Št. 75. Trst, v nedeljo 16. marca 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN twtl eb ntdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakaraah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojai, Sežani, Nabrežimi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-<5fini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolose. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtaie«, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n&daijaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4» stot. beseda, aaj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In t.iljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edinost* je moč 1* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; aa na- ročbe broz doposlaae naročaiao, so uprava ne .žira. Maroonlna aa aadtljsk« lzdanj* „X2>XVOSTX" iUa«: sa Uto Krta 5 20, aa pel le«a Krom 3 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredatitv. lista. Nelranko-vana pisma aa ae »prejemajo in rokoplol »o no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacij »jt pošiljati aa upiav« lista. UREDNIŠTVO: ulica Giortio Gatetti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik htefAK GODINA. Lastnik konsorcij lista „EdSnost". - Natisaila Tiskaraa .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllničnl račun štev. 841-652. TELEFON St. 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje tržaške okolice za pribotfnle občinske uolltue za danes, dne 16. marca 1913 ob 10 dopoldne v „Narodnem domu" v Trstu. DNEVNI RED: Posvetovanje o predpriprava za bližajoče se občinske uolltue* Opomba. Kdor želi vabilo, naj se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj. K obilni udeležbi vabi ODBOR Prž. poslan« dr, Tresić - Pavičić in vprašanje. O. dr. Tresić odgovarja v zadrskem „Narodnem listu** precej razdraženo Kastav-cera in nam, radi kritike njegovega glasovanja v proračunskem odseku zbornice poslancev za italijansko fakulteto. To svoje glasovanje opravičuje najprej se stališča pravico-IJubja, pottm pa tudi z naglašanjero, da bi, ako bi bil drugače glasoval, škodoval tudi našemu vseučiliščnemu vprašanju. Argumentira namreč tako-Ie: Na tržaško fakulteto bi se vpisalo mnogo naših dijakov, kar bi dokazovalo potrebo našega vseučilišča in bi to na eni strani povspešiio rešitev hrvatskega in slovenskega vseučiliščnega vprašanja, na drugi strani bi pa ohranjalo živo slovansko zavest v Trstu. Ta argumentacija dela vso čast pravi-coljubju in idealizmu g. poslanca Treslča, ali ne kaže nam praktičnega politika, ki računa s sovražniki, kakeršni — so 1 Ali g. dr. Tresić res nič ne pozna naših Italijanov, da si domišlja, da kaj doseže pri njih s pravicoljubjem ?! Mi bi j{h mogli zasuti z zlati, oni ne bi nam vendar privoščili niti počenega ficka. Ne le, da nam sami nočejo dati Biti elementarnih šol, ampak so protestirali celo proti tisti b:rni državni podpori za naše ljudske šole v Trstu, ki bi jih morala povzdrževati — občina. In proti takim ljudem saj bi se mi cedili od pravičnosti?! Strogo izvajanje idealne pravičnosti je na mestu le tam, kjer se more pričakovati v povračilo — pravičnosti! Čim Je tako pričakovanje izključeno, treba že imponirati z odločnostjo in neizprosnostjo 1 Tudi nadaljna argumentacija ne velja, ker sloni na krivi prerrrsi, da traktirajo Italijani svoje vseučiliško vprašanje kakor zgolj kulturno vprašanje. To je fundamentalna PODLISTEK. AKTA [Zgodovinski roman iz Ncronovih časov. Spisal Aleksander Dunai. — Prevel F. P. Slednjič se je vrnil Neron v Rim, Njegova blaznost in razuzdanost sta dosegli vrhunec. Prireja! je igre, pri katerih so se borili senatorji mesto sužnjev, tekmovalno petje, pri čemer so bili vsi oni obsojeni na smrt, ki niso ploskali; da bi videl, kako |e svojčas gorelo mesto Troja, oblegano od grške vojske, je dal zsžgati Rim. Z griča je opazoval požar in opeval grozoviti prizor z liro v roki! Slednjič je tudi Popeja izprevidela, da je treba krotiti cesarskega rszuzdanca, ki ga je prej sama podpihovala, kajti njegove nezaslišane in ostudne zabave so jele škodovati Bjenemu vplivu. Pod pretvezo nosečnosti eekega dne ni hotela v gledališče, kjer je imel peti Neron. Njeno obotavljanje je užalilo v njem umetnika; izpregovoril je k njej kot cesar, toda Popeja, razvajena ljubimka, se Je še vedno obotavljala ; nato je Nerooa minila potrpežljivost in brcnil je Popejo s tako silo, da se |e mrtva zgrudila. Komedijant Neron Je stopil na oder in je v dolgem govtru hvalil njeno lepoto, ker zmota, dragi g. dr. Tresić! Za Italijane je to tudi in celo v prvi vrsti politično vprašanje! Njim gre za pomnoženje politične moči, ki na| bi se — zapomnite si to 1 — obračala proti nam! In mi naj bi le v imenu pravičnosti sami potiskali to orožje sovražniku v roke, da nas bi mogel Še bolj gajaviti, nego nas že seda j ? ! S tega stališča bi moral g. dr. Tresić presojati to vprašanje 1 G. dr. Tresić opravičuje svole glasovanje tudi s tem, da ni hotel pobirati kostanja iz Žerjavice za — vlado! Mi pa sodimo nasprotno: da bi namreč še najprel uklonili Italijane, če bi Jih — podpirajoč odporno silo proti italijanski fakulteti — doveli do spoznanja, da brez nas ne morejo nič opraviti! Naj je torej Tresićevo stališče še tako fundirano na principih, taktično je popolnoma zgrešeno. Politični boji imajo pač vsikdar svojo principijelno in svojo taktično stran! Tudi v svoji sedanji obrambi se dr. Tresić ne meni za nastopni naš glavni argument. Tržaški Slovenci in istrski Hrvati in Slovenci so na stališču, da ob tem vprašanju gre njim prva bese d a 1 Odkrito bodi povedano, da je nam marsikaka zahteva Nemcev na Češkem nekako simpatična, ker se nam zdi v skladu s principom narodne avtonomije, ki je naša programaMčna točka. Ali, vprašamo, kaj bi rekli Čehi, če bi mi glasovali za zahteve Nemcev ?! Tudi v borbi med Poljaki in Malorusi so naše simpatije celo na strani teh posiednjih. Vendar ostajajo naši poslanci v rezervi in prepuščajo tem in onim, da tpo svoji volji urejajo svoje postopanje. Čim so se torej tržaški Slovenci in istrski Hrvati in Slovenci izrekli proti italijanski takulteti v Trstu, je vsem slovanskim poslancem, posebno pa jugoslovanskim, v dolžnost, da respektirajo to tržaško-istrsko stališče! Ko že dr. Tresić tako glasno pošilja v boj argument pravičnosti, mu moramo vnovič staviti Že večkrat stavljeno vprašanje: Zakaj se splitska občina, oziroma dalmatinski deželni zbor tako trdovratno brani italijanske ljudske Šole v Splitu in to vziic faktu, da je upravno sodišče že razsodilo v prilog tej Šoli?! In pri tem opozarjamo g. dr. Tresića Še posebno, da Je v boju proti slovenskemu šolstvu v Trstu Italijanom glavni argument ravno slučaj splitske šole. Ne pravimo, da nam Italijani le radi tega odrekajo šole; resnica pa je, da imajo v tem vsaj krasen ia imeniten izgovor. Ne trdimo, da bi Italijani, če bi dobili šolo v Splitu, dali pravico tudi nam; gotovo pa je, da bi jim bil izbit najhuji argument! Dajte, torej g. dr. Tresić I Če ste že tako vneti za pravico Italijanov v Trstu, privoščite jim )o tudi v Splitu, kjer storite to veliko Iaglje iz dveh razlogov. V prvo je Dalmacija tako v rokah Hrvatov in Srbov, da je ni za njih nobene nacijonalne nevarnosti od italijanske strani; v drugo nismo mi v Trstu glede italijanske fakultete vezani nanikako j u d i k a t u r o! Zadovoljeno bi bilo vaši vnemi za pravice Italijanov in vrhu tega bi izvršili — kakor gori cbrazloženo — lep Čin bratske vzajemnosti — napram nam! Še zadnji argument. Dr. Tresić se sklicuje na to, da Je glasoval tudi za predlog Slovencev za ustanovitev paralelne slovanske katedre! Hvala sicer gospodu doktorju na tem dokazu bratstva, obenem pa odkritosrčen odgovor iz stare skušnje: kaj nam koristijo predlogi ali resolucije, ki se ne sprejemajo, ali, ki — četudi sprejete — le množe akte v arhivu, dočim gre glede italijanske fakultete za sklep, ki naj naloži izvršitev l! Ali se smemo sedaj nadejati, da bo g. dr. Tresić vendar enkrat umel, da je bilo njegovo glasovanje velika taktična pogreška, ki so jo v prvi vrsti interesiram občutili kakor — afront od bratske strani ?! Vsej javnosti bodi pa naglašeno še enkrat, da mi ne nasprotujemo nobeni kulturni potrebi Italijanov, da tudi nismo principijelni nasprotniki italijanskega vseučilišča in da nasprotujemo le Trstu kakor sedežu, dokler ne dobimo v primernih protikonce-sijah proti težja zoper vsak poskus izrabljanja te na sebi kulturne institucije za politično borbo proti nam ! Zveza Jugoslovanskih Železničarjev. V nedeljo, dne 9. t. ra. popoldne se je vi šil III. redni občni zbor „Zveze Jugoslovanskih Železničaijev". Udeležba je bila velika. Navzočih delegatov je bilo 66, ki so zastopali 1563 članov. Zborovanje je otvoril predsednik g. IvanSkerjanc, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče in prosil, da bi tudi na občnem zboru sledili tako pazno razpravam, kakor so sledili dopoldne na zborovanju delegatov. Nato je prečital pismo državnega poslanca g. dr. Ravniharja iz Ljubljane, ki obžaluje, da je zadržan, ia je radi tega pozdravil občni zbor pismenim potom ter obenem naprosil Zvezo, da se v konkretnih slučajih zapostavljanja slovenskih železničarjev obrača naravnost na poslance, ki bodo vedno pripravljeni za potrebne intervencije in zastopitva. (Burno odobravanje). Občni zbor je nadalje pozdravilo „Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov", ki je ob istem času imelo svoj občni zbor in uredništvo „Českoslovanskych Železničnich Lisi u" v Pragi. Predsednik se je v svojem poročilu spominjal težke poti, ki jo mora hoditi „Zveza", ako hoče doseči stanovskih in narodnih uspehov za svoje članstvo ia za splošno jugoslovansko železničarstvo. Vkljub silnim težavam in mnogoštevilnim nasprotnikom se nahaja „Zveza" v vsestranskem razvoju in hoče tudi v resnici napredovati. Obžalovanja vredno je pa, da se veliko število slovenskih železničarjev, zlasti podurad-nikov kakor prožnih in postajnih mojstrov, strojevodij, nadsprevodnlkov ia drugih tako pri državni, kaker pri Južni železnici, še vedno nahaja v drugih nasprotnih društvih. Zlasti pri južni železnici je mnogo takih, ki si domišljujejo, da jih naša domača, narodna „Zveza" ne more zadosti braniti, in edino le radi tega krivega prepričanja iščejo zavetja pri raznih nemških društvih. Posebno pa se zamerja „Zvezi*, ako graja postopanje posameznikov, ki v posameznih slučajih naravnost brutalno postopajo s svojimi pod- že ni mogel proslavljati njenih čednosti. Nato ]e odredil potrebno za pogrebne slav-nosti; ni hotel, da bi truplo sežgali, temveč dal Je je balzamirati po načinu orijentalskih kraljev. Naravoslovec Piinij zagotovlja, da ne pridelujejo v Arabiji vse leto toliko kadila in mire, kolikor jo Je porabil cesar za naravnost božanski pogreb one, katere konji so bili okovani z zlatom in ki se Je vsak dan kopala v osličjem mleku, da si Je ohranila svojo kot sneg belo polt. Solze slabih kraljev padajo na ljudstva v podobi krvavega dežja. Neron Je obdolžil kristjane svojih lastnih zločinov, obdolžil Jih je med drugim, da so oni zažgali Rim. Izbruhnilo Je novo preganjanje, strašnejše od vseh prejšaih. Verska gorečnost kristjanov je rastla obenem z nevarnostjo. Število vdov in sirot se je množilo z vsakim dnem; vsako noč so morali skrivati nova telesa vernikov pred zverinami in ptiči. Slednjič Je Neron opazil, da mu kradejo trupla; dal le obkoliti Eskvilin s stražo, ii ko so se neke loči približali pod Pavlovim vodstvom kristjani, da bi po svoji navadi izvršili običajno delo usmiljenja, je naenkrat planila med nje Četa skritih vojakov in jih je vjela vse skupaj; pobegnil je edinole Siia. Bežal je v katakombe in je dospel tja, ko so se ravno zbirali verniki k molitvi. Naznanil jim je usedepoino novico, nakar so vsi padli na kolena in molili k Gospodu. Samo Akta je ostala pokonci, kajti beg kristjanov ni bil še popolnoma njen. Nekateri so jo obdolžili, da je brezbožaa in ne-hvaležna, toda Akta {e razprostrla svole roke proti množici in ]e zahtevala miru ; ko j je bilo vse tiho, je dejala: »Jutri hočem v Rim, da poskusim rešiti Pavla." — „In jaz," je dejal Sila, „se vrnem tja že danes, da vsaj umrem ž njim, če se tebi; ne posreči." XIV. Naslednjega Jutra je Akta zapustila, kakor je obljunila, katakombe in se je napotila v Rim. Šla je sama, oblečena v dolgo j haljo, ki ]e pokrivala vso njeno postavo od j nog do glave, a obraz ji je zakrival gost pa|čolan. Za pas si je vtaknila kratko, ostro bodalo, ker se Je bala napadov kakega pijanega viteza ali surovega vojaka^ In če bi se njena namera ponesrečila, če bi< ne mogla izprositi milosti za apostola Pavla, j tedaj se je odločila, da ga obišče v ječi in ; da mu izroči orožje, s katerim naj bi si; vzel življenje, nego da bi umri v mukah.' Šs vedno prevzeta od svojih poganskih na-: zorov, ni vede!?, da nova vera prepoveduje samomor in da izveličuje mučence. NI ji bilo znano, da kristjanom mučenička smrt ni pomenjala sramote, temveč izveličanje. Ko se je približala Rimu, so se ji Jela tresti, ,koIeaa; srce ji je bilo tako močno, c!a se Je j morala nasloniti cb neko dre o, sicer bi se rejenci, ki so naši člani in katerim na tak vsega obsojanja vredni način prikrajšujejo pravice slovenskih železničarjev. Dotičaim bodi povedano s tega najkompetentnejšega mesta, da „Zveza" tud! v bodoče ne bo dovoljevala, da bi se kratile pravice njenim članom, pa naj bi prihajalo to krateoje od kogar koli in naj si je to v stanovskem ali narodnem oziru. Nadalje je poročal predsednik, da je osrednji odbor izvršil naloge, ki mu jih je naložil II. redni cbčni zbor lanskega leta dne 14. aprila, in le prečital dotične vloge, ki so se poslale železniškemu ministrstvu, ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu, generalnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju in nekatere vsem slovanskim državnim poslancem. Na vloge Zveza ni dobila odgovora in |ih bo treba, ker se razmere niso še skoraj nič predru-gačile, še enkrat ponoviti. Z drugimi slovanskimi železničarskimi organizacijami, ki so zvezane v „Ligi", je Zveza v prijateljskih stikih. Zvezni tajnik Jež je poročal, da je Zveza tekom minole poslovne dobe od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 14. aprila 1. 