Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 23.
V	Ljubljani, dne 5. junija 1897.
Letnik II.
„SlovenBkl List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista11 v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanice se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Konec zasedanju I
Zaprla se je zadnjo sredo zloglasna mena-žerija na Dunaju. Ministerski predsednik grof Badeni je v kratkih besedah zatvoril državni zbor in napravil konec dvanajsti sesiji. Zaprl je pa tudi sapo kričavi levici, ki obstaja iz razdirajočih življev. Za blagor naroda ne more delati ta levica, ker nima srca na pravem mestu. Italijani je imajo v Rimu, nemški nacijonalci v Be-rolinu, socijalni demokratje v francoski revoluciji, nemški liberalci in Židje pa v svojih žepih. Vsi ti ljudje nekaj mesecev vsaj pod pečatom poslanske imunitete ne bodo prodajali svojih glupostij. Avstrijski narodi pa imajo na dvanajsto zasedanje državnega zbora le tužen spomin.
Dvanajsti med aposteljni je bil Judež. Končal je s tem, da si je zadrgnil vrat! Tudi v dvanajstem zasedanju državnega zbora, preden je bilo zadrgnjeno, je padla beseda „Judež.“ Poslanec Wolf je z Judežem ozmerjal dr. Eben-hocha in njegove katoliške tovariše, ker niso hoteli držati z obstrukcijonisti, ampak so bili za pozitivno delo v zbornici. Res, grozna pre drznost! Odkar obstoja Avstrija, še niso pokazali Nemci toliko podlosti svojega grdega značaja, toliko v kri vlite krivicoljubnosti in želja po teptanju slovanskih pravic, kakor v zadnjem zasedanju. Ne zgražamo se pa toliko nad besnenjem nemško-liberalnih in nacijonalnih poslancev, ker vemo, da je bilo vse to le umetno narejeno za posebne namene. Čudimo se le za-tuljenosti nemškega ljudstva, ki se je dalo v komedijo vlačiti kakor dresiran medved. Dal se je razburjati za malenkostno narodno, in samo po sebi pravično stvar, tisti „ praktično misleči" narod, ki govori vedno le o gospodarskem delu in napredku nemške pridnosti, ki ve, da je čas
zlato; ta narod je mirno pustil svoje poslance, da so tri mesece tulili in — nič delali. Ta narod je zadovoljen, da so poslanci vtaknili v žep vsak jeden tisočak kot plačilo za raztrgana grla, ko niso storili v zbornici vsi skupaj niti toliko, kar bi bilo vredno groša.
Zgražamo se pa najbolj, da imajo ti nemški kričači še pogum, zmerjati druge, ki so hoteli kaj delati, z Judeži, ko ta priimek sami popolnoma zaslužijo. Prodali so čast Avstrije, dostojnost parlamenta in čas, katerega bi bili po vesti dolžni porabiti v blagor avstrijskih narodov — prodali za nasičenje svoje nemške nestrpnosti. In v družbi teh junakov smo gledali tudi dva kranjska kavalirja: grofa AuerŠperga in barona Sch\vegelna. Po pravici piše „Sudsteirische Post“, da se to ne spodobi resnemu možu, ka-koršen hoče biti Schwegel, če vleče plačo kot dvanajstkratni upravni svštnik in še poslanske desetake, pa ga ni sram uganjati na Dunaju komedijo v škodo naroda. Ako bi bil Sch\vegelnu res pri srcu blagor ljudstva in njegov gospodarski napredek, davno bi bil že moral dati slovo druhali, ki ta napredek zadržuje.
In s tem Schwegelnor. se hoče vezati dr. Tavčar, če ne v narodnih, pa vsaj v gospodarskih ozirih! Pokazala je nemško-liberalna klika na Dunaju, kaj so ji mar gospodarski oziri glede ubogega ljudstva. Pod nemštvom razume klika nemško hegemonijo iti pod liberalnostjo svoj žep. Drugih ozirov ne pozna, in če jih spozna, deluje zoper nje z vsemi močmi.
Dvanajsto zasedanje državnega zbora je dokazalo, da je zveza Slovanov z liberalnimi Nemci sploh nemogoča, in da tudi gospodarska in kakoršnakoli zveza med „Narodovci“ in Nemci v kranjskem deželnem zboru in odboru ni druzega, kakor sleparjenje našega ljudstva, sklenjena zato, da morejo nekateri polniti si
mošnjice in hoditi po koncu, ko se gospodarski sesa in narodno uničuje slovenski narod na Kranjskem.
Kmečke zadruge.
Kmet je največji revež. Dela od zgodnjega jutra do pozne noči, slabo se hrani, a vender leze v dolgove. Sovražnikov ima brez števila. Toča, moča, suša, slana, črv itd. mu jemljo sad njegovega truda, potem pride plačevanje davkov in dot ter nizke cene pridelkov, ki ne morejo konkurirati z onimi iz drugih dežel in drugih delov sveta. Vrh tega kapitalizem koplje kmetijstvu grob.
Neizogibna je grozna kriza, ako se kaj kmalu ne dobi jako uspešno sredstvo v njeno odvrnitev. Na taka sredstva kmet sam ne more misliti, ker je premalo izobražen in premalo utegne delati načrte. Dolžnost ima država, da mu priskoči na pomoč in ga reši pogina, dokler je še čas. To se mora zgoditi s tem, da se vzbuja v kmetih čut vzajemnosti in skupne podjetnosti, medsebojnega poučevanja ter stanovske samozavesti, pred vsem pa jih je varovati, da ne bodo še nadalje bredli v dolgove. Doslej je država za kmeta, ki je glavni temelj njenemu obstanku, veliko premalo storila. Če je tudi prišla v državnem zboru na mize poslancem kaka predloga, ki bi služila v prospeh kmetijstvu, zaspala je v odseku ali pa že poprej, ker vlada sploh ni kazala prav resne volje. Židje in kapitalisti so imeli vedno preveč odločilno besedo v parlamentu.
Tako se je slabo godilo tudi zakonskemu načrtu o kmečkih zadrugah. Že dne 10. oktobra 1893 je vlada predložila načrt tega zakona zbornici. Do novembra 1896. leta ga je mencal odsek za kmetijstvo. Letos ga je z novim zasedanjem vlada zopet predložila zboru, da se
V	vojaškem arhivu.
Dobil sem ukaz, prerehtati ves stari popir-nati materijal, ki je ležal v arhivu našega polka, in izločiti vse personalne dokumente in tudi vse ono, kar bi utegnilo biti važno za polkovno zgodovino, vse drugo pa prodati v erarski prid „zu Gunsten des Aerars,“ kakor se leposlovno izražajo. Dva meseca sem tičal v arhivu. Zblazneti bi bil mogel, da sem vestno pogledal v vsak sešit in zveženj, ker tega prašnega, suhoparnega gradiva je bilo mnogo. Naš polk je dobil pred štiridesetimi leti, ko je bil razdrt stari grena-dirski polk, računsko in evidenčno zastopstvo tega polka, in zato smo imeli v arhivu toliko gradiva. Plavajoč po popirnatem morju, jezil sem se sprva nad onimi, ki so zaplodili na svet toliko neumnega pisarenja, kmalu pa sem se navadil brskanja po prašnih aktih, ker sem naletel časih tudi na kaj zanimivega Poleg ukazov grozovitega Hajnava — v onih ukazih, ki so prišli na polke, ni bilo nič drakonskega — po leg dolgih pohodnih črtežev, ki so prevajali posamezne oddelke iz Italije na Ogersko in obratno
—	svojo rojstveno vas, ki je do 1866. leta pogostila nebroj vojakov, sem našel v teh črtežih večkrat označeno kot nočno postojanko — jeli so me zanimati tudi personalni listi. Treba vedeti, da ima vsak vojak svoj poseben personalni list, v katerem je poleg njegovega imena
načrtano vse, kar se tiče njegove visoke osebnosti.
Preobračajoč personalne liste, naletel sem nekega dne na ime, pri katerem sem se ustavil. Zatrepetalo mi je srce, ko sem bral domovinstvo tega imena. Bil je to personalni list mojega bratranca Janeza, Moj bratranec je moral v začetku druge polovice našega stoletja k vojakom, kjer je našel smrt, predno je doslužil svojih osem let: utonil je v Taljamentu na Laškem. Vedoma sem videl bratranca samo takrat, ko se je od-hajaje poslavljal pri svoji teti, moji materi. Meni je dal takrat les*nega konja! Kako čudno se prepletajo v naši duši predstave, kak ogromen učinek pričini v naši domišljavosti takšen lesen konj, oh, in koliko je materijalizma že v mladem človeku! Iz tistih otroških let tečeta v meni vzporedno dva pojma kakor dve konkurenčni železniški progi: oni o bratrancu, in oni o njegovem lesenem konju: oba sta globoko zadelana v'meglo. Če se pojavi jeden na površju mojega spomina, prikaže se poleg njega brž tudi drugi. Da je imel bratranec zlato dušo, to sem vedel, ker sedela je ta zlata duša mnogo let na nje govem konju, a popolnoma temna mi je bila njegova vnanjost. In v to temo je posvetila zdajci luč našega arhiva, ker v personalnem listu sem videl Janeza kar najnatančneje opisanega, tako da sem si ga lahko živo predstavil. Čital pa sem v onem listu pod bratrančevim imenom
ta le opis: lasje kostanjeve barve, oči rjave, nos v proporciji, usta v proporciji, obradek v pro-porciji, obutalo 13. velikosti i t. d. Bog ve, sem dejal, s čim so bila bratrančeva usta v proporciji, ali z drugimi deli obraza, ali s pičlo vojaško hrano, ali s trdimi skorjami slovenskih gor ! In trikrat sem bil vesel takrat, ko sem našel oni personalni list: prvič zato, ker mi je tako živo priklical v spomin prijatelja mladih let in dobrega človeka, drugič, ker sem čital korenit opis Janezove postave in sem koj tedaj sklenil, da ga kdaj objavim, ker se mi je zdelo, da se iz njega lahko pouči razsoden slovenski pisatelj, kako naj primerno obriše vnanjost svojega junaka, in tretjič sem bil vesel zato, ker ni bilo nič neprimernega na Janezu in ker se je postavljal in ponašal z majhno nogo, kar je tudi imenitno.
Živi človek, ki ni nikdar maral za slike in jih ni nikdar iskal. Pripetilo se je tistemu človeku nekoč, da je moral zarad priličja s prijateljem v galerijo slik. Dolgo se je zaspano ogledava! ; nobenega prizora, nobenega portreta ni hotel pobliže presmotreti; vse se mu je zdelo nič: zmazki in potrata časa. A zdajci je stal pred sliko, ki ga je začela zanimati ; predstavljala je navadni prizor družinskega življenja: rdečelično dekle naliva čaj ostali družini in to dekle je skoraj podobno nekemu drugemu živemu dekletu, za katero se je bilo nekoč baš tako pri
spremenjen in dopolnjen zopet vrne v odsek, kateri je dobil za načelnika slovenskega poslanca g. Povšeta. Upanje imamo, da se bode vsaj zdaj nekaj storilo, in da se napravi v jeseni zakon o ustanovitvi kmečkih zadrug, katere bi bile kmetu, kakor se sodi, v veliko korist.
