Primorski dnevnik NEDELJA, 1. MAJA 2016 št. 102 (21.642) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, do Novomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 intervju - Na 4. strani Delavski praznik še zelo aktualen Sindikalist Renato Kneipp o trgu dela trst - Na 5. strani Ministrica Giannini obiskala družbo Insiel Pomemben sporazum med Rimom in Deželo FJK gorica - Na 17. strani Zaradi reforme zahtevni izzivi Občni zbor Zadružne banke Doberdob-Sovodnje trst - Vlogerka Uspešna zgodba Nicole Husel evropska unija - Za podaljšanje omejitev na schengenski meji tudi Avstrija in Nemčija Nadzora še ne bo konec ® 1. maji Pridite v tržaški sprevod s Primorskim dnevnikom! GOSTILNA IL NUOVO PETTI rosso Brankovič Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Devin Nabrežina Tel. 342 1275579 340 9956331 m b'îo trgovina Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 BRUSELJ - Šest držav Evropske unije, Avstrija, Nemčija Belgija, Francija, Danska in Švedska, bodo Evropsko komisijo zaprosile za šestmesečno podaljšanje nadzora na svojih mejah znotraj schengenskega območja. Skupno pismo naj bi države v Bruselj poslale jutri, zeleno luč za podaljšanje pa naj bi po besedah visokega uradnika EU dali v sredo, ko bodo v Bruslju vnovič razpravljali o položaju v Grčiji ter o dogovoru med EU in Turčijo. Nadzor bi podaljšali s 13. majem, saj bodo obstoječi izredni ukrepi za nadzor na notranjih mejah v Avstriji potekli dan prej, v Nemčiji pa tri dni kasneje. Prošnja za podaljšanje nadzora poglablja spor med Italijo in Avstrijo zaradi meje na Brennerju, ki je tudi glavna prometna žila med Italijo in severno Evropo. Na 2. strani slovenija Tradicionalnih družin z otroki je vse manj LJUBLJANA - Od leta 1991 se v Sloveniji število tradicionalnih družin z otroki zmanjšuje. Še predstavljajo krepko večino (224.000), a jih je manj. Delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti, pa se stalno povečuje in jih je zdaj 62.000. Družin zakoncev brez otrok je 131.000 in so po številčnosti na drugem mestu. Število enostarševskih družin pa še naprej predstavlja četrtino vseh družin v Sloveniji. Na 3. strani prvi maj - Bogat predvečer Vaška slavja, visoki maji, kulturni dogodki in kresovi BAR OKUSNI SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 TRST - Tržaška Slovenka Nicole Husel je izredno uspešna vlogerka. Spletna javnost jo pozna preko kanala You Tube, kjer že več let deli nasvete za ličenje. Podjetna punca, ki živi in dela v Amsterdamu, se ponaša z dvema milijonoma ogledov na mesec. Svojo vlogersko zgodbo je strnila v knjižnem prvencu KissAndMa-keUp, ki so ga v Trstu predstavili v petek. Nasmejana Nicole je navdušila oboževalke, med katerimi so prevladovale najstnice. Na 6. strani Natečaj za tehnološko razgledane maturante Na 6. strani V Dolini vse nared za letošnjo Majenco Na 7. strani V goriškem zaporu premalo osebja Na 17. strani Napad na goriškem tovornem postajališču Na 17. strani Košarkarji Bora Radenske v play-offu Na 23. strani ODPRTO VSAK DAN OD 9:0« DO 22:00 (tudi sobclf» nedelje in pra/nikc) wnw.ninL^-fiiuPU'C.coni Tel.i 00386 41 734 737 o *xmn/VMA [ CE,> nn KAKS] KA, i I ienkova I , SEKANA O (^¡OS) TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH tN PiGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo Salom | Ul. Petra Koslerja 1S, Sežana w BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 55Û 9771124666007 2 Nedelja, 1. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji evropska unija - Vprašanje Brennerja in drugih mej znotraj schengna Šest držav bo prosilo za podaljšanje nadzora To so Avstrija, Nemčija, Belgija, Francija, Danska in Švedska - So Avstrijci vlekli Alfana za nos? Alfano (skrajno levo) Sobota (desno) med srečanjem v Rimu ansa BERLIN/DUNAJ - Avstrija, Nemčija in še štiri druge države članice Evropske unije bodo Evropsko komisijo zaprosile za šestmesečno podaljšanje nadzora na svojih mejah znotraj schengenskega območja, poroča nemški časnik Die Welt. Skupno pismo naj bi države v Bruselj poslale jutri. Nadzor bi podaljšali s 13. majem, saj bodo obstoječi izredni ukrepi za nadzor na notranjih mejah potekli dan prej. Poleg Avstrije in Nemčije bodo Evropsko komisijo za podaljšanje nadzora, ki so ga zaradi begunskega vala uvedli septembra lani, zaprosile še Belgija, Francija, Danska in Švedska. Zeleno luč za podaljšanje pa naj bi po besedah visokega uradnika EU dali v sredo, je še pisal Die Welt. Prošnja za podaljšanje nadzora nikogar ne preseneča, dodatno pa problemati-zira spor med Italijo in Avstrijo zaradi meje na Brennerju, ki je tudi glavna prometna žila med Italijo in severno Evropo. Južno-tirolski poslanec SEL Florian Kronbichler je v intervjuju za dnevnik Alto Adige izrazil bojazen, da so avstrijske oblasti na četrtkovem srečanju v Rimu italijanskega notranjega ministra Angelia Alfana vlekli za nos. »Avstrija na Brennerju seveda ne bo zgradila štiri metre visokega zidu, ampak nadzor na meji bo vzpostavljen, kar pomeni, da bo promet na avtocesti A22 med Brennerjem in Verono ohromljen. Kronbichler je tudi povedal, da mu je zunanji minister Paolo Gentiloni priznal, da je Italija podcenjevala stališča Avstrije misleč, da gre le za ukrepe v predsedniškem predvolilnem boju. Medtem je blizu obale Libije v brodolomu napihljivega čolna izginilo 84 mi-grantov. Italijanska tovorna ladja jih je rešila samo 26. Od začetka leta 2014 je iz Libije preko morja v Italijo pred vojnami in revščino zbežalo že več kot 350.000 ljudi. nemčija 400 aretiranih med protestniki proti stranki AfD STUTTGART - Nemška policija je aretirala 400 levičarskih protestnikov, ki so skušali članom desne populistične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) onemogočiti prihod na dvodnevni kongres stranke, ki se je začel na sejmišču v Stuttgartu. Protestniki so v policiste in novinarje metali petarde ter zažigali pnevmatike. Izbruhnili so tudi spopadi med privrženci levice in člani AfD.Pro-testniki so nosili napise »Begunci ostanejo, nacisti odidite«, nekateri pa so vpili »Nacisti ven. Bye bye AfD«. Na kongresu AfD, ki je bila leta 2013 ustanovljena iz nasprotovanja evru, ob začetku begunske krize pa se je osredotočila na nasprotovanje prihodu beguncev v Nemčijo, naj bi sodelovalo okoli 2400 njenih članov. Marca je stranka, ki volivce pridobiva predvsem na nezadovoljstvu zaradi lanskega prihoda milijona beguncev v državo in politike odprtih meja kanclerke Angele Merkel, na deželnih volitvah v treh nemških zveznih deželah doživela velik uspeh in prišla v parlamente vseh treh dežel. irak - Med verniki 24 smrtnih žrtev Atentat in politične napetosti v Bagdadu Protestniki vdrli v predsedniško palačo BAGDAD - V iraškem glavnem mestu Bagdad je včeraj skrajna skupina Islamska država (IS) razstrelila avtomobil bombo, ki je ubila najmanj 24 civilistov, 33 ljudi je bilo ranjenih. IS je že prevzel odgovornost za napad in sporočil, da je samomorilski napadalec v množici šiitskih vernikov razstrelil tovornjak z eksplozivom. Mimo kraja eksplozije namreč vodi romarska pot, po kateri šiit-ski verniki romajo h grobnici Imama al Kadima iz osmega stoletja. Ali so bili med mrtvimi tudi verniki, policija ni mogla potrditi. Bomba je sicer eksplodirala v bližini tržnice v predelu Nahravn na jugovzhodu Bagdada, med ranjenimi pa so bili tudi trije pripadniki varnostnih sil. Pripadniki skrajne sunitske skupine so v preteklosti izvedli številne napade na pripadnike šiitske skupnosti, ki jih imajo za heretike. Irak se ob napadih sooča tudi s politično krizo. Premier Hajder al Abadi želi oblikovati novo neodvisno tehnično vlado, kar pa so glavni politični bloki v parlamentu v preteklih tednih blokirali. Zadnji poizkus potrditve novega kabineta je propadel včeraj, zaradi česar se je na ulice mesta odpravilo več tisoč protestnikov. Nemiri so izbruhnili takoj po koncu novinarske konference, na kateri je vplivni šiitski kle-rik Moktada al Sadr v Nadžafu obsodil politični zastoj. Več tisoč protestnikov se je prebilo v skrbno varovano zeleno cono, kjer so parlament, predsedniška palača, urad predsednika vlade in številna veleposlaništva. Vdrli so v parlament, kjer so nekateri razbijali, drugi protestniki pa so jih mirili. Nekaj poslancem so z vrvjo onemogočili izhod iz zelene cone, razbijali pa so tudi njihove avtomobile. mobilna telefonija - Od včeraj Dodatno znižanje cen gostovanj v omrežjih EU Od 15. junija 2017 bodo cene v tujini enake kot doma BRUSELJ - Uporabniki storitev mobilne telefonije v EU so od včeraj deležni dodatnega znižanja cen gostovanja v omrežjih mobilnih operaterjev v drugih članicah EU, a z določenimi posebnostmi. Do 14. junija 2017 se bodo storitve gostovanja v EU zaračunavale na podlagi domačih maloprodajnih cen, na katere pa bodo operaterji lahko zaračunavali posebne pribitke. Uporabniki bodo plačevali pribit-ke na domače cene, zato bo skupna cena storitev odvisna od izbranega mobilnega paketa, pri čemer bo lahko ta tudi višja kot do sedaj. Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) bo pribitek pri odhodnih klicih znašal 0,05 evra na minuto, pri poslanem sporočilu SMS 0,02 evra in pri megabajtu prenosa podatkov 0,05 evra. Dohodni klici se bodo medtem lahko zaračunavali v višini 0,0114 evra na minuto (brez DDV). Pri klicu se prvih 30 sekund obračuna skupaj, nato pa vsaka sekunda posebej. Letošnja sprememba najvišjih določenih cen gostovanja naj bi bila sicer zadnja pred dokončno ukinitvijo tega dodatnega stroška. V skladu z uredbo se namreč 15. junija 2017 ukinja tudi zaračunavanje pribitkov, kot bodo veljali v prehodnem obdobju. S tem bodo za storitve gostovanja v EU veljale enake cene kot doma. V Iranu zmagali reformist TEHERAN - V drugem krogu parlamentarnih volitev v Iranu so v petek zmagali reformistični in zmerni kandidati, kažejo končni uradni izidi. To pomeni, da prvič od leta 2004 v parlamentu ne bodo več imeli večine konservativci ter da bosta dve glavni politični usmeritvi v parlamentu skoraj izenačeni. Reformisti bodo skupaj z glasovi iz prvega kroga volitev imeli v novem sklicu parlamenta 133 poslancev. Ne bodo sicer imeli večine, a bodo največja poslanska skupina v 290-članskem parlamentu. Konservativci bodo po dosedanjih podatkih imeli skupno 125 poslancev, neodvisni pa 26. Ženska poveljnik v ZDA WASHINGTON - Ameriški senat je soglasno potrdil izbiro predsednika ZDA Baracka Obame, da na položaj enega od bojnih vojaških poveljstev imenuje žensko. Generalka s štirimi zvezdicami Lori Robinson lahko sedaj priseže na položaj poveljnice severnega poveljstva, ki je pristojno za obrambo ZDA, Kanade, Mehike in Portorika.57-letna Robinsonova je začela v vojski služiti leta 1982, njena kariera pa je skokovito napredovala od leta 2012, ko je dobila drugo generalsko zvezdico. Naslednje leto je sledila tretja, leta 2014 pa še četrta. Pred tem je opravila tudi 900 ur letenja, večinoma v velikih radarskih letalih za nadzor bojišča. Ameriška vojska ima devet posebnih poveljstev, od tega šest bojnih. Več smrti na delu RIM - Število smrtnih žrtev na delu je v letu 2015 naraslo kar za 16-odstotkov, opozarja Zavod za preprečevanje nesreč na delu INAIL. Lani je na službenem mestu umrlo 1172 delavcev, leta 2014 pa 1009. V prvih treh mesecih letos se je sicer število smrtnih žrtev spet zmanjšalo za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vlada je medtem v petek odobrila ustanovitev državne inšpekcije, ki naj bi poenostavila in okrepila inšpekcije na delovnih mestih. Letos milejša gripa RIM - Za posledicami gripe je letos v Italiji obležalo 4.847.000 državljanov, kar je precej manj kot lani, ko je zbolelo preko 6 milijonov ljudi. Akutna faza virusa je prenehala pred dvema tednoma, vrhunec pa je dosegla letos v drugem tednu februarja. Najbolj izpostavljeni so bili otroci do 4. leta starosti 2,14 primerov na tisoč) in mladi od 5. do 14. leta (1,63 na tisoč). 5 prispevkom»petih tisocink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi. Skia I Foridazione OBRAZEC TJ0-1 no-cok W S- vG : ■■ wmaii^ttts lADLTtT+WFrhM^f ---->-' —■ -g* BB3 KMEČKA AkHKlaihiiK H^rkoltiürl ZVEZA Letnih *pet d»&iik« davki m fotodiet FiiKnih tlftPtF> Ishkfl raminlti Skladu Dw£t Sariof, ki podci^c Siipcndije lüluinlrrt In mirtj prerfttlrtirri ikhrfilkirn iTudinDOm. Od usarvjvHw pr^e^ijo idpendije Sklada Drät Sankrf mdl učeni dwidralCre ¡de v Spttni- KZ - Zeleni slswm, referenti» podjetje z* izpoänjwajije prijave dofcodkov In ibkraq^a pri&pevka S tlsoilnk, ViBdi, ki bodo S tlioimk nariHfllll iklad j, bo K1 priznavala popuit pri Izpofnjeuuijti obrazu 7J0. Da^na SteviI k j Dorfe Sardoč je; KOrWUíidiSI tH.rttói Iii TU fn Häl H9SJJ ¿awi a ¡d.M««Ml Ü^ if 1H5 £*dtd ul.M*rtMrti II teur.™ ÍHJ¿ í&im / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 3 slovenija - Podatki ob 25-letnici osamosvojitve Število tradicionalnih družin se od leta 1991 stalno zmanjšuje PREBIVALSTVO - V Sloveniji je konec leta 1991 statistika beležila 1.998.912 prebivalcev, v začetku leta 2016 pa 65.276 prebivalcev več. Ženske predstavljajo 50,42 odstotka prebivalstva. TUJCI - Med prebivalci Slovenije se je število tujih državljanov v zadnjih letih povečalo. V začetku letošnjega leta je 107.766 tujcev predstavljalo 5,2 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. ŽIVLJENJSKA DOBA - Prebivalstvo se progresivno stara. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa se povečuje. V obdobju od leta 1995 do 2015 se je dvignila s 74,1 leta na 80,5 leta. V letu 2015 je v Sloveniji živelo tudi 227 oseb, starih sto in več let. Povprečna starost prebivalcev sredi tega leta pa je bila 42,6 leta. IMENA - V začetku leta 2015 so imeli prebivalci Slovenije 52.969 imen, kar je 695 več kot leto prej. Najpogostejši ženski imeni sta še vedno Marija in Ana, najpogostejše moško ime pa Franc, a se število oseb s temi imeni zmanjšuje in so v povprečju vse starejše. V zadnjih letih je največ novorojenk dobilo ime Eva, največ dečkov pa so poimenovali Luka. LJUBLJANA - V Sloveniji je 1. januarja 2015 v 820.541 zasebnih gospodinjstvih živelo 2.024.604 prebivalcev (98,1 odstotka), v 435 skupinskih 35.324 prebivalcev, v 80 posebnih gospodinjstvih pa preostalih 2946 prebivalcev. Medtem ko se število družin zakoncev z otroki od leta 1991 zmanjšuje, pa se delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti, stalno povečuje. Čeprav je bilo družin zakoncev z otroki v Sloveniji 1. januarja 2015 še vedno največ in sicer 224.000, pa se njihovo število po podatkih statističnega urada (Surs) že od leta 1991, ko jih je bilo 325.622, zmanjšuje. V primerjavi z letom 2011 pa se je do leta 2015 za 6000 povečalo število družin zakoncev brez otrok. Te družine, ki jih je 131.000, so po številčnosti na drugem mestu. Glavni razlog za povečanje števila družin brez otrok so spremembe v življenjskem ciklu družine, ko odrasli otroci vzpostavljajo svoje lastne družine. V zadnjih štirih letih se je najbolj povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki z 49.000 na skoraj 62.000. Prav tako se je v tem obdobju povečalo tudi število zunajzakonskih skupnosti brez otrok in sicer z 12.200 na 15.000. Število enostarševskih družin se lani v primerjavi s letom 2011 ni spremenilo in še naprej predstavlja četrtino vseh družin v Sloveniji. Družin zakoncev z otroki je v Sloveniji še vedno največ in sicer 224.000, a se njihovo število že od leta 1991, ko jih je bilo 325.622, zmanjšuje. Družin zunajzakonskih partnerjev z otroki pa je z 49.000 naraslo na skoraj 62.000 fotodamj@n Število otrok v družinah se od leta 2011 ni spremenilo. Prevladujejo družine z enim otrokom (53 odstotkov). Družin z dvema otrokoma je 36 odstotkov. Družin z osem ali več otroki je 78, kar je 13 več kot pred štirimi leti. Družin istospolnih partnerjev je bilo 81, od tega 64 brez otrok in 17 z otroki. Velikost gospodinjstev se lani v primerjavi s januarjem 2011 ni bistveno spremenila, čeprav število gospodinjstev z manjšim številom članov še naprej narašča. V enočlanskih gospodinjstvih je živelo nekaj več kot 13 odstotkov prebivalcev ali skoraj vsak sedmi. rai - Naša šola Obisk pri učencih v Špetru in 70-letnica šol Danes bo ob 20.00 na slovenskem programu RAI 3 Bis na sporedu tretja oddaja iz niza To je naša šola, posvečenega predstavitvi nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Tokrat se bodo gledalcem predstavili učenci dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Avtorica oddaje je Valentina Oblak. Ob 20.55, po tv dnevniku deželnega sedeža Rai, pa bo na sporedu reportažna oddaja posvečena prireditvi ob 70. letnici slovenskih šol v Furlaniji Julijski krajini, ki je bila 19. aprila v Kulturnem domu v Trstu. Ogledali si boste lahko tako popoldanske predstavitvene točke kot večerni program in uživali ob čestitkah najmlajših. Avtorica oddaje je Valentina Sancin. Ponovitev obeh oddaj bo v četrtek, 5. maja, ob istem času. GLASBENA MATICA v Furlaniji Julijski krajini Šola Gorica zamisel in i Ambra Cossutta solisti, zbori in solslci orkester A Z i O N e Risparmio di Gorizia GLASBENA MATICA ŠPETER - sreda, 4.5.2016 - ob 15.00 PROSVETNI DOM NA OPČINAH (TS) - petek, 6.5.2016 - ob 18.00 KULTURNI DOM V GORICI - četrtek, 12.5.2016 - ob 18.30 PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM Z VOLITVAMI ŽUPANOV IN OBČINSKIH SVETOV, KI SO DOLOČENE ZA 5. JUNIJA 2016 IN Z MOREBITNO BALOTAŽO DNE 19. JUNIJA 2016 V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. februarja 2000 in odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 137/16/CONS, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 93 dne 21.04.2016 DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika IZJAVLJA, da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/volitve2016/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481-356320) ter v uradih TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 Tel. +39 0481 32879 | Fax +39 0481 32844 | naslov e-pošte: primorski@tmedia.it Cenik: cene brez DDV-ja tiskana izdaja Primorskega dnevnika Č/B | notranje strani cela stran 279x390,6 mm 1/2 strani 279x193,5 mm 1/4 strani 165,4x193,5 mm 1/8 strani 108,6x160,6 mm nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 900,00 € 750,00 € 450,00 € 250,00 € 25,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | notranje strani cela stran 279x390,6 mm 1/2 strani 279x193,5 mm 1/4 strani 165,4x193,5 mm 1/8 strani 108,6x160,6 mm nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 648,00 € 360,00 € 36,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | zadnja stran / stran vreme cela stran 279x390,6 mm 1/2 strani 279x193,5 mm 1/4 strani 137x193,5 mm objave ob delavnikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 540,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.500,00 € 1.296,00 € 648,00 Primorski dnevnik spletna izdaja www.primorski.eu Izmenični prikaz z največ 5 oglaševalci leaderboard | 728x90px | max 25Kb medium rectangle | 300x250px | max 25Kb tedenska objava - objava oglasa 7 dni € 140,00 € 175,00 dnevna objava - objava oglasa h24 € 35,00 € 40,00 Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje. Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2016/. Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupno 300 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve sredinski strani in zadnjo stran v barvah. Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave. Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede tedna prej. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO / MESSAGGIO POLITICO ELETTORALE« in mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom »COMMITTENTE RESPONSABILE / ODGOVORNI NAROČNIK«. 4 Nedelja, 1. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Delovnih mest še vedno premalo »Delavci so vedno zasledovali uresničitev dveh ciljev - izboljšanje razmer na delovnih mestih in obenem družinskih pogojev.« In še: »Pereč problem je še vedno brezposelnost, ki zadeva predvsem mladino.