1912., pokazala tako lep napredek, da smemo biti v resnici zadovoljni. ZJŽ je po zaslugi zavednih, narodnih železničarjev povsod, kjer je zastavila s svojim delovanjem, dosezala svoje namene in je s svojim prizadevanjem v obrambo in korist našega železničarstva tudi letos opravičila svoj obstoj in v precejšnji meri tudi nade, ki Jih je stavilo vanjo jugoslovansko železničar-stvo, da stoji danes v naši Jugoslovanski javnosti kot zaŠčitnica pravic in koristi našega narodnega železničarstva. Taka, kakršna je izšla ZJŽ iz narodnih železničarjev, taka je ostala tudi v poteklem času in taka hoče ostati v bodoče, prosta vsakega polltično-straakarskega vpliva, boreča se le za stanovske koristi narodnega železničarstva. Njena politika je bila in bo politika kruha za Jugoslovanskega železničarja na njegovih jugoslovanskih domačih tleh. Članstvo je narastlo cd zadnjega občnega zbora od štev. 2024 do štev. 2408, to je za 384 članov. Pisem se je odposlaio mnogo, ker Je znašala čista poštnina v potekli poslovni dobi K 266 57. Osrednji odbor je imel v potekli poslovni dobi 30 rednih in 5 izrednih sej. Shodov se je vršilo v Trstu 8 lavnih in 3 društveni ter po podružnicah 32 javnih in 28 društvenih. Pravovarstvenih slučajev je bilo 8. Posredovalo se je v 140 slučajih, 118 krat z ugodnim uspehom. — Podružnic šteje Zveza danes 17 in sicer: Maribor, Ljubljana, Jesenice, Bled, Brhitj-ska Bistrica, Kanal, Gorica, Sv. Križ-Cesia, Rihemberk, Opčine, Divača, Sežana, Her-pelje, Podgorje, Buzet, Kacfanar in Pulj. V prihodnji poslovni dobi se ustanovi še 5 podružnic, za katere so že vse priprave v delu. Zvezni blagajnik tovariš Cesar je poročal, da je imela „Zveza" v potekli poslovni dobi skupnih prejemkov K 30.737 05 skupnih izdatkov pa K 25 862 75 torej skupnega prometa K 56.599 20. Cisto Zvezno premoženje znaša K 7939 24. Na predlog nadzorstva se je podal odboru abselutorij, blagajniku in predsedniku pa se je izrekla posebna zahvala. bila zgrudila. Tako zelo Jo je razburjala misel, da bo kmalu srečala onega, ki gn že ni bila videla cd onega usodnega večera, na dan slavnosti na čast Minerve. Ncjde-li Lucija ali Nerona, zmagovalca v olimpijskih igrah ali cesarja — ljubimca ali sodnika? Čutila {e, da je omotfca, ki (o Je obhajala, odkar je bivala v katakombah, izvirala cd mraza, od njenega tihega in temnega bivališča, in da zopet oživi, da zopet vzcve njena ljubezen kakor cvetica na solncu, Čim jo zopet objameta svetloba In toplota. Kakcr rečeno, so vsi dogodki [gornjega sveta vplivaii tudi na življenje v katakombah, vsaj mimogrede ia dozdevno. Akta je čula govoriti o umoru Oktavije in o Popejini smrti, toda vse ostudne posameznosti, o katerih nam sporočajo zgodovinarji, Je poznal tedaj le omejen kreg rabljev in dvorjanov; drugo so bile le popačene govorice in poročila. Šele Smrt razgrinja pajčolan, v katerega je zavito življenje kraljev; šele, ko je Bog uniči! n i-hovo veličanstvo, se vrača resnica, ki so jo bili pregnali iz svojih palač, na njihove gre bove. Akta ni vedela druzega, nego da cesar v tem trenutku ni.ua ne soproge, ne llubfce, in porodila se JI Je nada, da je v kakem kotičku svojega srca vendarle ohranil spomin na ono ljubezen, v kateri je grrela vsa njena duša. Akta se je kmalu oddahnila in je stepala skez mestna vrata. (Dalje.) Pri nadaljni točki, „volitvah", se |e Sedaj na} se pa še kdo čudi, da Koro- določen, In se določi pozneje v sporazumu svojo narodno mejo — v sredini psi vnela več nego poldrugo uro trajajoča de- ški Siovenci tako nazadujemo ! Pa vprašajte s hrvatskimi zaupniki; pogin j amo od same kulturne lenobe". bata, ker se Je dosedanji predsednik naše za veronauk vsposobljene učitelje, kake Za III okraj (Novo mesto): „Tržaško Za „kulturno lenobo" naj se tore Skerjanc na vse kriplje branil, da bi skušnje imajo glede Čitanja slov. katekizmov podporno in bralno društvo-, ulica Torre pobota „SI. N." s svojim ljubljanskim tova zopet sprejel mesto predsednika in se Je le in tožili Vam bodo, da Jih mnogo ali bianca 41, 1. nadst.; rišem, nam naj pa milostno dovoli, da mu na vsestransko ponovno izraženo željo vseh sploh ne zna slovensko čitati,! Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori vrnemo njego/e „neslanosti in smešnosti, pričujočih vdal pritisku ter ob viharnem; ali pa vsaj tako, da Jih morajo katehetje Iz- „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. zabavljanja in psovanja ter hudobijo" za nje-navdušenju navzočih spre|el predsedstvo. | ven šolskega pouka sami poučevati v čita- Frančiška Št. 2, I.; ; govo lastno nadaljno uporabo. Za podpredsednika sta bila, ravno tako nju, če hočejo dosezati v svojem predmetu i Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Če nam pa „SI. Narod" zamerja celo prisrčno pozdravljena, izvoljena tovariša povoljnih uspehov. Pa dejstva zadostno ilu- Conte Verde pri voglu ulic Rosseti in Pic- to, da smo se sploh drznili dotekalti onega B u f on Ivan In Jaklič Ivan, za od-1 strira naš škandalozni in sramotni zistem,' cardi; dogodka v ljubljanskem gledališču, menda bornike pa ^ Cesar, Macarol, Hrovat, Jež, i ki mu gotovo ni najti enakega' niti med Za VI. okraj (Sv. Jakob): „Konsumno zahtevajoč, da bi se vnanje časopisle sploh Oblak, Možina, Kodre, ZnldarŠIč, Petelin, i barbarskimi Albanci. ; društvo" (sv. iakobski „Narodni dom".) ne smelo baviti z dogodki v slovenski pre- Pegan, Orel, Kralj in Jug Fr.; za odbor-; Nedavno temu mi je tožil slovenski. Seveda bodo pozneje v svrho večje' stolnic), no, potem naj pa središče Slovenije niš*e namestnike: Korošec, Pirš, Stare,!duhovnik, da mlajša generacija ne mara ozi- decentralizacije prišli v poštev še obilni tudi ne reflektira na nas obmejne Slovence Gu^č, Furlan in Mršnik; v nadzorstvo pa roma ne zna več čitati slov. knjig, kar opa-; drugI lokali. Tu označeni bodo le centralni ob drugih prilikan, tedaj ko nas — potrebuje. Da bomo pa smeli govoriti o svojih sledeči: Kordan, Braz, Mirt, Kete in Vitez zuje posebno pri nabiranju članov Z3 „Mo-,lokali za dotične okraje, dočim bode cen-in za namestnike Drašiar, Turk, Dolinar horjevo Družbo" " J ' " v * — —---f" ,f---"" ------ -------,---,----------- Med tem, ko se Še stari in Ž van. ljudje naročujejo Izključno na kajige „Mohor- Končno so bili sprejeti vsi dopoldne t jeve Družbe, mlajša generacija že raje pri-na zborovanju delegatov predlagani predlogi stopa k nemški: „St. Jjsefs Bucherbruder-fn se Je centrali naložilo, da poskrbi vsejschaft". In če Jih vorašuje zakaj ne pristo-potrebao, da se izvrše predlagane izpre-(pijo k „Mohorjevi Družbi", mu odgovarjajo tralni lokal za celo mesto In okolico v „Narodnem domu", v dvorani v II. nadstropju lastnih razmerah, nam pa vendar ljubljansko (glavni vhod, nasproti galerije). Ta centralni časopisje ne bo prepovedovalo, in Če imamo urad prične že takoj v torek, 18. t. m. svoje mi v Trstu nekoliko drugačne pojme o delovanje. dolžnostih našega občinstva napram našemu Dočim imajo zaupniki šentjakobskega1 gledališču, kakor pa jih im3jo LJublj^nčaaje 81/,, se zbero zaupniki ostalih okrajev v j to gotovo naša dobra stvar, kajti gorje nam gori označenih lokalih v torek zvečer ob8ya.|in °ašl slovenski stvari v Trstu, če bi pri Vsi zaupniki so naprošeni, da nas tako tarnali, koliko narodnih dolžnosti se teh sestankov, pri katerih imamo, kje bomo Jemali denar itd., in bodo že volilski imeniki na stresali te dolžnosti s svojih ramen, kakor razpolago, polnoštevilno ude-J to dela „Slov. Narod" za ljubljansko ob- le ž e. Čvrsto na delo vsi f Domače vesti. Okoličanskim zaupnikom 1 Danes dopoldne ob 10 se vrši v Narodnem domu v Trstu sestanek zaupnikov naše okolice za prihodnje občinske volitve. Mislimo, da nam ni treba še posebej poudarjati velikanske važnosti tega sestanka, saj jo mora umeti vsak. kdor ve, kako se vsestransko pripravljajo naši nasprotniki, da naskočijo pri bodočih volitvah naše postojanke v okolici. Nasprotniki so že začeli s svojimi pripravami, zaostajati ne smemo tudi mi, temveč se moramo poprijeti z vso resnostjo pripravljalnega dela, ako nočemo, da bi nas pri volitvah ne presenetilo kaj nepričakovanega. Zato poživljamo zaupnike iz okolice, In to prav posebno iz spodnje okolice, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka in privedejo s seboj tudi še drugih dela zmožnih in dela voljnih ljudi. Dela bo dovolj in treba Je dobrih in vztrajnih delavcev; zato na{ se tudi nihče ne odteguje delu, ki mu ga nalaga njegova narodaa dolžnost I Šentjakobski odsek polit, društva „Edinost" vabi po štiri zastopnike šentjakobskih društev na zelo važen sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 17. t. m. ob činstvo, potem bi bil kmalu konec slovenstva v Trstu. Breme narodnih dolžnosti je v Trstu nekoliko težje nego v Ljubljani, a hvala bogu se jih pri nas otresa le malokdo, kveč|emu le peščica tistih, ki jih pojmujejo po nekem prav v Ljubljani priučenem receptu In proti katerim je bHo naperjeno ono naše Uvajanje. Draginja je v Trstu večja nego v Ljubljani, in če „SI. Narod" govori o ljubljanski gledališki finančni krizi, kaj bi porekel šele tedaj, če bi si l|ubljansko občinstvo moralo tako samo, brez onih 26.000 K mestne podpore, vzdrževati gledališče, kakor si ga vzdržujemo mi brez vinarja podpore. Ali bi tedaj tudi pisal, da obisk gledališča ni — narodna dolžnost ? Naj nam le verjame „SI. Narod", da bi bile v LJubljani razmere precej drugačne, ko bi ljubljansko občinstvo vsaj po večini, ako ne vse, malo drugače pojmovalo svoje narodne dolžnosti, kakor Jih pa v rese ci pojmuje, da bi potem ne bilo ne gledaliških ne finančnih in tudi ne še raznih drugih, še mnogo pomembnejših — kriz! Prestolonaslednik v Miramaru. Vče ra zjutraj ob 9 05 je prišel z brzovlakom južne železnice in je izstopil v Miramaru, kjer se je vlak ustavil, prestolonaslednik nadvojvoda membe in poboljšal po ces. kr. dr- , v nekaki zadregi, da ne razumejo sloven-j okraja svoj sestanek Jutri, v ponedeljek oo napram svojemu, je to tudi naša stvar, in žavni železnici kakor tudi upravi južne že-. sksga čti?a. R1/ « »— » ^—----- leznfce. j Tako opazujemo danes vsepovsod, da Razprave so bile vseskoz jako stvarne, j se uresničuje prorokovan-e svoječasnega dež. vsi delegati so Jako pogostoma posezali v i šol. nadzornika Gobanca, da je utrakvistično debato ter se ie končno določilo le vse naj- j šolstvo najsigurneJŠe sredstvo za germaniza-bolje v zadovoljstvo navzočih in v prospeh; cijo koroških Slovencev, vsega jugoslovanskega železnlčarstva. Posa-j Od slov. šolskih organizacij in pol. mazni govorniki so v Jako rezkih besedah j vodstva v Celovcu pričakujemo, da obrnejo obsojali brezbrižnost nekaterih Jugoslovan-1 šolskemu vprašanju kor. Slovencev več paskih državnih poslancev, ki se vse premalo ■ zornosti, nego se je to godilo dosedaj. zanimajo za narodne koristi svojih volilnih) okrajev, kar posebno drastično kažejo že-j Višek Skandala, lezniške proge, ki tečejo po naših domačih, 1 pred enim tednom so listi „Freie izključno slovenskih oziroma hrvatskih tleh, Stimmen", „Grazer Tageblatt" In „Tagespost" ca katerih se še vedno šopirijo nam skrajno z nswra posebnim zadovoljstvom poročali sovražni postajenačelnlki in drugi železniški 0 razpustitvi sio^enjeplajbcrškega občinskega uslužbenci, ki so jih uprave železnic na ve-. zastopa, ki je bil doslej v slovenskih rokah lino škodo domačega prebivalstva, im- |n da Je imenovan za vladnega komisarja portirale iz vseh možnih nemških po-'v občini okrajni komisar VVoisegger v Ce- . * . , x... . . . lovcu. Kdor le malce pozna politične raz- Ko se je tudi v tej kočljivi zadevi mere na okrajnem glavarstvu v Celovcu in dosegel sporazum med posameznimi govor- zna atati med vrstami, ve takoj, da so niki, je občni zbor podal osrednjemu od- članki v omenjenih listih In s p ir aa i ali že boru natančnih navodil za bodoče posto- posredno ali neposredno v celovškem okraj-panje v tej zadevi, da se skupno z našimi nem glavarstvu. Okrajni glavar R a i n e r državnimi poslanci doseže zsž2ljeni uspeh v živl v prijateljskih odnošajih z dr. B u r-nastavijanju slovenskih oz.hrvatskih zeiezni- gerjem, predsednikom nemškega „Volks-čarjev na naših progah. rata- fn 0 Wolseggerju se govori, da Ob 7 zvečer Je predsednik s prisrčno Je celo član U0mškega Volksrat zahvalo vsem navzočim zaključil ta tako lepo če Je to reSnica, pomeni imenovanje WoI-Ui'peli III- redni občni zbor. segerja za vladnega komisarja v slo-- venski občini, višek vsega, kar si ocnui 1*7 I^nrnčl/p dovoljuje nemškonacijonalno okrajno gla-UldbUVl J\UrUbKC. varstvo v Celovcu. Ne rabimo radi hude Črtice \7 KnrnSkPcra £nl«itva besede, „koroška Turčija-, ampak crtice iz Koroškega solstva. če se de|a na fak Qa5in |n po,v|adi> kf b| Slovenščina na koroških Šolah se po morala Imeti vsaj trohico objektivnosti v prizadevanju naših „pedagogov" Benda-Ju- narodnem cziru, potem pa je izraz „koroška van-Morotovega kalibra vedno bolj preganja. Turčija" res na mestu. Slovenska jav-Tem gospodom se zdi germanizacija koro- nost naj le izve, kako se pri nas od viadne ških Slovencev še vse prepočasna; zato ho- strani dela po volksratovih direktivah. Po-čejo „Volkiratu" in nemškim obrambnim vemo oa izvestnim osebam na celovškem društvom priskočiti na pomoč s prav radi- okrajnem glavarstvu, da bo imela njihova kalnim sredstvom na ta način, da vržejo »vzgoja" le nasproten učinek; ljudstvo, do-slovenščino popolnoma iz koroških šol. Pri slej Še v političnih ozirih precej indiferentno, tem računajo: Mladina, ki se ni priučila slo- se itbuja in pride dan plačila prej ali siej. vedskemu pismenemu jeziku, tudi ne bo __ „ . , mogla čitati slovenskih knjig in časopisov ; Nemškonacijonalni patrijotje. in bo navezana zgolj na nemško čtivo. Po- Živo nam Je še v spominu, ko je o tom nemških knjig in časopisov se bode priliki otvoritve turske železnice v Monako- navzemala nemškega duha in uspeh ponera- vem naš Dobernigg zidal most iz Nemčije čevanja bo gotov. tja do sinje Adrije, da pa Je po preteku Temu stremljenju slavnih koroških „pe- nekaj let odkril svoje patriiotično srce in se dagogov* primerno so zakonfto določene, delal najboljšega Avstrijca. Slikal je nas za slovenske učence obligatne 3 ure slo- Jugoslovane v najčrnejših barvah, da ški- venskega pouka malone po vseh koroških limo tja doli v Srbijo in kar Je še drugih šolah izrinile, In sicer večinoma na ta na- takih neumnosti, kratkomalo, da ima Avstrija čin, da so jih slavne Šolske oblasti zavkazale v Nemcih najboljšo zaščito! V nedeljski nastaviti na konec popoldanskega pouka, številki dne 9. marca pa je bil v Dober- Torej po šoli, ko Je odšla večina šolarjev niggorem listu „Freie Stimmen" objavljen domov, se Je poučevala slovenščina in so članek, ki se peča s prestolonasledništvom maloštevilni slovenski učenci, ki so se pri- v Avstriji in je bil list radi tega — a šele glasili za ta pouk, po pravici smatrali to tri dni potem zaplenjen. Čujte in ravnanje kot nekako kazen in so polagoma strmite: radi protidinastične tendence tuii — izostali! Naši slavni „pedagogi- pa omenjenega članka!! Ker je članek