Nekaj jednacega imajo že na Francoskem, Nemškem, Ruskem, v Belgiji in Švici, da se kmetje lože branijo preteči nevarnosti s skupnimi močmi.
Primerno se nam tedaj zdi, da nekoliko pojasnimo, kako se mislijo po predloženem vladinem načrtu osnovati kmečke zadruge. Kmetovalci in njih prijatelji naj to zadevo premišljujejo ter dajo svojim poslancem potrebna navodila, da se bodo uvaževale tudi težnje naših kmetov na pristojnem mestu.
Vsak sodni okraj bode imel praviloma svojo okrajno kmečko zadrugo in vsaka dežela svojo deželno kmečko zadrugo.
Nadzorstvo nad zadrugami bodo imela politična oblastva in v zadnji instanci poljedelski minister.
Vživale bodo zadruge razne olajšave: pri plačevanju davkov, oproščenje pristojbin in kolkov pri lastninskih izpremembah, itd.
Vsak posestnik, ki ima kaj sveta v dotičnem sodnem okraju, bode moral biti član okrajne kmečke zadruge, kajti zadruge bodo prisilne. Kdor je posestnik v več sodnih okrajih, je povsod tudi zadružan. In vsi člani okrajnih zadrug so tudi člani deželnih zadrug. Prepusti pa lahko posestnik zadružne pravice in dolžnosti najemniku, a on ostane član zadruge in plačuje zadružne doneske.
Zadruge imajo svoje shode ter vsi zadru-žani na shodih in pri volitvah v odseke volilno pravico.
Kmečke zadruge bodo imele zelo obširen delokrog. Glavni njih namen je, da se pridelki skupno prodajajo in, kar se potrebuje za kmetovanje, skupno kupuje. Zadruge bodo tedaj napravljale svoja skladišča, v katerih se bodo shranjevali za prodajo odločeni kmetijski pridelki zadružanov. Te pridelke bodo zadruge prodajale po ukazu in na račun zadružanov, kamor bode najbolj kazalo, zlasti pa za preskrbovanje vojske. Kmet potrebuje dandanes kmetijskih strojev, a kupovati jih vsak ne more sam; to bodo storile zadruge, a nabavljale jih bodo tako, da bodo stroje lahko rabili vsi zadružani. Utemeljevale in pospeševale se bodo posebej tudi pridobitne in gospodarske zadruge za napravo klavnic, pe-karnic in drugih podjetij, v katerih dobe kmetijski pridelki primerno porabo in se spravijo boljše v denar. Zadruge bodo podpirale obstoječe hranilnice in napravljale nove, zlasti Raiffeisenske, da dobe kmetje več osebnega kredita, kakor tudi
kredita na izdelke in pridelke, oddane v zadružna skladišča. Na roko pojdejo zadruge vsem, ki se pečajo s kmetovanjem, ko se bodo hoteli zavarovati za življenje, za slučaj bolezni, nezgode, oslabljenja ali za starost, dalje zoper ogenj, točo, ali da se bode zavarovala živina. Pospeševale bodo zadruge pouk o kmetijskih, zadevah z na-pravljanjem kmetijskih zborov in predavanj po posameznih vaseh. Pomagale bodo zadružanom dobivati delavcev in narejati ž njimi pogodbe ter sploh jim bodo stale na strani v pravnih zadevah s svojimi zastopniki. Tudi zadruga sama bode lahko ustanavljala razna podjetja, ki bodo kaj nesla in koristila celemu okraju.
Za plačevanje zadružnih doneskov se naredi naklada na državni zemljiški davek. Davkarije odpošljejo nabrane svote zadrugam.
Dobiček, katerega bodo napravile zadruge, se ne bo smel razdeliti med posamezne člane, ampak deželni zakon določi, kako se porabi dobiček v reservni zaklad in sploh v korist zadruge.
Velika, v nekaterih ozirih prevelika oblast se odločuje glede zadrug deželnim oblastvom. Ta določajo, kje naj se osnujejo zadruge, če tudi po posameznih občinah župnijah itd., dalje, ali naj se združi več sodnih okrajev v jedno zadrugo, če se smejo siliti v zadrugo lastniki velikih gozdov, katerim bi ta zadruga toliko ne koristila, itd.
Deželni odbori določijo tudi, kako se vrši volitev v odseke, in ti bodo izražali svoje mnenje, če se potrdijo zadružni štatuti.
Jedna točka v novem zakonskem načrtu se pa nam zdi glede slovenske narodnosti silno nevarna, in to je paragraf 20. Ko se dosedanji deželni kulturni sveti spremene v deželne zadruge, v slučaju da ima dežela kulturni svet, ki je ločen po narodnostih v oddelke (sekcije), se napravi toliko deželnih zadrug, kolikor ima svčt oddelkov. Tudi okrajne zadruge se pridružijo v onih deželah, kjer imajo deželni kulturni svet, tisti deželni zadrugi, pod katero spadajo z ozirom na narodnost. Da bi se napravile pa tudi v deželah, kjer nij deželnih kulturnih svetov, po narodnosti ločene deželne in okrajne zadruge, o tem zakonski načrt nič nočevedeti. Tu se vidi, da vladi ni prav nič mar narodna jednako-pravnost. Čehov se boji in zato jim zavaruje pod pretvezo deželnega kulturnega sveta, katerega na Češkem imajo, narodne pravice v kmečkih zadrugah. Slovencev se pa vlada nič ne boji in tedaj se ji ni zdelo vredno, da bi se bila v zakonskem načrtu ozirala na resolucijo g. poslanca Po všeta, ki je v večjezičnih deželah sploh nasvetoval narodnostno ločene kmečke zadruge. Izročeni bi bili tedaj po vladnem načrtu Slovenci (zu-
naj Kranjske), ker tu nij deželnih kulturnih svetov, v popolno oblast narodno nasprotnim deželnim zastopom. Ves svoj velikanski vpliv na kmečke zadruge bi zagrizeni Nemci in Lahoni zlorabili le v to, da bi brž iznarodili Slovence. Pokazali so ti ljudje z obstrukcijo na Dunaju, da jim je zagotovljenje nemške hegemonije vse, delo za gospodarski napredek narodov pa prazen nič. Kako bi n. pr. ponemčeval dr. Lemisch na Koroškem, ako bi on s tovariši dobil zadruge v svojo pest, si lahko mislimo. Tedaj slovenski poslanci, pozor! Ne bilo bi napačno, ako bi sklicali poslanci sedaj, ko so prišli na počitnice, kmalu v Ljubljano shod slovenskih kmetovalcev in bi se posvetovali, kaj bi bilo storiti glede zadrug. Koristen bi bil tak shod kmetom, da bi zvedeli, kaj vlada namerava s kmečkimi zadrugami, koristen poslancem, da bi ne bili brez podatkov, kadar pride stvar na vrsto v zbornici, in koristen tudi slovenskemu narodu, ker bi bil shod javen protest proti krivicam, katere nam hoče prinesti zakon v narodnem oziru. Prepričani smo, da naši kmetje zahtevajo le gmotnega zboljšanja svojega bednega stanja, a narodno prodati da se ne dajo nikdar več!
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. junija. (Javna predavanja.) „Edinostiu poroča g. Fr. Gosti o javnih vseučiliških predavanjih, ki so se uvela lani za preprosti narod na Dunaju. Predavanja obsegajo posamična poglavja iz različnih ved-nostnih strok, ter so bila vsa izredno dobro obiskana ob ustopnini 50 kr. za ves kurz; kurzi trajajo 1.) od oktobra do božiča; 2.) od novega leta do velike noči; 3.) od velike noči do julija. Tudi „Wiener Volksbildungsverein11 prireja brezplačna predavanja ob nedeljah in praznikih po vseh okrajih. Izvestno je to mogočen pripomoček v razširjenje prosvete. Poročevalec meni, naj bi se tudi pri nas zopet poskusilo z javnimi predavanji v Ljubljani na korist družbe sv. Cirila in Metoda, in sicer vsako nedeljo v Sokolski telovadnici, ki bi se, kakor poročevalec meni, gotovo dobila v ta namen brezplačno. Naši rodoljubni profesorji bi bili poklicani v prvi vrsti, da omogočijo in uresničijo to idejo; podpirali bi jih odvetniki, zdravniki, duhovniki, učitelji itd. V tej ideji bi se lahko složili pristaši najrazličnejših političnih strank, — k e r bi morala biti zabranjena že v naprej vsaka strankarska uporaba predavanj — ter tako delovali vzajemno v prospeh in omiko svojega naroda, v delu, ki je toli potrebno, a se žal toli zanemarja. Res koristno bi bilo, da se želje g. Gostla skoro uresničijo. Le nekaj bi bilo
čaju ogrelo njegovo srce. Ta slika mu je ugajala, dolgo se’ ni mogel ločiti in stoj6 pred njo povedal je celo povest sam sebi. In ko se je ločil in stopil k prihodnji sliki, našel je tudi že v tej življenje in božjo stvaritev, in ugajala mu je tudi ta in tako po vrsti večinoma vse. Od tistega dne je postal prijatelj podobnih galerij. Tako nekako se je godilo meni, odkar sem našel v personalnih listih naslikanega bratranca; rad sem začel hoditi v arhiv in rad sem stikal po tistih listih iskaje znancev, to je znanih imen slovenskih. Dosti sem našel grenadirjev-rojakov. Nekateri so bili rojeni še v preteklem stoletju, drugi v začetku sedanjega stoletja, moj bratranec je bil med najmlajšimi. Ta je dosegel kak višji čin in kako odlikovanje, drug se iz prahu ni mogel dvigniti, marsikdo je umrl pri vojakih, padel na ogerskih ali laških bojiščih, in dosti je bilo tudi takih, ki so, častno dosluživši svojih štirinajst ali osem let, smeli povrniti se domov. In moja domišljivost, pripletavši skušnje lastnega življenja, polotila se je kmalu tega starega, orumenelega materijala, v katerem je bil opisan drug materijal, nekdaj poln življenja, krasote, sile in slave, in snovale so se v duši povesti o starih grenadirjih-rojakih,
Dlje časa sem gledal tudi v debele kazenske protokole, katerih je bila cela skladovnica. Po njih je vel ostri, okrutni duh starih časov, batin in barbarstva, katerih nekateri prehvaliti
ne morejo. Stikal sem po njih, no bratranca — Bog mu daj večno luč — v njih nisem našel. Moj Bog, kako je morala biti takrat, ko so se polnili ti protokoli, še razvita obrt in kupčija s španskimi šibami! Ko bi bil hotel sešteti vse batine, ki so bile zabeležene samo v jednem onih protokolov, potreboval bi bil ves dan. Spominjam se, da je glasom onih papirnatih velikanov do največjega števila palic popel se neki Vagner, ki jih je prejel za časa svojega službovanja 1715 resničnih in točnih. Imel je dosti tekmovalcev, ali prekosil ga ni nihče. Le neki Italijan se lahko ponaša, da bi bil dosegel Vagnerjevo število, da ga niso poprej za kazen kot nevredneža izobčili iz naše vojske.
