„ttorira* wliii)u vsaki lorck in soboto. Ako pmlc n;i t;i diu'va praznik, dan poprcj.J (Ireduistvo sr ralii'ija v .Ni'irndni Tiskarni*, wlira Voiturini št. 9, knmor je naslavljati pismu. Vwfrankiraiui pis ma se iic sprcjemajo, oiiako se ne uvjižujejo j isn a brez poilpisa. llokopihi dopisov sc nc vračajo. TELEFON it. 201. ;t^ne na .cii; 1U K, n poi let« h K. za čem lets 2-50. l yravniitvo it nanaia v ,,Naso- rist nase strankc, li katcri sc šc za silo pristevajo, ra\ no tako sc jim nc tfre za korist iiasc^a naroda na (ioriškeiii. Ka- kor liitro so nainrec iiovostrujarji pri- ncsli tflavo na dan, ze sc jc začelo zna- no njili ravsanje in kavsanjc na vse strani. Nič hi clovck nc rckcl. ako hi :.e ohnašali rcs kot mlaiši naraščaj v stran- ki, ki hoče tudi delati na narodncin p<>- Iju. ki se hoee učiii uarodnc pol it ike* in tfospodarstva, a oui se niso obnašali ni- koli kot liilaiši rod istc dru/.inc. ampak kot pravi razkoluiki. razdiraei. nialkoii- tcuti, ki pa so iincli še to slabost na se- bi, da jim razun lova na mandate ni bi- lo nic jasne^a. kaj lioeeio. Politicna ne/relost jc prav velik in ociten znak te niuladine«, ki lioče bit' pri nas nckaj posebne^a. Ta iic/rclost prav iasno odseva iz njili dclovauja all kakor žc to iineiuijejo, ker nc delajo ni- kjer doslcdno. Cclo v vclikili in va/iiih vprasanjili si niso na jasncni. Ixleu irdi. dii sc nc bodo oni nikoli vczali nc na desno nc na levo, dru^i trdi, da se mo- rajo liitro zvezati s rajduttijevo stran- ko, kcr cdino to jc baie za nas narod iišilno. Toda oba od tell dveli trdita, da imata prav, prvi in druiji. Politicm nczrclost so znana no\postrujarska, nc- katoliška načela. T a n j i li n a c e 1 a n i in a j o s k a i o I i c a n s t v o m p r a v n o b e n c z \p c z e, ker dni^ačc hi nc rodila takili sadov. Naeclno ie no novostrujarskcin katckizinu, ako po- stavijo oni z :i a n c I i b e r a 1 c e za svoje kaudidatc in prav nič jili ni sram teli kalinov, da \' isti sapi udrihajo po dr. (ire^orčiču, po naši stranki, poseb- 110 pa po »Prim, li-stn«<-. Tc vrstc »na- celnostiu so bile do sedaj na doriškcm ncznanc in cdino uovi struji se iinaino zalivaliti, da nasc Ijudstvo žc nc vc veC\ kaj bj verjelo, ee vidi tako »načelnostu. Kcr sc jc ta novostrujarska »načcl- nost« pojavila ravno v nasi stranki, siiio /.e od začetka scm svarili mero- clajnc kro^c pred to ncvaruostjo, ki ie prctila naši stranki. V začctkii je bila i:i stvar nckoliko podobua kaki o|)ozicij>, sedaj pa vemo, da inianio opraviti nc ic s kako opozicijo, ampak naravnost 7. nasprotno stranko, ki siecr nima trdnih tal pod sabo, a jc razdivjala in razbnr- kala ljudskc niasc na ncvcrjctcn način | in tako našo katoliško stranko oškodo- \ ala iieprimerno inno^o. Ce bi se lie bilo nič dru^e^a z^odi- lo, ze dcjstvo, da jc stara libcralna stranka stopiht že z.(/|)ct na i)o\ršie. /l' t(p/ dcjstvo samo na scbi pomeni oslab- Ijenje nasih \rst. Te;sra so kri\i cdino iio\()strujarji, ker so hoieli imeti svoio stranko, svoja naecla svoii- pcslan¦•¦/ itd., tudi Ce pri tein po^iiie \ se. Ako oni pri tein po^ineio. ie siecr s poliiiC- ncjia stališea cdino dobieck. a s tein svojim ro^oA'ilenjcin so nasi stranki prizadcli Ie skod;> in nesrečo. Niih ra/.- kolništvo, katcro so \ppeljali tako z lah- kim sreeni, samo /ato. ila dobe par inandatov. to niih razkoluist\'o ie ra:-.- koimlo katoliškc cnotne \ rste na (ion- škeiu in trud doli^ih let ie bil zastoni. Hridko JL. ako se I'o^leda na tako uioe- no aniiado. ki sedaj deloma oilpäda ".\ razpada, |io -zasiuui- par kranjskili kri- eaeev. ki se lioeeio pri tein okoiistiti. Sieer stranka /a nas vkljub \ sv.j üul'.eziii. ki jo ^ojinio do uie. \'cndar se ni zadnje, ni viiiovni nameii naše^a po- litienc^a dela. I 'elaino sieer za stranko, a v s e t o d e i o i e d e 1 o z a n a r o d. z a n a š 1 j u b I i e n i v,r o r i š k i r o d. za nasc slovenstxo. I ri tein na v^ak naeiu inoranio biti proviuujalisti. to se pra\ i. mi se nioramo \ pr\i vrsti ozi- rat na posaine/nosti, na donuiče ra/nu- re, na krajc\pnc innrebe in odnošaje. 1/ lakili nialili poilrobnosti nastane eeloi-\ sloxenske^a ljudstva na (loriskcm in kot tforiško l.iudst\o sino tudi del \'e- like eelote, slovensketfa naroda. Ako pa /aneniaijanio en del. zaucmarjauio s tein eeloto. Nova struja ima po kranjsko uiuc- rjcu skorcnj, a te.u'a ue \idi. da uase no^e niso kranjskc. Ali ui bilo enako na Koroskem'.' Tudi lain sino slisali tožbe odlienili ro- doljuliov, da lioeejo uekaterniki vse imcti po kranjsko kakor bi dru^aec up: bilo i/.vcličaiija. Nova struja na (iori- skcni je tako otroeja \p svoji iiolitiki, via lioee razinerc prisiliti. toda ue raeuni na odpor, ki se bo \p kratkem iiojavil. Na- rod uvideva, da ta pretirana pot ni pra- va in pod pritiskom sc ni sc nikdar i/- vršilo iiobcuo pamctiio iiolitieuo delo. Novostrujarska politika je oeituo protiljudska in narodu škodljiva, to ie treba |>rcbiti. Mcj Ijudstvom so se za- čcli siriti