&&i&. V Gorici, 15. julija 1881. Tecaj XI. „So6a" izliaja vsak petek in velja spo§to prejemana :iii v florin "«, <1om poSUjana: Vse Ieto .... i I •*•> Pol Iota.......-¦<» Cctvrt lota ......< "»- Pri oznaniSih in |.rnv talus i-r . /»- shnicah" so placujv/.sniavail>i<» ,...-,«,»•.- no vrsto: 8 kr. fe se ti||a ,;, ;<-nna 3". ;*/(), i-i uaj si- blagovoljno poSiljajo iimlsiSivn ..Soft— v (rnrici v Hilarijanski tiskr.nii, iini-oiMiiiia pa opravniStvu„So5o" na Korenji v Sticsa-vi hifii si. 10 II. Itokopisi so in> vraSajo; dopisi naj se blagovoljno friuiknjpjo. — Dolalcem in diugiiri iiopremo^nim Be naro&ninn zniia, akoRO ogJase pri nrednifttvn. Nasi dobri sosedje. Med ustavoverci ali liennlklmi nacijonaki imamo pristaSe Schduererjeve. ki ne niarajo toliko za go-sposivo v nasi polovici avstrijske drzave, kolikor za prusko pickelhaubo. pod katoro neposrednjui-hrepene in se po razuih potih pod njo zatekajo. Herbstovd pa niso toliko idealni, ali so v»aj previdnisi, ker si mi-slijo, da btvari ne dozore tako hitro, kakor bi diovek lelel. Herbst po pomeuu besede Laka na jesen, ko zrelo sadje samo odpade; do takrat pa je treba go-spodovati, in, kar je za oskrbniStvene nncelnike po-glavituo, se ve da tudi gospodariti (Verwultungs-ratha-Clique). Za tako lepe namene pa jo treba nek-danje vt cine v drJavnem zborn. In ker se je ta pred 2 letomu razpiStla in pogubila, potreba jo jo zopet priburiti, Ali donia v Avstriji ni voc moci dovolj za tako pribovitev. Zalo pa je treba tugovati o nesreei in stiski, o vznemirjonosti, o nezabJiSauoni zatiranji, da dose^ejo toliko laze iHiniljenje. Bismarck pa vca-feih ne sliSi dobro; zato je treba dobro zropotati in bubnati. In tako h'jozgodi!o v „!istein Oasi," da so se v I'ragi nekoliko pnl.is.di fiintji*, katerim se pnkazujo mah na hradi, in da so Schimorerji in Herbntovci po svoje zakrieali po swtn, kakor da bi se blizal kutiee Ustavovernkoinu r*wtu, Se predno potriie obrok kuncu vesoljnega svcta, ki jo nazuatijeii v oktobni ali nov. tega lota, Zakrieali sj* in Se razssijajo ; ali Bismarck, ki je neorefnikom na i eke strani nem, y odsel v kopelt, in vsaj di>l.i m> tako, kakor da bi ne sliLal nic in ne videl niC. V.sled tega velika poparjuiiost, velik htok y piavem in tieniiko-iiacijonubu'in Iziaulu. In tako se je zgodilo, da je v v«cou spomin zajtcala piva av-strijska judinja »N\ fr. I'r." z naslednjiuii bcsodanu: „A 11 s e ii a ni j e s a m o v r t e 1 o (to g 1 a v i, k o s m o in i s I i 1 i. d a j e n e hi ogou e, v d v •>. a v i, ki je v tesni zvezi z XemCijo, pqti.su iti in s k r e i t i Xumce v m a n j:»i n o ?" .So, uikdar se judinja, ki je tudi piva tuikinja, ni tako oeitno in odkiitosrcno izpovt-dala, knj nameravajo Herbstovei^ zakaj drazijo Slovane, in v kaj jim slnzi zveza Xomctje z Aw-ti'ijo! „Tribiiiie't prasa na nave-dene izdajalne bosede: nKako se predrzne organ, ki se pred \>oni drngiin inicnujo u>tavovei>.k, i/reOi tako krivo vrro (prigtvho;V Iv«j im.i opraviti znuai.ja zveza z vtcino ali manjsino v Ia-stuein parhunvn'ai V Ali ui | vslmii UHtavani podloga nespreinenljiva, da odlocuje v j vseb notranjib praSanjih veclna ljudstva ali poslancov, katere n je izvolilo ljudstvo? In ali bi dr^ava mogla I obstati, nko bi si morala svoje upiave in poatavc spreininjati po napovedib, ki prihajajo od zunaj?" Kcsnidiic ofiiibe; pa kaj pomagajo zlati iiaulci I nnRproti svojnti, ki lioce po \m\ sili ali godpodariti in bogatcti ali pa domovino prodajati I Isto glavno gla- silo Herbstovccv triumfuje v veselji, da ni zastonj SCuvalo in legalo vsak dan, ko vidi, da se zunanje nemfike norinc oglaiajo in Avstrijo svar6 in opcmi- njajo na njcno zvezo z Nenieijo. Pruski Nemei pov- darjajo nasproti praskim dogodkom, da je Ncmccv,4U mil., in da je tedaj treba gledati, da Avstrija nc'jz- gubi Bhnpatijc isti'ga narodat Avstrijski prusaki triumfujejo, da U jiugnjo pruski PruBi v Pragi ustanoviti kousulat, CeS, da bo nad-zornik a tnl«5 fiaatjo zunanje Nenice varoval pied ite-Skimi napp.di! Ali se Herbst iu SchOncrcr labko m smejeta? In kdo ftilnje ob taki netnSki nameri in predrznosti ? Take sadove Avstriji rodi zveza z Nemeijo! rM* res dobre sosede imamo na severji I V latum Oasu ho mini ponnja srecna zveza na jugu. In kaka srefia v najhujSem poletuem bam I Jlalija bi bila rada obogatcla z lepim kosom zemlje afrikanskega severnoga primoija. Vm ^ile je napenja- la za to pridobitt'V. Aii I'Vaueija je tmcla enake iielje in -w vtt!o moe; Tunis je zdaj bisstveno v fraueoski | oblasti. Zarad tega so uastuli pulcg vscga dobrikanja oti :' >.l. iu franc, vlade iiu'^uju mod tenia soroduinia naroduma. Spoznali pa so ital. dr^avniki, da je njih kraijevstvo 5e preslabo za tekmovanje s Francijo. Zatti priporocajo Italiji najprej pomnozenje vojuega orozja, zidanjc uovili trdnjav in preustrojenjc vse ar- made. Iz ital. zbora si slisal vsak tedcii glasovc od strani najhujsih Irredentovcev, kakor je znan