Čas mi je začel hitro potekati v arhivu; listine so mi odkrivale dan za dnem nove prizore. Solnce je stalo toplo in njega žarki so sijali cele dopoldneve skozi odprto okno veselo na moje akte, v kojih je bilo zakopanega toliko življenja in toliko bede. Popoldne je vročina pritisnila na streho konjskega hleva, ki je stal pod menoj na drugi strani dvorišča, in takrat so pripeljali vojaki češkega dragonskega polka svoje konje iz hlevov v senco prav pod okno našega arhiva. In mlado, bujno življenje je vrelo po dvorišču; tovariš je odkrival tovarišu svoje muke in radosti, brenčale so ostroge, rožljale sablje, konj se je igral s tovarišem-vojakom ali s tovarišem-konjem, pesmi o lepi domovini češki, o vo-
jaškem stanu, o narodu slovanskem, o Naninki, o Mafenki razlegale so se med visokimi stenami našega dvorišča.
Neko popoldne naletel sem v kotu arhiva na kopico višnjevkastih listov v velikosti stotakov, povezanih v majhne snopiče; vsi ti snopiči so bili zopet trdo zvezani v debelikast snop. Za prevezo je bila zataknjena papirnata tablica in na njej je stalo z debelim podčrtkom pisano: Mrtvaški listi začasne budapeštanske vojaške bolnice iz 1849. leta.
Odpiral sem snopiče in list za listom sem čital. To so bili nadglavni listki, kakoršni so v vojaških bolnicah prilepljeni na leseno črno tablico, ki se nahaja na steni nad vsako posteljo. Začasna budapeštanska vojaška bolnica oddala je, izpraznivši se po končani vojni, vse svoje listine grenadirskemu polku. Na listkih je napisano ime bolnika, njega vojaška pristojnost, domovinstvo, veroizpovedanje, starost, obleka in orožje, dalje kdaj in s kako boleznijo je prišel v bolnico in kako jo je zapustil, ali živ ali mrtev. V vojskinih časih nadomeščajo ti listki pri umrlih mrtvaške liste. Evo vam nekaj junakov, kakor imajo po vrsti svoj borni spomenik v arhivu našega pulka.
Prvi je Sava Rusak, varaždinsko-sveto-jurskega polka. Tako oslabljenega so ga prinesli v bolnico, da je samo svoje ime mogel imeno-
pripomniti: predavanja bi morala biti brezplačna in še tedaj bi bilo prav težko vzbuditi zanje pravega zanimanja. Vsaj pozna n. pr. vsak zanimanje lepe večine ljubljanskih obrtnikov za javne stvari. Ob brezplačni vstopnini bi tvorili vsaj hvaležno in redno občinstvo naši zavedni delavci. Na vsak način bi bilo treba skoro pričeti delo v ta namen. Ako bi ne dal dvorane „Sokor, tedaj naj bi jo dala naša Čitalnica, katera se gotovo ne bode branila, da bi v dvorani se razvijalo še kako drugo narodno delo, nego po zimi ples, po letu pa — pajčevine. Prijatelji „Slovenskega Lista“ si gotovo resno želite pravega narodnega dela. Dajmo najprej pričeti skupno pri narodno-izobraževalnem delu! Sedaj se res zelo zanimajo Slovenci v Ljubljani za novo gospodinjsko šolo. Ko se ta ustanovi, pričnimo z javnimi predavanji, ustanovimo ljudsko knjižnico v Ljubljani in pa zvezo slovenskih čitalnic ter ljudskih knjižnic. Ta zveza bi bila velikega pomena, da nam čitalnice po deželi ne zamro. Kdor je pravi narodnjak, izobražuj svoje ljudstvo!
Iz delavskih krogov. (Žid dr. Ellen bogen v Ljubljani.) Socijalna demokracija v Ljubljani je izrabila vsa svoja sredstva, ne da bi dosegla svojih namenov. Sedaj si je poiskala novih sredstev, ki jo pa bodo v slovenski Ljubljani le še bolj pokopala. Ker med seboj nima mož, ki bi z vspehom mogli po Ljubljani širiti socijalno demokratični nauk, kliče v Ljubljano čifute, ki so celo tako predrzni, da hote govoriti o slovenskih razmerah. Tak predrzen Žid se je mudil v Ljubljani preteklo nedeljo v osebi dr. Ellenbogna ter je železničarjem propovedoval to, kar ga najbolj boli — o razpustu socijalno-de-mokratičnih železničarskih društev. Mož se je . pri teh društvih ob krvavo zasluženih delavskih krajcarjih pridno redil ter je samo za pregledovanje vsake strani „Eisenbahnerja“ zaračunil 25 gld.! Dunajski Žid je govoril o g. dr. Kreku in o nSlovanski^krščanski narodni zvezi" ter očital ji, da ne skrbi za ljudstvo, ko je vender vedel, da socijalni demokratje onemogočujejo v družbi z nemškimi liberalci državnozborske razprave in da je iz vrst krščanskih socijalistov prišlo že lepo število koristnih predlogov, od socijalno-demokratične stranke pa nobeden. Tajil je, da bi bili v Ljubljani socijalni demokratje sploh kdaj govorili o darvinizmu. Ta tajitev je bila celo navzočemu Kristanu preveč. In tako je šlo dalje! Najbolj ga je srbelo, da je g. dr. Krek v svojem državnozborskem govoru omenjal, da je bil razpust socijalnodemokratičnih železničarskih organizacij potreben v korist javne varnosti in v korist države, kar je tudi res, ako se pomisli na možnost socijalnodemokratičnega štrajka v
vati in svoj polk. Kje je doma, kaj veruje, koliko je star, o tem molči njegov listek.
Drugi je Trakim Simeon iz Mogilevska na Ruskem, poslan iz daljne zemlje sem v smrt. Na dolenji strani listka je zapisano: Kastram-skova, ruska armija — torej vojnik Kostromskega pešpolka.
Tretji je Jožef Sepeši, polka avstrijskih Nikolajevih kirazirjev; končal je 7. sušca v sobi št. 1 za kolero. Prišedši v bolnico oddal je uro in pismo na svojo, ženo, kar je potrjeno na obratni strani listka.
Četrtega so pripeljali umirajočega v bolnico; na njegovem plašču je bilo napisano ime Doležal, po njegovih našitkih se je sodilo, da je kirazir polka kraljeviča pruskega.
Petega, Albina Vavrsikijeviča iz Čenstohova na Poljskem so prinesli mrtvega v bolnico, da bi bil pokopan.
Šesti je „Neznanec“; v noči 5. sušca so ga nezavestnega, pol mrtvega pripeljali z dru gimi'ranjenci z bojišča pri Kapolni; umrl je še tisto noč. Na sebi je imel topničarsko suknjo z dvema odlikujočima trakovoma na ovratniku in z belimi gumbi, ogerske višnjeve hlače, bel oprsnik, — vse brez imena.
Sedmi je znan — Matija Petržila z Moravskega, pešpolka nadvojvode Karla; prinesli so ga 14. sušca, odvzeli mu obe nogi in umrl je 20. sušca.
Osmi je Šandor Jegeš, bojnik Košutov. Njegovo domovinstvo se ni zabeležilo; vročinska
slučaju vojne. Predlagal je, naj se izreče Kreku in krščansko-socijalnim poslancem nezaupnica. Torej Židje naj bodo sodniki našim poslancem!
Z Dolenjskega. 1. junija. „Ne zane marjajmo življenskih potreb zaradi jezikovnih!" je rekel Nemec dr. Lueger. Žalibog, da si večina njegovih sonarodnjakov ta lepi in resnični izrek v državnem zboru in izven njega tako bore malo k srcu jemlje. Ti prvaki ne privošče Slovanom jezikovne enakopravnosti, dasi je za obstanek države prepotrebna in s stališča pravice ob sebi umevna. Tem ljudem ne veljajo dokazi uma in prava, njim je na srcu samo vzdržanje starih krivic in tisočletno strašno tlačenje slovanskega rodu.
Kako malo imajo zlasti nemški liberalci strpljivosti do bližnjika! Nemški konservativci se še nekoliko družijo z drugimi nenemškimi življi, n. pr. s slovanskimi, in glasujo ž njimi proti nemškim liberalcem, dobro vedoč, da Slovanu po zakonih krščanske vere tudi gre pravica obstanka. Dunajski krščanski socijalisti se pa le preveč boje nacijonalcev. Prav je, da se ž njimi bojujejo proti Židom, a proti Slovanom naj so pravični.
Početkoma smo omenili življenske potrebe. Vsakemu človeku je namreč bolj ali manj prirojena težnja, da-si zboljšuje svoje gospodarske razmere in pogoje življenja. Ta nagon vodi človeka od zibeli do groba. Iz tega nagona izvira gospodarski napredek pri posameznih ljudeh in pri narodih.
Življenske potrebe pa niso samo telesne, nego tudi duševne, med katere pride zlasti potreba ohranjenja in razvitka narodu lastnih posebnostij, kar imenujemo narodni značaj, narodno mišljenje in narodno oliko. Baš to je ono, kar narod vzdržuje m razlikuje od drugih narodov, to je narodnost. Če hoče narod napredovati in se omikavati, mora se mu pustiti svoboden razvoj narodnosti.
Iz Gradca, 3. junija. (Demonstracije.) Odkar so začeli Nemci umetno prirejeni boj zoper jezikovne naredbe, so v prvi vrsti nestrpnih kričačev graški Nemci. Kot zvesti častilci junaškega Schonererja 30 priredili že več shodov pod različnimi firmami, da izražaja svojo nevoljo nad „vnebovpijočo“ krivico. Vsem na čelu so seveda mestni očetje, ki so poleg smešno pretiranega protesta tudi sklenili, da se graška mestna občina ne vdeleži bodoče leto o priliki cesarjeve petdesetletnice blagotvoriteljne razstave na Dunaju, ker je grof Badeni na čelu pripravljalnega odbora. Razstava bode zbog tega sklepa, katerega je rodil razžaljeni tevtonski ponos, neki silno trpela. Lokalno graško časopisje, pred vsem
izven Gradca maloznani „Grazer Tagblatt", je v hujskanju in rovanju res izborno izvežbano. Vsaka prilika je dobro došla, da planejo po Slovanih, in zlasti po Slovencih. Nedavno je trn kajšnji češki Sokol priredil javno telovadbo v Steinleldski pivarni, kar je bila v očeh graških prusofilov silna predrznost in nečuven napad na nemški Gradec. Da se maščujejo, so tako dolgo rovali proti gostilničarju, da je odpovedal Sokolom jako pripravne telovadne prostore. Pri taki splošni nestrpnosti napram vsemu, kar ni nemško, se ni čuditi, da ima mlajša generacija povsod prej svoje ideale nego v Avstrijk Prote-stovati zoper jezikovne naredbe, So se čutili poklicane tudi graški nemški akademiki. Ker jim rektor ni dovolil v avli zborovati in jim je nato napovedani javni shod policija prepovedala, zbrali so se v ponedeljek pri „Sandwirthu“, kjer so seveda soglasno sprejeli izjavo proti nared-bam, ki nosi vse znake nemške indolence. Došli policijski komisar je shod razpustil. Po neob-hodno potrebnem razgrajanju, katerega so se iz-vestno navzeli od svojih vzornikov Schonerer & Wolf, odšli so — 400 po številu — na vseučilišče, kjer so se demonstracije ponavljale. Od vseučilišča so korakali na tehniko, kjer so .zapeli Bismarkov slavospev. Klicev „Pfuj Badeni!", „Abzug Regierung!", „Hoch Bismark!" seveda ni manjkalo. Ko so hoteli še pred dvorcem demonstrovanje nadaljevati, jih je policija razgnala ; le za kratek spomin si je pridržala nekaj teh junakov. Komedija je bila s tem končana, mati Germanija je ponosna na svoje sinove, češke jezikovne naredbe pa baje še niso preklicane. Kakor vidite, g. urednik, hude nesreče to pot ni bilo; o naših razmerah pa bi dejali s Hamletom: „Es ist etwas faul im Staate Da-nemark!"	—an.