za- so kajpada z vso resnostjo zatrjevali, da plenjen, seveda ne smemo objaviti nJega slovensko ljudstvo ne mara pouka sloven- vsebine, ker bi zaplenili tudi nas To pa ščine na šolah. Ali ne tiči v tem največja lahko povemo, da je dotični članek pisan zlobnost naših šolskih organov, ki so ven- v skrajno žaljivem tonu napram našemu dar poklicani, da čuvajo zakone in pra- prestolonasledniku in njegovi soprogi. Če bi vic0' , , si kaj takega .dovolil kak slovanski list, Koder pa so na splošno zahtevo slo- vsa Nemčija bi bila pokoncu in bi nas pso-venskega ljudstva, oziroma krajnih šolskih vaja z izdajicami. Vladni list, kakor se svetov uvedene slovenske ure, pa poučujejo štejejo „Freie Stimmen*, pa brez skrbi slovenščino nemškutarski učitelji, ki pismene lahko objavlja protidinastične članke in slovenščine sami niso zmožni; naravna po- državni nr^vdnlk („Freie Stlmmen" so b'le sledica temu le, da ie pouk tak, da se ga zaplenjene šele na pritisk z Dunaja tri dni Bog usmili Tako n pr. poučuje nemšku- pozneje, ko so bile že v vseh rokah) v strahu tarski nadučitel v M. na Z. svoje učence pred koroškim nemškim „Volksratom«, pred na ta način: Citajo sicer nekoliko slovensko Doberniggom in Hochenburgerjem zatiskule iz slov. berila, a ne razumejo, ker \\m uči- obe oči. Dinastija prihaja torej šele v drugi 8 zvečer v „Del. konsumnem društvu* pri Fran Ferdinand s soprogo vojvodinjo Sofijo Sv. Jakobu. Ker Je ta sestanek sklican edino ia hčerko Scfi|o in obema sino- v svrho razdelitve dela pri reklamacijskem voma Maksimilijanom in Ernestom. postopanju, prosimo si. društva, Čitalnico, Nadvojvodo, ki je nosil admiralsko Ilirijo, Viktor Parma, Jadran in dr., da se uniformo, Je spremljal baron Karel Ru- odzovejo vabilu odbor. merskirch kot upravitelj nadvojvodovega : dvora, nekaj uradnikov njegove vojažke pl- telj ne razklada; govorijo pa nemško, a. pr. „Tiirken heist auf slovenisch sirk." O kakem spisju iz slovenSčine sploh ni govora. Ia to se godi na šoli, ki jo obiskuje izmed 210 učencev le 9 Nemcev; vsi drugI pa so Slo* venci. Da bi pa tudi pod temi razmerami ne vrstil — Za občinske volitve. Politično društvo „Edinost* Je za snoči sklicalo sestanek mestnih zaupnikov, da se napravijo sklepi glede priprav za bodoče ostal kak atom znanja slovenščine pre- i občinske volitve. Obisk je bil prav razvese-več na slov. mladini, kar bi proces germa- ljiv, kar kaže veliko zanimanje za volitve nizacije znalo ovirati, so si slavni koroški pri aaŠih somišljenikih. Sklenilo se le marsi-„pedagogi* znali pomagati tudi iz te zadre- kaj koristnega in važnega, tako, da prične ge: Učitelj piše na tablo: „Ersuche, dass takoj delo za volitve, zlasti pa tako važno me in Sohn, (meine Tochter) die slovenische reklamiranje. Sestavili so se lokalni volilai Stunde nicht besueht". (Prosim, da bi moj odbori za posamezne dele mesta, ki bodo sin (hči) ne zahajal v slovensko uro). |poslovali v sledečih lokalih: Otroci prepisujejo na listek, starši pod-; Za I. okraj (Sv. Vid) ; „Konsumno dru-plsujejo in „nevarnosti', da bi slovenski štvo" „Alla nuova Stazione" v ulici Lazza- otroci priučili slovenskemu čitanju, je — retto vecchio 31; ___ t_______________ ________ konec! Aii to ni žalostna slika iz koroške šole? Za II. okraj (Staro mesto): lokal še ni vedno' pravimo, damoramo rešiti , • • , , «------r - > UtllllClUl djJlCICIU. riCSlUIUUdMCUUIK IC UU3CI bavil z onim neprijetnim dogodkom v jub-; s svojfm spremstvom peš v grad, kjer ostane IJanskem gledališču ki se Je dogodil ob morda t tednoy v tem času se udeležj več reprizi Sem Benellijeve drame L amore pomorskih izletov in si gotovo ogleda kako dei tre re-. Povod za to mu Je dal naš list, veliko podjetje v Tr3tu ki se Je le mimogrede dotaknil te stvari in Na raz30Iago nadvojvodov* rodbini so izpregovoril par odkritih besedi na naslov usidrane pred Mlramarom jahte vojne mor- na?ugu ??a!^e£a občinstJa' oziroma peščjco narlce „Lacroma« in „L!lly", dva tenderja in onih ljudi, ki bi menda želeli, da bi se na- motornl čoln šemu gledališču pripetilo tudi kaj takega. . „Slovenski Narod" pravi: „Pri nas se Kako sovražijo slovenščino na žeje iz te aferlce v nekih listih napravila ve- Uznici, kaže slučaj, ki se je dogodil dne likanska stvar In na vse grlo se vpije, da 10- t m■ na državnem kolodvoru v Trstu, je ta dogodek žalosten dokaz, kako nizko Znano |e namreč, da je na tržaškem drzav-stoji naša kulturna Ljubljana, slovenska nera kolodvoru uslužbenih skoraj toliko prestolnica, od solnčnegajugapa Nemcev, kolikor Je uradniških mest in da je priletela kepa Izdatnega c kr- državna železnica niti najmanje ne blata: da v Ljubljani pogiojamo od BIeda na t0» da teče nlena Pr°ga od Tr?fa same kulturne lenobe l Take tirade so Pa do Beljaka izključno po siovenskih tieh, samo neslane in smešne in še vredne niso, kalu tržaški državni kolodvor, kamor prihaja da se kdo nanje ozre. Tako zabavljanje in L15?^ tisoče Slovencev, Je tako nemški, psovanje samo kaže, da nihče neče resno kakor bi i? nahajal tam gori kje v Berolinu, premisliti, ne kaj Je vzrok, da ni bilo ob- P? kl« je slovenščina priznana činstva na dotično predstavo, ne kaj Je sploh kot de,zeI°l lezik- Kvečjemu s kakim vratar- vzrok gledališke krize.« Iem a,i delavcem se še moreš razgovorlti Čudno se nam zdi vse to pisanje „Slo- P° dovensko, raed uradniki pa so narav- venskega Naroda-, če pogledamo, kaj smo "ost LbeJe vrane t,stl> slovenski, vendar pisali tako groznega, da imenuje So» kakor rečeno, večinoma Nemci in to „Slov. Narod- naš spis „kepo izdatnega Prav najzagrizenejše vrste. Posebno pa se blata.* s svojim zagrizenstvom odlikuje neki asistent Konstatirali smo suh fakt in nadaljevali: Knaus, kar Je še prav posebno pokazal „Ta vest nam daje dovolj povoda, da bi v sledečem. izpregovorili besedo o ljubljanskem gleda-' °b 6 *večer odhaja iz Trsta brzovlak Uškem občinstvu, zlasti, ko smo večkrat či- 702- Bi,° le t0 v ponedeljek, dne 10. tali v ljubljanskem časopisju razne zabav- m- in Knaus le irael prometno službo. Ijlce na naslov našega gledališča in našega Ko le privozil vlak v kolodvorsko lopo, občinstva, toda ni nam na tem in prepuščamo ie "povedal Knaus, da se morajo iz voz^, stvar istemu ljubljanskemu časopisju, da ki voli direktno h Trsta v Pariz, odstra- primerno oceni svojo publiko.* V nadaljnem vsi slovenski napisi, kakor smo pisali o naših domačih stvareh. Največ, n- Pr- »za nekadilce, kadilce, gospe itd.-, kar smo rekli na naslov Ljubljane, je bilo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ morda to, da smo primerjali oaše občinstvo z ljubljanskim ia vprašali, ali morda ni naše IICTRFDNf BANKA uESKYGM gledališko občinstvo vendar le vsaj toliko UO ' ^ kakor pa ljubljansko, ki tako malo ceni SPORITELEN podružnica v svoje gledališče, da je morafo zapirati vsled ^ dei Ponterono 5.--vu Nnova 16. njenega velikanskega zanimanja zanje. Vloge na knjižice 4V4-5% \ poodpoved- Da Je „SI. N - mogel priti za nas s premijne vloge 5 °/0 J nem roku. svojo „kepo izdatnega blata", nam je moral stalne vloge in vloge po tekočem računu podtakniti nekaj, česar nismo pisali mi, ... po dogovoru najugodnejše. ::: Cf JUSe«'le dts VADIJE U KAVCIJE • - - MENJALNICA- janj in jim dostavil debelo podčrtano: „Mi Uradne uro od 9.-12.7, dop.in2.*/i-s. pop. češ, „da ne bi Pariža,nl Iz poznali, da prihala voz iz Čičarije". Ker so pa ti sIo7enski napisi skupaj z dru-gojezlčnlmi na istih tablicah, so morali odstraniti one tablice. Ukaz mogočnega gospoda Knausa se Je seveda moral izvršiti in voz Je ostal torej brez onih tablic. Ne glede Ha to, da se Je ta naduti nemški zagrizenec, ki Je privandral bogve odkod s trebuhom za kruhom v naš Trst, pregrešil s to odredbo proti veljavnim že-lezDlškim predpisom, je njegovo ravnanje in govorjenje naravnost nesramna žalitev našega naroda in naše narodnosti. In c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, katerega delokrog se razteza po izključno slovenskem ozemlju, trpi take žalitve naše narodnosti, ne da bi le zmigailo s prstom in namešča na taka mesta, kakor je prometna služba v Trstu, ljudi, ki se drznejo s takimi nesramnostmi izzivati našo javnost. Al!, kakor so že razmere v področju tržaškega ravnateljstva, kjer neomejeno vladajo v personalnih zadevah razni velenemški Seemanni in podobni germanski propagandisti, ni tu pričakovati temeljite izpremembe, kajti Nemec je pri tržaškem ravnbteljstvu bog, Slovenec pa hlapec in tako tudi ravnajo žnjim. Ce bi se pa vendar našel pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu človek, ki bi morda izprevidel, da ono zgoraj omenjeno ravnanje asistenta Knausa vendar ne odgovarja železniškim predpisom, pa si dovoljujemo najponižnejšo prošnjo, da mu ob priliki natrobi v njegova germansko kosmata ušesa, da naj gre svojo nemško zagrizenost prodajat tja gor kam v Tevtonski les, ne pa v tako sovraženo — Cičarijo! Odborova seja političnega društva „Edinost* se vrši jutri, v ponedeljek, dne 17. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Z ozfrora na veliko važnost predmetov, o katerih se bode razpravljalo, vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se te seje gotovo in polnoŠte-vilno udeleže. Predsednik. Občni zbor zavoda Sv. Nikolaja se je vršil v nedeljo, 9. marca. Predsednica, g. Ponikvarjeva, je otvorila zborovanje in omenjala, da je udeležba sicer povoljna, vendar pa bi bilo želeti številnejše, zlasti s strani služkinj. Leto za letom poudarja premajhno zanimanje službujočih deklet za zavod, toda priznati mora, da pravo razumevanje o koristi tega zavoda še ni prodrlo vrst slovenskih služkinj. Nato je sledilo tajniško in blagajniško poročilo, ki se objavita posebej. K blagajniškemu poročilu je pripomnila predsednica, s kakim trudom in stroški se vzdržuje zavod. Služkinje naj bi vpoŠtevale to in naj bi z večjo vnemo podpirale zavod. Vsota 221 K, ki jo izkazuje biagajniško poročilo kot članarino, je pač premajhna in ni v nikakem razmerju z ogromnim številom deklet, ki jih sprejema zavod vsako leto. Z iskrenimi besedami je pozivl|ala predsednica k skupnemu delovanju v korist zavoda. Temu je sledilo poročilo voditeljice, gce. Žitnikove, ki vodi že mnogo let zavod z največjo skrbnostjo in vestnostjo in ki zaslužuje za svoje nesebično delovanje priznanja v polni meri. Voditeljica je poročala, da je došlo to leto v zavod 1215 deklet. Iznova je priporočala služkinjam, naj ne silijo preveč v Trst in naj nikar ne vabijo sem svojih tovarišic! Službe so prenapolnjene in službeno stanje je pri naraščajoči draginji vedno bolj nepovoljno. Opozarjala jih je na mnoge nevarnosti, ki jim groze na potu ter navajala par značilnih slučajev. Slednjič Je omenjala neumornega delovanja ge. Gromove in ge. Ponikvarjeve v prospeh zavoda. Imenovani gospe vzdržujeta s svojim agilnim delovan|em to preko-ristno zavetišče. Njiju nesebično delovanje ne zahteva nobenega plačila; zato lima ne moremo priznati svoje hvaležnosti drugače, nego da |u izvolimo za častne članice. Predlog gce. Žitnikove je bil sprejet enoglasno in z velikim odobravanjem. Pred sednlca se Je iskreno zahvalila za izrečeno Jima priznanje. V novi odbor so bile izvoljene sledeče gospe in gospice: Ponikvarjeva predsednica, Erženova podpredsednica, Gromova tajnica, Hartma-nova namestnica, Plaperjeva blagajnlčarka, Pfeiferjeva namestnica, Žitnikova voditeljica, Seretova namestnica, dr. Rybareva, dr. Gre-gorinova, Lozejeva, Guličeva, Slemičeva, Gergeljeva, Hermova, Stopnikarjeva, Čelhar-Jeva, Kovačeva in Kebrova, odbornice, Ho-čevarjeva, Koširjeva, pregledovalki računov. Končno je podala predsedaica služkinjam marsikak koristen nauk in nasvet ter nato zaključila zborovanje. V Ricmanjih bo, kakor vsako leto, tudi letos običajen shod dne 19. marca, na dan Sv. Jožefa. Da se ta sloveča božja pot zopet povzdigne, prihite semkaj verniki gotovo tudi letos, kakor prešnja leta, v obilnem številu. Izlasti pričakujejo Ricmanjci gostov iz Trsta in okolice. XIX. redni občni zbor „Kmetijske družbe za Trst in okolico" se vrši v nedeljo dne 30. marca ob 9 zjutraj v prostorih „Nar. doma" v Trstu s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo pregledovalcev računov, 5) Volitev predsednika, odbora in pregledovalcev računom, 6) Premercba pravil. Kdor misli staviti na občnem zboru kak predlog, prijaviti ga mora predsedstvu, ali v družbeni pisarni vsaj 2 dni pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti zaradi nezadostnega števila navzočih udov, se vrši ob 10 istega dne drugi občni zbor, na katerem se veljavno sklepa z vsakim številom udeležencev. K obilni udeležbi uljudno vabi Družbeni odbor. Družbi sv. Cirila in Metoda le poslala njena marljiva podružnica v Lokvi na Krasu 42 K. K tej vsoti so prispevali: mesto venca na krsto pok. g. Avg. Pia-protniku županstvo občine Lokev 10 K in hranilnica in posojilnica v Lokvi 10 K. Mesto venca pok. g. Andr. Kocjanu iz Žiri pri Sežani so darovali gg.: L. Mahorčič, lekarnar Brelich, Ant. Muha in R. Srebotnjak po 5 K, g. And. Obersnel 2 K. — G. H. Petrič, urar v Postojni, Je poslal 1 K „vojne odškodnine" v smislu povabila CM podružnice v Matenji vasi. G. Ravnik v Borovljah je poslal 4 K, katere so zbrali telovadci bo-roveljskega Sokola med sebol ori prvi letošnji telovadni uri. V tržaški svobodni luki se izmenjajo — kakor nam javlja ravnateljstvo državnih železnic — 4 obračalnice za vagone manj šega premera z obračalnicami premera 6 5 m. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk lista „Osservatore Triestino". Tolsto vrška slatina 2 a družbo. Kupone „TolstovrŠke slatine" odjemlje, kakor zn2no, lastništvo g. Andr. Oset, Tolsti vrh, p. GuštanJ, Koroško, od kupcev s prispevkom 20 stot. za vsak kupon družbi sv. Cirila in Metoda v korist. Ml smo tolsto vržko slatino na tem mestu že večkrat pri poročali in tudi nasvetovali, naj prijatelji CM družbe pri trgovcih in gostilničarjih, kjer Je ta slatina na prodaj, redno pridobivajo za CM družbo tisti 20 vinarski kupon, ki le in mora biti priložen vsakemu zaboju. Te kupone naj se pošilja CM družbi v LJubljano. Nujno prosimo! Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je izročila teh kuponov zopet 20, kar ima za družbo vrednost 4 krone. — Hvala! _ Tržaška mala kronika. Trst, 15. marca. Ponarejanje denarja na debelo. —- Že nekoliko časa krožijo po Gorici mnogi ponarejeni bankovci po 20 K, ki pa so zelo slabo izvršeni. Njih barva Je namreč kaj medla, številke in serije pa imajo vsi iste. Vkljub temu pa so Jih celo bankovni zavodi Jemali, saj so bankovci na prvi pogled kakor bi bili pristni in pravi. V imenovanem mestu pa Je nekdo istotako spravil v promet italijanske bankovce po 100, 60 in 10 lir, te pa prav dobro izdelane. Nikdo ni vedel, od kod so falzifikatl, kar so pred včeraj na enkrat zalotili dva človeka, ki sta po raznih trgovinah na Corsu Verdi in v Carduccijevi ulici razpečavala krivo tvorjene bankovce po 20 kron. Seveda so Ju takoj prijeli. Eden njiju Je 25 let stari Michele Nereo Donaggio iz Ferrare, ki stanuje v Trstu na Corsu, drugi je pa 22 let stari Otelio Colombani, po svojem zatrdilu Tržačan. To je negotovo, res pa Je, da stanuje v Trstu v ulici Casimo Donadoni št 6. Ko so Donaggia preiskovali, so našli pri n{em 9 pristnih bankovcev po 10 K, 10 pa ponarejenih, nadalje 10 petkronskih komadov in 57 enokronskih. Colombani pa je imel le 57 posameznih kron. Neki Alojz Bitežnik je našel potem, ko sta že bila oba zaprta, pod obokom hiše št. 8 v Carduccijevi ulici zavojček, v katerem Je bilo 34 bankovcev po 5 lir, 88 po 10 lir, 92 po 5 in bankovec za 20 K, vse ponarejeno. Kot bela vrana je pa bil med vsemi drugimi pristen bankovec za 10 K. Policijska oblast v Gorici Je telegra-firala vesti o najdbi bankovcev in o aretaciji naši policiji in ta Je na svojo pest aretirala še pet drugih osumljencev. Vršijo pa se še vedno nova izsledovanja. Tatvina. Včeraj so šli na krov parnika „Lokrum" dubrovniške parobrodne družbe po 21 let starega pomorščaka Luko Sme-dlča, ker Je ukradel iz nekega zavoja par čevljev. — Antona Cozzija, 20 let starega dninarja iz ljudskega prenočišča v ul. Gas pare Gozzi in Giacoma Jacuzzija, slikarja sob, stanujočega v ul. Cristoforo Colombo št. 3, so zaprli, ker so našli pri njima nekaj v Rojanu ukradenih kokošL SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM ! Nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. čovarna čevljev MODLING v Trstu 130 filfjalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: I ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka Konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9*50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13*50 , „ amerikanski . . - • „ 11"— „ „ „ najfinejši „ 17*— nizki čevlji črni........6'— a zelo fini črni.......11'30 „ amerikanski luksus . . „ 16'— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ ..... 4*20 nizki čevlji, močni.....» — „ „ chevreau ..... 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksus . . , 13*— „ . v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15'— Čevlji visoki ia nizki za otroke od 2 £ dalje. COBSO 23. nL CAVAI1A 11. sr. Al. imunem Cesare Cosciancich H&i-tilmft * trdMru ed 9.—1. tn od 3.—A Trvt, Bar ri era vecchla SS S. «sd Teltfoa 1706. Dr. IV i* u i k Dr. PETSCHNIOO Zrst, vU S. Caterfau štev. 1. Zdravnik ca notranje (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in rodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7\ Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebSčin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. ARfURO M0DRICKY Predcjalnlca nanuf. blaga Ia drsbaib preda«tav Trst, nI. Belvedere 32. Šivane odeje od K 640 do 18-—, volnene K 3-— do 20'—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelanofperilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera. :DEr2| Dr. Korsano se je preselil v ulico S. Lazzoro St. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moSke in ženske, zefir, batist in per^jiva svila ■■ za jopice. H Svilenina in okraski zadnje novosti II velik izbor izgotovljenega perila ia na jB metre, spodnje srajce moderci H Vezenine in drobnarije, preproge, za- vese, trliž po izjemno nizkih cenah. % □D: no Odprla se jc nova slovm trgovina olja, kisa in mila TBST ■ ulica Ginlia štev. 72-74 ■ TRST (nasproti Dreherjevi pivovarni) Cene zmerne. — Postrežba na dom. Priporoča Be udani A. FURLAN. Slovensko gledališče. Danes popoldae se ob 3 30 posled-njikrat uprizori na našem odru prekrasna in fina Vojnovićeva komedija ,PSYCHE\ Ta predstava |e pri svoji premieri izborno ugajala in ker se vprlzori danes popoldae poslednjikrat, je priporočljivo, da si jo ogledajo tisti, ki je še niso imeli prilike videti; cene so znižane. Zvečer pa se ob isti razdelitvi ulog, ka-kor je bila na premieri, poje sijajno uspela j opereta t „DOLARSKA PRINCEZINJA". Ta krasna F a 11 o v a opereta Ima ljubko godbo in zanim'vo dejanje, da je bila ob Pomladanske novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št 37. Vestna, točna postrežba. □ □ Z akte vaj te vzorce, ki so poštnine prosti. - - Nova prodajalna zlatarja-urarja ^kssandro Zanaro, lxst CORSO štev. 23 Podružnica: uUea Barriera vocchla 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti ia brez istih. tfarlitoa, prlvttkl, zapestalc«, zlate Ia «ra-brcB are, »lanske ara Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Čeme merae. Andrej Puric kovač, Trst, ulica Media 6. Moin žena ..IIMtiM" in vsaka pametna. Štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega mula boljšo, zdravejšo. redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Zdru2ene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59. NARODNA POSOJILNICA iN HRANILNICA v TRSTU NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE G ■ a VLOSE NA KNJIŽICE iN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI 41lz-4%-5°!o se Prevzema delo stavbenega vsakovrstno _ ■ PRODAJA 8RECKE NA MALE ME8E&NE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO KOV&ea. B POSOJA »A MENJi6E IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA V8EH VRST. Izvrsten tropistovsK! sir po K 1-60 kg. Grojski sir po K 1*70 kg razpošilja po povzetju parna mlekarna in sirarna Franjo Laznicki Dežanovec Slavonija Ob priliki velikonočnih praznikov bo preskrbljena trgovina O priliki velikonočnih prazpiHov priporočam slavnemn občinstvu svojo dobroznano pekarno in sladčicarno Trst, Vrdela štev. 556 (Bošket) Zaloga najfinejših mok za pecivo. Posebno priporočam maslen kruh (pince) in goriške presnice izgotovljene iz naravnega masla in potice. Specijaliteta: vino y steklenicah ter vsakovrstni biškoti in sladčice. Udani LEOP3LD MILIČ. u@uiE munLj perutn in v Trstu, ulica Camoanile štev. 15 z vsem mogočim blagom. Skratka: kdor hoče lepo preživeti velikonočne praznike, naj naroči in nakupi v tej trgovini. POZOR I POZOR I ^^T ODLIKOVANA tržaška prodnialna obupni ULICA GIOSUĆ CARDUCCI &T; 21 Kazan različnih izberov najfinejših moških in žen* skih obuval po nejnlfjlh oenah se prodajajo tndi po izrednih cenah : Usnje BozC^If s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Bozoalf z elastiko . . . . po K IG — Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnja Boicalf z zaponaal Trlumph po K 10 59 Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago L vrate. Oblike moderne.— Delo zelo trpežno. Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. 50000 parov čevljev 4 pari za K 8 50. 'gfi Zaradi poloma nekaterih to varen sem dobil j nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod j nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na za vezavo, elegamne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo JEST samo 8*50 kron- "aSfi I. GELB, ekspedicijska hiša j Novi Sandec štev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vroe denar, j Suhe, lepo strugane bukove in jelove palice (držaje) za metle razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek Mi Paternost k sin A. SBOGAR kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikellranje, pasrebrncaje, bakranje Itd. Hd. Trat, Via fiaatano Daaizatti S. - Talafaa 826, Ran. IV. iva, molove na tu In bencin, sesaljke, šivalne stroje, ja dela, U spadaj e t stroko mehanikov, priprave *» motorje In vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsake delo elektrotehniško. - Zalsfs iarsle, stekel za B28 Iv elektrike In d'sgUi prsdnetsv. ■Hi Izboljšajte promet v svoji gostilni ia z Izvrstnim cenim plzenskim pivom Ceike delniške pivovarna v čeških Budjejevio&h. Največja slovanske pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Ž Zaloge v LJubljani, Zagrsbu, Poli, Zadru Hd -ti-—Ji " UrrT-rT Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št II priporoča slavnemu občinstva svojo trsevlno Min m kolonOalKis Maju. Si«",-rsat in ne deželi de ped vodstvom gosp. JaketaBasakiča - postreže enako dobro al. občinstvu x blagem prve vrste in po smernik cenah. — — Zaloga Otrebov, karale Ia moke. _ PRODAJA NA DROSNO IN NA DEBEIjO. —- Priporoča tudi sva jo prvo in staro trgevla® jestTim v ulici Farne to 10. Dane pri Rakeku Kranjsko. :: Nizke cene :: Gualtiero Cozzio j Pasto San Glevaeel I ia Terreste le (easpreti Chleazi* Trst PRVA brusartka :: DELAVNICA 3 l* elakirični motor. Bogat ixbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in stroje? za striženje U s. V ulici Carradori št. 4 (vogal ul. Nicolo Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. cesa potrebuje nevesta? DOTE! LEPE OPREME! Dobi jo v gotovini že po 2 letih malenko3tnih mesečnih vplačil, če vBtopi v „MMchenhort" ki je tekom zadnjega leta izplačal 681 članom kron €12.900. Vsak član plača v 2 letih največ K 296*— in dobi zato v slneajn poročltvo po 2 letih K €00*—, terej obrestovarjc prispevkov po 124%. T brez določene starostne meje. Sprejem Z \ bre* razlike vere. I brez zdravniškega spričevala. Pojasnila zastonj in poStnine proBto: nMadchen-hortu, prvo splošno humanitarno društvo t svrho opreme - a možitev sposobnih deklet, Dunej I. Franx Joeefs-Kai 43. Predsednik : prior Rudolf grof Mels - Coloredo. Glavna vplačevalnica za Primorsko: VIRGiL LUSSiN, Gorica, ulica Ascoli 3. VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAO f rftr'VirgrT^V-V"'" &o Zestopoikl se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ........I IIH ulica Gioachino Rossini 24, — TRST — vtgal ulice Caserma, ob strani cerkve sv. Antona novega. * Velikanska zaloga s prodajo na debelo in drobno vseh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, usnjatih predmetov in za potovanje, kuhinjskih predmetov, mila, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja, žlic in žličic iz berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov in stolov za otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnio, povoščenega in amerikanskeea platna, ruhic iz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevine, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaskov iz španske plutovine, kositrastih kapic za botiljke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse po najnižjih oenah, ki se Jim nI bati konkurence! Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav. Kavarna pri rojanskih obokih (al Volti dl Rolano) Tet. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih to varen, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsako- _ vrstne sloreDske, italijanske, nemške. Češke in. madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne. Snaga zajamčena. Moja pred Štiridesetimi leti esteaovljema le te obrtni razstavi v Trsta odlikovana tovarna sodov I vrl nje oarečbe vsakovrstnih soJev, bodisi -t vtee Ipiiii, likere, tropin o vec, elje, slivovec, aaraškin itd. Jamčim u dobro delo in po niskih oenah, da se at bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. iiaa Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Vaš želodec prebavlja slabo, nz počutite se dobra Prisnamo, iz izbranih najboljših in dobro a* činkajočih zdravilnih razstlin srrbno pripravljen vzbujajoče, prebavo pospešujoče in lahn) odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane poaledloe aezmeraosti. napačne dijete, prehlajeaja, vedne-fa sedenja in nadlelneff* zaprtja, e. pr. s?afo, naprtjr-, premočne tvorltve kiseila in krčevite bolečine, je Dr. !ti>SOV HiLLZAM ZA ŽELOBEC Iz lekarne B. FBAGNERJA v Pragi. fvarilo » Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno • 7astveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja, c in k dvornega dobavitelja uKineumorlu*, Praga, llala-itran, 203, vogal Nerado ve ul. Vsakodaevno poštno razpošiljanje. 1 cela ste ki. 2 K, 1 polovlčaa atekl. 1 E. Po poŠti, če as pnšlje denar naprej K 1*50, mala steklenica za K 2 S0 ena velika, za K 4 70 dve veliki, za K 8'—, Štiri velike za K 22 — ftiri-najat velikih steklenic poštnine proato na vse postaje avstr. ogerske monarhije. V Budimpešti lekarne: Korknyi Lajoa, dr. Lpo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Joa. pL T6rok. Zalege v vaeh lekarnah Avstro-ograke. Francesco Buda, zlatar Trst, ulka Scalinata št 1. Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani, prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenosti. - - Zlatomašnik Tomo Zupan. (1863 — 14. 3. — 1903.) Spominski list. — Sestavil prof. Makso Piraat V zadnjih letih sem se pobliže sezna- nica", katero je zadnja leta tudi urejeval Ko je 1. 1902. „Zgodnja Danica" prenehala izhajati, je ustanovil Župan nov cerkveni list za vse slovenske pokrajine, in ga imenoval „Danica*. Izšli so trije letniki; tu je priobčeval svoje zanimive propovedi nil z monsignorom Tomo Zupanom, ki si za vse nedelje in praznike; prvi del teh je nedaleč od Kranja na ponosnem skal- govorov je 1. 1905. izdal v posebni knjigi, natom vrhu pri Okroglem postavil pri- j za izvestje c. kr. realne gimnazije v jazno vilo, da ondi v svežem zraku in Kranju je napisal dva zgodovinska spisa, nemočen preživlja poletne mesece. Sešel namreč: „Cerkve svetega Klemena in sem se ž njim nekaterikrat v Kranju, svetih Ingenuina in Albuina" (1871.) in kamor prihaja od časa do časa po oprav- Crtice iz življenja dveh kranjskih rojakih, dvakrat ali trikrat pa sem ga sam kov" (1874); v zadnjem članku je podal ali z otroci ali z dijaki posetil na njego-. životopis našega rojaka Luka Knaflja, ki vem Tuskulu na Okroglem. Vselej me je je vse svoje imetje zapustil za ustanove preprijazno sprejel, uslužno mi razkazoval; kranjskih visokošolcev, in dr. Ferdinanda svoj dom, vodil me v dragoceno svojo ■ Zupančiča, ki je uredil stvar teh ustanov knjižnico in me ginjen seznanjal z dra-jin se pobrigal, da se je dotična glavnica gocenimi stvarmi (listine, pohištvo itd.),: plodonosno naložila. ki jih ima iz zapuščine pesnika P r e - j Prelepe so njegove slike „Prešerno-šerna. Kramljala sva o naši minolosti vega življenja" (Ljubljanski Zvon, 1881. in sedanjosti, a najrajši zavila na polje j in 1882.). S pesniškim zanosom govori tu naše kulture, zlasti našega slovstva, ki je Zupan o svojem sorodniku — velikem obema enako ljubo in drago. Čudil sem se njegovemu vsestranskemu znanju, presenečal me je njegov nenavadni spomin, okrepil sem se vselej ob njegovih zdravih nazorih in zdravem idealizmu, ki si ga je ohranil izza svojih mladih let. Nepozabne mi ostanejo dragocene urice, ki sem jih preživel v družbi častitljivega moža. Globoko spoštovanje in iskreno hvaležnost gojim do tega vrlega duhovnika, odličnega narodnjaka, do tega vsestransko slovenskega rodoljuba. Prav ta hvaležnost mi narekuje te-le proproste vrstice, ki mu jih pišem za njegovo petdesetletnico mašništva. Obhajal jo je dne 14. marca 1913. L Tomo Zupan se je rodil dne 21. decembra 1. 