Katolišk cerkven Ii§l. Dsnica izhaja t., 10. in 20. dne vsaciga mesca na ct li poli, in velja po pošli /.a celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. sprejemana na leto 'i gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide 60 kr.. \ tiskarnici lian i ca dan poprej. Tc*n| XVIII. V Ljubljani 1. mal. serpana 186o. lAsi 19. Spomini h potovanja r Ji im. Spieuje Dr. Janez Zlatoust Pogačar. II. Praznik sv. Katarine M. — Cerkvi sv. Marije v koziuedinu in Campitelli. Sveta Katarina marternica ima v Kimu veliko častnih spominkov. Pogosto se nahaja njena podoba v cerkvah iu galerijah: radi jo slikarji pridružujejo sveti družini. \jeu praznik se 25. novembra slovesno obhaja v cerkvi sv. Katarine pri v e r v a r j i h (s. Catterina in funari) ; kakor je v Sikstinski kapeli večkrat Capella papnlis, tako je ta dan ondi Capella cardinalilia, to je. velika sv. maša, pri kteri se znajdejo pričujoči vsi ali vsaj velik del kardinalov. Ta dan se jih jc pripeljalo sedemnaist: vse ulice okoli cerkve so bile zastavljene z njihovimi berhkimi vozovi. V cerkvi je bila nalašč v ta namen za škerlatue častnike postavljena klop v podobi podkve. Sveto mašo je služil neki v svetem mestu bivajoč misijonski škof v piav dragoceni opravi. — Cerkev svete Katarine je zidana ua mestu nekdanjega Fla-minijevega kroga (Circus Flaminius), kterega ostanki so se tii vidili še v trinajstem stoletju. Tudi cerkev je že neki takrat ua tem mestu stala po imenu Gospe Koze (Ho-ininae Rosae). pred ko ne ker jo je bila neka gospa Koza sozidala; pozneje je bila posvečena sveti Kozi Viterbski. Pred tri sto letini je pa kardinal Cesi novo cerkev zidal in jo sveti Katarini marternici posvetil. Z njo je stieiijen nunski samostan sv. Uršule, v k tereni se še najde nekaj ostankov poprejšnje cerkve. V samostanu je vaiovainiča (Conserralorium), v ktero se sprejemajo uboge dekleta, ki jih nune odrejujejo in potlej po mestu v službe razpošiljajo. Vsaj šest let morajo v odmenjeiii služIli ostati; ako jim je všeč, tudi delj. Po dopolnjenih šestih l~;ih dobi vsaka na roko sto in petdeset terdnjakov. Kardinal Cesi, ustanovnik cerkve in varovavnice je v pospeševanje ljudoljubne naprave zavezal svoje duhovne brate, cerkvene veljake kardinale, da tu vsak 25. novembra po veliki maši zanjo en zlat terdujak milošine podeli, ali ga, ako ne utegne osebno biti pričujoč, dobrovoljno poslali blagovoli. Torej kardinal pokrovitelj te naprave, zdaj Asquini, za ta dan svoje visoke tovarše spodobno povabi. Po sv. maši vzameta dva klerika sreberno ploščico iu vsak po eni strani pobira miloščino, ktero kardinali v papir zavito na ploščico pokla-dajo. Potem se kardinal pokrovitelj vsakemu daritelju posebej s priklonom zahvali. Cerkev ni ravno velika, v umetuijskem oziru se pa prav zelo prikupuje. Slike v velikem altarju in stranskih kapelah, oljnate iu presne, so kaj izverstno zdelane, barve prav žive in vse diha neko posebno miloto. Odlikuje se v velikem altarju sv. Katarina s sreberno krono, iu Kristus v oblakih obdan z angeli; v strau-kih kapelah sv. Margareta, sv. Lucija in sv. Katarina v veliki stoječi podobi kaj častitljivo nosijo svoje zaznamke. Mariiuo vnebovzetje, sv. Boštjan, ozdravljevanje sleporojenega. serčua zahvala ozdravljenega v stermečem zavzetju klečečega pred Jezusom, kako je vender v-e to svetlo, živo. cveteče. žareče! V srednjem stranskem altarju so bile razstavljene svetinje v svetlo bliščečih posodah; na tleh na vsaki straui velika steklena bogato pozlačena skrinjica in persna pozlačena podoba, na altarjevi mizi dve manjši skrinjici, dve piramidi. 4 rnonstrance raznih oblik, vse okusno razstavljeno in leskete v zlatu. K. r je sv. Katarina varhinja modroslovskih šol. so ta dan tudi šole praznovale. \e deleč od sv. Katarine je cerkev sv. Marije v Kozmediu-u. Pravijo, da je ta cerkev druga, ki je bila v Me»lu presveii Devici, sladki kraljici sveta (kosmos) posvečena, od koder tudi priimek izhaja. Posebno zanimivo je. da je tukaj sv. Avguštin govorništvo učil. preden se je podal v Milan, mesto svojega spreobernjenja. Katoliški kristjani, ki so o času zatiranja in preganjanja svetih podob iz jutrovih dežel v Kim ubežali, so ondašnjo šolo imenovali šolo Gerkov. — Dasiravuo je bila ta bazilika v osmem in devetem stoletju prenarejevaiia . je vender prav zvesto podobo nar starejših cerkev ohranila. ima v prez-biteriju šc dva ambona za branje evangelijev, listov in za pridigovanje. Božjo službo tu opravlja kolegij jlui kapitel; korar ji oblečeni v belih heruieliuih so ravno večeruice opravljali. Nar dražji kiuč te cerkve je pa podoba presvete Device, ki so jo katoličani iz rok podobolorticev oteli in v Kiru prinesli; doveršena je v