Št. 75.
Trst, v nedeljo 16. marca 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
twtl eb ntdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakaraah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojai, Sežani, Nabrežimi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-<5fini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolose. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtaie«, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n&daijaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4» stot. beseda, aaj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In t.iljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edinost* je moč 1*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; aa na-
ročbe broz doposlaae naročaiao, so uprava ne .žira. Maroonlna aa aadtljsk« lzdanj* „X2>XVOSTX" iUa«: sa Uto Krta 5 20, aa pel le«a Krom 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredatitv. lista. Nelranko-vana pisma aa ae »prejemajo in rokoplol »o no vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacij »jt pošiljati aa upiav« lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giortio Gatetti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik htefAK GODINA. Lastnik konsorcij lista „EdSnost". - Natisaila Tiskaraa .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
Poltno-hranllničnl račun štev. 841-652. TELEFON St. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
tržaške okolice
za pribotfnle občinske uolltue
za danes, dne 16. marca 1913
ob 10 dopoldne
v „Narodnem domu" v Trstu.
DNEVNI RED:
Posvetovanje o predpriprava za bližajoče se občinske uolltue*
Opomba. Kdor želi vabilo, naj se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj.
K obilni udeležbi vabi ODBOR
Prž. poslan« dr, Tresić - Pavičić
in
vprašanje.
O. dr. Tresić odgovarja v zadrskem „Narodnem listu** precej razdraženo Kastav-cera in nam, radi kritike njegovega glasovanja v proračunskem odseku zbornice poslancev za italijansko fakulteto. To svoje glasovanje opravičuje najprej se stališča pravico-IJubja, pottm pa tudi z naglašanjero, da bi, ako bi bil drugače glasoval, škodoval tudi našemu vseučiliščnemu vprašanju. Argumentira namreč tako-Ie: Na tržaško fakulteto bi se vpisalo mnogo naših dijakov, kar bi dokazovalo potrebo našega vseučilišča in bi to na eni strani povspešiio rešitev hrvatskega in slovenskega vseučiliščnega vprašanja, na drugi strani bi pa ohranjalo živo slovansko zavest v Trstu.
Ta argumentacija dela vso čast pravi-coljubju in idealizmu g. poslanca Treslča, ali ne kaže nam praktičnega politika, ki računa s sovražniki, kakeršni — so 1 Ali g. dr. Tresić res nič ne pozna naših Italijanov, da si domišlja, da kaj doseže pri njih s pravicoljubjem ?! Mi bi j{h mogli zasuti z zlati, oni ne bi nam vendar privoščili niti počenega ficka. Ne le, da nam sami nočejo dati Biti elementarnih šol, ampak so protestirali celo proti tisti b:rni državni podpori za naše ljudske šole v Trstu, ki bi jih morala povzdrževati — občina. In proti takim ljudem saj bi se mi cedili od pravičnosti?! Strogo izvajanje idealne pravičnosti je na mestu le tam, kjer se more pričakovati v povračilo — pravičnosti! Čim Je tako pričakovanje izključeno, treba že imponirati z odločnostjo in neizprosnostjo 1
Tudi nadaljna argumentacija ne velja, ker sloni na krivi prerrrsi, da traktirajo Italijani svoje vseučiliško vprašanje kakor zgolj kulturno vprašanje. To je fundamentalna
PODLISTEK.
AKTA
[Zgodovinski roman iz Ncronovih časov. Spisal Aleksander Dunai. — Prevel F. P.
Slednjič se je vrnil Neron v Rim, Njegova blaznost in razuzdanost sta dosegli vrhunec. Prireja! je igre, pri katerih so se borili senatorji mesto sužnjev, tekmovalno petje, pri čemer so bili vsi oni obsojeni na smrt, ki niso ploskali; da bi videl, kako |e svojčas gorelo mesto Troja, oblegano od grške vojske, je dal zsžgati Rim. Z griča je opazoval požar in opeval grozoviti prizor z liro v roki! Slednjič je tudi Popeja izprevidela, da je treba krotiti cesarskega rszuzdanca, ki ga je prej sama podpihovala, kajti njegove nezaslišane in ostudne zabave so jele škodovati Bjenemu vplivu. Pod pretvezo nosečnosti eekega dne ni hotela v gledališče, kjer je imel peti Neron. Njeno obotavljanje je užalilo v njem umetnika; izpregovoril je k njej kot cesar, toda Popeja, razvajena ljubimka, se Je še vedno obotavljala ; nato je Nerooa minila potrpežljivost in brcnil je Popejo s tako silo, da se |e mrtva zgrudila.
Komedijant Neron Je stopil na oder in je v dolgem govtru hvalil njeno lepoto, ker
zmota, dragi g. dr. Tresić! Za Italijane je to tudi in celo v prvi vrsti politično vprašanje! Njim gre za pomnoženje politične moči, ki na| bi se — zapomnite si to 1 — obračala proti nam! In mi naj bi le v imenu pravičnosti sami potiskali to orožje sovražniku v roke, da nas bi mogel Še bolj gajaviti, nego nas že seda j ? ! S tega stališča bi moral g. dr. Tresić presojati to vprašanje 1
G. dr. Tresić opravičuje svole glasovanje tudi s tem, da ni hotel pobirati kostanja iz Žerjavice za — vlado! Mi pa sodimo nasprotno: da bi namreč še najprel uklonili Italijane, če bi Jih — podpirajoč odporno silo proti italijanski fakulteti — doveli do spoznanja, da brez nas ne morejo nič opraviti! Naj je torej Tresićevo stališče še tako fundirano na principih, taktično je popolnoma zgrešeno.
Politični boji imajo pač vsikdar svojo principijelno in svojo taktično stran!
Tudi v svoji sedanji obrambi se dr. Tresić ne meni za nastopni naš glavni argument. Tržaški Slovenci in istrski Hrvati in Slovenci so na stališču, da ob tem vprašanju gre njim prva bese d a 1 Odkrito bodi povedano, da je nam marsikaka zahteva Nemcev na Češkem nekako simpatična, ker se nam zdi v skladu s principom narodne avtonomije, ki je naša programaMčna točka. Ali, vprašamo, kaj bi rekli Čehi, če bi mi glasovali za zahteve Nemcev ?! Tudi v borbi med Poljaki in Malorusi so naše simpatije celo na strani teh posiednjih. Vendar ostajajo naši poslanci v rezervi in prepuščajo tem in onim, da tpo svoji volji urejajo svoje postopanje. Čim so se torej tržaški Slovenci in istrski Hrvati in Slovenci izrekli proti italijanski takulteti v Trstu, je vsem slovanskim poslancem, posebno pa jugoslovanskim, v dolžnost, da respektirajo to tržaško-istrsko stališče!
Ko že dr. Tresić tako glasno pošilja v boj argument pravičnosti, mu moramo vnovič staviti Že večkrat stavljeno vprašanje: Zakaj se splitska občina, oziroma dalmatinski deželni zbor tako trdovratno brani italijanske ljudske Šole v Splitu in to vziic faktu, da je upravno sodišče že razsodilo v prilog tej Šoli?! In pri tem opozarjamo g. dr. Tresića Še posebno, da Je v boju proti slovenskemu šolstvu v Trstu Italijanom glavni argument ravno slučaj splitske šole. Ne pravimo, da nam Italijani le radi tega odrekajo šole; resnica pa je, da imajo v tem vsaj krasen ia imeniten izgovor. Ne trdimo, da bi Italijani, če bi dobili šolo v Splitu, dali pravico tudi nam; gotovo pa je, da bi jim bil izbit najhuji argument!
Dajte, torej g. dr. Tresić I Če ste že tako vneti za pravico Italijanov v Trstu, privoščite jim )o tudi v Splitu, kjer storite to veliko Iaglje iz dveh razlogov. V prvo je Dalmacija tako v rokah Hrvatov in Srbov, da je ni za njih nobene nacijonalne nevarnosti od italijanske strani; v drugo nismo mi v Trstu glede italijanske fakultete vezani nanikako j u d i k a t u r o! Zadovoljeno bi bilo vaši vnemi za pravice Italijanov in vrhu tega bi izvršili — kakor gori cbrazloženo — lep Čin bratske vzajemnosti — napram nam!
Še zadnji argument. Dr. Tresić se sklicuje na to, da Je glasoval tudi za predlog Slovencev za ustanovitev paralelne slovanske katedre! Hvala sicer gospodu doktorju na tem dokazu bratstva, obenem pa odkritosrčen odgovor iz stare skušnje: kaj nam koristijo predlogi ali resolucije, ki se ne sprejemajo, ali, ki — četudi sprejete — le množe akte v arhivu, dočim gre glede italijanske fakultete za sklep, ki naj naloži izvršitev l!
Ali se smemo sedaj nadejati, da bo g. dr. Tresić vendar enkrat umel, da je bilo njegovo glasovanje velika taktična pogreška, ki so jo v prvi vrsti interesiram občutili kakor — afront od bratske strani ?! Vsej javnosti bodi pa naglašeno še enkrat, da mi ne nasprotujemo nobeni kulturni potrebi Italijanov, da tudi nismo principijelni nasprotniki italijanskega vseučilišča in da nasprotujemo le Trstu kakor sedežu, dokler ne dobimo v primernih protikonce-sijah proti težja zoper vsak poskus izrabljanja te na sebi kulturne institucije za politično borbo proti nam !
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev.
V nedeljo, dne 9. t. ra. popoldne se je vi šil III. redni občni zbor „Zveze Jugoslovanskih Železničaijev". Udeležba je bila velika. Navzočih delegatov je bilo 66, ki so zastopali 1563 članov.
Zborovanje je otvoril predsednik g. IvanSkerjanc, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče in prosil, da bi tudi na občnem zboru sledili tako pazno razpravam, kakor so sledili dopoldne na zborovanju delegatov. Nato je prečital pismo državnega poslanca g. dr. Ravniharja iz Ljubljane, ki obžaluje, da je zadržan, ia je radi tega pozdravil občni zbor pismenim potom ter obenem naprosil Zvezo, da se v konkretnih slučajih zapostavljanja slovenskih železničarjev obrača naravnost na poslance, ki bodo vedno pripravljeni za potrebne intervencije in zastopitva. (Burno odobravanje). Občni zbor je nadalje pozdravilo „Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov", ki je ob istem času imelo svoj občni zbor in uredništvo „Českoslovanskych Železničnich Lisi u" v Pragi.
Predsednik se je v svojem poročilu spominjal težke poti, ki jo mora hoditi „Zveza", ako hoče doseči stanovskih in narodnih uspehov za svoje članstvo ia za splošno jugoslovansko železničarstvo. Vkljub silnim težavam in mnogoštevilnim nasprotnikom se nahaja „Zveza" v vsestranskem razvoju in hoče tudi v resnici napredovati. Obžalovanja vredno je pa, da se veliko število slovenskih železničarjev, zlasti podurad-nikov kakor prožnih in postajnih mojstrov, strojevodij, nadsprevodnlkov ia drugih tako pri državni, kaker pri Južni železnici, še vedno nahaja v drugih nasprotnih društvih. Zlasti pri južni železnici je mnogo takih, ki si domišljujejo, da jih naša domača, narodna „Zveza" ne more zadosti braniti, in edino le radi tega krivega prepričanja iščejo zavetja pri raznih nemških društvih. Posebno pa se zamerja „Zvezi*, ako graja postopanje posameznikov, ki v posameznih slučajih naravnost brutalno postopajo s svojimi pod-
že ni mogel proslavljati njenih čednosti. Nato ]e odredil potrebno za pogrebne slav-nosti; ni hotel, da bi truplo sežgali, temveč dal Je je balzamirati po načinu orijentalskih kraljev. Naravoslovec Piinij zagotovlja, da ne pridelujejo v Arabiji vse leto toliko kadila in mire, kolikor jo Je porabil cesar za naravnost božanski pogreb one, katere konji so bili okovani z zlatom in ki se Je vsak dan kopala v osličjem mleku, da si Je ohranila svojo kot sneg belo polt.
Solze slabih kraljev padajo na ljudstva
v podobi krvavega dežja. Neron Je obdolžil kristjane svojih lastnih zločinov, obdolžil Jih je med drugim, da so oni zažgali Rim. Izbruhnilo Je novo preganjanje, strašnejše od vseh prejšaih.
Verska gorečnost kristjanov je rastla obenem z nevarnostjo. Število vdov in sirot se je množilo z vsakim dnem; vsako noč so morali skrivati nova telesa vernikov pred zverinami in ptiči. Slednjič Je Neron opazil, da mu kradejo trupla; dal le obkoliti Eskvilin s stražo, ii ko so se neke loči približali pod Pavlovim vodstvom kristjani, da bi po svoji navadi izvršili običajno delo usmiljenja, je naenkrat planila med nje Četa skritih vojakov in jih je vjela vse skupaj; pobegnil je edinole Siia.
Bežal je v katakombe in je dospel tja, ko so se ravno zbirali verniki k molitvi. Naznanil jim je usedepoino novico, nakar so vsi padli na kolena in molili k Gospodu.
Samo Akta je ostala pokonci, kajti beg kristjanov ni bil še popolnoma njen. Nekateri so jo obdolžili, da je brezbožaa in ne-hvaležna, toda Akta {e razprostrla svole roke proti množici in ]e zahtevala miru ; ko j je bilo vse tiho, je dejala:
»Jutri hočem v Rim, da poskusim rešiti Pavla." —
„In jaz," je dejal Sila, „se vrnem tja že danes, da vsaj umrem ž njim, če se tebi; ne posreči."
XIV.
Naslednjega Jutra je Akta zapustila, kakor je obljunila, katakombe in se je napotila v Rim. Šla je sama, oblečena v dolgo j haljo, ki ]e pokrivala vso njeno postavo od j nog do glave, a obraz ji je zakrival gost pa|čolan. Za pas si je vtaknila kratko, ostro bodalo, ker se Je bala napadov kakega pijanega viteza ali surovega vojaka^ In če bi se njena namera ponesrečila, če bi< ne mogla izprositi milosti za apostola Pavla, j tedaj se je odločila, da ga obišče v ječi in ; da mu izroči orožje, s katerim naj bi si; vzel življenje, nego da bi umri v mukah.' Šs vedno prevzeta od svojih poganskih na-: zorov, ni vede!?, da nova vera prepoveduje samomor in da izveličuje mučence. NI ji bilo znano, da kristjanom mučenička smrt ni pomenjala sramote, temveč izveličanje. Ko se je približala Rimu, so se ji Jela tresti, ,koIeaa; srce ji je bilo tako močno, c!a se Je j morala nasloniti cb neko dre o, sicer bi se
rejenci, ki so naši člani in katerim na tak vsega obsojanja vredni način prikrajšujejo pravice slovenskih železničarjev. Dotičaim bodi povedano s tega najkompetentnejšega mesta, da „Zveza" tud! v bodoče ne bo dovoljevala, da bi se kratile pravice njenim članom, pa naj bi prihajalo to krateoje od kogar koli in naj si je to v stanovskem ali narodnem oziru.
Nadalje je poročal predsednik, da je osrednji odbor izvršil naloge, ki mu jih je naložil II. redni cbčni zbor lanskega leta dne 14. aprila, in le prečital dotične vloge, ki so se poslale železniškemu ministrstvu, ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu, generalnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju in nekatere vsem slovanskim državnim poslancem. Na vloge Zveza ni dobila odgovora in |ih bo treba, ker se razmere niso še skoraj nič predru-gačile, še enkrat ponoviti.
Z drugimi slovanskimi železničarskimi organizacijami, ki so zvezane v „Ligi", je Zveza v prijateljskih stikih.
Zvezni tajnik Jež je poročal, da je Zveza tekom minole poslovne dobe od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 14. aprila 1. 1912., pokazala tako lep napredek, da smemo biti v resnici zadovoljni. ZJŽ je po zaslugi zavednih, narodnih železničarjev povsod, kjer je zastavila s svojim delovanjem, dosezala svoje namene in je s svojim prizadevanjem v obrambo in korist našega železničarstva tudi letos opravičila svoj obstoj in v precejšnji meri tudi nade, ki Jih je stavilo vanjo jugoslovansko železničar-stvo, da stoji danes v naši Jugoslovanski javnosti kot zaŠčitnica pravic in koristi našega narodnega železničarstva.
Taka, kakršna je izšla ZJŽ iz narodnih železničarjev, taka je ostala tudi v poteklem času in taka hoče ostati v bodoče, prosta vsakega polltično-straakarskega vpliva, boreča se le za stanovske koristi narodnega železničarstva. Njena politika je bila in bo politika kruha za Jugoslovanskega železničarja na njegovih jugoslovanskih domačih tleh.
Članstvo je narastlo cd zadnjega občnega zbora od štev. 2024 do štev. 2408, to je za 384 članov. Pisem se je odposlaio mnogo, ker Je znašala čista poštnina v potekli poslovni dobi K 266 57. Osrednji odbor je imel v potekli poslovni dobi 30 rednih in 5 izrednih sej. Shodov se je vršilo v Trstu 8 lavnih in 3 društveni ter po podružnicah 32 javnih in 28 društvenih. Pravovarstvenih slučajev je bilo 8. Posredovalo se je v 140 slučajih, 118 krat z ugodnim uspehom. — Podružnic šteje Zveza danes 17 in sicer: Maribor, Ljubljana, Jesenice, Bled, Brhitj-ska Bistrica, Kanal, Gorica, Sv. Križ-Cesia, Rihemberk, Opčine, Divača, Sežana, Her-pelje, Podgorje, Buzet, Kacfanar in Pulj. V prihodnji poslovni dobi se ustanovi še 5 podružnic, za katere so že vse priprave v delu.
Zvezni blagajnik tovariš Cesar je poročal, da je imela „Zveza" v potekli poslovni dobi skupnih prejemkov K 30.737 05 skupnih izdatkov pa K 25 862 75 torej skupnega prometa K 56.599 20. Cisto Zvezno premoženje znaša K 7939 24.
Na predlog nadzorstva se je podal odboru abselutorij, blagajniku in predsedniku pa se je izrekla posebna zahvala.
bila zgrudila. Tako zelo Jo je razburjala misel, da bo kmalu srečala onega, ki gn že ni bila videla cd onega usodnega večera, na dan slavnosti na čast Minerve. Ncjde-li Lucija ali Nerona, zmagovalca v olimpijskih igrah ali cesarja — ljubimca ali sodnika? Čutila {e, da je omotfca, ki (o Je obhajala, odkar je bivala v katakombah, izvirala cd mraza, od njenega tihega in temnega bivališča, in da zopet oživi, da zopet vzcve njena ljubezen kakor cvetica na solncu, Čim jo zopet objameta svetloba In toplota.
Kakcr rečeno, so vsi dogodki [gornjega sveta vplivaii tudi na življenje v katakombah, vsaj mimogrede ia dozdevno.
Akta je čula govoriti o umoru Oktavije in o Popejini smrti, toda vse ostudne posameznosti, o katerih nam sporočajo zgodovinarji, Je poznal tedaj le omejen kreg rabljev in dvorjanov; drugo so bile le popačene govorice in poročila. Šele Smrt razgrinja pajčolan, v katerega je zavito življenje kraljev; šele, ko je Bog uniči! n i-hovo veličanstvo, se vrača resnica, ki so jo bili pregnali iz svojih palač, na njihove gre bove. Akta ni vedela druzega, nego da cesar v tem trenutku ni.ua ne soproge, ne llubfce, in porodila se JI Je nada, da je v kakem kotičku svojega srca vendarle ohranil spomin na ono ljubezen, v kateri je grrela vsa njena duša.
Akta se je kmalu oddahnila in je stepala skez mestna vrata.	(Dalje.)
Pri nadaljni točki, „volitvah", se |e Sedaj na} se pa še kdo čudi, da Koro- določen, In se določi pozneje v sporazumu svojo narodno mejo — v sredini psi vnela več nego poldrugo uro trajajoča de- ški Siovenci tako nazadujemo ! Pa vprašajte s hrvatskimi zaupniki;	pogin j amo od same kulturne lenobe".
bata, ker se Je dosedanji predsednik naše za veronauk vsposobljene učitelje, kake Za III okraj (Novo mesto): „Tržaško Za „kulturno lenobo" naj se tore Skerjanc na vse kriplje branil, da bi skušnje imajo glede Čitanja slov. katekizmov podporno in bralno društvo-, ulica Torre pobota „SI. N." s svojim ljubljanskim tova zopet sprejel mesto predsednika in se Je le in tožili Vam bodo, da Jih mnogo ali bianca 41, 1. nadst.;	rišem, nam naj pa milostno dovoli, da mu
na vsestransko ponovno izraženo željo vseh sploh ne zna slovensko čitati,! Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori vrnemo njego/e „neslanosti in smešnosti, pričujočih vdal pritisku ter ob viharnem; ali pa vsaj tako, da Jih morajo katehetje Iz- „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. zabavljanja in psovanja ter hudobijo" za nje-navdušenju navzočih spre|el predsedstvo. | ven šolskega pouka sami poučevati v čita- Frančiška Št. 2, I.;	; govo lastno nadaljno uporabo.
Za podpredsednika sta bila, ravno tako nju, če hočejo dosezati v svojem predmetu i Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Če nam pa „SI. Narod" zamerja celo prisrčno pozdravljena, izvoljena tovariša povoljnih uspehov. Pa dejstva zadostno ilu- Conte Verde pri voglu ulic Rosseti in Pic- to, da smo se sploh drznili dotekalti onega B u f on Ivan In Jaklič Ivan, za od-1 strira naš škandalozni in sramotni zistem,' cardi;	dogodka v ljubljanskem gledališču, menda
bornike pa ^ Cesar, Macarol, Hrovat, Jež, i ki mu gotovo ni najti enakega' niti med Za VI. okraj (Sv. Jakob): „Konsumno zahtevajoč, da bi se vnanje časopisle sploh Oblak, Možina, Kodre, ZnldarŠIč, Petelin, i barbarskimi Albanci.	; društvo" (sv. iakobski „Narodni dom".) ne smelo baviti z dogodki v slovenski pre-
Pegan, Orel, Kralj in Jug Fr.; za odbor-; Nedavno temu mi je tožil slovenski. Seveda bodo pozneje v svrho večje' stolnic), no, potem naj pa središče Slovenije niš*e namestnike: Korošec, Pirš, Stare,!duhovnik, da mlajša generacija ne mara ozi- decentralizacije prišli v poštev še obilni tudi ne reflektira na nas obmejne Slovence Gu^č, Furlan in Mršnik; v nadzorstvo pa roma ne zna več čitati slov. knjig, kar opa-; drugI lokali. Tu označeni bodo le centralni ob drugih prilikan, tedaj ko nas — potrebuje.
Da bomo pa smeli govoriti o svojih
sledeči: Kordan, Braz, Mirt, Kete in Vitez zuje posebno pri nabiranju članov Z3 „Mo-,lokali za dotične okraje, dočim bode cen-in za namestnike Drašiar, Turk, Dolinar horjevo Družbo" " J ' " v *	— —---f" ,f---""
------ -------,---,----------- Med tem, ko se Še stari
in Ž van.	ljudje naročujejo Izključno na kajige „Mohor-
Končno so bili sprejeti vsi dopoldne t jeve Družbe, mlajša generacija že raje pri-na zborovanju delegatov predlagani predlogi stopa k nemški: „St. Jjsefs Bucherbruder-fn se Je centrali naložilo, da poskrbi vsejschaft". In če Jih vorašuje zakaj ne pristo-potrebao, da se izvrše predlagane izpre-(pijo k „Mohorjevi Družbi", mu odgovarjajo
tralni lokal za celo mesto In okolico v „Narodnem domu", v dvorani v II. nadstropju
lastnih razmerah, nam pa vendar ljubljansko
(glavni vhod, nasproti galerije). Ta centralni časopisje ne bo prepovedovalo, in Če imamo urad prične že takoj v torek, 18. t. m. svoje mi v Trstu nekoliko drugačne pojme o delovanje.	dolžnostih našega občinstva napram našemu
Dočim imajo zaupniki šentjakobskega1 gledališču, kakor pa jih im3jo LJublj^nčaaje
81/,, se zbero zaupniki ostalih okrajev v j to gotovo naša dobra stvar, kajti gorje nam gori označenih lokalih v torek zvečer ob8ya.|in °ašl slovenski stvari v Trstu, če bi pri Vsi zaupniki so naprošeni, da nas tako tarnali, koliko narodnih dolžnosti se teh sestankov, pri katerih imamo, kje bomo Jemali denar itd., in bodo že volilski imeniki na stresali te dolžnosti s svojih ramen, kakor razpolago, polnoštevilno ude-J to dela „Slov. Narod" za ljubljansko ob-
le ž e. Čvrsto na delo vsi f
Domače vesti.
Okoličanskim zaupnikom 1 Danes dopoldne ob 10 se vrši v Narodnem domu v Trstu sestanek zaupnikov naše okolice za prihodnje občinske volitve. Mislimo, da nam ni treba še posebej poudarjati velikanske važnosti tega sestanka, saj jo mora umeti vsak. kdor ve, kako se vsestransko pripravljajo naši nasprotniki, da naskočijo pri bodočih volitvah naše postojanke v okolici. Nasprotniki so že začeli s svojimi pripravami, zaostajati ne smemo tudi mi, temveč se moramo poprijeti z vso resnostjo pripravljalnega dela, ako nočemo, da bi nas pri volitvah ne presenetilo kaj nepričakovanega.
Zato poživljamo zaupnike iz okolice, In to prav posebno iz spodnje okolice, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka in privedejo s seboj tudi še drugih dela zmožnih in dela voljnih ljudi. Dela bo dovolj in treba Je dobrih in vztrajnih delavcev; zato na{ se tudi nihče ne odteguje delu, ki mu ga nalaga njegova narodaa dolžnost I
Šentjakobski odsek polit, društva „Edinost" vabi po štiri zastopnike šentjakobskih društev na zelo važen sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 17. t. m. ob
činstvo, potem bi bil kmalu konec slovenstva v Trstu.
Breme narodnih dolžnosti je v Trstu nekoliko težje nego v Ljubljani, a hvala bogu se jih pri nas otresa le malokdo, kveč|emu le peščica tistih, ki jih pojmujejo po nekem prav v Ljubljani priučenem receptu In proti katerim je bHo naperjeno ono naše Uvajanje. Draginja je v Trstu večja nego v Ljubljani, in če „SI. Narod" govori o ljubljanski gledališki finančni krizi, kaj bi porekel šele tedaj, če bi si l|ubljansko občinstvo moralo tako samo, brez onih 26.000 K mestne podpore, vzdrževati gledališče, kakor si ga vzdržujemo mi brez vinarja podpore. Ali bi tedaj tudi pisal, da obisk gledališča ni — narodna dolžnost ?
Naj nam le verjame „SI. Narod", da bi bile v LJubljani razmere precej drugačne, ko bi ljubljansko občinstvo vsaj po večini, ako ne vse, malo drugače pojmovalo svoje narodne dolžnosti, kakor Jih pa v rese ci pojmuje, da bi potem ne bilo ne gledaliških ne finančnih in tudi ne še raznih drugih, še mnogo pomembnejših — kriz!
Prestolonaslednik v Miramaru. Vče ra
zjutraj ob 9 05 je prišel z brzovlakom južne železnice in je izstopil v Miramaru, kjer se je vlak ustavil, prestolonaslednik nadvojvoda
membe in poboljšal po ces. kr. dr- , v nekaki zadregi, da ne razumejo sloven-j okraja svoj sestanek Jutri, v ponedeljek oo napram svojemu, je to tudi naša stvar, in
žavni železnici kakor tudi upravi južne že-. sksga čti?a.	R1/ «	»— »	^—-----
leznfce.	j Tako opazujemo danes vsepovsod, da
Razprave so bile vseskoz jako stvarne, j se uresničuje prorokovan-e svoječasnega dež. vsi delegati so Jako pogostoma posezali v i šol. nadzornika Gobanca, da je utrakvistično debato ter se ie končno določilo le vse naj- j šolstvo najsigurneJŠe sredstvo za germaniza-bolje v zadovoljstvo navzočih in v prospeh; cijo koroških Slovencev, vsega jugoslovanskega železnlčarstva. Posa-j Od slov. šolskih organizacij in pol. mazni govorniki so v Jako rezkih besedah j vodstva v Celovcu pričakujemo, da obrnejo obsojali brezbrižnost nekaterih Jugoslovan-1 šolskemu vprašanju kor. Slovencev več paskih državnih poslancev, ki se vse premalo ■ zornosti, nego se je to godilo dosedaj. zanimajo za narodne koristi svojih volilnih)
okrajev, kar posebno drastično kažejo že-j	Višek Skandala,
lezniške proge, ki tečejo po naših domačih, 1 pred enim tednom so listi „Freie izključno slovenskih oziroma hrvatskih tleh, Stimmen", „Grazer Tageblatt" In „Tagespost" ca katerih se še vedno šopirijo nam skrajno z nswra posebnim zadovoljstvom poročali sovražni postajenačelnlki in drugi železniški 0 razpustitvi sio^enjeplajbcrškega občinskega uslužbenci, ki so jih uprave železnic na ve-. zastopa, ki je bil doslej v slovenskih rokah lino škodo domačega prebivalstva, im- |n da Je imenovan za vladnega komisarja portirale iz vseh možnih nemških po-'v občini okrajni komisar VVoisegger v Ce-
. *	. , x... . . . lovcu. Kdor le malce pozna politične raz-
Ko se je tudi v tej kočljivi zadevi mere na okrajnem glavarstvu v Celovcu in dosegel sporazum med posameznimi govor- zna atati med vrstami, ve takoj, da so niki, je občni zbor podal osrednjemu od- članki v omenjenih listih In s p ir aa i ali že boru natančnih navodil za bodoče posto- posredno ali neposredno v celovškem okraj-panje v tej zadevi, da se skupno z našimi nem glavarstvu. Okrajni glavar R a i n e r državnimi poslanci doseže zsž2ljeni uspeh v živl v prijateljskih odnošajih z dr. B u r-nastavijanju slovenskih oz.hrvatskih zeiezni- gerjem, predsednikom nemškega „Volks-čarjev na naših progah.	rata- fn 0 Wolseggerju se govori, da
Ob 7 zvečer Je predsednik s prisrčno Je celo član U0mškega Volksrat zahvalo vsem navzočim zaključil ta tako lepo če Je to reSnica, pomeni imenovanje WoI-Ui'peli III- redni občni zbor.	segerja za vladnega komisarja v slo-- venski občini, višek vsega, kar si
ocnui 1*7 I^nrnčl/p dovoljuje nemškonacijonalno okrajno gla-UldbUVl	J\UrUbKC. varstvo v Celovcu. Ne rabimo radi hude
Črtice \7 KnrnSkPcra £nl«itva	besede, „koroška Turčija-, ampak
crtice iz Koroškega solstva.	če se de|a na fak Qa5in |n po,v|adi> kf b|
Slovenščina na koroških Šolah se po morala Imeti vsaj trohico objektivnosti v prizadevanju naših „pedagogov" Benda-Ju- narodnem cziru, potem pa je izraz „koroška van-Morotovega kalibra vedno bolj preganja. Turčija" res na mestu. Slovenska jav-Tem gospodom se zdi germanizacija koro- nost naj le izve, kako se pri nas od viadne ških Slovencev še vse prepočasna; zato ho- strani dela po volksratovih direktivah. Po-čejo „Volkiratu" in nemškim obrambnim vemo oa izvestnim osebam na celovškem društvom priskočiti na pomoč s prav radi- okrajnem glavarstvu, da bo imela njihova kalnim sredstvom na ta način, da vržejo »vzgoja" le nasproten učinek; ljudstvo, do-slovenščino popolnoma iz koroških šol. Pri slej Še v političnih ozirih precej indiferentno, tem računajo: Mladina, ki se ni priučila slo- se itbuja in pride dan plačila prej ali siej. vedskemu pismenemu jeziku, tudi ne bo	__	„ . ,
mogla čitati slovenskih knjig in časopisov ; Nemškonacijonalni patrijotje.
in bo navezana zgolj na nemško čtivo. Po- Živo nam Je še v spominu, ko je o
tom nemških knjig in časopisov se bode	priliki otvoritve turske železnice v Monako-
navzemala nemškega duha in uspeh ponera-	vem naš Dobernigg zidal most iz Nemčije
čevanja bo gotov.	tja do sinje Adrije, da pa Je po preteku
Temu stremljenju slavnih koroških „pe-	nekaj let odkril svoje patriiotično srce in se
dagogov* primerno so zakonfto določene,	delal najboljšega Avstrijca. Slikal je nas
za slovenske učence obligatne 3 ure slo-	Jugoslovane v najčrnejših barvah, da ški-
venskega pouka malone po vseh koroških	limo tja doli v Srbijo in kar Je še drugih
šolah izrinile, In sicer večinoma na ta na-	takih neumnosti, kratkomalo, da ima Avstrija
čin, da so jih slavne Šolske oblasti zavkazale	v Nemcih najboljšo zaščito! V nedeljski
nastaviti na konec popoldanskega pouka,	številki dne 9. marca pa je bil v Dober-
Torej po šoli, ko Je odšla večina šolarjev	niggorem listu „Freie Stimmen" objavljen
domov, se Je poučevala slovenščina in so	članek, ki se peča s prestolonasledništvom
maloštevilni slovenski učenci, ki so se pri-	v Avstriji in je bil list radi tega — a šele
glasili za ta pouk, po pravici smatrali to	tri dni potem zaplenjen. Čujte in
ravnanje kot nekako kazen in so polagoma	strmite: radi protidinastične tendence
tuii — izostali! Naši slavni „pedagogi- pa	omenjenega članka!! Ker je članek za-
so kajpada z vso resnostjo zatrjevali, da	plenjen, seveda ne smemo objaviti nJega
slovensko ljudstvo ne mara pouka sloven-	vsebine, ker bi zaplenili tudi nas To pa
ščine na šolah. Ali ne tiči v tem največja	lahko povemo, da je dotični članek pisan
zlobnost naših šolskih organov, ki so ven-	v skrajno žaljivem tonu napram našemu
dar poklicani, da čuvajo zakone in pra-	prestolonasledniku in njegovi soprogi. Če bi
vic0' ,	, si kaj takega .dovolil kak slovanski list,
Koder pa so na splošno zahtevo slo- vsa Nemčija bi bila pokoncu in bi nas pso-venskega ljudstva, oziroma krajnih šolskih vaja z izdajicami. Vladni list, kakor se svetov uvedene slovenske ure, pa poučujejo štejejo „Freie Stimmen*, pa brez skrbi slovenščino nemškutarski učitelji, ki pismene lahko objavlja protidinastične članke in slovenščine sami niso zmožni; naravna po- državni nr^vdnlk („Freie Stlmmen" so b'le sledica temu le, da ie pouk tak, da se ga zaplenjene šele na pritisk z Dunaja tri dni Bog usmili Tako n pr. poučuje nemšku- pozneje, ko so bile že v vseh rokah) v strahu tarski nadučitel v M. na Z. svoje učence pred koroškim nemškim „Volksratom«, pred na ta način: Citajo sicer nekoliko slovensko Doberniggom in Hochenburgerjem zatiskule iz slov. berila, a ne razumejo, ker \\m uči- obe oči. Dinastija prihaja torej šele v drugi
8 zvečer v „Del. konsumnem društvu* pri	Fran Ferdinand s soprogo vojvodinjo Sofijo
Sv. Jakobu. Ker Je ta sestanek sklican edino	ia hčerko Scfi|o in obema sino-
v svrho razdelitve dela pri reklamacijskem	voma Maksimilijanom in Ernestom.
postopanju, prosimo si. društva, Čitalnico,	Nadvojvodo, ki je nosil admiralsko
Ilirijo, Viktor Parma, Jadran in dr., da se	uniformo, Je spremljal baron Karel Ru-
odzovejo vabilu odbor.	merskirch kot upravitelj nadvojvodovega
: dvora, nekaj uradnikov njegove vojažke pl-
telj ne razklada; govorijo pa nemško, a. pr. „Tiirken heist auf slovenisch sirk." O kakem spisju iz slovenSčine sploh ni govora. Ia to se godi na šoli, ki jo obiskuje izmed 210 učencev le 9 Nemcev; vsi drugI pa so Slo* venci.
Da bi pa tudi pod temi razmerami ne
vrstil —
Za občinske volitve.
Politično društvo „Edinost* Je za snoči sklicalo sestanek mestnih zaupnikov, da se napravijo sklepi glede priprav za bodoče ostal kak atom znanja slovenščine pre- i občinske volitve. Obisk je bil prav razvese-več na slov. mladini, kar bi proces germa- ljiv, kar kaže veliko zanimanje za volitve nizacije znalo ovirati, so si slavni koroški pri aaŠih somišljenikih. Sklenilo se le marsi-„pedagogi* znali pomagati tudi iz te zadre- kaj koristnega in važnega, tako, da prične ge: Učitelj piše na tablo: „Ersuche, dass takoj delo za volitve, zlasti pa tako važno me in Sohn, (meine Tochter) die slovenische reklamiranje. Sestavili so se lokalni volilai Stunde nicht besueht". (Prosim, da bi moj odbori za posamezne dele mesta, ki bodo sin (hči) ne zahajal v slovensko uro). |poslovali v sledečih lokalih:
Otroci prepisujejo na listek, starši pod-; Za I. okraj (Sv. Vid) ; „Konsumno dru-plsujejo in „nevarnosti', da bi slovenski štvo" „Alla nuova Stazione" v ulici Lazza-
otroci priučili slovenskemu čitanju, je — retto vecchio 31;	___ t_______________ ________
konec! Aii to ni žalostna slika iz koroške šole? Za II. okraj (Staro mesto): lokal še ni vedno' pravimo, damoramo rešiti
,	• • ,	,	«------r - > UtllllClUl djJlCICIU. riCSlUIUUdMCUUIK IC UU3CI
bavil z onim neprijetnim dogodkom v jub-; s svojfm spremstvom peš v grad, kjer ostane
IJanskem gledališču ki se Je dogodil ob	morda t tednoy v tem času se udeležj več
reprizi Sem Benellijeve drame L amore	pomorskih izletov in si gotovo ogleda kako
dei tre re-. Povod za to mu Je dal naš list,	veliko podjetje v Tr3tu
ki se Je le mimogrede dotaknil te stvari in	Na raz30Iago nadvojvodov* rodbini so
izpregovoril par odkritih besedi na naslov	usidrane pred Mlramarom jahte vojne mor-
na?ugu ??a!^e£a občinstJa' oziroma peščjco	narlce „Lacroma« in „L!lly", dva tenderja in
onih ljudi, ki bi menda želeli, da bi se na-	motornl čoln
šemu gledališču pripetilo tudi kaj takega.	.
„Slovenski Narod" pravi: „Pri nas se	Kako sovražijo slovenščino na žeje iz te aferlce v nekih listih napravila ve-	Uznici, kaže slučaj, ki se je dogodil dne likanska stvar In na vse grlo se vpije, da	10- t m■ na državnem kolodvoru v Trstu, je ta dogodek žalosten dokaz, kako nizko	Znano |e namreč, da je na tržaškem drzav-stoji naša kulturna Ljubljana, slovenska	nera kolodvoru uslužbenih skoraj toliko prestolnica, od solnčnegajugapa	Nemcev, kolikor Je uradniških mest in da je priletela kepa Izdatnega	c kr- državna železnica niti najmanje ne
blata: da v Ljubljani pogiojamo od	BIeda na t0» da teče nlena Pr°ga od Tr?fa
same kulturne lenobe l Take tirade so	Pa do Beljaka izključno po siovenskih tieh,
samo neslane in smešne in še vredne niso,	kalu tržaški državni kolodvor, kamor prihaja
da se kdo nanje ozre. Tako zabavljanje in	L15?^ tisoče Slovencev, Je tako nemški,
psovanje samo kaže, da nihče neče resno	kakor bi i? nahajal tam gori kje v Berolinu,
premisliti, ne kaj Je vzrok, da ni bilo ob-	P? kl« je slovenščina priznana
činstva na dotično predstavo, ne kaj Je sploh	kot de,zeI°l lezik- Kvečjemu s kakim vratar-
vzrok gledališke krize.«	Iem a,i delavcem se še moreš razgovorlti
Čudno se nam zdi vse to pisanje „Slo-	P° dovensko, raed uradniki pa so narav-
venskega Naroda-, če pogledamo, kaj smo	"ost LbeJe vrane t,stl> slovenski,
vendar pisali tako groznega, da imenuje	So» kakor rečeno, večinoma Nemci in to
„Slov. Narod- naš spis „kepo izdatnega	Prav najzagrizenejše vrste. Posebno pa se
blata.*	s svojim zagrizenstvom odlikuje neki asistent
Konstatirali smo suh fakt in nadaljevali:	Knaus, kar Je še prav posebno pokazal
„Ta vest nam daje dovolj povoda, da bi	v sledečem.
izpregovorili besedo o ljubljanskem gleda-' °b 6 *večer odhaja iz Trsta brzovlak
Uškem občinstvu, zlasti, ko smo večkrat či-	702- Bi,° le t0 v ponedeljek, dne 10.
tali v ljubljanskem časopisju razne zabav-	m- in Knaus le irael prometno službo.
Ijlce na naslov našega gledališča in našega	Ko le privozil vlak v kolodvorsko lopo,
občinstva, toda ni nam na tem in prepuščamo	ie "povedal Knaus, da se morajo iz voz^,
stvar istemu ljubljanskemu časopisju, da	ki voli direktno h Trsta v Pariz, odstra-
primerno oceni svojo publiko.* V nadaljnem	vsi slovenski napisi, kakor
smo pisali o naših domačih stvareh. Največ,	n- Pr- »za nekadilce, kadilce, gospe itd.-,
kar smo rekli na naslov Ljubljane, je bilo	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ morda to, da smo primerjali oaše občinstvo
z ljubljanskim ia vprašali, ali morda ni naše	IICTRFDNf BANKA uESKYGM
gledališko občinstvo vendar le vsaj toliko	UO ' ^
kakor pa ljubljansko, ki tako malo ceni	SPORITELEN podružnica v
svoje gledališče, da je morafo zapirati vsled ^ dei Ponterono 5.--vu Nnova 16.
njenega velikanskega zanimanja zanje.	Vloge na knjižice 4V4-5% \ poodpoved-
Da Je „SI. N - mogel priti za nas s	premijne vloge 5 °/0 J nem roku.
svojo „kepo izdatnega blata", nam je moral	stalne vloge in vloge po tekočem računu
podtakniti nekaj, česar nismo pisali mi,	... po dogovoru najugodnejše. :::
Cf JUSe«'le dts	VADIJE U KAVCIJE • - - MENJALNICA-
janj in jim dostavil debelo podčrtano: „Mi	Uradne uro od 9.-12.7, dop.in2.*/i-s. pop.
češ, „da ne bi Pariža,nl Iz poznali, da prihala voz iz Čičarije". Ker so pa ti sIo7enski napisi skupaj z dru-gojezlčnlmi na istih tablicah, so morali odstraniti one tablice. Ukaz mogočnega gospoda Knausa se Je seveda moral izvršiti in voz Je ostal torej brez onih tablic.
Ne glede Ha to, da se Je ta naduti nemški zagrizenec, ki Je privandral bogve odkod s trebuhom za kruhom v naš Trst, pregrešil s to odredbo proti veljavnim že-lezDlškim predpisom, je njegovo ravnanje in govorjenje naravnost nesramna žalitev našega naroda in naše narodnosti. In c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, katerega delokrog se razteza po izključno slovenskem ozemlju, trpi take žalitve naše narodnosti, ne da bi le zmigailo s prstom in namešča na taka mesta, kakor je prometna služba v Trstu, ljudi, ki se drznejo s takimi nesramnostmi izzivati našo javnost. Al!, kakor so že razmere v področju tržaškega ravnateljstva, kjer neomejeno vladajo v personalnih zadevah razni velenemški Seemanni in podobni germanski propagandisti, ni tu pričakovati temeljite izpremembe, kajti Nemec je pri tržaškem ravnbteljstvu bog, Slovenec pa hlapec in tako tudi ravnajo žnjim. Ce bi se pa vendar našel pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu človek, ki bi morda izprevidel, da ono zgoraj omenjeno ravnanje asistenta Knausa vendar ne odgovarja železniškim predpisom, pa si dovoljujemo najponižnejšo prošnjo, da mu ob priliki natrobi v njegova germansko kosmata ušesa, da naj gre svojo nemško zagrizenost prodajat tja gor kam v Tevtonski les, ne pa v tako sovraženo — Cičarijo!
Odborova seja političnega društva „Edinost* se vrši jutri, v ponedeljek, dne 17. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici".
Z ozfrora na veliko važnost predmetov, o katerih se bode razpravljalo, vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se te seje gotovo in polnoŠte-vilno udeleže.	Predsednik.
Občni zbor zavoda Sv. Nikolaja se je vršil v nedeljo, 9. marca. Predsednica, g. Ponikvarjeva, je otvorila zborovanje in omenjala, da je udeležba sicer povoljna, vendar pa bi bilo želeti številnejše, zlasti s strani služkinj. Leto za letom poudarja premajhno zanimanje službujočih deklet za zavod, toda priznati mora, da pravo razumevanje o koristi tega zavoda še ni prodrlo vrst slovenskih služkinj. Nato je sledilo tajniško in blagajniško poročilo, ki se objavita posebej.
K blagajniškemu poročilu je pripomnila predsednica, s kakim trudom in stroški se vzdržuje zavod. Služkinje naj bi vpoŠtevale to in naj bi z večjo vnemo podpirale zavod. Vsota 221 K, ki jo izkazuje biagajniško poročilo kot članarino, je pač premajhna in ni v nikakem razmerju z ogromnim številom deklet, ki jih sprejema zavod vsako leto. Z iskrenimi besedami je pozivl|ala predsednica k skupnemu delovanju v korist zavoda.
Temu je sledilo poročilo voditeljice, gce. Žitnikove, ki vodi že mnogo let zavod z največjo skrbnostjo in vestnostjo in ki zaslužuje za svoje nesebično delovanje priznanja v polni meri. Voditeljica je poročala, da je došlo to leto v zavod 1215 deklet. Iznova je priporočala služkinjam, naj ne silijo preveč v Trst in naj nikar ne vabijo sem svojih tovarišic! Službe so prenapolnjene in službeno stanje je pri naraščajoči draginji vedno bolj nepovoljno. Opozarjala jih je na mnoge nevarnosti, ki jim groze na potu ter navajala par značilnih slučajev.
Slednjič Je omenjala neumornega delovanja ge. Gromove in ge. Ponikvarjeve v prospeh zavoda. Imenovani gospe vzdržujeta s svojim agilnim delovan|em to preko-ristno zavetišče. Njiju nesebično delovanje ne zahteva nobenega plačila; zato lima ne moremo priznati svoje hvaležnosti drugače, nego da |u izvolimo za častne članice.
Predlog gce. Žitnikove je bil sprejet enoglasno in z velikim odobravanjem. Pred sednlca se Je iskreno zahvalila za izrečeno Jima priznanje. V novi odbor so bile izvoljene sledeče gospe in gospice:
Ponikvarjeva predsednica, Erženova podpredsednica, Gromova tajnica, Hartma-nova namestnica, Plaperjeva blagajnlčarka, Pfeiferjeva namestnica, Žitnikova voditeljica, Seretova namestnica, dr. Rybareva, dr. Gre-gorinova, Lozejeva, Guličeva, Slemičeva, Gergeljeva, Hermova, Stopnikarjeva, Čelhar-Jeva, Kovačeva in Kebrova, odbornice, Ho-čevarjeva, Koširjeva, pregledovalki računov.
Končno je podala predsedaica služkinjam marsikak koristen nauk in nasvet ter nato zaključila zborovanje.
V Ricmanjih bo, kakor vsako leto, tudi letos običajen shod dne 19. marca, na dan Sv. Jožefa. Da se ta sloveča božja pot zopet povzdigne, prihite semkaj verniki gotovo tudi letos, kakor prešnja leta, v obilnem številu. Izlasti pričakujejo Ricmanjci gostov iz Trsta in okolice.
XIX. redni občni zbor „Kmetijske družbe za Trst in okolico" se vrši v nedeljo dne 30. marca ob 9 zjutraj v prostorih „Nar. doma" v Trstu s sledečim dnevnim redom :
1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo pregledovalcev računov, 5) Volitev predsednika, odbora in pregledovalcev računom, 6) Premercba pravil.
Kdor misli staviti na občnem zboru kak
predlog, prijaviti ga mora predsedstvu, ali v družbeni pisarni vsaj 2 dni pred občnim zborom.
V	slučaju nesklepčnosti zaradi nezadostnega števila navzočih udov, se vrši ob 10 istega dne drugi občni zbor, na katerem se veljavno sklepa z vsakim številom udeležencev. K obilni udeležbi uljudno vabi
Družbeni odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda le poslala njena marljiva podružnica v Lokvi na Krasu 42 K. K tej vsoti so prispevali: mesto venca na krsto pok. g. Avg. Pia-protniku županstvo občine Lokev 10 K in hranilnica in posojilnica v Lokvi 10 K. Mesto venca pok. g. Andr. Kocjanu iz Žiri pri Sežani so darovali gg.: L. Mahorčič, lekarnar Brelich, Ant. Muha in R. Srebotnjak po 5 K, g. And. Obersnel 2 K. — G. H. Petrič, urar v Postojni, Je poslal 1 K „vojne odškodnine" v smislu povabila CM podružnice v Matenji vasi. G. Ravnik v Borovljah je poslal 4 K, katere so zbrali telovadci bo-roveljskega Sokola med sebol ori prvi letošnji telovadni uri.
V	tržaški svobodni luki se izmenjajo — kakor nam javlja ravnateljstvo državnih železnic — 4 obračalnice za vagone manj šega premera z obračalnicami premera 6 5 m. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk lista „Osservatore Triestino".
Tolsto vrška slatina 2 a družbo. Kupone „TolstovrŠke slatine" odjemlje, kakor zn2no, lastništvo g. Andr. Oset, Tolsti vrh, p. GuštanJ, Koroško, od kupcev s prispevkom 20 stot. za vsak kupon družbi sv. Cirila in Metoda v korist. Ml smo tolsto vržko slatino na tem mestu že večkrat pri poročali in tudi nasvetovali, naj prijatelji CM družbe pri trgovcih in gostilničarjih, kjer Je ta slatina na prodaj, redno pridobivajo za CM družbo tisti 20 vinarski kupon, ki le in mora biti priložen vsakemu zaboju. Te kupone naj se pošilja CM družbi v LJubljano. Nujno prosimo! Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je izročila teh kuponov zopet 20, kar ima za družbo vrednost 4 krone. — Hvala!	_
Tržaška mala kronika.
Trst, 15. marca.
Ponarejanje denarja na debelo. —-
Že nekoliko časa krožijo po Gorici mnogi ponarejeni bankovci po 20 K, ki pa so zelo slabo izvršeni. Njih barva Je namreč kaj medla, številke in serije pa imajo vsi iste. Vkljub temu pa so Jih celo bankovni zavodi Jemali, saj so bankovci na prvi pogled kakor bi bili pristni in pravi. V imenovanem mestu pa Je nekdo istotako spravil v promet italijanske bankovce po 100, 60 in 10 lir, te pa prav dobro izdelane.
Nikdo ni vedel, od kod so falzifikatl, kar so pred včeraj na enkrat zalotili dva človeka, ki sta po raznih trgovinah na Corsu Verdi in v Carduccijevi ulici razpečavala krivo tvorjene bankovce po 20 kron. Seveda so Ju takoj prijeli. Eden njiju Je 25 let stari Michele Nereo Donaggio iz Ferrare, ki stanuje v Trstu na Corsu, drugi je pa 22 let stari Otelio Colombani, po svojem zatrdilu Tržačan. To je negotovo, res pa Je, da stanuje v Trstu v ulici Casimo Donadoni št 6.
Ko so Donaggia preiskovali, so našli pri n{em 9 pristnih bankovcev po 10 K, 10 pa ponarejenih, nadalje 10 petkronskih komadov in 57 enokronskih. Colombani pa je imel le 57 posameznih kron.
Neki Alojz Bitežnik je našel potem, ko sta že bila oba zaprta, pod obokom hiše št. 8 v Carduccijevi ulici zavojček, v katerem Je bilo 34 bankovcev po 5 lir, 88 po 10 lir, 92 po 5 in bankovec za 20 K, vse ponarejeno. Kot bela vrana je pa bil med vsemi drugimi pristen bankovec za 10 K.
Policijska oblast v Gorici Je telegra-firala vesti o najdbi bankovcev in o aretaciji naši policiji in ta Je na svojo pest aretirala še pet drugih osumljencev. Vršijo pa se še vedno nova izsledovanja.
Tatvina. Včeraj so šli na krov parnika „Lokrum" dubrovniške parobrodne družbe po 21 let starega pomorščaka Luko Sme-dlča, ker Je ukradel iz nekega zavoja par čevljev.
— Antona Cozzija, 20 let starega dninarja iz ljudskega prenočišča v ul. Gas pare Gozzi in Giacoma Jacuzzija, slikarja sob, stanujočega v ul. Cristoforo Colombo št. 3, so zaprli, ker so našli pri njima nekaj v Rojanu ukradenih kokošL
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM !
Nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad po zmernih cenah,
SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA.