1839. v Smokuču hšt. 40, po domače pri Novakovih. Vas Smokuč leži v lepi župniji Breznica pri Radovljici na Gorenjskem. Očetu je bilo ime Matija; mati Marija pa je bila doma pri Kraljiču v bližnji vasi Breznica in se je preje pisala Frtin. Svojo mladost je preživel v varstvu dobrih staršev; s posebno ljubeznijo so ga negovali kot dečka modri ded Urban Frtin, častitljiva stara mati Marija Prešernova in dobri stari Juri Frtin. Nekaj časa je bil zaseben ulenec tedanjega brezniškega učitelja Medja, s šestimi leti pa je odšel v ljudsko šolo v Ljubljano. Iz ljudske šole je prestopil na gimnazijo, katero je 1. 1858. dovršil z odličnim uspehom. L. 1851. je bil sprejet v ljubljanski dijaški zavod Alojzijevišče, katerega je tedaj vodil Zupanov rojak, dr. Janez Zlatoust Pogača r. Velik je, Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRSI Telefon št. 231 • Rjva GrillTIUla St. 12. • Telefon St. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših Trst pšenične moke in krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. pesniku Prešernu in nam podaja prezani-mivih, naravnost ganljivih črtic iz njegovih otroških in mladeniških let. Slovenski mladini je poklonil te črtice, njena dolžnost pa je, da jih jemlje v roke in čita. V „Ljubljanskem Zvonu14 (1882) se je oglasil tudi z nežno pesmijo „Mlademu prijatelju". Zupanova misel je bila, da je začela Družba sv. Cirila in Metoda izdajati svojo Knjižnico za mladino. Izšlo je že lepo število prezanimivih mladinskih spisov vsakovrstne vsebine. Za to knjižnico je Zupan z vzneseno besedo napisal slavno.stni spis „Naš cesar Fran Josip 1.", založil ga je sam in ves drugi natisk poklonil Družbi] sv. Cirila in Metoda. Pozabiti ne smemo, da je sodeloval Zupan pri Pogačarjevih „Pridigah" (1864) in pozneje pri njegovih pastirskih listih. m. Kot duhovnik je Zupan vedno natančno in vestno izpolnjeval težke dolžnosti svojega vzvišenega poklica. Dobro je vedel, da mora duhovnik v prvi vrsti delovati — z zgledom. Navdušeno je dijakom v šoli in pri ogovorih razlagal verske resnice, v svojih propovedi h pa je posebno zasledoval ta namen, da poslušalce s prepričevalno besedo vname za pravo krščansko življenje. Kot učitelj je kazal do mladine potrebno dobrohotnost, a nastopal tudi s primerno strogostjo, če je bilo treba. Prizadeval si je vsikdar, da mladino ne le samo poučuje, ampak tudi vzgaja in blažilno vpliva na značaj. Bil je učencem učitelj in obenem prijatelj. Kot vodja v Alojzijevišču je gledal na to, da je življenje gojencev brez hibe v nravstvenem oziru; dijake je sam učil in jim pomagal, da bi bolje znanstveno napredovali; skušal je iztrebiti vsako sled sirovosti, katera se med mladino tako Veliko skladttče klobukov HI dežnlkgv, bole li pisane srajce, Izlarfsk. platna žepnih rebcev, moških negovlc Itd. Itd. (MJ K. CVENKEI_Tr.t, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna 10*6 s Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST i S. Lucla 6-18 Via 8. Lucia 5- > C BOGATA Df LETA IZBERA FI1TBGA Dl FATAĐ1TSOA FOHlfiTVA TAPETARIJ ĐKLO SOLIDNO ta vukimtilk OKNB ZMERNE. Kaj je ,Sabinalin'? 55 odlikovan z zlatimi kolajnami v BTeapeljn, Parizu in Newyorkn. iSabinalin je najboljše do sedaj poznano zdravilo proti beloma toka, nezmožnosti ari-nlranja, impotencl, krvnim nerodnostim in izoatanjn menatra&aljs in je edino _ sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vsek večjih lekarnah, ako ne, se je obrniti direktno na SlivnI zastop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6HI. kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron ; v obliki tablet po 4 K. bil vpliv vrlega, idealnega Pogačarja na dovzetnega dijaka. V mašnika je bil posvečen dne 14. marca 1. 1863. in na velikonočni ponedeljek je zapel novo mašo doma na Brez-( _________ ____ niči. Novomašni govor mu je govoril dr. j rada javlja. Budil je ob vsaki priliki med Janez Zlatoust Pogačar. Ze prejšnje leto j gojenci ljubezen do materine bega je škof Jernej Vidmar imenoval za sede, ljubezen do slovenskega Studijskega perfekta v Alozijevišču. L. • n a r o d a. Vnemal jih je za slovstveno 1863. so mu poverili suplenturo veronauka delovanje in je z veseljem in požrtvovalno aa ljubljanski gimnaziji. ! zasledoval, kako se razvijajo Domače L. 1868. je odšel kot veroučitelj in vaje" — Ust, ki so ga izdajali gojenci, propovednik na nižjo gimnazijo v Kranj. I Kot prvomestnik Družbe sv. Cirila in V tem času je napravil izpit iz veronauka; Metoda je storil Zupan v polni meri svojo in slovenščine za vso gimnazijo. Poleg dolžnost. Vodil je glavne skupščine ude-verouka je v Kranju poučeval tudi slo- j leževal se podružničnih zborovanj in dru-venščino, risanje, včasih tudi nemščino. gik prireditev, pisal duhovite črtice in Iz Kranja se je vrnil na ljubljansko članke, v katerih je skušal vzbuditi za-gimnazijo 1. 1879. Tu je deloval kot ve- nimanje za Druibo. Nadzoroval je pomk v loučitelj do šolskega leta 1904/5, ko je družbinih šolah. Pridobil si je tako ne-stopil v zasluženi^ pokoj po edeninštiride- venljivih zaslug za razvoj slovenskega setem zvestem, plodovitem službovanju. Razen stanovskega poklica je opravljal še druge važne službe in častne posle, oko! Pogačar mu je 1. 1881. poveril vodstvo dijaškega zavoda Alojzijevišče; prihodnje leto je bil na Pogačarjev predlog imenovan Zupan za člana deželnega šolskega sveta, kateremu je pripadal dvanajst let in krepko branil pravice cerkvene in narodne. Od 1. 1885—1891. je deloval kot odbornik v občinskem svetu mesta Ljubljane. Ko so ustanovili 1. 1886. Družbo sv. Cirila in Metoda, so izvolili Zupana za njenega prvomestnika. Vodil jo je uspešno in požrtvovalno nad dvajset let. L. 1894. so v Ljubljani osnovali Društvo za krščansko umetnost in poklicati v odbor tudi Zupana, kot moža, vrlo izobraženega v umetniških vprašanjih. Neumornemu izpolnjevanju dolžnosti, vsestranskemu delovanju na cerkvenem in šolskem, na narodnem in slovstvenem polju je sledilo tudi zasluženo priznanje in odlikovanje. Že 1. 1882. je imenoval kne-zoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar Zupana za pravega konzistorialnega syetovalca. Papež Lev 13. mu je podelil čast svojega tajnega komorništva z naslovom monsi-gnora. Cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z viteškim križcem Franc Jožefo-vega reda. n. Zgodaj se je oglasil Zupan na našem slovstvenem polju. Za „Vodnikov spomenik* (1859) je kot bogoslovec zložil troje navdušenih pesmi, pisal je pridige za Andreja Einspielerja list „Slovenski Pri- ljudskega šolstva. Kot pisatelj se je Zupan zavzemal vedno za idealne smotre. Slavil je odlične rojake, navduševal za narodnost, širil načela pravega krščanskega življenja. Pa *RapieraCigjrettes Sukna, lodse in modno blago trn goapode in dame, priporoča KAREL KOCIAN XX tovarna sukam XX v Humpolou (6«ik*> XX Uzorci franko. XX jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, uL della Caserma 17 ***** knjigarne nasproti kavarne Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah. Srnesta pregnan, Jrst ulica S . Lazarja Štev. 17. Skladišče kož rumene ln črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečji kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila aa •ajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno In hitro ^nBHmmiHmmmHBHHHr Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSCITTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoolno Jestuln In koloni], blaga Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. hOS, itO Kina-lo O/errava/h ra holmhmm ln r*konT»loso*nt# Prmreča vilj« 4o }t*l, ftrjij« UMm ta tali •rtulzMi Priporočam* md rtkjmlorečih mdrarmikor v rmeh •lučajiM, kadar m jm treba p* boUmmi •jašiti. Odlikovane i Ti kolajnam! aa rasnih nastavak Ia ■ aad •000 sdvavnlikiBtl spričevali, Izbonl oku "VI WW hberal iku. Lekarna SerraVallo - Trst registrov, zadruga z neomejeno zavezo jatelj" in podpiral s spisi v vezani in nevezani besedi cerkveni list „Zgodnja Da- r*w»u-i>a— LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v TRSTU V lastni hiši ~ ulica Torre blanca štev. 2i (ob ulici delle Poste) hran. vloge 01 I Dvigljive po 2 meseca prej 13 0 I Dvigljive po 6 mesecev prej navadne po : T 2 jO | dani odpovedi po.....T 4 0 | dani odpovedi po...... brez odbitka aa rentni davek od obresti. Uradne ure so: vsak delavrvk od P do *2, doooldne in od 3. do 5. Doooldne. = Obrestuje 5 " Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Blago je vedno sveže in pena jako zmerne. Poatrežia tudi na dom. Zaloga pohištva z lastno tapetniško delavnico. BPECLJALITETA : spalne Bobe od 145 goldinarjev j naprej — z žimnicemi, peresnicami, zrcalom in j mramornatimi pločami vred — iz mahagonijevega, i orehovega le^, amerikanskega oreha, jerenovega, LUIG1 FALCIERI Trst, ulica Fonderla 12, I. nadstropje. I I Prva jugoslovanska ftntnn Aftfal1 tovarna glasoviijev ftlllUll rcllll Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, »glasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. n in Sft&rfera* železne ogreje za vilu («v«roa), vrt«, tovara«, dvarlita, prastare za tsaia I Cnstrovaa katalog iW» 104 brezplačno. J/fna lni!osr?IIa alpskih dSŽSl" ržfli mnsttl ®8 - KIuSžBfflrt. SUlni i&stopnik v Trstu. Po<1 rainicA tovarne v Oradcu, Gt'»-f" np«a M aut; podružnica to- vsrre ra Pur Fin IT/l Frrssgasse 29. Tel- 4144.—— Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetn^ sesalke, kcpeiji in kopeljski peči. Vsako-; vratne sobne peči, acct. aparati. Zalotrs | aparatov za žarečo luči. Mrežicc ia steb i i Rodolfo Sismond \ avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia 5. Elizabetinaaružbaza I Obleke, Suknje, parne milne (£S) IR-S; Elisabeth Dampfmiihl-Geaellsohafl Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo SLAVNO ZA8TOP8TVO: ferdinand funt, £rst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti. Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti. Barriera št. 4, I. nad., desno. Odlikovana krojsčnlca Rnselmo Marcorin dobavitelj c. k. državnih uradnikov. IE 31=1E Mehanična kleparska delavnica za kovnske izdelke Restavracija FINDING Trst, via Cologiia 11 Vsako nedeljo In praznik PLES Vstcp 50 stetink, pa 8 30 stot. K plesu svira mestna godba. G:ustoRllottifuGius. Mj HerMMlId ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescator! štev. 14 Specijaliteta: ladijske svetiljke Posoda in škatlje ix bele in kamno-barvne pločevine. Žlesovi, cevi in zids*3 obloge iz vsake snovi v kosih po 2«?t (brez zvezave). =H=li Baririđrs reaćhi* ft tur. M lata veliko talogu "RS Kdor želi kupiti ka^o, čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vse I. vrste, po nizkih oenah, naroči poštni zavoj 5 kg (netto 4s/i)> ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve s prodajo na drobno združene tvrdke Harry Goetzl, Trst, ul. Hiramnr 13. Bans Scheidler ===== zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzei! Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 j Trst, Piazza C. Goldoni St. II ! ALOJZ KRŽE I Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga SKLAOSŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini VRST, ulica Barriara vecshla St. 25 Ceae dogovorne. mr Plaćilo se o&rob. Aute Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Prodajalnica ur in dragocenosti Gr. Bncher (ex drag Dragotina Vekjeta) Trst Cono a 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlate in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. IV Trgovina razne PERUTNINE Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano CSimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. Skladišče ojlja In Sr» za priTO, jetrolja ji stavi), naterijak Josip Mžcea i Trat, via San Clllino št 2 (Sy. ivan) ir venci v-š poreelaas ia fcTserov vezaaik s \ 4aa» lice, od cnetnik cveti e i tr&t ko vi ia a spisi. j Slike i*rcel«K&2iil pfclfcfc za sptanfa Sajaiija eeaa. j " ■■' +Siulio MMinti -i-1 TRST, allaa Glesai Cardnet! «tev JM u TBLirSH itiv. «11 * a Ktftffieit *r#€>, ertefailtal ■pum«, K»4sr«i, Mitka rek« U b»|«, kerflj«, kllMl pati, slartli&l pul U asfovlse, elektrekera?«TtflM« priprave, aparati »a m m lskalaalje. i ■■ IKbaSlI^S NtrakMa » UvuflHa altat-Uoja. ?.»*iu«aa u (»rja Ia Myn4ln«c* v bogati izberi. Irst, nI. Campanile št. 15. - Tel. 759. Purani, goake, raoe, piščanci, Štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, erne. Jereblo«, skalne jerebioe (kotornl), fazani. 6a]no maslo In jajca. Vsa po ceni, da se ni bati nikake konkurence. Nova klobniarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zalog* klobukov iz prvih tovaren. Velikanska isbera angleških čepic za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprava. €rminia Warb!nek manufakturna trsooina Trst, ulica Giulia št. 14. Velika izber oblekec za otroke, damskih blaz, krti rse izdelano po zadnji modi, boe ia vseh manufakturnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija. Cene najnižje, brez konkurence. Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. EMILIR CEREGRTG — TRST .......i Campo San Giacomo fitev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svoj* trgovino pisarniških in šolsidk potrebščin. Prodaja razglednic In igraC vseh vrst Prodajajo se tudi molltvenlki v slovenskem jeziku. Sprajmo sc popravljanje šivalnih strojev vsikega zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatov.! Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 UMETNf ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine " Dr. J. Germak V. Tuseher zobozdravnik konccs. zobni tehnik - TRST - ulica della Caserma St. 13, II. r.adst. ____ ■ čistilne krogljice G ki prenavljajo kri dobre 0 proti hemorejdam, sestav ^ ljene is rastlinskih snovij, a • priporočljive za redns delo- 2 vanje čreve«. proti heaiorojd- J © nim nadlešnostim glavobola 9 Itd. — Cena ikatljl 60 stotlnk. ® Oiavaa zaloga: lekarna Jakno", Trst, via S. Cilino. NEPRODIRNE PLAHTE za vozove, vagone, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. O-IOV. EIVITZ, Trst Telefon št. 18-83. Illlea G. Gal&tti Št. 8. Telefon St. 18-83. n TB&OVSKO-OBRTNA ZADRU&A "SSS1 S1. ul. S. Franceseo d'Asisi ši. Z 1. nadstr. Pcitn« br&cllBlčwi račun 74.579 Telefo« 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvo, da oddaja strankam v brezplačni najem = male hranilne skrinjice . Vtaka družina, kakor tadl vsak posameznik lahka dabl tak« tkrlajlot, ki as priMerne za prihranjevanja nalib Ia vadjlb avst, Skriajlce st dobe pri podpisani zadregi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilna vloga od vsakogar, tudi te ni član in jih obrestuje po Renlni davek od hranil, vlog platoje zadrega sama. Olji posod, na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. NadaJjna pojasnila se dajejo ▼ urada med uradnimi vrami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 me dopoludne ta od 3 do 6 ve popoldne. Trgovsko-obrtna zadrnga v Trsta. ^ uL S. Franeeseo §tev. 2. L Zaloga Izdelanih obisk Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de^lke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦♦♦♦♦♦ o 0^8 KOK^!