umetuijskem oziru, in Mariiuo visokost oznanuje gerški napis: Throfokos ariparthenos ..Božja porodnica vselej Devica." V podzemljini počiva truplo sv. Cirile, ali hčere ali opnMtenke preganjavokega cesarja Decija. ki je svojo kri za Kri-tusa darovala. To preblago devico obdaja ua stotine svetinj drugih vitezov keršanskih. ktere le ou vse po imenu pozna, ki zvezde po imenu kliče. Iz cerkve smo šli v kanonijo. kjer so nam kazali dve sobi, kteri ste služile v stanovanje blaženemu Janezu Kossi, pred kakimi sto letrni kanoniku te cerkve. Kua teh sob je prenarejeua v kapelo; v obeh se hrauujejo marsiktere reči. kterih se je zveličani služabnik božji posluževal v življenju, kakor predrage svetinje, njegova spoved-nica. bridka martra. ki jo je imel v spovednici. molitvi,«ica. čevlji itd. Pač zbodljivi so taki spominki, ki so bili večletne priče viteških del ljubezni iu zatajevanja, priraslih iz serca stopljenega v prest vari vnem ognju sv. Duha. Cerkev sv. Marije v kosmedin-u je zidana na mestu paganskega tempeljua, posvečenega boginji Cereri in Pro-zerpiui. Kacih osem stebrov se še vidi v cerkvi, ki so gotovo ostanki uuega tempeljua. Papež Adriau I jc v osmem stoletju to cerkev prenaredil in z mnogim dragim kinčem ozaljšal. Nekteri tudi terdijo. da ji je odtod došei priimek kosmedin, ker gerška beseda kosmos (udi pomenja kinč. V lopi zale cerkve je na zidu naslonjena precej velika okrogla marmorna ploša, v kteri so izdolbene usta in dve očesi. Ta ploša je ostanek iz starih časov. Pravijo, da je tisti, ki je prisegal, mogel roko skoz usta vtakniti, in če je po krivem prisegel, je ni bil več v stanu nazaj potegniti; zato se je ta ploša imenovala boccn della reritd — „UHta resnice/4 Po njej se obširni terg pred cerkvijo imenuje borca della reritd in dolge ulice ria della bocca della reritd. Xe deleč odtod jc cerkev sv. Marije in Campitetli, kjer je zveličani Janez Leouardi Lukanski ustanovil društvo duhovnov s primkom M a dre di Dio, ktere lastni namen je, du otroke in prosto ljudstvo v keršanskein nauku podučuje. Marsikomu bi se utegnilo čudno zdeti, da se v Rimu posebne društva s podukom v keršanskein nauku pečajo. Treba pa je vediti, da je na Laškem sploh število duhov-šine, svetovne iu redovne, preobilno, iu torej se dela, ki jc pri nas enemu ali dvema izročeno, koj celo društvo poprime. Fare v Kimu pred papežem Leonom XII niso bile tako vredene kakor zdaj, ker jih je še le imenovani papež ua kacih šestdeset pomnožil. Pa tudi v farnih cerkvah ni navada toliko pridig in keršunskih naukov za odrašene ali za otroke imeti, kolikor se jih pri nas redno nahaja v vsaki cerkvi. ktera svojega stalnega duhovnega pastirja ima. V sveti Marii iu Campitelli se vidi tudi grobni spominek slavnega kardinala Pacca-ta, kteri je bil zvest sprein-Ijevavec papeža Pija VII iu deležnik njegovih stisk in mnogih serčnih bolečin. Njegov stričuik, ki je dvornik sedanjega papeža in nje, ki se pridejo poklonit svetemu Očetu, napoveduje in v zasliševavno sobo vodi, je du! spominik, izdelan umetno v belem marmorju, postaviti v tej cerkvi, ker je bil slavni rajni kardiual njeni priimnik. Kakšen imeniten del cerkveno - politiške zgodovine se mota po duši romarju, stoječemu pred takim spominkom! Na-silnik iu nasilovani so se vlegli v tihotne grobe; on, kte-reinu jc vsa oblast in sodba dana v nebesih in na zemlji, je sodbo sklenil ter jo od leta do leta svetlejše naznanja svetu. Da bi jo pač umeli, ktere bliže tiče iu tesnejše veže! M9ogoror otl posta* (Dalje.) Kat. duhoven. Iz tega pa tudi vidva gospoda lahko spoznata, da imata res dosti vzroka dvomili nad veljavnostjo svojega posta, ki sta se prej hvalila, da se posta, to je, zderžanja mesnih jedi ne branita, ker se z drugimi še bolj dragimi iu okusnimi jedili ali pa z obilno mero pijače odškodujeta. Zakaj iz tega, kar so vam zdaj gosp. korar temeljito razložili m povedali, je pač jasno, da se o ne pravi postiti, če si kdo. če tudi ne z mesom, vender pa morebiti še z bolj okusnimi in mikavnimi jedili želodec nalaš napolnuje in požrešnosti služi. Zatoraj so tudi tako imenovani postili obedi, ki so tu in tam pri gospodi v navadi. posebno veliki teden in ob postih pred velikimi prazniki, v resnici gerdo zasmehovanje postne zapovedi. Pri takih obedih se sicer meso ue je. toliko veči pa je požrešnost iu poželjivost do dragih in žlahtnih postnih jedi, tako da se s tem trebuhu bolj služi, mesena poželjivost bolj unema. kakor pri navadnih obedih. V to versto gre tudi gostovanje velikih in malih gospodov, pri kterih. češ, da postno zapoved vender šc nekoliko spoštujejo, sc postne iu mesne jedila verstč ob enem. Tako ravnanje in obedo-vanje je v postnem pastirskem listu naravnost prepovedano. Da se daljej tudi to ne more post imenovati, če se kdo. kterega želodec morebiti ravno zavoljo že preobilno vžite pijače malo jedi more vžiti in prekuhati, pa z obiluo pijačo hoče odškodovati, tega mi tako izobraženim gospodom ni treba dokazovati. Od kacega zatajevanja pri vsih teh in enakih prilikah ni ne duha nc sluha, toraj tudi od posta ne. To sc ne pravi premagati ali zderžati se, temuč po besedah sv. Avguština (Serin. 