Caval- I lotti, z miiiiero, da naj se vlada podvi^e zlasti • na severji. Proti Avstriji na celi niejni erti naj ; se nemudoma dobro in vojaski ntrdi. Irredenta se ; bote odskodovati naravnost s Trstom in Tridcntom. ' AH zopet so se premislili, da taka aamera je izraze- > ua nekoliko prevafi naravnost iu ne prevcc po diplo- | matsko. Kar je general Mezzacapo prerobiito razodel, ! naj bi ding Oastnik nekoliko popravil in pogladil. j Zares lepo od to gospode, da skrbe za mehko USTEK. V spomin rajnemu prof. g. F. Vodopivcu. I Blagor mu, kdor dolgo iu vestno pripravljano delo tudi opravi, kdor se zamore veseliti tudi sadu svojega ^rtvovahiega truda iu stanovituega potrpljenja, ki ga je imel med prspravljanjem. Saj se Cuti obilno odSkodovanega za vse te^avne trenutke, ktcre je po-prej imet prestajati, ce je le s svojim trudoni dose-gel za^eleiie namere. Zadovoljen je 2e tudi, 6e za- | more vsaj kako znamenje zapaziti, da mu znojni zd- j stonj rosii vrofiega obraza, da si ni zastonj 2ulil svo- ! jib rok. Kaka britkost se pa loti cloveka, Cc neugod- | na osoda njegovemu trudu ne podeli nobenega pri- ' znanja, nobeutga vspehal Tolaliti ga zamore v tern slucaji samo up, ki, ce tudi mnogokrat goljufiv, vender zopet krepca njegove utrujene moci in oslabelo Toljo, ter ga spodbuja k noyemn delovanju. Srecen, komur §e ostane ta dar! Ce je tudi dvomljive vred-nosti, vender se ga elovek rad oklepa. — 2ivega, vso iloveske cute stresajofiega milovanja vreden je pa ti-sti, kteremu nemila smrt §e ta dar odrece, in celo posebno, ce se je s silnim trudoui najlep§e svoje dni pripravljal za resitev velike preblage naloge, na-loge celega svojega zlvenja, da bi vspeSno slu^il clu-veStvu ua polji odgoje, izobraSevanja in omike. Taka cez vsako niero tu^ua osoda je zadela moza, kterega spominu naj sluzijo te borne vrstice. Prof, fi, Vodopivcc se je rodil|, 1850. v Dora- Silet: mogoco, da med takim diploraatskim glajenjom §e zaepimo; kajti srca smo mehkegu, in najivuost na6a je velika. Ta drugi casttrik je polkovnik gene-raluega staba italijauskega, in je bil prej tudi posla-nec tain dolt na nekera Monte Citorio, kakor pravijo kraju, kjer bo med staiimi kamnatimi stebri ital. po-elaiiei po leti sencijo iu po zimi grejejo, Ta mo2 ve teuaj nekoliko, kakd je treba govoriti. Zato nam tako" lepo razklada, da Avstrija je nedol2na ^enica, ki Ita-lijanom uicesar 2alega ne btori in ne more atoriti, in da ne je treba I njo lepo Kprijazaiti, ker s Francijo ni tukd \\\k opraviti. ,Avstrija je Le zarad tega dubra prijatlica, ker je geograf^ka poarednica % Nemeijo, in da je Itiilijaii.ska zdru^eua v vecni zvezi z Noiucijo~ Uog pomagaj! to m it.ik ume samo ob uebi. Mi, ne-diplomntski Avstrijanei, pa m ve da ne smeino vero* vati, da bi bil ta le povod nizek, ali, kakor pravijo, H»'I)R'en. 0 ncl Zato pa pravi kaj odkritoardno uai polkovnik, da Iialija hoce ponuditi prijuteljstvo Avstriji tudi zarad tega, da bi a v 8 t r i j 8 k i SI o v a n i n e p o a t a I i p v e m o g o 8 n i. To je da I Mo/,n je nnmrec' nekoliko toplo, in v Bedatiji vroeuii tudi avstr. Slovani ne razvidijo pope namere, v;ded katere bi ho Nemci v Avstriji so bolj utrdili in v srcciii prijuznosti av.str. nereiani Itiilijuni Se bolj pribli&ili reSeucem, iu takd avstrijaki Nemci in av-strijski Itabjani popolneui ddzoreli za ceaat'Btvo m» vernib iu za kraljestvo jmimili nasili dobrib sosedov. Slovane je treba zatreti v Avstriji. Ta nainera je najpleruenitisa in gotovo tudi rcsnicna; kajti „Pes ter LI.", nemgko-magjarski list sam to dokazuje, ko so zveze italijauske in avstrijske h\ veseli! Laski pol-kovnib ne niisli pa na V8e Slovane, ker je zdaj pre-vroce za tako obsezno inisel, ampak njemu so ua potu, lioteli smo reii, na srcu najprej p r i m o i* s k i iu zarad Bajamontija iu tovarisev morda nekoliko tudi d a 1 m a t i n s k i Slovani. Vsaj v Spljetu so Irredeutovci prej ko ne tega preprieanja, in morda ital. polkovuiku na fiast so se 11. t. in. zvecer, kakor se telcgrafuje v nTribiiue", z b r a I e m n o z i c e o n d o t n e i t a 1. s t ra n k e, iu so Sle po mestu ter v kopiei okoli 80 oseb krifiale po cestah in ulicab: „E v v i v a B a j a in o n fc i 1 E v-viva I tali a! Morteai Croat il Kaj bi potem Avstrija ne sprejela ponujane pri-jaznosti od ital. polkovuika od ital. glasil in od berku na Gori§kem. Bil \h sin dovolj prcmo^nih se zdaj ^ivti'ih starSev, ki so vestno skrbeli za njegovo i ocigojo. Ko je ljudsko Solo v Dornberku, poznpje v Gorici dovrsil, je vstopil v goriSki giinnazij, kterega | je 1. 