DOLENJSKI LIST ŠT. 2 (1692) - 14. januarja 1982	STRAN 11
SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Lenik XIX.
Novo mesto, 14. januarja 1982
št. 1
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
1. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Novo mesto v letu 1982
OBČINA KRŠKO
2. Sklep o imenovanju načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica s sedežem v Krškem
OBČINA RIBNICA
3. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste do naselja Sinovica
4. Sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stano-
vanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1981
5. Odlok o spremembi odloka o proračunu ohčine Ribnica za leto 1981
6. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu 1982
OBČINA TREBNJE
7. Spremembe in dopolnitve statuta občine Trebnje
8. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
9. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in neka-tegoriziranih javnih cest na območju občine Trebnje
Občina Novo mesto
1.
Na podlagi 213. člena statula občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 4/80) je Skupščina občine Novo mesto na sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela. in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1981 sprejela
RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO V LETU 1982
1. CILJI IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE V LETU 1982
Izhajajoč iz ciljev in nalog družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-1985. dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-1985, zvezne in republiške resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1982, nekaterih močno izraženih omejitev v letu 1981, kot ključne naloge družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1982 opredeljujemo:
1.	1. POVEČANJE IZVOZA
BLAGA IN STORITEV ZLASTI
NA KONVERTIBILNO PODROČJE
Izvoz, blaga in storitev na konvertibilno področje bomo povečali za 13% v primerjavi z letom 1981. Izvoz blaga in'storitev bo v letu 1982 osnovni dejavnik razvoja, kate-' remu bomo podredili vse druge cilje in naloge.
1.	2. NADALJNJE URESNI-
ČEVANJE POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE OB KREPITVI SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V OBČINI
. Ekonomsko stabilizacijo bomo dosegli z izvajanjem stabilizacijskih programov, predvsem pa:
- z varčevanjem z energijo, surovinami in reprodukcijskim materialom, z nadomeščanjem uvoza le-teh z domačimi viri, z izboljšanjem izrabe sekundarnih surovin, z uveljavljanjem odgovornosti delavcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, z boljšim koriščenjem zmogljivosti in delovnega časa,
- s podreditvijo investicijske'politike uresničevanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino,
- z zmanjševanjem vseh oblik porabe, tako da bo njihova rast pod rastjo dohodka.
1.	3. SANACIJA GOSTO
DARSKEGA POLOŽAJA INDUSTRIJE	MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
1. 4. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Ob uresničevanju zastavljenih ciljev bomo v občini Novo mesto dosegli naslednje materialne okvire:
- Industrijska proizvodnja se bo povečala za 2.1 %, njen porast bo usmerjen predvsem v izvoz;
- Družbeni proizvod bo porastel za 1,7 % v primerjavi z letom 1981:
- Dohodek bo porastel za 19 % v primerjavi z letom 1981 (upoštevan je učinek zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev);
- Število zaposlenih se bo povečalo za 1,1 %;
- Cene v pristojnosti občinske skupnosti za cene se bodo povečale za največ 15 %\
- Rast sredstev za osebne dohodke bo v skladu z republiškim dogovorom za 8 % počasnejša od rasti dohodka;
- Sredstva 7.a skupno porabo bodo rastla 25 % počasneje od rasti dohodka in lahko poraštejo za
16.5 %:
-^Sredstva za splošno porabo bodo rastla 28% počasneje od rasti dohodka in lahko poraštejo za
15.6 %;
- Delež sredstev za investicije v družbenem proizvodu sc bo zmanjšal za 8 % v primerjavi z letom 1981;
- Sredstva namenjena za negospodarske investicije bodo za 24% manjša kot v letu 1981.
2. POLITIKA RAZVOJA NA KLJUČNIH PODROČJIH
2. 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Poglavitna naloga v letu 1982 bo povečanje izvoza, zlasti na konvertibilno področje, kar mora postati trajni ekonomski interes sleherne temeljne organizacije združenega dela.
Povečali bomo proizvodnjo proizvodov višje stopnje predelave, ki jilt bomo proizvajali ob vse večji udeležbi domačega znanja, tehnologije in surovin.
Povečali bomo izvoz farmacevtskih surovin in izdelkov na konvertibilno področje, prav tako pa proizvode lesnopredelovalne, elektroindustrije in tekstilne industrije. Izvoz avtomobilov in avtomobilskih delov bo ostal na ravni leta 1981, povečal pa se bo izvoz sklopov in delov.
V večji meri se bomo vključili v izvoz na področju gradbeništva.
Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko bo skupaj z. izvršnim svetom Skupščine občine Novo mesto sodelovala z združenim delom pri prilagajanju obstoječih proizvodnih programov izvozni usmeritvi. Temeljne organizacije združenega dela bodo v okviru delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela dogovorno spodbujale izvozno proizvodnjo na načelih dohodkovne soodvisnosti ustvarjalcev in porabnikov druž-. benih sredstev in delitve skupno ustvarjenega prihodka. V tem okviru se bodo dogovarjale tudi o dodatnih ekonomskih spodbudah za usmerjanje izvoza na konvertibilna tržišča.
Organizacije združenega, dela bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981-1985 v mesecu januarju uskladile plane izvoza in uvoza, plane priliva in odliva deviznih sredstev ter plane kreditnih odnosov s tujino.
Temeljne banke bodo z dajanjem kreditov pod ugodnejšimi pogoji zagotavljale večjo usmerjenost v izvoz. V okviru kratkoročnega kreditiranja bodo dajale kredite predvsem za obratna sredstva za proizvodnjo namenjeno za izvoz na konvertibilno področje, pri čemer bodo kreditirale vse oblike priprave blaga za izvoz in izvajanje investicijskih del v tujini.
Možnost uvoza in s tem oskrbljenosti. z reprbdukcijskim materialom in surovinami bo v letu 1982 slabša kot v predhodnem letu. Selektivna politika oskrbe iz uvoza bo povzročila proizvodne in razvojne probleme v tistih organizacijah združenega dela. ki imajo prodajo premalo usmerjeno na konvertibilno tržišče.