^ Zmerne Adolf Blostoris Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad. zraven „Buftet Autoai — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v 1. nad. :: Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Piccii.la). — Fotografiije na s/etlem in motnem papirju, plastično in naravun izvršene. Povečanje vs^ke slike na olje. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. F RRN BRTRGELJ • čevljarski mojste? Trst, ulica Vittoria Colonna IG 7 bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. 3 Delniška glavnica K 8.000.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000'— Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu, i V Času letne »ezone posluje Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Plazza della Borsa štev. IOt telefon Štev. 618. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne dru^e vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t 3. TELEFON ŠT. 43 Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade.; VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OO I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI 4 \\ Crgovina z nsnjrm in čevljarskimi pred meti ■ prlklopljeno isdelovalnico zgornjih dalo v in preftlv&lnloo ter zalogo napetnikov v ulioi Balvedero Stev. 49. IVAN SIMONIČ. SS^ Trifolium 20 prodajalnlli prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773 čisto, domače, filtrirano m Inl/n pasteariiLrano, ohlajeno 11 llulvU na nizko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače in iveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otrokel Karani led t losih in kolih iz tovarne t Bacah SiiBSElBElBagEUiaBeia vm e| g Ljudska uradna | p BOGOMIL PINO [[ || Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 (nasproti certre st. Aitsia noveia) ss ■a - ii Bogat izbor || ur, verižic, orr&tnih gg I verižic, uhanov, pr- g| stanov, zapestnic Itd. gg __Konkurenčne cene. Hi iiHHHliHilHčaHHčaHHHB g HI mmmmm tvrdka mm COEN & BARUCH prej na Corsu it. 20, palafia Salem ■e Je premestila v ul. S. Spiridione 7, Togal nl.Cmpaiifle MT NOVA ZALOGA *Wm n moftkhl deiklb oblek. Inozamsko In domaSe blago. — Cene najnižje. Sprejemajo se naročila po meri. Tovarna kovčegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6. Sprejemajo se naročila ln popravila to stroko. Osne absolntno konknronono IivraaJ ojo me odpošiljat ve na deželo. 311 311 V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. UIROĐILNIC4 Anfonio Ursich ul. Barriera vecchia 14. i Zaloga barv, flrnežew, i čopiče v, fvei, suhega sadja, voska, laka aa J? „ALLA FIDUCIA" Velika izber izg-otovijonib oblek za moške Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata). Moške obleke.......... Deške „ .......... Sukneni kostimi za dečke...... Platneni ,, ,, „ (ki se lahko perejo) Velika izber suknenih hlač za moške od K 18 >» »» 13 M ,» 6 3 — dalje »» »» n »» Urar Ralmondo Bisiach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulic« Guardia. Velika izbera Žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatorji >■ budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti KAREL DE LAMI po visokem c. kr. uamestništvu K1SCESIJ0NIRANI Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. Ul. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. A Jfans Schmfaf TELEFON Št. 1085. zobotehnik TRST al. della Zorita št. ?. /. lfm Zaloga \ solkanskega \ pohištva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva, in popolne sobe. - Lastna, tapetniška delavnica. Lahki plačilni pogoji. Um n iz solim =---na obroke =^== Trst, ulica Hmfonnlna 5. Popolne sobe, selo fin*, solidna, postana dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli-rane ter posamezno pohiStvo, tudi že leno; širmlni stroji, stenske are, slike ogledala, masnf. blago. - Zaeras Novi zobozdravnišHi ambulatorij ul. Rosslni St. 12 (vogal ul. delte Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do z pop. in od 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od g do X2. Češ* o perje za postelje 5 kilogramov noveg-a, prerezanega K 9^60, bo ljega K 12"—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. Od-pošiljatev franko p? povzetju; proti odškodnini poštnine se manja blago ali pa vzam j nazaj Benedikt Sothsel, Lobes Stev. 183 pri Plznu, ČEŠKO. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj ■lica Carraderl 18, v bližini gostiIse ND0 Zaloga barv, Čopi Če v, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■r i nalnih posodah in drugo, mam Caftć Kuovo J V (NOVA KAVARNA) HT Trst, Plazza Batrlera Settefontane Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFET, kjer se predajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se ndani FRANJO ABRAM, lastnik. Konec sezone. Velik popust. lika zaloga blaga za damske obleke in barhentoiry zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za dameke obleke od 90 vin. dalje. VSE V DOBROZNAN1 PRVI SLOVANSKI TRGOVINI IVAN OKLOBZIA ■ TBST, ulica Barriera vecchia Stev. 37. (ex PEKI C). m O C _ _ cooooocoocococc ooppcppoppppocpo _ ^i o o o o o o POOOOOOOOOOOOOOOOOOPOPO o o OCOOPOOOOOOOOOOOOOOOOO O 70000000p00ppp00ppo00 PRIPOROČLJIVE TURDKE Brivnice ifanel/a loei i^eSIjans in rezane, kapajem LdIIoIVc Idol po dobri cem. A. debele po ▼lasuljar, Trst, via Carducci 9. 1365 Itnoiila lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpaUlU najmodernejša lasna dela. ANDKBJ EOJIO, ul. Acquedoto 20. 1752 Anton Novak, brivec vJ'Bel: vedere št 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2661 Brivska dvorana, Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana r ulici Montoraiao 7. Za dobro p>-strežbo jamči Štefan Vakomanovič, brivec. Čevljarji: min Pilfir TRST, ulica Molino a vento 11. I|l r IMlf priporoča svojo delavnico in prodajalnico Čevljev. Izdeluje po meri in prolaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !" Fotografi: Cn tnnpafV* Antona Jer kiča naslov: Trst, cJ rULUljrala delle Poste 10; Goric, Gosposka alica 7. 4444 iloilillhcl spomini bo artistične fotografije a* •IdJIJlIUdl kristalu, porcelana itd. za priveakf, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZAR1, urar, Trst, ulica Nuova 51- (palača Salem). _ Knjigoveznice: l/nilnmiftinino ANTON SEPENŠEK j« Wnjiyi)Vo2lllUa edina slovenska knjigovez-a»ca v Trstu, ulica Gecilia 5t. 9. — Izdeluje vsa •cnjigoveška preprosta in fina delm točno in konkurenčnih cenah. 1760 Krojači: ITD A M DIIDUI1/ krojaški mojster, Trat. rnnll nUinilV, ulica Oeppa 8t. 10, Ln. l/»nio£nino IVAN GOBCTCaN, Trat, ulica IVrUJaUIIIUa pasqaale Kevoltella ali Oniadino m Monte St. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvo za vsakovrstna dela. Solidaa postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju._7723 Mesarji: lirCAR ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trst, IVI LOM n ulica Belvedere St. 2. Riccardo Baldassi, sumoega društva") priporoča svojo mesnico. Mizarji: Josip štolfa mizar8ki m°j9ter'Tre-'aiici vsakovrstna mizarska dela. Belvedere St. 10. — IrvrSuje Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, Tr8t ulica 181111 5te? 21 drugo. Prodaja olja, kisa, mila i a 3 iS Pekarne: IHQIP A7MANN Zgornja Gret. Stev. 275 IUwll ntlTinilll priporoča svojo pekarnj Prodajalne jestvin : |/Qf l/H Mulo S Tm> Piazul P^terosso I\đli VU. mlllOJf Trgovina jastvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maalc*, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obiak Be priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 30c» Šivilje. ARIFPFR Tr3tT Via Barriera vrati • nibULn, 13. Damska krojačnica. Izdelu e vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Kupujem Železnine: železo, stare kovine: Anton Oarn^i Trst, uL Olmo St.12. 1730 Žgan jar ne: Stara grška žganjarna .. v Tntn, VU Oitui ?er likerjev; specijalitete kranjsci brinjevec, kra'ri /ec in rum. Gene nizke, sapečenci. Gr'ka mastici Andrej Anton opalo. ft. Ia se dobi bogat« i<« gr5ki ln francosd koajft:, slivo vec in briski trop^o -Izber grenčic. Slaiči> im is šija. —• Se priporu, a 101 Razni: Kislo zelje l.^«!01^ vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetju. ANTOtf LINEK, Znoj m. Pozor! Sf"2 mSkTi^Si Restavracija-Hotel Balkan (iSSZD njegov slog! Nekaj posebnega, nekaj krepkega in markantnega je v tej pisayi; takoj jo spoznavaš za Zupanovo. Živo se je zanimal za umetnost; svoj umetniški ukus sije izobrazil na potovanjih po Italiji, po Francoskem in Nemškem. Kot poseben Častilec svojega rojaka in sorodnika — pesnika Prešerna nam je pojasnil marsikako stran njegovega življenja in delovanja. Na svojem domu na Okroglem pri Kranju je celo osnoval prezanimiv „Prešernov muzej"; v njem nrani dragocene spomenike našega pesnika prvaka. Tomo Zupan je danes ob petdesetletnici mašništva čvrst in čil na duhu in na telesu; Bog nam ga ohrani krepkega do najskrajnejše meje človeških dni, ohrani še posebno zategadelj, da more izdati še dve deli, kateri smatra za svojo življen-sko nalogo — životopis blagega škofa dr. Janeza Zlatoustega Pogačarja in životopis pesnika dr. Franceta Prešerna. g Koroški Slovenci v Istri Piše dr. Karel Pečnik, zdravnik v Trstn. Bil sem dolgo let zdravnik v Egiptu, zdaj sem drugo leto v Trstu. Ker v Egiptu ni gord, nisem mogel postati hribolazec, pač pa „dolinolazec*. V svojem prostem času, posebno ob nedeljah, sem vztrajen turist pred Nesmrtnim, prehodim do 6 ur „per pedes apostol o rum". Bil sem v vasi Boljuncu (občina Dolina poleg Trsta). Del te vasi se imenuje „Gornji koneca. Vprašavši ženko za ime, mi odgovori : „Hurnj' k6nc" in sicer v naglasu in s padanjem tega prav kakor govorimo mi koroški Slovenci v našem narečju. Nehotć vprašam ženko, če je tudi ona Korošica. Ne razume me, ne ve, kaj in kje je Koroško ! Verjetno, najini pradedje so bili morda pred 1100 leti sosedi! Drugikrat grem iz Kopra, pridem v selo Vanganel ter vstopim v gostilno slovenskega gospodarskega društva. Poslušam kmete, tu ujamem besede : rMoja šiša" ! »Dajte mi vova" ! Takoj sem bil gotov, da da imam tu koroške Slovence pred seboj, to je potomce onih Slovanov (sclabi), kijih je bil po zgodovinskih virih naselil vojvoda Ivan okoli 1. 804. v severni Istri, za časa cesarja Karola Velikega. Teden pozneje grem z Opčin proti rvi postaji državne železnice, Repentabru. ridružim se kmetu, ki jo je prav široko mahal po cesti. Vprašam ga, če rad pije „vov" ? Kmet me pogleda nekako začudeno ter blekne: .Ah, vi ste gotovo Italijan, „vov" je žival \u Besede „vov" ni razumel, ni je nikdar čul, rekel mi je, da sta tu znana le izraza „bira" po starem in „pivo" po novem. Na drugo vprašanje mi odgovori, da na Krasu pravijo povsod edino le „hiša", vendar tudi „šiša* je že čul; „tako govore", mi je dejal, „tam od Divače proti jugu, v severni Istri". Vzemimo enkrat na primer besedo „šiša". V okolici Trsta na Krasu je „hiša*, okoli Gorice je „hiša", v Tolminu „hiša*, v Bohinju „hiša", na Jesenicah „hiša". Če gremo čez Karavanke, v Rožu na Koroškem je „šiša" in ostane „šiša" do Goz-danj (Kostenberg), do slovensko-nemške jezikovne meje, severno od Vrbskega jezera. Da raziskovanje razširim, sem si napisal nekaj tipičnih besed koroškega narečja"po mojem rojstnem kraju, Št. Jakobu v Rožu ter povpraševal, koliko so znane med Slovenci v severni Istri. 1. šiša — hiša. V Istri in na Koroškem „šiša". 2. vu, vtlva = pivo. V severni Istri pravijo vov, vova. Pismeno: ol, ola. Se-verno-nemški: Ahle, angleški ćjl (ale). 3. adćn, ana, anu — eden, ena, eno. Ruski: adin, adn£. 4. toka j — toliko. Narečje: tkaj. Tudi „tclko" je znano. 5. rikati =- rćkati = die Gewohnheit haben etwas oft zu sagen. 6. štlradi — štirideset; pćtred = petdeset; trist' trideset. 7. amrt — enkrat. Skrajšano iz: an-b&rt; dbib&rt' = dvakrat. 8. žovnir = vojak. Maloruski: žolnir (izgovor : žćvnir) = vojak. 9. k&šča — koča. Bolgarski: kašta = hiša. Beseda „koča" v narečju ni znana. 10. šča?= čigav? Ruski: čej ? čja? „Čigav" v narečju ni znano. Dajalnik: ščomu ? Ruski: čjemu ? tudi: čjomu ? 11. anir, anira, anlre = nobeden, nobena, nobeno. Tudi „nobeden" se v narečju rabi. 12. chtu? « kdo? Ruski: chto? 13. do sih mav = dozdaj. Ruski: do si h por. 14. brdter = brat. 15. bara ti vprašati. „Vprašati" v narečju ni znano. 16. snih = sneg. Češki in maloruski: snih. 17. hnizdo =» gnezdo.- Maloruski: hnizdć. Tudi češki. 18. vigrćd «= pomlad, vigredič — spomladi. V na»->Čjn = v'Im'i. Kij j°> vigred ? Pač v gi'^d = u^rmi. Tu iiricitopa severo-slov.n^ki vy- n mesto iz-. „l\>miad" v na- namesto „o*1 rečju ni znana. Vigredenj 3 = pomladni 3. 19. žebr&ti = moliti, žebranje =j molitev. „Moliti" v narečju ni znano v tem -pomenu, pač pa v pomenu „hinstrecken". j : Maleruski: žebrak = berač, žebrati = • | beračiti. Na Koroškem še : žebravec = 1 Betbruder. 20. atej — oče. Atej otej =* otec,i kakor ruski: solavej slavec. Kakor v t velikoruššini, se na Koroškem, posebno v ! Ziljski in Kanalski dolini, manj v Rožu. pogostoma izgovarja namesto „o" „a". V Zilski dolini: abuja «= obuja, žavariti = govoriti, itd. 21. m&rnovati = govoriti. Besedi „govor", „govoriti" v narečju niste znani. V narečju: marnjam, marn' vat'. Marenj = govor. — Kaj je to ? En del Slovencev „mluvi" kakor Čehi, to so Rožani, Zilani ne več, ti „žavarijo". Ruski: molviti. Od tega : molnovati = malnovati = marno-vati, po mojem ? Gotov pa nisem. Korošci, kakor sem že omenil, radi izgovarjajo „a o 22. Mćjica = Marija. Vsaki Mariji se pravi „M6jca". To je, zdi se mi, edino ' izrazito, prelepo staroslovensko p a-gansko osebno ime, ki se je še ohranilo med narodom. Zakaj se danes ne rabi v pismenem jeziku ? Bilo je nekdaj med paganskimi Slovenci gotovo tako navadno Kakor dandanes Marija. V listinah samo stana Štivan pri Devinu beremo med leti 800—900 tudi osebno ime „Mojslavka". 