eudui pojmi o naeclih, o ka- toliški podla^i, ravno radi nckatcrili no- vostrujarskili kandidatov. ki so bili ved- no vsc kaj drutfctfa, Ic nc »odloČMii ka- tolikiu. Taki ljudjc so sedaj dobri za kaudidate in naj bi bili dobri za poslau- ee. Kdor pa liočc ljudstvu kaj koristiti. inora biti r e s dosledeii. lie Ie na po- pirju. l-'olc^ tell čisto uo\()struiarskili 11•_¦ - dostaikfA preti našcniu liudst\-u na - /i mi in /e ^tikajo :srla\e z laško ;srospo- do proti iKini. \ takili slucajih in ;c posebno \' obnicino ncvarniii kraiili ;e pač treba nekoliko \pce pozornosti kot ua\padno. Ne Ie strayko so tcdai oško- cioxaii novostrujarji. e e 1 e m u ;sr o r i- Š k e m u n a r o d u n o p r i z a d c 1 i t i k r a n i s k i r a z d i r a j i v e I i k o o b j u t n o š k o d o. In našemu ¦glavnc- ;;a in r.ajniočncjšeiuu na>]">roiniku so sli na lim, dr. t'ajdutii ^e scdai lahko sincic. ker ie dosc^el. kar ie hotel. No- \¦cstruia.rjc ie pudr'ihoN'a! tako dol^'o. dokler ni bil ^otov. da ie i'azdor in raz- kol narcjeua ->t\ar. ! ir. Taidutti ie \'id.'l. da bi mu bila uaša stranka cnotna hud lesnik .ki hi :^a ne hil on nikoli /¦^rizcl. /ato ie posk"sil napra\iti nc- koliko razpora in dobil ie te kranjskc fantiee. ki so takoi pote^nili 7. niini, ker jim ie obeCal eukreu luaudat. So\ ra/uik ic pre/al na nase vrste in dobil ie \' novostrujarjili orodje. ki se da rabiti prtui slo\euski skupnosti. pro- ti ^oriskim Slovenecni. In to ie nuvo- strujarski uaiveJii ^reli. ki ;j,a ue bodo izbrisali nikoli. Pa hi s e hi u 1 o v i i i p a r in a n d a t o v. s o p r o d a 1 i / e n a p r e j s I o v e n s k i n a r o d n a (i o r i Š k e in t u i e u. Niso liotcli skup- ru-.sti. niso liotcli enotuosti. kakor \o je predlai;'aln nasa strauka. hnotui bi bili mi taka sila. da hi bili dobili rešpeK. l.ahi in \lada, ki se vcscli sedaj nov.i- strujarskcii'a dela. Toda uovostrujarjeni kaj pra\iti. ie l'ob \p steno: ujini ni bilo uiari za nase koristi nikoli. ujini je bilo Ie za niandat in /a inaudat sc sc tudi vo- bri^ali. ne pa za sloveiisko eclokup- nost. Lahko so sedaj ponosni ua svoie izdajalsko delo, lahko bohnajo ua svoje prsi. ccs, to so nase »zaslu^e«. Ako po- iiiislinio, koliko uaiu bo ta razdor še \ptcj;'nil skodoxati. ako prc^iedamo, kai vsc je bilo zasnovauo za bodoenost, po- tem res ne uiorenio reei dniiicjia kot: K r a n j s k i n o \ o s t r u j a r i i s o ji r o b u k o p i s I o \' e n s k e j;' a I i u d- s t v a na do risk cm. Za par niati- datov so prodali sloveuske koristi, raz- cepili so uaso katolisko u'onsko stran- ko, razdivjali in oslabili so nase Ijudstvo političuo in moraluo. Ukljub tcinu pa, da so si menda žc na jasneni, kaj so storili s svojim Diiaeelnim« komedijant- stvom, se veudar ^onijo staro pesem o »zaslu-vCahu. Udk'-ito bodi povedano, da sc mo- raio take ¦zaslu^c Tahiti vsakemu ro- doljubu. ki ima še količkaj smisla za liudstvo. Nasc ninenic je. da ie treba te KrivlaJe pftisniti kolikor mogoče v oza- dje. da ^c ubranimo enkrat za vsclei te kranjskc novo.struiarskc more. Dopisi. Iz Gorice. «\ o I 11 e e in n a T o !- in i n s k c in.) (ioriški Slovcnci se obra- jamo \ zadnicm «Jasu ua \ as, volilci v lirihih. da storite prihodnii četrtek svoio dolžuost napram dr. (Ire^oreiju. Oori- ski Sloxenei bi ne bill na taki stopinii nai">redka. da nismo iineii dr. Ore^orci- ča. \ sak iioriški Slovenee brez razlike po!iiiOnc:-:a mislicnja s spostovanjem i/.- iiovarja ime nasc^a (lrc^orčiča. oeeta :-ioriskeK'aslo\ enstvainnaseffa narodnc- ;j,a preporoda v nicstu. Preskrbel nain je narodne sole, iz katerih ie izslo že na tisoce in tisoee slovenske^'a narašcaju. In C'c ie danes \- doriei ll.inlii Sloven- v.'c\'. ie to v vcliki meri nie^oxa zasluua. sieer hi se bili y;oriski Slovcnci se na- dalie potuieevali. kakor so se do takrat. ko ni bilo nasih taksuih slovenskih šol- skih stavb \" < Iorici. Zatorej. volilei ua Tolminskeiii, upt>ste\aite Rlas ^oriš- kih Sloveneev in volitc prihodnii četr- lek uaseiia drc^orOica. iz hrihov. (Y o 1 i 1 i b o m o d :'. (1 r e i: (! r e i e a.) Crna nehvalcžiutst hi bila. ako bi ne volili uasesa Ijubljcne^a dr. (ire^oreiča. Mož je visoko sposto- vau kakor mo^oec nihec \ de/eli. In proti takenui niozu si upajo nastopati novostrujarii in celo duhovni sobrati? Mrzuost. da je ni para! Ni je obcine ua Toliii'iiskein, katcri hi dr. (Ire^oieie bodisi kakor div.avui ah dezclni posla- uee ne poina^al! Potciioval se ie za ce- ste. za \odnjake. za podpore. za pos^o- telee itd. itd. Kaj pa so uapravili naui lirihox eem tisti. ki se uaiu usiljujcjo. kakor iicmiruc niulie? Nie! Pra/nib rok stoie |ired nami in Ic polua usta zabav- lianja iniajo. I'ruiii okraji na doriškeiu so uevoscljivi tolminskcinu okraju. da ima /a svoje^a zastopnika takevra mo- ža kakor jc nas dr. dretforeie. Zato pa volilci. pustitc na strani prepirljive no- N'ostrujaric. ki hoeejo politieuo ubiti na- seua drc^oreiea. drejjorčic niora biti izvoljen prihodnii