« Tako je pisalo 1. maja 1986, »ob stoletnici 1. maja - delavskega praznika,« v uvodniku Primorskega dela z naslovom Mir, sožitje in delo. Uvodnik je podpisal Renato Kneipp. »Takratni odgovorni urednik dnevnika Bogo Samsa me je zaprosil, naj napišem uvodnik za 1. maj. Po osmih letih dela v gradbenem sektorju sem bil pravkar postal sindikalist, zato tisto povabilo,« se je pretekli petek, tik pred srečanjem čezmejnih sindikatov na Fernetičih, spominjal Renato Kneipp. Mladi gradbeni delavec je bil imenovan za sindikalista... začasno: »Za dobo šestih mesecev, so mi takrat rekli...« Tista »začasnost« traja že tri desetletja. V tem obdobju je postal Renato Kneipp ugleden sindikalist, poznan ne le v tržaškem sindikalnem svetu, temveč tudi deželnem, saj je v sindikatu Cgil opravljal pomembne funkcije in je bil »prvi in edini slovenski sindikalist v deželnem vodstvu sindikata.« Trideset let po tistem uvodniku je bil v pogovoru s sindikalistom - oziroma: z gradbenim delavcem, posojenem sindikatu, kot sam sebi pravi - spet v ospredju 1. maj. Ali je 1. maj še vedno delavski praznik? (Se zamisli za 5 sekund ... op. av.) Seveda. Mora biti mednarodni delavski praznik, s katerim delavski razred izraža solidarnost tistim delavkam in delavcem, ki danes ne morejo na pravi način praznovati tega dne. Ampak dela je vedno manj, delavcev tudi. Kje tiči rešitev? Dela je vedno manj, ker je, na žalost, tehnologija zmanjšala število delovnih mest. Dolgoletna kriza pa nas opozarja, da moramo na zadevo gledati z drugačnega vidika. Katerega? Nekoč smo bili priča občasnim krizam. Danes je celotni sistem v krizi. Zato je treba drugače pomisliti, kako se mora družba spremeniti. Kako? Omenil bom primer. Delavci še vedno delajo 40 oziroma 39 ur tedensko, kot pač predvidevajo delovne pogodbe. Že pred desetimi leti pa se je zastavilo, ne le pri nas, tudi v drugih evropskih državah, vprašanje o znižanju delovnega urnika, da bi tako omogočili drugim dostop do trga dela. A to vprašanje ni bilo rešeno. S tem je pa povezan tudi drug vidik. Kateri? Tisti, ki zadeva upokojitve. Današnji sistem mnogim ljudem onemogoča izkoristiti priložnost za pravočasno upokojitev, čeprav se sindikati že dolga leta za to enotno zavzemamo. Kako se je v zadnjih desetletjih spremenila struktura delavskega razreda? Nekateri pravijo, da je vedno manj delavcev in vedno več uradniškega osebja. Res je, da tehnologija danes mnogo pomaga pri delu, v smislu, da olajša fizično delo. Smatram pa, da gre danes uvrstiti v delavski razred tudi tiste, ki delajo cel dan pred računalnikom in so prav tako izkoriščani kot delavci. Ali je sindikat sledil tem spremembam? S težavo, a jim je sledil. Katere so bile te težave? Težave predstavljajo same proizvodne strukture. Velikih obratov, velikih tovarn dejansko ni več. Vedno več je majhnih podjetij. Tudi v naši deželi. Večina zaposlenih dela v majhnih obratih, tam pa je sindikatom težje poseči. Zakaj? Ker je razmerje pač drugačno in tudi pri organizaciji dela je težje vplivati. Ali so potemtakem sindikati še potrebni? Seveda so še potrebni. Delavke in delavci se tega zavedajo, ko se znajdejo v težavah. Ameriška izkušnja individualnega reševanja delavskih vprašanj z delodajalcem se je izkazala za katastrofalno. Kateri so ključni problemi, s katerimi se ukvarjate? Največji problem je pomanjkanje delovnih mest. Sindikat Cgil je že pred leti izdelal nekaj predlogov za ustvarjanje delovnih mest. Na primer v zelenem gospodarstvu, ki je v nekaterih državah omogočilo nastanek novih podjetij in s tem novih delovnih mest. ZDA so to znale dobro izkoristiti. Zaposlovanje mladih ostaja - po tridesetih letih - še vedno problem. Mi smo zelo kritični do zakonov o zaposlovanju sedanje in prejšnje vlade, ki naj bi omogočili lažji dostop mladih do trga dela. Tako imenovani Jobs Act jasno priča o tem: do konca lanskega leta, ko je država dodelila prispevke podjetjem za nove zaposlene, smo beležili povišek števila zaposlenih. Letos - brez prispevkov - pa je ta odstotek drastično padel. In tudi tako imenovana delavska zaščita po novem le omogoča delodajalcu, da brez velikih problemov z denarjem, to je z odškodnino, reši zade- vo, o kateri je prej odločalo sodišče. Ali bodo morali mladi res delati do 75. leta starosti? To se lahko zgodi. Mladi se sedaj izobražujejo do tridesetega leta. Ko se zaposlijo, je njihovo delo v veliki večini pre-karno. Zakon zdaj predvideva upokojitev pri 67 letih. Za dostojno pokojnino je treba imeti vsaj 42 let delovne dobe. Če bodo sedanji mladi začeli delati s 30. letom ali še pozneje, potem je povsem verjetno, da se bo termin za upokojitev podaljšal na 70 in več let. Ali je možna rešitev? Zakon je treba preprosto spremeniti. In denar za pokojnine? Skrbstveni zavod Inps ima denar. Za pokojnine ga je dovolj. A kaj, ko je dobršen del teh sredstev uporabljen za kritje stroškov socialnega skrbstva. Te stroške bi morali kriti z davki, ki jih plačujejo vsi državljani, tako bi bil strošek enakomerno porazdeljen. Krijejo pa ga z denarjem za pokojnine. Upokojenci torej niso problem? V naši deželi smo zabeležili, po zadnjih podatkih, 34 odstotkov manj prošenj za pokojnine. Sindikat upokojencev je številčno največji. Ali ni to paradoks? Ne. Pri nas smo pač tako organizirani. V drugih državah ostanejo upokojenci vključeni v sindikatu stroke. Katera so ključna gospodarska vprašanja na Tržaškem? Tu še vedno prevladuje znani tržaški rek »No se pol«. V zadnjih letih pa se je nekaj vendarle premaknilo. Kaj? Dovolj je bilo, da sta v Trst prispela izvedenca iz drugih krajev, ki nista poznala tega tržaškega reka - izredni komisar pristanišča Zeno DAgostino in tajnik Mario Sommariva - in pristanišče je začelo rasti. Kateri gospodarski sektorji so najbolj pod udarom? Delno je to trgovina, ker imajo ljudje manj denarja za nakupe. To velja predvsem za manjše trgovine. Industrijski sektor je bil v tržaški pokrajini vedno minimalen. Pravo katastrofo pa predstavlja gradbeni sektor. Kolikšen upad beleži gradbeništvo? Petdeset odstotkov. Naš sindikat je imel pred leti dva tisoč članov, danes jih ima le še tisoč. Renato Kneipp na petkovem čezmejnem srečanju sindikatov pri Fernetičih fotodamj@n Lani je na delovnih mestih v Italiji umrlo 1172 ljudi. Za 16 odstotkov več kot leto prej. Zakaj tak porast? V prejšnjih letih smo beležili upad števila smrti pri delu. V mnogočem je bilo to odvisno od manjšega števila zaposlenih. Sedaj je sicer manj dela, a ritem pri delu se je pospešil. Zato je pozornost za varnost pri delu nižja. Dogaja pa se še nekaj drugega. Kaj pa? Povečalo se je število bolezni, povezanih z delom. To predstavlja socialni problem. Imamo ogromno število delavk in delavcev, ki iz zdravstvenih vzrokov niso sposobni opravljati vseh del. Katera je največja napaka delodajalcev? Plače bi morali povišati! Katera je največja napaka politike? Ne postavlja vprašanja dela na prvo mesto. In katera je največja napaka sindikatov? Niso dovolj hrabri. Marjan Kemperle Trije prvomajski shodi Sindikalne organizacije bodo danes priredile tri prvomajske shode: osrednji bo v Trstu (štart ob 9. uri pri Sv. Jakobu, kjer bo tudi transparent Primorskega dnevnika), v Križu bo sindikalno zborovanje ob 11. uri, v Miljah pa ob 10.30. Prvomajska praznika v Podlonjerju in Križu V Ljudskem domu v Podlonjerju bo danes prvomajski praznik - ob 13. uri bo kosilo in odprtje kioskov (če bo dež, bo v dvorani), ob 17.30 bo prvomajski pozdrav, ob 19.30 pa ples s skupino Chiriche. V Križu bodo kioske odprli ob 12. uri, ob 16. uri bo delavski pozdrav, sledil bo koncert TPPZ Pinko Tomažič z Darkom Nikolovskim, skupino Ovce in Dirty fingers. Sledil bo ples z ansamblom Nebojsega. SAMO NA OPČINAH: Proseška ul. 2 Tel. 040 213055 sainthonoretrieste@yahoo.it / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 5 trst - Ministrica Stefania Giannini in predsednica FJK Serracchiani sklenili važen sporazum »Bolj kot krepitev omrežja je nujna kulturna revolucija« Italijanska vlada je mnenja, da je v Italiji nujna še zlasti kulturna revolucija, ki se ne bo ustavila samo pri krepitvi širokopasovnega omrežja. Skratka, krepitev medmrežja in računalniških naprav ni dovolj, potrebno je delati na tem, da bo vedno več ljudi sposobnih smotrno uporabljati in koristiti vse možnosti, ki jih digitalizacija in sploh silovit razvoj na področju informatike in aplikacij ponujata. To je povedala ministrica za šolstvo Stefania Giannini ob robu podpisa sporazuma o digitalizaciji v šolstvu, ki sta ga sklenila ministrstvo in Dežela Furlanija-Julijska krajina. Dogovor sta podpisala ministrica Giannini in deželna predsednica Debora Serracchiani včeraj na sedežu deželne družbe Insiel. Ministrica se je nanašala tako na komaj sklenjeni sporazum kot sploh na javni načrt za informatizacijo in digitalizacijo javnih uprav oziroma storitev. Dežela FJK, so poudarili na srečanju, je prva v Italiji podpisala tovrsten dogovor z ministrstvom. Dežela FJK bo prejela dvanajst od 350 milijonov evrov, s katerimi razpolaga ministrstvo v okviru tega načrta, deželna vlada pa bo temu namenila še dodatna finančna sredstva. Predsednica Serracchiani je glede tega povedala, da so bili v zadnjih dveh letih storjeni veliki koraki naprej: dežela FJK je bila na isti ravni ostalih dežel, zdaj pa je na isti ravni drugih evropskih držav. Deželna vlada namerava v prihodnosti še vlagati v izobraževanje, začenši s šolami, je poudarila deželna predsednica. Sklenjeni sporazum predvideva in predpostavlja tesno sodelovanje med ministrstvom za šolstvo in Deželo FJK. V tem okviru bodo izdelali listino dijaka, t.i. digitalno razpoznavno izkaznico (to bo aplikacija, ki bo istovetila vsakega mladega v šoli), ustanovitev delavnic idr. Poleg tega bo potrebno poskrbeti za izobraževanje učiteljev in profesorjev glede pač na razvoj didaktike, je še povedala ministrica Giannini in dodala, da pravi izziv je navaditi ljudi na uporabo digitalnih knjig in obenem ohraniti ljubezen do papirnatih knjig.