bowl, took hold of the chain that was fastened to the rubber plug and cried out: “All ready? Then let ’r go!” Plop! Out came the plug and—sw'irl —swirl—ur-r-r-rr! went the water as it rushed down the hole into the waste pipe—parrying what was left of Sammy w'ith it! And then— Well, then Sammy woke up to find it was all a dream. * * # Then the real Sammy spoke up. But all he said was: “Gee!” And then again, “Gee!” PERZIJSKI KOLUMB Sultan Ahmed je nekoč slišal, da je španski Kolumb ugotovil, da je zemlja okrogla. Nekaj časa je razmišljal o tem, naposled pa je sklenil, da se bo sam prepričal, kako in kaj. Sklical je svoje ministre in služabnike in jim velel, naj sestavijo karavano. Drugo jutro se je odpravila dolga karavana s sultanom na čelu na pot. Zapustili so mesto od vzhodne strani in Sultan je menil, da bodo prišli po večdnevnem potovanju od zahodne strani v mesto, češ če je zemlja res okrogla, potem se mora zgoditi tako. Minila sta dva dneva, toda nikjer še ni bilo videti sultanovega prestolnega mesta. Sultan Ahmed je postal nejevoljen. Ministri so mu svetovali, naj se obrne domov, od koder so prišli, zakaj potovanje je bilo težavno in vročina je bila neznosna. Sultan pa je bil trmasta glava in ni hotel odnehati. Tretji dan je bil že tako nemilosten, da je grozil svojim ministrom, da bo dal vse po vrsti obglaviti, če se ne bo kmalu pokazala ‘njegova prestolica. Ko se je solnce skrilo za obzorjem, je legla karavana k (počitku. Minist.ri pa so se zbrali pod veliko paimo in se jeli posvetovati, kaj naj storijd,' da si rešijo glave. Naposled je rekel najstarejši: “Najbolje bo, če se po ovinku vrnemo domov. Zdaj sultan spi in med tem lahko brez hrupa obrnemo vso karavano v nasprotno smer in preden bo solnce v drugič zašlo, bomo doma.” In res so tako napravili. Tako se je zgodilo, da je sultan Ahmed v sedmih dneh opravil potovanje okoli sveta, zakaj ko se je solnce tretjič skrilo za obzorjem, je zagledal v daljavi stolpe svoje prestolnice. Tedaj je obesil nad mestna vrata kamenito ploščo z napisom: “Ahmed — Kolumb II.” Ta ka-menita plošča visi še danes na svojem mestu. ---------O-------- Učitelj: “Kam spada pes?" Mihec: “K sesalcem!” Učitelj: "Prav! In kam spada postrv?” Mihec: "H krompirju in solati!” * Janezek sloni ob oknu in gleda v nebo. Mamica ga vpraša: “Janezek kaj pa iščeš na nebu?” “Oh, ves čas že premišljujem, katera zvezda se imenuje filmska zvezda?” 7/MT JTomv? & Cook THE CHERRY PICKERS BROWN BREAD FOR PICNICS Put I cupful molasses, 1 teaspoonful salt, 1 teaspoonful soda into a saucepan and bring to a boil. Boil 1 minute. When slightly cool add 1 cupful butter milk or sour milk, ( cupful bran, 1 cupful cornmeal, / cupful raisins, Wheat flour to make a soft dough. (It is impossible to give exact directions for this, as bran and cornmeal take up different amounts. Try '/i cupful and add a little more if the dough seems very “runny.”) Beat till w'ell blended. Pour into a greased bread pan and bake in a slow oven for 45 minutes. This should be made the day before or early in the morning if it is to be used for sandwiches. Spread merely with butter it is delicious. THE TRUANT I thought it very fine one day To break the teacher’s rule, And so I simply stayed away— A truant from the school. But, oh, it wasn’t really fun To come next day and find The other children’s lessons done While. I was way behind. I had to W'ork all day and night And during; recess, too-*— I had to figure, read and write, When all the lads were through. So I have decided it— I’ll never break a rule, But let my pleasures wait a bit And take them after school! -0- Danilo Gorinšek: POMLAD Bright and early on the morning alter they had arrived at Grandfather’s farm for a visit, Bill and Jane set out for the orchard to pick cherries. “Can you pick cherries?” Grandfather had echoed in merry, high-pitched voice. “Indeed you can, my dears—all you want to! Why, bless me, we leave so many on the trees to rot that—well, maybe there are enough of them to fill the little tummies of a hundred children! So just help yourselves. Eat all you want—but watch out not to make yourselves sick—and then if you happen to have any left over, bring them up to the house and Aunt Martha will make a nice cherry pie.” The sun was shining brightly and the birds were singing and the flowers were nodding a “Good morning” to them as they hurried through the fields to the orchard. All nature, it seemed, was smiling them a welcome and inviting them to compare her great out-of-doors with the hot, stuffy city in which they lived. And the sharp, clear air made them tingle down to their very toes. “Here’s the ladder Grandfather spoke about!” cried Bill, pointing to a short, strong ladder lying in a fence corner. “I’ll just carry it along and then it’ll be easier to climb the trees.” “Isn’t it dre-ful heavy, Billy?” asked little Jane. “Humph! What do 1 care!” answered Bill, proudly feeling his muscles. “It’s heavy, of course, but I can carry it! I’m awful strong, Jane!” It was a few steps and they were in the orchard among the cherry trees, and every tree was literally loaded to the ground with fat, ripe cherries. “That’s the best tree!” said Jane. “No, this is better—but just look at that one over there!” It was difficult indeed to make a selection from so many splendid ones. Each seemed “the best” until they looked beyond it and saw the next one. Presently, Bill had the ladder under one which bore great, round, red, luscious cherries which glistened invitingly in the sun. He had at first had [the idea that he would climb clear to I the tops of the trees and drop the cher-riSs down to Jane on the ground; but he found such a wealth of them all around that all he had to do was to climb half-way up the ladder and reach out and pick them. So Jane held his bip “sun-down” farm hat which .Grandfather had. given him and he dropped 'the cherries into it. And, you may be sure, it was only a short time until the hat was full to the brim. Then they sat down on the ground to enjoy the fruits of their labor—which is only another way of saying that they ate them. Round, red cherries popped into sticky, cherry stained lips and slipped Danilo Gorinšek: TRI ŽELJE ŠTIRI CIGANSKE I Župnik Jančič je imel za >e lepih bukovih drv. Treba I'*1.L razžagati in nacepiti. Pa P0!**,, cesti dva brezposelna; nekega in cigana. Povede ju v župnis ma gladnima najprvo hoče P( kosilom. Ko je kuharica posta'1 na mizo, vpraša župnik: “Kd° n pojedel to juho.” - “Jaz!” 1>*M govori cigan. — “A kdo boP i ostalo in kdo bo izpil vino-’ vpraša župnik. — “Tudi to b!< Bila je huda zima in ciga^* žina se je premražena in la°n , ob ognju pred šotorom. Pa P,-j®ig| panska mati: “Eh, ko bi mi in'* -kakor nimamo brašna pa bi 51 izposodili pekačo in bi spekli S i kolač!” . Reče ciganček: “Jaz bi ga tak0,, sel k peku, da bi nam ga spekel’ 'Drugi ciganček pa je že zac, kama hlastno grabiti pred seM'y mama, jaz bi pogačo kar takole Ko ciganski oče to vidi, 'J žrešnega cigančka po ustih: si, požrešnost, počakaj malo- ^ češ ti vse sam pojesti!” * Našel je cigan podkev, Pa,vtj dirja domov k’ženi: “Ehei imam vsaj eno podkev, n skovati še tri druge, nato dvajset žebljev, a ko bom i in žebljiče, mi bo lahko d< izberem tega ali onega v hlevu. Pa če se bo obnei molitev in letina, mi bo la»>- ( tudi seno—oh, samo da bi en* f _, na konja, da vidijo kristjani1" kako zna jezditi cigan!” Tokaj" mii ‘vpade ciganka ^ “Imenitno, tudi jaz bi tako’’El ■ konja in pojezdila k sorod”1 J dolgo nisem bila na obiskih’ to!” Tedajci se cigan hudo ra: iolgo pipo začne udrihati “Nesrečna ciganka, mar zajezdila trudnega in upeh1’"' nja?” j “Da te vendar!” se derp , “naj ti povem, kako dolgo bi t« okrog preden si ne odpočije bi ga zajezdila!” “Tako, vidiš, je treba čuva11 konja,” se ponese stari ciPlfl’ nja še nikoli imel ni. * Prodajal je nekdo debela >- .j pride mimo lačen cigan. Bra" . Jjii hoče z njim pošaliti, pa mu re , tat ganski brate, če se mi kar h‘,r ti dam lepo jabolko.” , JB7 .“Kaj pa čem z dvema i3 dragi gazda, eno samo mi Je se zlaže cigan. ,, / “Saj eno sem vendar dejal' “Bog mi je priča, rekel si, dal dve jabolki.” “Lažeš, cigan!” . dm “E, če pa lažem, tedaj ni' j( 1 jabolko, ki si mi jc obljubi*^ reče cigan, vzame jabolko in 0 jo pot. o------------ Danilo Gofinšek: BIBA LEZE Biba leze, kaj bo to, Bog nam daj miru pre“ Biba leze, biba gre, prav do Majdiče dospe-Leze, leze prek nožiče, prek nožiče do ročice. Tu je vratek, tu so usta> biba Majdico pohrusta. ŠALE ZA MAl^j . Mali Pepček je bil znan P° pfi da laže, kadar le usta odpre- ^ kaj dnevi je prišel stric iz Pepčku na obisk. , “Nu, Pepček, ali je res, žeš ?” ga je vprašal stric. “Menda bo že tako,” Pepček in se hudomušno , f ral Stric ga je gledal in kar ver* .j; J g gel, da bi znal tak majhen °' j(t e > “Dobro, Pepček,” je rek«1 ((i, ra| se zlažeš, preden bom štel par ' irim dolar!” [i r6(j In Pepček je rekel, ne t0 premišljeval: j J' ®r, “Dragi stric, obljubil si 1 a' larja!” . i)f j>pr In stric mu je takoj nio> |jj M Učitelj ima v šoli preda' r jf :ški glavi. Zdaj pozove U® t> (j ce, naj naštejejo org011 , 8lave- ..tin O’ Janezek se oglasi: u , Z* učitelj!” *' "Dobro,” reče učitelj- , še ti kaj povej!” m. H •'Uho, gospod učitelj!’’ ’ . J ,, "Mihec, saj to je pravK * povedal!” I “Da, gospod učitelj, a lil drugo uho!” se odreže 't Pl >Wd •y, jown hungry throats. They vanished with amazing rapidity, too. When they had begun to pick they felt certain they could eat all the cherries on the tree they had selected, and even wondered whether or not Grandfather would mind if they “paid their respects” to a second tree. But, after a while, they were quite convinced that their “eyes had been bigger than their stomachs.” The sun mounted higher and higher and became hotter and hotter and Jane and Bill grew full and fuller of cherries; presently, their heads began to nod and—lo and behold-—in a few minutes they were lying stretched out on the soft grass sound asleep. And there Grandfather found ttiem. “Ho, sleepy-heads! So this is the way you pick cherries, is it?” he cried. “Fine farm-hands you would make, wouldn’t you! And how about the cherries for the pie Aunt Martha is Kaj poje livada, kaj vriska iz trat, kaj hoste šumijo? Pri nas je pomlad! Kaj znajo cvetke, kaj ptiček bi rad s svojo melodijo? Pri nas je pomlad! Kaj, dete, v očeh ti žari tak sijaj ? Ej, očka veliko: Pomlad je sedaj! Vila dobra, vila mila za deveto je vasjo, če jo najdeš, jo poprosiš, želje tri izpolnila bo. Če jo našel bom, bom želel prvič, da mi zdravje da, drugo željo bom izprosil večno pesem sred srca. Tretja želja—zadnja želja naj se mi izpolni ta: Naj bom čist in naj bom dober, kot je moja mamica! « THE HANDY BOY AT HOME By CHARLES A. KING State Normal School, Plymouth, N. H. CAN. ROUND OR SQUARE SWIMMING FLOAT •nti tai; a 6 u And Ho Dropped the Cherries Into It waiting to make. Wake up, sleepyheads.” So, rubbing the sleep out of ther eyes and laughing they scrambled to their feet. Then, while Grandfather climbed up into the branches and filled a tin pail, they picked from low hanging branches and soon filled not only the hat, but also a huge basket Grandfather had brought with him. And they had cherry pie that night— um-m-m!—such luscious cherry pie! ČEŠNJE Češnje so prvo pomladno sadje, ki pride na trg. Že stari Rimljani so po-j znali slastni okus tega sadeža. Ne samo v okolici Rima, tudi po vseh drugih delih ogromnega rimskega cesarstva so sadili češnje. Dobili so jih iz Male Azije. V Evropi so prej poznali samo drobno divjo češnjo, ki so jo gojili že v bronasti dobi. Lukul je prinesel leta 64. pred Kristo-vim rojstvom, ko se je zmagoslavno vračal z Vzhoda, poleg dragocenih zakladov tudi neznatno drevesce iz Kera-za v Pontu. Prvi je zasadil češnjevo drevo v svojih vrtovih, kjer je ozelenelo, cvetelo in dalo sladke sadove. Lukul si je s tem pridobil za sadjarstvo velike zasluge, ker je pripomogel k temu, da se je češnja tako hitro razširila po tedaj znanem svetu. Češenj ne jemo samo surovih. Uporabljamo jih tudi za mezge (marmelade), kompote in likerje. V Dalmaciji delajo iz višenj, ki so tudi vrsta češenj, maraskin, nekakšno okusno žganje. Da je bila češnja tudi predmet praznoverja, priča stara navada, da režejo na svete Barbare dan (4. decembra) ponekod vejice s češenj. Potem jih dajo v sobi v vodo. Če se vejice kmalu razcveto, pomeni, da bo zima mila in drugo leto zelo rodovitno. ---------o-------- WEATHER PROVERBS “Evening gray and morning red, Send the shepherd wet to bed. Evening red and morning gray Are the sure signs of a fair day.” “Mackerel sky, mackerel sky, Never long wet nor never long dry.” “A rainbow in the morning Is the shepherd’s warning, A rainbow at night Is the shepherd’s delight.” “Rain before seven, Fine before eleven.” “When the wind is northwest The weather is at the best, But when the rain comes out of the east ’Twill rain twice twenty-four hours at least.” 0---------------- Manica: SLEPE MIŠI Vija, vaja, eden dva, dva roga vol ima! Zdaj se gremo “slepe miši” kdor si bodi v uh me piši! Vija, vaja, kdor lovi naj zaveže si oči, pa naj bo nalogi kos, da si ne potolče nos! Peter, ti si slepa miš, vija, vaja, ti loviš! cl n nd to saj ar (Id 01 th ■lar Was 'y : 6P1 i' ' 4()S ;llo A rati th, b; st nd >S| list f IS <1 J '8h 'T, in T H an le* at 'toj ic »h, »ce Up fai ar %\ «h( > d ft|y ley •ali ftr tea 'to ci A. "d, ? Sir Iy nT's; *ti ltly n be; V *-13 'h. oil Very few “Handy Boys” who live i near suitable water, whether inland or : on the seashore but have discovered ’ whether the water is warm enough for . swimming; in any case it will be warm ■ enough before long, and now is a good i time to begin to build this float. It will " be fine all summer if some sort of an ’ anchor is tied to a rope as suggested t and moored where there is some real swimming water. Three or four boys, . or more, if too many are not aboard at . once, can have all kinds of fun. The float is made with two pieces of ; light wood 2”xl2”xl2’ and two braces r I '4”x8”x7’. These should be of pine . or other light wood, the lighter the better, if strong enough. If these sizes r are not available, the idea may be car-i ried out with shorter or narrower plank i for two or more may be placed side by I side. The springboard should be of i spruce or other l*fi'1f* strong wood, 1 ; l,' s”xl2”I0’; one support A, 2”x8”xl2’’ 1 and one brace "B 2”x8’\l2”, spiked in 1 place as shown with 20d spikes. The , , bottom end of the springboard may be t spiked in place and reinforced with a| gal.-iron strap say 2'/j" wide, about 22' ■' gauge, securely nailed under the bot-1 tom. Round all corners to prevent splinters. The float will give the boys a mighty good time, but if more buoyancy is desired, one or two round or square tight ;5-gallon cans may be fastened under each end with gal.-iron straps about 2” u ide, nailed to the edge of the float as | shown. The corners of these straps must be well rounded, filed smooth, and the angles well pounded down to prevent danger of anyone being cut. If fairly well dried lumber is used, two !coats of white lead and oil will help 'maintain buoyancy. Unless well dried j lumber is used paint will do little good. f ulili1' ;K& mo«1* ih j; po$* :avil* do W hi'r,s 30 O bo«1 “Zd»l MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members DgECORATION DAY a rs, yere American people liiidren C dren> Betty and Bob. of age Were tw'ns> each seven eatirm^1'011 ^ay and t*le ^am" ave Ji'nner and talking about j c W^° f°ught in the go;* > * would like to be a pS” said Be“y> all * t*le soldiers, and )'i< unti erle that were shouting “next y faded into the dis-"ext year. :r fo/fu l*le w.'ndow and offered n(l for t|6 So*d'ers who fought so ,0 the; u ^ear ones that did not 8aid thL !'0ved families, and j: , e would like to be a lid olj for his country, but onie to return to Home victoria kumse, SSCU, Lorain, O. ijJ editor. SHEB°ygan, wis. ii 'ar cheou y°U very much for the hs s y°u sent me. I cer->me ^ t0 get it. I used il!fePfessin ar.tlc*es which I needed ather eh11 oc^ed at our door. 5r*tinuanan®es ^rom sunshine to Ni fc! b«‘ are having a bit nt ra‘n for three days to Lu SUnshine. Lelif '8h Scho°01 ls nice, but when I 1 honp p neXt ye3r W‘** be oil ;hool m f'le hest, though. ' Aboyi°Uo isi “Always Up- rati0n °ur class had to have the r-ee .Weeks ago and is back“Spital- We alt hope he Sutimer°n' Of ln Iacation s it will [V 1 Schoni n®some at first without Used , Ut after a ‘™e a per- it’s hni° lt- 1 will have loads ‘‘stenjn„n8 to *'*ce * planned. heard (° t'1e radio Sunday Js Mother’0^ president speak. ' * *e are S ■ ay and on Monday >r triothe ®°.‘ne t0 have a pro-^ bV thpFS 'n our church hall 0 give Sch°°l children. I am and m°ther a spiritual ten 6t 8 eI^ and m,e!^ 1 Write Will be in mSSV,0«*«. ‘00. ALICE PODRŽAJ, No. 82, SSCU. —-0 ----- ^ STIIABANE, PA. Ser°t.: i°n ia„ln8. *° talk about when h*'er- HS 'S t*1e condition of Ce- If ^e.ra'n is a common .UP in tu 'sn’t raining when aH. j i.e, m°rning, it soon be-ai,d he, e.t0 watch, it fall so '0l1 ‘he utl^ul'y. Many com-* 1 is m at^er’ *5ut not me. u, °*ed for the summer. ?% ;a5 May ,he 3d. l am aEain ^or school term Schoo|eCaUSe ’’m goine t0 •t1°'ce of a ffeshman. I : 'nity u?°jn8 t0 Canonsburg JT^shinctn’ the ,atter being • ho'1 k- ‘nity k • 1 would like 1 ^ni*’ t amonUt many difficulties Bra rt In debt T8^tlle scho°l board. u r ■-v> Vnd refuse to pay the °f funHStUtlents t0 Trinity •at«1 fa tetlUirinS' 0f course, there >n bmf them ‘o Pay for Sun ^ve h °r tlle past several Parent0"6 So' Many stu-resent this very 1 localS°teahas be8un and there • JU > I, ams> but I favor the -‘liable th® yet “ndefeated. It A ttlPionct!' they sha11 again >• 1,6 trees beaut‘ful time of the airily’bpaar® blooming and Sty /‘‘ends anHUl Wild flowers , or %!0n ^ and f, a the members a! L|2Ab^ Pecianv t0 you, i 0 H Kress (age 14), po'j‘ SSCU. zAI,,i| 0^^omSNlGHT G0 d^,iNh('Minn.