eetrtek za dezelne^a poslauea! Iz Sovodenj. \" nasi obeini je bila. ajjitacija za novo strujo Krozna. Aüiti- ralo se ie od hise do hiše. V ecrkvi smo slisali kar zoporcdoma politiČMic Rovore v prilojr uovi struji. Potcin ni nikako ču- VA¦ ii Mil Kandiriuti stare struje S. L. S. so Will Mill i dobri katoličani, dobri mirodnjiiki in dobri delavci /a bhigor ljudstva. To so že poka- zali kot bivsi poslanci v dezelnmi zboru. l>n»pir na Goriškcni uaj neha, pohujsanjenaj s(k zatre,zaplapola naj med Slovenci na Goriskem bela zastava mini in spmve. Stara struja jeza mir in spravo! Zato vsi na volisče za kandidate stare strnje! Cialni demokratje volili Kovača čcravno so proglasili abstinenco. »Slovenec« hi moral tudi to povedati, da so iskali tudi novostrujarji socialdemokraške glasove In da so pomijali vino /a te glasove. Ce je že ciio povedal, hi moral povedati se drugo. Sveta dol/.nost jc b<»j proti dr. (ire- gorčiču tako razsaja »Novi Cas» in s tern kaze vso svojo onemoglost. Mi po- znamo več vrst dol/nosti, pa še tiikoli nisiiio slišali. da hi hil boj na no/, proti takemti možTi kot jc dr. < iregorčič sve- ta dol/nost. Sinešno pa se Main /di, d:i primer in kdo niorda dr. lireclja / dr. (iregorčicem. Cos. Breceli it1 bolj.ši kot dr. (ircgorcic in /ato ie ireba napeti vsc žile. da /mav,ra dr. lirecelj. Take politi- kc mi lie rahimo, to naj ohranijo gospo- dje okoli »Novega Cas;.i" /a prihodnk' dezeliiozborske volitve, da bodo holj zmagali kot so dosedaj. Nam se /di sveta d(,l/nost. da \ si volimo dr. (iiv- gorčiča in niegovo list«». uovostrujariem pa daino moralieiio brco. (ilavni nasprotnik našega liudstwi jc lihcrali/ciii lako pise .\o\ i Las . glasiln tistc strančice, ki je napela \ sc svoie mod, da hi vrgla oh tla liaše ka- toliške poslanee in je na ta naem pomagala naprcdniakoiu /opet na po- vrsje. Proti liberali/.inn so kricali proti katoliški stranki so pa delali no- vostrujarji. tisti iiio/ie, ki so iskali svo- je kandidale med starimi liberalci. Odločitev med katoliškim kandida- tom in iihcralci je hila v nedeljo, kakoi pravi "Novi Cas<<. Tisti njili katoliski dandidat je očitno udaril po uas in je /a lias tujec kot je hil od začetka. Mi ga iu- homo vlaeili nikoli iz zagate, ker prc- dohro |)()znaino njegov katolieizem, pa naj kandira magari še |)etkrat. Večkrat smo opozorili na »sveto stvar« »N. C«, ki je vsc kaj drugega ne- go sveta. Ker se jc dr. Hrcclju, Kranjei!. zaholclo po goriškeiu poslanstvii, si je ustanovil novo stranko in si pridohil zato najmlajšo goriško duhovščino, ki caplja sedaj za njiin kakor za rcseni- koni. Nov križ iiani jc princscl dr. Bre- cclj na (ioriško. kot da stari ni več do- bcr. To so njegove »zaslugcc, radi ka- terih naj se zclaj veselimo in skačenio v zrak kakor žoge. Zato ker nam je ta gosp. Brecelj prinesel na (loriško raz- kol in razdor, zato, da je pomagal na- sprotni stranki zopet do veljave, zato da je razbil cnotnost v stranki in de- loma med ljudstvom, zato naj se sedaj veselimo, zato naj ga sedaj še častimo. in mu kadimo. Poleg tega je pa tisto njegovo veselje šc ne.koliko prezgodaj in tisto bobnanje, da je nova struja »najmočnejša« v deželi, se ni na niesfu. Nova struja je toliko močna, v kolikor ima svoje agitatorje, ljudstva s a- m o na s e b i p anima z a t o s t v a r pr a v nobeneg a s m i s 1 a in le to je potegnilo dr. Breclja do ožjih voli- tev, da se je vtaknil med dva od nas proglašena kandidata, kateri dve imeni sta mu več poinagali kot vsa nova -struja. Da pa je bila agitacija od goto- ''Vih Strani sh-illmvitn in nrivno .\M/m,; eas« sain, ko pise o »brezpniueriii po- zrtvovalnosti« in o »mno^ili zrtvah", kar da precej misliti v tcm oziru. /ato pa se naše ljudstvo, ki delonia ze spo- znava, kaj je nova struja po svojem bi- stvu. te dr. Brecljcve -zmaKC" ne !fr> prav nie veselilo. ampak bo olisoialo ten'a razdiraCa kakor jc ohsodilo dr. Tumo. I'r\'i hip se seveda komu /cii ta roe »velikanska zmaga". ko se pa stvari po^lcda holj na rehra. za to ¦¦zmatfo« ne tiči kot ra/kol in razdor in pa kraiijska koinaiida. Teh dr. Brec- lje\'ih darov |ia se ho tudi našt/ lindst\o znalo otresti. o tcm naj ho dr. Breed; prcpriean. Ce pa šc parkrat tako /m.i- Kajo", potein imamo /opct stare i/vo- žene eeste i»red saho. katerih smo se ] hotcli ravno o^niti. Te novostrujarske ¦znuti^e pomeniio le <-slahite\' katoli- ške misli in okrrpitev svobodomise'- st\a na (ioriškem. Tako daleč so n<»- vostrujarji prijadrali. dalje iipaum, da iim liudst\'o pae ne bo pusiüo. Na c. kr. slovenski pripravljalnici za srednjo sole n (iorici ^e it- ^oKko le'i I'MJH skkiiilo 5. iuliia s s|n\ esno /a- Inalno mašo. I ecneev je bilo r>5, me'.i temi \-\ o'dlieuili. M) sposohnih in 5 ne- sposobnih. ()dliOnjaki so: A/.man 4. za neniški r. za realko °. za pripravlialnL'* na ueiteljisču 1. za meseansko so- lo 1. \'si so vsprcjeti. \ pisovanje u- čenccv od tretjega razreda Ijudske so- le in od Q. do stirinajstega leta za šo!