1872 po konCanem zrelantnein izpitu zapustil. ! Ta doba je bila, kakor se to splob more opazovati, tudi za celo miSljcnje iu ziveuje rajnega jako vplivua; kajti pod vodstvom izvrstuih profcsorjev se ni samo obia&l njegov znaeaj in njegovo srce, vzbudilo semu je tudi zanimanje za vede sploh, posebno pa za zgo-dovino, ktere veliki vpliv na odgojo mladine je 2e takrat spozual. Sklenil je torej, na dalje v prvi vesti svojo, moci in svoj trud temu predmetu ^rtvovati in od§el je na graSko vseu^ilisce, kder se je razun ! zgodoviue in zemljepisja pefial tudi z materin§Cino. I Njegovi starSi so Se tudi zdaj za njega obilno skroeli, | tako da mu je bilo mogoce vse svoje skrbi samo na izvoljene si predmete obrafiati. Skazoval se je pri vsaki priliki proti soslu^ateljem izvrstnega milosr^ne-ga kolega, kterim je rad pomagal, ee je le rnogel, s kterimi je sploh vsakovrstno veselje, pa tudi stolost delil. Pri vsem tern se mu je pa tudi zacela razvijati krasna, zdaj vseh vduSljivih vplivov popolnoma prosta cvetlica, ki je ie poprej na gimnaziji svoje prve kali poznala in ki mu je tudi pozneje do zadnjega zdih-ljeja ne prenehoma cvetela v najlepSi krasoti. Ta cvetlica je bila njegova vselej sijajno skazana narod-na zavest iu navduSenost za milo mu domovino. Ze februarja 1. 1876 je bil poklican za ucitelja ua c. kr, vi§o realko v Gorici, kder je marljivo in vestno &lu^bpvnl do konca Solskega leta 1878, 0 tern , CestiHcm prvem poklici se je rajni mnogokrat s urija- telji pogovarjal; nikdar ni mogel dovolj ^ivahno ve-selja slikati. ktero je takrat dutil. Saj je bil poklican, da bi v svoji domovini, med svojimi deloval; saj se mu je s tem najsrecnejSa 2elja spolnila. Obra-cal je torej zdaj ves svoj trud nr to, da mu ta sreCa ne bi bila samo po kratkih urab odmerjeiia. Naredil je tedaj profesorske izpite iz zgodovine, zemljepisja in slovenscnie in se je ttudil, da bi si popolno zado-voljnost vseh nadzoruih oblastnij prizadobil. Ker so se med tcm bile solske razmere nekoliko predrugafii-le, je bil 1. ohtobra 1878. na e. kr. viSi gimuazij prestavljen, kder je z najvefio marijivostjo iu navdu-Senostjo slu^bovanje nadaljeval do svoje prezgodnje smrti. Spodbujala ga je posebno nada, da bode dobil na tern zavodu, stalno profesorsko slu2bo, za ktero je mogel dokazati se obSirnejso sposobnost, nego je bila zahtevana. Nesrecnik je mislil, da si elovek s petlet-uim hvalevredtiiin slu^bovaujem pridobi 2c tudi nekoliko za slug za (med svojimi) izpraznjeno stalno slu2-bo. Ubogi nesrefinik! Tako dolgo SeTe je pustila nemila smrt giveti, da si se sam prepriCal, da bi Ti bilo bolj treba biti druge mature sin nego zahte *a-na obSirnejSa ufiiteljska sposobnost in petletno truda-poluo in vestno supliraujej Nocem pretresovati, v kaki meri je morda tudi ta 2alostni dogodek pospe§eval bolezen, ki so je potem rajnega polastila. Tako veselega obraza pri njem poiitieje ni bilo nikdar ve6 videti kakor poprej, kar so gotovo vsi njegovi prijatelji in znanci zapazili. Vender je opiavljal §e pozneje svojo slu^bo celo tako ve«mo kakor poprej. Ce tudi is ni mogel vec" hoditi, vender je Se lazil opiraje se oa palico, v Solo in je ital. vlade same? Ista ital. vlada n. pr. je Ze toko prijazna, da hoce, kakor se sliSi, poslati v Trst kon-sula, ki je bll dozdaj v Tuuisn, in ki je najbolj ScV val na skrivnem proti Franriji, ki je tedaj najsposob-DiSi posrednik med reSenimi in neieSenimi Italijnm, : tudi ko bi imeli poslednji svoj sede2 v avstrijsfct m » Trstu! , , ! Iz BudapeSte pa pisejo v JaSkcasmk, da praski « dogodki, gibanje nemSkih burSev, hojskanje in -pogiim I in predrznost ustavoverske svojati na razlicirih shod:h ' ne pomeni drugega kakor popolen razpad Ay-strije. Gotovo, Bajamontovci in Schonererijanci ne 2el6 dnizega in tudi ne delajo drugega in na drii-go, kakor da bi ae na razvalinah Avstrije mastila naj-prej Nemtija, in potem Italije. Oj, Avstrija, kake dobre sosede imaS oascvcrji in na jogtt! ___________ Slovanski romarji | btl; so 5. jo), posebno slovesno sprejeti i-d papeza teona XIII. Kakor liati porodajo, izkazala se ni ze dolgo nobeni deputadji tnlika fast, kakor SIo van oin. Odlocena je bila za to najveca dvorana v Vati-k&r.u, pa Se ta je bila tako tesua, da so vrocme imeli v dvoraoi 40 stopioj It Sv. Oce so bili pri tej pri-liki v najveiem ornatn; v dvorano so jib prinesli na store, kar je sicer samo pri najvecih slovesnostih v navadi in 28 fcardinalov jib je spremljevalo. Tudi aandarji in strazniki so bili v najveci paradi, kar se ni zgodilo nze 13 let, Se celo tedaj ne, ko sta bila ruska velika kneza pri sv. Ocetu. Nenavadno je bilo tudi to, da je smelSkofStrossmajersv. Oceta pozdra-viti v posebnem govoru, in da so papez na to od-govor.lt stoj6 8 prekrasnim govorom latinskim, ki je trajal skoraj pol ure. Tudi to je bilo nekaj nena-vadnega, da je sprejem trpel cez S ure, da si je vro-Cina nadlegovala sv. Oceta in roniarje, in da so bla-goslov dali poje, kar jc pricalo, da se jitn zdi ta sprejem posebno slovcsen. Ko so se jim smeli romarji bliiati, da bi jim skazali svoje Cescenje, nustala je taka gnjeco, da so strainiki in zandarji komaj obra-nili red. Govor, s katerim je sv. Oce slovauske romnrje pozdiavil, je dolg in posebno lop. Slovanom namenje-na sta zlasti ta dva odstavka: „Z euodusno molitvijo prosimo ss. Cirila in Metoda, naj dobrotno blagovo-lita z nebes brauiti slovanske narod.