205) le požrešnost premenili. Nekatoličan. Dober in iskreni zagovornik ste vi res svojemu katoliškemu postu, in da se vam mi veliko ne ustavljamo iu ne ugovarjamo, se nam ni čuditi, kajti nismo se učili bogoslovja; čuditi pase moram tu gospod pastorju, ki so učeni, da vas tako mirno poslušajo in vam s kakim ugovorom štrene ne zmedejo. Pastor. O ugovarjati bi imel marsikaj; pa potem bi ne bilo pogovora konec, toraj tein raji molčim iu mirno poslušam, ker vem. da ti gospodje imajo vedno pripravljenih vsako-verstnih biišečih izgovorov; zmiraj le svojo terdijo. ter se prepričati ne dajo. Sicer pa tudi ue tajim, da bi znal post marsikomu res koristen biti, kakor je sploh lastno premagovanje imenitna in važna reč; veuder pa ( h kat. duhovnu), da druzega ne omenim, vain tega nikakor poterditi ne morem, da bi bil post res toliko potreben in imel tako ime-nitnost iu veljavo, kakor mu jo prikladate, in pa zavoljo tega. ker ravno s tem prederzuo zmanjšujete Kristusovo zasluženje, ki je, kakor vsi verujemo, za naše in za grehe vesoljnega človeštva popolnoma zadostil, ne da bi bil pri tem naše podpore in posta potreboval. Več n e k a t o I i ča u o v. Pravo; tu ste jo pa res dobro zasukali in zasolili. iu naj si gospod duhoven ludi znajo besedovati, (emu temeljitemu ugovoru bodo pač težko izgovora našli. Kat. duhoven. Kdor izgovora iše, kaže da je v zadregi, da bi nas bil pa kdo v sedanjem pogovoru v zadrego pripravil, menim, ne bote terdili, ker ue manjka se nam zastran potrebe in veljave našega posta na vsako stran veljavnih iu temeljitih dokazov, kakor ste se lahko prepričali; tako tudi kar omenjeni govor tiče. Kes je sicer iu prav rad vam poterdim. da je Kristus za naše iu za grehe vesoljnega sveta popolnoma zadostil, v tem smo prav ene misli: vem tudi, da je ravno to udom vaše cerkve glavno vodilo, mehka blazinica in v resnici blišeč in gladek izgovor zoper neprijetno dolžnost pritež-nega zadostovanja, pokore iu lastnega premagovanja, čemur bi sc radi s pomirjeno vestjo odtegnili. Razloček je ie ta. da imamo mi drugi temelj in podlago resnice in vere, kakor vi: sveto cerkev namreč, ki se v verskih rečeh motiti nc more. ker jo po Jezusovi obljubi sveti Duh vlada in je On sam pri nji do konca sveta. Ona pa v ti zadevi terjenju vaše cerkve ravno nasproti uči v Tiidentiuskem cerkvenem zbirališu (Sess. 14. c. Si, da. naj si je tudi Kristus za naše grehe popolnoma zadostil, vender zavoljo tega nikakor ne sinemo misliti, da smo za tega del lastnega in osebnega opravičevanja iu zadostovanja oprostcni: velikoveč moramo verovati, da nas je On po svojem križu in terpljenji pripravne in zmožne storil, po lastnem zado-stovanju zasluženje si pridobiti in večno življenje. Tisti kristjani toraj. govori neki cerkveni pisatelj, ki po mesenem duhu vladaui menijo, da so oprosteni neogibljivo potrebne pokore in spokornih del, med katerimi ima post eno pervih mest. zapadejo s tem v zmoto novejih krivovercev, ki zadostovanje iu pokoro zaveržejo iu se zanašajo ie na svojo vero in Kristusovo zasluženje. To so tisti, govori dalje, od kterih apostelj pravi (Rim. 16.). da ne služijo Jezusu Kristusu, ampak svojemu trebuhu, kterega sužnji so postali, ali kterega so si. kakor pravi ua drugem kraju ( Filip 3.), za svojega Boga izvolili. (Dalje na.sl.) Min* ni k pri a tiar Ju. Dvojno darilcc, pastirjem**) in k r i s tj a n s k i m o v č i c a m u b ene in. X. Mašnik čez dar kruha, vina križe dela zdaj z roko; Na kalvarji Boga Sina l'a na križ pribijajo. >lašnik povzdiguje pravo Rcšnje presveto Telo; \a kalvarji blo v višavo Ravno to je vzdignjeno. Ko mašnik prejšnjo molitev nali»sa *eu lommemoratio etiani infra Octavam peragitur versus lihrum inclinat inclinatione mi-niniarum media. In conclusione quando dicit: Per eundem. manu.