čovarna čevljev
MODLING
v Trstu
130 filfjalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
I ulica Cavana štev. II
(vis-6-vis ul. Madonna del Mare)
FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka Konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K	7*50
„ Box...........9*50
„	fini Goodjear Welt . . .	„	13*50
,	„ amerikanski . . - •	„	11"—
„	„ „ najfinejši	„	17*—
nizki čevlji črni........6'—
a zelo fini črni.......11'30
„	amerikanski luksus . .	„	16'—
Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ ..... 4*20
nizki čevlji, močni.....» —
„ „ chevreau ..... 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksus . . , 13*— „	. v barvah . „ 14'—
„	„ lakasti . . „ 15'—
Čevlji visoki ia nizki za otroke od 2 £ dalje.
COBSO 23. nL CAVAI1A 11.
sr. Al. imunem
Cesare Cosciancich
H&i-tilmft * trdMru ed 9.—1. tn od 3.—A Trvt, Bar ri era vecchla SS
S. «sd Teltfoa 1706.
Dr. IV i* u i k
Dr. PETSCHNIOO
Zrst, vU S. Caterfau štev. 1.
Zdravnik ca notranje (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in rodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7\
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebSčin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
ARfURO M0DRICKY
Predcjalnlca nanuf. blaga Ia drsbaib preda«tav
Trst, nI. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 640 do 18-—, volnene K 3-— do 20'—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelanofperilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera.
:DEr2|
Dr. Korsano
se je preselil v
ulico S. Lazzoro St. 17,1.
(Palazzo Diana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moSke in ženske, zefir, batist in per^jiva svila
■■ za jopice. H	Svilenina in okraski zadnje novosti
II velik izbor izgotovljenega perila ia na jB metre, spodnje srajce moderci H Vezenine in drobnarije, preproge, za-
vese, trliž po izjemno nizkih cenah. %
□D:
no
Odprla se jc nova slovm trgovina
olja, kisa in mila
TBST ■ ulica Ginlia štev. 72-74 ■ TRST
(nasproti Dreherjevi pivovarni) Cene zmerne. — Postrežba na dom. Priporoča Be udani	A. FURLAN.
Slovensko gledališče.
Danes popoldae se ob 3 30 posled-njikrat uprizori na našem odru prekrasna in fina Vojnovićeva komedija
,PSYCHE\
Ta predstava |e pri svoji premieri izborno ugajala in ker se vprlzori danes popoldae poslednjikrat, je priporočljivo, da si jo ogledajo tisti, ki je še niso imeli prilike videti; cene so znižane.
Zvečer pa se ob isti razdelitvi ulog, ka-kor je bila na premieri, poje sijajno uspela j opereta	t
„DOLARSKA PRINCEZINJA".
Ta krasna F a 11 o v a opereta Ima ljubko godbo in zanim'vo dejanje, da je bila ob
Pomladanske
novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi
v največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova št 37.
Vestna, točna postrežba. □ □ Z akte vaj te vzorce, ki so poštnine prosti. - -
Nova prodajalna zlatarja-urarja
^kssandro Zanaro, lxst
CORSO štev. 23 Podružnica: uUea Barriera vocchla 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti ia brez istih.
tfarlitoa, prlvttkl, zapestalc«, zlate Ia «ra-brcB are, »lanske ara Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Čeme merae.
Andrej Puric
kovač,
Trst, ulica Media 6.
Moin žena
..IIMtiM"
in vsaka pametna. Štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega mula boljšo, zdravejšo. redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Zdru2ene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59.
NARODNA POSOJILNICA iN HRANILNICA v TRSTU
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
G
■ a
VLOSE
NA KNJIŽICE iN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI
41lz-4%-5°!o
se
Prevzema delo stavbenega
vsakovrstno _
■ PRODAJA 8RECKE NA MALE ME8E&NE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO KOV&ea. B POSOJA »A MENJi6E IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA V8EH VRST.
Izvrsten tropistovsK! sir
po K 1-60 kg. Grojski sir po K 1*70 kg razpošilja po povzetju parna mlekarna in sirarna Franjo Laznicki Dežanovec Slavonija
Ob priliki
velikonočnih praznikov
bo preskrbljena
trgovina
O priliki velikonočnih prazpiHov
priporočam slavnemn občinstvu svojo dobroznano
pekarno in sladčicarno
Trst, Vrdela štev. 556 (Bošket)
Zaloga najfinejših mok za pecivo. Posebno priporočam maslen kruh (pince) in goriške presnice izgotovljene iz naravnega masla in potice. Specijaliteta: vino y steklenicah ter vsakovrstni biškoti in sladčice.
Udani LEOP3LD MILIČ.
u@uiE
munLj
perutn in
v Trstu, ulica Camoanile štev. 15
z vsem mogočim blagom. Skratka: kdor hoče lepo preživeti velikonočne praznike, naj naroči in nakupi v tej trgovini.
POZOR I
POZOR I
^^T ODLIKOVANA
tržaška prodnialna obupni
ULICA GIOSUĆ CARDUCCI &T; 21
Kazan različnih izberov najfinejših moških in žen* skih obuval po nejnlfjlh oenah se prodajajo tndi po izrednih cenah :
Usnje BozC^If s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Bozoalf z elastiko . . . . po K IG — Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnja Boicalf z zaponaal Trlumph po K 10 59
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago L vrate.
Oblike moderne.— Delo zelo trpežno.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
50000 parov čevljev
4 pari za K 8 50. 'gfi
Zaradi poloma nekaterih to varen sem dobil j nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod j nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na za vezavo, elegamne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo
JEST samo 8*50 kron- "aSfi
I. GELB, ekspedicijska hiša j
Novi Sandec štev. 278.
Dovoljena zamena ali pa se vroe denar, j
Suhe, lepo strugane
bukove in jelove palice (držaje) za metle
razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek
Mi Paternost k sin
A. SBOGAR
kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikellranje, pasrebrncaje, bakranje Itd. Hd.
Trat, Via fiaatano Daaizatti S. - Talafaa 826, Ran. IV.
iva, molove na tu In bencin, sesaljke, šivalne stroje, ja dela, U spadaj e t stroko mehanikov, priprave *» motorje In vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsake delo elektrotehniško. - Zalsfs iarsle, stekel za B28 Iv elektrike In d'sgUi prsdnetsv. ■Hi
Izboljšajte promet v svoji gostilni
ia
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom
Ceike delniške pivovarna v čeških Budjejevio&h. Največja slovanske pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi,
via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Ž Zaloge v LJubljani, Zagrsbu, Poli, Zadru Hd
-ti-—Ji
" UrrT-rT



Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št II
priporoča slavnemu občinstva svojo
trsevlno Min m kolonOalKis Maju. Si«",-rsat
in ne deželi de ped vodstvom gosp. JaketaBasakiča - postreže enako dobro al. občinstvu x blagem prve vrste in po smernik cenah. — — Zaloga Otrebov, karale Ia moke. _ PRODAJA NA DROSNO IN NA DEBEIjO. —-
Priporoča tudi sva jo prvo in staro trgevla® jestTim v ulici Farne to 10.
Dane pri Rakeku
Kranjsko.
:: Nizke cene ::
Gualtiero Cozzio
j
Pasto San Glevaeel I
ia Terreste le (easpreti Chleazi* Trst
PRVA brusartka :: DELAVNICA 3
l* elakirični motor.
Bogat ixbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in stroje? za striženje U s.
V ulici Carradori št. 4
(vogal ul. Nicolo Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
cesa potrebuje nevesta?
DOTE!	LEPE OPREME!
Dobi jo v gotovini že po 2 letih malenko3tnih mesečnih vplačil, če vBtopi v
„MMchenhort"
ki je tekom zadnjega leta izplačal 681 članom kron €12.900. Vsak član plača v 2 letih največ K 296*— in dobi zato v slneajn poročltvo po 2 letih K €00*—, terej obrestovarjc prispevkov po 124%.
T brez določene starostne meje. Sprejem Z \ bre* razlike vere.
I brez zdravniškega spričevala. Pojasnila zastonj in poStnine proBto: nMadchen-hortu, prvo splošno humanitarno društvo t svrho opreme - a možitev sposobnih deklet,
Dunej I. Franx Joeefs-Kai 43. Predsednik : prior Rudolf grof Mels - Coloredo.
Glavna vplačevalnica za Primorsko: VIRGiL LUSSiN, Gorica, ulica Ascoli 3.
VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA
IN IGRAO
f rftr'VirgrT^V-V"'"
&o
Zestopoikl se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
........I IIH
ulica Gioachino Rossini 24, — TRST — vtgal ulice Caserma,
ob strani cerkve sv. Antona novega.
*
Velikanska zaloga s prodajo na debelo in drobno vseh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, usnjatih predmetov in za potovanje, kuhinjskih predmetov, mila, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja, žlic in žličic iz berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov in stolov za otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnio, povoščenega in amerikanskeea platna, ruhic iz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevine, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaskov iz španske plutovine, kositrastih kapic za botiljke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse po najnižjih oenah, ki se Jim nI bati konkurence!
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav.
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti dl Rolano) Tet. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih to varen, sladoled in vedno sveže
pivo. Poleg tega ima vsako- _
vrstne sloreDske, italijanske, nemške. Češke in. madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne. Snaga zajamčena.
Moja pred Štiridesetimi leti esteaovljema le te obrtni razstavi v Trsta odlikovana
tovarna sodov
I vrl nje oarečbe vsakovrstnih soJev, bodisi -t vtee Ipiiii, likere, tropin o vec, elje, slivovec, aaraškin itd. Jamčim u dobro delo in po niskih oenah, da se at bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
iiaa	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
Vaš želodec
prebavlja slabo, nz počutite se dobra
Prisnamo, iz izbranih najboljših in dobro a* činkajočih zdravilnih razstlin srrbno pripravljen vzbujajoče, prebavo pospešujoče in lahn) odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane poaledloe aezmeraosti. napačne dijete, prehlajeaja, vedne-fa sedenja in nadlelneff* zaprtja, e. pr. s?afo, naprtjr-, premočne tvorltve kiseila in krčevite bolečine, je Dr. !ti>SOV HiLLZAM ZA ŽELOBEC Iz lekarne B. FBAGNERJA v Pragi.
fvarilo
» Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno • 7astveno znamko.
Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja, c in k dvornega dobavitelja uKineumorlu*, Praga, llala-itran, 203, vogal Nerado ve ul.
Vsakodaevno poštno razpošiljanje.
1 cela ste ki. 2 K, 1 polovlčaa atekl. 1 E.
Po poŠti, če as pnšlje denar naprej K 1*50, mala steklenica za K 2 S0 ena velika, za K 4 70 dve veliki, za K 8'—, Štiri velike za K 22 — ftiri-najat velikih steklenic poštnine proato na vse postaje avstr. ogerske monarhije.
V Budimpešti lekarne: Korknyi Lajoa, dr. Lpo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Joa. pL T6rok.
Zalege v vaeh lekarnah Avstro-ograke.
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulka Scalinata št 1.
Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani, prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenosti. - -
Zlatomašnik Tomo Zupan.
(1863 — 14. 3. — 1903.)
Spominski list. — Sestavil prof. Makso Piraat
V zadnjih letih sem se pobliže sezna-
nica", katero je zadnja leta tudi urejeval Ko je 1. 1902. „Zgodnja Danica" prenehala izhajati, je ustanovil Župan nov cerkveni list za vse slovenske pokrajine, in ga imenoval „Danica*. Izšli so trije letniki; tu je priobčeval svoje zanimive propovedi nil z monsignorom Tomo Zupanom, ki si za vse nedelje in praznike; prvi del teh je nedaleč od Kranja na ponosnem skal- govorov je 1. 1905. izdal v posebni knjigi, natom vrhu pri Okroglem postavil pri- j za izvestje c. kr. realne gimnazije v jazno vilo, da ondi v svežem zraku in Kranju je napisal dva zgodovinska spisa, nemočen preživlja poletne mesece. Sešel namreč: „Cerkve svetega Klemena in sem se ž njim nekaterikrat v Kranju, svetih Ingenuina in Albuina" (1871.) in kamor prihaja od časa do časa po oprav- Crtice iz življenja dveh kranjskih rojakih, dvakrat ali trikrat pa sem ga sam kov" (1874); v zadnjem članku je podal ali z otroci ali z dijaki posetil na njego-. životopis našega rojaka Luka Knaflja, ki vem Tuskulu na Okroglem. Vselej me je je vse svoje imetje zapustil za ustanove preprijazno sprejel, uslužno mi razkazoval; kranjskih visokošolcev, in dr. Ferdinanda svoj dom, vodil me v dragoceno svojo ■ Zupančiča, ki je uredil stvar teh ustanov knjižnico in me ginjen seznanjal z dra-jin se pobrigal, da se je dotična glavnica gocenimi stvarmi (listine, pohištvo itd.),: plodonosno naložila.
ki jih ima iz zapuščine pesnika P r e - j Prelepe so njegove slike „Prešerno-šerna. Kramljala sva o naši minolosti vega življenja" (Ljubljanski Zvon, 1881. in sedanjosti, a najrajši zavila na polje j in 1882.). S pesniškim zanosom govori tu naše kulture, zlasti našega slovstva, ki je Zupan o svojem sorodniku — velikem
obema enako ljubo in drago. Čudil sem se njegovemu vsestranskemu znanju, presenečal me je njegov nenavadni spomin, okrepil sem se vselej ob njegovih zdravih nazorih in zdravem idealizmu, ki si ga je ohranil izza svojih mladih let.
Nepozabne mi ostanejo dragocene urice, ki sem jih preživel v družbi častitljivega moža. Globoko spoštovanje in iskreno hvaležnost gojim do tega vrlega duhovnika, odličnega narodnjaka, do tega vsestransko slovenskega rodoljuba. Prav ta hvaležnost mi narekuje te-le proproste vrstice, ki mu jih pišem za njegovo petdesetletnico mašništva. Obhajal jo je dne 14. marca 1913.
L
Tomo Zupan se je rodil dne 21. decembra 1. 1839. v Smokuču hšt. 40, po domače pri Novakovih. Vas Smokuč leži v lepi župniji Breznica pri Radovljici na Gorenjskem. Očetu je bilo ime Matija; mati Marija pa je bila doma pri Kraljiču v bližnji vasi Breznica in se je preje pisala Frtin. Svojo mladost je preživel v varstvu dobrih staršev; s posebno ljubeznijo so ga negovali kot dečka modri ded Urban Frtin, častitljiva stara mati Marija Prešernova in dobri stari Juri Frtin.
Nekaj časa je bil zaseben ulenec tedanjega brezniškega učitelja Medja, s šestimi leti pa je odšel v ljudsko šolo v Ljubljano. Iz ljudske šole je prestopil na gimnazijo, katero je 1. 1858. dovršil z odličnim uspehom. L. 1851. je bil sprejet v ljubljanski dijaški zavod Alojzijevišče, katerega je tedaj vodil Zupanov rojak, dr. Janez Zlatoust Pogača r. Velik je,

Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN • TRSI
Telefon št. 231 • Rjva GrillTIUla St. 12. • Telefon St. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke in krmnih Izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Brzojavi : TRUDEN-TRST.
pesniku Prešernu in nam podaja prezani-mivih, naravnost ganljivih črtic iz njegovih otroških in mladeniških let. Slovenski mladini je poklonil te črtice, njena dolžnost pa je, da jih jemlje v roke in čita. V „Ljubljanskem Zvonu14 (1882) se je oglasil tudi z nežno pesmijo „Mlademu prijatelju".
Zupanova misel je bila, da je začela Družba sv. Cirila in Metoda izdajati svojo Knjižnico za mladino. Izšlo je že lepo število prezanimivih mladinskih spisov vsakovrstne vsebine. Za to knjižnico je Zupan z vzneseno besedo napisal slavno.stni spis „Naš cesar Fran Josip 1.", založil ga je sam in ves drugi natisk poklonil Družbi] sv. Cirila in Metoda.
Pozabiti ne smemo, da je sodeloval Zupan pri Pogačarjevih „Pridigah" (1864) in pozneje pri njegovih pastirskih listih.
m.
Kot duhovnik je Zupan vedno natančno in vestno izpolnjeval težke dolžnosti svojega vzvišenega poklica. Dobro je vedel, da mora duhovnik v prvi vrsti delovati — z zgledom. Navdušeno je dijakom v šoli in pri ogovorih razlagal verske resnice, v svojih propovedi h pa je posebno zasledoval ta namen, da poslušalce s prepričevalno besedo vname za pravo krščansko življenje.
Kot učitelj je kazal do mladine potrebno dobrohotnost, a nastopal tudi s primerno strogostjo, če je bilo treba. Prizadeval si je vsikdar, da mladino ne le samo poučuje, ampak tudi vzgaja in blažilno vpliva na značaj. Bil je učencem učitelj in obenem prijatelj.
Kot vodja v Alojzijevišču je gledal na to, da je življenje gojencev brez hibe v nravstvenem oziru; dijake je sam učil in jim pomagal, da bi bolje znanstveno napredovali; skušal je iztrebiti vsako sled sirovosti, katera se med mladino tako
Veliko skladttče klobukov
HI
dežnlkgv, bole li pisane srajce, Izlarfsk. platna žepnih rebcev, moških negovlc Itd. Itd.
(MJ
K. CVENKEI_Tr.t, Corso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
10*6
s Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
i S. Lucla 6-18	Via 8. Lucia 5-
> C BOGATA Df LETA IZBERA FI1TBGA Dl FATAĐ1TSOA FOHlfiTVA TAPETARIJ ĐKLO SOLIDNO	ta vukimtilk	OKNB ZMERNE.
Kaj je ,Sabinalin'? 55
odlikovan z zlatimi kolajnami v BTeapeljn, Parizu in Newyorkn.
iSabinalin je najboljše do sedaj poznano zdravilo proti beloma toka, nezmožnosti ari-nlranja, impotencl, krvnim nerodnostim in izoatanjn menatra&aljs in je edino _ sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma neškodljivo.
Sabinalin se dobiva v vsek večjih lekarnah, ako ne, se je obrniti direktno na
SlivnI zastop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6HI.
kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron ; v obliki tablet po 4 K.
bil vpliv vrlega, idealnega Pogačarja na dovzetnega dijaka.
V mašnika je bil posvečen dne 14. marca 1. 1863. in na velikonočni ponedeljek je zapel novo mašo doma na Brez-(	_________ ____
niči. Novomašni govor mu je govoril dr. j rada javlja. Budil je ob vsaki priliki med Janez Zlatoust Pogačar. Ze prejšnje leto j gojenci ljubezen do materine bega je škof Jernej Vidmar imenoval za sede, ljubezen do slovenskega Studijskega perfekta v Alozijevišču. L. • n a r o d a. Vnemal jih je za slovstveno 1863. so mu poverili suplenturo veronauka delovanje in je z veseljem in požrtvovalno aa ljubljanski gimnaziji.	! zasledoval, kako se razvijajo Domače
L. 1868. je odšel kot veroučitelj in vaje" — Ust, ki so ga izdajali gojenci, propovednik na nižjo gimnazijo v Kranj. I Kot prvomestnik Družbe sv. Cirila in V tem času je napravil izpit iz veronauka; Metoda je storil Zupan v polni meri svojo in slovenščine za vso gimnazijo. Poleg dolžnost. Vodil je glavne skupščine ude-verouka je v Kranju poučeval tudi slo- j leževal se podružničnih zborovanj in dru-venščino, risanje, včasih tudi nemščino. gik prireditev, pisal duhovite črtice in Iz Kranja se je vrnil na ljubljansko članke, v katerih je skušal vzbuditi za-gimnazijo 1. 1879. Tu je deloval kot ve- nimanje za Druibo. Nadzoroval je pomk v loučitelj do šolskega leta 1904/5, ko je družbinih šolah. Pridobil si je tako ne-stopil v zasluženi^ pokoj po edeninštiride- venljivih zaslug za razvoj slovenskega
setem zvestem, plodovitem službovanju.
Razen stanovskega poklica je opravljal še druge važne službe in častne posle, oko! Pogačar mu je 1. 1881. poveril vodstvo dijaškega zavoda Alojzijevišče; prihodnje leto je bil na Pogačarjev predlog imenovan Zupan za člana deželnega šolskega sveta, kateremu je pripadal dvanajst let in krepko branil pravice cerkvene in narodne. Od 1. 1885—1891. je deloval kot odbornik v občinskem svetu mesta Ljubljane. Ko so ustanovili 1. 1886. Družbo sv. Cirila in Metoda, so izvolili Zupana za njenega prvomestnika. Vodil jo je uspešno in požrtvovalno nad dvajset let. L. 1894. so v Ljubljani osnovali Društvo za krščansko umetnost in poklicati v odbor tudi Zupana, kot moža, vrlo izobraženega v umetniških vprašanjih.
Neumornemu izpolnjevanju dolžnosti, vsestranskemu delovanju na cerkvenem in šolskem, na narodnem in slovstvenem polju je sledilo tudi zasluženo priznanje in odlikovanje. Že 1. 1882. je imenoval kne-zoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar Zupana za pravega konzistorialnega syetovalca. Papež Lev 13. mu je podelil čast svojega tajnega komorništva z naslovom monsi-gnora. Cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z viteškim križcem Franc Jožefo-vega reda.
n.
Zgodaj se je oglasil Zupan na našem slovstvenem polju. Za „Vodnikov spomenik* (1859) je kot bogoslovec zložil troje navdušenih pesmi, pisal je pridige za Andreja Einspielerja list „Slovenski Pri-
ljudskega šolstva.
Kot pisatelj se je Zupan zavzemal vedno za idealne smotre. Slavil je odlične rojake, navduševal za narodnost, širil načela pravega krščanskega življenja. Pa
*RapieraCigjrettes
Sukna,
lodse in modno blago trn goapode in dame, priporoča
KAREL KOCIAN XX tovarna sukam XX v Humpolou (6«ik*> XX Uzorci franko. XX
jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske in otroke
v Trstu, uL della Caserma 17 ***** knjigarne	nasproti kavarne
Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah.
Srnesta pregnan, Jrst
ulica S . Lazarja Štev. 17.
Skladišče kož
rumene ln črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečji kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila aa •ajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno In hitro
^nBHmmiHmmmHBHHHr
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSCITTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
trsoolno Jestuln In koloni], blaga
Specijaliteta: kava vseh vrst in cen.
hOS,
itO Kina-lo O/errava/h
ra holmhmm ln r*konT»loso*nt#
Prmreča vilj« 4o }t*l, ftrjij« UMm ta	tali •rtulzMi
Priporočam* md rtkjmlorečih mdrarmikor v rmeh •lučajiM, kadar m jm treba p* boUmmi •jašiti.
Odlikovane i Ti kolajnam! aa rasnih nastavak Ia ■ aad •000 sdvavnlikiBtl spričevali,
Izbonl oku "VI WW hberal iku.
Lekarna SerraVallo - Trst
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
jatelj" in podpiral s spisi v vezani in nevezani besedi cerkveni list „Zgodnja Da- r*w»u-i>a—
LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v TRSTU
V lastni hiši ~ ulica Torre blanca štev. 2i (ob ulici delle Poste)
hran. vloge 01 I Dvigljive po 2 meseca prej 13 0 I Dvigljive po 6 mesecev prej
navadne po : T 2 jO | dani odpovedi po.....T 4 0 | dani odpovedi po......
brez odbitka aa rentni davek od obresti.
Uradne ure so: vsak delavrvk od P do *2, doooldne in od 3. do 5. Doooldne. =
Obrestuje
5

" Celeste Furlani "
Trst, ulica Belvedere štev. 57
priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
Blago je vedno sveže in pena jako zmerne. Poatrežia tudi na dom.
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
BPECLJALITETA : spalne Bobe od 145 goldinarjev j naprej — z žimnicemi, peresnicami, zrcalom in j mramornatimi pločami vred — iz mahagonijevega, i orehovega le^, amerikanskega oreha, jerenovega,
LUIG1 FALCIERI
Trst, ulica Fonderla 12, I. nadstropje.
I
I
Prva jugoslovanska ftntnn Aftfal1 tovarna glasoviijev ftlllUll rcllll
Trst — via Farneto St. 42 — Trst
Izdeluje, popravlja, »glasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno.
Cene nizke.
n
in

Sft&rfera* železne ogreje
za vilu («v«roa), vrt«, tovara«, dvarlita, prastare za tsaia I Cnstrovaa katalog iW» 104 brezplačno.
J/fna lni!osr?IIa alpskih dSŽSl" ržfli mnsttl
®8 - KIuSžBfflrt.
SUlni i&stopnik v Trstu. Po<1 rainicA tovarne v Oradcu, Gt'»-f" np«a M aut; podružnica to-
vsrre ra Pur Fin IT/l Frrssgasse 29. Tel- 4144.——

Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetn^ sesalke, kcpeiji in kopeljski peči. Vsako-; vratne sobne peči, acct. aparati. Zalotrs | aparatov za žarečo luči. Mrežicc ia steb i
i Rodolfo Sismond
\ avtoriziran mehanik - inštalater
Trst, ulica Muda vecchia 5.