2.	2. PROIZVODNJA HRANE IN PRESKRBA
Težišče delovanja vseh nosilcev planiranja v kmetijstvu bo na pospeševanju kmetijstva, zlasti rastlinske proizvodnje, ter nadaljnjega povečanja njene tržnosti. Za realizacijo te naloge bodo potrebni izredni napori. ker v letu 1981 ne bomo dosegli načrtovanih ciljev. V tem letu živinorejska proizvodnja ni dosegla fizičnega obsega iz leta 1980, ravno tako je bila tudi poljedelska proizvodnja nižja kot v preteklem letu. V letu 1982 bomo pridelek osnovnih poljščin v družbeni organizirani proizvodnji povečali najmanj za 6 % v primerjavi z letom 1981. Prirejo živine pa bomo povečali pri mleku za 7 'Z ter pri mesu za,6
Zagotovljena bo kvalitetnejša obdelava vseh razpoložljivih površin v skladu s setvenimi načrti. Prednostna naloga bo krepitev kooperacije. dosledno izvajanje sprejetih obveznosti za blagovno proizvodnjo, kakor, tudi krepitev dohodkovne povezanosti. Kmetijska zadruga bo povečala izvoz hmelja. V izvoz se bo vključila tudi z drugimfkmetijskimi proizvodi in gozdnimi sadeži, da bi si zagotovila devizna sredstva za uvoz potrebnega repromateriala.
Po sprejetju zakona o intervencijah v kmetijstvu bo v občini ustanovljen samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu.
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva bo tudi v letu 1982 sofinancirala kmetijsko pospeševalno službo in uvajanje novih tehnologij v kmetijsko proizvodnjo. Izdelali bomo kmetijski del prostorskega plana občine. Kmetijska zemljiška skupnost bo skupaj s Kmetijsko zadrugo izvedla investicijske priprave za hidromelioracijo Mokrega polja in začela z izvedbo komasacij na tem območju. Nadaljevali bomo tudi z izvajanjem agromelioracij predvsem v višinskih območjih občine.
Investicijske naložbe bodo usmerjene v rekonstrukcijo hleva za 100 . molznic v Jurki vasi, obnovo sadovnjakov na Brezovici in Strugi, dopolnitev opreme, izgradnjo žitnih silosov pri TMK in podnih skladišč v Šentjerneju in Škocjanu.
V zasebnem kmetijstvu bomo investicije usmerjali v ustanavljanje hlevskih skupnosti za rejo prašičev, nakup kmetijske mehanizacije, ustanovitev strojne skupnosti in v usmerjene kmetije.
Boljšo oskrbljenost z mesom, sadjem in zelenjavo bo v občini mogoče doseči le z izgradnjo hladil-niških zmogljivosti. Tako bo omogočeno tudi shranjevanje občinskih rezerv mesa. V letu 1982 bomo izvedeli vsa pripravljalna dela za začetek gradnje večnamenske hladilnice in predelovalnice mesa. Zavod za družbeno planiranje bo pripravil zazidalni načrt, tako da bo sprejet do julija 1982, izvršni svet pa bo izvedel postopek za sprejem posebnega samoupravnega sporazuma o gradnji večnamenske hladilnice in bo nosilec priprave investicijskega programa.
Za potrebe občine bo izdelana prehrambena bilanca in to z namenom, zagotoviti večje stopnje samooskrbe s kmetijskimi pridelki. Na podlagi tega bodo sprejete tudi ustrezne odločitve za povečanje rastlinske proizvodnje.
2.	3. GOSPODARSKE INVESTICIJE
V letu 1982 bomo nadaljevali z izvajanjem izvozno usmerjenih investicij, pospeševali pa bomo tudi snovanje takih investicij. Delovali bomo v smeri oblikovanja tehnološko zanimivih in izvozno usmerjenih investicij.
Temeljne banke bodo dosledno upoštevale kriterije investiranja na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana, pri čemer ne bomo pričeli z izvajanjem investicije, ki ne bo namenjala vsaj- 50 % proizvodnje zizvoz.
V letu 1982 bomo nadaljevali z izvajanjem naslednjih ključnih investicij v teku v gospodarstvu: gradnja tovarne steklenih vlaken, gradnja zdraviliškega kompleksa v Šmarjeških Toplicah, delno dokončanje investicije Industrije motornih vozil v skladu s sanacijskim programom. Začeli bomo z izgradnjo proizvodnih prostorov ISKRA - Ela in Iskra - TNN v Novem mestu in z vlaganji v preusmeritev in povečanje proizvodnje Iskra - KEKO Žužemberk.
Organizacije združenega dela z območja občine Novo mesto bodo združevale in usmerjale razpoložljiva sredstva za investicije in skupne projekte z drugimi organizacijami združenega dela iz SR Slovenije in drugih republik za zagotovitev dolgoročne oskrbe z domačimi surovinami in repromateriali.
2.4. ZAPOSLOVANJE
V letu 1982 bomo v občini povečali število zaposlenih za 1,1 % v primerjavi z letom 1981, kar pomeni 290 več zaposlenih. Na izpraznjenih delovnih mestih pa bo združeno delo potrebovalo še 500 delavcev. V letu 1982 bo tako mogoče zaposliti 790 delavcev.
Zaposlovanje v letu 1982 bo temeljilo na produktivnem in smotrnem zaposlovanju, predvsem na proizvodnih delovnih mestih (ob zagotavljanju družbenodogovorjenih minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev).
Za omogočanje zaposlovanja mladih strokovnih kadrov bodo organizacije združenega dela opredelile mi-
nimalne obsege dela po pogodbah in dela preko polnega delovnega časa, ali ga v celoti ukinile. Opredelile se bodo tudi o delu delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo svoje kadrovske potrebe uskladile v občinski skupnosti za zaposlovanje.
Organizacije združenega dela bodo izvajale politiko zaposlovanja in kadrovsko politiko na osnovi skupnih usmeritev, ki-so podrobno opredeljene v samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Novo mesto za leto 1982.