« conjungit ante peetus easque incipiens liane igitur. e\pan-dit super Oblata. >j u i n prius illas disjungat. ita ut palmae sint apertae. versus Calicem et Hostiam. et digitorum extremitates perveniant ad medium circiter 1'allae. nun tamen illam tangant, pollice devtro super sini-trum in m<>dum Crucis posito. supra, non vero infra manus. Ad verba illa IVr Christum Itominum nos t rum. manus ab-ijuc disjuactione claudit et retrahit ad ^e ante peetus ct ita junetis prose<|uitur: jhi a m oblationem. De-inde ministra manu super Altare extra 1'orporale depozita, tria Crucis cigna. juxta regulam alias traditam. deMera producit super Calicem et Hostiam simul, diccns ad primam Bene 7 •tirtam . ad secundam tdseri 7 p ta m. et ad tei ti.tm Ha f tam. 5 Quibus peraetis. niov junetis manibus subsequentia verba: Itatinnabitem . acceptabilemifiie. facere di/jneris. ut nobis. profert; deinde manum de\trani in eadem altitudine disjungens; non vero demi'tens, sed tantuin ad >e parumper rctraliens, >i-nistra iterum super Altare deposita. alteram Cruceni bretiorem -oper Hostiam separatim ettormat seoretn interiin pronuntians: t »r 7 »m*. Tuiii elevans aliipiaiitulum devteram, eodem modo si accipit. reliquoMjue digitus utriusijue manus simul extcndit et conjungit. Stans iffitur Sacerdos ereetus ante medium Alta-ris cum llostia prae manibus ereeta. non quasi jacente. ac paululum elevata a Corporali. ita tamen. ut a populo non vide-atur, .-ubdit: Kt eteratis orutis in mehi nt ad te I te um 1'atrem su 11 m (hnnipotentem . quo tempore ocuUs, non caput. ad l'm-cilivi Imaginem attolit ac statim d«-mitiit. Inde pronuntians: Tihi gratias agens, caput profunde inclinat Cruci. et retinens Hostiam pollicem inter et indicem tantuin sinistrae manus in medio Corporalis dextera producit super eam parvulum Crucis sisnum ad vocem illam: Bene ^ di.rit. Oua prolata. pollicem iterum. ac indicem ejusJ- ni dexterae admovet llostiae uti prius. et prose<|uitur: Fregit. dedih/ne disciputis suis. dicens: Acci-pite et manducate ex hoe omnes. Hogu Očetu, te je zahvalil, ga posvetit. razlomil in dal svojim učencem, rekoč: Vzemite in jej te rsi od tega z Zakaj to je moje Telo. Xa to mašnik poklekne z desnim kolenom pred Telesom Jezusa Kristusa in ga povzdigne, de ga verniki molijo. Kakor Kristus pri zadnji večerji, vzame tudi mašnik kruh v svoje roke in prav tiste besede govori in s tem spričuje, de je pravi namestnik svojega nebeškega učenika in Boga Je/.u-a Kristusa. Kristus je vzel kruh v svoje svete in častite roke, — kaka misel mora pri tej priči mašnikovo serce prešinili! Res je sicer, tudi njegove roke so blagoslovljene iu posvečene, ali kakoši-11 razloček med Jezusom, Kraljem nebes in zemlje, iu med njegovim namestnikom, červom pozemeljskim ! Mlati lesniki ali srečkanje za celo leto. (Nabral F. k.) Blagemu vreduištvu. Tukaj vam podam polno torbo zlatih lešnikov. Dosti sicer izrastlo jih je ua prostem polju; pa vender, kakoi vidite, jih jc še več pobranih iz prežlalunh vertov. Xadjam se. da bodo bravcem jako dopadii. lles da, kakor Kolumb, bi bili lahko tudi drugi Ameriko iznašli, res da, kakor on. bi tudi drugi bili jajce po konci (ua o-t) postavili; pa zakaj niso? — l.jijbc bravcc pa povabim- nai Ic pobirajo tudi oni, k-likor je moč, takih iu enakih lešnikov, iu naj jih pošiljalo naši ljubi Danici na izbiro; mislim, da jim bo hvaležna za to. Iu to bo srečkauje! prava duhovna loterija, napeljevanje k vsakdanjemu umnemu premišljevanju in nauk v inodro-ii. Tisučerim je bil tak ali enak lešnik ali izick vzrok prave ..sreče." Xaj si je tudi lupina včasi ter d a iu zuui vescijc. 5. t'ujte, fantje in dekleta, llerzni dobrovoljci vi! Sladnost, ki jo svet obeta, — Vsa se v žalost spremeni! 6. Ko zadnja ura bo prišla, Kaj bo ti dala slast sveta? 7. Serce zadovoljno in veselo — boljši je, kakor kraljestvo celo. H. Kdor poleti noče žeti, — mora v zimi glad terpeti. 9. Ce tat ljudem vbeii, — pa miška ga vlovi. (Alipa:) Če tat ljudi goljfa, — pa miška ga izda. 10. Nam kliče vere glas: tu sreče ni za nas; Kar da sedanji čas, visi za nit in las. 11. Mertvi iz groba nas učijo: Živite trezno, modro, čisto, In sere gorečih do Boga; Vse, s čimur svet slepi, vse tisto, V nesrečo vselej vas pelja! 12. Na svetu rado to-le se zgodi: Bahač, ki Boga zapusti, od Boga zapušen v sramoti obtiči. 13. Pusti pri miru tuje blago, ila te v nesrečo spravilo ne bo! (Češenamarijo za tiste v vicah, ki za krivične vinarčke lerpijo.) 14. Kdor pošteno in prav terpi, se mu smerti bati ni. 15. Vsaka laž je grešno seme In nesreče živo pleme. (Češenamarijo za duše, ktere zavoljo malih laži v vicah lerpijo.) 16. Le hitro spat in zgodaj vstal, Kdor hoče zdrav m mlad ostat"! 17. Lepota kmal se spremeni, Gnjilobo, prah le zapusti. 18. Naj bo sovražnik ali brat, Ubogemu pomagaj rad. 19. Kaj pomaga tukaj ti sladkost, Če sledi ji večna tam britkost? Le za serčno tukaj zmago Se odpri' nebo ti drago. 20. Lepo lice obevete, Lepa duša nikdar ne. Ali pa: Lepo lice hitro zgine, Lepa duša pa ne mine, 21. Svoje veselje vsak ima stan: Tudi s težavami vsak je obdan. 