- ter izprositi od Boga enim st&uovitnost, razvitljcnje drugim, da go-recnost medsebojne ljubezni v vseb srcih vnemajo, sovraltva, prepire, zavidnosti pa od dedovine Gospo-dove odvracata. Pred vsem naj Bogu priporoLujeta oni narod, ki po Stevilu, mogoenosti in bogastvu inia najveco veljavo, in kteri ju casti za svoja apostola, ki pa je zvezo pretergal, po kteri sta ga bila ravno ta apostola zedinila s sv. Pctrora in rimsko Cerkvijo. Kedar poverne se ediuosfe v veri in bodo zago-tovljene pravice posamichih dezel, potem Se le se bode veliko zanaSati na Va§e prizadevanjc in moc za lazSirjauje kraljostva Bdzjcganazemlji: kerpo Bo2jem sklepu se kaze, da Slovanski uarod je pribranjen za posebne namene." Tudi akademija je bila slovesna in so se je vde-lezili sv. Ofie in mnogi kardinali. Posebno znamenit je bil italijanski govor, ki ga je imel g. Presutti, in je 'r. Racki gavoruiki objel ter ga prosd za prepis izvrstuega govora, skof Strossmajer pa je pri-staviK naj b: se objavil v vsih slovanskili Casnikib. G. Kobler je pri akademiji deklamoval slovensko pc-sem BTrig'av Balk;inuK. Romarji so se ze vruili v domovino. 8. t. m. s«l jih je pripeljalo v Trst na ladiji „Stambol,, 450. Pri dohodu so peli ces. p<».semt in na poti v Rim in iz Rima so krasuo prepevali poboine in narodue pesmi v vseh slOvanskih jezikih. V Trstti bil jih je sprejel pcseben odsek, in so bili, kakor poroca BEdinosts, s sprejemom prav zadovoljni. *) s tern o&tno dokazal, kako mu je Sola mar bila. Pa nozna bolezen, ki ga je najprej tlacila, ni ostala sa-ma. Pridruiile so se ji se druge nevainejse in so ga prisilile pomoCi v bolniSnici iskati; na mesto poraoCi pa ga zadene, se le 31 let starega, doe 30. junija 1881. nemila amrt. Tuzna Ieta! BRodila veste njemu cvetja malo, §e tega rozce so se koj osule." — Predno da je za-mogel za6eti v svojem poklici ob§irnej§e blago delo-vaoje, za ktero se je bil tako skrbno in temeljito skozi celo svojo mladost pripravljal, predno da je mogel z vecimi dejanji svoje blage cute za svoj narod in svojo zip. cez vse drago domovino dokazati, se mu je ze pre11 gala zivenja nit. Gotovo je vsakemu vmi-rajocemu v zadnjih tienutkih velika tolaiba, ce se za-more ozirati na obSirno in vspeSno svoje delovanje. Rajnemu je §e ta tolaiba manjkala. Bil je sicer v majhnem krogn svojega delovanja nevtrudljiv deiavec za svoj narod, kar je kot mnogpietnt ud in odbornik si. gorjSke Citalnice sijajno dokazal; vender mu tuzna osoda ni dopustila casa za vefa dela, za ktera si je bil v najlepsib letih dloveskega Zivenja s tolikim tru-dom pridobil potrebne sposoboosti. Pa ta tez vso mere britka osoda ni zadela samo rajnega; zadelaje tudi celi naS narod, ki je imel od njegove sposobno-sti in navdusenosti za narodni razvoj toliko prica-kovati. Naj mu je zemlja lalika! I^epozabljiv ostane' gotovo vsem koiegom, piijateljem in znaocem; naj mu ohraui tudi uarod, za kterega blagor je bil tako nav-dugen, blag spomin I ZalujoS prijatelj in kolega. V Gorici, 5. jnlija 1881. Bopis. IZ BOVCa, 11. jul. (Izv. dop.) Njih c. k. viso-kost najdvojvoda Rainer je na svojem nadzorneni po-potovanji pri.^edsi iz Gorke dne 9. t. m. tul;aj v gostilni k posti prenocil. Pri svojem dobodn bil je nadvojvoda od ttik. voja§keg» poveljstva, oMinskega svetovalstva, od bov-skih strelcev se zastavo in godbo kot od velike mno-2ice obfiinstva slovesno pozdravljen. Ysled tega visokega poboda bil je prijazni trg s cesarskimi in narodnimt zastavami olepian in zveder tudi kaj Ifpo razsvetljen. Rano jwtro po potoval je nadvojvoda fez Predel na KoroSko. Kakor Lujem, bodemo imeli letos §e vefi takih vi-sokih pobodoT, in to je pravt prebtvalstvo jib ve pa tudi v pravi meri eeniti tpr izprazevati svoj pravi avstrijanski cut. Ko se aiovek eiifi m skrajni meji ljube Avstrije in obdan od pozeljivega nrnasitljevega Laha, so taki livalovredni patriotiski izrazi pravo krepcilo dnbro misleSemu srcu. Dne 10. t. m. imeli s«no na BovSkem in sicer v prekrusni, romantieni Trenti lepo ninavadno gorSko slovesnost. O-lprla se je namrec* z vso sFovesnostjo tam na primcrnem kraji Btoristna koliba* vstanovljena po tr-zaSkem planinskem dru§tvii (Alpenverein). K tej slovesnost! doSlo je mnogo drn^abnikov s svojim pi'tfdscdnikonit drugih somistjence? z Dunaja in od drugod in obilo domacega obi!instvn. Slovesnost, polno navdu§enjay povelicevali so pri-merui govori, ndrodui pies in druStveito .streljanje s piimernimi darili. Pri tej preliki moram omcniti, da se m&i iz-vrstno romantifni hribi m^ogo mnogo obiskujejo od nhriboplazcev* od vseh krajev Avstrije iti Nemcije, pa tudi zaslu^ijo, ker so prekrasni, in sivi oce „Tri-glav" njih krasov to vrlo povelicuje. Slovenei, bodimo ponosni, da nas je mati nato-ra tako krastto obdarihi. Da, ptelepe kraje imamo! Ne bodimo pa nehvalezni, ter obcudnjmo in spostojnio