Politiški pregled.
»Učite se slovenski!" je rekel minister grof Gleispach, kakor so izvedeli „Narodni Listy“, italijanskim poslancem s Primorskega, ko so se prišli k njemu pritoževat, da se poslovenujejo uradi na Primorskem. Največja predrznost je, da si upajo italijanski poslanci s takimi pritožbami pred ministra, ko je obče znano, kako se po vseh primorskih uradih zatira slovanski jezik. Ako je Gleispach res dal tak odgovor, mu gre pohvala, katere še doslej nikdar ni zaslužil. Želeli bi le, da bi tudi minister Gautsch vsaj jedenkrat pokazal se naklonjenega Slovencem. Dejanja tega ministra glede slovenskih šol v Trstu, Gorici in na Koroškem so našim težnjam še vedno odločno sovražna.
bolezen ga je začasno nastanila v sobi štev. 19, zaspal je 8. sušca.
Deveti je Ludovik Čuhrzinski iz Ržesova v Galiciji, 22let star, katoličan, samec, po svojem zvanju dijak, korporal dragonskega polka cesarja Franca Jožefa. Prišel je v bolnico 2 sušca. Na obratni strani je zabeleženo, da je dal shraniti v blagajnico 27 gld. 40 kr. konv. velj. s prošnjo, da ga dostojno pokopljejo, ako umrje. Umrl je 10. sušca za kolero in zdolaj na listku sta po trdila dva podčastnika, da je bil za omenjeno svoto dostojno in javno pokopan.
Desetega so prinesli umirajočega v bolnico; na njegovih hlačah je bilo napisano imeStanik; beli gumbi, višnjevi našitki — najbrž Hardekov kirazir.
Enajsti je Mječislav Podolski; pripeljali so ga 27. malega srpana z drugimi ranjenci s kolodvora. Pristojen je bil najbrž k poljski legiji in bil je menda begun ruske vojske, kakor ugiblje listek. Umrl je 1. velikega srpana za strelnimi ranami.
Dvanajsti je Janoš Varga, zarad neposlušnosti na mestu ustreljen pri Keresturu.
Trinajsti je Peter Miščuk iz Grodijenska na Ruskem, 21 let star, pravoslavne vere, črevljar po zvanju, huzar ruskega Nikolajevega polka; umrl je 13. vinotoka zjutraj ob pol osmi uri za kolero. Jako okorna, a usmiljena roka napisala je na obratno stran listka, da je huzar umirajoč prosil, naj o njegovi smrti sporočč njegovi materi, katero prosi odpuščenja in gorke molitve.
In tako se je vrstil list za listom, kratko in suhoparno svedočeč ugaslo življenje.
Celo popoldne sem strmel v tiste liste: elementarna sila vojske in smrti ima mnogo privlačnega v sebi. Koliko požrtvovalnosti in junaštva in koliko nežnih čednostij, ljubezni in zvestobe slutil sem za priprostimi imeni, kojili ne imenuje nobena povest, ne opeva nobena pesem!
Ko sem dvignil proti* večeru trudno glavo, zadonela je na dvorišču pesem dragoncev:
Ne umru na slami,
Ja umru na poli;
A ked spadnu s kona,
Šavlenka zazvoni.
Pesem me je zvabila k oknu in v trši sklad je zravnala strune moje duše, koje so bile že razmehčale priče okrutne smrti. Koliko mladega življenja zahteva sedanji sestav človeške družbe, in vsem, ki poznajo človeško natoro, se zdi nemogoč kakšen drug sestav, ki bi zahteval manjših žrtev! In ko bi bil mogoč kakšen drug sestav, koliko bi trebalo proliti krvi, predno se utrdi in utelesi! Nam, ki stojimo sredi krutih sovražnikov, ki kujejo dan na dan novo, hudo orožje zoper nas, ne pristuje mehkužna solzivost, nego žilavost, požrtvovalnost in Vztrajnost! Kdo ve, kakšni časi se skrivajo za temnirh pregrinjalom bodočnosti!
In pozabivši tužnih majk, pogledal sem z veseljem na češke dragonce.	P—i.
»Proč s centralizmom!" kličejo Nemci. Ta se je preživel, ker je spravil v državnem zboru Nemce v manjšino. Tako pišejo isti nemški listi, ki so nekdaj s pomočjo centralizma delali krivice Slovanom. Ker so zdaj Slovani na krmilu, jim centralizem več ne ugaja in bi radi Avstrijo razdelili v take skupine, da bi v njih, razen v Galiciji in Dalmaciji, Nemci zopet absolutno vladali.
Nemci so silno pobiti, ker ae je zaprl državni zbor in ne morejo več kričati. Najbolj jih pa jezi razglasitev desnice, da parlamentarna komisija ostane v permanenci, da opazuje daljne politične dogodke in označuje v smislu sklenjenih načel svoje stališče. Tolažijo se Nemci le s tem, da na banketu govori Slovanov o je dinosti niso prihajali iz srca, in da se obroč vender razbije, ako bi se dala kako napraviti zdražba med Čehi in nemškimi konservativci.
Na Turškem se bode premirje za toliko časa podaljšalo, da se sklene popolnoma mir. Sedaj se vrše pogajanja med Grško in Turško v Carigradu in velevlasti posredujejo. Grki se vedno pritožujejo, da Turki prestopajo črto nevtralnega ozemlja. Boje se, da bi jih Turki nenadoma zopet napadli. Zastopniki grške in turške vojske so se sešli v Taraci v Tesaliji in so podpisali zapisnik o premirju.
Špansko. Kraljica je sprejela demisijo mi-nisterstva in je naročila maršalu Sagasti, da naj sestavi novo ministerstvo.
O	koncu državnega zbora.
Priimki „Lausbuben“ in „Schufte“ itd., s katerimi se je najbolj odlikoval posl. Pergelt, se ne bodo nekaj čaaa več razlegali po zbornici. Tajna tihota in temota bodeta zopet notri kraljevali, ker je Badeni zaklical poslancem: „Abzug!“ Nekaj so dosegli Nemci in socijalni demokrati: prvi, da so nakurili svoje ljudi proti Slovanom, drugi, da so povišali občno nezadovoljnost ljudstva, ker zbornica v treh mesecih ni prav nič storila. Nerazsodne cipe se rade lovijo na ta klej.
Ker naši poslanci niso mogli priti k besedi, so stavili pa pismeno nekoliko dobrih predlogov.
Med drugim je zadnji dan poslanec dr. Žitnik interpeloval ministra, zakaj je naborna komisija na Notranjskem izročila vojaške listke, tiskane v nemškem in laškem jeziku, ne pa v slovenskem.
Razprava o primorskih razmerah se ni končala, ker je bil zbor prej zaključen. Vspeh slovensko-hrvaških poslancev je v tej zadevi zelo majhen; posvetilo se je vendar nekoliko navzgor.
Vlada je predložila predlogo za naknadni kredit, v kateri se nahaja tudi svota 63.000 gld. kot draginjska potresna doklada za uradnike na na Kranjskem, in sicer za državne uradnike 46.000 gld. in za železniške uradnike in služabnike 17.000 gld.
Vsied sklepa krščansko-socijalnih poslancev je poslalo mnogo obrtnih nemških društev zbornici izjave proti obstrukciji, a nemški nacijonalci so jim to zamerili.
Zadnja seja je bila 2. junija. Med kriki levice in pritrjevanjem desnice je vitez Javorški prečital nastopno izjavo : „V imenu večine izjavljam : Mi in velika večina avstrijskih narodov smo trdno prepričani, da je v sedanjih razi erah, ki so se udomačile v zbornici, vsako vspešno parlamentarno delo nemogoče, in da je parlamentarizem sam v naj večji nevarnosti. Izjavljamo torej, da je prazno delo, ako formalno nadaljujemo seje. Izjavljamo, da popolnem vztra jamo pri temeljnih načelih, katera smo izrazili v načrtu adrese in ki slovejo; Priznanje zgo-govinsko - političnih pravic in avtonomije kraljevin in dežel, pravična izvršitev jednakoprav-nosti vseh narodov v državi, gojitev pravega verskega mišljenja in nravnosti ter plodno delo za gospodarsko in sccijalno povzdigo vseh slojev prebivalstva. Ako se izviše ta načela, zboljšale se bodo razmere v državi. Le z ozirom na sedanje parlamentarne odnošaje opustimo formalno sklepanje o načrtani adresi, katero so soglasno
sklenili vsi klubi desnice in katero hočemo sedaj in v prihodnjosti zastopati kot svoj program."
Nato je vstal minister&ki predsednik grof Badeni in prečital to le: „Imenom vlade živo ob-žalovaje konštatujem dejstvo, da je visoki zbor nici vsled dogodkov, ki so se nekaj časa vršili v teh prostorih, šiloma preprečeno po ustavi jej določeno delovanje, in zato so se obustavile razprave o javnih zadevah na način, ki škodi državnim koristim in nasprotuje jasnim določbam ustave.
Visoka zbornica gotovo uvidi, da je javno življenje v veliki nevarnosti, ako se nadaljujejo in trpe taki prizori, ki izpodkopavajo podlago parlamentarnih naprav. Državne koristi zahtevajo, da se temu naredi konec. Vlada, ki ima vedno pred očmi svoje naloge v zbornici in izven zbornice je prepričana, da postopa sedaj v soglasju z veliko večino zbornice. Zaveda pa se tudi svoje odgovornosti in dolžnosti, da na vsak način varuje državne koristi proti poskusom, da se zapreči parlamentarno delovanje.“
„Na najvišje povelje izjavim, da je dvanajsta doba državnozborskega zasedanja zaključena/
Poslanci so se naglo razšli.
Vprašanje je, če bodo v jeseni sklicani še ti poslanci v državni zbor, ali bodo prej nove volitve.
V	četrtek je cesar vsprejel podpredsednika drž. zbornice Abrahamoviča in Kramara. Obžaloval je, da zbornica ni pričela resnega dela na gospodarskem in socijalnem polju Potem je vsprejel načelnike klubov desnice: Javorškega, Palffyja .Kaizla, Dipaulija, Šušteršiča, Lupula, vsa-cega posebej. Izrazil je svoje veselje, da kato liški Nemci vstrajajo v večini. Parlamentarna komisija desnice proglasila se je permanentno, solidarno za vsak slučaj. Zvečer je bil skupen dine desnice. Vdeležilo se ga je 150 poslancev. Govorniki so naglašali vsi bratsko zvezo, ljubezen, solidarnost v boju za pravico nasproti nemškoliberalnemu šovinizmu.