22. Glas s pokopališa: Nečimerna je bla deklica, Se lišpala ko rožni cvet: Veselje hle ji zale lica. Nje bog edini bil je svet! Na plese, v drušine hitela. Na smert nič mislila ni pred: Pa naglo ji je dni odštela: Že v grobu gojijc červom jed. 23. Uelo nam ne gre mi rok. Če ne blagoslovi Bog; Kdor rad dela, pridno moli. Se mu snide vsi' po volji. 24. Kdor pregrehi vila serce, Vekomaj mu bo gorje! (Dalje nad.) Oglefi po Slovenskem in fiopisi. Iz Ljubljane. Drugo nedeljo po Binkoštih so mil. škof v Šentvidu uad Ljubljano god ondotnega duhovnijskega pomočnika slovesno obhajali iu ludi pridigali. Naslednjo saboto, t. j.. 24. u. m. v god sv. Janeza Kerstuika, so pa v predmestji Ternovem ob 8 v ravno ta namen maševati blagovolili. — Kavno ta dan popoldne so v gospejskem uršuliiiskem samostanu deklice notranje šole prav slovesno pokazale, koliko oliko zamorejo doseči v tej napravi. Bil je namreč god preč. gospe Matere, ktero so hvaležne učenke o ti lepi priliki razveselile z igrokazom ..sv. K li za bet a'4 ali „C vet lični čudež" od \Visemaiia, ter pred iu potlej prav olikano vošile srečo in z opanljivim veseljem darovale svoji preljubljeni dobrotnici brez števila cvetličnih vencev in enakih darov. Glavno nalogo v igri „sv. Elizabeta" je imela Ilirka Lj. V. Kaj izverstno so vse rešile svoje oddelke in ne ve človek, čemu bi se bolj čudil, prizadevi in trudu gg. učenic, v tej reči zlasti č. M. J., ali pa omikani obnaši in spretnosti deklic pri taki slovesnosti. — Pretečeno nedeljo je bilo v predmestni duhovniji Ternovem kaj lepo in slovesno obhajanje sv. Janeza Kerstuika. Kakor vsako leto ta dau, so tudi letos imeli veliko mašo semeuiški vodja preč. g. Jan. K. Novak med velikim strežuištvom. Med polno cerkvijo vernikov so bili na svojem prostoru tudi gosp. mestni župan blagor, gosp. dr. E t-b i u K os ta ko patron, z drugimi gg. in cerkvenimi ključarji. Prezala glasba in petje gg. bogoslovcev iu domačih je zviševalo sveto opravilo, ljudstvo pa je z obilnim darovanjem denara, zalih sveč in prelepih šopov skazovalo češenje do sv. Janeza Kerstuika. G. Dr. Hajdrih je s svojim čverstim in prepričavnim govorom „o zatajevanji" popoldne opravilo povzdigoval. — Mil. škof so odmeuili začeli drugi del besednjaka, namreč slovensko-nemški del dajati ua svitlo iu so gosp. kanonika dr. Jau. ZI. Pogačar-ja zvo-lili predsednika odboru, ki se ima v ta namen sestaviti. Podlaga tega dela bo izverstua in bogata zbirka g. Z a I o-kar-ja, ki je že ko besednjak sostavljeua, pristavljale pa se bodo primerne besede tudi iz staroslovenščine in druzih narečij. Prav lepa prilika je zdaj, da naj bi gg. od vsih krajev pošiljali svoje zbirke iu besede, ki so koder so si bodi v navadi in jih dosedanji besednjaki še nimajo. Posebno želeti je tudi kratkih in jedernatih pregovorov, ki se vtikajo k dotičnim besedam na svojem mestu, kakor so po druzih boljših besednjakih. Pregovori in reki so pravo domorodno blago, lepota in mičnost vsacega govora. Nekteri stari ljudje so svojo govorico solili z reki in pregovori, kakor je trava na travniku oličena s cvetlicami. Skoda, da je blezo malo več tacih živih ! Kdo si ve, kako je to, da natorna poezija toliko bolj umira, kolikor bolj umetna vz-maguje? — Gosp. Zalokar so skušeui mož, veliko lepega blaga iz nekdanjih in sedanjih časov so zbrali v svojem rokopisu, — toliko da se čudimo že s poverhnjenega pogleda v nektere pole: naj zdaj k temu pripomorejo še drugi — tudi mlajši, kolikor vedo in znajo, in svesti smo si, da bo delo kaj berhko, in slovenski jezik bode v malo letih tako napredval, da nam bodo naši sosedje zavidni, ako bi se moglo kaj tacega misliti. - 24. u. m. sc je vstanovil odbor za ljubljansko sirotišnico, jc imel pervo sejo in si je izvolil predsednika gosp. mestnega župana dr. K os t a. Izkazi s-» razodeli. ako se s sirotišnico sklene tudi vstav za gluhomutce in slepe, da vse zadevno premoženje mesta in dežele, ki se more v to oberniti, znaša skupaj 256,00(1 gl. Odbor bo prosil enake naprave v Soluogradu, Pragi, Bernu. Celovcu. Liucu in Gorici za njih postave in letne naznanila. ter bodo potem to reč nadalje obravnavali. (Trigl.) — Tudi vstanovavstvo otročje bolnišnice jc imelo 26. u. m. pervi zbor in g. dr. Kovač je sporočeval kaj je potrebno. da se ta naprava kmali povzdigne. Sklenilo sc je kupiti Češkovo hišo ua Poljanah, kjer je bila svečarija, za 11.000 gl. (Nov.) Govori se, da g. Levstck utegue biti vrednik vladnega lista ..Laibacher Ztg." Iz Ljubljane. Kakor druge leta so praznovali tudi letos 21. junija gimnazijski učenci god svojega zavetnika, sv. Alojzja, v nunski cerkvi z večernicami in s slovesno sv. mašo, ki so jo po lepem, učencem primerjenem ogo-voru obhajali prečastiti stolni dekan g. Jan. ZI. Pogača r. med ktero so pristopili nekteri