Elizabetinaaružbaza I Obleke, Suknje,
parne milne (£S) IR-S;
Elisabeth Dampfmiihl-Geaellsohafl
Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo
SLAVNO ZA8TOP8TVO:
ferdinand funt, £rst
ulica Miramar štev. 21. ooo
Žito in otrobi na debelo.
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti.
Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti.
Barriera št. 4, I. nad., desno.
Odlikovana krojsčnlca
Rnselmo Marcorin
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
IE
31=1E
Mehanična kleparska delavnica za kovnske izdelke
Restavracija FINDING
Trst, via Cologiia 11 Vsako nedeljo In praznik
PLES
Vstcp 50 stetink, pa 8 30 stot. K plesu svira mestna godba.
G:ustoRllottifuGius. Mj HerMMlId
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescator! štev. 14
Specijaliteta: ladijske svetiljke Posoda in škatlje ix bele in kamno-barvne pločevine.
Žlesovi, cevi in zids*3 obloge
iz vsake snovi v kosih po 2«?t (brez zvezave).
=H=li
Baririđrs reaćhi* ft tur. M lata veliko talogu
"RS
Kdor želi kupiti ka^o,
čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vse I. vrste, po nizkih oenah,
naroči poštni zavoj 5 kg
(netto 4s/i)> ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve s prodajo na drobno združene tvrdke
Harry Goetzl, Trst, ul. Hiramnr 13.
Bans Scheidler
===== zobotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzei!
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 j Trst, Piazza C. Goldoni St. II !
ALOJZ KRŽE I
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342.
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
SKLAOSŠČE
šivalnih strojev in koles
Luigi Gramaccini
VRST, ulica Barriara vecshla St. 25
Ceae dogovorne. mr Plaćilo se o&rob.
Aute Lisica
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo St. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk
Prodajalnica ur in dragocenosti
Gr. Bncher
(ex drag Dragotina Vekjeta)
Trst	Cono a 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlate in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
IV Trgovina razne
PERUTNINE
Nova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano CSimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
Skladišče ojlja In Sr»
za priTO, jetrolja ji stavi), naterijak
Josip Mžcea i
Trat, via San Clllino št 2 (Sy. ivan)
ir venci
v-š poreelaas ia fcTserov vezaaik s \ 4aa» lice, od cnetnik cveti e i tr&t ko vi ia a spisi.
j Slike i*rcel«K&2iil pfclfcfc za sptanfa
Sajaiija	eeaa.
j " ■■'
+Siulio MMinti -i-1
TRST, allaa Glesai Cardnet! «tev JM
u TBLirSH itiv. «11 * a
Ktftffieit *r#€>, ertefailtal ■pum«, K»4sr«i, Mitka rek« U b»|«, kerflj«,
kllMl pati, slartli&l pul U asfovlse, elektrekera?«TtflM« priprave, aparati »a m m	lskalaalje. i	■■
IKbaSlI^S NtrakMa » UvuflHa altat-Uoja. ?.»*iu«aa u (»rja Ia Myn4ln«c*
v bogati izberi.
Irst, nI. Campanile št. 15. - Tel. 759.
Purani, goake, raoe, piščanci, Štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, erne. Jereblo«, skalne jerebioe (kotornl), fazani. 6a]no maslo In jajca.
Vsa po ceni, da se ni bati nikake konkurence.
Nova klobniarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zalog* klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska isbera angleških čepic
za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprava.
€rminia Warb!nek
manufakturna trsooina
Trst, ulica Giulia št. 14.
Velika izber oblekec za otroke, damskih blaz, krti rse izdelano po zadnji modi, boe ia vseh manufakturnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija. Cene najnižje, brez konkurence.
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost.
EMILIR CEREGRTG
— TRST .......i
Campo San Giacomo fitev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svoj*
trgovino pisarniških in šolsidk
potrebščin.
Prodaja razglednic In igraC vseh vrst
Prodajajo se tudi molltvenlki v slovenskem jeziku.
Sprajmo sc popravljanje šivalnih strojev vsikega zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatov.!
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje. 601
UMETNf ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine "
Dr. J. Germak V. Tuseher
zobozdravnik konccs. zobni tehnik
- TRST -
ulica della Caserma St. 13, II. r.adst. ____ ■
čistilne krogljice
G ki prenavljajo kri dobre	0
proti hemorejdam, sestav	^
ljene is rastlinskih snovij,	a
• priporočljive za redns delo-	2
vanje čreve«. proti heaiorojd-	J
© nim nadlešnostim glavobola	9
Itd. — Cena ikatljl 60 stotlnk. ® Oiavaa zaloga:
lekarna Jakno", Trst, via S. Cilino.
NEPRODIRNE PLAHTE
za vozove, vagone, blago i. t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
O-IOV. EIVITZ, Trst
Telefon št. 18-83.	Illlea G. Gal&tti Št. 8.	Telefon St. 18-83.
n
TB&OVSKO-OBRTNA ZADRU&A "SSS1 S1.
ul. S. Franceseo d'Asisi ši. Z 1. nadstr.
Pcitn« br&cllBlčwi račun 74.579	Telefo« 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvo, da oddaja strankam v brezplačni najem
= male hranilne skrinjice . Vtaka družina, kakor tadl vsak posameznik lahka dabl tak« tkrlajlot, ki as priMerne za prihranjevanja nalib Ia vadjlb avst,
Skriajlce st dobe pri podpisani zadregi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilna vloga od vsakogar, tudi te ni član in jih obrestuje po
Renlni davek od hranil, vlog platoje zadrega sama. Olji posod, na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
NadaJjna pojasnila se dajejo ▼ urada med uradnimi vrami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 me dopoludne ta od 3 do 6 ve popoldne.
Trgovsko-obrtna zadrnga v Trsta.
^	uL S. Franeeseo §tev. 2. L
Zaloga Izdelanih obisk

Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de^lke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦♦♦♦♦♦ o
0^8 KOK^!^ Zmerne
Adolf Blostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buftet Autoai — Telefon 251, Rim. II.
:: POZOR I Skladišče se nahaja v 1. nad. ::
Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Piccii.la). — Fotografiije na s/etlem in motnem papirju, plastično in naravun izvršene. Povečanje vs^ke slike na olje. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
F
RRN BRTRGELJ
• čevljarski mojste? Trst, ulica Vittoria Colonna IG
7 bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
3
Delniška glavnica K 8.000.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000'—
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu, i
V Času letne »ezone posluje
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Plazza della Borsa štev. IOt telefon Štev. 618.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne dru^e vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico 5t 3. TELEFON ŠT. 43
Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade.;
VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OO I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI
4
\\
Crgovina z nsnjrm in čevljarskimi pred meti
■ prlklopljeno isdelovalnico zgornjih dalo v in preftlv&lnloo ter zalogo napetnikov v ulioi Balvedero Stev. 49.
IVAN SIMONIČ.
SS^ Trifolium
20 prodajalnlli prostorov.
Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773
čisto, domače, filtrirano
m Inl/n pasteariiLrano, ohlajeno 11 llulvU na nizko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače
in iveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otrokel
Karani led t losih in kolih iz tovarne t Bacah SiiBSElBElBagEUiaBeia
vm	e|
g Ljudska uradna |
p BOGOMIL PINO [[
|| Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
(nasproti certre st. Aitsia noveia)	ss
■a - ii
Bogat izbor ||
ur, verižic, orr&tnih gg I verižic, uhanov, pr- g| stanov, zapestnic Itd. gg __Konkurenčne cene. Hi
iiHHHliHilHčaHHčaHHHB
g HI mmmmm tvrdka mm
COEN & BARUCH
prej na Corsu it. 20, palafia Salem ■e Je premestila
v ul. S. Spiridione 7, Togal nl.Cmpaiifle
MT NOVA ZALOGA *Wm n moftkhl deiklb oblek. Inozamsko In domaSe blago. — Cene najnižje. Sprejemajo se naročila po meri.
Tovarna kovčegov ln potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6.
Sprejemajo se naročila ln popravila to stroko. Osne absolntno konknronono IivraaJ ojo me odpošiljat ve na deželo.
311
311
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
UIROĐILNIC4