2.	5. CENE
Glavni cilj politike na področju cen v letu 1982 je zaustaviti prehitro naraščanje cen in približati raven domačih cen cenam proizvodov v državah, s katerimi imamo največji obseg menjave. Cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, se bodo globalno lahko povečale za 15%. Občinska skupnost za cene bo s selektivno politiko cen zagotovila v saj približno enake pogoje pridobivanja dohodka v vseh dejavnostih, ki so v njeni pristojnosti.
2. 6. RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH, SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB
Pri razporejanju dohodka bodo sredstva za osebne dohodke v glo-balu naraščala za 8 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer bodo sredstva, namenjena za razširitev materialne osnove dela, rastla hitreje od rasti dohodka. Višina in rast osebnih dohodkov sc bo v posameznih organizacijah združenega dela razlikovala glede na doseženo rast dohodka, gibanja produktivnosti dela in izvozne rezultate.
Osebni dohodki v temeljnih organizacijah združenega dela negospodarstva bodo rastli v skladu z opravljenimi programi, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v materialni proizvodnji.
V SR Sloveniji bo za izvajanje družbene usmeritve razporejanja dohodka sprejet družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v svobodni menjavi dela, bodo v občini rastla za 25 % počasneje od rasti dohodka (izjema so sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Zaradi te usmeritve bodo samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti morale proučiti obseg pravic in normative ter se dogovoriti za njihovo oženje.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo zaostajala za rastjo dohodka za 28 %.
3. POLITIKA RAZVOJA NA DRUGIH PODROČJIH
3. 1. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V skladu z doseženim izvajanjem ekonomske stabilizacije bo rast skupne porabe v letu 1982 za 25 % počasnejša od rasti dohodka. Ker se
znatno ožijo materialni pogoji razvoja, bo danprednost izvajanju nalog, ki zagotavljajo socialno varnost delovnih ljudi in občanov ter nalog, ki zagotavljajo temeljne pravice delovnih ljudi in občanov.
V letu 1982 ne bomo širili obsega pravic, doseženih v letu 1981. Izvedena bo korekcija doseženih standardov in • normativov in njihovo usklajevanje z materialnimi možnostmi združenega dela.
V okviru samoupravno dogovorjenih nalog bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena v SR Sloveniji (skupni program. solidarnost, vzajemnost). Ob pripravi programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1982 bodo le-te uskladile programe tako, da bo moč temeljne pravice delavcev in občanov približnoenako uveljavljati na vseh področjih družbenih dejavnosti in da bo materialni položaj izvajalcev izenačen neglede v kateri skupnosti se realizira svobodna menjava dela.
Ker razpoložljiva sredstva za investicije, zajeta v rednih prispevnih stopnjah, ne omogočajo dokončanje že začetih vlaganj v izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja (gradnja učnih delavnic) ter dograditev otroških jasli v skladu s samoupravnim sporazumom o družbeno-usmerjeni gradnji soseske ob Cesti herojev v Novem mestu si bomo prizadevali, da bi pridobili sredstva za realizacijo teh dveh investicij v letu 1982.
Nadaljevali bomo izgradnjo kmetijskega izobraževalnega centra v Novem mestu.
V letu 1982 bomo pripravili programe za gradnjo novih osnovnih šol po referendumskem programu in za dve prioritetni osnovni šoli pripravili lokacijsko presojo.
Nadaljevali bomo s pripravljalnimi deli in urejanjem kompleksa slovenskega pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah (v okviru razpoložljivih sredstev). Nosilec pripravljalnih del in urejanja je Zveza prijateljev mladine Slovenije.
V regionalni zdravstveni skupnosti bomo združevali sredstva za izgradnjo pralnice, za katero je oprema že nabavljena, za opremo zdravstvenega informativnega centra in ostala regijsko opredeljena vlaganja v zdravstvo, ter pripravljali dokumentacijo za realizacijo teh vlaganj.
3.	2. UREJANJE PROSTORA
Na področju urejanja prostora bomo zagotavljali izdelavo urbanistične in gradbene dokumentacije v skladu z nalogami, zadanimi v srednjeročnem družbenem planu občine Novo mesto za obdobje 1981-1985.
Izdelava urbanistične in zazidalne dokumentacije bo potekala v skladu z dolgoročnim dogovorom, ki ga skleneta Izvršni svet skupščine občine Novo mesto in Zavod za družbeno planiranje Novo mesto.
Stavbno zemljiška skupnost bo izvajala priprave za gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj, tako da bo v letu 1982 mogoče začeti z gradnjo 259 družbenih stanovanj ter 75 zasebnih stanovanjskih hiš in 2
STRAN 12 DOLENJSKI LIST ST. 2 (1692) - 14. januatja 1982
DOLENJSKI LIST ŠT. 2 (1692) - 14. januarja 1982 STRAN 15
zasebnih hiš z obrtnimi obrati v organizirani gradnji in sicer:
- v Novem mestu 239 družbenih stanovanj, 28 zasebnih hiš
- v Straži 23 zasebnih hiš
- v Šentjerneju 20 družbenih stanovanj
- v Mirni peči 17 zasebnih hiš
- v drugih krajih 7 zasebnih hiš in 2 obrtni lokaciji.
Nadaljevali bomo s pripravo za gradnjo družbenih in zasebnih sta-' novanj na Otočcu in Stopičah.
Prav tako bodo tudi potekale priprave za gradnjo soseske v Žabji vasi, za usposobitev industrijske cone na Cikavi ter novega pokopališča v Novem mestu.
3.	3. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO TIR PROMETNA IN OSTALA INFRASTRUKTURA
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
V letu 1982 bomo v občini Novo mesto dogradili 272 stanovanj. 132 družbenih in 140 zasebnih stanovanjskih hiš. Začeli pa bomo z izgradnjo 109 družbenih stanovanj v družbenousmerjeni gradnji v soseski ob Ce sli herojev v Novem mestu.
V skladu v stanovanjsko zakonodajo bomo v letu 1982 prenesli upravljanje in gospodarjenje z družbenimi stanovanji na hišne samouprave.