Proti poslancu dr. Šušteršiču je cesar globoko obžaloval dogodke v zbornici, ki so ustavili važno zbornično delo. Izrazil je tudi željo, naj poslanci delajo na to, da se pomirijo duhovi. — Poslanca baronu Dipauliju, načelniku katoliške ljudske stranke, je pa cesar naznanil posebno veselje, da je njegova stranka, ki zastopa jedro nemškega naroda v alpskih deželah, vstopila v večino in v nji vstrajala. — Poslancu dr. Kaizlu je cesar omenil, da se mora sporazumljenje narodov pričeti na Češkem.
Izrekel je cesar tudi proti nekemu vseuči-liškemu profesorju posebno nezadovoljnost, ker je menil, da je podpisal protest proti jezikovnim naredbam. Iz tega se vidi, da cesar ne misli odjenjati.
Katoliška ljudska stranka je izdala oklic, ki silno preseda drugim nemškim strankam. V njem obsoja stranka obstrukcijo in se izreka za ravnopravnost vseh narodov na podlagi krščanske pravičnosti.
Domače novice.
Osebne vesti. G. Jurij Fajfar je imeno van avskultantom pri deželnem sodišču ljubljanskem. — Poročil se je g. nadučitelj Franc Slane z gospodično Alojzijo Koblarjevo iz Litije. — Dalje se je poročil g. Herman Debevec, trgovec na Razdrtem, z gdč. Kavčičevo. — Umrl je dne 1. junija č. g. Janez Kačar, župnik na Bohinjski Beli, star 34 let. — Umrla sta tudi gg. Josip Jekler, gostilničar na Bledu in dr. Deu v Postojni. — Pri sv. Ivanu v Sp. Dravogradu je umrl 791etni župnik g. Peter Vozu. — Hrvaški listi poročajo, da je v Petrovaradinu umrl opat in župnik Ilija Okrugid, pesniški veteran in ilirski bojevnik.
Občinski svet ljubljanski je imel dne 1. junija sejo. Omenjamo samo zanimivejših stvarij. „Matici Slovenski" se je dovolilo za prevažanje Kopitarjevih ostankov z Dunaja v Ljubljano 100 gld. podpore. Obč. svet. Senekovič je poročal o računskem sklepu mestne klavnice za
1.	1896. Dohodki so znašali ‘22.024 gld., stroški 12 636 gld., tedaj prebitek 9.388 gld. Obč. svet. Škrjanec je poročal v imenu policijskega odseka, naj bi se odpravilo krošnjarstvo po mestu, ter je predlagal, naj magistrat potrebno ukrene, da se ta prepoved svojedobno izvrši. S tem predlogom je policijski komisar g. Podgoršek splošno ustregel občinstvu. Krošnjarjenje kočevskih Nemcev in raznih Židov je že skrajno nadležno. Obč. svet. Go gola je poročal v imenu regulacijskega odseka o premoženju regulacijskega zaklada, katero znaša 670.000 gld. Od tega se je izplačalo za odkup hiš v regulacijske namene 380.546 gld, ostane še 289 454 gld. Sto svoto se bode torej ustvarila nova Ljubljana!
Gosp. Jožefa Turka je večina ljubljanskega občinskega sveta dne 1 junija izključila iz svoje srede, ker se ni udeležil štirih sej. G. Turk je stvar izročil svojemu zastopniku g. dr. Valentinu Krisperju. Govori se, da bodo na Turkovo mesto . Narodovci" kandidovali svojega šefa, urednika Malovrha.
„Slovenski Narod“ je včeraj prinesel drugi, spretno pisani članek zoper negativno delovanje socijalnih demokratov! Konštatujemo, da so ta veseli preobrat provzročili „višji oziri1*, ki presegajo Malovrhovo pamet in voljo.
Glas iz občinstva. Piše se nam: G. občinski svetnik Fr. Hribar opozarjal je nedavno g. župana na velike neudobnosti, ki jih imata trgovina in obrtništvo na sv. Petra cesti s tem, da se je cesta pri Mayerjevi hiši zaprla prometu z vozmi. Na pritožbo g. Fr. Hribarja se je sicer neugodno ogovorilo, nadejamo se pa, da se bode g. župan venderle oziral na oškodovane trgovce in obrtnike na sv. Petra cesti. Saj zaprti del ulic ni nič ožji, nego so ozke Dolge ulice pri posestvu g. Štruklja, in vender se ondi vozi. Kadar se bode zravnavala sv. Petra cesta, bode tako morala biti zopet zaprta.
Trgovski in obrtniški shod. V nedeljo dn6 30. maja sklical je g. Tuma v Ljubljani v Ferlinčevo gostilno trgovski in obrtniški shod, katerega je obiskalo nekaj obrtnikov, večinoma črevljarjev. Trgovcev nismo opazili. Predsednikom shoda je bil izvoljen g.Tuma, podpredsednikom g. Šturm in zapisnikarjem g. Jeloč ni k. K prvi točki: „položaj trgovcev in obrtnikov “ oglasil se je g. Tuma ter govoril sosebno o židovski konkurenciji, ki preti našemu obrtništvu. Da bi se v Ljubljani ne bila napravila židovska prodajalnica za črevlje, ti bila marsikaj lahko storila trgovska in obrtniška zbornica kranjska. Predsednik njen je pač obljubil obrtnikom pomoči, a prsta ni ganil — pač pa je za vso svojo družino precej naročil pri Židu črevlje v! Židov zastopnik sedaj leta po Ljubljani ter ponuja nižjim slojem črevlje na obroke. G. Šturm je na to omenil, da se bode dalo židovsko gibanje zajeziti sEfmo s skupno agitacijo obrtnikov. Obrtniki naj bodo pri volitvah edini, ter se naj ne udajajo sladkim besedam, pa bodo -• drugačen činitelj, nego so sedaj. Konfekcije naj vlada s postavo prepove! G. Turk je rekel, da je med obrtniki o volitvah premalo sloge. Sedaj se marsikdo pritožuje, pri volitvah je pa plesal, kakor so mu piskali. Govornik opominja na volitve v obrtno in trgovsko zbornico. Nekateri trgovci tudi škodujejo črevljarskemu obrtu, pa o tej konkurenci vse molči. G. Ban je dejal, da ima črevljarska zadruga precej članov, a shod je kaj maloštevilen. Morda nima g. predsednik pri članih dovolj vpliva. Usnjarjev tudi ni na shodu, kar je žalostno. Pri točki: „posamezni nasveti" predlaga g. Tuma nezaupnico predsedniku trgovske in obrtne zbornice g. Perdanu ter konstatuje, da se je nezaupnica vsprejela. Na to se je shod zaključil. Nam se zdi, da bi g. Tuma bolje storil, ko bi pred točo zvonil. Tudi bi shod imel večji vspeh, ko bi se ga bilo malo bolj nepristransko razglasilo. Nihče ne more verjeti, da je g. Tuma resno proti Židom, ko tolikokrat udari na soci-jalno-demokratični boben ter je s tem bobnom v roki pomagal tudi o volitvi kapitalistični Tavčarjevi strančici.
Gosp. dr. Josip Kušar se je ponesrečil. Padel'je pri Jerperci blizu Medvod s kolesa in si nekoliko prebil črepinjo.
Nemci zborujejo. »Der leitende Ausschuss der deutschen Partei in Krain" vabi ljublj. Nemce in Nemškutarje na občni shod nemške stranke v razgovor o političnem položaju in o jezikovnih naredbah za Češko in Moravsko. To je v teku zadnjih treh mesecev četrti shod nemške stranke, katera vsled Tavčar - Schwegljeve zveze zopet vstaja. Politični položaj je. opasen in Nemci se organizujejo! — Kaj pa Slovenci? — Slovenci imajo pa za prihodnjih 6 let mir, če ne bo prej volitev! Slovensko politično društvo, kateremu je načelnik dr. Tavčar, že dve leti ni zborovalo. Je li to slučaj, ali lahkomislenost, ali pa doslednost društvenega predsednika? Dr. Tavčar, zaveznik kranjskih Nemcev, ni pustil pri zadnjih občinskih volitvah ljubljanskih pisati v svojem listu, v »Slovenskem Narodu," proti kandidaturi iz nemških krogov, in posledica tega nečuvanega postopanja je bilo silno ogorčenje med Slovenci vseh barv, ter izstop ljubljanskega župana iz zvrševalnega odbora prej „narodne,“ zdaj ^Tavčar jeve" strančice, in iz upravnega odbora »Narodne tiskarne." Iz tega neovržljivega dejstva se da sklepati o dr. Tavčar ja trajni zvezi z Nemci, tako, da si ne upa sklicati shoda političnega Slovenskega društva. Dr. Tavčar, zaveznik Nemcev in zajedno načelnik slovenskega političnega društva, — to bi bilo presmešno, da ni prežalostno za vsacega zavednega Slovenca!
Nemško konstitucijonalno društvo za Kranjsko je na svojem ..Parteitagu" dne 4. ju nija vsprejelo resolucijo proti jezikovnim na-redbam proti sklepu ljubljanskega občinskega sveta, s katerim se jezikovne naredbe zahtevajo tudi za slovenske dežele in strašno resolucijo, s katero se protestuje, da so se nemški profesorji zadnji čas od slovenske strani tako »neopravičeno" napadali. ..Slovenski List", ki je v prvi vrsti provzročil to resolucijo, je storil s svojimi opravičenimi napadi le svojo narodno dolžnost ter bode tudi v bodoče na mestu, kadar bode treba okrcati stare in mlade ljubljanske Bismarkovce.
Ljubljanski nemški turnarčki so zopet pričeli plašiti po deželi s svojimi izleti. Pri tem so celo tako drzni, da nadlegujejo naše ljudstvo s svojimi nemškimi agitacijami. Prijatelj nam poroča, da je taka družba strašila v nedeljo v Domžalah, kjer je napojda nekaj mož, da so ji pri odhodu vlaka kričali »Hoch!"
O	ljubljanskih nemških dijakih in njihovih politikujočih skokih smo že večkrat tožili v našem listu. Nekje smo se zaradi tega zamerili, češ da natolcujemo nedolžne ovčice in g. prof Binderja. A potrjuje se nam od več stramj, da smo poročali resnico. Istina je tudi, da so ljub Ijanski realci na zadnjem izletu korakajoč skozi Tržič glasno prepevali „Die Wacht am lihem". Zadnji torek je pa prinesel tudi ..Slovenski Narod" poročilo, da nemški dijaki postajajo vedno bolj predrzni in da izzivajo v »Zvezdi" po svojem.germanskem nastopanju: s prusaškimi plavicami, s klici „heil6“ in drugimi neslanostmi, s katerimi dražijo mirno slovensko občinstvo. Ravnateljstvi menita, da je Nemcem vse dovoljeno. Dostavimo naj še, da nemške dijake že tudi posnemajo „plavičarji" iz „ Katoliške bu-kvarne".