- sko leto l^l.VM li(> \' torek Hi. sept em- bra od S. do !2. lire. \' (iorici, 2\. julija W\,\ Vy. Ore š e c. c. kr. profesor, vodia. Gaides — oproščen. Svoj eas smo I)orocali, da je hil na ukaz državuega pravdnistva aretiran deželui podurad- nik Hadrijan (laidcs, ki je hil ohenem blairajuik »Convito friulano«. Ohdolžei je hil neiiravnih dejanj. Z njim je hil a- retiran tudi obcinski tajnik v Terzu Pegrassi, ki je hil svo^eas prcfokt v »Convito friulano«. I'c dni sta stala oh;i I pred goriško sodnijo. (iaides je nil n- proščen, Pegrassi pa ohsojen na 5 nic- secev ječe. Aretirali so gozdnega svetnika pri tuk. gozdnem uradu dr. Martina Klin- ger, ker je na sumn, da je sokriv slepa- rij, ki so se izvršile pri gozdnem ravnn- teljstvu v Inomostn, kjer jc prcj služ- boval. üovori se, da je pol niilijona pri- manjkljaja. Zastrupila se je v lastnem stanova- nju v pokopališčni ulici 24 letna Ivana Soklič. Vzrok samotnora je neznan. Ajdovska predünica. Ministerstvo za notranje zadeve je v sporazumu z novc statute dclniške družbe mehanis- ke predilniee v Ajdovščini s sedc/.em v Trstu. Smrtna nesreča. 5.^-lctni Pa\c! Podgornik iz \ rtovina je hotel v pet-jk zavoriti s hlodi nalozcn voz. katercga ie spravlial ni/dol s I rnovskega Koz:!a. Podgorniku se je spodrsnilo in voz W šel Crez desno nogo. \ soboto so ga v težkem stanu prcpcljaÜ v goriško bo!- liišnief». a je vslcd moCne izgube krvi knialu poteni umrl. Z rexolverjem ie streiial ncki Ne- üicv \ Stivanu pri I )e\ inu na 19-letnegn Josipa Pahor iz Rene in na .^5-letnega losipa SAijie iz Ltivana tcr ranil prvega na desnem kolenu. drugega pa na vratu. Puhor m k'ojic sta namree v ncdeljo plesaja / nekim dckletom, ki ni hotelo na nobe naein plesatiz neznanimNem- icm. Ncmec je Cakal na Pahorja in Roji- ea. ko sta se odpravljala do'liov. ter Štirikrat ustrclil za njima. Ncmea so odpeljaü v tržiške zapore, ranjenea na v tr/.aško bolnišnico. Za Narodni mtizej so darovali: 1. g. Karel |-"ilipič. učitelj v Kalu. .^ srebr- ne in 2 hakrena novca. J. g. f.d. Prin- čic, nadučitelj v Pcvmi. staro fraueosko slovni«:«). .\ g. Struad. šolski ravnateli \ p.. 1 srehrn novce. 4. g. Miha Semo- lie. udteljiščnik. 2 novca. 5. Petrovčič. ! avliu, Komel in Brezigar. učenei 5. r. na šolskem Pomu. po 1 novec. Odbor. Pd/.or. slovenski /ele/nicarji gori- ške proge! Pozor jjoriski Slovenci. - Z\eza jugoslovauskih železniearie\- sklicuje za nedelio. due ,1 av«gusta t. I. \ (iorici \elik protestni shod pr>-i iiemško-nacijonalniiu mahiiuiciiam n:i goriškem državr.cm kolodvoru. Ni nam treha druzega. nego da izgovorimo imo Wieserja, goriškega postajenacelnika. pa 1h> slovenska iavnost vedela. za kaj nam gre. \\ iescr je ekspoiieut uem- skega «A'olksrata«, ki je nil poslan v (jorico, da dela tamkaj iieinško-nacijo- nalno politiko. Kot želczniski uradnik ni sicer posehno sposohen saj so ga eeio Nemci sami kot takega oznaeiii, to- da kot ncmško nacijonalen agitator ie inerodajnim faktorjem dcbrodosel in zato ga tudi drže. Proti ttmu neinske- mu nadute/.u jc zc svoj eas nastal prav- cat vihar ogorcenja ravnotako med Slovenci kakor Italijaui v (Iorici, to je moža menda naucilo da mora biti n;i vročih goriških tleli vsaj kolikor toliko previden. ako lioce, da ga Ijudska ne- volja požene tja, od kodcr je prišel. Ostal je sicer stari neniško-nacijoualni nadutež, toda delal je bolj pritajeno in previduo in pazil je vsaj toliko, da z javnostjo ne bi prihajal v prcveliko na- sprotje. V zadnjeni času pa so se razmere zopet izpremenile. V svoji pangerman- ski nadutosti je menda zopet zaeel po- zahljati, da se nahaja na tujih tleli, na katerih se mu je obnasati tako, kakor se obnaša vsak sposoben gost. Mož se je vsled slovenske prizanesljivosti — od Italijanov se mu itak ničesar več ni misli. da živi tain kje v sredi »•(ierma- nije", kjer mu je dovoljeno vse. N'rgel je raz sebe zopet hinavsko krinko in za- čel se je ponovno gerirati kot nemško- nacijonalni petelin najhuj.se vrste. Nem- ško-naeijonalni zistem na goriskem dr- žavnem kolodvoru je ponovno začel pokazovati svoje rožičke. Wieser je začel slovenske delavce preganjati in po krivici odpuščati iz službc. na njihova nitsta pa importira tuje železničarje. \" zadnjem času se vrši na goriškem državnem kolodvoru zistematična importacija nemškega de- lavstva s Koroške in iz drugih krajev, istočasno pa se domače slovenske de- lavce izpodriva. ali pa celo meče na cesto. To je nesramna nemško-naciio- nalna provokaciia. proti kateri mora slovensko obcinstvo kar naiodločnejše protestirati. To W iserievo postopanjc je tako prcdrzno. da mora razburiti tudi najmirne.išega človeka in tega po- stopanja si slovenski železničarji že v svojem socijalnein interesu ne bodo da- li dopasti. Od due do dne nam prihaja- jc> pritožbe nad \\ ieserjevimi niahina- cijami. Proti tern razmeram moramo nastopiti z \ so silo, ako noeenio. da nam oholi \\ ieser lepega dne zadnjega sloveiiskega delavca ne vrže na cesto. Pa