Usposobili se bomo za izvajanje nove stanovanjske zakonodaje v družbenousmerjeni gradnji stanovanj.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
'Komunalna skupnost bo zagotavljala sredstva za že dosežen obseg v zdrževanja objektov kolektivne komunalne rabe. Sodelovala bo pri financiranju izgradnje objektov, ki jih bodo gradile mladinske delovne brigade v Suhi krajini, prav tako bo sofinancirala programe manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. Nadaljevala se bodo dela pri pripravi in komunalnem opremljanju pokopališča v Novem mestu, vendar počasneje, kot je to predvideno v srednjeročnem planu.
Na področju izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav bo komunalno podjetje Komunala nadaljevalo z izgradnjo kanalizacijskega sistema v Novem mestu. Podpisniki samoupravnega sporazuma o izgradnji kanalizacijskega sistema bodo program izgradnje prilagodili novim razmeram in razpoložljivim finančnim sredstvom.
V primeru, da bo doseženo zdru-ž evanje sredstev krajevnih skupnosti, združenega dela in komunalne organizacije, se bo začela tudi izgradnja kanala S v Dolenjskih Toplicah in kanala S v Škocjanu. Komunala bo v letu 1982 pridobila projektno dokumentacijo za čistilne naprave v Šentjerneju, Straži in v Žužemberku.
Na področju izgradnje vodovodnih sistemov bomo nadaljevali z izgradnjo in dograjevali: Bršljin -Straža odsek Cešča vas Zalog in odcep Srebrniče - Uršna sela -Dobindol, vodovodni sistem Mirna jacč in vodovodni sistem v Suhi krajini ter rekonstrukcijo vodovoda Družinska vas - Bela cerkev. Pripra-
vili bomo projektno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda v Birčni vasi in vršili priprave za njegovo izgradnjo.
V okviru komunalnega opremljanja stanovanjskih sosesk bomo pričeli izgradnjo vodovoda za sosesko Irča.vas - Brod in soseski Jcdinšči-ea in Regrške košenice.
PROMETNA IN OSTALA INFRASTRUKTURA
Izgradnja in rekonstrukcija regionalnih in občinskih cest bo potekala v skladu s sprejetimi programi republiškega sklada za ceste in komunalne skupnosti.
Železniško transportno podjetje bo v letu 1982 pripravilo dokumentacijo in začelo z izgradnjo pre-takališča za ceriicnt v Novem mestu.
Za izboljšanje PTT storitev bomo v občini opravili naslednja dela: zgradili bomo poslovni prostor za avtomatsko telefonsko centralo v Šentjerneju, razširili KATC v Mirni peči, Otočcu, Brusnicah in Hinjah ter sodelovali pri izgradnji oddajnega centra na Trdinovem vrhu. Izvršili bomo priprave za adaptacijo poštne stavbe v Novem mestu.
Na področju prevzema in prodaje električne energije predvidevamo v letu 1982 10 % stopnjo rasti, tako da bomo na območju občine Novo mesto porabili 1 57 mio kW h.
Savske elektrarne bodo nadaljevale s pripravami investicijsko tehnične dokumentacije za RP Hudo. Nadaljevala se bo izgradnja malih hidroelektrarn po srednjeročnem programu, od katerih bo šla ena v letu 1982 v pogon. V RTP Gotna vaj: bomo izvršili kompenzacijo jalove energije z vgraditvijo kondenzatorjev.
Zaradi povečane porabe bomo zgradili transformatorske postaje z visoko-napetostnimi priključki in pripadajočimi nizkonapetostnimi omrežji v naslednjih krajih: Birčna vas, Drganja sela, Irča vas, Brod, Zloganje, Ostrog in Gor. Dole.
Delno bomo obnovili nizko-napetnostno omrežje v Novem mestu in v Lakencu. Položili bomo visokonapetostno kabelsko omrežje v Bršljinu in rekonstruirali TP Bršljin.
3.	4. KRAJEVNI: SKUPNOSTI IN MLADINSKE	DELOVNE BRI-
GADE
V krajevnih skupnostih bomo za boljšo samoupravno organiziranost in učinkovitost dela dopolnili in preoblikovali statute in druge samoupravne akte krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti bodo preverile svoje programe vlaganj v komunalno infrastrukturo in te vskladilc z razpoložljivimi	sredstvi. Samo-
upravna komunalna skupnost bo tudi v letu 1982 sofinancirala izvajanje programov manj razvitih krajevnih skupnosti.
Na območju Suhe krajine bo v letu 1982 organizirana mladinska delovna akcija. Mladinske delovne brigade bodo angažirane predvsem pri naslednjih dveh nalogah:
— gradnja vodovoda Visejc-Pleši-vica-Gradcnc,
- rekonstrukcija ceste Gradenc— Žužemberk odsek v Stranski vasi.
Mladinske organizacije bodo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Kmetijsko zemljiško skupnostjo organizirale lokalne delovne akcije. Za boljšo učinkovitost dela MDB bodo vsi dejavniki v občini usklajevali dela tako v lazi priprav, kakor tudi pri izvajanju del.
Samoupravna komunalna skupnost bo zagotovila sredstva za Tc-konstrukeijo ceste in sofinancirala izgradnjo vodovoda.
4.	IZVAJANJE SISTEMA DRUŽBENEGA PLANIRANJA
V letu 1982 bodo nosilci družbenega planiranja, ki se vključujejo v izdelavo dolgoročnega plana občine Novo mesto, izvajali naloge v skladu s sprejetimi delovnimi programi. Program	izdelave	razvoj no-
-raziskovalnih nalog, kijih financira občinska raziskovalna skupnost, bomo uskladili s to osrednjo nalogo na področju razvoja.
Spremenjene in zaostrene družbenoekonomske razmere zahtevajo preveritev razvoja, kot je začrtan v planskih dokumentih nosilcev planiranja za srednjeročno obdobje 1981- 1985. Vsi nosilci planiranja morajo v prvem tromesečju leta 1982 pripravili dopolnitev svojih srednjeročnih planov ter v prvem polletju 1982 izpeljati postopke za spreminjanje in dopolnjevanje svojih srednjeročnih planskih dokumentov.