(ag) sv. just - Včeraj Venec v spomin na tržaško vstajo 30. aprila Včerajšnja svečanost fotodamj@n V spominskem parku pri Sv. Justu so se predstavniki krajevnih oblasti na čelu z županom Robertom Cosolinijem z vencem včeraj poklonili spominu tržaških vstajnikov, ki so se 30. aprila 1945 uprli nemškim okupatorjem. Vloga in vpliv te vstaje je v Trstu kontroverzna tema, saj nekateri menijo, da je bila odločilnega pomena in s tem zmanjšujejo vlogo jugoslovanskih partizanov, drugi pa menijo, da je šlo za obroben pojav. Kmetijski minister Martina jutri v Trstu Italijanski minister za kmetijstvo Maurizio Martina se bo jutri mudil v deželi FJK. Ob 10. uri bo na tržaškem županstvu, nekaj ur kasneje pa bo obiskal Trgovinsko zbornico v Pordeno-nu. Martina se bo v Trstu pogovarjal o pred kratkim zapadlem sporazumu za uresničitev medregijskega zaščitenega območja Prosecco DOC in o morebitni obnovi dogovora. Ministra bo sprejel župan Roberto Cosolini, srečanja pa se bodo udeležili deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli ter podpisniki sporazuma Prosecco DOC, od Kmečke zveze do Društva kraških vinogradnikov in drugih kmečkih organizacij. Ministrica Stefania Giannini in predsednica FJK Debora Serracchiani fotodamj@n trst - Predstavitev je bila včeraj v nekem tržaškem hotelu Kandidati Forza Italia Na seznamu nova in tudi stara imena, kot so Brandi, Camber, Dressi, Giorgio, Lobianco, Marini in Pacor Kandidate je predstavila deželna koordinatorka stranke Forza Italia poslanka Sandra Savino fotodamj@n Stranka Forza Italia je v nekem tržaškem hotelu predstavila seznam kandidatov in kandidatk, ki se bodo na junijskih volitvah potegovali za tržaški občinski svet in za rajonske sosvete. Forza Italia se bo predstavila v okviru desnosredinske koalicije, ki podpira županskega kandidata Roberta Dipiazzo. Kandidate je predstavila deželna koordinatorka stranke Forza Italia poslanka Sandra Savino ob udeležbi vodij drugih koalicijskih strank. Na seznamu kandidatov so nekatera nova a tudi mnoga stara imena, kot so Angela Brandi, Piero Camber, Sergio Dressi, Lorenzo Giorgi, Michele Lo-bianco, Bruno Marini in Sergio Pacor, povprečna starost pa je še kar visoka. Kandidati so sledeči: Guido Apollonio, Frida Ba-bich por. Radislovich, Michele Babuder, Everest Bertoli, Angela Brandi por. Locchi, Pie-ro Camber, Alfredo Cannataro, Andrea Ca-vazzini, Gabriele Cinquepalmi, Giacomo Coppola, Edoardo Costanzo, Marcella Cro-vato, Manuela Declich por. Stefani, Patrizia De Gaspari, Sergio Dressi, Roberto Dubs, Alessia Favretto, Piero Geremia, Lorenzo Giorgi, Michele Lobianco, Dario Lunder, Bruno Marini, Annalisa Montini Zimolo, Stefano Ogrisek, Sergio Pacor, Gianluigi Pe-sarino Bonazza, Dario Pestrin, Giovanni Petris, Angelo Pierini, Alberto Polacco, Alda Radetti vd. Speranza, Giovanni Russo, Francesca Sacca, Federica Scarafile por. Vit-ta, Paola Sgai, Edvige Tantin por. Ackermann, Raoul Valdemarin, Susanna Valen-ta, Larissa Velenik in Rosella Vigini. Moni Ovadia zavrača Italicum Moni Ovadia v kavarni San Marco fotodamj@n Odbor za obrambo italijanske ustave iz Trsta je v petek gostil igralca in pisatelja Monija Ovadio. Ta je na srečanju v kavarni San Marco podpisal za referendum za odpravo volilnega sistema (t.i. Italicum) in še za druga ljudska glasovanja. Ovadia je na srečanju z nekaterimi občani izrazil nasprotovanje nekaterim reformam Renzijeve vlade in povabil ljudi, da se udeležijo referenduma, ki bo v oktobru. Predstavitev kandidatov Združene levice Županski kandidat Iztok Furlanič bo v torek, 3. maja, na sedežu SKP v ul. Tarabochia št. 3 predstavil kandidatne liste Združene levice. Liste predstavljajo tudi s svojo sestavo tržaško družbeno in zgodovinsko stvarnost. Četrtina kandidatov je Slovencev, druga petina pa različnih narodnosti (Hrvati, Grki, Avstrijci, Argentinci). Skoraj dve petini predstavljajo ženske (15 na 40). Med kandidati so študenti, delavci, uradniki, prosti poklici, šolniki in upokojenci. Liste Združene levice bodo predstavili tudi v vseh rajonskih svetih v mestu in na Krasu. Na vseh listah so tudi slovenski kandidati. Vsi kandidati so izraz enotnosti vseh levih sil (komunistov SKP in KSI in neodvisnih), ki so se zedinile ob skupnem programu po temeljitem in poglobljenem soočenju. Fabio Carini zahteva ukinitev konzorcija Promotrieste Konzorcij Promotrieste, ki bi se moral ukvarjati s promocijo turistične ponudbe v Trstu, je v resnici prazna škatla z zlatim pokrovom, ki je v lasti tržaškega župana Roberta Coso-linija in deželne predsednice Debore Serracchiani. To je izjavil županski kandidat nestrankarske liste Startup Trieste Fabio Carini včeraj v tiskovni noti in ocenil, da ta škatla samo žre denar, uporabljajo pa jo v druge namene. Zaradi tega je potrebno ukiniti konzorcij Promotrie-ste, ugotavlja Carini, ki za spodbujanje turizma predlaga ustanovitev specifičnega odborništva. Ta resor bi moral voditi Leo Horvic, ki je na kandidatni liste StartUp Trieste, pravi Carini. Kar pa zadeva finančna sredstva, bo potrebno uvesti turistično takso (od 1 do 3 evrov za vsako nočitev), ki jo je deželna vlada v preteklosti zavrnila. trst Sporočilo o junijskih volitvah Kot vedno v predvolilnem obdobju tudi tokrat Primorski dnevnik v času volilne kampanje za občinske volitve od torka, 3. maja, do nedelje, 19. junija, ne bo objavljal pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali so kakorkoli povezani z volilno kampanjo. Prav tako v tem obdobju ne bomo objavljali tovrstnih komentarjev bralcev na spletni strani in na straneh fa-cebooka našega dnevnika. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, bomo omogočili, da se predstavijo v obliki samopredstavitve (največ 1500 znakov in priložena fotografija). Dopise slovenskih kandidatk in kandidatov za tržaški in miljski občinski svet v slovenskem jeziku bomo sprejemali do sobote, 14. maja (naslov elektronske pošte: redakcija@primorski.eu). Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. 6 Nedelja, 1. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Predstavitev knjige Kiss and Make up v knjigarni Ubik Fenomen Nicole Husel: od vlogerke do superzvezde Nekoč smo čakali modne revije, da bi jih prelistali in videli, kateri lepotni izdelki so najnovejši na trgu. V današnjem času pa o najnovejših izdelkih še pred prihodom na police dobimo informacije na vseh možnih spletnih straneh, tudi na You Tube-u. Tu je mogoče slediti t.i. vlogerjem, ki imajo v zadnjih letih ogromen vpliv na lepotno in modno industrijo. Med njimi posebno mesto zaseda tudi zamejska Slovenka od Sv. Ivana Nicole Husel, ki jo spletna javnost bolje pozna kot superzvezdnico KissAnd-MakeUp, ki je svojo vlogersko zgodbo na You Tube kanalu začela leta 2009, zdaj pa se ponaša že z dvema milijonoma ogledov na mesec. Uspešna podjetna punca, ki že štiri leta živi in dela v Amsterdamu, se je predvčerajšnjim mudila v Trstu, kjer je predstavila svoj knjižni prvenec Kiss and Make up (založba Rizzoli), ki ga bodo najbolj vesele najstnice. V nabito polni knjigarni Ubik v prehodu Tergesteo je 32-letnica s svojim pripovedovanjem navdušila oboževalke, ki so ob srečanju z idolom novega časa potočile tudi kakšno solzo. Pred predstavitvijo knjižnega prvenca pa si je superzvezdnica vzela tudi čas za naš dnevnik in nam predstavila svojo življenjsko zgodbo, ki dokazuje, da je v sanje treba verjeti. »Spletno mesto z nasveti za ličenje sem vzpostavila malo iz heca. Ker so mi bila ličila vedno všeč, so me prijateljice nagovarjale, naj storim nekaj konkretnega. Za hec sem posnela video z nasveti, ga dala na kanal You Tube in to je to. To je bilo leta 2009 in odziv je bil takoj neverjeten, saj je moj video v nekaj dneh dosegel 20 tisoč ogledov,« je zametke svoje vlogerske zgodbe opisala Nicole, s katero je že mesec dni kasneje po prvi objavi v stik stopila družba You Tube, ki ji je ponudila partnerstvo. Brez obotavljanja je s spletnim kanalom podpisala pogodbo o sodelovanju, ki pa ni ekskluzivna, saj Nicole lahko sodeluje tudi z raznimi pokrovitelji. Na vprašanje, po kašnem ključu se odloča, koga oglašati v svojih posnetkih, je sogovornica odgovorila, da sodeluje z vsemi kozmetičnimi hišami, ki stopijo v stik z njo. Redno sodeluje z velikani kozmetične industrije, saj se ti zavedajo, da nekateri izdelki postanejo popularni in prepoznavni zaradi You Tube vlogerk. Za primer, kakšno je razmerje med modnimi revijami in video posnetki na spletu, je Nicole navedla podatek, da ima njen kanal veliko več ogledov kot reviji Donna Moderna ali Cosmopolitan izvodov. »Zato je samoumevno, da bodo kozmetične hiše prej stopile v stik z menoj kot s temi revijami. Učinek na spletu je takojšen,« je opozorila Nicole, ki se preživlja samo s tem poslom, saj ji ni prinesel le veliko slave, ampak tudi dober zaslužek. Ob tem je spletna zvezda lepote dodala, da tovrstno delo vseeno zahteva veliko truda, saj je video posnetke treba posneti, jih urediti in nato objaviti. Na teden pripravi tudi štiri video posnetke. Spletno slavo je zvezdnica izkoristila tudi za potovanja po svetu. Pot jo je med drugim ponesla tudi v ZDA, kjer se je pogovarjala z igralko Charlize The-ron. Ta izkušnja je bila za Nicole edinstvena, intervju z lepo igralko pa je predlagala družba You Tube, ki je bila v stiku s filmskim studiom Universal Pictures. »Namen srečanja je bila promocija zadnjega filma Charlize Theron. Preko mojega vloga Kiss and Make up so film Theronove želeli promovirati v Italiji, kar se je izkazalo za odlično potezo«, je pojasnila vlogerka, ki je na svoji dosedanji poklicni poti spoznala ogromno čudovitih ljudi, kar ji brez vloga ne bi uspelo. Vlog vodi izključno v italijanščini. Odločitev za jezik je bila težka, saj je poskusila posnetke pripraviti tudi v angleškem jeziku, a je bilo vse skupaj preveč naporno, obenem pa ni želela pustiti »na cedilu« italijanskih oboževalk, med katerimi prevladujejo najstnice. Zanimalo nas je tudi, kako se Nicole spopada z morebitnimi sovražnimi komentarji, ki so se zadnje čase razbohotili na spletu. Spletna punca je dejala, da to pač spada k poklicu in da si je že na začetku svo- Nicole in njene zelo mlade oboževalke v knjigarni Ubik fotodamj@n je kariere dejala, da je sovražni komentarji ne smejo potreti tudi, če bo nekoč slavna. »Na srečo prejemam več