23. slovenji, slovćnja, slovenje = slovenski :J. V narečju: sovSnj'. Prof. Lubor Niederle trdi v „Slovanskem Svetu", da se je ime „Slovenci" začelo rabiti šele v času narodnega preporoda. To velja pa samo za Kranjsko. Korošci so vedno in od pamtiveka rabili: „sovOaj' marenj", nikdar pa zloglasne „kranjske šprahe". Ko sem po severni Istri povpraševal, sicer le slučajno tuintam, moram dostaviti, da so od prej omenjenih besed tipičnega koroškega narečja le nekatere znane, najmanj proti iztoku, n. pr. v Dolini, kjer je v teku 1100 let asimilacija najmočneje delovala, več v okolici Kopra, n. pr. Vanganel (Marezige). Pravo Piranščino je ve-' činoma odšteti, ker tu se je slovenska naselitev deloma šele v zadnjih desetletjih dovršila iz raznih krajev, dosti pa iz Čiča-rije. Kaka beseda je znana v eni vasi, druga drugod. N. pr. besede „marnovati" nikjer ne razumejo, v kolikor sem do zdaj popraševal. Dostaviti pa je, da jo tudi na Koroškem ne rabijo povsod, le v Rožu, v Zilski dolini je neznana, tam se rabi „žavariti" govoriti. Treba je tudi pomisliti, da so dandanašnja koroška narečja precej diferencirana, kajti koroški Slovenci so nastali ali že prvotno iz zmesi raznih slovanskih panog, kakor jih je vrglo ljudsko naseljevanje skupaj, ali pa iz raznih slovenskih narečij, iz ostankov nekdanjih Slovencev na Gornjem Koroškem, Gornjem Štajerskem in Avstrijskem, ki so se morda pri silnem prodiranju nemštva v osmem in devetem stoletju približali in zmešali, to je skočili proti jugu. Razven jezika je treba še vpoštevati krajevna in hišna imena. Tipično n. pr. bivata v Spodnjem Rožu 2 kmeta: ruski Koval zraven slovenskega Kovača. Maloruski: kovalj = kovač. Vse to bi kazalo, da je bilo koroškim Slovencem prvotno primešano precej pravega ruskega življa, ki se je tekom j 1300 let po asimilaciji izgubil, a ne po-, polnoma. Dva izrazito ruska znaka sta! ostala: 1. Tendenca izgovarjati namesto „o" „a" in 2. naglas, ki je dosti različen od južnoslovenskega. Rožan naglaša : vodži, žena itd. kakor Velikorus. Pa naj bodo koroško - slovenska narečja različna med seboj, je ta razlika vendar majhna proti oni, ki jih deli od; jugoiztočnih slovenskih narečij na Kranj-j skem, Štajerskem, Primorskem in Hrvatskem. Od pristno koroških narečij gre| odšteti pas prehodnih narečij na Koroškem j proti koroško-štajerski meji. Rone vsake vrsti se morajo skrbno varovati pred nesnago, ker radi nje nastanejo lahko iz najmanjše ranice hude, težko ozdravljive rane. THYMOMEL SCHILLAE iz lekarre B Fragnerja Većina lekt.ren ga ima vedno v zalogi. Betedna znamka zavarovana. Ublažuje kaš*lj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter po-težkoče pri dihanju. 1 steklenica K 2-20. Po pošti, če se plača vnaprej K 2-90 se pošlje 1 steklenico K T—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzamete nadome.t lna sredstva. TpraSajte svoj »ga zdravnika. Pripiavljatelj in glavna zaloga : LEKARNA B. FRAGNER e. kr. dvorni zalsgatelj, - Praga, III., St. 203. - Pazite na ime izdelka, zdelovatelj e in na varstveno znamko. Pekarna in odlikovana slaščičarna M. STOP AR Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotor, mandorlata in mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in —inozemskih vin in likerjev. ———— Čitajte in strmite! 600 komadov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v. M leta 1878! SrS/^V'.^.!' Pri vsčjih aaročbah z nato« znižaš s LEKARNARJA jI. 7hierry balsam paatavoo zavarovan. — Prlatan tamo i nuao kat viritvMi znanko. Prati raakl faltlflaadjl •« bo atrof« postopalo m podlagi pravice. Ta baltam Jo najbolj!« adravllo pJjufnl« 1* pranim bol«xalm, kalija, hriparoatl, taikamu dihanju, plJvS-nejnu katara in o*ot>ilo proti lataenci. aiabi prebavi, t«ledna m u krča, anetju Jetel in oblati, proti oalaboicatt, arakta. so bo bolu ia aitiim boleznim, proti trganja, opokltaa« ■ boleznim lui. '*/, ali *U al' vrllk* itekleulca k t'6* Jfeatesss: hi j av i Lekarnarja A.Thlerryja SUperesno mazilo edino prt-tDO •aneiljlvo ie«li- ne s* rane, otekline, odstranjuje ia telesa »ko4i]i»e n,ij fa veći notna nameituje operacije. UCinkuJa tudi prott starim ramam. Dve dozi staieta samo 3 krone 60 statlnk. Dobiva se: Lekarna pri Angela varuhu, ADOLF TH1ERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. : Skladišče vsakovrstnega osua: premoga, petroleja itd. prodaja po najnižji ceni in razpošilja po stanovanjih :: IVAN GERMEK :: prej RiBflRlC Trst, ulico Squero nuouo 15, zrauen poJte- — Telefon ZZ-33. Josip Trampuš Krasno v ognju pozlačena, velefina remont, ura na sidro, s pozlač. številnico, ima dobro gredoče 35 urno kolesje, za kar se garantira 3 leta. 1 krasna kravatna igla s ponarej. briljantom, 1 v ognju po- ■■■ , ■■ r^ ■ jj ■ 4-f zlačen prstan z imit kamnom za gospode ali dame | TSt. UllCćl iđlTlClO ST« II 1 krasna ovratnica iz okrog 150 orijentalskih bise* i * rov, najmodernejši damski lišp, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratniških in prsnih gumbov, gar. 3°/o zlati double s pat. zaprt., 6 pristno platneiih žepn h robcev, 1 veleeleg. žepno pisalo iz niklja, 1 krasno toaletno zrcalo v ekuiju, 1 dišeče toaletno milo, 1 fino vezana beležnica, 72 angl. pis. peres. 20 korespondenčnih predmetov, 396 raznih predmetov v hiši koristnih in potrebnih. Vse skopaj z goldinasto uro, ki je sama vredna de enkrat toliko, stane samo 4 K 20 v. — Razpošilja po povzetju eksportna hiša H. SPINGARN, Krakov št. 240 Kdor naroči 2 zavoja, mu dodam brezplačno lep žepni nožič z dvema reziloma, k več nego 2 zavojema k vsakemu po en tak žepni nož. Za neugajajoče takoj denar nazaj, torej je riziko izključen. priporoča sto j o pekari jo. Večkrat H dan sre2 kruh. Zaloga moke vsake vrste Iz — prem mlinov. — Vino ia likeri v steklenicah. Sladiii* in hižWini. - Postrežba tudi na . i Ces. kr. priv. ZLiunione Adriatioa di Sicnrta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1911K 168-994.604-43. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh brandah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželsib glavalh mestih In važnejilb krajih Avstrs-Ogrske ■onarklje. Najboljše in najtaodemejie sukno za moike la voImbo za ženske obleke razpošilja najceneje D CTPDlIcriri Ju|««lovantka razpošiljalo! K. o I LKlTlLtM V celju tt. 302/ Tovarna kovfiigOT In potnih torb ▼ vseh velikostih In popravila po niskih oensh — PoiUJatve na vse strsnL Trst, ul. Silvlo Pellico štev. 8. kiMJUl kocke (gotova goveja juha) rF^ r po O vin. so najboljše! Varitvaoa Jl Zvezda zaamlta a krlžoooi. Pristno Umsko sukno 1 odrezek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 B dolg l odrezek 7 kron za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za Črno Balonsko obleko 20 E kakor tod blago za površnike, turiBtovske lodce. s 'HI. kamgarne, blago za damske obleke itd. poauja po tovarniških t.enah kot reelaa in Bolidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slegel - imbof - Brno (M ravslo) Vzorci gratis la franko. UgodnoBti privatnih odjemalcev, če naročnjejo Bukna naravnost pri. tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mestn bo znatne. Stalne, nizke ceiie. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tnrii mahh narnčil v popolnoma svežem blagu. Ces. kr. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica le reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRSTU Plazza Nuova it 2 (lastco poslopje) Bprejme v avoje (eklene varnostne celice zdelane od Bvetovne tvrdke Arnheim v Berolinn ssjamfiene proti poi&ra In vloma, pohrano In apravljaaje vrednot, kakor tudi i«ao pohrano sap rtih savojev, ter dk v dotičnih jeklenih celicah v najem r varnostne shramblce (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko Bhranijo vrednostni papirji, listine, dragnlji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpret) kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3% V. Rentni davek plača direktno zavod. Bavl se tudi s vsemi bankovnlml posli, ter S a varova nje m proti sgrubam na irebanju. n u n u n u Odlikovani čevljarski mojster || Viktor Schenk g aalagstelj obuvala e. kr. lel. s: oroioJJkcga poveljstva :: priporoča svojo zalogo razno- gg vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljBega voščila Fredia, Globin, cavalier in Cir, Metodovo mazilo. Trst, lelvtdere 32 tf i « B rrT. i arusv ««9 * V Trstu, dne IG. milica liJlo. „EDINOST-* it. 75. S; ran IX. Tam jezik polagoma prehaja. A kjer. delijo Karavanke, je diferenca neposredna,. tako močna, da ima Slovenec n. pr. z Je- \ senic, ki prvikrat pride na Koroško, dosti j težav, da razume točno svojega soseda: Rožana, če govori ta pristno narečje. Na- j sproti pa Korošci, ki, če ne v šoli; vsaj v j cerkvi čujejo pismeno slovenščino, Kranjca takoj in popolnoma razumejo in radi „marnujejo po kranjsko", kakor „se reka" v Rožu. Povsod na Koroškem se slišite, kakor sem že primeroma omenil samo dve besedi: „šiša* in nikjer „hiša", povsod vu ali vov-pivo, vendar skoro nikjer izven Koroškega. Takih tipičnih oblik in besed je veliko, čujejo se povsod na Koroškem in skoro nikjer drugod. Potemtakem gre reči, da se slovenščina deli samo v d v a velika narečja, recimo v 1) severno na Koroškem in v drugo, recimo 2) južno narečje na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvatskem. Severno slovensko narečje šteje danes le okoli 100.000 ljudi, južno slovensko narečje pa čez 2 milijona. Pripomnim, da pišem o narečjih in ne o pismenem jeziku, kakor ga je večinoma fiksiral prvotno že Primož Trubar in naslednja doba. Potemtakem sem moral prišteti tudi Slovence na Hrvatskem. Na Hrvatskem živi, kakor jih ceni prof. Niederle, 800.000 pristnih Slovencev, ki govore doma čisto slovenščino, to je južno slovensko narečje, pišejo pa kot književni jezik srbo-hrvaščino. Da ne bi bilo zamere, ker sem že to omenil, se moram nekoliko oddaljiti od svojega predmeta. Le močni narodi imajo bodočnost in s tega stališča so Slovenci na Hrvatskem srečnejši, občutili so manj kruti 1000 letni nemški „divide et impera". Ni izključeno, da jih bomo posnemali prej ali slej, v srečnejših političnih razmerah, tudi mi drugi. Obče znano je, da narodov ne delajo samo narečja, to je jezik, temveč v veliko večji meri še politične tendence, to je politika, državna meja (posebno t a!) in vera. Najmarkantnejši problem te vrste so zdaj Rusini v Galiciji, problem, ki je prišel do evropske slave. Rusini v Galiciji pišejo svoje domaČe aialorusko narečje kot književni jezik (vsaj okoli 75®/o njih. okoli 25% pa piše veliko-ruski književni jezik tudi v Galiciji, kljub vsemu pritisku vlade in Poljakov). Ta jezik imenujejo ostentativno „ukrajinski jezik", kar se zdi nedolžno samo onemu, ki ne ve, da leži Ukrajina daleč notri v Rusiji. Rusini, to je Malorusi v Rusiji, posebno v Ukrajini sami pa nočejo nič vedeti o ukrajinskem jeziku ter pišejo (okoli 99°/® od njih) ruski književni jezik. Tako sem čital nedavno v znameniti francoski reviji, ki pristavlja še, da ni toli odpor ruske vlade, pač pa dejstvo, da so Rusini v Galiciji unijati, oni v Rusiji pa pravoslavni, ki vidijo v tem rovanje proti pravoslavni veri, glavna ovira. Pa naj bo kakorkoli, vidimo zopet dejstvo, daje državna meja ustvarila nov jezik!! Nisem jezikoslovec, pa govorim več jezikov in čul sem govoriti mnogo narečij, tako n. pr. kot zdravnik v Egiptu, vse slovanske jezike. Da povem svoje mnenje, razlika med malo- in veli&o-ruščino se mi je zdela vedno veliko manjša kot med južno in severno nemščino (hoch- und plattdeutsch), ki imate obe eden in isti književni jezik, kot v naši bližini med furlanščino in italijanščino, ki imate zopet obe isti književni jezik. Da ostanem pri furlanščini in če se stvar resneje in globlje pregleda, mora vsakdo priznati, da je razlika med furlanščino in italijanščino večja kot med slovenščino in ruščino. Ruse v Egiptu sem dobro razumel, še preden sem se začel baviti s tem jezikom. Dobro znam italijanski, a lansko leto Furlanov blizu Vidma nisem razumel; čisto nerazumljiva mi je pa furlanščina, če jo vidim tiskano. Z a -nimivopaje, kako znajo Fur-lani in Lahi to globoko razliko elegantno posuti s peskom, mi Slovani pa težko laboriramo na dosti manjših. Tu se učimo ne samo Slovenci in Srbohrvati, temveč tudi drugi, Cehi in Slovaki, Rusini in Rusi! — Pa tudi Nemcem ne gre bolje! Na nem-ško-holandski meji, daleč na okrog se govori isto narečje (niederfriinkisch), vendar pišejo na eni strani holandski, na drugi pa nemški književni jezik. Tu tedaj učinkuje državna meja zopet kakor med Slovenci in Srbohrvati, Rusini in Rusi, Čehi in Slovaki. Še zanimivejši pa je sledeči fakt: Na jugu in severu Pire-nej (Baski izvzeti) se govori skoro eno in isto romansko narečje (1 a n g u e doc), vendar pa pišejo na jugu španščino, na severu pa francoščino! Ce se zopet ozremo na nasprotno tendenco, različno družiti, ne pa enako deliti, kaj naj še le rečemo o raznih arabskih narečjih, ki se dostikrat manje razumejo med seboj kot Kitajec z Nemcem, pa imajo vendar eden in isti književni jezik, od Bagdada do Maroka ?! Napravil sem namenoma to ekskurzijo, prvič, ker pišem o koroških narečjih in drugič, ker sem vštel tudi 800.000 Slovencev na Hrvatskem. Kar se še tiče tiče Slovencev in Srbohrvatov, je obžalo-j vati, da so vzeli slednji vsled nesrečnih razmer in tudi političnih tendenc ravno najjužnejša štokavska narečja kot književni jezik in ne pasu prehodnih narečij na kaj-kaysko-štokavski jezikovni meji. Vračam se k predmetu, Kronika nam; pripoveduje, da so se leta 804. zbrali v rižanski dolini zastopniki italijanskih utr- j jenih mest severne Istre (Milje, Koper, Izola, Piran), da izvolijo poslance (missi), ki naj gredo na dvor cesarja Karola Velikega ter se tam pritožijo proti vojvodi Ivanu. „Vojvoda Ivan", se pritožujejo, „je pripeljal množino Slovencev (sciabi) s seboj, ki so vdrli v naše vinograde in posestva, jih opustošili ter nas izgnali". Znano je, da cesar Karol Veliki tem poslancem ni popolnoma ugodil, dobili so le zemljo v bližini mest nazaj v svojo posest, vsa druga zemlja pa je ostala vojvodi Ivanu, ki so mu jo obdelovali pripeljani Slovenci. To je tedaj stanje Slovencev proti Lahom, ki se čisto nič ni izpre-menilo tekom 1100 let, morda v novejšem času celo sboljšalo v prid Slovencem, ker ; so ti še to zemljo zadnja desetletja večinoma od Lahov pokupili. Tu je edini kraj, kjer se tekom 1100 let slovenska jezikovna meja ni premaknila v času, ko smo drugod iz-, gubili polovico slovenske zem-' lj e! Ta jezikovna meja, zdi se, kakor da bi bila jeklen jez, živa skala, namenjena za večnost. Omenjeno zgodovinsko poročilo iz leta 804. posebno radi porabljajo laški tržaški zgodovinarji v svojih člankih v „Piccolu" in „Indipendentu", češ, da so Slovenci prišli šele leta 804. na Primorsko, da, drugi celo trdijo, da so prišli šele za časa turških napadov, okoli leta 1450! Pač ni treba pripomniti, da je to tendencijozno laži-znanstvo. Držati se je pa treba sledečih zgodovinskih dat. Okoli leta 557. so bili Obri (Avari) še na južnem Ruskem pri Črnem morju. Ker so prodrli Slovenci z Obri vred v alpske dežele, je ta čas logično tudi Slovence iskati za Karpati v južni Rusiji, ali pa vsaj pri Karpatih. Prvi precizni pojav Slovencev in vseh Slovanov sploh v zgodovini je leto 595. To leto stopijo izmed vseh Slovanov Slovenci prvi v zgodovino, vidimo jih v boju z bavarskim vojvodom Tasilom v Pusti dolini na Tirolskem. Tasilo jih ni mogel premagati, določili so, naj bo mestece Innichen v Pusti (pustriški) dolini meja. Kar se Slovencem takrat ni posrečilo, posrečilo se jim je 16 let pozneje. Leta 611. jih vidimo zopet v boju pri Liencu z bavarskim vojvodom Garibaldom. Slovenci so Nemce strahovito potolkli, jih pognali v beg, vdrli so na Nemško (Bavarsko), pustošili med Nemci ter odvajali ujete Nemce kot sužnje na Slovensko. Prišla je potem za nas toli važna in slavna doba kralja Samoslava (623—658), ki je celo Nemčijo in Italijo držal v strahu. V istem času so imeli Slovenci tudi srečne boje proti Longobardom na Benečanskem. V vsem tem času so bili torej Slovenci n a vsej slovenski zemlji edini in absolutni gospodarji. Čudno se nam torej zdi, da niso že v tem času zasedli tudi severne Istre. Na drugi strani pa moramo vendar verovati preciznim poznejšim podatkom iz leta 804. Kaj naj sklepamo logično iz vsega tega ? Vsi Slovenci, izven onih v severni Istri, so se brezdvomno naselili že okoli leta 595, na Primorskem. Slovenci na Krasu in v Trstu so torej brezdvomno že od leta 594. na svoji zemlji. Prej omenjena zgodovinska fakta nas absolutno silijo k temu, na drugi strani pa ni nobenega zgodovinskega podatka, ki bi govoril nasproti. (Zvršetek pride). ZAGREBŠKA DELNIŠKA PIVOVARNA V ZAGREBU .