k pervemu sv. obhajilu. Lepo in živo so jim kazali izverstni govornik, kako imajo živeti tudi gimnazijski učenci, da se posvetijo, po zgledu nekdanjih junaških keršanskih mladenčev iu devic, celo mladih dečkov, serčnih spričevavcev sv. vere, ter po zgledu svojega priprošujika sv. Alojzja. So mogli ti iu uni, zakaj Iti (udi vi ne mogli — keršansko živeti ter rasti v učenosti in čednosti pred Bogom in pred ljudmi, da bote mogli kdaj tudi srečno keršansko umreti! — Dasiravno so pridigovali v nedeljo po tem zjutraj v stolni cerkvi slovenski, so imeli vendar tisti dan tudi slovesno sv. mašo s pridigo vred v Alojznici ljubljeni nekdanji vodja in prijatel šolske mladine v čast sv. Alojzju, v poduk in v serčno spodbudo vsem njegovim sedanjim varvancem. — Ker bodo v šolskem poslopju zidali in popravljali, se sklenejo normalne, realne in gimnazijalne šole že 15. julija. Kdaj se prihodnje šolsko leto prične, se bo poznej naznanilo. Ali bi ne bilo dobro in prav, ko bi obe normalki šolsko leto vsaj ob cnein pričeti mogle — za ljube edinosti in ravnopravnosti voljo? — Iz Ljubljane. V četertek 22. junija je imel Mati-č i n odbor pervo sejo, v kteri si je, po odpovedi poprejšnjega vodnika pl. g. Zoisa, soglasno izvolil za svojega predsednika g. dr. L. To mana, za 1. namestnika je bil poterjen g. dr. L. Vončina in za 2. g. stolni prošt A. Kos. Blagajnik ostane g. dr. J. Zupanec, pregledovavec društvenih prešlev je g. dr. A. Vojska, ključarja pa sta gg. J. Vilhar in J. Mam. — Ker se je v občnem zboru bila želja razodela, naj se stroški, kar se da, znižajo in ker se je g. Levstik svoji službi na to odpovedal, je na-svetoval g. Lesar, naj se tajništvo razdeli, da se lože brez plačila opravlja, in prevzel je tajniku lastne dela g. Lesar, kteremu kot zapisnikar in knjižničar pomagata prihodnje !eto gg. Marn in Vavru. Tako se je tudi zastran stanovanja, služabnikove plače, zastran kakega hišnega orodja sklenilo, poterpeti pervo leto, da se prihrani, kar je mogoče, za bukve in koristne spise. — Sklenil je odbor izdajati „Le topiš slovenske Matice v Ljubljani" v prostih zvezkih po zgledu nekdanjega slovenskega diuštva, brez koledarskega dela. Sostavki naj segajo v Matične ali v slovenske posebej ali v slovanske reči sploh, ter naj se ozirajo na urisko in djansko olikovanje in blaženje Slovencev. Vredovauje naj prevzamejo tisti gospodje, kteri so prevzeli tajništvo. Tem naj pošiljajo torej slovenski pisatelji primerne spise, kteri se bodo po njihovi volji tudi plačevali po zgledu družbe sv. Mohorja. — Zastran Erbenove knjige se je volil posebni odbor (gg. Svetec, Ko/.ler in Cigale), ki naj prestavo pregleda ter v prihodnji seji o nji poroči, kako naj se spravi na svetlo. Culo se jc ludi v zboru, da je \V i s e m a n o v a Fabiola skorej poslovenjena, in da hočejo naš premil. knezoškof radodarno pomoči, da pride po Matici na dau, kar bi bilo gotovo vsem njenim udom v posebno radost iii veliko korist. Ker mil. škof g. Dobrila odbornik biti ue morejo, je stopil ua njih mesto po srečki g. Gorju p. Volili so sc poslednjič tudi nekteri poročniki ali poverjeniki, kteri se bodo v ta namen poprosili; diuge reči pa so se prihranile za prihodnje posvetovanje. — Iz vsega tega se kaže, da novi Ma-ličili odbor hoče želje in vošila pervega občnega zbora zveršiti iu celo nadopolnili. Da bo pa v resnici jih mogel spolniti, pomagajte rodoljubi slovenski, kteri imate, veste iu znate, vsak po svoji moči in previdnosti. Pero v roke, pisatelji! in kakor pridne bučelice se zbirajte krog svoje Malice. Treba je zedinjenih moči, ker le tako se dover-šijo mogočne reči. Bog daj! — # — Z Grada. Med vsimi bratovšinami ena naj lepših in naj blažnišega namena je gotovo bratovšina presv. Rešn. Telesa. Koga ne veseli v ,,Danici4' prebirati celo versto cerkvenih izdelkov, ktere ubožne cerkve ravno po nji zastonj dobivajo? Ravno ta bratovšina ima naineu svojemu Kralju in Gospodu saj nekoliko popravljati in poravnavati nečast, ki se mu godi povsod, posebno pa šc v njegovih tempcljnih. od ljudi ki ga poznajo in ki ga ne poznajo. Koliko dobrot vendar pravoverni kristjani dobivajo od tega presv. Zakramenta ne Ic za dušo, ampak tudi za telo! — Ljubezen do nas ga jc pod revne podobe kruha in vina skrila, da tako vedno med nami v tabernakeljnih prebiva, nas tolaži in poživlja, naše duše za večno življenje krepča, da bi na stern.i in ozki stezi proti nebesom ne opešali; k bolnikom in betežuikom na dom hodi in jih za večno življenje poživlja, jim strah pred ojstro sodbo zmanjšuje in jih v zadnjih skušnjavah stanovitne in močne dela, da pogubi ne zapadejo. Kolika sreča je za nas Adamove otroke, da imamo tako dobrega Boga, ki vedno med nami prebiva