°DREVER „•( n aends and e^ently a group of ie J >X’n cfbin ah yself s,ePt over 0 S' N had fifteen miles ve J1 1 So mes> but ;p anned on doin > o f5V f I This cah 6 never had th. tfi> ‘aid t0(ls- p0 ‘n ‘s s'tuated far 6, wc dil to shS t0 £9ne °f my broth u«l*4 ' "1 ,L°f them. y and soon we a»e i»JstOfie«eveninB 1 J?- R ! “ntii m, san8 songs UnS ^an’t Ture 'i!- r’.r 6'6 r'ad-'' '0 i e n» neW G° on For- r^jtltini8hVter wouidah W3S 80in8 t0 v*V J1 nog We have sung that. T^eVaIa Wed by was a rap on jrne r i & ve® i&’^ m.” ^ Tui«1 vse pra',,! a i"1 1 P0', i tl>1 ej-! atn^ :op' rans^, lačO )i 51 di tak«] ekel-’ zač' seb°h, .kole' . “If io. & ■4 lel., n i is 0 *! ime« obi1* pfip» :sl^ itik", eiik"1 il Lilt .. # Edit n ^ Vji kihi izsi rt ■ bi A etia"*' sre ci! ‘ bi je, se|i avat' hitr° i jal” si, » ubil in o' & Jly the window and then silence. A knock on the door and then both window and door. We were horrified and could not speak. We heard a loud, shrill call, followed by a shot of a gun. This made the chills run down our backs. Almost perpetual silence reigned. None of us dared move for fear some evil misfortune might befall us. Those horrid, weird ghost stories flashed through our minds until the girl sleeping nearest to the window looked out and saw dark forms hovering over the hill, a short distance away. After some of the noises stopped, we heard someone say, “Do you want this night to go on forever?” We recognized the voices immediately. The persons that we believed to be ghosts were my brother and some of his friends^ They had a good laugh over this, and so did we. I don’t like to hear that song, for it brings back to my mind this incident, which I would much rather forget than remember. FRANCES OBERSTAR, (Age 14). 0---------------- MORLEY, COLO. DEAR EDITOR: It was about time for me to write another article in English, but I was afraid because I often make mistakes. School is over and we are busy with our sports almost every day. I will be in the eighth grade next year; the seventh grade was quite hard for me, but I did just as well as some of the rest who passed with honors. For the close of the school year we held a minstrel show, which was a success. Every pupil in the seventh and eighth grade took part. Our teacher, Miss Wiles, took us to the circus in Trinidad. It was the first circus I ever saw and I like it very much, but my other friends said it was not as good as others they had seen. A week later we had a picnic and also had a very nice time. Our coach went with us. Morley mines are open only three or four days a month, making work very scarce. VICTOR SLAVEC. 0---------------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: I want to thank you very much for the dollar check I received for my article which appeared in the April issue. was very glad to get it. I was very busy with my schoel work last month and could not write sooner. Our school was out June 2. All the children will have more time to write since vacation started. I passed to 10-B. Although I am very happy school is out, I do miss some of my teachers. Some years ago the SSCU lodge of Lorain had a baseball team, but it was ‘ broken up. I do hope that another team will be organized this summer. 1 enjoy waching ball games. The Young Ladies’ Sodality of SS. Cyril ani Methodius, of which I am a member, sponsored a hike on May 28. We girls had a nice time. We left at 1G in the morning, took some lunch and didn’t return until 6:30 in the evening. I haven’t much more to write, so I will close for this time. I want to thank you again for the dollar. My best regards to all. AGNES JANCAR (age 15), No. ■(!, SSCU. o---------------- JOHNSTOWN, PA.' Najprej naj zakličem “Hello!” vsem skupaj. Precej časa je že minilo, odkar nisem nič pisala v naš priljubljeni list Nova Doba. Naše šolsko leto se je zaključilo dne 31. maja. Jaz sem povoljno napravila izpit za en razred višje, namreč iz 7. v 8. razred. Moj brat Frank, ki je 10 let star, pojde pa iz 5. v 6. razred. Tudi moja mama je bila povišana letos v višji razred, pa ne v šoli, ampak na sodniji, kjer je dobila svoj državljanski papir in pravico. Jaz sem zdaj zelo ponosna na mojo mamo, ki je ameriška državljanka, to še toliko bolj, ker sem jo tudi jaz nekoliko učila izgovarjati angleške besede za vprašanja, ki jih je treba znati odgovoriti na sodniji. Če bi imela priliko iti v Washington, prosila bi našega predsednika Roosevelta, naj že vendar enkrat vrže iz besednjaka tisto osovraženo besedo “depresija.” Seveda ne vem, če je dosti mogočen za kaj takega. Upajmo, da ta beseda kmalu izgine vsaj iz vsakdanje rabe in življenja. Pozdrav vsem članom mladinskega in odraslega oddelka JSKJ! ANNA RITA GALL (12 let), društvo št. 36 JSKJ. --------O--------- STRABANE, PA, DEAR EDITOR: Here I am bothering you again. 1 know it is hot in your office. It is s very hot out here, too. We are afraid g nothing will grow this summer because s the bugs will eat everything. The sun e ’t is so hot. All the men that are not working are sitting in the shade. It is too hot to work in the gardens now We work toward the evening. One thing we need is rain. In the month of May it rained almost every day. We thought the plants were going to rot from too much water. But now when we need rain there is none of it. The ground is very hard. In early spring everything looked so queer from the hill, but now it is a sight for sore eyes what with the trees, grass, flowers, all a beautiful picture of green. I have a sister who is 10 years of age. She always wanted a garden. So my mother gave her a small piece of land to cultivate. She planted things She is always in it, even in the hot sun In the evenings she is busy watering her plants. She is a good gardener for her age. My cousin, Anna Mary Ma-rincich of Pueblo, Colo., got married on June 8. I hope she had a good time on her wedding day. We had a picnic on Memorial Day, May 30. We had lots of fun enjoying the picnic at Drenik’s Park. Music was furnished by Mr. John Kirn'of Cleveland, O. He came for a visit to his sister, Mrs. I. Tomsic. Mr. and Mrs. John Ludvic and their two daughters came home from Cleveland on Memorial Day. They said they had a very good time out there. Mr. Ludvic always plays for the picnics and dances. He is a very good musician and everybody likes him. We thought that he wouldn’t be home to play on the picnic, so we had Mr. John Kirn play. There was a big crowd on hand and everybody had a gay time. J S. K. J. Lodge No. 149 held the picnic. I would like to have the juvenile members of our lodge write to me. I do not have anything to do these hot days. If I see my letter in the Nova Doba I will write again. My mother likes to read the Nova Doba and she laughs every time she reads “Vsak po svoje” column. She says the editor is so humorous. I will close my letter by sending my best regards to all members and the editor. MARIE STRLE. No. 149, SSCU. 0--------------- CAN YOU SOLVE IT? All was quiet at the Brown house except for the singing of lullabys by Mammy Jones, the Negro washerwoman. After she had hung the clothes to dry, she went to weed her master’s lettuce garden. It was exactly 10 o’clock then, and it took her one hour to finish her work. Then she took a nap over the dinner hour. Her work was done until 2, when she was to iron the clothes. The 16-year-old daughter, Jenny, took care of the dinner and the dishes. About ten minutes later Jenny awoke Mammy because the master was dead. He had been murdered at about 10:30. Detectives arrived and Mammy was taken to jail immediately as a suspect. Naturally, Mammy was indignant because she was innocent. She said she had been weeding the garden, but no one believed her except Jenny. Mammy would be set free if she could prove she had been weeding. Jenny loved Mammy very much- and wished to become a detective for her sake. That very day Jenny proved Mammy had been weeding the garden; therefore not guilty of the crime she was accused of. Do you know how she proved it? What do you think? The answer may perhaps be solved in different ways, but I thought of this explanation: Usually when one washes a big pile of clothes, the fingers come very clean, especially the nails. Weeding would get dirt in the nails. (I know, because I have, experienced this.) When Mammy was brought to jail, her nails were dirty and Jenny must haye noticed this, for o'n washdays Mammy always ejaculated, “For once I got my nails clean. Don’t my hands look pretty?” AMELIA PETERNEL (age 15), No. 2, SSCU, Ely, Minn. 0--------------- MY AIRPLANE RIDE When we got to the aviaHon field my father said that he would like to have us ride in a plane. We went over to the ship. It was very big. At least I thought so because this was to be my first airplane ride. I was afraid at first, but after I saw my mother board the plane I followed with my father. The plane started across the field and slowly went higher and higher. I was sitting between my father and mother. Believe me, I held on tight. We went along smoothly, when suddenly we felt the plane jerk, turn and fall. It was on fire. I woke up just before the plane crashed. My, but I am glad it was only a dream. MARY CIGLAR, Segundo, Colo. 0--------------- EXPORT, PA. Zopet se bom malo oglasil, ker sem bil tiho že precej časa. Pa tudi drugi moji bratci in sestrice so postali nekoliko leni, kakor jaz. Le malokateri se oglasi po slovensko. Da se toliko časa nisem nič oglasil, je vzrok, ker sem imel preveč za študirati. Bal sem se, da bi me pustili na istem stolu še za nadaljno leto. Toda, potisnili sc me vendar za en razred naprej. Šel bom v drugi razred višje šole. Sedaj moram pa pomagati očetu zem-jo obdelavati, katere imamo precej veliko na bližnji farmi nekega Italijana, kjer vse dobro kaže. Treba se bo preskrbeti za zimo, ker imamo vsi dobre zobe. Posebno, če do takrat ne bo prišla k nam tetka prosperiteta, ki nas že z enim očesom gleda izza vogala. Bojimo se, da bi je ne prepodili, ker se tako rada splaši. Dragj g. urednik, upal sem, da vas bom videl dne 4. julija na pikniku na Presto, Pa., katerega priredita Zveza JSKJ društev in društvo št. 4 JSKJ skupaj; slišal sem namreč, da se tega piknika tudi vi udeležite. Toda če do takrat kakšen Miklavž ne pride in nam ne prinese kaj denarja, ne bo nič zame s piknikom. Želim pa vam veliko zabave. K sklepu pozdravim g. urednika in vse ostale glavne odbornike, vse člane in članice odraslega oddelka in vse bratce in sestrice v mladinskem oddelku JSKJ. RUDOLPH SUPANCIC (15 let), društvo št. 57 JSKJ. ---------O-------- EXPORT, PA. 2e precej časa se nisem nič oglasila v našem priljubljenem glasilu. Vzrok je, ker nisem imela dosti časa. Bila sem preveč zaposlena s knjigami in naloga- DOPISI Aurora, Minn. Članstvo društva sv. Jožefa, št-. 85 JSKJ poživljam, da sej polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila 25. junija in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na omenjeni seji se bo glasovalo, da-li se gradi jednotin urad ali ne. Poleg tega bo še več drugih važnih zadev za rešiti. Želeti je, da se te seje udeležijo vsi člani in da pridejo na sejo pravočasno. Popoldne se bo vršila proslava 25-letnice društvenega obstanka in bo treba vse potrebno urediti v dvorani. Prosim tudi člane, da pridejo v dvorano v soboto 24. junija zvečer, da uredimo razne reči v dvorani, kot je bilo rečeno na zadnji seji. Cim več nas bo, tem prej bo stvar urejena. Noben član naj tudi ne pozabi, da se v nedeljo 25. junija popoldne vrši slavnost 25-letnice društvenega obstanka. — Z bratskim pozdravom, Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ. vabljeni, da posetijo to prireditev. Nikomur ne bo treba biti lačnemu ali žejnemu in tudi tistim, ki radi plešejo, bo ustre ženo. Torej, na svidenje na pikniku 18. junija! Za pripravljalni odbor: Frances Žabkar. Davis, W. Va. Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 18. junija. Na omenjeni seji bomo glasovali o gradnji jed-notine hiše. Glasovati bodo mogli le tisti, ki bodo navzoči na seji. Nadalje opozarjam vse oddaljene člane, da mi bolj redno pošiljajo svoje asesmente. Nekateri mi pošiljajo asesmente 27. ali celo 29. v mesecu, kar bi vsak moral znati, da je prepozno. Prosim, da prizadeti to upoštevajo. — Z bratskim pozdravom, Valentin Puntar, tajnik društva št. 106 JSKJ. La Salle, 111. Člane društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ tem potom obveščam, da se naša redna mesečna seja ne bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, kakor po navadi, ampak je za ta mesec prestavljena na ČETRTO nedeljo v mesecu. Redna seja našega društva se bo torej ta mesec vršila v nedeljo 25. junija in se bo pričela ob eni uri popoldne. (Da ne bo preveč skrbi, naj omenim, da je seja prestavljena zaradi cerkvene slavnosti.) Članstvo je prošeno, da se omenjene seje kar mogoče polnoštevilno udeleži, kajti na dnevnem redu bodo važne zadeve. Najprej bo glasovanje glede gradnje jednotinega doma. O tem se je razpravljalo že na dveh sejah. Na prihodnji seji ne bo več razprav o tem predmetu, ampak se bodo kar razdelili listki v svrho glasovanja. Dalje imamo v našem glasilu dve drugi iniciativi. Ena teh je precej obširna, tako, da poprej nehaš, kot vse skozi prebereš. Tudi o teh iniciativah bomo glasovali, da-li jih podpiramo ali zavržemo. — Z bratskim pozdravom, Anton Kastigar, tajnik društva št. 3 JSKJ. Aurora, Minn. Društvo sv. Jožefa, št. 85 JSKJ je sklenilo na svoji seji dne 28. maja, da bo proslavilo 25-letnico ustanovitve v nedeljo 25. junija. Prireditev se bo vršila v Slovenski delavski dvorani. Društvo vabi vsa bratska društva v naselbini, po železnem okrožju in tudi po Vermillion Range, da nas ta dan počastijo s svojim posetom in se zabavajo z nami. Petindvajsetletnice so redke, zato naše društvo vabi vsa ostala društva in posamezne rojake tega okrožja, da se udeležijo te prireditve in nam pripomorejo do boljšega uspeha. Bratskim društvom, ki se bodo našemu vabilu odzvala, bomo skušali ob sličnih prilikah vrniti. Program prireditve se bo pri-el izvajati ob treh popoldne. Kot glavni govornik t bo nastopil sobrat Anton Zbašnik, glavni tajnik; govorila bosta tudi glavni blagajnik Louis Champa in glavni nadzornik Joseph Mantel; v angleškem jeziku bo govoril Louis J. Kompare, glavni pomožni tajnik. Po programu bo prosta zabava s plesom. Za vsestransko postrežbo bo poskrbljeno in igral bo fin orkester. Vstopnina za osebo bo le 25 centov. — Torej, na svidenje v Aurori v nedeljo 25. junija! Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ. Detroit, Mich. Ženski odsek S. N. Doma v Detroitu, Mich., priredi v nedeljo 18. junija piknik na Tram-puševi farmi, to je na 9-Mile Rd. in E. Russel St. Piknik se prične ob treh popoldne. Vsi rojaki iz Detroita in okolice so mi v šoli. Učila sem se precej dobro, ker bom šla v sedmi razred. Novic posebnih tukaj ni sedaj. Vročina je taka, da se bo še depresija skuhala, ako se ne preseli prej od nas. Lahko bi šla, ker smo jo že vsi siti. Nas je šest v družini in vsi smo člani JSKJ. Trije so v odraslem oddelku, trije smo pa v mladinskem. Moj brat ima še 10 mesecev za čakati, pa bo lahko prestopil v odrasli oddelek. Jaz imam pa še štiri leta časa in bom vas, g. urednik, še večkrat z mojimi dopisi nadlegovala. (Tako je prav! Op. ured.) Priporočala bi tudi drugim bratcem in sestricam, da se včasi po slovensko oglasijo, da ne bodo slovenski dopisi tako redki. Resnica je seveda, da vsak rajši čita kot piše. Treba bo končati, ker se bojim urednikovega koša. Pozdrav vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku, pa tudi vam, g. urednik! MARY M. SUPANCIC (12 let), društvo št. 57 JSKJ. o — NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca maja, sta dobili nagradi sledeči članici mladinskega oddelka: Josephine Meze, društvo št. 159, Cornwall, Pa., $2.00; Anna Kepchia, dmštvo št. 138, Export, Pa., $1.00. Častno priznanje (honorable mention) je zaslužila Genevieve Petrovich, društvo št. 142, Anaconda, Mont. Sheboygan, Wis. Vsi člani’ in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ so vabljeni, da se udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija. Za rešiti bo več važnih reči. Prvo je glasovanje o gradnji jednotinega doma. Drugo je razprava o iniciativnem predlogu društva št. 132. Tretje je društvena zadeva, namreč, če bomo kaj praznovali 25-letnico društvenega obstanka ali ne. Ker je v današnjih slabih časih težko narediti kaj dobička z gotovimi prireditvami, je potrebno, da večina članstva odloči. Dobro bi bilo vsaj iz moralnega ozira, da nekaj priredimo, mogoče bi pa tudi nekaj pomagalo društveni blagajni. IJn dolar društvene naklade, ki je vplačljiv ta mesec za pokritje društvenih stroškov, bo premalo za to leto. članom je znano, da smo imeli mnogo izvanred-nih stroškov, namreč imeli smo tri smrtne slučaje, dalje je bilo veliko dopisovanja s člani na potnih listih in z glavnim uradom pričetkom tega leta, deloma zaradi novih razredov, največ pa zaradi nejasnosti pravil. Vsled tega smo imeli več poštnih stroškov kot kdaj prej. Društveni tajnik je imel več dela, kot je bilo pričakovati, pa si je kljub temu prostovoljno sam znižal nagrado, katero so mu pripoznali na zadnji letni seji. Sploh odbor pazi in dela v korist društvene blagajne, mora pa vpoštevati sklep večine v vseh ožirih. — Z bratskim pozdravom, Mihael Ortar, predsednik društva št. 82 JSKJ. Barberton, O. i Naše društvo sv. Martina, št. - 44 JSKJ je dne 27. maja izgubilo člana Dimitrija Prentovi-■ ca, starega 29 let. Delal je v tovarni v bližnjem mestu Ritt-manu. Omenjenega dne je že ob četrti uri komaj ušel smrti, toda zdi se, da ona je na vsak . način hotela dobiti izbrano žr-tev. Ob šesti uri se je utrgala j veriga, na kateri je visel skoro pet ton težak zavoj papirja, nesrečni Prentovič se ni mogel | pravočasno umakniti in zavoj ga je pritisnil k steni, da je takoj nastopila smrt. Društvo št. 44 JSKJ mu je priredilo lep pogreb. Pokopan je bil 30. maja na pokopališču v Rittmanu, O. Pokojnik je spadal tudi k nekaterim zavarovalnim družbam. Zapušča ženo, sina in hčerko, ki sta oba nedorasla, in starše. Člane in članice društva sv. Martina tem potom obveščam, da se bo ta mesec vršila naša redna društvena seja TRETJO NEDELJO, to je 18. junija, ob deveti uri dopoldne. Seja bo za ta mesec prestavljena s četrte nedelje na tretjo nedeljo iz vzroka, ker se bo četrto nedeljo vršil društveni piknik. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se seja vrši 24. junija zvečer, toda s predsednikom sva prišla do zaključka, da je boljše, da imamo sejo v nedeljo 24. junija. Druga društva imajo seje popoldne, mi jo bomo imeli pa dopoldne. Člani so prošeni, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker imamo za rešiti več važnih reči. Na zadnji seji to ni bilo mogoče, ker je bila premajhna udeležba. Glede društvenega piknika, ki se bo vršil v nedeljo 26. junija v Hopocan Gardens, je bilo sklenjeno na zadnji seji, da vsak član in članica, ki se istega udeleži, naj se priglasi pri društvenemu tajniku, da bo imel ta zabeleženo, kdo se je udeležil piknika. Vsak mora kupiti tudi za 50 centov tiketov. Enakopravni člani, ki se piknika ne udeležijo, bodo morali plačati po en dolar v društveno blagajno, neenakopravni pa po 50 centov. Blagajna je izčrpana in nekje moramo dobiti denar za pokritje polletnih stroškov. Vsi člani in članice našega društva naj se udeležijo tega piknika; le bolniki naj ostanejo doma. Vabljeni pa so tudi drugi rojaki iz Barbertona in okolice, da posetijo naš piknik, j Za tešilo lačnih in žejnih bo dobro preskrbljeno in plesaželj-nim bo tudi ustreženo. Torej, na svidenje v nedeljo 25. junija ! Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. Lorain, O. Članstvo društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ opozarjam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija v navadnih prostorih in se prične točno ob eni uri popoldne. Na dnevnem redu bo splošno glasovanje glede gradnje jednotinega doma in več drugih važnih zadev. Torej, vsi na sejo dne 18. junija! Za društvo št. 6 JSKJ: John Černe Jr., tajnik. udeležbe preložili glasovanje o zidavi jednotinega doma na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v sredo, 21. junija zvečer. Ker je to glasovanje zelo važno in pa, ker se glasuje edino na seji, opozarjam vse člane in članice, da se te seje udeleži vsak. Ta seja bo tudi zadnja pred našim prihodnjim piknikom, ki se bo vršil v nedeljo 16. julija v Summit Grove, Summit, 111.. Vsled tega je tudi važno, da je polnoštevilna udeležba. Zatorej pridite vsi, bodisi, da ste pripravljeni delati na pikniku, ali pa pripomoči do dobrega uspeha s svojimi nasveti. Kakor je bilo že enkrat omenjeno, priredimo ta piknik v proslavo pet-in-tri-desetletnice obstoja j e d n o t e. Zatorej se vljudno vabi na ta piknik tudi ostalo članstvo J. S. K. Jednote iz Chicage in bližnjih naselbin. Končno zopet apeliram na nekatere člane: Plačujte redno in obiskujte bolnike! Bratski pozdrav! Andrew Bavetz, tajnik. Cleveland, O. Od sedaj naprej bomo pisarili v našem glasilu le v lepem tonu, tako da bomo imeli kos zabave že tukaj pri samem čita-nju. Nedeljski izleti v prosto naravo bodo na nedeljskem redu, kjer se bomo otresli vsakdanjih skrbi in nadlog. Nabrali se bomo brezplačno sončnih žarkov, kateri nam bodo prepodili nadležni revmatizem iz kosti in vlili samo lepe misli in želje v srce. O iniciativnih predlogih raz-motrivati ni priporočljivo v tej hudi vročini, ker se zna prigo-diti kakšna nesreča—celo smrt. Zaradi tega je bilo poročano iz gl. urada, da se napravi kar nakratko z njimi, bodisi vse odobriti ali vse odbiti. Če bi imelo članstvo na razpolago, da bi izbiralo, bi gotovo vsako društvo nekaj izbralo izmed mnogih, kakor se izbira suho “robo” eni male, drugi pa večje, kakor je kateremu pogodu. Sedaj smo pa kakor panani; ukaz je ukaz in reda se moramo držati pa basta, drugače se ne pride nikamor. Nekatera društva bodo podpirala v celoti predloge od št. 132 zaradi nekaterih dobrih točk; druga društva bodo storila nasprotno zaradi slabih predloženih. To je umevno samo po sebi, da ima-imo različne okuse o vseh mogočih stvareh, kar ni več kot prav, da smo tako deljeni* Nekaterim dišijo kisle ku-marce ravno tako dobro kot drugim sladka jabolka, ko nekaterim teknejo celo debele buče z jedrci vred. Kaj bi se zavidali med seboj zaradi okusov, naj pogleda vsak kar mu najbolj prija, saj ima vsak sadež svoje d6bre lastnosti, kakor tu-,di slabe. Sobratu uredniku niso po volji moji dopisi, katere je uvrstil v oddelek sarkazma. Če je to časten ali nečasten oddelek se resnično ne zavedam, pač pa sem mu enako hvaležen za to oceno. Vsakemu grešniku se napravi primerna pridiga in če je dovzeten, še kaj za dobro in lepo, je možno, da postane iz njega dober član človeške družbe. Vedno se potrudim, da ne nazivljam sočloveka z nečloveškimi imeni, ako je le človeku podoben. Da bi se tako daleč iz-pozabil, kot se je neki sobrat, da je iz ljudi napravil “golazen,” to se mi zdi, da je malo predaleč preskočil. Sicer je to njegova zadeva, kako loči živa bitja; z besedo se ne da dejanja predrugačiti. Do tega sem se prepričal v vojnih trumah, da se ni posrečilo največjim čarovnikom—gospodom nečastni-kom, ko so svoje podrejene imenovali z vsemi mogočimi priimki. Obenem želim sobratu uredniku povedati, da nimam nobenih domišljij o junaštvu na “papirju slave;” in če se zadnje leto bolj pogosto oglašam v gla-[silu kot prejšne čase, je iz vzro-(Dalje na 8. strani). Lloydell, Pa. Tem potom poživljamo članstvo društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija ob dveh popoldne. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev, tikajočih se društva in Jednote. Vršilo se bo tudi glasovanje o iniciativnem predlogu društva št. 6 glede gradnje jednotipega doma. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ: •Andrej Drobnich, predsednik; Joseph Arhar, tajnik; Andy Vičič, blagajnik. Chicago, 111. Članstvu društva “Zvon,” št, 70 JSKJ vljudno naznanjam, da smo na zadnji seji vsled slab« Doha' GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J IZ GLAVNEGA URADA J. S. K. JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 24 Potreba sodelovanja Za dosego vsakega večjega uspeha ali cilja je treba sodelovanja mnogih. Voz, katerega nekateri potiskajo naprej, drugi pa vlečejo nazaj, ne bo prišel daleč. Pri vsakem velikem podvzetju morajo vsi člani dotične skupine pošteno in lojalno delovati v isti smeri in po istem načrtu ; če del te skupine samo na strani stoji in kritizira ali celo nagaja, ne bo uspeh tak, kot bi moral biti. Kdor je zasledoval zgodovino zadnjih par desetletij, se spominja raznih poskusov, ki naj bi dovedli do splošnega razoroženja in prijateljstva med narodi. Vsi smo prepričani, da je militarizem veliko zlo, ki pije bogastvo in življenjsko silo vseh narodov, toda vsi dosedanji poskusi za razoroženje so se izjalovili iz enostavnega vzroka, ker ni bilo mogoče za to idejo pridobiti vseh narodov. Da bi pa samo nekateri narodi odložili orožje, drugi pa ne, to pre-preča medsebojno nezaupanje. Najnovejši poziv za razoroženje in ohranitev svetovnega miru je bil poslan od predsednika Zedinjenih držav na vse narode sveta. Vsi iskreno želimo, da bi bil ta poziv uspešen, toda vsi se tudi zavedamo, da se bo izjalovil, če ne bodo hoteli sodelovati vsaj vsi večji narodi. Kongres in administracija Zedinjenih držav se trudita, da izvlečeta deželo iz blata depresije, v kateri se nahaja že nad tri leta. Časi so kritični in potreba resnega dela je velika, zato so vsaj začasno zabrisane strankarske meje, da se s skupnim delovanjem spravi deželo čim preje na pot gospodarskega okrevanja. Nasprotujoče si skupine prihajajo do •mnogih kompromisov, ker se zavedajo, da zdaj ni čas za strankarske spore, ampak za skupno delovanje. Med jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v tej deželi je pred leti vladala brezobzirna kompeticija in marsikje se je pojavljalo tudi očitno nasprotovanje. Vse to je večinoma za nami, ker smo prišli do prepričanja, da imajo vse te organizacije mnogo skupnega, dasi je v poslovalnih sistemih nekaj razlike. Ustanovitev Jugoslovanske bratske federacije je prvi vidni znak za delno medsebojno sodelovanje. To je začetek, sicer skromen začetek, vendar nekaj je le. Potrebo sodelovanja lahko vidimo še v manjšem. Ako en sam farmer zatira škodljivi plevel na svoji farmi, njegovi sosedje pa puste plevelu nemoteno rasti, uspeh ne bo povsem zadovoljiv, ker bodo ptiči in vetrovi nosili seme plevela z zanemarjenih polj na očitščene njive. Ako v mestnem bloku le en gospodar zatira muhe, komarje in druge mrčese, drugi pa jim puste prilike, da se neovirano množijo, ne bo mnogo uspeha. Kar velja glede sodelovanja za člane drugih velikih in malih skupin, velja tudi za člane J.S.K.Jednote. Medsebojno sodelovanje nam je potrebno vsak čas, posebno pa v tej kritični dobi, skozi katero se bijejo vse naše gospodarske ustanove. Komur je lastna kaprica, lasten “jaz” več kot blagor organizacije, se ne more imenovati dobrega člana Jednote. Ne more se zahtevati, da bi bili glede jednotinih 'problemov vsi enakih misli in nazorov. Vsak inteligenten član pa ve, da v vseh demokratičnih ustanovah dela postave in izvoli administracijo večina. Postave in administracija so za večino in manjšino. Kadar čas in potrebe zahtevajo, se pa lahko vse izpremeni, ako tako želi večina. Edino uprava, postavljena in prikrojena po želji večine, more biti uspešna in v največjo korist vsem; brez tega bi bil kaos ali pa diktatura. In mi vendar nečemo niti enega niti drugega! Bodimo torej lojalni naši organizaciji, ki temelji na demokratični podlagi odločanja večine. Ne sejmo prepirov in ne razdvajajmo članstva brez potrebe. Dajmo prav tudi našemu morebitnemu osebnemu nasprotniku, kadar ima prav, in kadar vidimo, da pošteno dela za organizacijo. Nasprotovanje je na mestu, kadar so resnični vzroki za to, ne pa, kadar nas k temu navaja škodeželjnost. Če smo res dobri člani J.S.K.Jednote, nedvomno vsi želimo naši organizaciji ugled in napredek, zato se bomo izognili vsega, kar bi ji moglo škodovati na rasti in ugledu, četudi bi nam to prineslo osebno zadoščenje. Trajno dobro moremo doseči le, če so naši motivi dobri, čisti in nesebični. -------------------------------o------------- Danes, H. junija, je (jod zvezdnate zastave. Pred 156 leti ■ j c prvič zavihrala kot simbol naše republike. Dežela, katero pr odrt,avl j a zvezdnata zastava, je najbogatejša na svetu in vsi njeni prebivalci bi lahko živeli v sreči in primernem, blagostanju. Žal, da svoboda, enakost in bratstvo danes :nimajo pravega upoštevanja v deizli zvezdnate zastave, dasi je iz teh idealov vzcvetel naš lepi prapor. Ako po svojih močeh prispevamo k razmahu bratstvu, k upoštevanju poštenosti in enakopravnosti in k dobri upravi dežele, bomo pomagali k oživljen ju sijaja zvezdnate zastave in k sreči vseh, ki bivajo pod njo. Na ta način se bomo izkazali dobre državljane in dobre člane človeške družbe. VAŽNO ZA ČLANE NAČRTA “AA” Štirinajsta konvencija je osvojila načrt “AA” zato, da si bodo člani, ki so zavarovani v njem, lahko izposodili od Jednote potrebni denar za plačilo njih asesmentov. Konvencija je bila prepričana, da je to edini način, po katerem bo mogoče vsaj starejšim članom obdržati svoje članstvo pri Jednoti in pričakovala je, da bodo člani, ki spremenijo svojo zavarovalnino v gornji načrt, porabili posojeni jim denar izključno za plačevanje njih bodočih asesmentov. V mnogih slučajih se pa to pričakovanje ni uresničilo. Kot nam poročajo društveni tajniki, so nekateri člani porabili posojeni jim denar v druge, ne baš neobhodno potrebne svrhe in nimajo sedaj s čim plačati nadalj-nih asesmentov. Ti člani se sedaj sklicujejo na preostalo rezervo certifikatov in pričakujejo, da bomo iz te rezerve založili za njih bodoče asesmente. Tega nam seveda ni mogoče storiti. Konvencija je natančno določila, koliko se sme posoditi članom, ki spremenijo zavarovalnino v gornji načrt prvih šest mesecev. O tem je bilo članstvo poučeno potom Nove Dobe in od strani društvenih tajnikov. Vsakega člana je bila dolžnost, da najprej poskrbi za asesmente. Ako je član s posojenim denarjem zadostil kaki drugi obligaciji ni krivda Jednote. Kot že rečeno, denar je bil posojen, da si član plača ž njim svojo zavarovalnino, vse drugo je za Jednoto sekondarnega pomena. Od mnogih strani je glavni urad prejel vprašanje, kaj storiti s takimi člani, ko se že prejeli posojila, pa so denar porabili za druge stvari, asesmentov pa sedaj ne morejo plačati. Na to vprašanje odgovarjam, da nadaljnih posojil ne moremo dovoliti, dokler ne poteče šest mesecev od dneva, ko so člani prejeli prvo posojilo. To se seveda tiče tistih članov, katerih certifikati imajo še vedno nekaj posojilne vrednosti. Po preteku šestih mesecev, ako se razmere med tem časom ne zboljšajo, se jim bo posodilo samo za asesmente, in čeki za asesmente bodo poslani naravnost na društva, kajti drugače se zopet lahko pripeti, da član porabi denar za kako drugo stvar, za asesment mu pa ne bo ostalo nič. Članom, ki so že prejeli posojila in denar porabili v druge svrhe, torej ne moremo nuditi nobene pomoči, dokler ne poteče šest mesecev od dneva, ko so prejeli prvo posojilo. Ako med tem časom ne bo mogoče tem članom plačati asesmentov, in ako jih društva ne bodo mogla ali ne bodo hotela založiti, tedaj jih bodo društva morala suspendirati. Suspendirani bodo od vseh podpor, izvzemši od posmrtnine. Za posmrtnino bodo ostali zavarovani še nadalje, in sicer toliko časa, dokler bo dovolila njih preostala rezerva. Pri tem moram opozoriti člane, da naj pazijo, da suspenzija ne bo trajala več kot 90 dni, kajti v takem slučaju bi bili izključeni iz Jednote, dasi-ravno bi njih certifikati na podlagi nabrane in še neporabljene rezerve ostali še nadalje v veljavi. Mnogim na ta način izključenim članom bi ne bilo pozneje mogoče obnoviti vseh svojih prejšnjih zavarovalnin, ker bi bili že prestari, kajti če bi hoteli po izključitvi pristopiti nazaj, bi se jih smatralo kot na novo pristople. Naj mi bo dovoljeno povedati še nekaj. Od mnogih strani se mi je sporočilo, da članom posojila niso prav nič koristila, ker jim je društvo vzelo ves denar v plačilo za že prej založene asesmente. Nekateri člani so dolgovali društvu po 30, 40, 50 in 60 dolarjev na aSesnientih; prejeli so posojila po 35, 45, 55 in 65 dolarjev, in iz tega denarja so morali na zahtevo društva poravnati vse dolgujočo vsoto. Kaj jim je torej ostalo za bodoče asesmente? Komaj pet dolarjev, v mnogih slučajih celo manj, v nekaterih pa prav nič. Moje mnenje je, da to ni bilo skozinskoz bratsko in pravično. Društva bi se morala zaenkrat zadovoljiti s polovičnim povračilom dolga, ostalo polovico naj bi se kreditiralo članu na račun bodočih asesmentov. Konvencija ni jamčila društvom plačilo tega dolga; konvencija ni dovolila teh posojil v prvi vrsti zato, da bo društvom omogočeno dobiti založeno vsoto nazaj. Konvencija je dovolila posojila zato, da se članom omogoči plačati asesmente za naprej. Kjerkoli so društva prejela posojeni denar na gornji način od članov nazaj, je sedaj njih dolžnost, da jih podprejo še za naprej. Člani so se izkazali za poštene in zaslužijo nadaljnega zaupanja od strani društev. Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, gl. tajnik. da bi se mu bilo treba kaj dosti truditi za to. Urad je prijetno gorak kot rastlinjak za orhideje in druge dragocene tropske cvetke. Seveda, ocvetelemu češ-minu, ki tam gospodari, tudi ta tropska gorkota ne koristi dosti, vsaj za lepoto ne. Sonce, to ljubo božansko sonce, po katerem smo hrepeneli dolge zimske mesece, je zdaj na moč prijazno. Ljubeznjivo ogreje stene in strop in sili pri vseh oknih v notranjost. Kamorkoli stopiš, se počutiš kot v zapečku po krušni peki. Živo srebro od veselja telovadi na najvišjih klinih, navadno med 90 in 100. Vsi dokumenti, od najbolj hudih dopisov in razprav pa do prijateljskih pozdravov, so sama prijaznost. Samo dotakniti se ga je treba, maga-ri z lahktom, pa se te vsak prijazno prime in drži kot zlata vreden prijatelj. Celo trdi leseni stol bi rad šel s teboj, kadar vstaneš. Zunaj po vrtovih pa se prešerno smejejo žarne vrtnice in v gozdnih tokavah ob hladnih potokih duhti bezeg. Pa pride večer, travne bilke, oživljene s hladilno roso, se zibljejo v mehkem vetriču, v belo-cvetečem jazminovem grmu drobi ameriški slavček mockingbird sladko pesem svoji ljubezni in božanski lepoti junijske narave, po livadi, odkoder prinašajo sapice medeno dišavo cveteče detelje, pričenjajo murni in kobilice svoje radio koncerte, po sadovnjakih svetijo radovedne kresnice, če se že črešnje rdečijo, in med belocve-tečim bezgom šepeče potok svoje kresne bajke. To je junij, rožni junij, in jaz ga ljubim iz vseh moči mojega bitja, četudi je daleč od mene in razbeljenega mestnega zidovja. Prijatelji, ki ste mu bližje, ljubite ga tudi vi, pa pijte njegovo roso, njegove dišave in druge njegove čare na zdravje in boljše medsebojno razumevanje nas vseh ! A. J. T.: o--------------- Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ara® Ely. Minnesota 111 GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. MinjV lal)i — Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.,Ciev« Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Ely. Minn. u rf, ^ slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih ci* tr&* * za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo B* zdravnika. m pi . nreme,fl5 ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ii slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., ^ ^ tflg Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jtig08^0.