Anfonio Ursich
ul. Barriera vecchia 14.
i Zaloga barv, flrnežew, i čopiče v, fvei, suhega sadja, voska, laka aa
J?
„ALLA FIDUCIA"
Velika izber izg-otovijonib oblek za moške
Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata).
Moške obleke..........
Deške „ ..........
Sukneni kostimi za dečke......
Platneni ,, ,, „ (ki se lahko perejo) Velika izber suknenih hlač za moške
od K 18
>» »» 13
M ,» 6
3
— dalje
»» »»
n
»»
Urar Ralmondo Bisiach
Trst, ulica Caprin 9,
vogal ulic« Guardia.
Velika izbera Žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji >■ budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti
KAREL DE LAMI
po visokem c. kr. uamestništvu
K1SCESIJ0NIRANI Z0B0TEHNIK
Trst, ulica Belvedere St. 4. Ul. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6.
A
Jfans Schmfaf
TELEFON Št. 1085.
zobotehnik
TRST al. della Zorita št. ?. /.
lfm
Zaloga \ solkanskega \ pohištva
GIOVANNI BENCICH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva, in popolne sobe. - Lastna, tapetniška delavnica. Lahki plačilni pogoji.
Um n iz solim
=---na obroke =^==
Trst, ulica Hmfonnlna 5.
Popolne sobe, selo fin*, solidna, postana dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli-rane ter posamezno pohiStvo, tudi že leno; širmlni stroji, stenske are, slike ogledala, masnf. blago. - Zaeras
Novi zobozdravnišHi ambulatorij
ul. Rosslni St. 12 (vogal ul. delte Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2.
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K.
Ordinacijske ure:
od 8 dopol. do z pop. in od 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od g do X2.
Češ* o perje za postelje
5 kilogramov noveg-a, prerezanega K 9^60, bo ljega K 12"—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. Od-pošiljatev franko p? povzetju; proti odškodnini poštnine se manja blago ali pa vzam j nazaj
Benedikt Sothsel, Lobes Stev. 183
pri Plznu, ČEŠKO.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
■lica Carraderl 18, v bližini gostiIse ND0
Zaloga barv, Čopi Če v, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■r i nalnih posodah in drugo, mam
Caftć Kuovo
J V	(NOVA KAVARNA)	HT
Trst, Plazza Batrlera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
kjer se predajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se ndani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Konec sezone. Velik popust.
lika zaloga blaga za damske obleke in barhentoiry zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za dameke obleke od 90 vin. dalje.
VSE V DOBROZNAN1 PRVI SLOVANSKI TRGOVINI
IVAN OKLOBZIA
■
TBST, ulica Barriera vecchia Stev. 37. (ex PEKI C).
m
O C
_ _ cooooocoocococc ooppcppoppppocpo
_ ^i
o o o o o o
POOOOOOOOOOOOOOOOOOPOPO
o o
OCOOPOOOOOOOOOOOOOOOOO O 70000000p00ppp00ppo00
PRIPOROČLJIVE TURDKE
Brivnice
ifanel/a loei i^eSIjans in rezane, kapajem LdIIoIVc Idol po dobri cem. A. debele
po
▼lasuljar, Trst, via Carducci 9.
1365
Itnoiila lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpaUlU najmodernejša lasna dela. ANDKBJ EOJIO, ul. Acquedoto 20.	1752
Anton Novak, brivec vJ'Bel:
vedere št 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI	2661
Brivska dvorana,
Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana r ulici Montoraiao 7. Za dobro p>-strežbo jamči Štefan Vakomanovič, brivec.
Čevljarji:
min Pilfir TRST, ulica Molino a vento 11.
I|l r IMlf priporoča svojo delavnico in prodajalnico Čevljev. Izdeluje po meri in prolaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !"
Fotografi:
Cn tnnpafV* Antona Jer kiča naslov: Trst, cJ rULUljrala delle Poste 10; Goric, Gosposka
alica 7.
4444
iloilillhcl spomini bo artistične fotografije a* •IdJIJlIUdl kristalu, porcelana itd. za priveakf, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZAR1, urar, Trst, ulica Nuova 51- (palača Salem).	_
Knjigoveznice:
l/nilnmiftinino ANTON SEPENŠEK j« Wnjiyi)Vo2lllUa edina slovenska knjigovez-a»ca v Trstu, ulica Gecilia 5t. 9. — Izdeluje vsa •cnjigoveška preprosta in fina delm točno in konkurenčnih cenah.	1760
Krojači:
ITD A M DIIDUI1/ krojaški mojster, Trat. rnnll nUinilV, ulica Oeppa 8t. 10, Ln.
l/»nio£nino IVAN GOBCTCaN, Trat, ulica IVrUJaUIIIUa pasqaale Kevoltella ali Oniadino m Monte St. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvo za vsakovrstna dela. Solidaa postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju._7723
Mesarji:
lirCAR ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trst, IVI LOM n ulica Belvedere St. 2.
Riccardo Baldassi,
sumoega društva") priporoča svojo mesnico.
Mizarji:
Josip štolfa mizar8ki m°j9ter'Tre-'aiici
vsakovrstna mizarska dela.
Belvedere St. 10. — IrvrSuje
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGINI, Tr8t ulica 181111 5te? 21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila i a
3 iS
Pekarne:
IHQIP A7MANN Zgornja Gret. Stev. 275
IUwll ntlTinilll priporoča svojo pekarnj
Prodajalne jestvin :
|/Qf l/H Mulo S Tm> Piazul P^terosso I\đli VU. mlllOJf Trgovina jastvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maalc*, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obiak Be priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 30c»
Šivilje.
ARIFPFR Tr3tT Via Barriera vrati
• nibULn, 13. Damska krojačnica. Izdelu e vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
Kupujem
Železnine:
železo, stare kovine: Anton Oarn^i Trst, uL Olmo St.12.	1730
Žgan jar ne:
Stara grška žganjarna ..
v Tntn, VU Oitui
?er likerjev; specijalitete kranjsci brinjevec, kra'ri /ec in rum. Gene nizke, sapečenci. Gr'ka mastici Andrej Anton opalo.
ft. Ia se dobi bogat« i<« gr5ki ln francosd koajft:, slivo vec in briski trop^o -Izber grenčic. Slaiči> im is šija. —• Se priporu, a
101
Razni:
Kislo zelje l.^«!01^
vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetju. ANTOtf LINEK, Znoj m.
Pozor! Sf"2 mSkTi^Si	Restavracija-Hotel Balkan (iSSZD
njegov slog! Nekaj posebnega, nekaj krepkega in markantnega je v tej pisayi; takoj jo spoznavaš za Zupanovo. Živo se je zanimal za umetnost; svoj umetniški ukus sije izobrazil na potovanjih po Italiji, po Francoskem in Nemškem.
Kot poseben Častilec svojega rojaka in sorodnika — pesnika Prešerna nam je pojasnil marsikako stran njegovega življenja in delovanja. Na svojem domu na Okroglem pri Kranju je celo osnoval prezanimiv „Prešernov muzej"; v njem nrani dragocene spomenike našega pesnika prvaka.
Tomo Zupan je danes ob petdesetletnici mašništva čvrst in čil na duhu in na telesu; Bog nam ga ohrani krepkega do najskrajnejše meje človeških dni, ohrani še posebno zategadelj, da more izdati še dve deli, kateri smatra za svojo življen-sko nalogo — životopis blagega škofa dr. Janeza Zlatoustega Pogačarja in životopis pesnika dr. Franceta Prešerna.
g
Koroški Slovenci v Istri
Piše dr. Karel Pečnik, zdravnik v Trstn.
Bil sem dolgo let zdravnik v Egiptu, zdaj sem drugo leto v Trstu. Ker v Egiptu ni gord, nisem mogel postati hribolazec, pač pa „dolinolazec*. V svojem prostem času, posebno ob nedeljah, sem vztrajen turist pred Nesmrtnim, prehodim do 6 ur „per pedes apostol o rum".
Bil sem v vasi Boljuncu (občina Dolina poleg Trsta). Del te vasi se imenuje „Gornji koneca. Vprašavši ženko za ime, mi odgovori : „Hurnj' k6nc" in sicer v naglasu in s padanjem tega prav kakor govorimo mi koroški Slovenci v našem narečju. Nehotć vprašam ženko, če je tudi ona Korošica. Ne razume me, ne ve, kaj in kje je Koroško ! Verjetno, najini pradedje so bili morda pred 1100 leti sosedi!
Drugikrat grem iz Kopra, pridem v selo Vanganel ter vstopim v gostilno slovenskega gospodarskega društva. Poslušam kmete, tu ujamem besede : rMoja šiša" ! »Dajte mi vova" ! Takoj sem bil gotov, da da imam tu koroške Slovence pred seboj, to je potomce onih Slovanov (sclabi), kijih je bil po zgodovinskih virih naselil vojvoda Ivan okoli 1. 804. v severni Istri, za časa cesarja Karola Velikega.
Teden pozneje grem z Opčin proti rvi postaji državne železnice, Repentabru. ridružim se kmetu, ki jo je prav široko mahal po cesti. Vprašam ga, če rad pije „vov" ? Kmet me pogleda nekako začudeno ter blekne: .Ah, vi ste gotovo Italijan, „vov" je žival \u Besede „vov" ni razumel, ni je nikdar čul, rekel mi je, da sta tu znana le izraza „bira" po starem in „pivo" po novem. Na drugo vprašanje mi odgovori, da na Krasu pravijo povsod edino le „hiša", vendar tudi „šiša* je že čul; „tako govore", mi je dejal, „tam od Divače proti jugu, v severni Istri".
Vzemimo enkrat na primer besedo „šiša". V okolici Trsta na Krasu je „hiša*, okoli Gorice je „hiša", v Tolminu „hiša*, v Bohinju „hiša", na Jesenicah „hiša". Če gremo čez Karavanke, v Rožu na Koroškem je „šiša" in ostane „šiša" do Goz-danj (Kostenberg), do slovensko-nemške jezikovne meje, severno od Vrbskega jezera.
Da raziskovanje razširim, sem si napisal nekaj tipičnih besed koroškega narečja"po mojem rojstnem kraju, Št. Jakobu v Rožu ter povpraševal, koliko so znane med Slovenci v severni Istri.
1.	šiša — hiša. V Istri in na Koroškem „šiša".
2.	vu, vtlva = pivo. V severni Istri pravijo vov, vova. Pismeno: ol, ola. Se-verno-nemški: Ahle, angleški ćjl (ale).
3.	adćn, ana, anu — eden, ena, eno. Ruski: adin, adn£.
4.	toka j — toliko. Narečje: tkaj. Tudi „tclko" je znano.
5.	rikati =- rćkati = die Gewohnheit haben etwas oft zu sagen.
6.	štlradi — štirideset; pćtred = petdeset; trist' trideset.
7.	amrt — enkrat. Skrajšano iz: an-b&rt; dbib&rt' = dvakrat.
8.	žovnir = vojak. Maloruski: žolnir (izgovor : žćvnir) = vojak.
9.	k&šča — koča. Bolgarski: kašta = hiša. Beseda „koča" v narečju ni znana.
10.	šča?= čigav? Ruski: čej ? čja? „Čigav" v narečju ni znano. Dajalnik: ščomu ? Ruski: čjemu ? tudi: čjomu ?
11.	anir, anira, anlre = nobeden, nobena, nobeno. Tudi „nobeden" se v narečju rabi.
12.	chtu? « kdo? Ruski: chto?
13.	do sih mav = dozdaj. Ruski: do si h por.
14.	brdter = brat.
15.	bara ti vprašati. „Vprašati" v narečju ni znano.
16.	snih = sneg. Češki in maloruski:
snih.
17.	hnizdo =» gnezdo.- Maloruski: hnizdć. Tudi češki.
18.	vigrćd «= pomlad, vigredič — spomladi.
V na»->Čjn = v'Im'i. Kij j°> vigred ? Pač v gi'^d = u^rmi. Tu iiricitopa severo-slov.n^ki vy- n mesto iz-. „l\>miad" v na-
namesto „o*1
rečju ni znana. Vigredenj 3 = pomladni 3.
19.	žebr&ti = moliti, žebranje =j molitev. „Moliti" v narečju ni znano v tem -pomenu, pač pa v pomenu „hinstrecken". j
: Maleruski: žebrak = berač, žebrati = • | beračiti. Na Koroškem še : žebravec = 1 Betbruder.
20.	atej — oče. Atej otej =* otec,i kakor ruski: solavej slavec. Kakor v
t velikoruššini, se na Koroškem, posebno v ! Ziljski in Kanalski dolini, manj v Rožu. pogostoma izgovarja namesto „o" „a". V Zilski dolini: abuja «= obuja, žavariti = govoriti, itd.
21.	m&rnovati = govoriti. Besedi „govor", „govoriti" v narečju niste znani. V narečju: marnjam, marn' vat'. Marenj = govor. — Kaj je to ? En del Slovencev „mluvi" kakor Čehi, to so Rožani, Zilani ne več, ti „žavarijo". Ruski: molviti. Od tega : molnovati = malnovati = marno-vati, po mojem ? Gotov pa nisem. Korošci, kakor sem že omenil, radi izgovarjajo „a
o
22.	Mćjica = Marija. Vsaki Mariji se pravi „M6jca". To je, zdi se mi, edino
' izrazito, prelepo staroslovensko p a-gansko osebno ime, ki se je še ohranilo med narodom. Zakaj se danes ne rabi v pismenem jeziku ? Bilo je nekdaj med paganskimi Slovenci gotovo tako navadno Kakor dandanes Marija. V listinah samo stana Štivan pri Devinu beremo med leti 800—900 tudi osebno ime „Mojslavka".
23.	slovenji, slovćnja, slovenje = slovenski :J. V narečju: sovSnj'. Prof. Lubor Niederle trdi v „Slovanskem Svetu", da se je ime „Slovenci" začelo rabiti šele v času narodnega preporoda. To velja pa samo za Kranjsko. Korošci so vedno in od pamtiveka rabili: „sovOaj' marenj", nikdar pa zloglasne „kranjske šprahe".
Ko sem po severni Istri povpraševal, sicer le slučajno tuintam, moram dostaviti, da so od prej omenjenih besed tipičnega koroškega narečja le nekatere znane, najmanj proti iztoku, n. pr. v Dolini, kjer je v teku 1100 let asimilacija najmočneje delovala, več v okolici Kopra, n. pr. Vanganel (Marezige). Pravo Piranščino je ve-' činoma odšteti, ker tu se je slovenska naselitev deloma šele v zadnjih desetletjih dovršila iz raznih krajev, dosti pa iz Čiča-rije. Kaka beseda je znana v eni vasi, druga drugod. N. pr. besede „marnovati" nikjer ne razumejo, v kolikor sem do zdaj popraševal. Dostaviti pa je, da jo tudi na Koroškem ne rabijo povsod, le v Rožu, v Zilski dolini je neznana, tam se rabi „žavariti" govoriti. Treba je tudi pomisliti, da so dandanašnja koroška narečja precej diferencirana, kajti koroški Slovenci so nastali ali že prvotno iz zmesi raznih slovanskih panog, kakor jih je vrglo ljudsko naseljevanje skupaj, ali pa iz raznih slovenskih narečij, iz ostankov nekdanjih Slovencev na Gornjem Koroškem, Gornjem Štajerskem in Avstrijskem, ki so se morda pri silnem prodiranju nemštva v osmem in devetem stoletju približali in zmešali, to je skočili proti jugu. Razven jezika je treba še vpoštevati krajevna in hišna imena. Tipično n. pr. bivata v Spodnjem Rožu 2 kmeta: ruski Koval zraven slovenskega Kovača. Maloruski: kovalj = kovač. Vse to bi kazalo, da je bilo koroškim Slovencem prvotno primešano precej pravega ruskega življa, ki se je tekom j 1300 let po asimilaciji izgubil, a ne po-, polnoma. Dva izrazito ruska znaka sta! ostala: 1. Tendenca izgovarjati namesto „o" „a" in 2. naglas, ki je dosti različen od južnoslovenskega. Rožan naglaša : vodži, žena itd. kakor Velikorus.
Pa naj bodo koroško - slovenska narečja različna med seboj, je ta razlika vendar majhna proti oni, ki jih deli od; jugoiztočnih slovenskih narečij na Kranj-j skem, Štajerskem, Primorskem in Hrvatskem. Od pristno koroških narečij gre| odšteti pas prehodnih narečij na Koroškem j proti koroško-štajerski meji.
Rone vsake vrsti
se morajo skrbno varovati pred nesnago, ker radi nje nastanejo lahko iz najmanjše ranice hude, težko ozdravljive rane.
THYMOMEL SCHILLAE
iz lekarre B Fragnerja Većina lekt.ren ga ima vedno v zalogi. Betedna znamka zavarovana. Ublažuje kaš*lj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter po-težkoče pri dihanju.
1 steklenica K 2-20. Po pošti, če se plača vnaprej K 2-90 se pošlje 1 steklenico K T—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzamete nadome.t lna sredstva.
TpraSajte svoj »ga zdravnika.
Pripiavljatelj in glavna zaloga :
LEKARNA B. FRAGNER
e. kr. dvorni zalsgatelj, - Praga, III., St. 203. -
Pazite na ime izdelka, zdelovatelj e in na varstveno znamko.
Pekarna in odlikovana slaščičarna
M. STOP AR
Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a.
Trikrat na dan svež kruh.
Velika izber slaščic, biškotor, mandorlata in mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in —inozemskih vin in likerjev. ————
Čitajte in strmite!
600 komadov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v.
M leta 1878! SrS/^V'.^.!'
Pri vsčjih aaročbah z nato« znižaš s
LEKARNARJA
jI. 7hierry balsam
paatavoo zavarovan. — Prlatan tamo i nuao kat viritvMi
znanko. Prati raakl faltlflaadjl •« bo atrof« postopalo m podlagi pravice. Ta baltam Jo najbolj!« adravllo pJjufnl« 1* pranim bol«xalm, kalija, hriparoatl, taikamu dihanju, plJvS-nejnu katara in o*ot>ilo proti lataenci. aiabi prebavi, t«ledna m u krča, anetju Jetel in oblati, proti oalaboicatt, arakta. so bo bolu ia aitiim boleznim, proti trganja, opokltaa« ■ boleznim lui. '*/, ali *U al' vrllk* itekleulca k t'6*
Jfeatesss:
hi	j av i
Lekarnarja A.Thlerryja SUperesno mazilo
edino prt-tDO •aneiljlvo ie«li-
ne s* rane, otekline, odstranjuje ia telesa »ko4i]i»e n,ij fa veći notna nameituje	operacije.
UCinkuJa tudi prott starim ramam.
Dve dozi staieta samo 3 krone 60 statlnk.
Dobiva se: Lekarna pri Angela varuhu, ADOLF TH1ERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL.
: Skladišče vsakovrstnega osua:
premoga, petroleja itd.
prodaja po najnižji ceni in razpošilja po stanovanjih
:: IVAN GERMEK ::
prej RiBflRlC
Trst, ulico Squero nuouo 15, zrauen poJte- — Telefon ZZ-33.
Josip Trampuš
Krasno v ognju pozlačena, velefina remont, ura na sidro, s pozlač. številnico, ima dobro gredoče 35 urno kolesje, za kar se garantira 3 leta. 1 krasna
kravatna igla s ponarej. briljantom, 1 v ognju po- ■■■ ,	■■	r^	■ jj ■ 4-f
zlačen prstan z imit kamnom za gospode ali dame | TSt. UllCćl iđlTlClO ST« II 1 krasna ovratnica iz okrog 150 orijentalskih bise* i	*
rov, najmodernejši damski lišp, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratniških in prsnih gumbov, gar. 3°/o zlati double s pat. zaprt., 6 pristno platneiih žepn h robcev, 1 veleeleg. žepno pisalo iz niklja, 1 krasno toaletno zrcalo v ekuiju, 1 dišeče toaletno milo, 1 fino vezana beležnica, 72 angl. pis. peres. 20 korespondenčnih predmetov, 396 raznih predmetov v hiši koristnih in potrebnih. Vse skopaj z goldinasto uro, ki je sama vredna de enkrat toliko, stane samo 4 K 20 v. — Razpošilja po povzetju eksportna hiša
H. SPINGARN, Krakov št. 240
Kdor naroči 2 zavoja, mu dodam brezplačno lep žepni nožič z dvema reziloma, k več nego 2 zavojema k vsakemu po en tak žepni nož.
Za neugajajoče takoj denar nazaj, torej je riziko izključen.
priporoča sto j o pekari jo. Večkrat H dan sre2 kruh.
Zaloga moke vsake vrste Iz — prem mlinov. —
Vino ia likeri v steklenicah. Sladiii* in hižWini. - Postrežba tudi na
. i
Ces. kr. priv.
ZLiunione Adriatioa di Sicnrta v Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom.
Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1911K 168-994.604-43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh brandah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželsib glavalh mestih In važnejilb krajih Avstrs-Ogrske ■onarklje.
Najboljše in najtaodemejie sukno za moike la voImbo za ženske obleke razpošilja najceneje D CTPDlIcriri Ju|««lovantka razpošiljalo! K. o I LKlTlLtM
V celju tt. 302/
Tovarna
kovfiigOT In potnih torb ▼ vseh velikostih In popravila po niskih oensh — PoiUJatve na vse strsnL
Trst, ul. Silvlo Pellico štev. 8.
kiMJUl kocke
(gotova goveja juha)
rF^ r
po O vin.
so najboljše!
Varitvaoa Jl Zvezda zaamlta a krlžoooi.
Pristno Umsko sukno
1 odrezek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron
pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 B dolg l odrezek 7 kron za kompl. moško obl.
(suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za Črno Balonsko obleko 20 E kakor tod blago za površnike, turiBtovske lodce. s 'HI. kamgarne, blago za damske obleke itd. poauja po tovarniških t.enah kot reelaa in Bolidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - imbof - Brno (M ravslo)
Vzorci gratis la franko. UgodnoBti privatnih odjemalcev, če naročnjejo Bukna naravnost pri. tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mestn bo znatne. Stalne, nizke
ceiie. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tnrii mahh narnčil v popolnoma svežem blagu.
Ces. kr. priv
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica le reserve 243,000.000 kron).
PODRUŽNICA V TRSTU
Plazza Nuova it 2 (lastco poslopje)
Bprejme v avoje
(eklene varnostne celice
zdelane od Bvetovne tvrdke Arnheim v Berolinn ssjamfiene proti poi&ra In vloma, pohrano In apravljaaje vrednot, kakor tudi i«ao pohrano sap rtih savojev, ter dk v dotičnih jeklenih celicah v najem
r varnostne shramblce (safes) ::
različnih velikosti, v katerih se lahko Bhranijo vrednostni papirji, listine, dragnlji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpret) kakor stranke vzajemno z banko.
Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3% V.
Rentni davek plača direktno zavod.
Bavl se tudi s vsemi bankovnlml posli, ter S a varova nje m proti sgrubam na irebanju.
n u n u n u
Odlikovani čevljarski mojster ||
Viktor Schenk g
aalagstelj obuvala e. kr. lel. s: oroioJJkcga poveljstva ::
priporoča svojo zalogo razno- gg vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljBega voščila Fredia, Globin, cavalier in Cir, Metodovo mazilo.
Trst, lelvtdere 32 tf
i «
B
rrT.	i
arusv ««9 *
V Trstu, dne IG. milica liJlo.
„EDINOST-* it. 75.
S; ran IX.
Tam jezik polagoma prehaja. A kjer. delijo Karavanke, je diferenca neposredna,. tako močna, da ima Slovenec n. pr. z Je- \ senic, ki prvikrat pride na Koroško, dosti j težav, da razume točno svojega soseda: Rožana, če govori ta pristno narečje. Na- j sproti pa Korošci, ki, če ne v šoli; vsaj v j cerkvi čujejo pismeno slovenščino, Kranjca takoj in popolnoma razumejo in radi „marnujejo po kranjsko", kakor „se reka" v Rožu.
Povsod na Koroškem se slišite, kakor sem že primeroma omenil samo dve besedi: „šiša* in nikjer „hiša", povsod vu ali vov-pivo, vendar skoro nikjer izven Koroškega. Takih tipičnih oblik in besed je veliko, čujejo se povsod na Koroškem in skoro nikjer drugod. Potemtakem gre reči, da se slovenščina deli samo v d v a velika narečja, recimo v 1) severno na Koroškem in v drugo, recimo 2) južno narečje na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvatskem. Severno slovensko narečje šteje danes le okoli 100.000 ljudi, južno slovensko narečje pa čez 2 milijona.
Pripomnim, da pišem o narečjih in ne o pismenem jeziku, kakor ga je večinoma fiksiral prvotno že Primož Trubar in naslednja doba. Potemtakem sem moral prišteti tudi Slovence na Hrvatskem. Na Hrvatskem živi, kakor jih ceni prof. Niederle, 800.000 pristnih Slovencev, ki govore doma čisto slovenščino, to je južno slovensko narečje, pišejo pa kot književni jezik srbo-hrvaščino. Da ne bi bilo zamere, ker sem že to omenil, se moram nekoliko oddaljiti od svojega predmeta.
Le močni narodi imajo bodočnost in s tega stališča so Slovenci na Hrvatskem srečnejši, občutili so manj kruti 1000 letni nemški „divide et impera". Ni izključeno, da jih bomo posnemali prej ali slej, v srečnejših političnih razmerah, tudi mi drugi. Obče znano je, da narodov ne delajo samo narečja, to je jezik, temveč v veliko večji meri še politične tendence, to je politika, državna meja (posebno t a!) in vera. Najmarkantnejši problem te vrste so zdaj Rusini v Galiciji, problem, ki je prišel do evropske slave. Rusini v Galiciji pišejo svoje domaČe aialorusko narečje kot književni jezik (vsaj okoli 75®/o njih. okoli 25% pa piše veliko-ruski književni jezik tudi v Galiciji, kljub vsemu pritisku vlade in Poljakov). Ta jezik imenujejo ostentativno „ukrajinski jezik", kar se zdi nedolžno samo onemu, ki ne ve, da leži Ukrajina daleč notri v Rusiji. Rusini, to je Malorusi v Rusiji, posebno v Ukrajini sami pa nočejo nič vedeti o ukrajinskem jeziku ter pišejo (okoli 99°/® od njih) ruski književni jezik. Tako sem čital nedavno v znameniti francoski reviji, ki pristavlja še, da ni toli odpor ruske vlade, pač pa dejstvo, da so Rusini v Galiciji unijati, oni v Rusiji pa pravoslavni, ki vidijo v tem rovanje proti pravoslavni veri, glavna ovira. Pa naj bo kakorkoli, vidimo zopet dejstvo, daje državna meja ustvarila nov jezik!! Nisem jezikoslovec, pa govorim več jezikov in čul sem govoriti mnogo narečij, tako n. pr. kot zdravnik v Egiptu, vse slovanske jezike. Da povem svoje mnenje, razlika med malo- in veli&o-ruščino se mi je zdela vedno veliko manjša kot med južno in severno nemščino (hoch- und plattdeutsch), ki imate obe eden in isti književni jezik, kot v naši bližini med furlanščino in italijanščino, ki imate zopet obe isti književni jezik. Da ostanem pri furlanščini in če se stvar resneje in globlje pregleda, mora vsakdo priznati, da je razlika med furlanščino in italijanščino večja kot med slovenščino in ruščino. Ruse v Egiptu sem dobro razumel, še preden sem se začel baviti s tem jezikom. Dobro znam italijanski, a lansko leto Furlanov blizu Vidma nisem razumel; čisto nerazumljiva mi je pa furlanščina, če jo vidim tiskano. Z a -nimivopaje, kako znajo Fur-lani in Lahi to globoko razliko elegantno posuti s peskom, mi Slovani pa težko laboriramo na dosti manjših. Tu se učimo ne samo Slovenci in Srbohrvati, temveč tudi drugi, Cehi in Slovaki, Rusini in Rusi! — Pa tudi Nemcem ne gre bolje! Na nem-ško-holandski meji, daleč na okrog se govori isto narečje (niederfriinkisch), vendar pišejo na eni strani holandski, na drugi pa nemški književni jezik. Tu tedaj učinkuje državna meja zopet kakor med Slovenci in Srbohrvati, Rusini in Rusi, Čehi in Slovaki. Še zanimivejši pa je sledeči fakt: Na jugu in severu Pire-nej (Baski izvzeti) se govori skoro eno in isto romansko narečje (1 a n g u e doc), vendar pa pišejo na jugu španščino, na severu pa francoščino! Ce se zopet ozremo na nasprotno tendenco, različno družiti, ne pa enako deliti, kaj naj še le rečemo o raznih arabskih narečjih, ki se dostikrat manje razumejo med seboj kot Kitajec z Nemcem, pa imajo vendar eden in isti književni jezik, od Bagdada do Maroka ?!
Napravil sem namenoma to ekskurzijo, prvič, ker pišem o koroških narečjih in drugič, ker sem vštel tudi 800.000 Slovencev na Hrvatskem. Kar se še tiče
tiče Slovencev in Srbohrvatov, je obžalo-j vati, da so vzeli slednji vsled nesrečnih razmer in tudi političnih tendenc ravno najjužnejša štokavska narečja kot književni jezik in ne pasu prehodnih narečij na kaj-kaysko-štokavski jezikovni meji.
Vračam se k predmetu, Kronika nam; pripoveduje, da so se leta 804. zbrali v rižanski dolini zastopniki italijanskih utr- j jenih mest severne Istre (Milje, Koper, Izola, Piran), da izvolijo poslance (missi), ki naj gredo na dvor cesarja Karola Velikega ter se tam pritožijo proti vojvodi Ivanu. „Vojvoda Ivan", se pritožujejo, „je pripeljal množino Slovencev (sciabi) s seboj, ki so vdrli v naše vinograde in posestva, jih opustošili ter nas izgnali". Znano je, da cesar Karol Veliki tem poslancem ni popolnoma ugodil, dobili so le zemljo v bližini mest nazaj v svojo posest, vsa druga zemlja pa je ostala vojvodi Ivanu, ki so mu jo obdelovali pripeljani Slovenci. To je tedaj stanje Slovencev proti Lahom, ki se čisto nič ni izpre-menilo tekom 1100 let, morda v novejšem času celo sboljšalo v prid Slovencem, ker ; so ti še to zemljo zadnja desetletja večinoma od Lahov pokupili. Tu je edini kraj, kjer se tekom 1100 let slovenska jezikovna meja ni premaknila v času, ko smo drugod iz-, gubili polovico slovenske zem-' lj e! Ta jezikovna meja, zdi se, kakor da bi bila jeklen jez, živa skala, namenjena za večnost.
Omenjeno zgodovinsko poročilo iz leta 804. posebno radi porabljajo laški tržaški zgodovinarji v svojih člankih v „Piccolu" in „Indipendentu", češ, da so Slovenci prišli šele leta 804. na Primorsko, da, drugi celo trdijo, da so prišli šele za časa turških napadov, okoli leta 1450! Pač ni treba pripomniti, da je to tendencijozno laži-znanstvo. Držati se je pa treba sledečih zgodovinskih dat. Okoli leta 557. so bili Obri (Avari) še na južnem Ruskem pri Črnem morju. Ker so prodrli Slovenci z Obri vred v alpske dežele, je ta čas logično tudi Slovence iskati za Karpati v južni Rusiji, ali pa vsaj pri Karpatih. Prvi precizni pojav Slovencev in vseh Slovanov sploh v zgodovini je leto 595. To leto stopijo izmed vseh Slovanov Slovenci prvi v zgodovino, vidimo jih v boju z bavarskim vojvodom Tasilom v Pusti dolini na Tirolskem. Tasilo jih ni mogel premagati, določili so, naj bo mestece Innichen v Pusti (pustriški) dolini meja. Kar se Slovencem takrat ni posrečilo, posrečilo se jim je 16 let pozneje. Leta 611. jih vidimo zopet v boju pri Liencu z bavarskim vojvodom Garibaldom. Slovenci so Nemce strahovito potolkli, jih pognali v beg, vdrli so na Nemško (Bavarsko), pustošili med Nemci ter odvajali ujete Nemce kot sužnje na Slovensko. Prišla je potem za nas toli važna in slavna doba kralja Samoslava (623—658), ki je celo Nemčijo in Italijo držal v strahu. V istem času so imeli Slovenci tudi srečne boje proti Longobardom na Benečanskem. V vsem tem času so bili torej Slovenci n a vsej slovenski zemlji edini in absolutni gospodarji. Čudno se nam torej zdi, da niso že v tem času zasedli tudi severne Istre. Na drugi strani pa moramo vendar verovati preciznim poznejšim podatkom iz leta 804.
Kaj naj sklepamo logično iz vsega tega ? Vsi Slovenci, izven onih v severni Istri, so se brezdvomno naselili že okoli leta 595, na Primorskem. Slovenci na Krasu in v Trstu so torej brezdvomno že od leta 594. na svoji zemlji. Prej omenjena zgodovinska fakta nas absolutno silijo k temu, na drugi strani pa ni nobenega zgodovinskega podatka, ki bi govoril nasproti.
(Zvršetek pride).
ZAGREBŠKA DELNIŠKA PIVOVARNA V ZAGREBU
.(izven kartela)«

SLOVEMCI1 SLOVRMI1
Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODRl
Dr. Dinko Tecilazić
zdravnik za otroške bolezni
je prevzel svoje delovanje
in ordinira od 2 do 4 popoldne.
Trst - ulica Stadion št. 6, I. n,
priporoča svoje izvrstne izdelke
marčno eksportno pivo
črno pivo uležano eksportno pivo
Posebno ugodnosti gg. gostilničarjem, izvrstna kakovost. Nizke cena
Gospodje gostilničarji! — Preden napravite pogodbo, obrnite se na
geperalpo zastopstvo iq zalogo v Trstu
BOGUMIL PONKA, ulica Valdirivo štev. 4.
Hranilnica in posojilu<ca Marezige
reg^strovana zadruga z neomejeno zarezo
vabi na
redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, 6 aprila, ob 3 ln pol popoldne v lastnih prostorih v Marezigah.
Ob priliki velikonočnih praznikov bo odlikovana slaščičarna in pekarna
VINCENC SKERK - TRST
bogato založena s pincami, zgnetenimi s strojem