jih v pravi mt;ri tudi mi, kar bode nam in uaSej mili, domoviui v cast ter v povzdigo. V to Bog pomozi I ^epovan, 12. jul. Da niso bili Ijudje prcve5 motjeni pri zetvi in koSnji, se je svefianost sv. Cirila in Metoda tako razdeiila, da je bila pridiga o svetih slovanskih trpinih u2e v nedetjo poprej, dne 5. julija pa samo sv. ma§a z blagoslovom zjutraj ob 5 Vs> tih. Te sluzbe bozje se je udelezilo prav veliko obcanov; na koru pa so se pevci udlikovaii s Kuhac-evo slo-vansko miso, ZveCer tega dne so se zbirali na§i CitalniCarji okoli kamenite mize na Mocilah. Ubrauo petje dveh korov, hladno pivo in krasua narava v wcerni tiboti, vse to je storilo sicer prepiosto sveeanost, jako pri-jetno in prisrfino. Mnogo si je uzc tukaj§nje kat. politisko druStvo prizadelo, da bi spravilo v razgovor naprava ceste cez BSpehovo brdo". Potreba te ceste je paL davtro pripoznana: ali vec nego ta potreba je mlacnost (da kaj vec ne recem) doticuih ljudskih zastopnikov na Tolminskem in Cerkljanskem. Goridki cestui odbor moram pohvaliti, da se raz-govora ni uatiasil, terovec je obljubil dela se udele-iiti ob svojem cosu; ali iz gor ni bilo odmeval Vabila je kat. pol. fttalnica, klicalo je tukaj§nje zupanstvo sotovariSe na Cerkljanskem in Tolminskem na razgovor; toda vse molci, vse je tiho. Pasja dla-kal to ti je kolegijalnost in vzajemuostl Od posamic-nih moz, ki hodijo s Cerkljauskega cez BSfiuro1*, in s Tolminskega iez Spehovo brdo v Gorico, smo slisali toliko spodbudnega govorjenja, da smo sodili, da tamkajSnji cestarji in zupauarji u^e komaj cakajo. da. pride Spehovo brdo na dnevni red, ali prevarali smo se Cepovanci. Pa naj bo! Vedite pa, dragi sosedjeJ da va§a mlacnost nas ui iu nas ne bo premagala. Slovenec pri Slovencu ni naSel odmeva, naSei pa je prijazen od-mev Avstrijanec pri Avstrijancu. Da se revui zaua§a- mo na preiiK»zfiej"'e, je pravilno, ako bto denarju, pa tudi zato odlocena koinisija in pieiskovnlci so neumonw tU-luli, da bi se v okom prislo tej stra&ni nevan o-ti, toda vse zaraan! Kar *<* je lan^k¦> leto mtslo, «!-*. je bolno, je bilo pokoneauo; kjer si* bode let<>h koastatirala I i trtna 11S, ravnalo se bole kakor v pnrtKsti. I)» da- Des smo s preiskovanjem zeio uezadovoljni, ker vldi- I mo,"da.'je ravw naopa&io, kakor bino si zeklt. Ker je v primen z veliko mnozluo pazinskili Vinogradov Se vendar malo akuzcmh, upati je ker se zabranjuje, da se bodebolezen le polagoina Sit Ha, po- | kon&ala tako ne, iu vendar Se nekaj let nam j Kraseveera in Vipavcem prizauaSala, dokler si uv priskrbtmo famerikanskih trt, katere se upnaju bo-lezni in jo lehko prenasajo, V prvem cam se je ljudstvo smijalo, ter reka-lOe da so to le sanje Uoreiikov, a danes prisli so do bfidkega spoznanja, pa kdo bi ne, ee vidi stvar z o-ccsom in jo lehko z roko otiplje ! To sem objavil z namenom, da bi nasi vrli vi- i nogradarji opazovali svoje trtc, ter za vsako najiuanj- se aumljivo znamenje, katerega bi ne mogli sami f raztolmacifci si, od kod prihaja, brzo naznanili gospo- Is ski, da se Btvar prci&ci, ter da se, ee bi po ncsrecl i bila res trtna u§, uemudoma pokoneajo in rnzku* zljo malt prostort, nail katerinti gospodnje omenjeni trsni sovraznik. Sarao tako reifcno sebc, svojega bliz- njega in pa celo di-2clu strasoe katastrofe, katera bi I nam sieer ne o iSla. Al. St. V Belgradu, :i. juiija. dzv. dop.) (Poiozenje temelja prvi stb^ki zelezuici.) Veeraj in danes oblta-jaino dva pra/.nika, znameiiita praznika. Vtieraj je pteslo pet let, od kar je palu na tiilnjavi belgradski turska zn»tava, katera se je Vila na beigradskih zido-vih vec htoletij, — ko je knez Milan objavil silni ea-revini tuiSko vojsko. Od oudaj praztiuje se ta dan vsacega let kot veliki 'laiodtii praznik in se svetknje kakor „(!v6tiu. kater- sem z«' pupiej popisal. ItonaSnji dan Rtopa Srbija v narodno-gospodaiski'in pngledu v kolo eviophkib tuodentih drzav. Meslo je v praznieni obleki, zastave vijo .se z vyike biSe, a po ulicah mr-goli .svet — domaciui i stiauci (tujri), Zelezniena u--, lien, ki voili na im^ti-, kjer se pal«/,i temelj, polna ; je; ko'u inorejo se samo v koraku premikati. Na * iiiestii, kjer m«. jolozi temelj, povzdigneiia je kapelt«;a jj za blagoslovljenje voile. Kapeli nasproti je paviljon za ' vladarja in ministiv. Dessito od pavdjona je rsatoi,u za za^opnike ^ttanih drzav. a levo za drzavni savet, kasacijo. apelaeijo in obstinske predstavnike. Di^no | od kapeie opet je „sator" za Bpo\abljene rnestjatie" | a levo za 2*'!ezhicii(» upravn. Xaroila je cez 15.000 H du&. Ji dna polj-ka batetija v popolid paraili stoji na breziiljku in dajr .salve". Ob deaetih pris»d je knez s k.ieguijo, inJni.ii:j in z njo poskropil ljudstvo in mesto temelja. Potem je stopii kite/ s kueaiujo na odlof-eno inesfo. Minister gradjevim* sfopi pred kneza in poi;ne ovako: Vase Vi>oean-«tvo! IViMnilo>tivi nospodar! V-ceraj praznovali mho d. n objavljenja voj.