^ C0[ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore 8 jta, . Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Arnet ajj ^ hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani bele*L ^ , neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jedn®’ v v tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo 1»“^ lj|l skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. tov Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000$' ^ JHlt big INICIATIVNI PREDLOG DRUŠTVA PROPADEL m RAZNO IZ AMERIKE INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) IN VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) le, krave, teleta in prešiče. Samo da je padalo! Dolgotrajna depresija je spravila svet tako daleč, da ljudje še v paradižu kradejo. V nekem listu sem namreč te dni čital sledeče poročilo: “V stanovanje Roberta Minonija v Malem Paradižu je bilo preteklo noč vlomljeno in tatovi so odnesli 50 litrov vina in nekaj zelenk žganja.” Lepa reč, sem si mislil, če je že v Malem Paradižu tako, kako je šele v Velikem. Potolažil sem še šele, ko sem konci poročila pronašel, da se ta Mali Paradiž nahaja pri Sv. Andražu v Halozah. Sploh pa, morda so si vlomilci hoteli s tistim vinom in žganjem napraviti mali paradiž! * Poznam rojaka, ki je zelo občutljiv za vročino, pa mi je oni dan, ko je toplomer kazal 90 stopinj, resno zatrdil, da bi bil pripravljen pretrpeti še nadaljnih 10 prufov, če bi vedel, da bo stoprocentna vročina otajala njegove zmrznjene tisočake na banki. * Neko newyorško sodišče je odločilo, da besedi “slepar” in “osel” .nista psovki. Marsiko- Dosedaj je vsega skupaj deset držav odglasovalo za odpravo prohibicije in treba je še so-glašanja nadaljnih 26 držav, predno bo 18. amendment ukinjen. V tem mesecu se bo še vršilo tozadevno glasovanje v državah Massachusetts, Connecticut, New Hampshire, West Virginia, California in Iowa, v juliju pa v državah Alabama in Arkansas. Iniciativni predlog društva “Jugoslovan,” št, , ^|ii izvršil samomor o' ševni zmedenosti, 1115i, ha in so morali 0 v pravem pomenu ^ priboriti grob na v pališču. SIN PREDSEDNIKA Roosevelta, Atrthur Roosevelt, se je nodal v Elk Point, Nevada, kjer upa po šesttedenskem bivanju dobiti ločitev od svoje žene Elizabete, s katero je poročen nekaj nad eno leto. To dokazuje, da niti sami predsednikovi družini niso prihranjene zakonske neprilike. ar- V PRAGI se je sestala konferenca zastopnikov Male entente, ki je sklenila vpostaviti ekonomski koncil, kateri se bo bavil s pospeševanjem industrije in trgovine vseh treh držav STAROSTNO PENZIJO, katere bodo deležni potrebni državljani z doseženim 65. letom, je sprejela legislatura države Nebraska. Dosedaj je že 25 držav odobrilo ene ali druge vrste starostno penzijo. ZASTOPNIKI 60 narodov so se dne 12. junija sestali k ekonomski konferenci v Londonu, ki bo skušala najti pota k svetovnemu gospodarskemu okrevanju. n lacu DEVET .OSEB, posetnikov chicaške svetovne razstave, je ponesrečilo v aeroplanski nezgodi v nedeljo 11. junija. Aero-plan, v katerem so se vozili za 'č1 J iH1; J* *0 'o de, '''e trii \ in th( «X] Ht ‘It to\ % % ti ierl a ENGLISH SECTION OF B ▼ Olf’»c,al 0r9^n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS lair i P»- l'o# CURRENT THOUGHT Let’s Stick Together Th‘^-S^°U^ American-born Slovenes stick together? g°od Is k the question often asked by the younger set. What HalbU’lllbe being' known as a Slovene, joining a frater- dealj0116^ or£anization like our South Slavonic Catholic Union, of the Slovene merchants—in fact, be labeled as part ®'°vene group. eqjt.- that the number of American-born Slovenes does not *Mck ° °^er nationalities, but we should endeavor to thuSk°ge^er’ things that will characterize our group, and ants e c^assified with the higher type of foreign-born descend- 'J'h alij-y e,r.e are niany advantages to be had when a certain nation-0l’gan' f together like glue. For there is power in systematic to thel2ati0n- ^oca^ community a Slovene may be elected he wi„c‘ty council by the combined vote of his people; in return [given ma^e *t a Point of business to see that the Slovenes are TV ^°Per recognition in civic affairs, ten < a^ties come to mind immediately, while this is writ-Cle’v ; c°ncrete examples of Slovene communities. They are the p and’ and Minn. The first is a large city, yet, in coi,K a‘s^ through the combined vote of the Slovenes and, of tant •’ . ner nationalities, a Slovene was elected for an impor-j\Clv»c duty. filled^’ ^*nn-> a number of important civic positions have been t0;nU by Slovenes. Although this is a comparatively smaller °Ut of" number of Slovenes enjoying public offices is all bigger')roPorti°n to the number enjoying such positions in the bojjS£ C|ties. But Ely is not the only town in Minnesota that Slovene civic leaders; for example there is Chisholm, ’ Just to mention a few. jtafljf a known fact that municipal administration extends its ha]]^h^e t° the populace. If a friend is to be had in the city is ver 0 Ranees of receiving an even break in important affairs c°nne e*y- But woe to the outsider who has absolutely no isfiS(j lon- He must take whatever is offered him and be sat- More • ' the fa °Ver> the advantage in organized group does not lie in feceiVe sPecia^ favors may be obtained. No, it is only to ^°be ,i-Hn even break, and not be left behind the procession. Uai lg^ted is adding insult.to injury. war Germans occupied the picture c>f popularity. %iv;*. n°wn as a German was an honor. There was very little 8 on the part of the American-born German, for they Hut-)r°Uc* °f their race, their accomplishments and their con- face,1011 t° the culture, science and well-bejng of the human Ur S'] 'I that enes were handicapped somewhat before the war, ac Were ruled by a tyrant government that censored e)tj)laj^0mPlishments of that particular race. Probably this ^beit]S reason why the American-born Slovene shunned Hotyg reco&nized as such. ee(j0]^Ver> it is a different story now. Slovenes are enjoying his ex ,lr? their native country like they have never before. !t>terri J! ains why the Slovenes have become to be recognizd in .lonal circles as a distinct group contributing their share Th > lrriProving the human race. ere n°t be proud to be known as a Slovene? Certainly 0l)t PeopJery little to be ashamed of in the accomplishment of The, AN UNDESIRABLE GROUP Hee_ ' that ever-present element that is a discredit to any Ssts (fn,^ that is the cheap, disgusting drunken type, that to ; much harm he can do. Too often some of us are the entire Slovene race because of this small peri's. Parasites that feed on the good-will of their neigh- ^t fQ this type of character. Rather, keep in mind the fclenf l^es our race that so far overshadows the unpleas-eilt both in quantity and quality. It» n» 'W is® s? % e ,/ T V 35, 7, K It Grammar School Children to Perform Lorain, O.—Students of SS. Cyril and Methodius shall give a performance Friday, June 16, at the Slovene Home. All students of the eight grades are taking part. Admission is 25 cents for adults and 10 cents for children. Two Slovenes in the persons of Victor O’Mahen and Ernie Looch are operating the Pennz-oil Gasoline Station on Pearl Ave. and E. 29th St. Here’s wishing them plenty of luck in their venture. V. A. Kumse, No. 6, SSCU. o------------ Colorado Sunshine News i. ti» oJ I# 30 bil# 0 st'f M Ik ft s«’ IP sltf1 Zl. e 0, in / iele 'Oi de> laying Paint 4 1 The ■— 3t? !• Painting machine fron, ° Hn unimportant ex-»I yCw1S7° to l«t; b«t it I'1 , , »Jrov Tlth the introduction * «i !>itu°e “ lac«“r ’ Vt \ f: ,antl automobile fin-A Se!.d’ in 1923, that it1 'U ^ sive application. 1 wl fr^t of ^ate the improve-^UufL t;SSecl r ® device has prog-Sh^torvti 1 y and its adapta-1 °.J e'^d. ^eids has steadily hi'UalIy ■ ^as been found ii°j1 J^tio,. ’rviceable for the ap-$ \ » [i|its u Paint and varnish, ? WUh these has con ^ ^Panded. 11" . °v f v — J ^ fi’Opov-^le grand idea of J : T*to me a»ain after ii j ^afe\v"°U So emphatically \ o,,.r.eeksago?” ' id-Vv^Hi ;01! Since you have ^ ,^oach pajamas 1 iiC you as the Hiw , wore those eiliS'th skirts.” L th A Slovene Calendar They*say that the Alpine calendar “Iz naših krajev” will not only be the first thing of its kind ever published in this country, but equal to any high-class greeting calendar. There will be 52 photographs of our Alps, selected from the best work of Ljubljana landscape photographers and excellently reproduced, and a black-and-white frontispiece by Edo Deržaj, our well-known artist mountaineer. It is to be hoped that many copies of this calendar will find their way to friends abroad.—South Slav Herald. --------o------- Shart: Well, what do you know? Ghai: Nothing yet. Shan : What do you mean by “yet”? Ghai: Well, my wife hasn’t got home from her afternoon bridge club yet. Denver, Colo.—Hello, everybody! I am just a stranger to you now, but I hope to know you better in the future. So I shall begin like this: Our lodge, the Colorado Sunshine, No. 201, held a dance June 3;' and did we have a good time? The music was grand and the beer and pretzels were—well, you know what I mean. I’ll leave it to you.' Was my face red? At the bar we had two tenders, but they brought the girl friends along, and you should lave seen them trying to get sojneone to take their place for while, so that they could dance with them. “You just had to put your arms around them, didn’t you?” How about, Louis Maring and Louis Pozelnik. Dandy girls they are. Here is Heleh Poželnik. Now, there is a girl. How she slays them. She had all the boys gaga (with beer). She sure led them to the bar. “Atta” girl. Helen, we certainly are with you and for you. You are a booster. Mary Modic helped at the ticket office. Patrick Kennedy and Louis Sabec were the doorkeepers. Pat sure had a time with the girls. They were so thick around him sometimes that we couldn’t see him. How about it, Pat? Wasn’t your wife there? What a sheik! John Žgajner and Joe Judish gave us the music; and can they play those squeezeboxes? Keep up the good work. Listen to me rattle. I didn’t think I could remember anything. All members belonging to this lodge should come to our meeting this month. What is the date of the meeting? Every third Wednesday evening of the month. This June it falls .on the 21st. We are going to get our—oh, let Secretary Frank Smole tell you about it at the meeting. So come one and all. Attend our meetings. Let us get going. We have the whole summer ahead of us. Let us make this lodge the most talked of in our community, and let our activities speak for themselves. One word or two to friends residing in other states and who, like myself, are part of the SSCU. Let me hear from you through this paper. I am a willing listener and always ready for a friendly argument, whether it be about kranjske klobase or the weather. Let’s try it. (Micka) Mary Kennedy, Rec. Sec’y. -------o------ ’B'RIEFS Matthew M. Braidech, chief chemist of the Baldwin Filtration Plant of Cleveland, is attending the 53d convention of the American Water Works Association held in Chicago this week. Over 3,000 members, including chemists, engineers and executive heads, comprise this body. An elaborate report covering tests of chemicals for water purification, prepared by Braidech, will be read to the association. A graduate of Ohio State University, with the degree of Bachelor of Chemistry, Mr. Braidech has shown unusual abilities in his field of endeavors; recently he was elected to the executive board of the Ohio State Department of Health. Fisher Foods baseball team, entered in the Class A division of Cleveland sandlot league, scored the third consecutive victory last Sunday, by beating the Abel Undertakers, 10 t6 7, before an estimated crowd of 25,000 spectators at Brookside Stadium. Ernie Zupančič and Eddie Zupančič, two Slovenes, sparkled for the victors, both at bat and at field, the latter getting three hits and the former one hit. Pennzoils baseball nine, also entered in the Class A division, outhit their opponents, Farr Clothes, 19 to 13. Jeric, a Slovene, hurled part of the game. Pennzoils are managed by Lee Fob], former manager of the Cleveland Indians of the American League. Many Enjoyed Movie of Native Land John Tercek of Cleveland, attending Western Reserve University, was appointed senior manager of intramural athletics. In finishing his junior year last week, Tercek was awarded a gold charm for his accomplishments as a junior manager of intramural athletics. When the Chisholm High School of Chisholm, Minn., held its commencement exercises last week, it bestowed special honors to Raymond Rebrovich, president of the senior class. Among the accomplishments of R. Rebrovich during his high school career are: Winner of state oratorical contest, participating on the high school debate team, starred in dramatics, served on the Ranger staff, school publication, and earned five letters in athletics, three in * swimming and two in football. He is also a member of the National Honor Society, the National Forensic League and the Hi-Y. The American Legion award for scholarship and athletics was awarded him. o------------- Editor: What do you mean by telling me you have five years actual newspaper experience when you just finished your correspondence course in journalism? Scribe: Well, sir, you advertised for a writer with imagination. Late as Ausual Policeman (at scene of murder) : You can’t come in here. Reporter: But I’ve been sent to do the murder . Policeman: Well, you’re too late; the murder’s been done. A Long Wait Passenger: Why does this trainswait here so long? Porter: The station master is a photographer and is using the red light for developing. : 0—---------- A Woolworth Fan “So McCarthy has two cars now?” “Yes, he couldn’t get his accessories all on one.” On May 25 a most unusual demonstration of movie slides was presented in the Slovenian Hall for the entertainment of our people in Gowanda, N. Y. This was secured through the efforts of Mr. Joseph Kren of Buffalo, N. Y. It was very impressive to the audience in its portrayal of life and conditions in our native country. The lecture, which preceded the movie slides, presented a most commendable lesson in regard to nationality prejudice. The inferiority complex, especially prevalent among the younger generation of oitr people, has often permitted shame and even denial of Slovenian descent. It is really a pity that some of our people have taken this attitude, because it is, unquestionably, a privilege and an honor to be descendants of so noble and progressive a race as our ancestors, who were inhabitants of Jugoslavia. Instead of denying our nationality, every last one of us should be proud of our right to claim relationship with so beautiful and admirable a country as the birthplace of our forefathers. In our community we have made much progress toward creating a spirit of good-will and fellowship, and toward eliminating nationality differences. There is a high degree of enthusiasm and interest in all the affairs,pj'uniyt,tj4,by,our people, which fact is substantiated by the exceptionally large audience that taxed the capacity of the hall on this recent occasion. No entertainment, given in this locality, has ever caused more favorable criticism or praiseworthy comments than this movie program has received, and we highly recommend its circulation in every community where the Slovenian people are represented. The benefits derived, and the morals taught, are far in excess of the price expended. Helene Strauss, Pathfinders, No. 222, SSCU. The First Kiss Cato believed, according to Pliny, that husbands started kissing in order to determine whether their wives and daughters had been drinking wine. Richard Steele, the British essayist, speaking of the kiss, said that “nature was its author and it began with the first courtship.” While many scientists believe that kissing is the natural expression of physical love and kindred emotions, the fact remains that the kiss is unknown among millions of the inhabitants of the earth. The Eskimos, the natives of Madagascar, many negro tribes in Africa, the natives of Tierra del Fuego, as well as other races, do not kiss. Many of these people express similar emotions and salutations by what is popularly described as “rubbing noses.” The custom of kissing on the lips apparently began among certain races in the early stages ol civilization and developed very slowly. i o------------ Blah: A man offered me a job, but I refused it. Collinwood Boosters’ Bits Cleveland, O.