5. ODGOVORNOST ZA URESNIČEVANJE PLANOV
Komite za družbeni razvoj bo ob polletju in t ričet rt letj u pripravil analizo o gospodarjenju in uresničevanju planskih nalog nosilcev planiranja. Izvršni svet Skupščine občine bo na osnovi teh analiz pripravil poročilo o uresničevanju izvajanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981	1985 v letu
1982, ki ga bodo obravnavali zbori občinske skupščine.
Poročilo izvršnega sveta bo pripravljeno tako, da bo iz njega razvidno. kako posamezni nosilci planiranja uresničujejo planske naloge predvsem na ključnih področjih.
Delegatska skupščina bo ob obravnavi ugotavljala odgovornost samoupravnih in poslovodnih struktur nosilcev planiranja in sprejemala predloge ukrepov za odpravo motenj pri uresničevanju planskih nalog.
6. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI
Naloge in ukrepi na posameznih področjih izvajanja družbenega plana za leto 1982 bodo podrobneje opredeljeni v spremljajočih dokumentih resolucije in bodo skupno z resolucijo tvorili osnovo za izvajanje družbenega plana za leto 1982:
1.	Plan izvoza in uvoza v občini Novo mesto za leto 1982 Izdelan bo na podlagi usklajenih planov organizacij združenega dela in SISEOT.
Dokument bo vseboval tudi ukrepe za pospeševanje izvoza na konvertibilna tržišča.
NOSILEC: komite za družbeni razvoj, IS Skupščine občine Novo mesto
ROK: Januar 1982
2.	Program preskrbe prebivalstva v občini Novo, mesto v letu 1982 Vseboval bo potrebe po osnovnih prehrambenih proizvodih in naloge nosilcev preskrbe v občini, da se bodo ugotovljene potrebe pokrile.
NOSILEC: Komite za družbeni razvoj. SIS za pospeševanje razvoja kmetijstva, nosilci preskrbe
ROK: Januar 1982 , 3. Programi samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva v občini (samoupravna komunalna skupnost. stavbno zemljiška skupnost, samoupravna stanovanjska skupnost, skupnost za požirno varnost, skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva, kmetijsko zemljiška skupnost) za leto 1982
NOSILEC:	Samoupravne inte-
resne skupnosti. Komite za urbanizem. Komite za družbeni razvoj.
ROK: Januar 1982
4. Program izvajanja politike cen v letu 1 982 v občini Novo mesto
NOSILEC: Občinska skupnost za cene, IS Skupščine občine Novo mesto
ROK: Januar 1982
5. Plan zaposlovanja v občini Novo mesto v letu 1 982
NOSILEC: Skupnost za zaposlovanje
ROK: Januar 1 982
6. Programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1982
NOSILEC: SIS družbenih dejavnosti. Komite za družbeni razvoj, IS Skupščine občine Novo mesto.
ROK: December 1981
7. Odlok ir proračunu občine Novo mesto za leto I 982
NOSILEC: Sekretariat za iobčno upravo. IS Skupščine občine Novo mesto
ROK: Marec 1982
8. Letni plani temeljnih organizacij združenega dela. delovnih organizacij. SIS materialne in nematerialne proizvodnje, bank, krajevnih skupnosti za leto 1982
NOSILCI: vsi nosilci planiranja
ROK: Januar 1 982
Predsednik Skupščine občine 'Novo mesto UROŠ DUl AR, I. r.
Občina Krško
2.
Na podlagi 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 20- 207/78 in št. 20-186/81 in 5. člena odloka o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica (Uradni list SRS. št. 1-129/80) je skupščina občine Krško na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 11. 198! in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 1 1. 1981 sprejela
SKLEP
o imenovanju načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica s sedežem v Krškem
l.
Tov. Rajko ZUPANC, dipl. oec., se imenuje za načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica s sedežem v Krškem.
H.
Sklep velja, ko ga sprejmejo skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: K-l11-53/81
Datum: 24. 11. 1981
Predsednik skupščine občine Krško SILVO GORENC,!, r.
Kadrovska služba skupščine občine Krško ugotavlja:
— skupščina občine Brežice je tov. Rajka Zupanca imenovala za načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica s sklepom št. 111-37/81-1 z dne 8.12.1981;
- skupščina občine Sevnica je tov. Rajka Zupanca , imenovala za načelnika Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica s sklepom št. 111-44/81-1 z dne
14.	12. 1981.
Krško, 6. 1. 1982
Skupščina občine Krško Kadrovska služba
Občina Ribnica
Na podlagi 17. člena Zakona o razlust itvi in o prisilnem prenosu nepremičnine v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80) ter 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78) in predloga Občinskega javnega pravobranilstva, Ljubljana je Skupščina občine Ribnica na seji zbora.združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste do naselja
Sinovica
I.
Ugotovi se splošni interes za gradnjo ceste do naselja Sinovica preko parcele štev. 1213 K. o. Zamostec, last Ivanc Neže, Sinovica 8
II.
Razlastitev je dopustna v kotist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca KS Sodražica kot investitorja omenjenega objekta.
III.
Delitev parcele se opravi po lokacijski dokumentaciji št. 1962/79, ki jo je izdelal Projektivni atelje Ljubljana.
IV.
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor. ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani v roku 30 dni od objave te odločbe.
V.
Ta odločba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-27-77-01 Datum: 29. 12. 1981
Predsednik Skupščine občine Ribnica
STANE KROMAR, 1. r.
Na podlagi 137. člena Zakona o ■ stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
SKLEP o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1981.
1. člen
Skupščina občine Ribnica soglaša z odločitvijo Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1981.
2. člen
Amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj iz prejšnjega člena znaša 0,60% od vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost obračuna amortizacijo po določitvi tega sklepa za leto 1981. Osnova za obračun amortizacije je , vrednost stanovanj v družbeni lastnini na dan 31. decembra 1981.
4. člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati odlok o 'določitvi stopnje amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto, 1980 (Skupščinski Dolenjski list štev. 6/81).
'	5.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Skupščin. Dolenj, listu.