in nam brezštevilue dobrote neprenehoma deli, ako ga le zanje prosimo! Spodobi se tedaj, da se tudi mi svojemu ljubemu Odrešcniku po moči za tolike dobrote zahvalujemo. Ravno v ta namen je pa gotovo naj sposobniši prilika bratovšina presv. rešn. Telesa. Ona ne lepša le vnanjih tem-peljnov Gospodovih, ampak (udi tempeljne naših sere, ktere, ako so čiste in Bogu dopadljive, so vse kaj lepši, kakor vsi tempeljni od človeških rok sozidani, ker ne kaka človeška umetnost, ainpak sam Bog jih je postavil in sv. Duh pa v svoje prebivališa posvetil. Kolika sreča je vendar bili ud te prelepe bratovšine, kjer se človek toliko pobožne molitve vdeležuje. In kaj je tudi to. če se od 720 ur, ki jih obračamo za telesni blagor, vsaki mesec ena v poče-seuje presv. zakramenta oberne. Časne zgube prav nič, dušni dobiček pa prav velik! — Naj ob kratkem naznanim, kako se je ta prelepa bratovšina v naši fari začela, in kako se sedaj njena ura opravlja. Ko je bil njen začetek od gospod duhovnov s prižnice oznanjen, je bilo veliko ljudi, ki bi bili prec radi k tej bratovšini pristopili, le tega niso vedili, kako bi mogli vsaki mesec eno celo uro o enem in ravno tistem času moliti iu Jezusa počastiti. Tej opoviri v okom priti, so v. č. gospod duhovni oče vernikom oznanili. da hočejo sami voditelj (e ure biti. Vsako tretjo uedeljo v mescu molijo po popoldanski Božji službi uro presv. rešn. Telesa z vsimi brati in sestrami te prelepe bratovšine v cerkvi pred velikim altarjem na glas. O začetku te molitve vselej naj pred Jezusa v presv. zakramentu ponižno pozdravijo iu sc vred njim ponižajo; ga z angelji in svetniki na pomoč kličejo, da bi jim blagovolil to uro njemu dopadljivo opravili. Potem sledijo molitve po vodilu gosp. Volčičevcm, s kterimi se Jezus naj pred prosi, da bi ga v sv. obhajilu vselej, posebno pa še o smertni uri mogli vredno prejeti. Potem sledijo zdilii za pomoč v skušnjavah in zoper poglavitno pregreho; moli se rožni venec presv. rešn. Telesa, litanije. ki so v omenjenem vodilu. Sedaj se začne še bolj očitno iu glasno spoznavanje in češenje. ter zapoje: ..Častimo te," ..Sveto" in ,,Nikar nas ne zapusti."' Nasledvajo prošnje za tiste, ki smo posebno dolžni za nje moliti, posebno za bra-tovske ude. Pri tej pobožnosti se pa tudi duše v vicah ne pozabijo. Ko jc vse to dokončano, se poslavi tudi Marijno presv. serce. Pri tej priliki se moli navadno mali rožni venček, litanije od presvetega serca Marije Dev. in še druge primerne molitve. Posebno slovesno se ta ura obhaja v dan sv. rešn. Telesa iu v nedeljo med osmino. Celo uro je presv. rešn. Telo izpostavljeno, preti kteriin ves čas gori veliko lučič. K tej slovesnosti sc razuu vsili bratov in sester te bratovšine še drugega pobožnega ljudstva toliko zbere, da je prepolna cerkev. — Tudi drugekrati razun udov veliko drugih ljudi ostane pri tej molitvi, posebno malih otročičev. Res. kaj ginljivo je gledali, s koliko po-božuostjo iu gorečnostjo se vse to opravlja. Presunljivi trenutki so za vsacega, ki jc pri tej lepi pobožnosti pričujoč. Svete čutila, terdni sklepi poboljšanja. gorečnost in vnema za vse dobro mu mora serce navdajati, ako je le še kaj človeško. Ravno to pa tudi stori, da se vse to spolnuje v resnici in djauju. Kdo bo dvomil, da ravno skupna molitev tc bratovšine je že marsikteremu sprosila milost Božjo. Dovolj vidno jc dokazano po primerljcjih. ki jih je povedal zadnji list „Zg. Danice." koliko dopadajeuje ima nebeški Kralj uud tem češenjeiu. Po taki skupni molitvi pa tudi gotovo obilno rosi uebeški blagoslov ua objokane zemljane. Vsaki naj se srečnega šteje, ki je deležnik te prelepe bratovšine. To češenje je gotovo pravo angelsko delo. Nedvomno se tudi angelci taki zbrani množici pridružujejo in z njo vred molijo Jezusa. Oj, koliko veselje bo pa za pobožne bratovske ude še le po smerti, ki jim bo to vse umljivo, kar tukaj le verujejo, ko bodo svoje angelce varhe tuili s svojimi telesnimi očmi gledali pred neomadežanim Jagnje-toin sklenjene v molitvi. Z Bogom! Rodoljub. Od nekod, kamor »e Starološka cerkev z daljnogledom vidi, 22. rožnika. — Blagor soseskam iu fa-ranmn 6), kterim je sreča, de zidajo nove cerkve Gospodu! Ko bi tako slavno delo pred Bogom take veljave ne iinelo, kakor jo iina. bi bile samo že prelepe iu pogoste slovesnosti, ki se gode o tacih prilikah, lepo povračilo za veliki trud; — kakšno hišo bo pa še le Bog unkraj groba pripravil njim, ki s trudom in deuarjetn postavljajo iu lepšajo svete hiše njemu v slavo! — V daleč sloveči novi cerkvi pri Materi fari v (stari) Loki so v goil presvete Trojice blagoslovili prečastiti O. Salvator Piutar. gvardijan frančiškanski pri M. D. M. pred mostom, imvi sv. Križev pot. Osem