—One by one. Side by each. All together. Three in a reach . . . They all met at E. 157th St. and Saranac Rd. Boy, oh, boy, they were just rarin’ to go . . . There was dancing and singing all morning . . . But had to break up, as we were late getting started . . . We finally got started at 11 o’clock . . . Say, when Roosevelt was elected and the parade they had, they didn’t have anything on us, for we were blowing our horns and singing all the way out . . . the people were all dashing out of their houses to see who it was . . . They waved their hands and smiled at us so hard you would think their faces would crack . “Doggonit,” one of the machines wasn’t there, so everybody piled out, and down the hill went the crowd, yelling and shouting like nobody’s business . . We came to the selected spot and Pepie, the accordionist, started to play, and do you think anybody could sit still? You bet not, for that kid sure knows how to play. Dancing and singing went on until 1 o’clock. Hey, who’s that yelling over there? . . . Why, it’s nobody but Eggs” trying to get attention of everyone . . . What for? To get the races under way ... He finally got them in a huddle to explain the first race ... A 50-yard dash for young ladies; they had to run twice; they were lined up waiting for the bark of the gun . . . they’re off. Oh, boy, you should of seen them go! Lightning is no name for the girls . . . the winner of the first half race was Miss Jennie Kiance . . . Here comes the second half. They looked all pepped up to run . . . Miss Ann Stermole won the second half . . . The two had to run, and Ann was the winner and best runner for the day . . . The fellows’ 75-yard dash-was run off in regular style; they sure ran faster than fast . . . Bill Struna was the best runner of the boys. Where is everybody going? Why, over to the little brown jug; how I love thee . . . Boy, after that drink they got right back to action . . . Here comes the mixed couples race . . . The girl rides on the fellow’s back while he has to run . . . Jennie Kriance and Bill Struna were the winners for that race . . . Bing, bang, boom! . . . What the heck is that? . . . Why, that’s the dinner bell ... A delicious lunch was served, sandwiches and very good potato salad (regular Slovene and American potato salad), with pickles and cakes (home-made) and hot coffee and everything else that goes with it. Everybody sits in a circle, talking, wisecracking, laughing and eating at the same time . . . After dinner we had more contests . . . The tug-o’-war for the young ladies . . . You should of seen them pulling . . . The boys admit that the girls have a lot of strength and they certainly used all of it , . . The winning side won a great big bag of candy, which was passed around .. . Here comes the eggs . . . Boy, oh, boy, look, that guy has it smeared all over his pants . . . That’s what you get for not catching the egg . . . Alice Struna and Mike Krall were the champs in the egg throwing contest... Some were playing baseball, while other* were enjoying themselves in walking through the woods etc. . . . Everyone really having a swell time . . . Getting thirst} for some 3.2, we decided to go. Wait a minute, somebody lost some money, glasses were broke, ball was lost.. . Couldn’t find any of those articles . . . We piled in the cars and started for a beer parlor. Did we have fun or didn’t we have fun; you bet we did . . . From there we all started for Home Sweet Home ... We sure are sorry for those that were not present, for they surely missed out on a good time . . . You can imagine when over forty young, peppy fellows and girls get together there is no bonds strong enough to hold them . . . The club is planning another social in the near future . . . Mr. Frank Matoh from Alhambra Rd. was awarded the prize of $5 . . . He said it sure will come in handy . We are glad you won it, Frank. We will appreciate it if the person or persons who know anything about the money that was lost at the outing will please notify Joe Struna, 15702 Saranac Rd. We thank you! Ham and Eggs, (John Laurich, Joe Struna), No. 188, SCCU. Thirty-fifth Anniversary Krayn, Pa.—To commemorate the 35th anniversary of the founding of our South Slavonic Catholic Union, lodge No. 136 (Jutranja Zvezda) is sponsoring a dance on July 3 at the S. I. D. Vihar Hall, Krayn, Pa. Ii you haven’t any plana for that day, why not take a trip to Krayn to attend our dance, where you can enjoy yourself to your heart’s content? Dancing will begin at 7 p. m. and continue until ? ? a. m. The admission will be only 35 cents for gentlemen and 25 cents for the ladies. Music will be furnished by a well-known orchestra. Refreshments which will be served include beer, sandwiches, candy, etc. This invitation is extended to all the neighboring lodges and friends. We are urging all members of our lodge to attend, thereby helping us out. We have often noticed that the majority of the members do not attend. To make a success of our dance we must have the cooperation of our members. Justine V. Tauzely, Rec. Sec’y, No. 136, SSCU. o----------------- Blurb: Why did you refuse it? Blah: He expected me to work for $10 a week. He must have taken me for a college i graduate. Ljubljana Building Boom Ljubljana—13 years ago a town of 30,000—now has twice that number of inhabitants, and has erected 1,304 new modern buildings, including 584 stores, since 1919. Town planning has resulted in the beautifying of the suburbs and the residential and business areas. 3,348 new apartment flats have been constructed. Wood employed in these works total 47 millions of dinars in value.—South Slav Herald. --------o------ Country Cousin: You see, we’ve gone in for truck farming. City Cousin: You can’t fool me. You don’t raise trucks; they come from a factory. o -------------------- Friend: Why did you insist on your daughter’s boy friend [staying at your home for a whole month? Father: 1 wanted to find out ! before I gave my consent to | their marriage whether I could ) afford to board him. Bci / “The sun!... The Sun!” (From the Slovene of Ivan Cankar, Translated by A. J. Klančar) On clear days when the heated sky burned in the twinkling, quivering rays of the sun, old. blind Krishtof used to walk up main street. Whoever met him shouted from afar: “Hey, Krishtof! ‘The $un . . . the sun,!’ Do you see the sun, neighbor? Have you seen it? What’s it like, neighbor?” Krishtof sighed, straightened his long, bony body, clothed in a patched mantle, and turned his white, sightless eyes toward the sky. Over his chest rolled his long, gray beard and hid half of his yellow and withered face interwoven with countless tiny wrinkles. When the sun shone on his brow, there spread over them a childishly innocent, sad and ardent expression. He sat whole hours on a curbstone with his head bare and his hands crossed. Near him in the grass his nephew’s daughter played, chased the butterflies which fluttered their dusty wings over her granduncle’s head, or teased the ants clambering and overturning on high blades of grass. “Manica, tell me about White Dawn!” And Manica began to recite the old, oft-repeated legend of the blind, unfortunate warrior who would cry with joy when he felt the sun shine on the golden roofs of Carigrad. She talked in a high, thin voice—quietly and monotonously, as if she were reading forcedly from a tedious, foolish book. “Is the sun high over us, Manica?” “Oh, so high up!” “ . . . and beautiful!” “So bright and hot that I cannot look out . . . Haven’t you ever seen the sun, uncle?” “If I could only see it, Manica!” As the parish bell rang the noon hour, they turned toward home. On the sidewalk he bent his body almost double and toddled on his legs as if he were looking for a safe place to step. He lived with his nephew at the edge of the village on main street ... in a little, blackened hut recently damaged by fire. In cold, rainy weather he sat at home back of the stove and listened to the flies which hummed around him and tickled his beard and face, or he played with Manica and stroked her soft, silky hair. On winter nights his nephew, Tomaz’s hired man, played for him on the concertina. Krishtof’s face beamed with joy and godliness, as it did that splendid summer morning when he turned his face toward the rising sun. It seemed that the notes of the accordion were always enclosing him tighter and tighter; that they were patting and caressing him; that they were penetrating his heart and soul, softly and sweetly; that they were lifting him on light wings and carrying him far off into infinity, far—to the sun . . . Sometimes he went into the village to Buchar’s. There they sat in a reserved corner round a broad table—bald Grogar with his white, round face and black, soiled nails; noisy and irritable Primoz wrho never rose from the table, so that he could the more readily and violently pound the table a few times; lame Koprivec with tearful eyes and crooked red nose, which gave a shrewd, sly appearance to his countenance, and also two or three other admirers of taroc and Buchar’s juniper. Krishtof sat still among them and only raised his voice when Koprivec began to explain his “ludicrous, crazy, wicked” observations of the sun. “Yes, Krishtof, it’s like this and nothing else! The sun is only a soft, flaming mass and nothing more . . . What kind of special thing do you think the sun is, in general?” Even this failed Krishtof. He did not know the answer. He felt the sun on his face and all over his body and at the bottom of his heart when he walked out on hot days; he felt it in the notes of the concertina, and how it soothed his soul with its rays and drew him to itself with a mighty force; he felt it when he patted Manica on her tiny face. It flowed in his veins like something infinitely sweet, glad, loving . . . And you say it is only a flaming mass . . . Holy Saviour! After the brandy-drinkers had departed, Buchar’s Nina sat behind the table and sang and played the zither. Krishtof stroked his beard. The wrinkles on his cheeks quivered because of his good fortune. “Nina,! ... . ‘Yet once more—’ !” And Nina sang with a sad, trembling voice: “Yet once more I’d like to see how the sun goes up—” S. S. C. U. Member Aids City of Sheboygan’s Unemployed M. A. PAVELL IS MEMBER OF LODGE NO. 82, SSCU, OF SHEBOYGAN, WIS. (Reprinted from Sheboygan Press) Single Unemployed Men Have Eaten 65,000 Free Meals at “Smiling’s” Cafe Single unemployed men obtaining it two years and three Dusk came. Through an open window one could gaze far into the village and still farther on over green hills covered with fields, meadows and verdant plains. In the background, where the earth met the sky, the pinetree forest, as yet unclouded, merged into a bright, mountain blue, already transparent fog. Over all, the sky melted in a blood-red color; and cloud after cloud lost itself in this glow of gold mingled with blood. In a room at Krishtof’s everything was stealthily silent. Nobody dared to step with heavy thread on the clay floor: whoever had business outside walked on the soil with deeply-bent body and long, clumsy steps. The hall was full of women and children who whispered and sighed now quietly, then a little louder, like the rustling of leaves on the trees. Old Krishtof was dying. He lay in a corner on his bed, exactly as when he still walked in the sun on main street. Half of his long, gray beard was hid under cover, the other half twisted in disheveled locks on the sheet. His face was precisely as yellow, and as gnarled as an oak. His eyes were white, expressionless, dead, like two balls of lime. Between his long fingers, so withered that the skin wrinkled around them as bark round wooden vines, he gripped a plated crucifix. Round his fingers twined a rosary beaded with thick, black berries. Mana Krishtof, his nephew’s wife, finished her prayers for the dying. Beside the bed on a .small-table burned the candle; a long, bright, yellow flame flickered now and then straight upward; then again inclined to one side and died away. Krishtof lay quiet and immovable. His body seemed heavy and awkward, as if it were not his. His limbs hung from him . . . sluggish and motionless ... as if his veins were full of lead ... A blessed, sweet, intense longing possessed his whole soul; he awaited the splendid sunrise. But this waiting was painful to him. He felt that there was something fortunate and free in this sweet unrest... Mana jumped up and stepped to the bed. Krishtof raised his head, so that his silvery hair fell in long locks on his forehead; with his left hand, he leaned on the headstead and then outstretched his shaking right hand. The wrinkles on his face Sheboygan have received 65,000 free meals at “Smiling’s” restaurant, 928 Indiana Ave., since January, 1932. As high as 86 have been served at the city’s expense at one time. During the past month, however, 40 of these have become self-supporting, and have been dropped from the list. M. A. Pavell, known as “Smiling,” is the owner of the restaurant, and he has gone more than half-way with the city. Formerly individual meals for the unemployed brought 25 cents each, but Mr. Pavell offered “board” for 20 cents a day, and those in charge of poor relief were’ quick to snap up his offer. While a number of men receiving this poor relief are being dropped from the list after becoming self-supporting, they are not quitting “Smiling’s” place. They find that he is a mighty fine host, and several are “sticking with him.” While dinner was being served Wednesday, a reporter visited “Smiling’s.” Here’s what was served: A generous helping of mashed potatoes overflowing with tasteful meat gravy, a healthy “hunk” of meat, a large bowl of soup, bread, syrup, a dish of sauce and coffee. Two such generous meals are served daily. There is nothing in the restaurant to indicate that the meals are being served free or that any of those receiving them are city charges. All are treated alike. Meals are dished up and placed on the serving counter, and the unemployed walk up and get them and take them to their tables. After they have finished eating, they carry their empty dishes back to be washed. The only difference in the serving of guests is that those who pay for their own meals have them served at tables and when they are through eating they leave their empty dishes on their tables. Mr. Pavell has one of the most sanitary places in the city, as well as one of the cleanest and most attractive. He keeps the exterior of his building freshly painted at all times. Windows always have a neat appearance. Floors and walls are spick and span. Tables and all other furniture are bright and clean. The kitchen is clean and well equipped. A good chef is on duty, and he takes pride in preparing tasty meals under the most sanitary conditions. A state health inspector, who recently “dropped” in on Mr. Pavell, remarked about the cleanliness of the establishment and stated that Sheboygan is to be complimented upon rendering aid under such favorable conditions. Mr. Pavell, a World War veteran, was born in Elizabethtown, Pa., of German-Slovenian parents, July 22, 1893. He came here on a visit in 1923, and liked the city so well that he bought his present property within 48 hours after coming here, later remodeling it. He is a barber by trade. He was a sanitary inspector in Indianapolis a year before enlisting in the army, and after the war he returned to that position, re- “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič months. In addition, he was an evening school instructor for foreign born comprised of Slovenians, Croatians, Hungarians, Italians, Polish and Bulgarians, who had come to America. He has always been a loyal American citizen and is a credit to the community. Weird “English” in Japan Those Japanese who have learned English by studying books and dictionaries sometimes employ very quaint forms of expression. However, if we undertook to learn Japanese we would make far worse mistakes. Here are some traffic rules reported to have been issued for the guidance of Eng-lish-speaking people when touring Japan: They would not be bad rules even for this country: “At the rise of the hand of the honorable policeman stop with rapidness greatly. Do not pass him or otherwise disrespect him. “When a passenger of the foot hove in sight tootle the horn trumpet to him melodiously at first. If he still obstacles your passage tootle him with large vigor, and express by word of the mouth a warning, ‘Hi, hi!’ “Beware of the wandering cow that he shall not take fright as you pass him. Do not explode the exhaust noise box at him. Go smoothly by. “Give space to the festive dog that makes play-sport by the roadway. Avoid entanglement of the dog with your wheel spokes. “Go smoothly on the grease mud, as there lurks the skiddy denion. Press the brakes smoothly as you roll around the corners and save collapse and tip-up. “Thank you honorably.” -------o------- Terwilliger: I see that Mac-Foozle is taking exercise to reduce his avoirdupois. Kidderabitt: Yes, he bought a bargain suit of clothes that were too small for him and now he has to recondition himself in order to make use of them. je ubil svojega lastnega br Abela. — Z bratskim PoZ(ir vorn, Anton Kastig^j tajnik društva št. 3 jsfl “And why should I help you?” demanded the Bostonian. “Sir,” replied the tramp of college antecedence, “I can offer you no coherent reason. Your motives must be altruistic.” “You win—here’s a quarter.” -o- Wisecracker: Darling, I have good news for you. His Wife: Oh, have you sold that bundle of jokes you have been peddling around? Wisecracker: No, but I’ve found a publication to whom I have not sent them yet. She: What’s the difference between one-stepping and waltzing? He: Blamed if I know! She: Just as I thought. Let’s stop dancing and sit down. 1st Burglar: Dld y°u Set anything? 2d Ditto: No, the man that lives in there is a lawyer. 