Številka: 36—2—81—01
Datum: 29. 12. 1981
Predsednik Skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
ODLOK o spremeipbi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1981
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1981 (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Občinski proračun za leto 1981 obsega: prihodke v znesku - od tega lastni prihodki preneseni prih. iz prej. leta razporeditev prihodkov: razporeditev po posebnem delu proračuna razporeditev v sredstva rezerv
36.099.055 din 36.040.000 din
59.055 din
35.739.055 din 360.000 din
5.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. 1. SRS 39/74) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
2. člen
Bilanca prihodkov in razporeditve prihodkov so sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Skupščinskem Ddlenjskent listu, uporablja pa sc za leto 1981.
Številka: 400-4-81-01
Datum: 29. 12. 1981
Predsednik Skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
6.
Na podlagi 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78) in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. I. SRS 39/74) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1981 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu 1982
1. člen
Dokler ne bo sprejet odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1982 se bodo začasno financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in njihove razporeditve, skladno z določili proračuna za leto 1982.
2. člen
Trimesečni načrt razporeditve prihodkov ne sme presegati ene četrtine razporejenih prihodkov za leto 1981.
3. člen
Prihodki in razporeditev prihodkov. doseženi oziroma razporejeni na podlagi tega odloka, so sestavni del prihodka in razporeditve prihodkov proračuna za leto 1982.
4. člen
Izvršni svet SO Ribnica je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov najame posojilo iz sredstev rezerv občine Rib-■ nica. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1982.
5. člen
Ta odlok sc objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati od 1. januarja 1982.
Številka: 400-4-81-01
Datum: 29. 12. 1981
Predsednik Sk upščine občine Ribnica
STANE KROMAR. L r.
Občina Trebnje
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 208. in 308. člena statuta občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbola krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1981 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE TREBNJE
1. člen
Temeljna načela statuta občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: statut) se dopolni tako, da se za točko
I.	doda nova točka I. a, ki se glasi:
L a
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter v delegatskem sistemu.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema in v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
2. člen
Spremeni se 94. člen, ki se glasi:
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje 5 let.
Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni • plani se sprejemajo za obdobje 10 in več let.
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter za samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
S predpisom občinske skupščine se lahko obveznost dolgoročnega
STRAN 14 . . DOLENJSKI LIST ŠT. 2(1692)- 14. januaija 1982
11. člen
Zadnja odstavka 156. člena se ■» spremenita tako, da glasita:
Ob neposredni vojni nevarnosti in vojni vodi splošni ljudski odpor komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašč ito krajevne skupnosti.
V skladu z zakonom sc s statutom krajevne skupnosti določi organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, Icomiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
12. člen
Za 160. člen sc doda nov 160. a člen, ki se glasi:
Občina zagotavlja sredstva za financiranje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v proračunu občine, kakor tudi z združevanjem sredstev na podlagi samoupravnega sporazumevanja.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih skupnih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah oziroma kot zagotavljajo uresničevanje splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
13. člen
Dopolni se 205. člen in se glasi:
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo:
- zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno;
- zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno;
—. zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji;
- samostojno posamezni zbor.
Družbenopolitični -zbor sodeluje
v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih s tem statutom ali s poslovnikom občinske skupščine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine Trebnje, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne interesne skupnosti.
upravnih organizacijah združenega dela na področju kmetijstva, skupaj z delavci, zaposlenimi v njih;
— 2 delegata delovnih ljudi -kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v temeljnih samoupravnih organizacijah združenega dela na področju gozdarstva skupaj z delavci, zaposlenimi v njih;
— 1 delegat delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v lastnini občanov;
— 2 delegata delegacije delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti ima 21 delegatskih mest.
Družbenopolitični zbor ima 25 delegatskih mest.
15.	člen
Spremeni se 208. člen statuta tako, da glasi:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1. sprejemajo poslovnik skupščine in odločajo o spremembah poslovnika;
2. sprejemajo letni program dela občinske skupščine in ocenjujejo njegovo izvajanje;
3. odločajo o spremembi meja občine;
4. odločajo o povezovanju občine z drugimi občinami in o ustanavljanju skupnih organov;
5. sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja ter o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami;
6. obravnavajo in dajejo stališča o mednarodnih odnosih na ravni občine;
7. sprejemajo dolgoročne in srednjeročne programe gospodarskega in družbenega razvoja občine;
8. sprejemajo družbeni plan, druge splošne akte v zvezi z družbenim planom ter načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini;
9. sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki sc nanašajo na kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja na socialno varnost;
10. obravnavajo in sprejemajo poročila o delu temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva, občinskega sodnika za prekrške, javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela in organov javne varnosti;
planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja.
Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za njegovo pripravljanje in sprejemanje.
3. člen
Besedilo 110. člena sc spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najkasneje do 15. junija tekočega leta predložiti poročilo o njegovem uresničevanju v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu in predlogom dodatnih ukrepov, ki so potrebni uresničevanje družbenega plana občine.
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga predloži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Na podlagi razprav v občinski skupščini in samoupravnih organiza-c ijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah pripravi izvršni svet predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi • spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
Izvršni svet predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
4. člen
Za 110. členom se doda nov, 110. a člen, ki se glasi:
Občinski upravni organ za planiranje je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki opravlja strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine.
Komite za družbeno planiranje pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter oblikuje osnutke planskih aktov.
Posamezne strokovne naloge v zvezi s prostorskim delom družbenega plana lahko izvršni svet poveri ustrezni strokovni organizaciji.
5. člen
Besedilo 111. člena statuta se spremeni in dopolni in se glasi:
Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena.
Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za odločanje, zlasti pa za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja v občini ter ustrezno obveščanje delovnih ljudi in občanov o teh podatkih in dejstvih.
Organi temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi skrbijo, da je obveščanje delovnih ljudi in občanov redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samozpravnih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov se lahko ustanovijo v občini organizirane oblike zbiranja in posredovanja informacij.
6. člen
148. člen statuta se spremeni tako, da se glasi:
Delovni ljudje in občani oblikujejo in uresničujejo politiko splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite neposredno na zborih delovnih ljudi in občanov in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja vojaških enot in zavodov, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, ki so zadolženi za pripravljanje in izdelavo obrambnih načrtov.