pozitivnih kakor negativnih odzivov,« je razložila sogovornica. Svojo spletno slavo bo Nicole Hu-sel zdaj vnovčila tudi s svojo knjigo, ki je namenjena tako mladim kot starejšim ženskam. Knjigo z nasveti o ličenju sta želeli izdati tako Rizzoli kot Mondado-ri, ampak agent zamejske superzvezdni- ce se je na koncu odločil za založbo Riz-zoli. Kot je na tržaški predstavitvi izjavila avtorica, ji pisanje knjige ni povzročalo nobenih težav, saj ji je ta »obrt« šla dobro od rok že od šolskih let. Tistim torej, ki bi radi izvedeli, kako so se uresničile sanje tržaške Slovenke in ali bo knjigo izkoristila kot odskočno desko za kakšen nov projekt, ne preostane drugega, kot da sežejo po knjigi. Sanela Čoralič trst - Predstavi svojo temo 2.0 Natečaj za tehnološko razgledane maturante Med vrstniki tudi dijaka Stefana Patrik Krevatin in Emil Zubalič V veliki dvorani glavnega sedeža tržaške univerze so v petek v okviru praznovanj ob 30-letnici interneta slovesno razglasili zmagovalce natečaja Presenta il tuo argomento 2.0 (Predstavi svojo temo 2.0), ki ga prireja Italijansko združenje za elektrotehniko, elektroniko, avtomatizacijo, informatiko in telekomunikacijo (AEIT) s podporo Fundacije CRT. Natečaja se je udeležilo 23 dijakov zadnjega letnika devetih višjih srednjih šol (tako tehničnih zavodov kot li-cejev) iz dežele Furlanije Julijske krajine. Prvo nagrado so si zagotovili dijaki tržaškega znanstvenega liceja Oberdan, druga je romala v Pordenon na li-cej Grigoletti, tretja pa spet na Tržaško, in sicer na licej Galilei. Med vrstniki tehničnih šol z vse dežele pa sta se posebno izkazala tudi dijaka slovenskega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana Patrik Krevatin in Emil Zubalič (na petkovem nagrajevanju je slednjega, zaradi obveznosti, nadomestil Thomas Renar). Kakor nam je povedal profesor elektronike in sistemov Egon Štoka, ki je dvojici sledil pri delu in jo spremljal, je Krevatin predstavil novo zamisel za vzdrževanje elektromotorjev v industrijskih obratih in požel odobravanje ter zanimanje vseh članov odbora, medtem ko je Zubalič preučil sistem, ki se samodejno zaveda, kdaj je neki leteči predmet (beri dron ali helikopter) v težavah. Profesor je pojasnil, da se ob prvih težavah oz. prvem ni- Z leve Renar, prof. Štoka in Krevatin fotodamj@n hanju predmeta sproži nek postopek, ki ga izključi in povzroči njegov padec. Maturanta Stefana sta s svojim raziskovalnim delom začela že lani poleti na večtedenskem stažu, z njegovim razvijanjem pa nadaljevala tudi med šolskim letom, ob pouku seveda. Raziskavo bosta predstavila junija na maturi. Profesor Štoka je poudaril, da sta z mladima sodelovala tudi profesorja Borut Jogan in Helena Pertot, zlasti glede jezikovne pomoči za pripravo predstavitve projekta. V petek so slednji posvetili le tri minute, pred dvema tednoma pa sta morala svojo zamisel dalj časa zagovarjati pred komisijo, ki je podajanje nato tudi ocenila. Štoka je namignil, da je sodelovanje pri takih pobudah seveda zelo spodbudno in da bodo najbrž tudi prihodnje leto zraven. (sas) Trgovina v nekdanji Tržaški kreditni banki V prostorih nekdanjega sedeža Tržaške kreditne banke (TKB) v Ulici Filzi bodo v tem tednu odprli trgovino z najrazličnejšimi predmeti Hangar, kakršna že obstaja v Ul. Coroneo. Delavci so že dalj časa preurejali prostore, zdaj pa so, kot kaže, nared (FotoDamj@n). Dolgoletni sedež TKB je bil po propadu banke leta 1996 (in pred selitvijo glavnega sedeža v bližnjo palačo Arrigoni, do katere ni nikoli prišlo - tam je danes zavarovalnica Genertel) gostil poslovalnico banke Antoniana, pozneje Antonveneta in nato skupine Montepaschi. Pred tremi leti so bančno poslovalnico v okviru splošne reorganizacije tretjega največjega italijanskega bančnega koncerna zaprli, stranke odtlej zahajajo v banko na Borznem trgu. opčine - ZKB V torek srečanje o novem zakonu zadružnih bank Zadružna kraška banka (ZKB) prireja pojutrišnjem ob 19.30 v razstavni dvorani na Op-činah informativno srečanje na temo Zadružne banke in enotni mehanizem bančnega nadzora. Uvodnemu pozdravu predsednika ZKB Adriana Kovačiča bosta sledili predavanji predsednika Deželne zveze zadružnih bank FJK Giu-seppeja Graffija Brunora in namestnika direktorja iste zveze Lorenza Kasperkovitza. Graffi Brunoro se bo osredotočil na novi zakon, ki ureja in posodablja sistem italijanskih zadružnih bank. Z reformo se za zadružne banke začenja »tretji polčas«. Po prvi fazi popolne samostojnosti in kasnejši fazi »mreže-nja« bo z novo integrirano kohe-zijo sistem zadružnih bank postal protagonist in solidnejši akter bančne industrije, ki bo učinkovitejši pri zadoščanju zahtev članov in strank, pravijo v zvezi zadružnih bank. Kasperkovitz bo predstavil enotni mehanizem bančnega nadzora, glavne značilnosti novega pravilnika, solidnost sistema zadružnih bank in vzajemnih skladov tj. edinstvenih zaščitnih instrumentov, s katerimi se lahko ponašajo samo člani in stranke zadružnih bank. Informativno srečanje je namenjeno članom in strankam ZKB. Izlet Primorskega dnevnika Vse tiste, ki so se prijavili na izlet v Toskano, lepo prosimo, naj vplačajo zadnji obrok in prevzamejo potne dokumente od jutri dalje v agenciji Aurora v Ul. Milano 20. Na voljo je še nekaj mest, zato so zamudniki vabljeni, naj se pridružijo in se čim prej oglasijo pri Aurori. Zaprtje davčnega urada Občina Dolina sporoča, da bo zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev jutri zaprt davčni urad. Koncert v Mali dvorani Jutri ob 20.30 bo v mali dvorani operne hiše Verdi nastopil izjemni romunski duo, ki ga sestavljata pianist Andrei Banciu in violinistka Ioana Cristina Goicea. Glasbenika sta se leta 2015 odlično odrezala na tekmovanju Trio di Trieste, slavna pa sta predvsem v Nemčiji in na Nizozemskem. Na tržaškem glasbenem večeru se bosta predstavila z izjemnim repertoarjem; zaigrala bosta Beethovnove, Prokofjeve in Straussove skladbe. Glasba v avditoriju Revoltella Krožek za kulturo in umetnost bo 70 letnico svojega delovanja počastil s serijo koncertov, ki se bodo začeli jutri. Glasbeni dogodek pripravljajo v sodelovanju s Pokrajino Trst. Prvi koncert bo jutri ob 18.30 v avditoriju muzeja Revoltella, kjer bodo 18. maja ob 18. uri pripravili še drugi koncert. Koncertni cikel, ki je vstopnine prost, je pripravil dirigent Renato Zanettovich. Klasiki v Aristonu V kinu Ariston bodo jutri in prihodnji ponedeljek projecirali klasike, ki so bili pred kratkim restavrirani. Filmsko srečanje pripravlja Cappella Underground, ki za jutri (ob 17., 19. in 21. uri) napoveduje francoski film s podnaslovi Mouchette. Prihodnji ponedeljek bodo zavrteli francosko-švedsko kopro-dukcijo Au Hasard Balthazar. / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 7 dolina - Bogat spored dogodkov od 5. do 10. maja Majenca - prihodnji teden vabljeni v Breg Bliža se Majenca, praznik mladosti, ki v začetku maja oživi Dolino in se že stoletja prenaša iz roda v rod. Potem, ko so mladi v Bregu že uspešno dvignili svoje maje v noči na 1. maj in tako radostno proslavili prihod najlepšega meseca v letu, tečejo v Dolini še zadnje priprave na Majenco, ki jo dolinska fantovska in dekliška prireja od četrtka, 5. maja, do torka, 10. maja. V tednu dni se bo zvrstil niz najrazličnejših prireditev in pobud, ki spremljajo starodavni vaški praznik dolinske mladine. V očarljivem okviru Majence prireja Občina Dolina občinsko razstavo vin in ekstradeviškega oljčnega olja, pri raznih pobudah sodelujejo tudi vaški organizaciji SKD Valentin Vodnik, Pihalni orkester Breg in domači umetniki. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru in domačo kapljico. V četrtek, 5. maja, bo dolinska Gorica zaživela ob 16. uri, ko se bodo začele gasilske igre za otroke Pom-pieropoli in bodo postavili Drevo otrokovih pravic v sodelovanju z Uni-cef-om. V petek, 6. maja, bo v cerkvici sv. Martina ob 18.30 odprtje razstave in nagrajevanje fotonatečaja Albert Pečar (Berto Tromba) z nastopom gojencev Glasbene matice. Ob 19. uri bo v dvorani kulturnega društva Valentin Vodnik odprtje razstave domačih likovnikov in fotografske razstave Magajna 100; gojenci Glasbene matice se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Ob 19.30 bo na Taborju potekalo odprtje in nagrajevanje 60. občinske razstave vin Vino pod drevcem. Od 21. ure dalje pa bo na glavnem trgu koncert Orkestra El-visa Bajramovica in Eusebio Martinelli & the Gipsy Abarth Orchestra. V soboto, 7. maja, bodo od 10. ure dalje v Torkli oljkarji iz Brega vabili na pokušnjo ekstradeviškega oljčnega olja (in prodajo po promocijski ceni), medtem ko se bodo ob 17.30 na osrednji vaški trg pripeljali starodobni avtomobili za paradni mimohod; za razstavo starodobnikov bo poskrbelo društvo Adria Classic iz Kopra. Ob 18.30 bo na Kaluži pod pokroviteljstvom Občine Dolina potekalo nagrajevanje oljkarjev, ki so sodelovali na razstavah ekstradeviškega oljčnega olja. Slovesnost bo spremljal Pihalni orkester Breg iz Doline. Zvečer se bo na Gorici začelo postavljanje maja, ki bo potekalo do jutra. Za zabavo bodo poskrbeli potujoči godci iz Milj Sobri per caso. Sobotna noč predstavlja gotovo najbolj čarobni del običaja, ki bo dosegel višek ob zori, ko bo maj mogočno zavladal Fragola di Maggio, praznik pri Sv. Ivanu Praznik Fragola di Maggio, ki ga prireja Radio Fragola, je pred tremi leti prizorišče ob Športnem centru Ervatti na Proseku zamenjala s parkom pri nekdanji sve-toivanski umobolnici. Dogajanje se bo danes začelo na prvomajskem shodu po tržaških središčnih ulicah in se potem pomaknilo v park, kjer bo od 12.30 donela glasba in bo poskrbljeno za hrano in pijačo za vse okuse. Ob predavanjih o delu, bo ob 16. uri brezplačna radio-komunikacijska delavnica za otroke. Ob 18. uri bo koncert skupine Brainfood, sledil bo radijski maraton vse do 22.30. nad vasjo. Tedaj bodo praznično za-doneli zvonovi in veseli vaščani z najvztrajnejšimi gosti bodo skupaj zapeli Eno drevce mi je zraslo. Izredno pester in bogat bo nedeljski program. V nedeljo, 8. maja, bo že ob 9. uri planinski