C. kr. lokalna komisija v Ljubljani, ki se
po nemško imenuje „k. k. Steuer-Administration", dostavlja sicer tiskane nemško slovenske obrazce, s katerimi nalaga plačevanje dohodninskega davka, a izpolnjeni so obrazci tudi za Slovence zgol v nemščini. Kadar bodo začeli naši poslanci obstrukcijo, napravili bodo o tej zadevi, Nemec bi rekel „Vergewaltigung", lahko pet nujnih predlogov in zahtevali petnajst glasovanj po imenih.
Odvetniška zbornica — slovenska ? Letos so pri dopolnilnih volitvah v odvetniško zbornico kranjsko prvič zmagali Slovenci. Izvoljeni so gg.: dr. Munda, dr. Tavčar in dr. Krisper, v disciplinarni svet pa dr. Ahačič, dr. Majaron in dr. Štempihar.
Okrajni šolski svet v Postojini, ki je še nedavno razpisaval v ..Učiteljskem Tovarišu" službe na samonemškem jeziku, ima v poslednji številki »Učiteljskega Tovariša" slovenski oglas. Tako je prav! NaprejI
Poštna uprava je, kakor se nam poroča, na pošti tukajšnjega kolodvora vender le uvedla dvojezičen pečatnik Ali dobimo že kaj s kor o dvojezične poštne pečatnike tudi pri poštnih podružnicah v Ljubljani?
Slovenski krščanskosocialni delavci v Ljubljani so vložili prošnjo na občinski svet, naj se pri občinskih volitvah uvede 4. razred, ki naj bi odpošiljal v občinski svet zastopnike delavcev. Naj bi se vsaj ob SOletnici vladanja našega cesarja ugodilo opravičenim zahtevam delavcev, kakor žele delavci.
Oddajanje bikov. Kranjski deželni odbor bode oddal meseca junija 10 bikov plemenjakov muricodolske pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov. V prvi vrsti jih dobe občine, in ako bi se te ne oglasile, tudi zasebni živinorejci, Prošnje se vlagajo do 12. junija pri deželnem odboru.
Družba „sv. Cirila in Metoda*1 bode imela letošnjo veliko skupščino v prijazni Škofji Loki dne 5. augusta. — Učiteljem na svoji šoli v Trstu je vodstvo družbe imenovalo g. Mihaela Kosca, učitelja v Žabnici na Gorenjskem.
„Lega nazionale“ je imela glavno skupščino dne 30 maja v Roveredu na južnem Tirolskem. Zastopanih je bilo na skupščini 87 podružnic in 18 mestnih občin. Izrazili so skupščinarji željo, da naj se ustanovita v Trstu italijansko vse učilišče in učiteljišče, da se obvarujejo Italijani slovanskega poplava Prihodnje leto bode skupščina v Tržiču (Monfalcone). — Naši poslanci naj pa tirjajo slovensko vseučilišče v Ljubljani. To bi bilo nam nujno potrebno že iz tega ozira, ker je upati, da doma ne bodo slovenski vse-učiliščniki tako grozno padali v narodni indife-rentizem, kakor se godi na Dunaju. Popisala je te dni oni tužni pojav tržaška „Edinost“, katera gotovo ni razkrila svetu s slabim namenom za bodočnost osodepolne rane na našem telesu. Zadnji čas je, da stopijo vsi visokošolci na delo za narod!
Urednik »Učiteljskega Tovariša", g Jakob Dimnik, je postal tudi izdajatelj lista. Znabiti se bode ta list sedaj pomiril in nekoliko ponehal zbadati vero in njene oznanovalce. V interesu dobre vzgoje naše mladine morajo želeti ne le pravi duhovni, ampak tudi pravi učitelji, da si podasta roko učitelj in katehet in si nehata spodkopavati veljavo med ljudstvom in greniti življenje.
A. Praprotniku in M. Močniku se odkrijeta letos spominski plošči. Odkritje Praprotni-kove spominske plošče bode dn& 4. mal srpana; tudi odkritje Močnikove se bode vršilo na željo njegovih čestilcev v velikih počitnicah.
G. Valentin Vodnik, kamnosek v Ljubljani, izdelal je krasen kip Matere Božje. Naročili so ga Vižmarci.
Čehovinov spomenik. V Gorici (?) se postavi spomenik slovenskemu junaku baronu Čehovinu, ki se je mnogo odlikoval v vojnah na Laškem. Darov za spomenik se je doslej nabralo 2144 gld. 60 kr.; cesar je podaril 400 gld.
Stoletnica rojstva Friderika Barage, slovenskega misijonarja in	škofa	v	severni	Ameriki, bode na praznik sv.	Petra	in	Pavla.	0 tej
priliki se mu postavi spomenik v njegovi roj-stveni fari, v Doberniču na Dolenjskem.
Občini Rakek in	Žilce	sta vsled	ukaza
finančnega ministerstva	izločeni	iz logaškega,
oziroma loškega davčnega okraja in priklopljeni davčnemu uradu cerkniškemu.
Železniške stvari. Dne 7. junija 1897 vozi posebni brzovlak iz Trsta na Dunaj, prihod v Ljubljano ob 11. uri 40 minutah, odhod ob 11. uri 45 minutah po noči.
H6tel „Rinka“, katerega postavi konec Logarjeve doline v Savinskih planinah zadruga »Rinka", katere predsednik je g. dr. Juro Hra-šovec v Celju, bode otvorjen že prihodnje leto. To bode velika pridobitev za slovensko turi-stiko. in hvaležni bodo planinci možem, ki so tako hitro oživotvorili to idejo.
»Primorski List“ je izšel v novi, povečani obliki. Zadnji čas se krepko bori tudi za narodno načelo ter ni nič kaj priljubljen pri tako-zvanih laških »katoličanih". Pozdravljamo ga zlasti kot sobojevalca v protisemitskem boju.
„Da sem jaz ptičica kam bi zletela . . .“
imenuje se nova krasna slovenska skladba, katero je za mešani zbor priredil g. dr. Benjamin Ipavec ter jo poklonil pevskemu društvu »Ljubljana", da jo bode prvič zapela o priliki blagoslovljenja društvene zastave. Besede so mladega slovenskega pesiiika A Nikolajeva.
Krščanske starine v Celju. Tik mestne hranilnice nasproti kolodvoru so začeli te dni kopati temelj za novo poštno poslopje. Komaj
1	meter globoko so našli lep mozajik, sestavljen iz belih, rudečih, zelenih in temnih kamenčkov. Trdi se, da bi se bil odkril tlak v apsidi starokrščanske bazilike; tako je sklepati iz oblike. Ves polukrog — obrnjen proti izhodu — s premerom 13 metrov je pokrit ob periferiji 1 meter široko z drobnimi kamenčki, kateri predstavljajo več ali manj pravilne geometrične oblike. Go tovo zanimiva pa sta napisa, katera se nahajata skoraj ravno sredi polukroga. Prvi se lahko razločno bere in se glasi. »Justinianus dia-conus f. p. (t. j. fecit pedes) CXX". Nad in pod napisom je podoba goloba. Drugi napis je poškodovan; bere se le konec latinskega imena „ . . u s in črke f. p. CCXXXX". Nedavno so veščaki poskusili napraviti podobi omenjenih napisov, da bi potem mozajik vzdignili in ga kolikor mogoče zopet sestavili. Nekaj korakov v stran, v glavni ladiji, vidi se drug mozajik, kateri pa še ni popolnoma odkrit. Našlo se je tudi staro zidovje, o katerem se razno ugiblje, a ne da nič zanesljivega trditi. Morebiti nam prihodnji dnevi odkrijejo večje zanimivosti.
t Misijonar Jeram. Iz američanskega lista »Glas Naroda" posnamemo to-le: Carto, Cal., 4. maja. Danes po noči dospeli sel je prinesel poročilo smrti po vtopljenju Rev. P. J. Jerama v North Eel Iiiverju. Jeram je zapustil Eden Valley naselbino zjutraj v spremstvu necega Thomas Chasea in se hotel podati v Covelo gled6 neke kupčije z naselbino. Oba moža sta jezdila, ko sta kakih sedem milj od njih namenjenega prostora dospela do Eel Riverja, poskušala sta ga prebresti. Chase si je bil svest, da je River mogoče prebresti, Rev. Jeram pa je nasprotno izrazil nevarnost. Chase je šel -naprej in srečno dospel na drugo stran. Jeram mu je sledil. V sredi Riverja je bila videti le še glava njegovega konja. Najbrže je voda Jerama iz sedla privzdignila, ali pa je skušal poleg konja plavati. Prijel je konja za uzdo in se brzo bližal bregu; potem se je oprijel za vrbovo vejo in spustil uzdo konja. Ali vejica ni bila dovolj močna za težo in seje odtrgala; ali Jeram je pogumno plaval proti bregu; nekaj časa je spretno plaval, ali hkrati se skril v valovih, kakor bi ga bil krč prijel. Chase mu je hitel na pomoč v reko in bil le nekaj črevljev od prostora, kjer se je Jeram vtopil, a ne več prikazal na površino. Truplo do 5. maja niso našli in se boje, da ga je voda odnesla v jezero. Rev. Jeram je bil kakih 32 let star in se rodil v kamniškem (loškem; okraju na Kranjskem. V šolo je hodil doma in tukaj ter tu služil prvo sveto mašo. Sreča mu ni bila nikjer mila, zato pa naj ob njegovi nesrečni smrti vsak rojak z nami vred vzdihne Bog mu bodi milostljiv!
Poziv z Goriškega. Goriški Slovenci smo pričeli gospodarski boj z nasprotniki na celi črti. Uspehi dveh mesecev so uprav velikanski. Ne bo dolgo, ko bodo nasprotniki bridko obžalovali svoje letošnje »zmage". Toda v tem boju nam morajo iti na roko vsi Slovenci, vsi slovenski časopisi. Čim prej zmagamo Slovenci na Goriškem v tem boju, toliko bolje za ves narod, Ako bi v tem boju podlegli, bila bi to velikanska občenarodna nesreča, Disciplina, edinost vsega naroda pa bodi nasprotnikom znak naše resne volje, naše moči, pred katero bodo morali trepetati. Prosimo torej, da nas slovensko časopisje podpira, a ne morebiti, da bi podiralo ono, kar bi mi zidali. Kogar bojkotujemo na Goriškem, mora biti bojkotovan po celi Sloveniji!
Franckova kava. Tvrdka, ki ponuja to kavo, ima v Gorici za zastopnika velikega nasprotnika Slovencev Bombiga, kateri dobiva okoli 1500 gld. samo na procentih. Tvrdka ni hotela sprejeti pogoja, da naj si za slovensko stran goriške dežele najame slovenskega zastopnika,
oziroma vsaj zmernejšega Italijana ali pravič nega Nemca Kdor hoče še dajati zaslužka nasprotniku. naj le še kupuje Franckovo kavo!
V	zaklado za našo organizacijo so daro vali: S. P. v L 2 gld ; F. K. v L 1 gld.; župnik na Gorenjskem 30 gld ; Notranjec t> gld.; Dr. V. 6. v L 5 gld.; F. G. na K. 1 gld. V 20. štev. izkazano 456 gld. 34 kr. Skupaj 501 gld. 34 kr. Somišljeniki! Posnemajte darovalce, zahtevajte „Slovenski List“ po gostilnicah in kavarnah! Pridobivajte novih naročnikov!