7. člen
149. člen statuta se spremeni, tako da glasi:
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo občinska skupščina, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, pravosodni organi, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito., med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine tako, kot to določa zakon.
8. člen
152. člen statuta se črta.
9. člen
Zadnji odstavek 154. člena se spremeni tako, da glasi: Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih odredi nadrejeni štab za teritorialno obrambo, občinska skupščina ali komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
10. člen
Zadnji odstavek 155. člena se spremeni tako, da glasi:
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
14.	člen
Spremeni se 206. člen, ki se glasi:
Zbor združenega dela ima 31 delegatskih mest in sicer:
- 19 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
- 3 delegate temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kulturnega področja;
- 1 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja;
- 3 delegati delovnih ljudi -kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v temeljnih samo-
11. sprejemajo odloke in druge splošne akte in poročila o delu in organizaciji občinskih in medobčinskih upravnih organov, njihovih služb in izvršnega sveta občinske skupščine;
12. opravljajo družbeno nadzorstvo;
13. v skladu z zakonom sprejemajo začasne ukrepe družbenegj varstva ali pričnejo postopek redne likvidacije;
14. opravljajo nadzorstvo nad delom IS, odpravijo ali razveljavijo splošne akte IS, če so v nasprotju z ustavo, zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom;
15.	spremljajo in ocenjujejo uresničevanje delegatskega sistema in odnosov v občini;
1$. spremljajo izvajanje sprejetih odločitev;
17. imenujejo in razrešujejo:
- predsednika in sodnike temeljnega sodišča in sodnike porotnike;
- sodnike sodišča združenega dela;
družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike;
- javnega pravobranilca in njegove namestnike:
- občinskega sodnika za prekrške;
- funkcionarje upravnih organov;
18. imenujejo delegate za skupščino skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in za skupščino slovenskih občinj
19. sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na razpis občinskega posojila ali uvedbo občinskega samoprispevka ter razpis občinskega referenduma;
20. opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni /bori.
16.	člen
Spremeni in dopolni se 209. člen, ki glasi:	'
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno urejata naslednje zadeve:
1. sprejemata odloke o proračunu občine in zaključnem računu proračuna:
2. sprejemata ukrepe za uresničevanje politike in usmerjanja delitve dohodka, kot je začrtana v družbenem planu in programih razvoja;
3. obravnavata načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev:
4. določata davčno politiko v Občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
5. urejata vprašanja, ki so v pristojnosti skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica in opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lasnina občanov;
6. sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena;
7. odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupšč ina;
8. dajeta soglasje in potrjujeta samoupravne splošne akte organizacij in skupnosti, če je to določeno s predpisom:
9. odločata o začasni ureditvi vpraša nj, od katerih je bistveno odvisno delo SIS, če ta o takih vprašanjih ne odloča sama ;
10. potrjujeta SS o ustanovitvi in statute SIS s področij vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva;
11. odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami;
12. odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premo-
ženjsko-pravnih razmerjih v občini;
13. sprejemata odloke in druge akte v zvezi z:
- urejanjem blagovnega prometa:
- preskrbo prebivalstva:
- blagovnimi rezervami; turizmom in gostinstvom;
- delovnim časom trgovin, gostinstva, turizma in drugih storitvenih dejavnosti;
- urejanjem potniškega prometa:
14. sprejemata posamezne elemente prostorskega plana razvoja občine ter drugo prostorsko izvedbeno dokumentacijo in spremljata njihovo uresničevanje:
15. sprejemata odloke in druge splošne akte ter dajeta mnenja in predloge s področja:
- stanovanjske politike,
- stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
' - problematike prometa v občini:
16. sprejemata odloke in druge akte s področja:
- varstva naravne in kulturne dediščine ter izboljšanja človekovega okolja;
- urejanja in uporabe mestnih zemljišč;
- urejanja in- izkoriščanja zemljišč v splošni rabi;
- projektiranja, investiranja in graditve objektov oziroma izgradnje in ureditve naselij;
17. spremljata izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja;
18. urejata sistem informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja;
19. opravljata druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in krajevnih skupnostih, če je tako določeno z. ustavo, zakoni ali s tem statutom.
17.	člen
Za 209. členom se vstavi nov 209. a člen, ki glasi:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
1. sprejemajo statut občine in odločajo o spremembah statuta;
2. odločajo o grbu in zastavi občine;
3. odločajo o podeljevanju priznanj občine občanom in drugim osebam, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in
skupnostim;
4. volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine:
5. volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
6. volijo predsedstvo SR Slovenije;
7. volijo delegate občinske skupščine za Zbor občin Skupščine SR Slovenije;
8. volijo delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ;
9. opravljajo druge volitve, imenovanja in razrešitve iz pristojnosti občinske skupščine, ki niso v pristojnosti posameznih zborov;
10. razpravljajo in odločajo o drugih vprašanjih, če je tako določeno z ustavo, zakoni ali s tem statutom; -*■
11. sprejema odloke in druge splošne akte ter obravnava poročila in situacijo s področja ljudske
obrambe in družbene samozaščite in odloča o drugih žadevah s področja ljudske obrambe.
18. člen —
Dopolni se 211. člen, da glasi:
V ostalih zadevah iz pristojnosti drugih zborov glede katerih družbenopolitični zbor ne daje obveznih stališč, lahko daje neobvezna stališča, če izkaže svoj interes.
19. člen
Spremeni sc 3. odstavek 230. člena, ki glasi:
Predsednika in podpredsednika občinske skupščine se voli za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na isto dolžnost.
20. člen
Do polni se 231. člen, ki glasi:
Predsednika zbora in namestnika predsednika zbora se voli za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na isto dolžnost.
21. člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njihovih organov, se uporabljajo od dneva, ko sc prvič sestane skupščina novega sklica.
Pri uporabi določb sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni in imenovani funkcionar opravljal isto tfunkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
22. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 011-01/79-10
Datum: 28. 12. 1981 ,	Predsednik
skupščine občine toni: ŽIBFRT, 1. r.
8.
Na podlagi 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) ter 209. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora družbenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1981 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
1.	člen
5.	člen odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/78) se spremeni tako, da se v tretjem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo: ,.ki jo mora pes stalno nositi na ovratnici."