^ke; dan zna-menit za na^o domovino, Na vierajSnji dan ^i Ti, go-spudar. poiu/ti tcnw-lj i.ezavisnosli Svbije, danes bode§ poloiil tcnielj podvzctju uajveeje vrednosti za naSo zemljo, temelj ieleznici. Res je. da zahteva novo pod-jetje velifce irtve, ali kakor'smo zavladali (zinagali) neprijatelja mnogo silnejSega od was, zavlad.sli bomo i te teskoee. Va5e Vi-oeanstvo. gospodar! Tukaj Ti dajem -spremo" (Werkzpug) Jmdak- (kromp), da u-dari^ prvi sibaki 2eleznici temelj, narodu v korist a hi§i Obrenoviea v slavo!" Burni zivio-klici odmevali bo na ta govor. Na to se nasloni knez. ki je bil v generalski uniformi, na sabljo in odgovori: „Jaz in moja vlada. kakor tudi vsi prosvefeni in pravomisleCi Srbi prepricani smo, da bo podvzetje, katcremu Jaz danes temelj polozim, za naso zemljo koristonosno. ^ Ker smo vzeti (sprejeti) in priznati v koli evropskih g Bsil*, mora mo tudi osvr§avati naSo nalogo gledg na- f rodnogospoiturskega razvitka in raednarodnega savbra- Caja. Jaz polozim danes „prvi srbski zelezuici temelj s trdoim prept iCanjem, da bo ta temelj nam in na§im potomccm v prid." Nato topovi zagrrae, narod kliCe R^ivioB, a knez vzarae kromp in udari trikrat v zemljo. Nato se obrne knez k Sauvanu, gen. ravnatelju pod-vzetja in ga nagovori francoski: nGospodine! V ime-du moje drzave predajem (izro6am) Vam tukaj izde-lanje prve sibske 2eleznice in se nadejom, da jo bo druStvo, katero Vi zastopate, izdelalo v zadovoljstvo - njegovo in moje drzave." G. Sauvan zagotavlja kneza, ,S da se bo drzal strogo ugovora (pogodbe). Minister gradjevine pristopi prvi in ga poljubi v roko, potem vsi luiubjtri za njim. To je pri nas obi-Caj pri vsaki slovesnosti. Nato poljubi knez metropolis roko, za kar ga poljubi metropolit na lice. Sli-kar (fotograf) odpve na to svojo masrao in slika. Po dokoncancm slikanji bil je zajutrek, katerega so se iiilt'le^ili vsi povabljenci. Za delalce peklo se je 20 o-va,e, razuu tega bilo je za-nje pripravljeno 20 veder vina in 20 veder piva. Da Bog da. da bo le »re6au' Politicni pregled. Grof Taatfe postopa vendar m energidio. Nepokorne vise urndiiikc je zaSel odmetati. Pod-predscdnik prask. namestnistva vit. Grilaer je dejan v pokoj. Fml. Kraus dobil je izredna pooblastihi za postopanje na Pemskem. Ustavo-verci so se vcselili, da bo on Koller II za Ce-he; ali takoj so jo zasuknili, 6e§, da bo libal tudi Neiucc, kjir zaslo^ijo. Na Tirolskcm je dozdanji d^elni glavar pi. Bossi-Fedrigotli odpu36en na 'astrio profinjo. Tc dni so imeli ustavovcrci v Purkersdor-fu, kraji blizu Dunaja, shod, na katerem so zda- I njo vlado obsojevali. Na shodu ni bilo vlad. zastopnika, komisar, ki je imel foifti navzofien, je menda nalaSe o bo lei za is to pritiko, in na-I mestnik, od njega poslan, je pa zamudil(J!) zeleznico, da si bi bil vzel lahko voz za to, ker je blizu. Alt ni to prcdmiost tiradniSkat V hrvadkcm saboru bila je huda bitka zarad re$kega praSanja. Tudi Ilrvatje povscm j imajo le malo takih zastopnikov, kakorSne po-trebujejo nasproti pozrefinosii magjarski. 12, t, in. seje sabor sklenil po prcbniiiem kralj. res-kriptn. ("es pismo povdarja, da so se v tej tri-letni sesiji prcstrojitu mestne obeine, in da se so vstvarile tudi nove postave politifriega in pravnega obsega, in da se je napravila ined drugim tudi pot za zdmzciijc brvaSko-slavonske itteje, — S tern se scdauji Babor razide, in Ur-vatjo se mora jo napravljati za nove volitvc, ki so botlo vrSHo 25, t. in. Knez Milan je Sel v kopcli s kneginjo Natalijo. Na poti y Pragi je ebiskal tudi cesar-jevica Eudolfu. ('Judili in gotovo tudi jezili so I se ustavovcrci, da je ccsarjcviC Rudolf kneza iz-rodno poeastil in b svojo visoko soprogo vred peljal se v dru2bi srbsktli gostov po praSkcm mestu. Srbi so sihto veseli tega prijazuega sprc-jema. Bolgarsko narodno sobranjo je priCelo I veeraj svoje dclovanjc v Sistovem. Knez Alek-sandcr ima vecino na svoji strani; oborozil pa se je tudi, da morajo Bolgari zanj glasovati. Huda, huda je zadela Bolgare, tudi ee upamo za nje, na najboljsi izid in konec. It u s k a politika dela na to, da bi se mir ohranil. V zaupanji na mir skusajo, da bi se na vse strani zlastipa armadni stroski zmanj-Sali. V vojnem budgetu namcravajo prihraniti I 33 milijonov. 