in dvajset mladeučev ga je v procesii ravno pred svetim opravilom v cerkev neslo — in ravno toliko malih deklic je zraven svetilo. Kakor je ..Danica" že povedala, iz Dunaja je naročen, in res umetno lepo delo. Posebej moramo pa se pohvaliti domačega mojstra malarja in podobarja Janeza Gosar-ja iz Du-pelj ua Gorenskem, ki je izverstno v bizantinskem zlogu izdelal lepe okvire vsem 14 postajam, veličastni cerkvi zares popolnama primerno. Drugo res umetniško delo domačega mojstra je tudi še le pred kratkim doveršeuo, in ca-stitljivost svetega tempeljna nedopovedljivo povzdiguje. --Go-p. Fr. Zajic. akademijski podobar v Ljubljani, je namreč izobrazil 13 aposlelinov iz pešenega (moravškega) kamna, ki so po t> čevljev visoki iu razstavljeni v lično razmerjenih, zalo okviranih ilolblinah ali nišah ob obeh straneh hiše Božje, ter zalo stoje* kakor stebri sv. cerkve. .S tem s p bdi ohčudovaiiim delom, ki dozdaj nima enakosti v deželi. hi se smela ponašati vsaka stolna cerkev. Vsaka tih kamnitih podob ne velja več kot 85 gl. Vidil sem že marsikod lesene, nekoliko z zlatom popeujene statve, ki so toliko in še več drage, derže* se pa, de bi človek ložej se zjokal nad njimi, kot k pobožnosti se vnema!. Kolik razloček! Ni ne ris, de so napolmojstri, ki kako reč tje na debelo M»~rillajo, zato bolji kup kot pravi umetniki. Zajcovo umetnost pričujejo tudi nailgrobni spominki pri sv. Krištofu v Ljubljani. Tudi je ravno binkoštni teden doveršii v Stariloki po- •) Beseda ..faran** (t. j. prebivavec kake tare, pfarrkind) je po Notranjskem, Teržaškem in Goriškem sploh v navadi, kakor tudi nasproti ..farman" (t. j. fajmošter. pfarrer). ki je veliko bolj jederna in pra\a kot ..fajmošter.** Sej vender že nihče več ne pise ..šolmošter," ..postmošn-r* itd.. ampak šolnik (škol-nikl. puštar itd., ce tudi p tuj o, vender že vdomaceno besedo — s slovensko končnico, končnica ..man** je pa tudi čisto slovenska, in naj kdo ne misli, de pomeni vselej nemškega ..niann — moža;** a. pr. 1'ičman. puriuan. Čižnian. K»/.man. hlacman . racman. kračman i. t d. \ cr/.ite torej ,.fajmoštra" v temnice in pišite zanaprej ..farman." — — Farni prebi-\.i\ci p.t so ..far.mi. faranke**. ne p.t farmani ali farmance. s kterim imennm v pi«anji vselej naše Notranjce zbegate, de ne vedo. kaj in kako. - 1'ltutelj. II p u m ba k opombi. ..K ar m a n1* pa moti nas druge >lov«ct. kterim pomeni ta beseda le >aino ..farnega prebivalca." ne pa njih duhovnega očeta. Tu bo nazadnje nekaka ia\Ri.pra>n»st: fajmošter ~ farman. ,,l>o»pod (ituho\ni| oče" je dobra keseaU. kakor tudi za rfaro~ ze precej navadna in lepa beseda .duliovnija.** -Duhovni oče" in ..duliovnija- — to -e strinja. Za „fajiu»stra~ nam ponujajo tudi ržupnik-aki se pa kusu noče prav prileci; -kuhajte nam kaj čverstejšega! -Kajmi.ster.** .farmešter" jc sicer berdolomna beseda in nekako neprijetne vse tujke te gerske korenine: vender kaže. da bode treba /. njimi se večkrat poterpeti, dokler nmii ...slovenska akademija**** kaj res pripravnega nc izteše. — Ir. dobar iz Kamnika g. Matija Ožbič prekrasno prižnico iz ondotnega cementa. V bizantinskem zlogu, se ve, je kakor iz nar lepšega marmeljua svitlo olikana iu bogato okinčana s 5 vdolhenimi tablami, na kterih so 4 evangelisti in Kristus učeuik med njimi, v zvišanih ali relifnih iu pozlačeuih podobah. Vse prav izverstno delo, ki se koj pri vstopu v cerkev očesu neizrečeno prijazno prikupi, velja 330 gl. iu je, bi rekel, večno. Lesene prižnice pa koj v malo letih zgube svojo živo lepoto, ter naposled, kakor tudi leseni altarji červu v oblast pridejo, in drugi rod mora spet za nove skerbeli. Kako prav bi pač bilo, tle bi torej počasi starološka cerkev dobila vse altarje iz enake Ivarine kakor je prižnica; — to bo lepota — in za vselej. De je bistroumni Ožbič tudi mojster za stavbe enacih altarjev, je že drugod pokazal, ii. p. v Stražiši. Cement ima še posebno lastnost, de se po njem sme zlatiti, ker zmiraj suh in enak ostane, ko se pa les napenja in zlatenje spoka; kanieu pa se poti in torej za zlatenje tudi ni pripraveu. Pa še nekaj novega vgledaš, ko stopiš v novo cerkev, namreč 6 malanih oken, kakoršnih — razuu dveh pri Materi Božji ob Blejskem jezeru lani napravljenih — naša dežela še ni imela poprej. V ?teklo vžgane neizrečeno lepo žive barve vpodobujejo osebno velikost Zveličarja, sv. Jožefa in augelja varha ua eni strani; na drugi pa čisto spočeto Devico z 12 zvezdami okoli glave, kteri nebeška ke-ruba ob desni krono, ob levi pa limbar poklanjata. Zares čudovito umetno tlelo, ker svinec, v kterega so šipe vložene, jc tako zvito razpeljan, c bode skusilo prihodnjič; — hvala! — G. T. v G.: Je ie vravnuno. in ni treba nič pošiljati.