T DNEVNI KED :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1912.
5.	Volitev načelništva.
6.	Volitev nadzorništva.
7.	Raznoterosti. NB. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostne
Število zborovalcev, bi se glasom § 33 zadružnih pravil sklical uro pozneje dragi občni zbor na istem mesta in s prvotnim dnevnim redom, ki bi sklepal ob vsakem številu prisotnih zadružnikov.
Marezige, dne 12. marca 1913,
Načelništvo.

in „presnitz" iz orehov in mandljev, po domače in s Čajevim maslom.
V veliki izberi slaščice. Kruh trikrat na dan svež. Specijaliteta zdravstveni kruh.
Izvršujejo se naročila. Postrežba na dom zastonj.
Gospodarsko društvo na Prošeku
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
,,	vabi svoje člane na
i 1. redni ini zbor
ki se bo vršil v torek, dne 25. t. m., ob 10 dopoldne v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1912.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Razni predlogi in nasveti.
Načelništvo.
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica dell'Istria št 4
s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča si. občinstvu Bvojo
trgovino vsakovrstnega koloni-jalnega blaga
na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM !
Rabite za strehe svojih MS!
(asbest-cementni Skriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri
glaynem zastopstvu in zalogi
0. Jamčil in drug
Trst, ulica Sanit& 25
Pozor na znamko „ETEVtNIT", utls-njeno na naše šipa. Samo tedaj pristen. 6e nosi vsaka plošča napis z Izbočenimi črkami.
edina žganjarna v Celju
STAJERSKO SLIVOVKO
troplnovec. brinje veo, vsa vrste likerjev ter
MEDICINALNA ŽGANJA U-KiSb A^km*!- T\IAVI1 PbKB
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko UlSinill ItOUCli «flSUl)
žganje, Žganje iz šipkovlh jagod priporoča	*
premieri splošna sodba, da take operete še ni bilo na našem odru.
Predstava velja za abonente A.
Začetek točno ob 815.
Vstopnice se dobe pri blagajni v Nar. domu. Prosimo občinstvo, da bi dcšlo točno, ker mora gca. Hrvojlčeva po 11. uri zopet odpotovati. _
DruStvene vesti,
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu vabi na redni občni zbor v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4 popoldne v prostorih .Ilirije" na stari polici]! nad »Jadranom«. Na dnevnem redu so navadne točke, med temi tudi volitev novega odbora.
Šentjakobska CM podružnica v Trstu naznanja, da se bo vršil občni zbor dne 6 aprila v društvenih prostorih. Pričakuje se poinoštevllna udeležba.
Tržaško vojaško veteransko društvo cesarja Fran Josip 1. bo imelo v sredo, dne 19. t. m. ob 2 popoldne svoj XXXIII redni občni zbor v prostorih gostilne ulica Gelsi 12.
Istega dne ob 8 zjutraj se daruje sv. maša zadušnica v župni cerkvi Sv. Antona novega za umrle ude v preteklem letu.
častni udje, redni udje in strelci so uljudno naprošeni, da se polaoštevilno udeleže te slavnosti in občnega zbora. Veterani se zbero ob 7 45 z|utra| pred cerkvijo. V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil ob 3 url pop. drug občni zbor brez ozira na število udov. Po občnem zboru koncert.
Hrvatsko društvo „Strossmajer" u Trstu, obdrzavalo Je doe 8. o. mj. svoji II. glavnu skupštinu, to je izabralo slijedeći odbor:
Predsjednik: prof. Matko Mandič, nar. zastupnik, podpredsjednik Josip Costaperaria, arhitekt, tajnik: Miroslav Sti&iič, prokurista „Croatie", blagajnik Stanko Seplč, činovnik „Croatie", poslovodja Josip hLnneberg, ravnatelj Hamburg, Amerika linije.
Odborniki: dr. Nikola Zvon. BJelovu člč, odvjet. kandidat, Božidar Dablč, potu-fuči činovnik Gteinitza, Milan Hoj* a, činovnik „Jadranske banke«, dr. Fran Brnčič, odvjetnik, zamjenici odbornika: Josip Do-mines, gostilničar, Vjekoslav Gjurin, brijačkl obrnik, Josip Gorenjec, knjižar, revizori: Gajo Bnnefačič, trgovac, Ivo Randlč, upravitelj „Croatie" dr. Dinko Tecilazič, liječnik.
Loterijske številke, Izžrebane dne 15. marca:
Dunaj	24 17 76 39 29
BRZOJAVNE VESTI.
Mednarodna situacija.
DUNAJ 16. (Izv.) „Politische Korrespon-denz" piše: Težkoče, ki so nastale v mirovnem vprašanju vsled ostrih balkanskih mirovnih propozicif, so večje nego se Je prvotno mislilo. Če bodo zavezniki vstrajali pri svojih zahtevah, je nevarnost, da mirovna akcija velevlasti propade. Mirovno situacijo zlasti obtežuje drinopoljsko vprašanje. Zelo negotovo Je, če bo londonska konferenca na svcji današnji seji določila modalitete nadaljnega postopanja. Mirovno vprašan|e sicer ne kaže ugodne slike, zato pa se počasi razvozljava mednarodni poli tični položaj, kar zlasti dokazuje demobilizacija v Avstriji In Rusiji.
Bonbardirnnje Drinopolja.
BELGRAD 15. (Izv.) Oblegovalna armada je pričela zopet z vso silo bombardirati Drinopolje. Bombardiranja se udeležujejo tudi vsi težki srdski pozicijski topovi. Danes ponoči Je pobegnilo deloma k Srbom, deloma k Bolgarom več sto Turkov, ki so izjavili, da so pobegnili radi lakote. — Med begunci se nahaja tudi 10 oficirjev.
PARIZ 15. (Izv.) Iz Carigrada se poroča, da je Šukri paša nevarno zbolel in odložil poveljstvo nad posadko. Kolera se v mestu vedno bolj širi.
Zmešnjava v Baru radi bombardiranja Medove.
CET1NJE 15. (Izv.) Včeraj dopoldne se )e raznesel v Baru glas, da je „Hamidie" bombardirala Drač. V začetku tega nihče ni hotel verjeti, ko pa je pozneje došla vest, da Je križarka odšla proti Medovi, se je polastila občinstva v Baru velikanska panika, ki se je še povečala, ko je bilo iz Medove v resnici slišati votlo grmenje topov. Vse hiše so se nenadoma izpraznile in prebivalci so z vsem svojim lmetlem pobegnili v hribe. Dragocenosti so pustili v italijanskem konzulatu, na hiši pa razobesili italijanske zastave. V mestu so ostali le župan, komisar in avstr. in ital. konzul. Ljudje so vsak trenotek pričakovali, da prične „Hamidie4' bombardirati tudi Bar, a ladja Je zginila na odprto morje.
Boj za Skader.
BELGRAD 15. (Kor.) Poročila listov, da fe prišlo med srbskimi in črnogorskimi poveljniki pred Skadrom do konflikta, se uradno dementirajo. Srbske čete bodo takoj, ko bo končano izkrcanje, prišle pod vrhovno poveljstvi kralja Mkol?. Ko se prično ope jacie pred trdnjavo, pr vz?me pohištvo nad stOSKimi čttumi ^enciai Feiar B.jović,
ki pa bo podrejen vrhovnemu poveljniku kralju Nikoli.
Važne interpelacije v bolgarskem sobranju.
SOFIJA 15. (Izv.) Na včerajšnji seji sobranja so bile na dnevnem redu jako važne politične interpelacije in sicer interpelacije radi bolgarsko-rumnnskega konflikta, o mirovnem vprašanju in o odnošajih Bolgarske s Srbijo in Grško.
Poslanec Spisarevski iz Dobrudže v svoji interpelaciji na|ostrejše graja nasilno oostopanje Rumunije in zahteva odločno od vlade natančnega odgovora, če je res že privolila v kake teritorijalne koncesije. Po-vdarja, da sicer ne ve, kaj namerava steriti vlada, vendar pa mora konstatirati, da bolgarski narod svojevoljno ne odstopi niti najmanjše pedl zemlje.
Socijalist Sakizov se peča v svoji interpelaciji z odnošeji Bolgarske napram Srbom in Grkom in opozarja vlado na protlbolgarsko odredbe Srbije v novoosvojene m ozemlju in na grške napade na Bolgarsko. Naglaša, da je neobhodno potrebno, da pride čimprej do miru s Turčijo in to predvsem radi postopanja Srbije in Grške.
Ministrski predsednik GeŠov Je v svo Jem odgovoru grajal neparlamentarne izraze interpelantov, posebno pa odločno protestiral proti pretiravanjem socijalista Saklzova Izjavil je, v meritornem oziru, da se s Turčijo ne vrše nikaka direktna mirovna pogajanja, pač pa so balkanski zavezniki sprejeli posredovanje velevlasti pod gotovimi pogoii, četudi posredovanje ni obvezno. Nato je podal natančno zgodovino bolgarsko-rumunskega konflikta in konsta tiral, da Je Bolgarska pripravljena podreti utrdbe pri Siiistriji in tudi privoliti o regulaciji meje s tem, da odstopi det ozemlfa ob obrežju. Podelttl hoče tudi Kucovlahom šolssko in cerkveno avtonomijo.
Kar se tiče odnošajev med zavezniki, je Gešov naglašal, da tako tekom vojnih ope racij kakor az časa mirovnih pogajanj in seda| pri sestavi skupnega odgovora na demaršo velevlasti ni prišlo niti do najmanjšega konflikta.
Zavezniki so si edini v tem, da se mora izvojevati vojna do konca, balkan ska zveza pa ostati trajna. Zato lahko brez skrbi upamo, da se lokalni spori, katere iz zivaio nekateri subalterni organi, urede. Dogodki pri Nigriti in Sabotsku so sicer obža lovanja vredni, a vse države so trdno odločene, na vsak način preprečiti eventualne nadaljne slične dogodke.
Veleposlanska reunija v Londonu.
LONDON 15. (Kor.) „Reuterjev nrad* poroča: Veleposlaniki so se danes dopoldne sestali v zunanjem ministrstvu, da se posvetujejo o odgovoru balkanskih zaveznikov na medijacijski predlog velevlasti.
Ogrska poslanska zbornica zaključena
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Predsednik grof Tlsza je otvorit današnjo sejo ob 10*15 Navzoči so bili samo pristaši vladne stranke. Najprej se je prečttalo naznanilo, da je magnatska zbornica sprejela vse zakone, katere {e sklenila raprezentantska zbornica, mtd drugimi tudi volilno reformo.
Nato je ministrski predsednik Lukacs prečital kraljevski reskript o zaključitvi druge sezije. Tretja sezija se prične 5. maja. Pri čitahu reskripta so poslanci vstali raz sedeže in klicali »Živel kralj".
Zbornica je predsednika pooblastila, da razpiše v posameznih okrajih potrebne volitve, nakar je bil protokol overovljen in seja zaključena. Poslaniki so priredili grofu Tiszi viharne ovacije.
Lukacs odide v Opatijo.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Ministrsk predsednik Lukacs odide prihodnje dni na krajši dopust v Opatijo.
Odpust vseh honvedskih rezervistov na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) Honvenski minister Hazay je izdal zopet nov ukaz, s katerim odreja, da se imajo odpustiti še tekom današnjega dne rezervisti vseh 32 honvedskih regimentov.
Francosko-turSki konflikt.
PARIZ 15. (Kor.) Na današnji seji ministrskega sveta, kateri je posredoval Poin-care, je zunanji minister Jonnart sporočil, da je francosko poslaništvo v Carigradu, odposlalo včera) v Dardanele oklopno kri-žarko »Leon Gambetta\ da izsili izročitev konfisciranega francoskega parnika „Henri Freisinet" in varuje čast francoske zastave
Uvedba triletne vojaške obveznosti na Francoskem.
PARIZ 15. (Kor.) Najvišji vojni svet enoglasno sklenil uvedbo triletne vojaške obveznosti. Vse nasprotne vesti so čisto navadne izmišljotine.
M ar. deic organizacija.
»Narodna delavska organizacija"
sklicuje za danes, v nedeljo, ob 10. pred-poldne JAVEN SHOD v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu »Jadrana«). Ob tej priliki vabimo vse tržaško slovensko delavstvo, da se v obilnem številu udeleži tega hoda, katerega dnevni red je:
„Poročilo o Stralku v,Trža-
Š£CUi i c h li i w j i Ui ZuVodu*.
1 I II ! 1 M 1 M i M i
M
S
L;
L ■ •»
ALOJZIJ TftUCflR-DOTOULJE
autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
M i i i
LL
I II I M

?
Najboljših semen vseli vrst,
poljedelskih, vrtnih in cvetličnih
i t
se dobi v zalogi
i m. gurman
Trst, uliea Ponterosso 3 in uliea JVIiehelangelo
iz lastnega pridelka v l^edipugli (Furlaniji). Specijaliteta : redilna pesa. ~ Velika izber vseh vrst evetlie, trav itd.
po najnižjih eenah.
CENIKI SE POŠILiJAJO FHANKO.


Čuvajte se peg!
Vaše obličje bo krasno, čisto in fino, kakor alabaster. — Pege, pike, izpuščaje rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vladlcca balsamin . Steklenica K 2*50. „Vladicca bals. creme" K 2'—. „Rationell balsamin milo" K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Neprijetne dlačice
z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo". Steklenica S 2*50. Specialiteta za dame „Salvorin voda" za odstranitev luskia in maščobe, je zelo pripravna za orni vanje in čiščenje las, ki jih sama skodra in jih dela lahke in lepe. Steklenica K 2*—.
Bujna rast las ln brk
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Poarine". Cena K 2-4.
Bajno popolnost, krasno oprsje
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco" 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij
tt.Mka, Praga-OMce 613-1.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
Izredna rasprodaja!!
Neverjetno oeno! 600 koaov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 nr tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, parigka novost, 1 par donble zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 nsnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen al-bnm z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch langwlrth, Krakov« A/4.
NB, Pri naročbi dveh navojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar.
\mm} [MI CEBM]
Jtolo Cosciancich
koncesloniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15
:: Je prevzel svoje delovanje. :: Šf Sprejema 9-!2Va in 2V2-7. Cene zmerne.
1=1 ■■= 111=1
illdl
RADOSLAV PETRIĆ
Trst, ulica Geppa št. 12, Telef. I025
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalmatinska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermout
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
ZA yELIKONOC !
V slaščičarni
O. Ferluga
Trst, ul. Barriera vecchia 31
se prodajajo prvovrstne pince in „presnitz'*, vse vrste slaščic in kontektur. Likerji in vino v steklenicah. Sprejema pecivo po naročbi.
POSTREŽBA NA DOM.
■
i
Tailor-Made-Atelier	I
! ,0LD ENGLAND'
I TRST, ulica sv. Nikolaja Stev. 34 I
"	se priporoča
za pomladno sezono
cenjenim damam.
Modeli, novomodno i blago, journali itd, t
a	so na ogled v ateljeju.
:: Kabaret	:: s
Ravnatelj K. Maurice. Trst, Ulica Stadion Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Izreden spored za marec od 15. do 31.:
Filly van de Barana. kabaretna pevka. Greti Hagen, recitatorica.
Olli Malmaseda	Sestri Lee
Paulette Ornee,	Willy Schuster,
mednarodni pleai.	komik.
Henrik Sacher, humorist. Gemma D' Orient, italijanska zvezda. Ester Ruth,
recitatorica.
- ttiS faji,
i&nsonetka.	plesni duet
Ada Roon,
dunajska subreta.
Začetek točno ob 9. — Konec ???
VSTOPNINA: » o-ostor 2 krrrv: P. orostor 1
krono.
® .85»
Shod „Narodne delavske organizacije" v Barkovljah se bo vršil danes, v nedeljo, ob 2 popoldne v „Narodnem domu" v Barkovljah. Dnevni red: „Kaj | e „Narodna delavska organizacija* in kakšen Je njen pomen?*
Podružnica „N. D. O.* v Sv. Križu sklcu|e za Jdanes, v nedeljo, ob 2 popoldne shod v gostilni pri Oabrovcu v Vižovljah.
Ženska skupina NDO priredi danes ob 4 popoldne važen sestanek v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva* v ulici Torre blanca št. 41. Na tem sestanku se bo poročalo o važnosti predavan].__
Vest« iz ižoriške.
Občni zbor ženske CM podružnice
v Sežani se bo vršil danes ob 3 popold. v prostorih Čitalnice. Vse prijateljice so vabljene.	Predsednica.
Predrzni fantiči so 16 do 17letni Jos. Kristančič, R. Koren, Fr. Soban in A. Kuljat, Id so v nedeljo popoludne v Gorici odprli v ulfcl Morelli tobakarno gospe Ane Kleln-schuster, pobrali polno cigaret, cigar in mark, lepo zaprli zopet in potem odšli. Neke ženske so sicer videle to, pa so mislile, da |e tobakarica poslala svojega sina v prodajalno in da so drugi njegovi prijatelji: Fantiči so ukradeno blago poskrili; ali roka oravice Jim Je bila kmalu na sledu, tako da je dobila tobakarica nazaj skoro vse ukradene reči. Vsi štirje fantiči so doma iz Gorice. lako mladi in se drznejo kaj takega storiti pri belem dnevu !
Slovensko gledališče v Gorici. — Danes, dne 16. t. m. uprizore velezabavno burko v štirih dejanjih „Reservistova svatba". Spisala Durn in Chivot. Poslovenil dr. F. Tekavčič. Ker je igra dolga in ker se bode moralo oder trikrat menjavati, se predstava začne točno ob 8. zvečer. Blagajna se odpre ob 7. — Predprodaja vstopnic v trgovini g. A. Gabrščeka v „Trgovskem domu".
Vesti iz lstref
S sodnije v Kopru. S Koprščine: Pod tem naslovom Je prinesla „Edinost" v svoji št. 62 z dne 3. marca t. I. članek, naperjen proti predstojniku c. kr. okrajne sodnije koprske; po mojem mnenju precej po krivici. Ni mi sicer namen, da bi branil g. svetnika Tujacha, ampak namen moj je, da pride resnica na dan. Dopisnik govori resnico, ko pravi, da je zemljiška knjiga v velikem neredu, ali na tem pa ne zadevlje krivda g. svetnika, ker on je nered našel in hoče zemljiško knjigo urediti. Zato je prizadetim strankam, pa tudi Javnim uradom, v dolžnost, da mu gredo na roko pri tem težavnem poslu. Nalagale so se sicer globe (temu se ne da oporekati), ali te globe se potem niso izvršile, ko so stranke ali ugodile zahtevi in potrebi, ali vsaj pokazale dobro voljo, da store to po možnosti.
Ureditev zemljiške knjige je po zakonu predpisana; razun tega tudi sili ministrstvo, da se enkrat uredi koprska zemljiška knjigs, ki Je v groznem neredu po veliki krivdi prejšnjih zemljemercev, pa tudi radi nepravilnega postopanja ob njeni ustanovitvi, okoli leta 1888. Prizadete stranke poznajo premalo važnost vpisov v zemljiške knjige glede vsakih sprememb lastnine nepremičnin. Da zamore pravilno postopati, mora sodnija poskrbeti potrebne listine od obeh kontra-hentov, in šele potem opraviti vknjižbo.
Kolikor se tiče uradnih dnevov, je popolnoma na mestu odredba, da so isti določeni gotove dni, da zamorejo stranke računati z natančnostjo, da opravijo svoj posel ob uradnem dnevu, še zlasti, ker Je tedaj sodnija na razpolago strank in navadno ne obdržuje razprav.
Kolikor se tiče očitanja, da g. svetnik grdo ravna s strankami, je resnica ta, da je z vsemi enako prijazen. Morda se je pripetil slučaj, da je stranka prej izzvala njega, in Je morda bolj Jezno odgovoril.
Kolikor se pa tiče preziranja domačih cenilcev in posluževanja laških koprskih, ki razmer na deželi ne poznajo ter tudi ne razumejo Jezika našega l|udstva, pritrjam g. dopisniku, v kolikor so naši cenilci sposobni na svojem poslu. Vendar Je pa tu treba po udariti, da ravno pri zunanjih občinah manjka cenilcev za posamezne stroke (ildarstvo, stavblnstvo, mizarstvo, mlinarstvo, kovaštvo itd.) In v takih slučajih se da težko drugače pomagati. Poskrbele naj bi n. pr. občine, da bi predlagale po nekoliko cenilcev za posamezne stroke, kar bi, mislim, potem tudi sodnija upoštevala. Kolikor |e meni znano, je ravno v Koprskem okraju več mladih gospodarjev, ki so dovršili kmetijske šole in ki se prav vspešno bavijo na domu s kmetijsko stroko, a le malo izmed teh je cenilcev. To bi se dalo odpraviti.
Kolikor se tiče še osebe g. svetnika samega, mi bodi dovoljeno omeniti, da je narodno popolnoma nepristranski, o čemer priča njegovo ura davanje, dalje pa še okolnost, da so se za njegovo imenovanje predstojnikom koprskega sodišča potegovali tudi aaši poslanci.
Glede zemljiške knjige pa bi bilo želeti, da bi tudi Istra dobila zakon, ki bi zabra
njeval ali vsaj omejeval tako razkosavanje zemljišč, kakor se godi to sedaj. To pa ne spada v kompetenco sodnije, ampak zakonodaje.
Toliko resnici na ljubo.
Zveza istrskih hrvat sko-slovenskih prostovoljnih gasilnih druStev. Pod tem
naslovom se je ustanovila pred nedavnim zveza prostovoljnih gasilnih društev, katere glavna naloga je, da v poedinih krajih ustanovlja, — kjer Še takih ni — prostovoljna gasilna društva. Na žalost Je ravno pri nas v Istri slučaj, da v vsej deželi, ki je pretežno slovensko - hrvatske narodnosti, ne obstoji nič več nego samo 5 gasilnih društev, In to v Voloski-Opatijl, Materiji, Cekanlh, Jelšanah in v 0.niš'ju, kl vrše po svojih močeh plemenito delo: pomoč svojemu bližnjemu v sili in potrebi.
Da se povzdigne Istra tudi v tem oziru na enako višino drugih dežela, so županstva kakor tudi poedine osebe v krajih Istre, kjer še ni gasilnega društva, naprcšena, da v tem oziru delajo za skorajšnjo ustanovitev takega društva. Vse potrebne informacije daje „Zveza istrskih hrvatsko-slovenskih prostovoljnih gasilnih društev v Voloski-Opatiji".
Za „Zvezo*: N. Peršič,	A. Vahtar,
predsednik.	tajnik.
Gospodarsko-konsumno in posojilno društvo v Boljuncu
yabi na
redni občni zbor
ki se vrši
j v nedeljo dne 30. marca t. L gb 4 popoldne
t društvenih prostorih.
DNEVNI RED : • 1. Poročilo odbora.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računov za L 1912.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
□□□□□nnnnpnnnnnnDnDnuiJOLHJODDonpn □
MALI OGLASI
MALI OGLASI M računajo po 4 via. ....,...* *>*«*do. Mistfo ti (kast bctcda ankiat
*	Nijnijr.jli prtrtofMna 40
......... Plat« M UkSj tn»er»:n«tma oddctkn.
mnnnnnnnnnmnrvnnnnnnnnnnnn
Čevljar ni ca £na prodaj Mradi odh da iE
delek ,,Edinosti".
rsta Naslov pove in->eratni od-
MO
Izvežban korespondent,
Išče
zmožen slovenskega.
( nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tudi
I zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval svojo službo. Prijazni dopisi inseratnemi oddelku „EdinoBti- pod „Kcre^pondent".	380
hlapec za voinika v Skednju št 1034).
543
D1R0VL
Naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj. odjemalcem in cenj. občinstvu, da sem namestil v svoji j pekarni, nahajajoči se v Trstu, ulica Giuseppe Parini št. 12
električni stroj za izdelovanje kruha in sladčic
Mnčl/Qt 1D ref°šk, slad t k inaršalo prve vrste nlUoKul ae toči po najnižji ceni. Budet Ivan Suban, S. Sebastiano št. 6.	562
Gnjat
— G. Štefan Gerk daruje škedenlski podružnici CMD 10 K v počeščenje spomina rajnega sinu in v zahvalo mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. — G.: Fran Rupnik daruje 3 K, Ivan Godina Ban 3 K, Strmeckl in Ivan Blaznlk darujeta otroškemu vrtcu 6 vreč koka, g. Anton Merlak-Berga-moto pa 10 kg fižola za Solarsko kuhinjo. — Podružnici CMD v Skednju za obrambeni sklad so darovali: Joslpina Godina Ban 2 K, Josiplna vdova Godina 1 K. Marica Godina 1 K- Josip Tul 1 K, Štefan Gerk 1 K, Fran Šuman 1 K, Silvester Godina 1 K, Josip Flego Mezo 1 K, Ivan Fiego Mezo 50 st., Cezar Kariž 1 K, Fran; Sancio Kotalj 2 Kf Ivan Godiaa Kudrič 60 st., Mihael Šuman 1 K, Just Fonda 1 K, Anton Lazar 1 K, Lovro Fonda 1 K, Ve-kosfav Godina Ban 1 K, Tomic 1 K, Ivan Godina Ban 2 K. — G. Anton Sancin Drejač je daroval 5 kg fižola in 5 kg graha otroškemu vrtcu za kuhinjsko potrebo. Istemu vrtcu je darovala g. Širca 4 kg fižola. — Vesela družba je nabrala v gostilni Rošo za šked. podružnico 4 K. — Naj bi vsi ti vrli rodoljubi dobili mnogo posnemovalcev!
Tedenska ali me-
ki je edino sredstvo čistoče in zdravstva. Prodajajo se za velikonoc
pince in „presnitz" prve vrste in vse vrste slaščic.
Vino in likerji v steklenicah. Sprejemajo se naročila za pecivo. Postrežba na dom. Priporoča se
Josip Pahor.
Brzi motorni čoln