pohod po Naravnem rezervatu doline Glinščice, za katerega je potrebna predhodna prijava na telefonski številki 0408329237. Ob 17.30 se bo pričel kulturni program. Na Gorici pod majem bo koncert pihalnega orkestra Limena glasba Sokol iz Buzeta, sledil bo nastop folklorne skupine KD Mandrač iz Kopra. Najbolj slovesen trenutek pa bo nastopil ob 19.30, ko bodo na Gorico prikorakali parterji in parterce z županom fantovske Walterjem Vodopivcem in z županjo dekliške Maddaleno Mura. Cvet dolinske mladine bo nato uradno odprl ples pod majem z ansamblom Die Mooskirchner. V ponedeljek, 9. maja, bo od 19. uri nastop otroške baletne skupine in skupine jazz baleta SKD France Prešeren iz Boljunca. Sledil bo ples z ansamblom Nebojsega. Veselje dolinske Majence se bo zaključilo v torek, 10. maja. Ob 18. uri bo na Gorici ob zvokih Pihalnega orkestra Breg iz Doline podiranje Drevesa otrokovih pravic, ob 19. uri bo pod majem mimohod parterjev in parterc ter vaščanov s pesmijo Na gorici na placu. Nato bo še zadnjič zadonelo Eno drevce mi je zraslo..., nakar bo maj ob zvokih koračnice na znak župana fantovske zgrmel na tla v veselje otrok. (G.G.) Maji v številnih vaseh že stojijo Sinoči so enega prvih majev dvignili v Prebenegu fotodamj@n Noč med 30. aprilom in prvim majem je v naših krajih zelo pestra; posebno občutena je v Bregu, kjer so včeraj zvečer in pozno ponoči v skladu s tradicijo dvigali maje. Mladi vaščani še naprej negujejo starodavni običaj, fantovske in dekliške se pri tem pošteno potrudijo in tudi za obiskovalce pripravijo enkratno praznično ozračje. DEVIN - Bar Mickey Mouse Novi upravitelji člani družine Gruden Deffar Novi upravitelji bodo v baru pripravljali tudi različne dogodke fotodamj@n Preteklo soboto so lokal Mickey Mouse v Devinu uradno odprli novi upravitelji. Nov lastnik je postala družina Gruden Deffar, v kateri so moči združili oče Dimitrij, mati Viviana in sin Ilijan. Priljubljeni lokal, ki se nahaja v središču vasi, nasproti vhoda v Devinski grad, so novi upravitelji prevzeli od gospe Fauste Tamburlini, ki je bar na noge postavila pred 20 leti. Že od nekdaj so v bar, ki ima tudi kuhinjo, zahajali tako lokalni prebivalci kot tudi študentje Jadranskega zavoda združenega sveta in gojenci International Chamber Orchestra. Preko 200 študentov iz 90 držav se redno zbira v Mickey Mousu, tu se srečujejo in učijo, tudi zato, ker imajo na voljo brez- plačno wi-fi omrežje. V lokal zahajajo tudi številni turisti in marsikateri delavec, ki v lokalu rad kaj poje. Upravitelji sporočajo, da bo bar odprt vsak dan, skoraj vse leto. Ob tem so še dodali, da je prevzem omogočila tudi Zadružna Kraška Banka - enota Sesljan, ki je podprla projekt družine Gruden Deffar. Pomemben partner je tudi podjetje Primo Aroma, ki ga vodi Fabrizio Polojaz, ki ne bo samo dobavitelj, ampak bo sodeloval tudi pri organizaciji dogodkov, ki jih nameravajo prirejati. Upravitelji sporočajo tudi, da bodo prihodnjo nedeljo, v sklopu Bavisele, ponudili kavo vsem tistim, ki bodo sodelovali na malem maratonu, ki bo startal izpred nekdanjega devinskega supermarketa Coop. vzhodni kras Spoznajmo komenski Kras in njegove jame Kulturna društva z vzhodnega Krasa, ki sodelujejo v akciji Prešerno skupaj, organizirajo avtobusni izlet na komen-ski Kras z ogledom jam in kavern, ki so jih uporabljali med prvo svetovno vojno. Nenaporen voden sprehod iz Temnice v Krompirjevo jamo in nato še v Klobasjo jamo in Lojzovo jamo je speljan po poljskih poteh. Jame in vhode vanje so počistili člani jamarskega društva Temnica s pomočjo domačinov, saj so bili po koncu vojne ti povsem zasuti. Krompirjeva jama, vasi Novelo, Temnica in Lipa so vključene v Pot miru na Krasu, saj je bila Temnica med prvo vojno porušena, v bližini vasi Lipa pa sta dve vojaški pokopališči. Vse tri vasi ležijo na sončnem pobočju, s katerega se odpira presenetljivo širok razgled na tržiško ravnino in zaliv z ronškim letališčem. Pred burjo jih brani Trstelj in sosednji griči; na vrhu enega od teh so ostanki romarske cerkvice sv. Ambroža. Te vzpetine so delno ubranile Lipo, da ni bila med vojno porušena. V vaseh so zanimivi bor-jači in »k'lune«, saj tako Lipa kot Temnica sta zavarovani kot naselbinski dediščini. V Temnici so tudi zanimive obnovljene stavbe iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Izlet je predviden v nedeljo, 8. maja, popoldne v sodelovanju z vaškim razvojnim turističnim društvom Škrla iz Lipe in jamarskim društvom Temnica. Poskrbljeno je za vodstvo na sprehodu in v jamah ter za pogostitev ob povratku. Organizatorji upajo v lepo vreme in si nadejajo številno udeležbo. Vpisovanje je možno pri odbornikih posameznih društev do srede, 4. maja. trst - Jutri v DSI Gosarjev večer Jutrišnje srečanje društva slovenskih izobražencev bo ob 20.30 posvečeno osvetlitvi življenja in dela sociologa, pravnika in politika Andreja Gosarja, ki je bil aktiven predvsem v času med obema svetovnima vojnama in velja za utemeljitelja krščanske socialne misli na Slovenskem ter za nadaljevalca dela Janeza Evangelista Kreka. O Gosarju in njegovem delu bodo v Peterlinovi dvorani govorili odlični gostje - akademik Kajetan Gantar, dr. Jože Ramovš in Štefan Skledar, medtem ko bo Bibijana Mi-hevc predstavila bogato dokumentarno razstavo, ki jo je pripravila Knjižnica Logatec. Priložnostni pozdrav bo podal župan mesta Logatca Berto Menard, uvodno misel pa prof.Tomaž Simčič, ki bo vodil tudi pogovor. Tržaški večer bo priložnost tudi za predstavitev zbornika o Gosarju s simpozija, ki so ga priredili v Logatcu, njegovem rojstnem kraju, leta 1914. Gosar je za seboj pustil veliko publikacij, najbolj odmevno pa je bilo njegovo delo v dveh knjigah Za nov družbeni red, ki je izšlo sredi tridesetih let. Nekatere Gosarjeve ideje iz tega dela je Edvard Kardelj kasneje prenesel v jugoslovanski model samoupravljanja. Konec vojne je doživel v Dachavu, po vojni pa mu ni bilo dano, da bi lahko javno deloval. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 1. maja 2016 PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.12 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 2.52 in zatone ob 13.42. Jutri, PONEDELJEK, 2. maja 2016 BORIS VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 13 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje C. OKLICI: Lorenzo Comel in Erika Malini, Marco Poznajelsek in Elisa Bom-bacigno, Alessio Vadori in Giorgia Budin, Gaston Alejandro Ynsaurralde in Maria Laura Acevedo, Fabio Boschin in Marina Rubbieri, Valentino Gonan in Oksana Loginova, Stefano Rupena in Antonella Brezzi, Davide Liberatoscio-li in Elizaveta Rashevskaya, Gilberto Storaci in Martina Sila, Generoso Rossi in Giuseppina Fontanella, Hongbo Chen in Shuhui Liu, Lorenzo Radin in Artbesa Hoxhaj, Gabriele Dionis in Giu-seppina Manghina, Radu Gheorghe Burlacu in Corina Bianca Birtoiu, Roberto Maraspin in Cristina Pelizon. H Šolske vesti POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. 8 Nedelja, 1. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji Čestitke Vsa žlahta iz Jamelj in Nabre-žine čestita PETRI GRASSI ob zaključku magistrskega študija zborovskega dirigiranja. Pridna naša pupa! uk Kino AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »II libro della giungla«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sole Alto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Un ultimo tango«; 18.00, 21.30 »Ap-pena apro gli occhi«. FELLINI - 16.00, 21.40 »La memoria dell'acqua«; 19.40 »Truman - Un vero amico e per sempre«; 17.30 »Lui e tornato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.40, 21.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.50, 19.10 »Knjiga o džungli«; 15.45 »Knjiga o džungli 3D«; 16.10 »Kung Fu Panda 3«; 18.00, 20.20, 22.35 »Lovec: Zimska vojna«; 18.30, 20.30, 22.30 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.20 »Orel Eddie«; 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 21.15 »Ponoreli Henry«; 19.00, 21.00 »Prehod«; 16.00, 17.00 »Ragljač in Žvenko«; 17.50, 20.10, 22.25 »Zločinski um«. NAZIONALE - 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 11.00 »Il libro del-la giungla«; 18.30, 22.10 »Zona d'om-bra«; 18.00, 20.00, 22.10 »Lo chiama-vano Jeeg Robot«; 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.00 »La coppia dei campioni«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 11.00, 15.30, 17.00 »Fuga dal pianeta Terra«; 16.30, 20.10 »Nemiche per la pelle«; 11.00, 15.30 »Kung Fu Panda 3«; 22.10 »Codice 999«; 11.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«; 11.00 »Heidi«. SUPER - 21.00 »Lui e tornato«; 16.30, 18.30 »Codice 999«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 16.20, 17.30, 19.45, 21.00, 22.00 »Il libro del-la giungla«; 19.20, 21.45 »Codice 999«; 15.20, 17.20 »Fuga dal pianeta Terra«; 18.35 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 16.30, 19.00, 21.30 »La foresta dei sogni«; 16.40, 19.10, 21.40 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Zeta«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.15, 20.15 »Il libro della giungla; 22.15 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; Dvorana 2: 16.00 »Fuga dal pianeta Terra«; 17.45, 20.10, 22.10 »La foresta dei sogni«; Dvorana 3: 15.15, 17.20, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; Dvorana 4: 17.50, 20.15 »Le confessioni«; 15.30, 22.10 »Zona d'ombra«; Dvorana 5: 15.20, 17.40, 19.50, 22.10 »Sole Alto«. □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja prvomajsko budnico po vaseh zgo-niške občine s sledečim urnikom: Bri-ščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabro-vec 13.30. 60. Občinska razstava vin Vino pod drevcem - 19. Občinska razstava ekstra-deviškega oljčnega oua - glasba in koltura (3q©q Orkestar EI viša Bajramovicci Eusebio Martinelli ©o@o Df m Moosklrchner Qo£)o Ansambel N< ot&n spore-d /ta ouooou.ttta^e-n&a.cotn w Dočiri od 5. do 10. Moya ¿ D PROMNCIA 2KB (&TAL *** dl TRIESTE transalpine pipeline LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi danes, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chiriche«. PIHALNI ORKESTER BREG bo ob priliki prvomajske budnice obiskal sledeče vasi: Zabrežec 7.15, Hribenca 7.30, Gročana 8.30, Jezero 9.00, Ri-cmanje 9.45, Domjo 10.15, Boljunec 10.45, Dolina 11.30, Prebeneg 12.00 in Mačkolje 12.30. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel sporočata, da bo tradicionalna budnica danes, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. SKD TABOR, VZPI-ANPI in društvena gostilna na Opčinah vabijo danes, 1. maja, ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in Pohod miru. Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti. Sodeluje godba V. Parma - Trebče. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. maja, vaja ob 15. uri, ob 16.30 prvomajski koncert pod šotorom v Križu. V torek, 3. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V petek, 6. maja, ob 16.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop na Vrhniki (ob 20. uri). TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK pod šotorom v Križu danes, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Niko-lovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Nebojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. ZKB vabi cenjene člane in stranke na informativno srečanje »Zadružne banke in enotni mehanizem bančnega nadzora« v torek, 3. maja, ob 19.30 v razstavno dvorano ZKB. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 4. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON-TOVELU sklicuje 116. redni občni zbor, ki bo v petek, 6. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 71. obletnice osvoboditve v soboto, 7. maja: ob 17.00 pohod od kamnoloma pri Repniču do Zgonika po pešpoti Gemina; ob 18.30 osrednja proslava pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. JUS KONTOVEL prireja v nedeljo, 8. maja, pohod po poteh galjotov, ki so se leta 1605 uprli in zbežali. Med pohodom bo prof. Aleksander Panjek predstavil zgodovinsko raziskavo »Krvavi poljub svobode«. Zbirališče na pomolu v Grljanu ob 15.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 13. do 17. junija. Vpisovanje otrok (osebno) bo 11. maja na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, I. nads.) od 8.30 do 15.00. Poleg svojih otrok se lahko vpiše samo otroka iz še ene družine. Število mest je omejeno. Info na tel. št. 040370846 od 9.00 do 17.00 ali na www.slovenskaprosveta.org. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. Omejeno število udeležencev. Prijave in info na info@zskd.eu, tel. 040-635626. AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah s predvidenim pričetkom 23. maja. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, tel. št. 040-566360. OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za šolsko leto 201617. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisovanja do 16. junija na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 (od 4. ma- Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm prireja v sodelovanju s SD Koper, SD Nova Gorica, z Društvom slovenskih izobražencev in Slovenskim klubom 26. PRIMORSKE SLOVENISTIČNE DNEVE Zadružna kraška banka, Ulica Ricreatorio 2, Opcine Četrtek, 5. maja 2016 ob 17.15: Narečna poezija v Reziji, Benečiji, naTižaškem in v Istri Sodelujejo: Marija Piijevec, Marko Kravos, Jasna Čebron, Luigia Negro, Jadranka Cergol Svoje pesmi berejo Silvana Paletti, Marina Cernetig, Alferija Bržan, Marija Mijot (bere Loredana Gec) Glasbeni nastop .-Aleksander Ipavec Petek, 6. maja 2016: Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti 9.15-13.30 Sodelujejo: Marija Piijevec, Marta Verginella, Ivan Verč, Vlasta Polojaz, Karin Marc Bratina, Ivana Slamič, Dorica Makuc, Bogomila Kravos, Tatjana Roje, Olga Lupine, Majda Artač, Nadia Roncelli, Martina Kafbl 15.00-18.00 Sodelujejo: Irena Novak Popov, Vilma Purič, Loredana Umek, Denis Poniž, Jože Horvat, Adrijan Pahor, Maja Smotlak, Vrta Žerjal Pavlin, Ana Geršak Vljudno vabljeni! ja) ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 18.30 in ob sredah od 9.00 do 13.00. Info na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, 3457733569. Število mest omejeno. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. Turistične kmetije S Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot kuhar ob vikendih, na območju Milj/Opčin. Tel.: 00386-31-646471 V CENTRU BAZOVICE oddajamo v najem dva poslovna prostora (60 kv.m. in 100 kv.m.) Tel. št. 340-8660640 (od 11.00 do 14.00) AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel. 040-391790 KLARIČ - PIPAN (osmica), Mavhinje 58/a, odprto vsak dan do 1. maja. Tel. 040-2907049 0 Mali oglasi PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. ZANESLJIVA IN AKTIVNA PUNCA išče delo kot varuška otrok vseh starosti. Takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 340-5972306. Loterija 30. aprila 2016 HI Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V BOLJUNCU je Parovel odprl spomladansko osmico. Tel. št. 3467590953. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. Bari 39 8 24 37 17 Cagliari 64 81 65 66 49 Firence 60 56 52 21 1 Genova 16 68 1 37 64 Milan 14 49 39 63 69 Neapelj 31 78 5 67 70 Palermo 16 70 44 75 4 Rim 68 30 6 17 3 Turin 46 21 57 7 88 Benetke 4 89 22 30 12 Nazionale 6 57 79 23 59 St. 52 22 38 47 51 61 85 jolly 87 Nagradni sklad 80.056.841,81 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 64.343,20 € 398 dobitnikov s 4 točkami 488,30 € 16.836 dobitnikov s 3 točkami 35,02 € 293.774 dobitnikov z 2 točkama 6,25 € »uperstar 48 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 48.830,00 € 98 dobitnikov s 3 točkami 3.502,00 € 1.574 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.578 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.248 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 9 SKD TABOR -Krajevna sekcija VZPI-ANPI -Društvena gostilna na Opčinah vabijo danes, 1. maja 2016 Ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in pohod Pot v svobodo Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti Sodeluje godba V. Parma - Trebče fir it five iiQVfnfkiti vabi jutri v Pelerlpnovodvor-ano, Etanizettijeuä 3 ira vl'lVj" pOTVPtCJi JpOminu litddu Andreja Gosarja Govorili bodo dr. Kajetan Gjntjr, dr. joti H^iiiüvS, Ïibr.'irï.ï Mlhevc iniiefan S^lcd^r Pijcjou^i I j c i vucl I Tûrll.lJÎ!i:i^iL" Ni ogled bo itoksiméntairta mzstava Zaietekob 2D .30 [ I Lekarne S Izleti PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpisovanje na Kru.tu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, tel. št. 040-826661 (g. Kobal) ali tel. št. 040-417025 (g. Bole). PREŠERNO SKUPAJ - kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo v nedeljo, 8. maja, na voden izlet na Komenski Kras z ogledom jam in kavern iz prve svetovne vojne. Sprehod je nenaporen in traja približno tri ure. Poskrbljeno za pogostitev in družabnost. Odhod avtobusa ob 12.00 iz Bazovice s postanki po vseh vaseh vzhodnega Krasa. Info in vpisovanje na tel. št. 3289563272 ali 040-226386 (Magda) ali pri odbornikih sodelujočih društev. SPDT organizira v nedeljo, 8. maja, avtobusni izlet, na katerem bomo s prijatelji Pd Integral obiskali Celje. Po vodenem ogledu zanimivosti v mestu, se bomo povzpeli peš tudi na Celjski grad. Priporočamo udobne pohodni-ške čevlje in palice. Odhod iz Trga Oberdan v Trstu ob 6.45 in izpred bivšega hotela Danev na Opčinah ob 7.00. Prijave na tel. št. 040-220155 (Li-vio). Info na tel. št. 338-4913458 (Franc). Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 (lekarna) ali 040 208731 (dosegljivost) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 1. maja: Korzo Italia 14 - 040 631661; v ponedeljek, 2. maja: Borzni trg 12 - 040 367967. POGREBNO PODJETJE ^ £ -m ^ ^ 07trenutku zahsti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. 0 Prireditve GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko danes, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. maja, na »Gosarjev večer« z razstavo in okroglo mizo o slovenskem sociologu, pravniku in ekonomistu. Začetek ob 20.30. KROŽEK KRU.T, SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ prirejajo v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« medgene-racijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem. V sredo, 4. maja, ob 18.30 v Avditorijumu v Ronkah. Vljudno vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico z dijaki srednje šole Sv. Ciril in Metod v sredo, 4. maja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TS360 - TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE, v sodelovanju z Inštitutom Jacques Maritain prireja srečanje s priznanim filozofom prof. Adrianom Fabrisom ob izidu slovenskega prevoda knjige Etika komunikacije v sredo, 4. maja, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču. Večer bo povezoval Jernej Šček, avtorja bo uvedel predsednik inštituta Luca Grion. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM zaključuje sezono predavanj »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo« s predavanjem Vzgojitelji, glavo gor! Predaval bo specialni pedagog, priljubljeni predavatelj, avtor več knjig Marko Juhant. Vabljeni vsi v dvorano Finžgarjevega doma, Dunajska 35, v četrtek, 5. maja, ob 20.00! OBČINA ZGONIK vabi v četrtek, 5. maja, ob 13.00 na županstvo na odprtje razstave Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame«. Razstava bo odprta do 30. maja med uradnimi urami. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM prireja 5. in 6. maja, s sodelovanjem SD Koper, SD Nova Gorica, DSI in Slovenskega kluba »26. primorske slovenistične dneve«. Četrtek, 5. maja, ob 17. uri: večer posvečen narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem in v Istri. Pogovoru o narečnem pesništvu, v katerem bodo sodelovali Marija Pirjevec, Marko Kravos, Jasna Čebron, Luigia Negro in Jadranka Cer-gol, bodo sledile recitacije pesmi Sil-vane Paletti, Marine Cernetig, Alferije Bržan in Marije Mijot. Nastopil bo harmonikar Aleksander Ipavec. Petek, 6. maja: celodnevni simpozij na temo »Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti«. Vabljeni v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda vabi, ob 71-letni-ci osvoboditve, na ogled dokumentarnega filma »Italiancich!