■ 2. člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
„Pes, starejši od 4 piesecev, mora biti vsako leto zaščitno cepljen proti steklini."
15.	členu se doda tretji odstavek, ki sc glasi:
„Psa, ki je bil ob rednem letnem cepljenju premlad, mora lastnik pripeljati na zaščitno cepljenje takoj, ko dopolni 4 mesece starosti.'
3. člen
Drugemu odstavku 17. člena sc doda besedilo:
„Psa mora lastnik na prvi pregled pripeljati takoj po prejemu poziva za pregled."
4. člen
Prvemu odstavku 18. člena se doda besedilo:
„Stroški postopka gredo v breme lastnika psa."
5. člen
Četrti alinei 23. člena se doda besedilo:
„ali ko je pes dopolnil 4 mesece starosti."
Šesta alinea 23. člena se spremeni in sc glasi:
„Ce ne poskrbi takoj po prejemu poziva za pregled psa, ali pri ugrizu ne pripelje psa na prvi pogled veterinarski organizaciji, ter redno ne opravi še preostalih predpisanih pregledov."
6. člen
V celotnem odloku se naziv ..Veterinarska postaja Trebnje" spremeni tako, da sc glasi:
..Dolenjski veterinarski zavod DF. Trebnje."
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 323-03/78-10 Datum: 28. 12. 1981
Predsednik skupščine občine TONK Ž1BFRT, I. r.
9.
Na podlagi 6. in 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.
12.	1981 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Trebnje
DOLENJSKI LIST ŠT. 2 (1692) - 14. januarja 1982 STRAN 15
STRAN 12 DOLENJSKI LIST ST. 2 (1692) - 14. januaija 1982
1. člen	Dolenjski	list, št. 16/72) se 1. točka
V odloku o določitvi lokalnih in	1. člena	dopolni tako, da se	za
nekategoriziranih javnih cest na ob-	lokalno cesto 1. kategorije določi	še
močju občine Trebnje (Skupščinski	naslednjo	cesto:
Št.	Odcep	Potek	Priključek	Dolžina v	m
415	402 L	Ornuška	vas - Španov most gozdna cesta	4.650 m
4.650 m
2. člen	Številka:	34-018/72-1
Ta odlok začne veljati osmi dan Datum: 28. 12. 1981
po objavi v Skupščinskem Dolenj-	Predsednik
skem listu.	skupščine	občine
TONE ŽIBERT, I. r.
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP” METLIKA
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD TRANSPORT
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge
ZA ZAČASNO IZVAJANJE DEL V IRAKU:
1. 20 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
2. 2 AVTOMEHANIKA
Pogoji: pod a: KV voznik motornih vozil z vozniškim dovoljenjem C in E kategorije ter najmanj tremi leti delovnih izkušenj;
pod b: KV avtomehanik z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in z vozniškim dovoljenjem C in E kategorije.
Posebni pogoji:
— za opravila oz. naloge avtomehanika bodo morali kandidati uspešno opraviti predhodno 14-dnevno tehnično izpopolnjevanje
— specializacijo v tovarni avtomobilov M. A. N. v ZR Nemčiji;
— da imajo kandidati urejeno vojaško obveznost;
-* da imajo ustrezno zdravniško spričevalo in potrdilo;
— da niso v kazenskem ali preiskovalnem postopku;
— da nimajo drugih razlogov ali zadržkov za razporeditev na delo v tujini.
Prednost pri izbiri za opravila oz. naloge voznikov motornih vozil bodo imeli kandidati, ki imajo poleg naštetih pogojev še poklic KV mehanika.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z ustreznimi dokazili bo kadrovska služba ,,TGP" Metlika — TOZD Transport sprejemala do vključno 23. januarja 1982. Prav tako se pri tej službi dobijo vse ostale dodatne informacije.
13/2-82
„SOP" KRŠKO,
specializirano podjetje za industrijsko opremo
DELAVSKI SVET
TOZD KLEPAR KRŠKO, Gasilska 3
razpisuje
javno prodajo avtomobila
KOMBI SPECIAL PK
IMV 160 BR DIESEL MOTOR, letnik 1973,
prevoženih 100.000 km, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 30.000.- din. Licitacija bo v ponedeljek, dne 18. 1. 1982, na parkirišču „SOP" Krško, Gasilska 3, in sicer:
— za družbeni sektor ob 8. uri
— za zasebni sektor ob 9. uri.
Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10 % varščine od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo.
15/2-82
ISKRA - IEZE
TOZD TOVARNA KERAMIČNIH
KONDENZATORJEV
ŽUŽEMBERK
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge
ŠOFER - NABAVLJAČ
Za razpisana dela se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. KD strojne ali elektro smeri
2. voznik C kategorije
3. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov ISKRA — IEZE, TOZD KEKO, Žužemberk, v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.
14/2-82
/O ljubljanska banka
TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI
objavlja dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let, s polnim delovnim časom za enega izvajalca, in sicer:
VODENJE SEKTORJA DEVIZNIH POSLOV IN EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter najmanj 4 leta delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikov in izpolnjen pogoj za opravljanje plačilnega prometa in kreditnih odnosov s tujino.
2. imeti morajo strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje sektorja
3. imetLmorajo moralno-politične vrline, ki se odražajo v uspešnosti dosedanjega dela in zavzemanju za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in menijo, da bi lahko uspešno opravljali razpisana dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili, naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Prijavi naj priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev. Nepopolnih in po objavljenem roku prispelih prijav ne bomo obravnavali.
Kandidati naj oddajo svojo prijavo v zaprti ovojnici na naslov: LJUBLJANSKA BANKA-TEMELJNA DOLENJSKA BANKA, NOVO MESTO, KETTEJEV DREVORED 1, z oznako: „Za razpis".
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo.
12/2-82
Za stanovanje je potrebno varčevati
Ja ... z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče —precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke.
Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite:
če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom,
z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz,
s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev.
Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe
Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko.
/O	ljubljanska	banka
DOLENJSKI LIST ŠT. 2 (1692) - 14. januarja 1982	STRAN 11