MIRA
44
Zelenjad za juhe. Tje do početka meseca maja je zelenjadi za juhe vedno manj in postaja ta vedno dražja. V tem slučaju pa gre gospodinji najbolje na roko Maggljeva zabela. Nekaj kapljic te zabele zboljša in osveži okus slabih juh in medlih mak. Cene male stekleničlce Je vsakomur mogoče nabaviti za poskus. Paziti pa morate točno na ime »Maggi* in varstveno znamko azvezdo s križcem".
prične danes (nedelja) z vožnjo iz Trsta (pomol sv. Karla) v Grijan in nazaj. Odhod iz Trsta ob 10 in pol zjutraj. 2 in pol in 4 pop., iz Grijana ob 1, 3 in 6 in pol popoldne. Vožnja samo ija ali nazaj kron =•60, tja in nazaj K 1*— za osebo.
Nova trgovina
V restavraciji .Aurora* koncertiraod 1. t. m. dalje z dobrim uspehom damski salonski orkester, ki Ima na programih vsak večer tudi slovanske komade. Med odmori pa nastopa komik, imitator in ventro-iokvist.
—--—------—
Kdor je izpostavljen mrazu, trpi večkrat na revmatizmu, putiki in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče sredstvo za odrgnjenje, ki se je zelo hitro priljubilo, je Contrheuman iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej oglas.
Velika zaloga dvokoles
In iivalaih atrojav, gramofonov, orfcestrooov pri JJ^jCl - U,
Gorloa, Stolna ulloa it, a ln A. ■ahanlčna delavnioa. — Prodaja na obroka. Ceniki franko. Vellkm zaloga vsakovrstnih atrojav rabljenih po oanl.
Avstrijsta dražba tavarea orožja i Steyrn.
Najbolje se vozi, kdor ima
■tMfemVhiin
pp ^nTErrivu^
najboljše kolo t monarhiji!
Izborna, trpeča, lahno tekoča, ele-| gantna, prvovrstna kolesa.
kolo KOSSEOS
dobro, po ceni ljudsko kolo.
Ilustrirani cenik 1913 zastonj in poštnine prosto pri zastopnikih :
TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G.Verdi 42
TRST ulica Campanile št. 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Prispele so zadnje novosti
oblek za gospe in deklice in bluz po cenah, kakor jih Se ni bilo v Trstu.
Ob priliki velikonočnih praznikov
prej nego kaj kupite, obiščite
povo trgovino
TRST ulica Campanile st. 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
praška in graška po najniž|i ceni. Buflet Ivan Suban, S. Sebastiano št. 6. 563
I nifcl/i noc ^el, p svetlimi rjavimi lisami, z LUVolil pOO, znamko št 794, se je »zgubil v Merčab pri Sežani. Oddati ga je proti nagradi lovskemu čuvaju v Merčah.	549
Obleke za moške, dečke.
sečna plačila. Najnižje cene. Levi, al. Antonio Cac-cia 6, prvo.	551
rionOC pe 0<lpre osmica v Lonjerju pri Andreju UdllCb Čoku p. d. „Pušarju".	565
CnrDimD CO učenec v manufakturno trgo-
0	prejme oC vino Križmančič & Breščak, Trst, ulica Nuova 5t 37. Vstop takoj !	566
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tomažiča v ul ci Moliu a veti to Stv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voiitetj.	523
UlCiro z zemljiščem v Kocolu se proda po niOlUCt nizki ceni. Foja-nila ul. Chiozza 81. 475
Gostilna na prodaj. 3£r ^„.r
aumnega društva v Dolini pri Trstu s koncesijo, sploh z vso gostilniško opravo. Nahaja se v jako lepi legi, s krasnim vrtom, zraven glavne ceste, kra-Ben razgled. Precej obilen promet, cena primerna. Natančni pogoji in cenitev se dobiva pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Dolini štv 61. 554
Mlekarska zveza v Trstu via
f*Onn9 R priporoča svojo priznano izborno, pa« U G P p u O gtorizirano, umetno hlajeno polno-maBtno mleko ter ima vedno v zalogi fino pristno Čajno ma-do in Birovo maslo za kuho, ter planina Ki ' med, odprt, na vago in v steklenicah. Zajamčeno pristno blago po izredno nizki ceni.	573
Ppnfis ca hiša z dvema stanovanjima, pritlič-
1	rUUd OO jem in prvim nadstropjem v bližini trga pri Sv. Jakobu za K 7000-— zaradi odpotova-nja. Pojoanila pri vratarja ul. Barriera 4.	575
Pv*nrlQ C P	z stanovanji, čisto obreato-
riUlicl od vanje 12 odsto, pri Sv. Jakobu, zrn K 22.000. Pojasnila pri vratarju ul. Barriera 4. 576
MnHiQt<nia u,ica ^uovfl 45, prvo, ima v za-mUUlOl-IlJd, logi sijajne pariške modele, slamnate fonre, obnavlja. Cene najzmernejše.	574
Prodajo se vrata' okna> ^°PDJice» _?n™i-
St. 8.
niki, ograje itd, ulica Piccardi
584
Prflffam	p° uB°dni ceni popolno opravo
I rUUclIll za trgovino jestrin, rabljeno, v dobrem Btanu, primerno za deželo oziroma tržaško okolico Ivan Tomažič, ulica Molino a vento 5 580
%/alSl#o nno Specijalna moka za pince se Vol IIV Cl IIUO* prodaja v ulici del Salica 7 569
qq čedna postelja z mrežo. Naslov pove Sv inseratni oddeles Edinosti.	100
Kupi
\iSIq lepo urejena z velikim vrtom pred in za V I Id * hišo, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje E. Bratu 3cha, Slov. Bistrica, Štajersko.	570
Vnnui hici Sv Ivanu P" cerkvi ulica IIUVI IIIOI delle Docce se oddajo stanovanja in skladišča. Pojasnila tam.	572
■ v v
Isce
ah čevljarski pomočnik za vsako delo, ul. O D Boccaccio št. 4.	579
Rorlsnulio ce8ta na Prosek, 1500 sežnjev zem-DarliUtfljC, ijjgča, stalen dohodek, majhna vila, gostilna, dekret V gotovini K 10.000, ostalo ee vknjiži- Ponudbe: Ettore Ferlatti, ulica S. Giovanni
Ec. 9, n.	53*
Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
I
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propovedni-kih, učiteljih Itd. — Dobivajo se v škatljkah v Prendlnljevl lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio Št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - Škatljica stane 60 statlnk.
:s ZOBOZDRAVNIK :i
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1» 3—6.
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2*30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J. J. Suton, trst,
ulica Giorglo Oasarl it. 10,
TOST,
IVfMDiJli
_____E^BEJnSftiKfiS
TJLLUTE ta DEVIZE.
FRITDUJia	-
» rmui n iLi« LiaOB t
Jitvn »Kf.inta^ra. >. DEPOfiUS, — PROMESK. »mJAfti jamuhska.
MENJALNICA.
vi* času m mpaism »t. s (lastm
ViOOI NA ««Ul2lCI
OD DNEVA VtOOB 4% DNEVA VZBIOA
9Ajtm	MŠMKA n tvojio*.
NA TEKOČI IN ŽIR©-RAČUN PO POGOVORU, fiCVABHA ZVEZA Z AJCCRIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 2Vi—51*.
ZAV4JK>VA1TXB FAPZUST FSOTJ CtTMBTl OMU . —otcz rm BKKsrt^Os«. 0XAtlB^I KBSOm. REMBODK3-KKEDI371. £mn»m prni oennrsSTo* pačim. BORZNA »JUIOCHJL • IHKASO.
Filljolke v Opati!? in L ta bi? a H
Točne ure prodaj«
Emilio Muller
oajn^lsdaejU Ia najita-rejia prodajalni ca v v Trsta, rla S. Aatoalo
(vogal ulic« S. Nlcolfc).
VELIKA IZBERA
▼erlile, sla tik, ■*•»*-al h, kakor tati stem-■klh ar vsaka vrsta.
Uttaasvijao« lato ISM.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdrava ka
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, 1L nadstr
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. Vsa dela -brez bolečin. Zra* nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol.
F. Pregei
Trst, via Giuseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mirodilisico.
prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne
Ivan Kosmerlj
Ivanov Rojan, uL Montorsino št. 7,
priporoča o. občinstva svojo
trgovino jestvinin kolonijalnega blaga.
J
■vaSi
Gostilna Max
Trst, via Petronio 3 (pri nov, trgn). ToM ae Istrsko In domačo B-no ln belo vino, kraški teran ▼lpavaLo vino ta Dreherjevo plfo. Točijo se tudi vsakovritnl likeri ln žganje ter1 ava.
kuhinja vedm pripravljena s gc ritimi la i-.	mrzlimi Jadlll.
KaNRZlO P0T0CNIG
Trst, ulica Riborgo 28# vogal ul. Beccherie.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
zalagate!J ladiuge o. kr. driav. uradnikov
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisl 7.
Prodaja moke I. vrste, stadčice in prepečenci» , (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom • ' bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, ! buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska (istrska vina z razprodajanjem pive v ste-i kienicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnln
električnim strojem. Drž. uradnikom 5°«popust.
VELIKn ZRLO G/1 oblek za moSke In de?ke. Specijaliteta: paletoji, Žrnl in modri, raglani, kavne In pepelnate barve, kakor tudi moderni
VELIKA IZBERA BLRGfl ZR MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri. —
— Cene, da se nI bati nlkakc konkurence.
^j-T—,nr==
RESTAVRACIJA
AURORA
Jrst, nI Cardacci št 13.
Originalni dunajski damski orkester
PORTUGRL
obstoječ iz 5 dam in 2 gospodov. Vodi gdč. MICI PORTUGAL. Nastop jako komičnega trebušnega govornika J08lpa Slxtla z njegovima dvema mehaničnima figurama, tirolskim in dunajskim „Šanijem". Vsak večer
velik koncert
od 7 do 12 zvečer z velikim izbranim glasbenim in pevskim sporedom. — Ob nedeljah in praznikih MATINE od 10 dop. do 1 pop. in od 4 do 12 ponoči.
VSTOP PROST. Za obilno u ieležbo se priporoča JOSIP DOMINES, restavrater.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavatas
Taogyet najtzvrstnejt« notarje beaoi*, pila, apojal pila la Mitrji M iafts,
aistem „Diesel" stejeSe in leže£e ustrojbe.
Lekonoblia na btnzlB la para. Prevzemajo delo induatnjalaik tovsraa kakor : Milil za BOkO, Stroji za preizvajenje Olja, tovoroo loda, stroji sa kaOMOOlOVO, »troji in tovarae sa COlBOOt, stroji ia aameščenja sa MlzartkO Obrt, ceatralaa komatov, stroji so drobljenje različnega blaga, kemidne tovarao itd.
NameŠSenje ca električno razvotljavo i» preaos moli. Elsktrifao votffola za osebe (Ufl) sistem Pedretti, kakor tudi vsdifala sa blago. Stroji so kovaika ta drage obrti. Medene tri Dt m lil j«. Sesalke ia cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih patrebl&a. Vsakovrstao COTU Oredje la stroji sa poljedelstvo ia preše za vino. Olje, samski, pipo itd. „Andoro" najbolji in najoenejii pokrov kil.
___Frerafiaaft la oMok mernikov sostoaj. — — —
Ivan Krže
Trst - Plazza 8. Glovannl 5t. L
I^^cna kuhinjskih in kletarmkih Mk^ aAlOg^rt Kćm od l»sa in pletesla, Ikafov, breat, Cabro* in kad, godčekoT, lopat, relet, tU la m-komtma koSev, jerbaa«7 in metel .ter nanofO draflii
v to stroka spada-	^
ioćih pradmetoT.-* - ipOrOU* gortnoj knhinjsks poaodo vsake Trste bodi od peroaiaaa,
mije esiaila, kositerja ali cinks, nadalje pasamaateije, kletka itd. — Za gostilničarje pipe, kr oglje, napise ln stekleno posodo sa vino.
T V R D K A
Tržaška posojilnica ii hranitmca
Flftua 4ella Caserma It. 8. — Telefam 952.
Im m nzHim lekleni rannstn« etiki
U je vene preti vloma fo potea, t Mri m BHBUCBIOK, U se odd*jeje ■toaaku t najem in Sen
za oala lato kron *Of *• 6otrt loto kron IS za pol loto „ S09 xo on moaoo „ •
Skrsabiee se M em Tinka, U em lireke, 4® ea gMoko. Bkra.fcta se Mere iragl odpreti	straake, U mme eeekae skraaljo eteje strani, kejlk al
Vrebs prijaTitL
KT OMmjm hranilna puiics TE®
katere piiperoSa posekao itsriiem, ds as ta anjno^ajH ta s^p*ia«a| | as Tajajo Mediti sfojodeeo. Natfsljsa pejaaslla tfs]e zsved efe srsdslk srsb.
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST {e preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično dela v nico vred Iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
3HF" Izredna prilika!
Ker Mi konca zimska sezona
prodajo se
z velikim popustom
: Moške obleke:
dolge in kratke suknje
v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek
Alla Citta di Triesie
ul. Glosue Carducci št. 40
(bivSa ul. Torrente)
Ivan Žnidarčič
Trst, ulloa Belvedere 17, Trfct
Trgovina jestvin in kolonijalij.
Zaloga testenin iz Bistrice In Neaplja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA rseh potrebščin za živino kake r . otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd' po pošti. Cene ugodne in točna postrežba.
Vplačana delniška glavnica
K 80,000 000-—
Živnostenska banka, podružnica v irstu
Rezervni in varaostni zakladi
K 23,000.000 —
IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE
		
Spre od ^	jem a O 2	vloge na vložne knjižice la Jih obrestuje JER 3 O sorazmerno do-A Hn ■Mi jm govorjenim Izpla-O ao dBm O čilnim pogojem.
Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - - — po dogovoru najugodneje. - - - -