1st Burglar: Did you lose anything? disappeared suddenly; his face grew pale with a bright, blessed bliss . . . His head swerved back, and through thin half"°Pened lips came his last words: “The sun! . . . The sun!” there, stretched out on the ground, without a useful occupation on such a beautiful morning, watching only the gray clouds of smoke which he? was carelessly leaving out of his mouth, one would say that he was a living picture of such people who neither work nor think. But while we cannot claim for certain that our young man did not think at all, yet the fact that after a short time he fell asleep, and that his pipe fell out of his mouth, proved that his meditations were not of such a nature that they would keep one awake. He woke up from his nap only after someone poked him with a stick. On opening his eyes, he noticed his father standing before him. “Have you not slept enough during the night?” the old man asked him somewhat gruffly. His son arose, picked up his pipe and hat, but did not reply anything. The father turned, and began to continue on his way, because he seldom spoke much with his son. But as if he thought of something, he returned, looked sharply at his son, and asked, “How come that you are not going among the people today? Have they not invited you?” “I am not going!” The old man remained silent for a while, and then said, “Son! I see that during the last few days you are more at home than you are wont to be. I know, too, that something has happened to you, but whatever is the cause of your change, you better tell me what ails you?” Parian did not expect such a question from his usually quiet father. Although his father’s voice was unusually soft and fatherly, nevertheless the young man was not accustomed to lay open his heart to his father, who, at least on the surface, did not pay any attention to the actions and deeds of his son. For this reason he replied, “I am all right. You are mistaken if you think that I have changed. I did not go to Slemenice the last few days because I did not care to go. And today there will be enough of other people there, and they can get along easily without me.” “Since when can they get along without you?” “Well, I just think that they will. I can go there some other time, if not exactly today.” (To Be Continued) o------------- “What was the absent-minded school ma’am arrested for?” “Driving across an intersection against the policeman’s sign.” “Didn’t she see him with his hand raised?” “Yes, but she thought he was asking permission to leave his post.” --------o------- « Razprave o iniciativah La Salle, 111. Na drugem mestu omenjam, da bomo na prihodnji seji našega društva razpravljali o inicia-vah, ki so bile priobčene v našem glasilu. Kar se tiče mojega glasu, povem vsem, da jaz ne bom podpiral ne prvega, ne drugega, ne tretjega iniciativnega predloga. Kadar pa pride predlog s pozivom, da bi zopet zavladal zaželjeni mir med članstvom JSKJ in glavnimi uradniki, takrat pa bom naredil križ, tako velik, da bo segel od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Poprej pa ne! Namen Jednote je širiti med svojimi člani duh bratstva in ljubezni in delovati za njih duševni in telesni blagor, ne pa metati polena pod noge drug drugemu in ne delati po vzgledu Kajna, ki (Continuation) CHAPTER XII The lord of castle Slemenice had the custom of celebrating his birthday with a sumptuous dinner, to which he invited all his friends and acquaintances from the surrounding territory. But if we say “all his friends and acquaintances” we do not mean to imply that a large assembly of fathers, mothers, daughters, sons and grandchildren congregated to celebrate this event. No, not at all. Usually only a small group found its way to this castle, which God had placed into such a forsaken and out of the way place, that lord Benjamin had no difficulty in counting on his fingers all his cultured and half-educated guests, including even the gaunt parish schoolmaster. But this year the lord had the misfortune that he could not even gather his usual small group to celebrate his natal day. One of his neighbors, also a lord of a castle, had departed the previous Christmas to the regions where they celebrate their birthdays forever; his widow and her daughters were still mourning for their departed husband and father, and hence they shunned all parties and dinners. The family of the nearby town’s judge went to a city where they celebrated the wedding of one of their old uncles who was essaying the matrimonial yoke for the third time. And so the invited guests dwindled down to only Dr Vencelj and his daughter, the parish priest, an old retired imperial officer, and the village schoolmaster—these promised to come for certain. While the lord had extended the invitation to Marian and his father, yet they were not certain whether they would come or not, because Marian did not show himself near the castle for quite a while already, and his old father had such repulsive habits that he never favored them with his visit, and hence they could not count on either one of the two. The one that worried the most about the absence of the best of the invited guests was the old chambermaid Urša. She could not sleep for two nights, because, according to her reckoning, she would be deprived of three nickels which she usually received from the would be absent guests. Every year she looked forward to the landlord’s birthday with a great deal of joy, because she hoped for a tip from this or that guest, and all she needed to do is to serve, which she would have to do anyway. The only thing that consoled this thrifty soul was the fact that because of her loss the lady of the castle would profit, namely, she would save on meat, wine and other such victuals. It was a beautiful morning on Mr. Benjamin’s birthday. Marian arose early, called his dog, and went out over the meadows. He lighted his pipe and pondered whether he should go to the Slemenice or not. There must have been many reasons in his mind that urged him to go, but there were more against it, for he stopped often to look to the ground and puff vigorously on his pipe, and then he made a few more slow steps and stopped again. At last there was no doubt how he decided, for he turned and went toward the woods, and left behind the path that led toward the castle Slemenice. Upon reaching the outskirts of the woods, he lay down on his back under the shady trees and refilled and relighted his pipe. If anyone could have seen him how he was lying Detroit, M«, POPRAVEK,—V Novi Wj z dne 7. junija je bil P*1’0 jj dopis društva Triglav, št. _ JSKJ, v katerem je PorT10^ označeno, da je društvo s®" no sklenilo, da podpira inlC1!!j(j ni predlog društva št. 104 J*5 , Pravilno bi se moralo fdaS da je naše društvo sogl®3, sklenilo, da NE podpira inlC‘ tivnega predloga društva ■ 104. Toliko v popravek. društvo Triglav, št. 144 JS Mike Bohar, tajnlK’ IJoydeU. J* Na redni seji društva sVi tra in Pavla, št. 35 JSKJ, ^ je vršila dne 21. maja, ,le [ ^ je,)c stvo razmotrivalo o iniciativ-11^ed predlogu društva Naprej’ , 132 JSKJ, ter.je bilo sojP sklenjeno, da predlog podPj1 celoti. (Razprave o 1IllCliljjj ^ nem predlogu društva št- . JSKJ so že zaključene, , *! del dopisa, tikajoč se ^ 1 nega predloga društva št. ^ , * 7a f11* Wed izpuščen. Op. ured.) — j! » . štvo sv. Petra in Pavla, š • , č J. S. K. Jednote: Andrej Drobnich, predse ^ * Joseph Arhar, tajnik; And) čič, blagajnik. (Društven* »•> , _____________________ s Po mojih mislih ,ie « > ^ vzrok za te iniciativne P1'6 ^ ki se pošiljajo članstvu ' ,54,^ pravo, to, ker nekateri de ; ^ niso mogli priti do odbor111 t . c mest na 14. redni konve^ ^ < Zdaj si pa izmišljujejo 6y vrste zvijače, da bi se mašc(-.■ ^ r na jednotine stroške. 1 ^ jj stroškov je bilo že zdaj 9 ^ iniciativnimi predlogi, še j jL ; go več bi jih pa nastalo, ^ ^ bil sprejet inicativni P1^ ^ društva št. 132 JSKJ, kej1'.^ " slučaju bi bilo treba vsa nj vila na novo preurediti 1,1 t novo tiskati. To bi P0llll mnogo izrednega dela in & | izrednih stroškov. Plača 'y ^ jih morali seveda vsi Čla1'1^ ^ note. Že s plačevanjem 'j njih asesmentov ima ^ j članov težave, kako bi šele, če bi prišle naklade- ^ Opozarjam člane, da Pre i jo iniciativni predlog društ' 132, pa bodo prišli do P^j, n ja, da je cela reč brez za društva in Jednoto, v gih slučajih pa celo ško * Med društvi v velikih mes ‘ v malih naselbinah je raz*1 J pravila morajo biti tako . na, da po možnosti odgoV‘ vsem društvom. Take ret najlažje razmotrivajo 1IJ„ , vilno rešijo na konvencij imajo delegati iz različnl 9| seibin ter od velikih in ^ društev priliko povedati ( argumente. Delegati pote#1 ^ študirajo te argumente u1 ^ ^ ne jo tako, da se kolikor ^ ugodi vsem. Z izmišlja'a J' vseh mogočih iniciativnih ^ logov pa se take reči ne jo pravilno rešiti. j Jaz bi le rad vedel, za ^ bila konvencija v India^ $ in zakaj so bili poslani tJ ^ legati, katere je izvolil® ^ stvo pri društvih! Zaka,1 . pi teri tistih, ki zdaj prihaj*\ ^ | dan z iniciativnimi Pre so predložili svojih PJ'e ^ konvenciji? Saj menda „ niso spali in saj menda ^ niso imeli masla na glavl’ ( >'!l si ne bi}i upali na sonce'• . konvenciji molčati, P°. ,.vjiii ciji pa rogoviliti z inicia .1 predlogi, se meni ne zdi P 5 no. S takim postopanj hoče vse delo in skleP6 ^ venci je postaviti na da večina ni ničesar ve e^' znala, samo par mož, ki sjji lja sedanje iniciativne Vre pa da nekaj zna. NoheI1%viT vila še niso popolnoma' j!*' ljila vsakega posamezni . na in nobena ga ne bodo, (Dalje na 7. straw kih '°j1ov *vAi »a sv. 19 b-da, "anslc ki Sdl, ORe J,; '°cka '• ko '' »10] tavnj Pote 'Prič ’ obe yolit ‘viti, del, »lOl-j ‘»t*, »Ost 8 ■le »e, v N H s M, čl 'fi «ž| ^1 l*t br# )zdr3' ** “Napredek,” št. 132 ty/8*18!*6 Katoliške Jed-0' Ha menki, v Euclidu, Ohio, D°fek 1Q°>J1 'Z1'edni seJi dne 17. ^ °dglasovalo in skle-V5hs,pred^°2> članstvu Jugo-M Kfilt'6 ^at°l*ške Jednote v i(ji0 ' sjedeče inicijativne j#' J,86’ tičoČe se pravil J. S. ^ ožl^ i las-f, I5 ’ mesecu juliju, v 'i ^ Se vr®* redna konven-Ilici5’ |lav fata. Slavni predsednik naznaniti član-Wč°?uP°8ebnega obvestila 3i\« a konvencije ter iz- Vollt*16111 Poziv in navodila uilt CV Pegatov. Glavni P* »vit; T* °^enem določiti in - ’ a*era društva volijo ](i je| 8 uPno. Društva vo-S# ive„ •Sate v mesecu pred na redni ali fc ? ^orai' Sej,‘ Imena delega- ?!a5r;!^ Poveriltajna’ Vj-du' P'r‘ °st n . ° Je Poslat* na" ciati( i»te j a *°nvencijo. Te du-l#i Djjt **,°či konvenčni predeto tCed?edniku glavnega ci*«!'% is bDora: 1®* * 0 izvolitvi kon- i*!Nte5?Id,ednika in obeh Št. ' v^Čn6 n*kov sledi volitev Vije 6.^a Ojnika. Od no-čh ^ sP*se> V pomoč tajniku izvoli V ^ tUd* dva zapisnikarji J| tajniku pa določi njj)iil v^cijee^a ‘ma vršiti tekom eIlC!SJ29 \r , VS® ;n ' slučaju nujne 0» tv ft)0i,^ad‘ izredno važnih p,et‘ 'H g| a*a glavni predsed-tef "o ^ Vsi* tajnik sklicati iz-$ M* 'jo* Konvencijo $ 11 t4tl;e KCat* v slučaju, da ste ^0. ^nvencije zahtevali : . * clanov glavnega od-1 ' X\s'Vr'°Sa porotnega od- I1* ^cijg 2ahteva sklicanje v. ei»a tretjina celome Pfj nstva JSKJ, ne ozi-^^(6v^etn slučaju na šte- JSfcr' pa ena tretj'na ■‘Of ^ . ’ tedaj mora glav-,98Hejg *°zadevni predlog !* ^*deset dni potem, prišla v glavni s. ^ v« na splošno glaso-S»naSt? 2a Predlog glasovi dve tretjini celo- (j*«ev “tva JSKJ —ne Ai)Jtev tein slučaju na šte-j r^ali pa dve tretjini Htfk. > morata glavni *6stih ^^aVn* tajnik skli-\ij0 Mesecih izredno ** 5MiCe 2redna konvencija jT' ^.V tak kraj, ki je z i •>. ‘‘oske najbolj pri- ^31. D Vet)c.. e*egate za izred- ži-eri V.°^'j° društva na 0 6 Ri seji mesec pred :Ije*G*" zijajo glede »j. delegatov, glede .fpl°šno iste do-s v. ,JI.b v®levajo pra-36° n*b konvencij. iljj.*111 Naj se črta-H « že točka 12. k.”*Vh«. Sak° društvo prej-k '5* ".d. toliko po. i" ^Osla?^ delegatov ima 6 ^ (j Z na konvencijo. ^?egaS: izvoljen, se s^te*St* sej* izda pove-ids Podpišejo dru- P0Ve tajnik in bla-i *j^n*ca mora biti ru®tvenim peča-Se izstavi tudi . uplikat poveril- 11 H. &e črta> ker j® ‘ * 4e ,i* jCu 48 86 črta. ! s° k;i* ?Verilnice dele-^ *‘^voljeni, da za- %. ^j*»ilc j Več društev, ^“&ev0l:t'’UŠtva- Pri ka' k.^>odJ*v Ve vršile. Tudi te t0 j *Se Poverilnice in A 6l ^J se črta. H ^^Pisnike rednih l'0vanj -glavnega obč{' Ui ‘a ».da ■last® Pf t: CIATIVNI PREDLOG DRUŠTVA ŠT. EUCLID, OHIO 132 «ata (i tv 'M in iti »e. F rei' ;jt» ?p!! i ^orll .ti i M p ari' eci P' j>> kQy **< “j ’»V*'1, 7 > A i* g1’ 'A odbora vodi zapisnikar, katere- ' ga izvoli vsakokrat glavni od- 1 bor iz svoje srede. Od izvolitve 1 pa je izključen glavni tajnik. 1 Točka 65. V slučaju, da bla- < gor Jednote zahteva, da se ka- 1 ka točka v pravilih popravi ali i spremeni, ali, da je priporočlji- 1 vo, kako točko dodati, tedaj je 1 glavni odbor dolžan dati zade- 1 vo članstvu na splošno glasova- i nje. Za razpis tozadevnega i predloga ste potrebni dve tretjini glasov glavnih odbornikov. 1 Glavni odbor pa mora dati ne- 1 mudoma na splošno glasovanje 1 vsak predlog, ki je prišel od ka- 1 kega krajevnega društva, kate- ' ro je odglasovalo za istega bo- 1 disi na redni ali pa na izredni 1 seji. Tak predlog mora glavni 1 odbor takoj dati članstvu v raz- . pravo. Ako je istega podpirala 1 ena tretjina glasujočega član- : stva ali pa ena tretjina društev, > tedaj se mora po preteku šest- « desetih dni, ki so določeni za ’ razpravo o istem, dati predlog članstvu na glasovanje. Glaso- 1 vanje se vrši pri rednih ali pa < pri izrednih sejah. Ako je za 1 predlog glasovala nadpolovična i večina glasujočih ali pa nadpolovična večina društev JSKJ te- 1 daj postane predlog sklep in i pravomočen. Točka 70. Ako sta zahtevali ( dve tretjini glavnih odborni- 1 kov, ima glavni odbor pravico i vložiti tožbo proti vsakomur, ki \ je hotel škodovati časti in ugle- 1 du Jednote. Če pa je tožena j Jednota, tedaj je dolžnost glav- ( nega odbora, da podvzame pri- 1 merne in potrebne korake. 1 Točka 79. Izvrševalni odsek obdržava svoje seje po enkrat _ na mesec, ■ kadar določi glavni < tajnik. Take seje so sklepčne, ( če je navzočih vsaj" pet članov 1 izvrševalnega odseka. Točka 86. V slučaju dolgo- t trajne bolezni ali dolgotrajne- 1 ga zadržka glavnega tajnika, ' se temu dovoli plača še za na-daljnih štirinajst dni in sicer ra- l čunši od dneva dalje, ko se je ( prijavil bolnim ali pa je bila I njegova bolezen ali zadržek j ugotovljen. V tem slučaju stopi na njegovo mesto pomožni taj- • nik. V slučaju bolezni ali traj- I nega zadržka glavnega tajnika : in glavnega pomožnega tajnika 1 obenem, izvoli glavni odbor I obema enega namestnika, ki potem opravlja njiju delo in po- , sle vse dotlej, da članstvo izvoli j petom splošnega glasovanja no- | vega glavnega tajnika in nove- . ga glavnega pomožnega tajni- , ka. Za časa nadomestovanja j ima tak namestnik v splošno | iste pravice in dolžnosti, kakor jih je imel glavni tajnik, ter ima tudi pravico od petnajstega dne dalje prejemati celotno plačo glavnega tajnika. Volitev novega glavnega tajnika in novega pomožnega glavnega tajnika se ima vršiti šele potem, ko je bilo zadoščeno naslednjima točkama 87. in 90. Točka 87. Ako ne more glavni tajnik po preteku enega leta, ! računši od dneva dalje, ko se je prijavil bolnim ali pa je bila | njegova bolezen ali zadržek ugotovljen, prevzeti svojih uradnih poslov, preneha biti glavni tajnik. Točka 88. in 89. naj se črtati. Točka 90. Ako ne more glavni pomožni tajnik pr«vzeti po | enem letu, računši od dneva dalje, ko se je prijavil bolnim ali je bila njegova bolezen ali zadržek ugotovljen, svojih uradnih poslov, tedaj preneha biti glavni pomožni tajnik in na njegovo mesto izvoli članstvo potom splošnega glasovanja drugega. Točka 94. V slučaju, da postane onemogel, v slučaju dolgotrajne bolezni ali trajnega zadržka urednika-upravnika {glasila, prejema ta od dneva dalje, ko se je prijavil bolnim ali pa je bila njegova bolezen ali zadržek ugotovljen še štirinajst dni svojo plačo. Njegovo mesto zavzame v tem slučaju namestnik, katerega določi glavni odbor. Od petnajstega dne dalje je ta namestnik upravičen prejemati celotno uredni-kovo-upravnikovo plačo. Ako pa ne more urednik-upravnik po enem letu, računši od dneva dalje, ko se je prijavil bolnim ali pa je bila njegova bolezen ali zadržek ugotovljen, opravljati posle urednika-upravnika, tedaj preneha biti urednik-upravnik in na njegovo mesto izvoli članstvo potom splošnega glasovanja drugega. Točka 125. Glavni tajnik mora vsakih šest mesecev sestaviti finančno poročilo ter istega predložiti glavnemu odboru pri polletnih in letnih sejah glavnega odbora. V svojem poročilu mora glavni tajnik navesti pri izdatkih vsako postavko, ki presega znesek desetih dolarjem imenoma, t. j. navesti mora, komu in zakaj je bil dotični znesek izplačan. Finančno poročilo mora biti tako podrobno objavljeno vsakih šest mesecev v uradnem glasilu. Točka 128. Glavni tajnik je upravičen v enem letu do osmih dni počitnic in sicer dobi te v času, ki ga za to določi glavni odbor. Točka 129. Glavni tajnik mora posvetiti vso svojo pozornost in čas Jednoti in ne sme poleg jednotinih poslov imeti nobene druge službe ali nameščenja. Brez privolitve izvrševalnega odbora ne sme glavni tajnik zapustiti za več kot štiriindvajset ur mesta, kjer ima Jednota svoj glavni urad, izvzemši seveda dobe počitnic* Uradne ure glavnega tajnika in pomočnikov so od 8. do 12. ure predpoldne in od 1. do 5. ure popoldne, z izjemo sobote, ko so uradne ure samo od 8. do 12. ure predpoldne. Nedelje in postavni prazniki so dela prosti. Točka 136. Glavni pomožni tajnik mora prevesti v angleščino izčrpke zapisnika sej glavnega odbora. Točka 137. Glavni pomožni tajnik je upravičen do osmih dni počitnic vsako leto in sicer to v času, ki ga za to določi glavni odbor. Točka 140. Vse denarne po-šiljatve sprejema glavni tajnik ter iste obenem z glavnim blagajnikom naklada, kakor je to določeno v pravilih in poslovniku JSKJ. Točka 166. Urednik mora cbjaviti v glasilu vsak dopis, katerega je dopisnik podpisal s polnim imenom in