merodainim ciniteljeni na ne- d\ ounien način povemo. da smo Slo- venci in zlasti slovenski železnicarji \\ieseiievih sitnosti do grla siti. v lo svrho sklicuje »Zveza jugoslovan- skih železničarjeva omenjeni javni pro- testui shod. Slovenske zelezničarje go- riske proge in goriške Slovence sploh opozariamo na shod, na katerega bodo \ ahljeni tudi državni poslanci za danes in pozivljamo vse naše zaupnike. da razviiejo zato protestno akcijo že sedaj naiintenzivnejso agitacijo. \'se potreb- nc podrobnosti o shodu pravočasno obiavimo. Slovenski železnicarji. skrbite za ogronino udeležbo: Osrednji odbor »Zveze iugoslovanskih železničarjev«. Pri -Glasbeiii Matici« v Ljuhljani se zopet dobivaio naipriljuhlieiiejše Ba- jukove slovenske narodne pesmi in si- cer 1. zvezek za ceno K 1.50. 2. zvezek za ceno K 2.- . Zbirki ohsezate pesmi. po katerih so razna pevska drustva in posamezni- ki najbolj povpraševali in je bila ta zbirka že dvakrat razprodana ter se dohi pri »(ilasbeni Matici« v Ljubljani in po knjigarnah. Koliko ljudi ugonobe divje zveri in kače? N' Britski Indiji redno vodijo se- Volilci sežanskega politič- nega okraja! Dne 24. t. m. oddajte svoje glasove kandidatu stare struje S. L. S. Ta je: Dr. Hinko Stepancic. do, če so Ijudje, gnani s tako agitacijo tia volišče, volili novostrujarsko. Prihodnji četrtek ho spet taka gonja /a uovostruiarske kandidate. Postenini in pametnim posestnikom volilcem. ki mi- slijo z lastno glavo. svetujeiuo, naj vole nasega dobrotnika Berbuca, ki nam je /e muogo dobrega naredil. L;? po njegovem prizadevanju se je letos uredila Soča ob izlivu Vipave in so tako tnnogi zaslužili lepe denarce. (Tos p. profesor je obljubil tozadevni de- putaciji. ki se mu je poklonila, da oo skrbel. da se v uajkrajšem času uravna Soea na sovodenjskem »I-rodu», kjer izpodjeda voda rodoviten svet. Nasa čipkarska sola je dobila podporo po nje- govem prizadevanju. Knako se je gosp. profesor potegoval za ustanovitev de- žeiuega vrta v Sovodnjah, ki se pa ni sponesel. Tudi za ustanovitev de/.elne zavarovalniee.za govejo živno se je po- tegoval. — Pa pa ni mogel vsem zahte- vain vstreči je obsebi unievno. Pa saj še Bog ne more vsem vstreči. Če kdo, snio dolžni Sovodenjei hvalo g. Berbu- cu. Zato ga moramo tudi voliti. Sovo- denjei, volite kompaktno kandidate sta- re struje! Volilei tolminskega politit*- nega okraja! Dne 24. t. m. oddajte svoje glasove kandidatoma stare struje S. L. S. Ta sta: Dr. Ant. Gregorčič, državni poslanec v Gorici, Ivan Torkar, c. kr. poštar in posest. Podbrdom. Polifični pregled. Revolucija v Sofiji? Ysled obupnega položaja, v kate- rem se nahaja Bolgarska, vlada v Sofiji izvanredno vznemirjenje. Pripravljeni moramo biti na vse eventualnosti. Bol- garska armada je popolnoma nesposo- bna za vsako akcijo. ker je bil unieen sedaj tudi zelezniski most čez reko Vid in je s tern pretrgana edina dovozna čr- ta za oskrbovanje armade od severa. Operacije rumunskih čet. Liberalni organ -A itorul« poroča, da bodo rumunske operacije zaeasno ustavljene, da se bolgarski vladi da še tnkrat prilika, da sprejme mirovne po- goje zaveznikov in tako prepreči ru- munsko prodiranje proti Sofiji. r.ficijozna »Presa« poroča. da jc runumska vlada v odgovoru na bolgar- sko noto stavila sledeee mirovne pogo- je: 1. Mejna erta Turtukaja Dobrie Balčik. 2. Runumska armada ostane do sklenitve mini na bolgarskein ozemljii. Turski general tinver bej je na coin večjega kavalerijskega oddelka posku- sal udreti v Drinopolje in preseneti-i bolgarsko posadko. Naert se ni posre- cil in so vesti, da so Turki /e v Driuo- polju, prenagljene. Pae pa so Turki za- vzeli Lozengrad. Rumuni mi zasedli Yraco in proOi- rajo proti Orhaniji. (-stale čete prodira- jo proti Lovčarju in Trojanu. vAgence telegraphique RoumaitK< poroča: Rumunske eete so vceraj zase- dle mesto Orhanie, ki je oddalieno ^ km od Sofije. Domače in razne vesti. Izid nedeljske ožje volitve. Cilaviu volilna komisija se je zbrala vceraj ob 9. uri predpoludne v St. Petru in prešte- la oddane glasove pri nedeljski ožji vo- litvi. Komisija je končala svoje delo po- zno ponoči in danes zjutraj se nam ie naznanil uradni izid nedeljske volitve. Iz uradnega izkaza posnernljemo, da je bilo oddanih pri nedeljski ožji volitvi 17bO0 glasovnic, od teh je bilo nevelja- vnih 165. Yeljavnih glasovnic je bilo to- rej oddanih 17435. Od teh je dobil sa- mostojni kandidat Kovae 9137, novo- strujarski kandidat dr. Brecelj pa S29S glasov. Samostojni kandidat Kovae je dobil torej 839 glasov vee kakor novo- strujar Brecelj. Volilcem na Tolminskem v preuda- rek. Y eetrtek boste izbirali med kandi- dati za deželni zbor. Če hočete p r a v voliti, če hočete «neti i z k u š e n e g a m o z, a za svojega poslanca,potem dajte vsi svoj glas svojemu dosedanjemu po- slancu dr. Antonu QregorCi'cu, ki dela za Slovence že črez 30 let. Lah- kc ste ponosni, da je kandidat za tol- minski okraj dr. Gregorčič. Duliovni- kov ie dosti na