10. mil. pa na stroskih za trd-njave na nemski in avstrijski meji, Icatere po j mislih vojncga ministra so brezpotrebne. Grof Ignatiev deluje tihoma in neutrudno na to, da bi se s Lasom osnovale zbornice, ki bi ljudstvo bolj in bolj zastopale. On naraerava I predrugaciti tudi solske razmere in v soglasji I s carjem vpeljati administrativne reforme tudi I pri ces. hi§i. Ignatieva vpliv rase dan na dan. Papez so razposlali 29. junija skofom itd. I okroznico, v kateri govore: 1) o puntarskili na-zorih; 2) o ljudski najvisi oblasti; 3) da je I vsa oblast od Boga; 4) o druzbini pogodbi (contract social); 5) o dolznostib podloznikov; 6) da I je treba Bogu bolj pokornim biti kakor ljudem; 7) o dolznostih vladarjev; 8) o pokor§6ini pr-vih kristijanov; 9) o svetem rimskem kralje-Istvu; 10) o novo^egnih zinotah; 11) da more I le vera 61oveka resiti; 12) opominjevanje do vladarjev in narodov; 13) spodbuda do skofov; I 14) opominjevanje k molitvi. V Parizu praznujejo velik narodeu pra-I znik. VAlgeriji imajo Franeozi vedno ve6 j nadleg z ustajniki. Angle^i ze zavidajo napredovanje franc, j republike v Afriki. Nem§kicesar pride danes v Gastein. Italijani obzidujejo nagloma Bim z 18 I trdnjavicami. Proti komu ? Predsednik Garfield se fiuti boljSega, in je upanje, da ozdravi. Morilec njegov, Fran-coz, je Garhelda obstrelil iz sebicnih namenov; morilea lastni ofie obsojuje, 6e§. da je pol no-rec, in da mu ni zaupati nifcesar. — V zadnji seji trg. zbornice v Novem Jorku so sklenili vdje, da nabercjo 250 tisod dolarjev, in da se obrcsti od njib podele soprogi Garfieldovi, po smrti pa njenim otrokom. Domade stvari. P. n. narocnike „SoCeH, ki so bili pismeno opominjani zarad narocnine in niso Se pladtili, prosi-mo prav vljudno, uaj kar mogoce bii 8tor6 svojo ilolziiost, da jim bomo mogli redoo poSiljati list. Opr. Nadvojvoda Albrecht je bival 2 dni v Ljubljana kjer je insneeiral tamoSnjo garnizono. V So6o Be je §el veeraj goriik kriinar kopat; ko jo priSel iz vodo, mu je priilo slabo, in je nuglo-iiiit umri na mestu, V Podgori je hotel delavec reliU (si roko, ki mu je bila prisla po ndsrefii pod stroj (maSino); rc« ve^ je s tern pri§el v Se hujso nesreco. Roko mu je odtrgalo in na drugi roki mu Je odneslo prste. Svila (galeta) je imcla lotos v Goricl noprucuo co-nouumena in ctiaka pol.08gl,JapaiiBkabeIttin zele-lia 1.28 gl. 12 lotni do6ok padel je nesreano iz okna blizu tuk. kolodvota in je kmalu potem until TreS6iio je v nedeljo 20. juuija po nofi okoll 11. ure na nek bkedenj v Biljani na Brdih. Po nesieci tamo mladcnifi poiMvali, in edon je (kakor tudi spoilej v hliwu en vol) zrtVii jposlal. Ker jo bil nuijki pri ljuilstvn splob mM ptiljunljcn, napravili so mu prav lep in dostojen pogreb!— To6a je due 9. t. in. vasi Padpastiik, Slannlk, in Brezuik poleg Kozbane mociio poskodovata; ne venio, koj bofako zacne neniila vaoda tako nas polju-bovati. V Slovroncu na Brdih je dne 9. t. m. oko-I li 4. ure popoludne v zvoiiik trefifiilo, in od tod je [ I'lektncna islcnt niimo maiijSega zvona v cerkev skoz * okii) pri§ia, kder je tabemakelj stranskemu altarju mo6»o po§kodova!a. Y. j V AjdovSSini je popolnem zgorela 11. t. m. prediloica za bombaz. dgeuj se je vuel zjutraj, in gonlo je do vecera. ReStti ui bilo mogoce nicesarv glavnem poslopji. Predilnica je bila zavarovana v Tr-stu za 280 tisoc gl. Veliko druzm je prislo s to ne-srcCo ob kiuh vsaj do casa, dokler se twaroa zopet ne sezida. V Tolminu je tre^fiilo skoz zvonik in je po-skodovalo cerkvene orglje. Ljadi ni zadelo. Potres na Dolenjskem so eutili moftan 8. t. I m. v St. Jarncji in v Kostanjevici. Cutiliso 3 glavnc suttee, in zetnlja se je vzdigovala iu zibala kakih 5 I sekund. Dva dr2. Stipendija po 300 gl. dobita dva k ran j ska mladeni6a, |ako gresta na kako srednjo ali viso avstr. kmetijsko §clo u6it se kmetijstva. Svetinj v spomin slovanskim. romarjera I j'1' liapez ukazal skovati iz brona in srebra 1500. Iz zbirke ceSkega ufienega popotnika g. Ho-luba dobili so razni ncni zavodi avstrijski mnogo v-rednih reCi. Tudi goriSki gimnazij dobi nekaj npred-mc'ov", katere je s trudom nabral g. Holub v Afriki. Slava mul Matica slovenska si je volila v odborovi seji 9. t. m. nov odbor. V aovi odbor so isvoljeni: za predsednika g. dr. Jan. Bleiweis, za podpredsednika g. dr. Jarc in g. Peter Grasselli, — za blagajnika g. Ivan Villiar, — za kljuCarja g. L. Robid in g. Anton Ker2i6, — v gospotlarski odsek se volijo gospodje: P. Grasselli, Karol Klun, L. Robii, Ivan Tom§ic, Ivan Vilhar in dr. Zupanccc—v knjizevui odsek pa izmed ljubljanskih odbomikov gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. Ant. Jeglic, Karol Klun, Anton Kerzlfi, Josip Mam, Matej MoCnik, Andrej Praprotnik, Feliks Steguar, I-van Tomsifi, Ivan Vavru, Matej Vodnsek, Vilibald Zu-pan6i6, in izmed vnanjib odbomikov gospodje: Fi;an Erjavec v Gorici, Fraujo Hubad v Ptujem, Fran Su-klje v Dunajskem Novomestu iu Viljem Urbas v Trstu. Za tajniSko skiibo se je bilo oglasilo ,8 prosil-cev. Med njimi so se alasti |priporoCali: g. F. Ore-Sec, g. Anton Terstenjak ia g. Ivan Vrhovec. Izvoljen je bil enoglasno g. Franc OreSec za stalnega tajnika, in nastopi on svojo sluzbo 1. avg. t. 1. Za letos so d o zd a j doloeene te-le knjige: ,Le-! toniB% Sumwova 8Sl9Yn^88 |a.Macunov »Stajer,K CTa so potrjeni tndi za piih.61et oni, ki so sedeli dozdaj v njera. Jz TrLi3a (Monfaleone) nam pisejo: Preteklo nedtlj© po dolgocasiieiit cwikladanji so teui velicastnise zapeli v velikem lepem zvauiku v Tiiici ^tirje u-.»vi zvonovi, vliti v Gorki od sloveficga zvonarja g. . Pa o tem drugic ved. Prva tcrSica zeid lepo ka2e, in je tudi ftukvantin uie skoro ves v zemiji in je 5e vecidel vtv pr?iv lq»o kail:, Ur in no-mo uptti prav dobrcga pridelka. Oziuma zita so se dobra tibnesla na Fciilii»skcr.». Vipavskem, kakor tudi na Knu>u in, kakor Cujemo, tiuh po mts h gonih dobro kazejo. Viuska trta tudi crez in Cie/. Uobru knz\ i:» .