priimkom, ako tak dopis ne vsebuje napadov, obdolžitev ali očitkov izključno zasebnega značaja, in, ki ne nasprotuje ali ni v nesoglasju z obstoječimi državnimi postavami in zakoni. Urednik mora priobčiti tudi dopise in članke, ki bi morebiti vsebovali kritiko o poslovanju glavnega odbora, njega članov, kakor tudi članov odborov krajevnih društev in posameznih članov JSKJ. Glavni odbor nima nika-ke cenzure nad uradnim glasilom. V slučaju, da urednik-upravnik dvomi, dali je podpis dopisnika avtentičen, se sme o tem prepričati na ta način, da pošlje podpis dopisnika v overitev tajniku tistega društva, katerega član je dopisnik. Točka 167. naj se črta. Točka 169. Urednik-upravnik ne sme sprejemati oglasov politične vsebine. Točka 170. Urednik-upravnili sprejema vse dohodke za ogla se in naročnino za glasilo. C dohodkih in izdatkih pošlje vsak mesec poročilo glavnemi tajniku. Točka 173. Urednik-upravnil je za svoje delo odgovoren kon venciji, kateri mora predložit pismeno poročilo o svojem de lovanju. Urednik-upravnik mo ra posvetiti ves svoj čas Jednot in ne sme poleg svoje službe ko urednik-upravnik imeti kak« druge. Njegove uradne ure s< dnevno (izvzemši nedelje ii postavne praznike, ki so prosti) od 8. do 12. ure predpoldne in od 1. do 5. ure popoldne, iz- vzemši sobote, ko ima uradovati samo od 8. do 12. ure predpoldne. Urednik-upravnik se ne sme—razun v prostem času— odstraniti za več kot 24 ur iz mesta, kjer se nahaja sedež uredništva-upravništva, brez privoljenja izvrševalnega odseka JSKJ. Točka 213. Konvencija izvoli namestnike sledečim glavnim in porotnim odbornikom: drugemu podpredsedniku, tri namestnike članom, nadzornega odseka in tri namestnike čla-' nom glavnega porotnega odbora. Točka 217. Namestnike glavnemu blagajniku, vrhovnemu zdravniku in uredniku-uprav-niku izvoli glavni odbor. Točka 219. Plačo pomočnikom v glavnem uradu določi glavni odbor. Plača nobenega pomočnika pa ne sme presegati vsote devetdesetih dolarjev. Točka 220. Natečaj za mesta pomočnikov v glavnem uradu nv>ra biti razpisan v glasilu, kadarkoli je kako mesto izpraznjeno. Nastavlja jih glavni 1 odbor izmed prosilcev, ki so pravočasno poslali prošnje ter odgovarjajo vsem predpisom in zahtevam natečaja. Točka 221. Uradne ure v glavnem uradu so vsak dan (izvzemši nedelje in postavne praznike) od osme do dvanajte ure dopoldne in od ene do pete ure popoldne. Izvzeta je sobota, ko naj se uraduje od osme do dvanajste ure dopoldne. Točka 228. Dodatek: Urednik mora popraviti vse slovnične, jezikovne ter pravopisne napake, ki jih morebiti dopisi, ki co bili poslani bodisi od društev ali posameznega člana, vsebujejo. Paziti pa mora, da spisi in dopisi pri tem ne izgube prvotnega smisla in pomena. Točka 230. Tri mesece pred redno konvencijo mora glavni cdbor razpisati v uradnem glasilu Jednote natečaj za tiskanje glasila. Razpis mora biti trikrat objavljen v Uradnetn glasilu, ponudbe pa se mdrajo poslati naravnost na konvencijo. Po- 1 nudbe morajo prispeti na kon- ] vencijo v dvojnem zavitku. Po- ; verilni odbor se mora prepriča- 1 ti, dali iste niso bile prej odprte. Zatem jih poverilni odbor izroči konvenčnemu tajniku, ki jih odpre in prečita. Konvencija potem določi tiskarno, ki je stavila najnižjo ponudbo ter vobče najugodnejše zadostila vsem pogojem natečaja, da tiska uradno glasilo, za prihodnja štiri leta, pričenši od prvega januarja sledečega konvenciji. Tiskarna mora položiti poroštvo v znesku 5,000 (pettisoč) dolarjev, da bo izpolnjevala vse obveznosti pogodbe. Točka 232. Glasilo mora priobčevati vse zapisnike sej glavnega odbora. Glavni odbor mora cbjaviti v glasilu tudi vse one sklepe, ki so bili morebiti storjeni potom pismenega glasovanja med člani glavnega odbora. Glasilo mora priobčiti vse zapisnike federacij ali zvez društev JSKJ. Iz teh zapisnikov ne sme urednik ničesar črtati ali izpustiti. Točka 294. naj se v celoti črta. Točka 324. Odstavek pod f) naj se popravi, kakor sledi: “Pri članicah, ako so povzročile nasilen splav same ali s pomočjo drugih oseb v namenu, da odpravijo plod, niti za posledice, ki bi znale nastati radi takih nakan. Izvzeti so le oni slučaji, kjer zahteva odstranitev ploda priznan zdravnik. V tem slučaju pa mora podati pismeno izjavo in navesti vzroke operacije. Točka 385. Dodatek: Pri vsakem društvu morajo imeti predsednik, tajnik in blagajnik poroštvo, katerega določi glavni tajnik. Tako poroštvo mora biti izdano od kake priznane bondne družbe. Premije plačuje Jednota. Točka 405. Pri vsaki letni seji naj društvo sklene ali naj ostali štirje porotniki, vsak petsto dolarjev; urednik-upravnik glasila, tisoč dolarjev; vrhovni zdravnik, tisoč dolarjev. Točka 523. Plače glavnih uradnikov so kot sledi: Glavni predsednik trideset dolarjev mesečno, prvi glavni podpredsednik dvajset dolarjev letno, drugi glavni podpredsednik dvajset dolarjev letno (poleg te plače je upravičen kot športni komisar do desetih dolarjev mesečno, kadar ni financiranje športnih aktivnosti po glavnem odboru suspendirano), glavni tajnik stopetinsedemde-set dolarjev mesečno, glavni pomožni tajnik stopetindvajset dolarjev mesečno, glavni blagajnik petdeset dolarjev mesečno, predsednik nadzornega odbora petdeset dolarjev letno, plača ostalih nadzornikov vsak trideset dolarjev letno, predsednik porotnega odbora petinšestdeset dolarjev letno, plača ostalih porotnikov vsak petindvajset dolarjev letno, urednik-upravnik glasila stoinšestdeset dolarjev mesečno, finančni odborniki vsak petdeset dolarjev letno. (Pravnega svetovalca ni v ustavi, vsled česar naj se ga črta.) Točka 526. Stavek “Pri preranih porodih se ne plača porodna podpora” naj se nadomesti s stavkom: “Porodna podpora se ne izplača v slučajih nasilnega splava, ako ni bil tak splav ukazan po priznanem zdravniku, kakor to določa tečka 324. odstavek pod f ).” Točka 528. (Nova.) Vsakemu glavnemu odborniku ali glavnemu porotnemu odborniku, kakor tudi odbornikom krajevnih društev se takoj odvzame urad, katerega zavzema, ali katerega bi imel nastopiti, ako mu je poroštvo odpovedano, ali ako ne more dobiti obnovitve istega, ali ga sploh ne more dobiti, ko nastopi urad. Ako pa dotičnik dokaže svojo nedolžnost ter zopet dobi poroštvo tekom treh mesecev, računši od dneva dalje, ko mu je bilo isto odpovedano, tedaj se mu urad zopet vrne. Poroštvo pa mora biti tako, kakor ga določajo točki 385. in 522. Točka 529. (Nova.) Konvencija izvoli tudi združevalni cdbor, kateri obstoji iz treh članov. Za slučaj, da konvencija tega ne stori, izvoli ta odbor članstvo potom splošnega glasovanja in sicer v šestih mesecih, računši od 31. decembra konvenčnega leta. Katerikoli združevalni predlog pa se mora ! dati članstvu na splošno glasovanje. Tak predlog postane pravomočen, ako je odglasova-la zanj nadpolovična večina društev ali pa članstva JSKJ. Predstoječi predlogi obrav-navajoč točke 12, 16, 29, 31, 36, 37, 41, 44, 45, 46, 47, 61, 65, 70, 79, 86, 87, 88, 89, 90, 94, 125, 128, 129, 136, 137, 140, 166, 167, 169, 170, 173, 213, 217, 219, 220, 221, 228, 230, 232, 294, 324, 385, 405, 406, 407, 408, 411, 412, 511, 520, 522, 523, 526, 528 in 529 predloženi in sprejeti na izredni društveni seji, dne 17. aprila 1933, ter sklenjeno, da se jih predloži članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki v razpravo in glasovanje. V Euclidu, Ohio, dne 17. aprila 1933. Lovrenc Seme, predsednik; John Korencic, tajnik; Pauline Brundic, blagajničarka. (Pečat.) Pravila, ki so bila sprejeta na 14. redni konvenciji JSKJ, niso bila pred konvencijo predložena članstvu v razpravo in presodek. Predložena so bila delegatom na konvenciji tako, da si delegati sami niso mogli ustvariti vpogleda v posledice, : katere bodo sprejetju takih pravil sledile. Delegati glede novih pravil niso mogli dobiti od svojih društev in članstva nikakih navodil. Tudi so bila pravila, ki so bila konvenciji predložena po odboru za pravila, sestavljena v taki naglici, da je celo sam sestavatelj prišel v njih v protislovja z ustavo Jednote. Da bi sedaj vsako točko posebej razpravljali^er o njej potem na splošnem glasovanju poedinič glasovali, bi povzročilo preveliko zamudo časa kakor tudi Jednoti obilico stroškov. Vsled tega je članstvo društva “Napredek,” št. 132 JSKJ, sklenilo predložiti gori navedene točke članstvu JSKJ v razpravo in glasovanje. V Euclidu, Ohio, dne 17. aprila 1933. Lovrenc Seme, predsednik; John Korencic, tajnik; Pauline Brundic, blagajničarka. (Pečat.) POJASNILO GLAVNEGA URADA Gori predlagane spremembe, črtanja in dodatki k sedanjim pravilom JSKJ se predložijo tem potom članstvu v razpravo KOT EN SAM PREDLOG. Društva imajo na izbiro, da predlog v CELOTI podpirajo ali v CELOTI zavržejo. Razprava o gornjem predlogu bo trajala 60 dni in se prične dne 21. maja 1933 in konča dne 20. julija 1933. Društva, ki bodo gornji predlog podpirala, morajo o tem takoj sporočiti glavnemu uradu, toda tozadevno poročilo ne sme priti v glavni urad pozneje, kot do dne 26. julija 1933. Če bodo društva predlog podpirala ali ne, se sme glasovati pri redni ali izredni seji, in samo tistim članom odraslega oddelka je dovoljeno glasovati, ki so pri seji osebno navzoči. Za glavni urad J. S. K. J.: Anton Zbašnik, glavni tajnik. -------------o-------- Razprave o iniciativah (Nadaljevanje s 6. strani) jih sestavlja Peter ali Pavel. Po mojem mnenju so sedanja pravila dobra za veliko večino članstva, za vse pa ne bodo nikoli. John Kosancec, član društva št. 106 JSKJ. Denver, Colo. Na redni seji društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, ki se je vršila 8. junija, smo razpravljali tudi o iniciativnem predlogu društva Napredek, št. 132 JSKJ, in smo prišli do zaključka, da ta predlog ni vreden, da bi ga društva podpirala. Predlog, ako bi bil sprejet, bi povzročil Jednoti samo nepotrebne nadaljne j stroške in pravo zmešnjavo v pravilih in v poslovanju. Mnoge določbe omenjenega predloga so tako neumestne, da so popolnoma nesprejemljive. Ako bi bil predlog sprejet v celoti, % j bi napravil veliko zmešnjavo, ako pa bi bilo mogoče sprejeti samo posamezne točke istega, bi nastala nesoglasja, tako s sedaj obstoječimi pravili, kot s spre j etim i izpremembami. Zmešnjav in nesoglasij bi nastalo toliko, da bi noben član, noben društveni uradnik in noben glavni uradnik ne vedžl, pri čem da je. Naše društvo je mnenja, da ni nobenega pravega vzroka, da se s temi iniciativnimi predlogi razburja članstvo in da se povzroča več dela glavnemu tajniku in drugim glavnim odbornikom in seveda tudi uradnikom krajevnih društev. Vpeljava novih sistemov, ki jih je odobrila 14. konvencija, že itak povzroča dosti izrednega dela na vseh | straneh. Naše društvo priporoča drugim društvom JSKJ, da okloni-j jo iniciativni predlog društva št. 132 JSKJ, in s tem preprečijo nadaljne stroške in zmeš-• njave pri Jednoti. : Za društvo sv. Jožefa, št. 21 ‘JSKJ: 11 John Schutte, tajnik. % n1 /h, / P' K 'V V i n \ N; r u r |ima nadzorstvo nad bolniki društveni tajnik ali društveni j odbor. Točka 406. Vsak član, ki je a po društvenem tajniku ali društvenem odboru izbran, da obi- 1 šče bolnika, je dolžan imenovanje sprejeti in bolnika obiskati. 1 Pri nastopni seji mora poročati 0 stanju bolnika ter ako se bol- c nik ravna po pravilih. Ako bi j. bolniškemu obiskovalcu ne bilo j mogoče priti na društveno sejo, r mora poslati pismeno sporočilo | ali pa sporočiti po kakem dru- s gem društvenem članu. Član, ki | brez opravičenega vzroka od- c kloni obiskati bolnika, je pod- ^ vržen globi v znesku 50 centov ? vsakokrat. s Točka 407. Društveni odbor r naj določi, kolikokrat in kedaj c naj se bolnika obišče. Obisko- ^ valeč mora pri vsakem obisku s podpisati bolniško nakaznico, c katero je bolnik prejel od dru- j j štvenega tajnika. Od obiskova- j. nja so izvzeti oni člani, ki se na- s hajajo v bolnišnici in v odda- | Ijenih krajih od sedeža društva. f Bolniške nakaznice članov, ki c bivajo izven društvenega sede- t ža, morajo biti potrjene po ka- ( kem javnem notarju. { Točka 408. naj se črta. j Točka 411. naj se črta. Točka 412. naj se črta. , Točka 511. naj se v celoti j črta, ker ustava Jednote ne vsebuje pravnega svetovalca. Točka 520. Ako ena tretjina , društev zahteva, da se kakega , člena glavnega odbora ali glav- t nega porotnega odbora odpo- s kliče, morata glavni predsed- s nik in glavni tajnik dati zadevo . članstvu na splošno glasovanje, j Postopek pri tem ima biti sle- 1 deč: Katerokoli društvo zahte- j va odpoklic člana glavnega od- ^ bera ali glavnega porotnega od- j bora. Glavni tajnik mora tako j zahtevo nemudoma objaviti v r uradnem glasilu JSKJ. Tekom j šestdesetih dni, sledečih objavi r v glasilu, se ima vsako društvo £ JSKJ izjaviti, dali podpira |j omenjeno zahtevo ali ne. Čim j je pbdpirald žahteVb' ena tretji- ( nfe društev JSKJ in je pretekel 'j predpisani rok šestdesetih dni, j re ima izvršiti v naslednjih šest- ( desetih dneh splošno glasova- ( nje članstva. Članstvo sme gla- . sevati na rednih ali na izrednih j rejah svojih društev. Ako se je , za odpoklic izrekla nadpolovična večina društev ali pa nad- , polovična večina glasujočega ( članstva, tedaj preneha biti } dotičnik člžrn glavnega odbora 1 ali glavnega porotnega odbora ( JSKJ in na njegovo mesto stopi , namestnik, kakor to določajo ( predstoječa pravila. ] Točka 522. Vsi glavni odbor- ; niki morajo imeti svoja poro- , štva pri isti zavarovalni družbi (Surety Co.). Glavni tajnik in glavni blagajnik morata imeti poimenski bond, t. j. izdan mora biti za vsakega posebej na njiju ime, medtem ko je za ostale člane glavnega odbora in ■ glavnega porotnega odbora ■ lahko skupen (Schedule Bond). • Zavarovalna družba mora imeti : poslovnico v vseh državah Zedi- ■ njenih držav severoameriških ■ (United States of America) in Kanade. Premije plačuje Jed- 1 nota. Vsa poroštva morajo biti pregledana in potrjena od glavnega odbora. Osebni bondi so v vsakem • slučaju izključeni. Poroštva glavnih uradnikov i so sledeča: Glavni predsednik, tisoč do-i larjev; i prvi glavni podpredsednik, - petsto dolarjev; 7 drugi glavni podpredsednik, i petsto dolarjev; glavni tajnik, petintrideset tisoč dolarjev; i glavni pomožni tajnik, tisoč i dolarjev; t gla,vpi blagajnik, desettisoč - dolarjev; 1 predsednik nadzornega od-s bora, tisoč dolarjev; ostali štirje nadzorniki, vsak petsto dolarjev; i predsednik porotnega odbo-j ra, tisoč dolarjev; DOPISI (Nadaljevanje s 3. strani) ka, ker .imam več časa, in obenem član v armadi brezposelnih. Ko bodo časi boljši, ko bo več denarja in manj časa, takrat bomo prišli v navaden tir, kjer smo bili nekoč. Dobiifc dopisnikov pa imamo še precej. O pravem času in na pravem mestu se pojavijo, da nam ni mogoče zajti, samo paziti moramo, da jih ne prezremo. Včasih so priporočila, da se mora ta ali oni članek prečitati na društveni seji, ker je zelo važnega pomena. Radi tega obveščam člane našega društva št. 71, da se prihodnje seje prav gotovo udeležijo, ker bodo volitve glede zidave jednotine hiše na dnevnem redu. Komur je za pospešitev industrije, bo volil, da se zida, kdor je zadovoljen z današnjo prosperiteto, bo proti. Vsak po svoji volji. Z bratskim pozdravom, Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. Pittsburgh, I*a. Zapisnik 12. seje Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylva-nijo, katera se je vršila v Clar-idge-u, Pa., dne 28. maja 1933. Predsednik Anton Eržen je otvoril sejo ob 10:10 dopoldne, pozdravil vse navzoče in jih navduševal k složnemu, delovanju za korist Zveze in JSKJ. Zapisnikar Sneler čita imena uradnikov. Navzoča nista John Koklič in Frank Previč; prvi je na konvenciji SNPJ, drugi pa dela. Predsednik Eržen imenuje Jos. Pogačarja in Aleksa Škerlja, da nadomestujeta odsotna uradnika na tej seji. Prečita se zapisnik enajste seje in soglasno sprejme kot či-tan. Tajnik Žigman nato prečita račune, katere potrdijo blagajnik in nadzorniki, nakar jih zbornica vzame na znanje. Na tej seji so bila zastopana društva po sledečih zastopnikih : Društvo št. 4: John Demšar; društvo št. 26 : Joseph Pogačar, John Jurgelj, Anton Sprohar in Ivan Čelan; društvo št. 33: Frank šifrar I. in Frank šifrai II.; društvo št. 40: Rudolf Ko-soglav, John Regina in Frank Žurman ; društvo št. 57: Jacob Belle, Anton Martinčič in Louis Supančič; društvo št. 116: Alex Škerlj, Thomas Krivec in- Mihael Umek; društvo št. 138: Frank Kužnik; društvo št. 143: Joseph Kern, Andy Ilasperger, Louis Novak in Joseph D:>vi-jak; društvo št. 149 : Frank JMi-kec; društvo št. 154: Valentin Murn, Frank Baltin in Frank Vozel; društvo št. 203: Joseph Jelovčan. Zastopniki počijo svoja poročila, katera se vzame na znanje. Nato se vname živahna razprava glede piknika, katerega namerava napraviti Zveza #JSKJ skupno z društvom št. 4 JSKJ na dan 4. julija v naselbini Presto, Pa.,- v proslavo 35-letnice obstanka JSKJ in tudi 35-letnice društva št. 4 JSKJ. Zastopnik Demšar poroča, da bo odbor društva št. 4 JSKJ pri-. pravil vse potrebno, kar se pa tiče dohoda na prostor piknika, bo. objavljeno v našem glasilu Nova Doba. Zastopniki drugih društev izjavijo, da bodo agitirali med članstvom svojih dru štev, da bo poset piknika kar mogoče številen. Nekateri zastopniki menijo, da z ozirom na mnogoštevilne proteste, resolucije in iniciative, ki prihajajo od nekaterih društev naše Jednote, bi bilo priporočljivo obdrževati seje naše Zveze bolj pogosto. Drugi pa so zopet mnenja, da radi tega nam ni treba zapravljati preveč časa in denarja s pogostejšimi sejami. Poročajo tudi, da njihova društva obsojajo te vrste iniciativne predloge in priporočajo zbornici, da jih tudi ona obsodi in zavrže. Nato je bil stavljen, podpiran in soglasno sprejet predlog, da se iniciativna predloga od društev 104 in 132 odkloni. Zastopnik Čelan predloži tozadevno resolucijo, katero zbornica soglasno sprejme z navodilom, da se. ista priobči v uradnem glasilu. Nekateri zastopniki omenjajo, da so čital i v Novi Dobi, da se v zapisniku seje ohijske federacije omenja društvo št. 26 JSKJ na način, kot da hoče ohijska federacija dajati nekaka navodila drugim društvom. Društva, spadajoča k Zvezi JSKJ društev za zapadno Penn-sylvanijo, taka navodila hvaležno odklanjajo. Nato sledi debata o načrtu “AA”. Poudarja se, da ga je včasi težko razumeti. Priporoča se, da je za vsak slučaj najbolje dobiti potrebne informacije iz glavnega urada. Nato se čita pismo iz glavnega urada, ki omenja premijo, katere bodo deležni krajevni tajniki za izredno delo, katero je nastalo, odkar je vpeljan razred “AA”. Poudarja se, da bo glavni odbor na polletni seji meseca julija gotovo vsoto odločil v ta namen. Tajnik Žigman poroča, da se je Zvezi pridružilo društvo Rožmarin, št. 143 JSKJ, kar zbornica z odobravanjem vzame na znanje. V zadevi nekega vrnjenega čeka iz glavnega urada društvu št. 57 so zastopniki mnenja, da naj tisto reč društvo uredi z glavnim uradom. Zastopnik Joseph Pogačar poroča zastopnikom in drugemu občinstvu, da bo društvo št. 26 JSKJ v Pittsburghu priredilo piknik na dan 30. julija in se priporoča za številen poset istega. Piknik se bo vršil na prostorih Jos. Krošelja nad Sharps-burgom. Poročilo in vabilo se vzame na znanje. Zbornica nato določi 4. nedeljo v mesecu septembru, to je 24. septembra, za čas prihodnje zvezine seje. Za prostor zborovanja so predlagane naselbine : Canonsburg, Whit e Valley in Herminie. Pri glasovanju dobi večino glasov White Valley, torej se bo prihodnja zvezina seja tam vršila. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Eržen se v imenu zbornice zahvali naselbini Claridge za prosto zboro-valno dvorano; in vsestransko dcbro in gostoljubno postrežbo. Dalje priporoča vsem včlanjenim društvojn, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na sejo Zveze v Belo dolino (White Valley) dne 24. septembra. Društva, ki morda zaradi* denarnih zadreg ne bi mogla poslati zastopnika na sejo, so upravičena do enega zastopnika na zvezine stroške, to se pravi, da zastopnik se naj po-služi najcenejše transportacije in vozni stroški zanj se bodo plačali iz zvezine blagajne. Nato je bila v bratskem razpoloženju seja zaključena. — Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji: Joseph Sneler, zapisnikar. redu seje bo več važnih zadev,! katere je treba pravilno rešiti.! Upam in sem gotov, da ta poziv I ne bo klic vpijočega v puščavi. Nadalje opozarjam člane, da kadar dobijo opozorilo od tajnika za obiskovanje bolnih članov, da to store in da potem pridejo na sejo in poročajo v kakšnem stanju so našli bolnike in da-li izpolnujejo pravila JSKJ. Izpolnujmo pravila in bodimo zvesti člani napram Jednoti. Podpirajmo samo v resnici bolne člane in ne strašimo se preprečiti namene takih, ki bi po krivem hoteli jemati podporo od naše Jednote. Pomnimo, da je premoženje-JSKJ last vsega članstva in ne posameznikov. Na svidenje na seji v nedeljo ob deveti uri zjutraj! Vsi na sejo! — Z bratskim pozdravom, John Zalar, preds. društva št. 37 JSKJ. ...- Denver, Colo. člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, uradno poživljam, da naj vsak skrbi, da bo imel ta mesec plačan ases-menti najkasneje 24. junija. Ta mesec mora biti asesment pravočasno poslan na glavni urad, sicer društvo zapade kazni. Tajnik mora zaključiti tudi šestmesečne račune, zato je posebno ta mesec važno, da je asesment plačan pravočasno od vseh članov. Tiste člane, ki kaj dolgujejo društvu, prosim, da poravnajo do 24. junija. Omenim naj dalje, da bo naše društvo dne 25. junija priredilo piknik na znani Smoletovi farmi. Kaj več o tem pikniku bo še poročano pozneje. — Bratski pozdrav! John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ. Pittsburgh, Pa. članstvu društva sv. Štefana, it. 26 JSKJ, naznanjam, da se 30 glasovalo o gradnji jedn'oti-iega doma na redni seji, ki se bo vršila v navadnih prostorih Slovenskega doma v nedeljo 18. junija in'še bo pričela ob iveh popoldne. Vsi člani so prošeni, da se te seje gbtovo udeležijo. Na seji meseca maja je društvo sklenilo, da priredi v nedeljo 30. julija izlet v prosto naravo. Piknik se bo vršil na znani Krošelnovi farmi. Podrobnosti glede tega izleta bodo pravočasno objavljene v našem glasilu. Druga bratska društva v tej okolici so prošena, da na 30. julija ne bi prirejala svojih zabav ali piknikov. Za društvo št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. Cleveland, O. članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, med njimi tudi glasovanje o gradnji jed-notinega doma. Kot je bilo sporočeno potom glasila, se bo volilo samo na seji. Zato prosim članice, da se seje 18. junija udeležijo kar mogoče polnoštevilno. — Za društvo št. 103 JSKJ: Anna Walter, tajnica. la ob dveh popoldne. Na dnev-j lism redu bo glasovanje glede gradnje jednotinega doma, zato je navzočnost vseh članov in r I članic neobhodno potrebna. Društvene seje se vrše vsaki mesec zato, da bi jih člani pose-čali. Tudi glede kritike je bolje, da jo vsak izrazi na seji in ne na domu tajnika ali na cesti, kakor je to navada. Vsak tajnik ali tajnica, naj bo pri kateremkoli društvu, ima dosti dela, posebno v teh časih, ako hoče svoje delo točno izvrševati. Ni pa prijetno poslušati, če se kdo jezi na tajnika vsled tega, če ga je pozval, da plača svoj asesment do časa odpoši-ljatve na Jednoto. Tajnik mora vsak mesec točno odposlati asesment na glavni urad, kot zahtevajo pravila. Nadalje prosim vse tiste, ki so zaostali meseca maja s svojimi prispevki, da iste poravnajo dne 25.' junija na društveni seji. Tajnik ne more založiti za nobenega več, ker sam nima, in društvena blagajna je tudi bolj suha. Pa bo morda k(do rekel, češ, vedno sem točno plačeval, zdaj pa nimam toliko kredita, da bi zame založili eno sejo! Tak član naj premisli, da ni sam, ki odlaga s plačilom, ampak včasi je 30 ali 40 članov, ki niso plačali. Kaj naj tajnik stori v takem slučaju? Suspendira člana nerad, ker to mu povzroči ponovno delo; enkrat mora poročati suspendacijo, potem pa zopet sprejem. Torej tajniku ne preostaja drugega kot opomin, in ako ta ne zaleže, sledi suspendacija. Svetujem tudi članom, da naj ne pošiljajo svojih otrok na sejo, ampak naj pridejo sami. Časa je dovolj v sedanjih razmerah. Še enkrat: udeležite se prihodnje seje dne 25. junija polnoštevilno in pokažite s. tem, da vam je za napredek društva in Jednote. Bratski pozdrav! Za društvo št. 25 JSKJ: John Nemgai", tajnik. . Cleveland, O. Naznanilo in vabilo članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. — Na zadnji redni seji meseca maja je bilo sklenjeno, da se mora vsak član in članica udeležiti seje. Izvzeti bodo le tisti člani, ki se nahajajo na bolniški listi; drugi se morajo udeležiti vsi, brez- izjeme. Vsi člani in članice bodo obveščeni z dopisnicami, da ne bo kdo rekel, da je pozabil ali da ni vedel, kdaj se vrši seja. To je bil sklep društva, in kdor ga ne bo upošteval, z istim se bo postopalo po pravilih JSKJ. Seja je tudi sklenila, da se prihodnja seja vrši v SPODNJI dvorani. Vzrok, da je društvo najelo spodnjo dvorano, je, ker je dvorana št. 1 premajhna. Zborovali bomo v veliki spodnji dvorani, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da je premajhna ali prevroča. Kaj bo na dnevnem redu in zakaj se člane vabi na sejo, bodo izvedeli na seji. Na dnevnem Gilbert, Minn. Kot član J. S. K. Jednote in delegat na zadnji redni konvenciji v Indianapolisu, Indiana, se hočem tudi jaz podati v javnost ter želim izpregovoriti ter podati članstvu J. S. K. Jednote nekoliko faktov, da bode bolj na jasnem, zakaj je sedaj po konvenciji toliko prerekanja in iniciativnih predlogov. Takoj drugo jutro ob pričetku konvencije smo dobili na svojih sedežih nova pravila, katera je predložil sobrat Anton Zbašnik. Nobeden od nas delegatov ni vedel popolnoma nič o teh novih pravilih, razen nekoliko glavnih odbornikov, ki so jih menda videli v Ely, Minnesota, ob času revizije knjig. Predložena so bila tudi stara pravila in pravila, katero je sestavil zato izbrani odbor, katera so bila priobčena od časa do časa v Novi Dobi. Jaz sam sem predlagal in prosil odbor za pravila, da naj pravila, ki jih je sestavil sobrat Žbašnik, zavrže, iz razloga, ker ni nihče izmed nas vedel, kaj je v njih, če so dobra ali ne. Odbor za pravila pa je seveda iz prijaznosti odločil, da se je gradil temelj bodočnosti J. S. K. Jednote na podlagi Zbašnikovih pravil. Pravila dodobra preučiti, pa je nemogoče v tako kratkem času, zato imamo sedaj to polemiko in iniciative. Drugi fakt je Ivan Tauzljeva zadeva. Večina tedanjega glavnega odbora je tedaj takorekoč ustvarila med delegati napetost in mržnjo proti Tauzlju in rezultat je bil, da je velika večina delegatov in glavnih odbornikov odglasovala za črtanje sobrata Ivana Tauzelja iz društva in Jednote. Tudi v tem slučaju sem jaz zastopal drugačno»mne-nje, ter svaril zbornico, da naj dobro premisli, kaj dela, toda ker sem bil v opoziciji, se mojega nasveta ni upoštevalo. Predsednik porotnega odseka se je izjavil, da se mi ne bojimo vsakega zajca. Nedolžnega Ivana Tauzelja so vrgli iz Jednote, krivce pa, ki so povzročili to za Jednoto škodljivo afero, ponovno izvolili v urade J. S. K. Jednote. Tedanji odbor J. S. K. Jednote je enostavno kršil pravila, s tem, da je nastavil sobrata Antona Zbašnika za glavnega tajnika J. S. K. Jednote, katero mesto bi moral enostavno oddati Ivanu Tauzlju kot pravilno izvoljenemu namestniku za ta urad. Posledice tega so, da bo najbrž Jednota morala plačati dva glavna tajnika od časa, ko je prevzel mesto tajništva sobrat Zbašnik. Člani Jednote bodemo pa morali poseči v naše prazne žepe, da zakrpamo to nepotrebno ,1’uknjo. In to še najpoprej ni konec vseh rieprilik’ Jaz še sedaj trdim in bodeih 'trdil, da Anton Zbašnik še sedaj ni legalni tajnik J. S. K. Jednote, ne v smislu prejšnjih pravil in ne'V smislu državnih zakonov, in to iz sledečih razlogov: 1.) Ker je tedanji glavni odbor z nastavitvijo Anton Zbašnika kot glavnega tajnika Jednote kršil pravila in na podlhgi tega dejstva, je bil Anton Zbašnik do 1. januarja 1933 le kot uslužbenec J. S. K. Jednote in ne postavni ali pravjlno izvoljeni glavni tajnik. 2.) Ker ob času konvencije, na kateri imajo le legalni glavni odborniki in pravilno izvoljeni delegati pravico kandidirati v katerikoli urad J. S. K. Jednote ter izvoljeni biti v iste, smatram, da sobrat Anton Zbašnik ni mogel v smislu pravil, ker ob času konvencije on ni bil legalni glavni odbor nik, oziroma tajnik, tudi ni bil delegat kakega društva, torej tudi ni imel pravice kandidirati in izvoljen biti za glavnega tajnika Jednote. Ker pa večina glavnega odbora zagovarja svoje delo na zadnji konvenciji in pred konvencijo, ter trdi, da je popolnoma vse dobro in vse pravilno, kar je narejeno, čemur se pa manj šina upira in zahteva svojih pravic, smo prišli v navskrižje in najpoprej ne bode še miru, dokler se vodstvo Jednote ne zbudi, ter popravi napake, ki so bile storjene, bodisi namenoma ali slučajno. Glavni odbor ima moč in dolžnost, da enkrat za vselej popravi narejeno napako, kar mislim, da bode v korist nam vsem. Jacob Muhvich,t član društva št. 20 JSKJ. Johano Lovšin. Za vedno je zatisnila oči dne 4. junija, potem ko se je nahajala štiri tedne v bolnišnici. Imela je raka v želodcu in ji ni bilo več pomoči. Naj bo na tem mestu izražena najlepša hvala društvu sv. Alojzija, št. 78 JSKJ in mlademu društvu Mt. Shavano, št. 224 JSKJ, kakor tudi vsem prijateljem za poklonjene vence in cvetlice. Hvala vsem, ki so pokojnico obiskovali v bolnišnici ali na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala društvu št. 78 JSKJ, katerega članica je bila pokojnica, za lepo spremstvo na pokopališče. Sploh naj bo izrečena iskrena hvala vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sožalje in pomoč v žalostnih urah. Ti pa, draga soproga, mati in sestra, počivaj mirno po prestanem trpljenju in ohranjen naj Ti bo blag spomin. Žalujoči ostali: Andy Lov- šin, soprog; Leo, Victor in Adolph, sinovi; Albina in Alice, hčerki; vsi v Salidi, Colo.—V Denverju, Colo., dve sestri. N( 1) društvu Bled za krasu® žalostinke. Hvala dr"9, 187 KSKJ in Rev. Sn« Ambrožič in Rev. Sve 6 krsti opravljeno pobožn0' la vsem, ki so dali potrebne avtomobile br na razpolago, hvala vse* pokojnico spremljali , zadnji poti, in vsem, 1° na en ali drugi način sožalje, tolažbo in Ti pa, ljubljena sopr$ ga hčerka in sestra, si no v rodni ameriški ^ je tako tiho in prazno* več ne vidimo in sliši^ ohranili Te bomo v ljubečem spominu pridemo za Teboj tja. več ločitve, solz in trpi Žalujoči ostali: Cyrl šek, soprog; Mr. in ^rS Pristow, starši; MrS' Komin, Mrs. Mary Frances . in DoloreSi Frank, Rudolph, E^”’ in Victor, bratje. --------°— T’ji DALJNO SORO™ Noj, ki je največja ca na svetu, leže jajca.1 jo do 17 palcev v obseg11, njena lupina nojeve#8: držala več kot kvort v bina 20 navadnih kuri1 komaj napolnila lupi’’0 jajca. Najmanjši ptič katerega jajca sličij0 grahu; kolibrijevo g11 komaj poldrugi palec Dorasel kolibri je velik kot dober čmrlj pa doseže večkrat vi 8°^ čevljev. En dan ptar° pišče je skoro en če' ZA STARI KJPJ SKUPNA POrJ 5. julija — Aquitania na . 28. julija — Ile de France 29. julija — Vulcanija na^ -1 Pišite po spis skupnih Lahko pa potujete n pnMilui fn ob vsfilrem- di" zastopamo vse važne linija ^oT Pišite po naš vozni red P* kart. Cene denarnih P$s » druMi in poss*® W izdeluje lično mo^Jj venska nnijskaj^ Ameriška Do#! 6117 st. c L a * B_[l CLEVELANDA SLOVENSKA KONZERVI^ sadja, sočivja in mesa, meograph s 120 recept' lom. Cena je 50c poštn* \) Klešita z 27 0 recepti 2& • 0 i pošljete tudi v znamka^ Frank Lukancich, --------- GLAS NARf NAJSTAREJŠl SLOVENSKI DJii V ameb** y le na Ibol J i list v Ameriki; do» ti je svetovne novost’ Izvirna porodila i* (f) Jj vine; mnogo Sal® romanov najboljši*1 a Pošljite $1;5 in pričeli ga t>oDl0 pl Vsa pisma u,aI° /)fl GLAS NA*y 216 W. 18th Bt.,N*^/ dok1 Davis, W. Va. Opozarjam člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. junija ob dveh popoldne. Kot je vsem članom znano, bo to šestmesečna seja, poleg tega pa bo mo imeli na dnevnem redu glasovanje glede gradnje jednoti nega doma na Ely ju, Minneso ta. Glasovati se bo moglo samo na seji in glasovati bodo moli samo navzoči. Nikomur se ne bo glasovnic pošiljalo na dom. Vsak bo mogel glasovati samo za sebe in samo na seji Zato je priporočljivo, da pridejo na sejo nele vsi člani, am-"pak tudi članice. Res se članice po navadi ne udeležujejo sej, toda na sejo 18. junija fci lahko prišle, ker bo velikega pomena Kot že omenjeno, bomo glasovali glede gradnje jednotinega urada, poleg tega pa bomo raz pravljali, tudi o iniciativnem predlogu društva št. 132, če ga podpiramo ali odklonimo. Na seji bo imel vsak priliko izraziti svoje mnenje, če je predlog Jednoti v korist ali ne in če ga naj društvo podpira ali odkloni. Z bratskim pozdravom, John Kosancec’, blag. društva št. 106 JSKJ. i h Ječi j Ur sta Se ni Ži'1 Evelelh, Minn. Vsi člani i*1 članice društva št. 25 JSKJ so tem potom vljudno vabljeni, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 25. junija v navadnem prostoru in se bo priče- Moon Run, Pa. Tem potom vabim članstvo društva sv. Frančiška, št. 99 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija. Na omenjeni seji se bo vršilo glasovanje glede gradnje jednotinega doma. Kot znano, morejo glasovati samo tisti člani, ki so na seji navzoči. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 99 J. S. K. Jednote: Frank Podmilšak, tajnik. Johnstown, Po. NAZNANILO IN ZAHVALA. —Potrtih src naznanjamo ža-ostno vest, da je nagloma preminila ljubljena soproga, hčerka in sestra Angela Pristovv-Rovanšek. Pokojnica je bila rojena 13. maja 1907 v Franklin, Pa., umrla pa je 17. maja 1933, torej je bila ob času smrti stara šele 26 let in štiri dni. Pogreb se je vršil 20. maja s peto sv. mašo zadušnico. Pokojnica je spadala k društvu National Star, št. 213 JSKJ, k društvu št. 254 SNPJ in k društvu št. 187 KSKJ. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in nas tolažili v tem času naše velike' žalosti. Lepa hvala Rev. B. Snoju, Rev. Ambrožiču in Rev. Svete za vso tolažbo in za lepe pogrebne obrede. Dalje se zahvalimo Mrs. Annie Chunta, Mr. Jos. Korošec in Miss Mary Chesnik iz Vandling, Pa., Mrs. Mary Pristavec in sinu Williamu iz Browndale* Pa., Mrs. Frances Branzel in sinoma Fredu in Edwardu iz Wilkinsburga, Pa., in Miss Mary Pristow iz Wash-ingtona, D. C., za ves njih trud in tolažbo. Hvala lepa Mrs. Anna Ka-meen in družini in Mr. in Mrs. Frank Turšič za darovane maše zadušnice. Hvala društvu National Star št. 213 JSKJ, društvu Krščanskih mater, društvu sv. Štefana, št. 187 KSKJ, društvu št. 254 SNPJ in društvu Friendly City, št. 684 za lepe vence. Istotako naj bo izrečena zahvala za krasne vence sledečim: Mrs. Johanna De- bevc, Mr. in Mrs. Matt Pristow, Harveys Employees, Mr. in Mrs. John Jacoby Sr., Mr. John Mayko, Mr. Sam Silverman, C. A. Young Co., Thrift Cash & Carry, Mr. in Mrs. Gašper Petrovčič, Mrs. Mollie Tagler, Mrs. Mary Korošec, Mr. in Mrs. Mike Rovanšek Sr. in družina, Mrs. F. Požun, Mr. in Mrs. Anton Turšič, Mr. in Mrs. Louis Rovanšek in družina, Mr. Vid Rovanšek, Mr. in Mrs. Frank Svete in Mrs. Thomas in družina. • Prav lepa hvala pevskemu dr> :velJ »lik lot ;ov ) leti p >to: lej 'es ioc Pa tc. \ o j; 1) Salida, Colo. NAZNANILO IN ZAHVALA. —Žalostnih src naznanjamo, da nam je nemila smrt pobrala ljubljeno soprogo oziroma mater Skupna potovanja priredimo v prihodnjih treh mesecih Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. 5 “Glas Naroda” J 216 West 18th St., New York, N. Y. «► »HWWWWVMttVWWHWHW« 4