svetu, takega duhovnika kakor je dr. Oregorčič, se pa nc dobi zlepa, taki niozje se ne rodijo vsak dan. Njegovih zaslug za katoliško in sloven sko stvar ne bomo naštevali. Ce ni uje- ga v deželnem zboru. bodo drugi po- slanci brez glave. Labi in pa dezelni u- radniki jih bodo itneli za norea. Ce že- lite dobro sebi in Slovencem, potein poite vsi v o I i t in vsi volite dr. Ore- gorčiča. Poleg njega pa volite še po- štarja T o r k a r j a iz Podbrda, ki je pa- meten in razumen mož, ki bo v družbi z dr. Gregorčičem za Yas mnogo do- brega storil. Pred 35 icti je bil dr. Oregorci.: ves drug-.ičen. Občeval je /. mladino, hodil na vesclice, hodil nicd ljudstvo. tako pise nekdo v »Novem Casu". Ako pomisli dr. Brecelj kakšen je človek pri 25 ali pa pri 60 Ictih bo uicnda razumci, da dr. (iregorčič ukljub svoji izvaured- ni cilosti pae ne K> hodil vee po kakili mladinskili plesib ali da bi ulo/.al na telovadui drog. Kmelje, volilei! Ne volite uiti eiie- ga uovostrujarske^a kandidata, ker no- va struja poineni nesreeo za goriško deželo. Nova struja hoce kraujsko ko- mando, nova struja nas je prodajala La- liom se predno so k(Mieale volitve. No- | \a struja je razbila našo celotno in slož- | no stranko. Nova struja uam je zaigra- j la slovenskega deželuega glavarja, ker ni hotela skupno in euotuo postopati. Zato pa proč z novostrujarji, skoda za vsak glas, ki ga dobe uovostrujarski kandidatje! P'ioc s skodljivci slo-veuskc- y;a uaroda iui (loriškem! Ponarcjena poročila so prisla Pri novostrujarjih kar v modo. PonaredMi so za glavue vivlitve »govor-i v Bukov- ci in ga podteknili poslancu Fouu, za ožje volitve pa so poslali »Sloveneu« telegram, ki pravi, da je na shodu ve- leposestnikov gos. Zuccliiatti iz Meda- ne po dr. Gregorčičeveni navodilu pre- dlagal skupne kandidate za veleposest- nisko skupino. Ta telegram je seveda laž, a so ga spravili na dan. da bi kdo mislil, da se je dr. (iregorčič z velcpo- sestniki kaj pogajal. Y resniei je tisti predlog stavil novostrujarski kandidat župaii Obljubek in o dr. (iregorčiču sploli ni nikakega govora. To sledi jas- no iz dopisa, ki smo ga prinesli že v so- boto. kjer nam dr. Franko pošilja toza- devno izjavo gg. veleposestnikov. In tako G-rožje imcnuje nova struja čisto in pošteno! Kje so se učili ti gospodje po- litike nam ni znano, a pokazali so, da postenega orozja ne poznajo. Zato pa proč z novo strujo, proč s tcmi ponare- jevalci govorov in telegramov!! Ljudstvo je zavriskalo tako je pisal danes pred enim tednom ->Novi Cas", samo da nismo prav vedcli zakaj. So- daj pa vemo vsi (loričani, da se je ljud- stvo veselilo, ker je sfrčal kranjski no- vostrujar dr. Rrecelj, začetnik in vodi- ditelj *boja proti dr. (iregorčieu. 'l'ista i'Sijajiui'« zmaga, <• kateri je »Novi Cas «pisal je pač vse kaj drugega, in boljše bi bilo če bi bili novostrujarM molčali. Slov. Straži« priporočamo, naj tie- koliko pregleda svoje razmerje do gvj- riškc nove struje. Kakor ie sam »Novi Cas« priznal plačuje »Slov. Straža« 2<>'i iztisov toga lista, ki nc dela na Cloris- kem drugega kot razdor in razkol. Me- niino, da je bila »Slov. Straža« usta- novljcna v druge uaiueue, vsaj na zunaj se jc tako pisalo in vco\ orilo. P'ri uas na (loriskcui pa je stopila iiopoluoina v službo laskih in nemških vladuili kro- gov, ki se sedaj vesele. da je uastal tak »lep« razkol med goriškimi katoliškimi Slovenci, ki so dosedaj krepko stali kot uarodua straža ob tneji. Nas voditelj dr. (iregorcic nam je ustanovil solo za so- lo, piTskrhel nam je slovensko giniua- zijo, spravil učitcljisee iz Kopra v tio- rico itd. itd. in uamesto, da bi ga »Slov. Straža« podpirala v trudapolneui* d'.l.i, mu jf metala polena |>od uoge., ker je plačevala »Novi Cas«, ki je hujskal pi1-)- ti naši striuiki, proti uašiin voditeljem* A'lislili smo, da mho dobili v »Slov. Straži« krepko, delavun oporo za ob- mejuo delo, pa smo dobili razsajače in podiravce. Ali nimaino ze dovolj o- pravka /. Lahi in Nemci? In sedaj pride se »Sira/.a» in placuje 2i)i) iztisov »No- vega Casan zato da isti bolj brez skrbi udrilia pa našili uaroduili delavcib. In take razdiravee naj potein (loričani podpiramo, tern Ijudem naj bi sli na ro- ko. Zadosti smo bili prizaneslji\ i; ker se pa gre tudi za euiinentno narodne in- terest, se inora tiaša potrpe/.ljivost ne- liati. »Novi Cas« in poslanec Fon. »Novi Cas<( se vedno trdi, da ie poslanec Foil govoril na shodu v Bukovici o deželui upravi in obsodil deželno upravo Da- nes smo v stami i/javiti, dr. je sam po- slanec Fon pred prieaini i/.javil, da mu je »Novi Cas« podtaknil oni govor. — Hrugega ne rečerno. Kdor lioce lagati, bo lagal tudi ko bo uiniral. Socialni demokrati in novostrujarji. Znano je, da so iskali novostrujarji za nedcljsko ožj*o volitcv socialdemokraš- ke glasove. Price so na razpolago, ki potrde, da so pouujali novostrujarski agitatorji pijačo, če bodo volili demo- krati dr. Breclja, Cudirno se »Slo- vencii'f od pondeljka. ki pravi, da so so- Volilci ^oriske^a politiruega okraja! Dne 2 k t. m. oddajte svoje glasove kandida^tom stare struje S. L. S. Ti so: Ivan Berbuč, c. kr. profesor v p. v Qorici, Miha Marinic, posestmk v Podsenici, Matevž Pirih, župan v Kalu. Dobrica Samoradska. Poljski: I. Kraszewski. (Dalje.) »Počakaj, gospodič,« rekla je »jej že prisolim tako, da se sama spravi od tu; ne bo treba, da bi jo gonili...