(izven kartela)« SLOVEMCI1 SLOVRMI1 Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODRl Dr. Dinko Tecilazić zdravnik za otroške bolezni je prevzel svoje delovanje in ordinira od 2 do 4 popoldne. Trst - ulica Stadion št. 6, I. n, priporoča svoje izvrstne izdelke marčno eksportno pivo črno pivo uležano eksportno pivo Posebno ugodnosti gg. gostilničarjem, izvrstna kakovost. Nizke cena Gospodje gostilničarji! — Preden napravite pogodbo, obrnite se na geperalpo zastopstvo iq zalogo v Trstu BOGUMIL PONKA, ulica Valdirivo štev. 4. Hranilnica in posojilu*«*do. Mistfo ti (kast bctcda ankiat * Nijnijr.jli prtrtofMna 40 ......... Plat« M UkSj tn»er»:n«tma oddctkn. mnnnnnnnnnmnrvnnnnnnnnnnnn Čevljar ni ca £na prodaj Mradi odh da iE delek ,,Edinosti". rsta Naslov pove in->eratni od- MO Izvežban korespondent, Išče zmožen slovenskega. ( nemškega in laškega jezika, z dovršeno tehniko, tudi I zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval svojo službo. Prijazni dopisi inseratnemi oddelku „EdinoBti- pod „Kcre^pondent". 380 hlapec za voinika v Skednju št 1034). 543 D1R0VL Naznanilo. Podpisani naznanjam cenj. odjemalcem in cenj. občinstvu, da sem namestil v svoji j pekarni, nahajajoči se v Trstu, ulica Giuseppe Parini št. 12 električni stroj za izdelovanje kruha in sladčic Mnčl/Qt 1D ref°šk, slad t k inaršalo prve vrste nlUoKul ae toči po najnižji ceni. Budet Ivan Suban, S. Sebastiano št. 6. 562 Gnjat — G. Štefan Gerk daruje škedenlski podružnici CMD 10 K v počeščenje spomina rajnega sinu in v zahvalo mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. — G.: Fran Rupnik daruje 3 K, Ivan Godina Ban 3 K, Strmeckl in Ivan Blaznlk darujeta otroškemu vrtcu 6 vreč koka, g. Anton Merlak-Berga-moto pa 10 kg fižola za Solarsko kuhinjo. — Podružnici CMD v Skednju za obrambeni sklad so darovali: Joslpina Godina Ban 2 K, Josiplna vdova Godina 1 K. Marica Godina 1 K- Josip Tul 1 K, Štefan Gerk 1 K, Fran Šuman 1 K, Silvester Godina 1 K, Josip Flego Mezo 1 K, Ivan Fiego Mezo 50 st., Cezar Kariž 1 K, Fran; Sancio Kotalj 2 Kf Ivan Godiaa Kudrič 60 st., Mihael Šuman 1 K, Just Fonda 1 K, Anton Lazar 1 K, Lovro Fonda 1 K, Ve-kosfav Godina Ban 1 K, Tomic 1 K, Ivan Godina Ban 2 K. — G. Anton Sancin Drejač je daroval 5 kg fižola in 5 kg graha otroškemu vrtcu za kuhinjsko potrebo. Istemu vrtcu je darovala g. Širca 4 kg fižola. — Vesela družba je nabrala v gostilni Rošo za šked. podružnico 4 K. — Naj bi vsi ti vrli rodoljubi dobili mnogo posnemovalcev! Tedenska ali me- ki je edino sredstvo čistoče in zdravstva. Prodajajo se za velikonoc pince in „presnitz" prve vrste in vse vrste slaščic. Vino in likerji v steklenicah. Sprejemajo se naročila za pecivo. Postrežba na dom. Priporoča se Josip Pahor. Brzi motorni čoln MIRA 44 Zelenjad za juhe. Tje do početka meseca maja je zelenjadi za juhe vedno manj in postaja ta vedno dražja. V tem slučaju pa gre gospodinji najbolje na roko Maggljeva zabela. Nekaj kapljic te zabele zboljša in osveži okus slabih juh in medlih mak. Cene male stekleničlce Je vsakomur mogoče nabaviti za poskus. Paziti pa morate točno na ime »Maggi* in varstveno znamko azvezdo s križcem". prične danes (nedelja) z vožnjo iz Trsta (pomol sv. Karla) v Grijan in nazaj. Odhod iz Trsta ob 10 in pol zjutraj. 2 in pol in 4 pop., iz Grijana ob 1, 3 in 6 in pol popoldne. Vožnja samo ija ali nazaj kron =•60, tja in nazaj K 1*— za osebo. Nova trgovina V restavraciji .Aurora* koncertiraod 1. t. m. dalje z dobrim uspehom damski salonski orkester, ki Ima na programih vsak večer tudi slovanske komade. Med odmori pa nastopa komik, imitator in ventro-iokvist. —--—------— Kdor je izpostavljen mrazu, trpi večkrat na revmatizmu, putiki in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče sredstvo za odrgnjenje, ki se je zelo hitro priljubilo, je Contrheuman iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej oglas. Velika zaloga dvokoles In iivalaih atrojav, gramofonov, orfcestrooov pri JJ^jCl - U, Gorloa, Stolna ulloa it, a ln A. ■ahanlčna delavnioa. — Prodaja na obroka. Ceniki franko. Vellkm zaloga vsakovrstnih atrojav rabljenih po oanl. Avstrijsta dražba tavarea orožja i Steyrn. Najbolje se vozi, kdor ima ■tMfemVhiin pp ^nTErrivu^ najboljše kolo t monarhiji! Izborna, trpeča, lahno tekoča, ele-| gantna, prvovrstna kolesa. kolo KOSSEOS dobro, po ceni ljudsko kolo. Ilustrirani cenik 1913 zastonj in poštnine prosto pri zastopnikih : TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G.Verdi 42 TRST ulica Campanile št. 21 nasproti srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zadnje novosti oblek za gospe in deklice in bluz po cenah, kakor jih Se ni bilo v Trstu. Ob priliki velikonočnih praznikov prej nego kaj kupite, obiščite povo trgovino TRST ulica Campanile st. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi praška in graška po najniž|i ceni. Buflet Ivan Suban, S. Sebastiano št. 6. 563 I nifcl/i noc ^el, p svetlimi rjavimi lisami, z LUVolil pOO, znamko št 794, se je »zgubil v Merčab pri Sežani. Oddati ga je proti nagradi lovskemu čuvaju v Merčah. 549 Obleke za moške, dečke. sečna plačila. Najnižje cene. Levi, al. Antonio Cac-cia 6, prvo. 551 rionOC pe 0 ^°PDJice» _?n™i- St. 8. niki, ograje itd, ulica Piccardi 584 Prflffam p° uB°dni ceni popolno opravo I rUUclIll za trgovino jestrin, rabljeno, v dobrem Btanu, primerno za deželo oziroma tržaško okolico Ivan Tomažič, ulica Molino a vento 5 580 %/alSl#o nno Specijalna moka za pince se Vol IIV Cl IIUO* prodaja v ulici del Salica 7 569 qq čedna postelja z mrežo. Naslov pove Sv inseratni oddeles Edinosti. 100 Kupi \iSIq lepo urejena z velikim vrtom pred in za V I Id * hišo, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje E. Bratu 3cha, Slov. Bistrica, Štajersko. 570 Vnnui hici Sv Ivanu P" cerkvi ulica IIUVI IIIOI delle Docce se oddajo stanovanja in skladišča. Pojasnila tam. 572 ■ v v Isce ah čevljarski pomočnik za vsako delo, ul. O D Boccaccio št. 4. 579 Rorlsnulio ce8ta na Prosek, 1500 sežnjev zem-DarliUtfljC, ijjgča, stalen dohodek, majhna vila, gostilna, dekret V gotovini K 10.000, ostalo ee vknjiži- Ponudbe: Ettore Ferlatti, ulica S. Giovanni Ec. 9, n. 53* Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte vedno I Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propovedni-kih, učiteljih Itd. — Dobivajo se v škatljkah v Prendlnljevl lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio Št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - Škatljica stane 60 statlnk. :s ZOBOZDRAVNIK :i Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1» 3—6. Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2*30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani J. J. Suton, trst, ulica Giorglo Oasarl it. 10, TOST, IVfMDiJli _____E^BEJnSftiKfiS TJLLUTE ta DEVIZE. FRITDUJia - » rmui n iLi« LiaOB t Jitvn »Kf.inta^ra. >. DEPOfiUS, — PROMESK. »mJAfti jamuhska. MENJALNICA. vi* času m mpaism »t. s (lastm ViOOI NA ««Ul2lCI OD DNEVA VtOOB 4% DNEVA VZBIOA 9Ajtm MŠMKA n tvojio*. NA TEKOČI IN ŽIR©-RAČUN PO POGOVORU, fiCVABHA ZVEZA Z AJCCRIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 2Vi—51*. ZAV4JK>VA1TXB FAPZUST FSOTJ CtTMBTl OMU . —otcz rm BKKsrt^Os«. 0XAtlB^I KBSOm. REMBODK3-KKEDI371. £mn»m prni oennrsSTo* pačim. BORZNA »JUIOCHJL • IHKASO. Filljolke v Opati!? in L ta bi? a H Točne ure prodaj« Emilio Muller oajn^lsdaejU Ia najita-rejia prodajalni ca v v Trsta, rla S. Aatoalo (vogal ulic« S. Nlcolfc). VELIKA IZBERA ▼erlile, sla tik, ■*•»*-al h, kakor tati stem-■klh ar vsaka vrsta. Uttaasvijao« lato ISM. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdrava ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, 1L nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. Vsa dela -brez bolečin. Zra* nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. F. Pregei Trst, via Giuseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilisico. prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, uL Montorsino št. 7, priporoča o. občinstva svojo trgovino jestvinin kolonijalnega blaga. J ■vaSi Gostilna Max Trst, via Petronio 3 (pri nov, trgn). ToM ae Istrsko In domačo B-no ln belo vino, kraški teran ▼lpavaLo vino ta Dreherjevo plfo. Točijo se tudi vsakovritnl likeri ln žganje ter1 ava. kuhinja vedm pripravljena s gc ritimi la i-. mrzlimi Jadlll. KaNRZlO P0T0CNIG Trst, ulica Riborgo 28# vogal ul. Beccherie. Pekarna in sladčičarna MIKUSCH zalagate!J ladiuge o. kr. driav. uradnikov Trst - Piazza S. Francesco d'Assisl 7. Prodaja moke I. vrste, stadčice in prepečenci» , (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom • ' bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, ! buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska (istrska vina z razprodajanjem pive v ste-i kienicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnln električnim strojem. Drž. uradnikom 5°«popust. VELIKn ZRLO G/1 oblek za moSke In de?ke. Specijaliteta: paletoji, Žrnl in modri, raglani, kavne In pepelnate barve, kakor tudi moderni VELIKA IZBERA BLRGfl ZR MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se nI bati nlkakc konkurence. ^j-T—,nr== RESTAVRACIJA AURORA Jrst, nI Cardacci št 13. Originalni dunajski damski orkester PORTUGRL obstoječ iz 5 dam in 2 gospodov. Vodi gdč. MICI PORTUGAL. Nastop jako komičnega trebušnega govornika J08lpa Slxtla z njegovima dvema mehaničnima figurama, tirolskim in dunajskim „Šanijem". Vsak večer velik koncert od 7 do 12 zvečer z velikim izbranim glasbenim in pevskim sporedom. — Ob nedeljah in praznikih MATINE od 10 dop. do 1 pop. in od 4 do 12 ponoči. VSTOP PROST. Za obilno u ieležbo se priporoča JOSIP DOMINES, restavrater. Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavatas Taogyet najtzvrstnejt« notarje beaoi*, pila, apojal pila la Mitrji M iafts, aistem „Diesel" stejeSe in leže£e ustrojbe. Lekonoblia na btnzlB la para. Prevzemajo delo induatnjalaik tovsraa kakor : Milil za BOkO, Stroji za preizvajenje Olja, tovoroo loda, stroji sa kaOMOOlOVO, »troji in tovarae sa COlBOOt, stroji ia aameščenja sa MlzartkO Obrt, ceatralaa komatov, stroji so drobljenje različnega blaga, kemidne tovarao itd. NameŠSenje ca električno razvotljavo i» preaos moli. Elsktrifao votffola za osebe (Ufl) sistem Pedretti, kakor tudi vsdifala sa blago. Stroji so kovaika ta drage obrti. Medene tri Dt m lil j«. Sesalke ia cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih patrebl&a. Vsakovrstao COTU Oredje la stroji sa poljedelstvo ia preše za vino. Olje, samski, pipo itd. „Andoro" najbolji in najoenejii pokrov kil. ___Frerafiaaft la oMok mernikov sostoaj. — — — Ivan Krže Trst - Plazza 8. Glovannl 5t. L I^^cna kuhinjskih in kletarmkih Mk^ aAlOg^rt Kćm od l»sa in pletesla, Ikafov, breat, Cabro* in kad, godčekoT, lopat, relet, tU la m-komtma koSev, jerbaa«7 in metel .ter nanofO draflii v to stroka spada- ^ ioćih pradmetoT.-* - ipOrOU* gortnoj knhinjsks poaodo vsake Trste bodi od peroaiaaa, mije esiaila, kositerja ali cinks, nadalje pasamaateije, kletka itd. — Za gostilničarje pipe, kr oglje, napise ln stekleno posodo sa vino. T V R D K A Tržaška posojilnica ii hranitmca Flftua 4ella Caserma It. 8. — Telefam 952. Im m nzHim lekleni rannstn« etiki U je vene preti vloma fo potea, t Mri m BHBUCBIOK, U se odd*jeje ■toaaku t najem in Sen za oala lato kron *Of *• 6otrt loto kron IS za pol loto „ S09 xo on moaoo „ • Skrsabiee se M em Tinka, U em lireke, 4® ea gMoko. Bkra.fcta se Mere iragl odpreti straake, U mme eeekae skraaljo eteje strani, kejlk al Vrebs prijaTitL KT OMmjm hranilna puiics TE® katere piiperoSa posekao itsriiem, ds as ta anjno^ajH ta s^p*ia«a| | as Tajajo Mediti sfojodeeo. Natfsljsa pejaaslla tfs]e zsved efe srsdslk srsb. Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST {e preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično dela v nico vred Iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. 3HF" Izredna prilika! Ker Mi konca zimska sezona prodajo se z velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek Alla Citta di Triesie ul. Glosue Carducci št. 40 (bivSa ul. Torrente) Ivan Žnidarčič Trst, ulloa Belvedere 17, Trfct Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice In Neaplja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA rseh potrebščin za živino kake r . otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd' po pošti. Cene ugodne in točna postrežba. Vplačana delniška glavnica K 80,000 000-— Živnostenska banka, podružnica v irstu Rezervni in varaostni zakladi K 23,000.000 — IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE Spre od ^ jem a O 2 vloge na vložne knjižice la Jih obrestuje JER 3 O sorazmerno do-A Hn ■Mi jm govorjenim Izpla-O ao dBm O čilnim pogojem. Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - - — po dogovoru najugodneje. - - - -