Slovanski svet.
Sloga v Dalmaciji se je žal začela nekoliko krhati. Odtujila se je najprej srbska stranka, ker sta njena zastopnika na Dunaju menila, da ne moreta najti mesta v slovanski krščansko-narodni zvezi. A tudi med pravaši in narodno stranko so se začela zbadanja, katera so po nepotrebnem prouzročili poslanci. Najprej je bil v Biankinijevem „Narodnem Listu“ prijet poslanec dr. Bulat, ker se ni udeležil seje adresnega odseka, kjer je mesto njega dr. Ferjančič govoril za dalmatinske železnice. Biankini pripada stranki prava in Bulat narodni stranki. Nato je pa nekdo, najbrže dr. Bulat sam, v dopisu z Dunaja v listu „Je-dinstvu" očital Biankiniju, da se je upiral izvolitvi Vukoviča v proračunski odsek in iz strankarskih ozirov predlagal dr. Laginjo. Oboje se nam zdi otročje. Take malenkosti iz dunajskih posvetovanj naj se ne nosijo v časopise, kjer gotovo le vnovič netijo komaj poravnani razpor. Baš v tem trenotku, ko so Nemci tako zvito in solidarno nastopali proti Slovanom, bi morali odlični slovanski možje, kakoršni so poslanci, imeti pred očmi višje smotre in gledati na to, da osebnosti ne napravljajo med narodom hude krvi. Zapaliti je lahko, a požar pogasiti težko!
Slava Janu Legu! Plemeniti prijatelj Slovencev, g. Jan Lego v Pragi, obhaja o binkoštih štiridesetletnico, odkar je prišel prvič med Slo vence in pričel s peresom bratiti češki in slovenski narod. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane mu je poslal z ozirom na velike njegove zasluge za slovenski narod in za češko-slovensko vzajemnost svoje čestitke. Tudi naš list pridružuje se njegovim čestiteljem. Na priporočilo g. J. Lega je zadnji čas pristopilo 17 čeških mest kot član „Matici Slovenski" in občina plzenska je postala njena ustanovnica. Slava Janu Legu! Bog ga ohrani Slovanstvu še mnogo let!
Društva.
Družbi »sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani
so v zadnjih treh tednih poslali: g dr. Anton Mihalič v Ljutomeru zbirko 5 gld. 10 kr., darovala sta gg Vaksel in Kralj po 50 kr., drugo je iz nabiralnika v kavarni pri g. Sršenu. — Slavna posojilnica na Dolu pri Hrastniku 5 gld.
—	Slavna posojilnica v Marenbergu 10 gld. — lz nabiralnika v gostilni g Pehanija v Žužen-berkii 5 gld. 84 kr. — Ženska podružnica v Gorici 50 gld. — Ženska podružnica v Prvačini 35 gld. — Slavna okrajna posojilnica v Mokronogu 10 gld. — Ženska podružnica v Sežani 80 gld. letnine in 50 gld. kot prvo polovico šeste pokroviteljnine. — Podružnica v Celju 68 gld. 41 kr. — Slavna tržaška posojilnica in hranilnica 100 gld. pokroviteljnine. — G. Pod limbarski 5 gld. — C. g. Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani, 3 gld. mesto venca na krsto č. g župnika Kačarja. — G Ručigaj 3 gld.
55	kr, nabranih ob poroki Feliksa in Jožefe Trepelj v Čužejevi gostilni na Rečici. — Moška podružnica v Trstu 250 gld. — Prisrčna hvala vsem darovalcem in zlasti damam, ki neutrudno skrbe za slovensko mladino!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
»Slovenska Matica" bode imela občni zbor dne 23. junija popoludne ob 5l/a uri v Narodnem Domu. Mod odborniki se priporoča na novo g dr. Murko na Dunaju. Izdala bode letos Matica 7 knjig: Letopis, Glaserjevo Slovstveno zgodovino, povest Trojka, Šubičevo Elektriko, Štrekljeve Narodne pesmi, Rutarjevo knjigo Trst Istra in za planince v Knezovi knjižnici: Put na Triglav ter Staničev življenjepis,
Slovensko katoliško delavsko društvo priredi binkoštni ponedeljek dne 7. t. m. pri Lozarju v Ljubljani društveni shod, kateri bode popoludne ob 4. uri z naslednjim vsporedom:
1.) Kaj hoče krščanski socijalizem: 2. Politični položaj; 3. Raznoterosti. K mnogoštevilni vde-ležbi vabi odbor
Pevsko društvo „Slavec“ imelo bode jutri na Kozlerjevem vrstu veliko ljudsko veselico s petjem in godbo. Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na binkoštni ponedeljek. Ža1, da bode tudi na tej veselici vojaška godba piskala zopet le skoro same nemške „viže“, kakor da bi kranjska dežela še vedno bila priklenjena k »nemškemu bundu.“ Proti takemu postopanju bi bila potrebna skupna akcija slovenskih društev.
O izletu zborov »Glasbene Matice" v Postojno se nam poroča sledeče: Izletniki odpe ljejo se v nedeljo po binkoštih t. j. 13. junija t. 1. z jutranjim poštnim vlakom v posebnih vagonih iz Ljubljane. Po sprejemu v Postojni ogledajo si trg in okolico Ob polu deveti uri bo sv. maša s petjem in ob 10. uri potovanje proti jami, katera se točno ob polu jednajste ure odpre. V sijajno razsvetljeni jami bo svirala postojnska godba in moški pevski zbor bo zapel nekoliko zborov. Ob
2. uri popoludne bo skupni obed na vrtu hotela „pri kroni". Po obedu vršila se bo ljudska veselica s koncertom in plesom. Izletniki vračali se bodo zvečer ob 9. uri s poštnim vlakom iz Postojne. Za vožnjo plačati je gld. 125 in za skupni obed 70 kr. že tukaj v Ljubljani pri vpisovanju, n aj kasneje do 1 0. junija t. 1. v trgovini tvrdke Lozarjeve ali pa v šoli „Glasbene Matice", in sicer v tej vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. . Društveniki in prijatelji „Glasbene Matice" naj bi ne izpustili prelepe prilike, ogledati si notranjski podzemeljski čudež ter razveseliti se v pristno na rodni družbi.
Pevsko društvo »Ljubljana" je z velikim vrtnim koncertom v korist zalogi za društveno zastavo doseglo znaten moralen in gmoten vspeh. Ljubljansko meščanstvo se je udeležilo koncerta v častnem številu, nedostajali so le znani narodni prvaki, kateri se od čitalniškega biljarda nikakor ne morejo ponižati med narod. Pri koncertu je sodelovala godba 27. pehotnega polka. Svirala je pridno, a zopet premalo slovanskih točk, Vojaška godba hoče menda o vsaki priliki kazati, da smo od nje odvisni. Moški in mešani zbor „Ljubljane“ sta pod vodstvom zaslužnega glasbenika rodoljuba g F. Gerbiča, in s prijaznim sodelovanjem g. I. Pavška in g A Puciharja rešila čast svojega imena. „Ljub-ljana" je pričela procvitati! Kakor čujemo, se društvena zbora vsak dan množita ter bode o priliki blagoslovljenja društvene zastave dne 27. junija poleg moškega tudi mešani zbor nastopil znatno pomnožen. Čast delavnemu odboru!
Blagoslovljenje zastave pevskega društva »Ljubljane". Dne 27. junija doživimo v našem mestu veliko narodno slavnost. Pevsko društvo „Ljubljana" razvije tedaj svojo novo krasno zastavo, katera se bode v trnovski cerkvi slovesno blagoslovila. Kumica zastave bode blagorodna gospa Hribarjeva. „Ljubljana“ vabi k tej slavnosti vsa slovenska društva. Dosedaj se jih je že oglasilo okolu 30. Kakor vse kaže, bode dan 27. junija ne samo praznik za vrlo pevsko društvo „Ljubljana“, ampak tudi za slovensko slogo. Tržaški Slovenci prirejajo poseben vlak v Ljubljano. „Edinost“ jih navdušeno po življa k vdeležbi: »Tržaški m obče primorski Slovenci smo postali vsi več ali manj — trpini, mučeniki; nimamo je vesele ure več, ne v dnevu in ne v noči. Vedno nam šumi v ušesih le trpljenje, preganjanje in poniževanje! Kakor lačnemu treba kruha, žejnemu vode tako treba tudi nam malo čistega zraka, da se okrepčamo in morda zadobimo nove moči za nadalnje vztrajanje v napovedanem in že vršečem se boju proti nam. Zato, ako bi uprav ne imeli druzih vzrokov, bi bilo dobro, da bi se odzvali vabilu pevskega društva „Ljubljana". Ker je Ljubljana središče vse Slovenije, ker tam pozdravimo brate, in ker s tem povspešimo kolikor toliko i slovansko vzajemnost: trebalo bi, da nas pojde
lepo število!“ — Dobro bi bilo, da se na tak način odzovejo vabilu tudi ostali pokrajinski Slovenci, društva kakor posamezniki, lajiki, in duhovniki, da se po dolgem času zopet zagrlimo v ljubezni, in da zadobi naša Ljubljana tisto navdušenje, katerega tako zelo potrebuje. „Ljubljana“ dela za vsprejem gostov in sploh za slavnost obširne^ priprave. Veličasten bode sosebno sprevod skozi mesto. Toliko, zastav že davno ni vihralo v slavnostnem sprevodu, kakor jih bode to pot. Pred mestno hišo pokloni se društvo mestu, narod-njakinje pa pripno društveni zastavi trak. Govori se, da ne zaostanejo tudi Trnovčanke in Slovenke na Poljanah Pred „Narodnim domom" priredi društvo častno ovacijo svojim gostom. Sijajen bode obed, ki bode. združeval zastop nike vseh Slovencev. Popoludne se vrši slava slovanski in slovenski pesmi na Kozlerjevem vrtu, kjer nastopijo posamezna pevska društva. Zvečer počasti „Ljubljana“ svoje goste s slavnostnim komersom. Razume se tudi, da v predvečer slavnostnega dneva priredi slavnost, ki nadkrili vse dosedanje. Mi slavnost „Ljubljane“ iskreno pozdravljamo, ker se nadejamo, da nas vsaj nekaj časa povede nazaj v tisto srečno dobo, ko je čisto narodno navdušenje razvnemalo slovenska srca Slovenci, na svidenje 2 7. junija v beli Ljubljani!
Društvo za privabljenje tujcev v Ljubljano. Na povabilo župana g. Hribarja se je vršil dne 2. junija v magistratni dvorani sestanek, Jd je imel namen, oživiti društvo za promet tujcev. Udeleženci so sklenili, obrniti se do sličnih društev, da jim izroče svoja pravila, ter v najkrajšem času ustanoviti tudi v Ljubljani zelo potrebno društvo. V odbor so izvoljeni g. kanonik dr. Elbert, zastopniki slovenskega planinskega društva gg.: V. Borštner, F. Orožen in J. Macher, dalje gg.: marquis Gozani, pl. Ohm Janušovski, dr. Rožnik, Fr. Doberlet, Plantan in dr. Pirc. Odbor je izvolil svojim predsednikom g. dr. El-berta. Mnogo vspeha!