-e iraaiuo uau-jati dobre tigatvc, ako tunu B.,-jj ila u ^ avgust in sepiember ia da na> obvaruje pici tvci ::i drugiuii ueviliiami! Haute, katere.iue gotu-.o po k.;-kih 10 let niso nic rodiieT hO ietos vecidti pr.iv doom obSozeae. O iOflL-vitiu^u ut-d ttijimi tit ami &'.• pa jHttCbiio oiiikuji'j'>: vbi'.i m nem^ki riziitig, bnr-giuitiur. umdra fra»iKii:j;t, zuHt:n»gT «U yc owx jako p-i Win piidvizoua, z.otav.t;', sEat.UauM.Ua, mzica. DiiiUo. buido itil. Nasmi poi(>tuik,im bi j.'Z ^nkt* psip'iofrJ. k:.-dar jim e»» uopu^i'v., da Ui sv t \:ak itM-inm v .v,a>. t-nogiadt; go>p. grota L:slo;na v ituitc, iu tamo ae b.»io o»rbiiO prcpn&ili, ka.v> da !?o te ttte za iiaiir krajc izbornc; kajti \>akdi> o dobruii kake uove rtii iiajiaj^e verujo, ako se o tij-j o^ebaj pttprua. Pit-hoduji mesec bi bil z;t to ub^kanje najboljsi, ker je uze grozdje skoro popuhionui lazvtto. Pri go.-p. gfof'i se tudi labko od ra/iiih ztahtuth tit kuvoi piav [Hi uizki ceni dobijo, nannec 1000 kosov od ;J—1> gold., I vse po razmerji zlabtuoati. Kotikor uioreuto do zdaj | skiepati, se nam je nudejiti ua (ionskeiu dobie ie-tme. Bog daj I —it- Poslanica. Gospod urednik! V stev 148. „Slov. Nar.* neki g. ^Spectabiiia" mojo novello „Roka in sree* spravlja v dotiko s spisi Heise-ja. Proti team natolcovauju plagiatstva izjavljaut sledeie: 1) dajemoja novella wBoka in sree" (vnKresu"> moje popolnoma LASTS0 clelo, tortj MOJA IZ-V1RNA novella; 2} da jaz sploh niseni imcla niti imam navado dru-gih p o s n e in a t i, cesar, kakor upam, bode ba slov. obcinstvo se veckrut imclo priliko prepriCati; 3) da g. natolkovalec moje novulle naj DOKAZK, da retina novelia ni moje dt;lo, untpak pin-giat iz Jleise-ja, kttuvga jaz ravno tobko po-znam, kakor neznaaega mi g. ttSpectabiUs-aH. Dostavitt pa se imam v obrambo, napadene svoj'.^ pisateljske casti, da imam jaz do slov. obemstva in do istine preve6 apostovanja, da bi se drznola je s tujimi za svoje izdajanimi spisi midtiticirati. S postovatijem PAVL1NA PAJK-OVA. u S prihodnjim avgustomse "^ premesti inoja stacuna z izdela-nim blagom, dozdaj v hisi Senigaglia Via Signori st. 19, v Mso Sturli na Travniku st. 18. ^ Jeronim Morpurgo int. Gregoric sedaj v svoji lastni hi§i Via France- | sco Giuseppe Wizu starega gori§- kega pokopalisea sprejema vsako mizarsko in tapecirsko j delo ter garantuje, da bode dobro in | trajno izvrseno. ' I Priporoca ob euem svojo bogato j zalogo hi§ne oprave (mobilij), lape-cirskega blaga in zrcal po prav spo-dobnih cenah. Xa pudiojii vazSiKtbo v. c. k. dez. zdra'ni-Skcga sveta od v. c. k. isamestin'slva dovoljene ffiarijaceljske kaplje za zelod.ee izvrsten priponiacfik zopor vse zeSodecne bolezni [>osct(Tn> pa so spoiia^a pri •t retrod r, zVfodrfttf shtbo- !, slabodisoft m dthu, k«- • r rhuvka napnuja, mu l;i- sin podaja, kcdar ga grize s-li vji-da, pri zVliabY-ni-m kafaru, zgagi alt ivzalci, ce s«> iiar»»ja pe-t>k ali ka§a, pri pteobiliiosti hli:i, zlateu- ci. pri sturlu in metanji, glavobolu, prihajajofem od 2elodca, 'Mntlvimem krfiti, pri zaprti'tn zlvotu. ptena- sitenosti bodi z jedmi ali pija&vni. pri glifah, vranfinili, jek'rnih ali be- moroidaluih boh'stili, Vsaka >tekU:tiit;a staue s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- kaniiiarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo „treh krou". Ceutralna zaloga zarazpo§iIjauje : Apothekc zum Iiciligen Sclmtzongol di's Carl Brady, Krcm-sit»r. Mat'iircn. Prodaja vina. V Gorici se dobi na prodaj 20 kvin^ev df»brcga (-vm^n fiirlanskcffa vina od 17—21 gld. kvinf. Kdor ga potrebtije naj so oglasi pri opravnistvu „Soce« na Korenji st. 10. Odda so tndi po najiiianjSi postavni men'. JAKO VAZNO vsakterenm za oeJ. Prava dr. White-jeva voda za oei od Traugott Ehrhardt-a v Grossbrcitenbach-u v Turingiji (Thiiringen) slovi uze od leta 1822 po ceicui svetti. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni n Carlo Zanetti* Via nuova 27 in v Gorici tndi v Cristofolctti-jcvi lekarni na Trauuikn. Zah-iava pa naj so izrekoma samo dr. Whitejeva vod^ za oii od Tr?.ag. Ehrhardta. Nobena druga. OtUomki i/ pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. VaSa prava dr. White-jeva voda za o6i mi je dozdaj vedno dobro sluzih; zuto prosim (si. narC.). Schoppenstadt, d. 13/7. 80. Willi. Wenzel. Dalje: Pred 2 iefoma trjdncila me je ocna bole-zen, VaSa prava dr. White-jeva voda za oci pa mi jepomagala: zato prosim. (si. narcb.) Ahrstcdt. d. 17/8 80. Fraulein Ohning. Velika zaloga vsakovrstnih Wt naj obilnise zbirke. dobrega blaga in fcrasne izdelave pri Ifi. STB1KER-JU Y &0R1G1 poleg skofijske palace.