« Svakinja je menila tako, ali zadela je — kosa na kamen. Dobrica je umela z delom in krotkostjo premagati njen srd, n.'ipade in zahteve tako —- da ga te- den dni že ni bilo govora o preganjanju. »Ali veš kaj, ti gospodič,« zamr- mrala je svakinja pa podprla boka, »ta tvoja Dobrica se zdi posebno dekle! Služi mi bolje, nego ključarica in ni iz- birljiva,, nego pokorna in delavna. Prav pripravna je za našo hišo, samo da bo potreba obdržati jo pri dobri volji. Samo jedno reč jej je zamerila sta- ra gospa: ker je bila Dobrica tako lena in se je gospa pri njej prevee odlikovala kot ne lepa ženska. Ali naposled jej je tako zelo prirastla k sreu, da se je po ene.n letu kar bala, da bi jo utegnila ta zapustiti. /Vivljenje tu ni bilo raj, ali Do- brici se je zdelo dobro po takem doma- cem življenju, ki ga je okušala o posled- njih časih. Stari ni bilo ktbko vstreči; Cudno je bilo, da se sploli ni prilizovala, ni delala kot bi svakinjo oboževala in jo visoko spoštovala; ali bila je priro- jeno vesela, ne sitna, in pri tern tako de- lavna, da se gospa ni hotela več ločiti od Dobrice, ker je videla, da je po nj*--j dobila več prostosti. Dobrica je vladala vse, urejevala hi- šo, skrbela za vse gospodinjstvo in ker ni zahtevala nikdar nič za se, je stala ruenj, nego ključarica. Njena krila, peri- lo in kar je irnela, je nekako čudno dol- go trajalo predelalo sc je, pa je držalo, in F)obrica ni delala sramote hiši, četu- di ni bila nališpana. Brat je imel na su- mu ženo, da jo oblači, gospa pa moža, da ji skrivaj pomaga; ali v resniei jej ni dal nikdar toliko, da bi si prst obve- zala. Uboga deklica si je prisluzila bra- tovo ljubezen in si zagotovila svoj kot in zopet je prepevala v svoji sobi, stari kanarček pa jej je pomagal. Ali zopet je prišla nesreča. Stari brat je jel pešati bolehati, dobil je sušico in po jednoletni mučni bolezni je umrl vkljub pazljivi o- skrbi in postrežbi. Otrok ni bilo, vdova je ostala sama z Dobrico v praznem dvoru. Ali po dveh mescih veli starka: »Ne- knr so mi Drerokovali, da se bom tri- Dobrica pogleda debelo ter se zav- zame. »Nu, kaj se če," doda starka. »Kar je sojeno, temu tie utečeš.« In res, neki prejšnji ubogi snubač, ki jc bil še dobro ohranjen in ni bil slab videti, jo je snubil. Starka ni dolgo pre- mišljevala, vzdihnila je in dajala upa- nje, samo naj poskrbi vsaj za štiri konjc za kočijo. »To je dober človek,« rekla jc Do- brici, ko jebilodšel ženin, »ni pijanec, če tudi morda Ijudjc tako pravijo .... ali to ni res. Tn pri tern je pač tako sojeno.« Starka se je poročila, Dobrica pa je ostala pri njej. Ali kmalu je opazila, da se je jel gospodar po njej ozirati. Na prvo besedo ga je ostro zavrnila; ko je pa videla, da je trdevraten, se je pni- selila k scstri. Prejšnja svakinja jo je si- cer lepo prosila, naj ostane; ali izgo- varjala se je, da hrepeni po svojih ljudeh in odsla je. Starejsa sestra je bila poroeena z oskrbnikom znatnega posestva in biva- la ž njim kakih desct milj dalje v zapad- nemPodlesju. Njen mož je bil dober člo- vek; ali bil je potraten in ni maral ve- liko za doin. V mladosti se mu ni vedlo dobro zato pa je bil zdaj preveč razuz- bo jutri niso mislili. Dobrica je prišla k njim uprav tcdaj, ko so imeli bogat pies ki so ga napravljali o pustu za svoje so- sede. (iospod oskrbnik se je nesel nam- reč zelö visoko; hotel je pae biti enak posestnikom, ki so ga okroževali in ta reč ni bila tako težka. Ni čudo, da so sprejeli Dobrico neuljudno; saj se je pri- peljala na slabem vozu in je bila oblc- eena zelo revno. In posebno še zato jim ni prišla prav, ker je govoril gospodar večkrat prav bahato o rodbini češ: da je zelo spoštovana in prernožna. Odka- zali so torej Dobrici kotic, pa zahtevali, da senernaprikazovati, in sestra, ki se je bila navzela od moža napuha in se io lišpala se zlatimi verižieami je jedva blagovolila vzprejeti jo. V lusi so raz- glasili, da je to Ie dalnja sorodnica, ali nekaj podobnega: ne pa sestra, Dobrica se je nasmehnila in potrdila, da ne izda svojega sorodstva. Drugega dne reče sestri: »Cuj, mi- la Julka, ko ste že tako smešni, da se sramujete ubogih, delajte, kakor hoče- te, ali dajte mi dela v hiši in kako opra- vilo- da ne bom lenarila.