Trgovsko bolniško in podporno društvo ostane za letos zopet v nemškutarskih rokah. Ko bi' naši narodni trgovci in trgovski pomočniki bili vsaj toliko odločni, da bi poleg nemškega društvenega poročila zahtevali tudi slovenskega, bi menda g. Treun ne omedlel.
O razmerah v ljubljanski Čitalnici smo prejeli obširen dopis, katerega za zdaj ne priob čimo. Pozornosti vredna se nam zdi opomnja dopisnikova, zakaj se narodna Čitalnica v Ljubljani često ne vdeležuje narodnih slavnostij z zastavo. „ Narodni" so, a se boje naroda, ker so preveč „nobel“.
Ljudski shod priredi slovensko katoliško delavsko društvo v nedeljo dne 13. t. m. v Mengšu.
Občni zbor prostovoljne požarne brambe v Ljubljani, ki se je vršil dne 30. maja, nam je tudi pokazal, koliko bi imeli ljubljanski narodnjaki še dela, da postanemo sami svoji, ako bi vsled nesrečne dr. Tavčarjeve politike ne vladalo nehajstvo. Prostovoljna požarna bramba v Ljubljani je pravo gnezdo kranjske nemškuta rije in čas bi bil, da bi pričeli to gnezdo Slovenci razdirati Ne razumemo, zakaj mora slovenska Ljubljana, v kateri hočejo gospodovati „Naro-dovci", imeti nemškutarsko požarno brambo in čisto nemški komando.
Občnixzbor nemškega in avstrijskega planinskega društva se letos zvrši od 5. do 8. avgusta v Celovcu. Ker takrat pride tja dokaj „bratcev“ iz „rajba," bodo nemški Celovčani kajpak vsi po koncu! Slovenci, pristopajte „Slo-venskemu planinskemu društvu!"
Češki podružnici »Slovenskega planinskega društva" je pristopilo že okolu 100 članov. Kaj pravijo k temu nekatere slovenske podružnice slovenskega planinskega društva?
Trgovska obrtna zadruga v Gorici, to velepomembno društvo za goriške Slovence, je imelo svoj ustanovni shod v dvorani „Goriške čitalnice." Shod je sklical g. dr. Tuma. V odbor je izvoljenih 21 gospodov. Večina zborovalcev je podpisala ustanovno listino. V slogi naprej!
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja leta 1897, vložili sta v mestno hranilnico
ljubljansko G02 stranki 183.648 gld. 10 kr., 613 strank je pa vzdignilo 289.525 gld. 59 kr.
Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki ima svoje prostore v Gradišču št. 1., priobčuje v „Laibacherici“ — samo nemške inserate. Tako ne delajo druge slovenske posojilnice! „Laiba-cherica" za denar vsprejeraa tudi samoslovenske inserate.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1897. je 166 strank vložilo 47.008 gld. 47 kr. in 67 strank vzdignilo 12632 gld 2 P/a kr., 31 strankam se je izplačalo posojil 25045 gld Stanjeulog248.127 gld. Denarni promet 135.894 gl. 22Vs kr.
Razne stvari.
Rudnik živega srebra so našli na Hrvaškem v čabarskem okraju pri Trstju. Od Petra kneza Kumičiča je rudnik kupilo neko indu-strijalno društvo v Londonu, ki kmalu začne ondi delo. Zakaj pa tujec ?
Rusija ima po zadnji štetvi 129,211.833 ljudij. Leta 1885, jih je bilo 108.819 332: Vse površje te ogromne države meri 18,990.735 štirjaških vrat. Izmed večjih mest imajo: Petrograd 1,267.023, Moskva 988.610, Varšava 514.752, Odesa 404.651, Lodž 514.780, Riga 282.943 in Kijev 248.750 prebivalcev.
Električne železnice dobi dunajsko mesto. Sklenil je nedavno občinski svet, da jih napravi mesto v svoji režiji. Zidovska tramvajska pod jetja bodo na ta način mnogo izgubila in tedaj se srdi ves Izrael nad županom Luegerjem, ker nima usmiljenja z ubogimi Židi.
Južna železnica je lani imela čistega dobička 21,047.392 gld. Ker se bode večina te svote porabila za izbris delnic, bode ostalo le 1,719.052 gid., da se razdelč med siromake delničarje.
1	Lekarna pri Mariji pomagaj	
	IVI. Leustek,	P
N p:	Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,	
c K se	zraven mesarskega mosta.	>!fi O
< *	Ob sedanjem času za uživanje najbolj pri-	O
=r	pravno pristno-sveže in čisto	•+->
	$$ Dorš. medeč, ribje olje.	32 iz
OJ 7T	1 steki. SO kr.; dvojna 1 gld.	c
et> S	Neprekosljivega učinka je	
Z?	Taimo-Chinin tinktura za lase	03 92
Z- Z	katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in	k
5 p	preprečuje izpadanje las.	tfi
o< ?	1 steklenica 50 kr z navodom.	£ Z?
ts &	Jedina zaloga:	>Ui O A
p	lekarna pri Mariji pomagaj	s 33
p	IVI. Leustek.	L
i	LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,	1
	zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.	
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču“, II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba itakozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamnl zobje ln oela zobovja. Kavču kovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva. za katere trpežnost se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo
Nova amerikanska zlata zobna plomba za
vsak zob.
Vsa dela ln operacije se izvršujejo solidno ln reelno s popolnim Jamstvom
Ostane trajno tukaj.
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št. 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseli novošegnih vrst lesa s prosto roko imitovanili.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijah in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
ldu Albert Robida ■«
v Ljubljani, Rožne ulice št. 6
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
oooooooooooooooooooooooooo
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za ;vse v njegovo stroko spadajoča dela. Zagotavlja najsolidnejšo postrežbo in zmerne cene.
ooooooooooooooooooooooo«
Otvoritev pisarne.
Visoko c kr. ministerstvo in veleslavna c kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani sta, in sicer prvo z odlokom z dn6 24 aprila 1897, št. 12504. slednja pa z naredbo z dne 2. maja 1897. št 6598, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev
privatne agencije v Ljubljani
s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer:
prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in
nKlnD^irn unilAirn iaAiIi nnilll l(W^AII IA ltl forfnn vtiil HA
Uljudno dajoč to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih se stvari ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni.
Velespoštovanjem
Josip Perhavc,
v Ljubljani, Streliške ulice štev. 4.
v,
vi
■f
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
Gostilna pri „novem svetu“.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da je
v gostilni pri „novem svetu“
na Marije Terezije cesti st. 14
otvorjen. na katerem se nahaja velik salon za 100 oseb in na novo urejeno in utrjeno kegljišče.
Točim izvrstno pristno dolenjsko, černokalsko in črno istrijansko vino in Koslerjevo marčno in carsko pivo ter postrežem z dobrimi jedili. P.ostrežba je točna.
Med tednom se kegljišče odda tudi častitim društvom.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Valentin Mrak,
gostilničar^
Ljubljana, dne 2. junija 1897.
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg svoje dosedanje trgovine s papirnatimi vrečami in s papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem
na Sv. Petra oesti št. G
tudi še na novo ustanovljeno
mr prodajalnico
kjer bodem razpečaval isto tako na drobno
papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine.
Posebno opozarjam na različne uvedene najnovejie špeoiJaUtete v napominanih strokah, kakor tudi na nove šolske zvezke, katere sem priredil v prid »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani«.
Nadalje prevzel sem razpečavanje »narodnega papirja« v prid »Narodnemu domu« ter se pri meni nahaja tudi izključna zaloga »Ciril-Metodovih svinčnikov«, katere sem založil v družbene namene.
Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam sl. občinstvu cene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
Jos. Petrič
izdelovatelj papirnatih vreč, šolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v Ljubljani.
XXXXXXXXKX«XX XXXXXXXXXXXXXJ
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
zidarske opeke, x
zarezane strešne opeke (Falzziegel)
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
IC Roman - cement ~Vi
Dovški Portland-cement
kakor vse y stavbinsko stroko spadajoče predmete. v	Najnižje	cene!!!	,
txxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXX1
Njegova Svetost
Papež Leon XIII.
naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju PICCOLI-JU v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za _________ Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodeo. '•ffi
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Ploooll-Jovo tinkturo z* želodeo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktern krepča želodec, pomno-žuje tek ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 1! steklenic,'z zavitjem I gld. 36 kr., postna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Najvišje priznanje (28-2)
lekarju PICCOLI-Ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapelo za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
<4* Štefanija. ^
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani.
Slovenci! Spominjajte se o vsaki priliki šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
ML Mikusch,
Hestni trs «. 1»
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
FRANC ČUDEN
j
urar,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatili, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejSo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenali.
Spoštovanjem
FRANC < UDEN.
Janez Jas:
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
*n
strojev za vozarenje.
(biciklov, velocipedov.) Ceniki frauko na razpolago.
►OOOOOOOOOOOOOOOOf
Andrej Rovšek,
kipar in izdelovatelj altarjev,
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34,
priporoča
svojo delavnioo ‘fc*
vsem preč. cerkvenim predstojništvoin in
L vsem ljubiteljem domače umetnosti.
Pripoznano umetniško dovršena dela.
ooooooooooooooooi
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejSih do najfmejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke. =
Josip Leuz,
trgovec1
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i o e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
Plačuje takoj!
w W vvVVVVVVVVV W W WW'WW'WWWwwW
i	Brata Eberl,
9 Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbi liska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Zaloga originalnega karbolineja.
Maščoba za konjska kopita in usnje.
Y Ljubljani na Starom trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in uknsen kruh, flno namizno ln sladfičlč&rsko peolvo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih,
sr
i
:
:
l
:
i
Knjigoveznica Fr. Breskvar,
preje L. Š veri juga,
pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne'
se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima iudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet1', Wolfov slovar itd. — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrta natančno in ceno.
Naznanilo in priporočilo, s
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
naj raznovrstnej Sih
klobukov, cilindrov Čepic i. t. d. ®
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. VelespoStovanjem
J. Soklič,
■
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
mm
JOSIP REBEK j
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
-^»♦+ ključavničarskih del -M0-
ter napeljavo
hišnih telegrafov ln telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—=== Cene nizke.
s
l
mlin
 ----------------------------------------------------------------------------------------------------KS
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici
prodaja
naravna in pristna vina,
pridelke svojih članov, namreč belo vino (tebuljo) in črno vino, dalje vina za steklenice, rizlinga in burgundca. Stari burgundec se posebno priporoča okrevancem.
Gsjf* Prodaja se vrši tudi t sodčkih, ki ne drže izpod
56	litrov.
•s
Andr. Dru&kovič,
trgovec z železnino v LJubUanl, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. (KaT Poštena postrežba. "3P
o
n
•d
3.
►s
95
N
•1
O
i.
Odgovorni urednik; Svitoslav Breskvar, Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista“.	Tisek J. Blatnikovih naslednikov v Ljubljani.