« (Dalje pride.) Sdüdif Za 12 v jl'^l prepričanje, da fii pametno prati pcrilo, ne da bi bilo namoceno prej crcz noc s prahiim iz- vlečkom »Zen ska hrala«. Sa/ sc mora iudi sladkor prej raastopiti, pred/io kavo prc ntehite, Zakaj tore/ ttočete temcljito odmociti nesttage s firalnim iaolečkom »Žettska hrala«, da odide potent skoraj santa od sebe s Schichtovint milom in topto vodo? Seichs znanike o človeških /rtvnh, ki jili za- htevajo roparske zveri in kačc. Topot je izšel o tein obsiren statistični izka/., ki obsega dobo zadnjili M* let. lz podat- kov se razvidi, da je za človeka v ludiii najnevarnejsa zver tiger. Y zadnjiti petih letih pada na njegov račun celin 38 odstotkov vseh eloveških žrtev. Za njitn pridejo: leopard s 16, volkovi z 1-' in medvedi s 4 odstotki. Te primerjalne številke se pa nanašajo satno na ropa- rice. ki so lani raztrgale okroglo 2400 ljudi. K teinu pridejo pa še sloni in hije- ne. ki pa niti z dalcka niso tako nevarne kakor prejšnje. S tem pa vrsta človeku nevarnih živali se ni zaključena; pod naslovom "Hruge živuli> so navedeni še krokodili, divji mrjasei. divji psi in bivoli. Le-ti so lani pokoneali nad r>0o eloveških življenj. Največ človeških žr- tev pa gre na račun strupenih kač. ki so samo lani ugonobile 22.500 ljudi. Kljub vsem prizadevanieni vlade te strasne golazni ni tnogoee zatreti. Sicer pa niso vse pokrajine enako prizadete po tei nadlogi; tako je n. pr. botnbajsko ozem- Ije, kjer epidemije najbolj divjajo. sk»i- ro brez strupenih kač. Isto velja o po- krajini Penšab. medtem ko je v Benga- liji vse polno te nevarne golazni. , ' POZOR! Podpisani uljudno naznanjatn sl. občinstvu v mestu in na deželi, da imam lastno trgo\ ino in delavnico vsakovrst- nili čevljev za moške in ženske, za go- spode in gospe kakor tudi za priprosto liudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani Reščič Mihael, trgovina in izdelovalnica čevljev na Kornu št. 17. NAJ&0U/Ä /TREHA /EDANJO/TI Firmte C AšberHa ccmcntni ] Wkriljevecfirmiii J jeumetcn kamen > FIRMijOVETDVARNEzADRzoz WEI//ENBACHO.TRIE/TINGI ^A/TOP/TVO JN ZALOCAÖ! 6,GRLGÖft|C GQRICA ozka uuca k\ Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v ec ^- v Podgori ^^ na w&ln leleiftia mosta (na cmgti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa. ima tudi vsake vrste grede. tramove 3 3 od 3—12 nietrov dolge in 3 3 od 3—12 coiov debele. Sovražnik ste svojega žepa ako zamudite priliko ki se \?am nudi v trgovini i M F n u F n v G0RIC1. Vsled izvanredno velike zaloge iz- gotovljenega blaga se odda 600 mošhih obleh iz modernega in dobrega blaga po kron 15-30 Cene oblek?m za otroke in dečke so izdatno znižane. Cefiraste srajGe po 2 kroni. Slutnnflti hlobulti po 80 vm. ÜSEK1 IE ZHflNO, da je MEDVEDOVA TRGO- VINA založena le i obrrr. blagom, zato pridite z za upjinjem ki ga podjetje po svoji paštenosti in potrpe- žljivosti zasluži. -<~~++~~++ Pozor! 8 O O O p a r o v * e v 1 j e v. 4 pare čevljev za 9 E. /.;iradi plaüiliiih to/.av več vclikili tovan-n ini jo bilo nalo/.eno ra/.prodati vcliko tnnožino (Jovljov ninogo pod tovantiško ipno. /atu proilam vsakonnir 2 para nio/.kih in 2 para ionskih <5ov- Ijev \l usnja, rujavih ali eruih, cli>gaiitiiil\ nove tasont', volikost po poslaui niori v cm. Vse štiri pare prodani za K 9. Uazpošilja pn povzetju S. A. LESER, Krakovo Josefsgasse 10 S. 1044. Zatnenjava dovoljena in tudi denar se vrne. lvan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica dolla Croce štev. ¦>. Sidna in zelenjadna izvozne tiiša. Dolgoletni izkuseui trgovee z najboljsimi spricVvali energicen. isee službo kot voditelj \^l*Y tri>ovske eksportue hiše s sadjein ali zelenjavo. Vstop v oktobru. Pomulbe: Nadvrtnar PAUL VOGT, LIPIK, SLAVONLIA. C- kr. flnar\ČHO mlnlSterstvO je dovolilo podpisani tvrdki kolekturo c. kr. uvstrijske razredne loterije. Skupni dobitki v vseh 5 razredih nad štirinajst milijonov kron Sprejomajo se zglasila ort danes naprej. - " Cena srečk za vsak razred eela srecka 40 K; fotrt srocke 10 K: osniinka srečke 5 K. Po pri podpisani tvrdki raztfrnjenem načrtu ima vsaka druga srečka gotov dobitek. ki je prost vsakc pristojbinc in vsakc^a odbitka. (i. <.l NTll.ll. mmjaliiica Travnik H. Kupujte samo dvokolesa „ALT ENA", francoske wrste.j ki so najirpežnejši in na boljši botlisi za na vadno rabo ali 2a dirke ; Sivalni str (jjiOrifiiiial ..Victoria* I 1 so najprakt ičncjši za vsako i>iHO. I Isti sltüijo za vsakovrsiiid .ši- vaiijc in štikanjc (vezeiije). Stroj I tcci' brt'zsumno in je jakotrpe- I žei>. l'u.skc, sainokrcsc, slarno- ri'zuic c in vsc v lo stinko s[ia- I ^ ilajni[iri tvniki Keršeusni \ Cult, GORieA- Stolni trg št. 9. lijäürii bank? podrnžHica \ H '' ¦ ,,• , v . r> i •/- . c • Cr.iit Trst ^COSk» glavnica K 8,000.000. Centrala LlUblianP- Hnmiicc: Cel)e. Celovec, Sarajevo, Split 'tsi. ^exwvn! xaklad K i.OOO.OOO. * vioge na knjižicc po 48!4°;0. v tfkočcn. rac-uuu p« dogovoru. , . . , 4 PcUnt mpnir ___ -- Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. ==---¦ bskont mtme — — Rnryna narnčila ¦— Stavbeni kredlti. - *dl™- -------------------------------------------- - ¦ ..-—._;u „„„sri^ . r Srečke na obroke. [Kreüitna pisma. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. »•»«-----------------------------------------------—------------------