« o poitali-jančevanju slovenskih priimkov med obdobjem fašizma v Italiji, ki bo v prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.30. Uvodne misli bo podal zgodovinar Piero Purini. Prisotna bosta tudi režiserja Miro Tasso in Michele Favaretto. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na ponovitev predstave »Klinika za živčne čudeže« v soboto, 7. maja, ob 20.30. Režija Giorgio (Jure) Amodeo. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve (Proseška ul. 35 - Opčine) vsak dan od 9.00 do 15.00 in od 18.00 do 23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. V rosi bleste gora, polje, srebrni kristali... In v moje mirno srce se mesec zrcali. (S. Kosovel) Za vselej je zatisnil svoje utrujene veke Evgen Dobrila Žalujoči: žena Mara, hčerki Ksenija z Borisom, Alenka z Jožkom Ljubi nono, misel nate bo prežeta s toplino in hvaležnostjo. Radha, Matej s Concho, Nika z Rokom, Ivana, Jaro Poljubček pranonotu, Zarja Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno Trst, Hrpelje, 1. maja 2016 Pogrebno podjetje Trieste - Totf Žalovanju se pridružujejo Vida, Irena in družina Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta Evgena Dobrile izrekamo iskreno sožalje ženi Mari, hčerkama Kseniji in Alenki ter ostalim sorodnikom Marjan in Gracijela, Magda in Mario ter Walter in Ingrid z družinami Ob izgubi dragega Evgena izrekamo občuteno sožalje Mari, Kseniji in Alenki ter ostalim sorodnikom Lili, Nadja in Drago Ob izgubi dragega Evgena izrekajo svojcem iskreno sožalje Aljoša, Gina in Chetan Ob izgubi dragega očeta Evgena izrekamo Alenki in družini občuteno sožalje Franko, Damjan, Igor, Livjo, Egon, Alex in Roberto z družinami Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Alenki in družini iskreno sožalje vsi na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu Ob izgubi očeta in zaslužnega šolnika Evgena Dobrile izreka hčerkama Kseniji in Alenki občuteno sožalje Kolegij slovenskih ravnateljev Ob boleči izgubi dragega očeta Evgena izreka predsednici Paritetnega odbora Kseniji Dobrila in svojcem iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob smrti bivšega podpredsednika Evgena Dobrile se Društvo slovenskih upokojencev v Trstu klanja njegovemu spominu + Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Valter Ban Žalostno vest sporočajo brat Viljem z Danilo, Barbaro in Ester Pogrebna sv. maša z žaro bo v sredo, 4. maja, ob 14.30 v openski cerkvi. Bane, 1. maja 2016 Pogrebno podjetje Trieste - Totf Ob izgubi brata izrekamo iskreno sožalje Viljemu Banu in družini vsi na liceju A.M. Slomška Ob izgubi dragega Valterja izrekamo svojcem iskreno sožalje Odbor DSL Doberdob ZAHVALA Alessandro Carli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Svojci 1.5.1998 1.5.2016 Ob 18. obletnici smrti v Ninke Svab roj. Turk se jo z veliko ljubeznijo v srcu spominja sin Igor Trst, 1. maja 2016 1 0 Nedelja, 1. maja 2016 REPORTAŽA Dunaj z vrha Kahlenberga LEPOTE MESTA, GRDE PLATI POLITIKE Dunaj ska razglednica Za obisk Dunaja je pomlad pravi čas, da se ob pogledu na enkratne neoklasi-čne, secesijske in renesančne palače, kot jih je tudi v Trstu nekaj za vzorec, hkrati naužiješ svežega zelenja in bohotno cvetočih gredic. Naj bo okolje velemestno ali podeželsko, Avstrijci imajo za njegovo ureditev poseben smisel. Na vsakem koraku te spremlja občutek, da je odnos do okolja pomemben del kulture naroda, kjer bidermajerski minimalizem brez težav hodi vštric z moderno tehnologijo. Le tako je v primerjavi z našimi kraji možno razumeti, da ogromna sežigalnica za odpadke lahko ekološko brezhibno deluje v enem izmed mestnih rajonov in je njen stranski proizvod omrežje napeljav za ogrevanje več tisoč mestnih stanovanj. Racionalno, gospodarno, moderno in sprejemljivo. Ni ga zelenega, takega ali drugačnega okoljskega gorečneža, ki bi protestiral. Tudi če ga dolgo nisi obiskal, naredi Dunaj vtis, da se v času nič ne spreminja, čeprav se v resnici spreminja in posodablja veliko. Tramvajske linije so iste, kot pred desetletji, omrežje javnih prevozov slovi po točnosti in učinkovitosti, če ne na tramvaj, lahko kjerkoli stopiš na sodobno urejeno podzemno železnico, primestni vlak ali avtobus. Od slovitega Wagnerjevega železniškega nadvoza iz začetka dvajsetega stoletja, ki prečno obide skoraj vse mesto, do zadnje severno-ju-žno linije metroja, kjer vse še diši po novem, javni prevoz je sestavni del življenjskega stila Dunajčanov. S tramvajem se odpeljejo tudi do slovitih primestnih krčem v vinogradniška Nussdorf in Grin-zing, ali pa celo daleč čez Donavo v Stammersdorf, kjer so najboljša dunajska vina še od časa Marka Avrelija. Galerije in muzeji so od nekdaj pravi nagelj v gumbnici Dunaja. Da oblezeš vsaj najpomembnejše med njimi, so potrebni tedni, saj v nekaterih mimogrede preživiš po ves dan, ne da bi se zavedal. Nepogrešljiva je cesarska Albertina s stalnimi zbirkami svetovnega pomena in vedno novimi gostujočimi razstavami velikega formata. Ta trenutek med njimi izstopa ruska avantgarda od Chagalla do Maleviča, na poti k abstrakciji pa jih spremljajo Klimt, Hoffmann, Picasso in še veliko drugih. Presenetijo in dolgo ostanejo v spominu monumentalne, filozofsko navdihnjene ksilografije Anselma Kieferja, enega največjih živečih ustvarjalcev. Od Albertine v muzejsko četrt, kjer je nujno izbirati. Muzej Leopold hrani enkratno zbirko del avstrijskega modernista Egona Schieleja, tam so še njegov vzor- nik in pokrovitelj Klimt, poleg ekspresio-nistov Gerstla in Kokoschke. Druga moderna zgradba sredi renesančnega kompleksa Lukasa von Hildebrandta je muzej moderne umetnosti (Mumok) z razstavo Telesa, psiha in tabuji, serijo umetniških provokacij, kjer avtorji dunajskega ak-cionizma (Nitsch, Brus, Rainer) iščejo kontakte z avtorji modernizma. Ogled zna biti dokaj šokanten in nemara zahteva, poleg smisla za sprejemanje skrajnih oblik umetniškega izražanja, tudi dokaj dober želodec. Saj gre za težko razumljivo mešanico klanja živali, razstresenih možganov, ali iz človeških teles uhajajočega drobovja in iztrebkov. Kdor je v popoldanskih urah utrujen od tolikšne pestrosti, lahko vedno vzame tramvaj ali avto in se odpelje po lah-kotnejših opravkih na grič Kahlenberg, s katerega je pogled na mesto edinstven. Spodaj se ob gozdu razprostirajo vinogradi in večer se neizbežno konča v eni od številnih imenitnih krčem ali razglednih vinotočev. Letos skoraj ni mogoče mimo vsaj ene od razstav, ki so namenjene stoletnici smrti cesarja Franca Jožefa. Pravzaprav je mesto tudi sicer skoraj do kiča prežeto z zgodovino Habsburžanov. Od razstave v turistično nabitem Schonbrunnu bi človek pričakoval več, kot najmanj vsaj ob-jektivnejšo zgodovinsko razlago namesto apologetskega hvalisanja za neuke črede turistov. Treba je razumeti, da je habs- burška saga s Francem Jožefom za Dunaj in Avstrijo nasploh predvsem velik biznis, tega pa so Avstrijci še kako vešči. Sicer pa je na Dunaju te dni, poleg povečav cesarjeve slike v klasični pozi dobrodušnega starca, najvidnejši volilni jumbo portret zmagovalca prvega kroga predsedniških volitev Norberta Hoferja. Petinštiridesetletni politik, eleganten gospod dopadljivega videza, skoraj na vsakem vogalu zre z ogromnih plakatov, zmerno nasmejan in z očmi idealistično rahlo uprtimi navzgor, zazrt kajpak v prihodnost svoje države in njenih državljanov. Njegova gesla so pomirjevalna, prav nič agresivna. Na prvem mestu je varnost državljanov, njihova dobrobit v gospodarskem in socialnem smislu. Avstrija, nikogar ne podi, a je dolžna varovati svoje meje. Ne gre za zapiranje meja, pravi Hofer, gre za nadzor, kar je nekaj drugega. Poostritev nadzora državnih meja pa je neizbežna, spričo dejstva, da Evropa ne zna učinkovito varovati svojih zunanjih schen-genskih meja. Hofer se v svojih javnih izjavah vseskozi drži umirjenih tonov, kar je očitno prispevalo k temu, da je v prvem krogu volitev dobil več kot 35 odstotkov glasov. Ne sicer na Dunaju, ki ima od nekdaj sloves »rdečega mesta«, prav tako ne v Gradcu in nekaterih večjih mestih. Podeželje pa je v glavnem na njegovi strani. Hofer dobro pazi, da ne bi izpadel kot antie-vropejec, homofob ali ksenofob. Kvečje- Mejni nadzor avstrijske policije mu se gre zadržanega evroskeptika, juri-šne izjave raje prepušča liderju svobodnjaške stranke Hansu Christianu Strac-heju, ta pa kot izrazit Haiderjev epigon ne zamudi priložnosti, ne da bi glasno jahal tigra strahu pred tujci in pošiljal visceral-na sporočila Bruslju. Pravo lice stranke je on, medtem ko je predsedniški kandidat skrajni desničar v telovniku, kot smo nekdaj pravili italijanskim neofašistom. Na volilno nedeljo je bilo na Dunaju mirno, zvečer pa je bilo ob objavi rezultatov zaznati nelagodje. »Sram bi me bilo predsednika iz vrst svobodnjakov, pa tudi nevarno za našo prihodnost bi bilo«, je rezultat kar tako, čez mizo v krčmi v Perchstolsdorfu, sveže komentiral Helmut, ki se bavi z mednarodno trgovino in je dober poznavalec trga držav bivše Jugoslavije in Rusije. »Na srečo je še drugi krog in verjamem, da ljudje tega ne bodo dopustili in bodo večinoma volili za drugega kandidata«, je bil optimist Helmut. Njegova svetlolasa spremljevalka, doma iz Bremna v Nemčiji, je imela bolj zaskrbljen izraz. Zmajala je z glavo, rekoč, da ima občutek, kot bi bili v Nemčiji leta 1938. Oba sta bila mnenja, da je bolj kot uveljavitev svobodnjakov, ki je bila pričakovana, škandalozno obnašanje vladne koalicije socialdemokratov in krščanskih demokratov, ki so popolnoma umaknili z volilnega trga svoje vrednote in glede vprašanja beguncev sledili politiki desni- Predsedniški kandidat desničarskih svobodnjakov Norbert Hofer ansa ce. Poleg tega je dejstvo, da je Avstrija še do pred dvema letoma učinkovito kljubovala posledicam gospodarske krize, ki je po letu 2008 zajela večino evropskih držav. Nazadnje je kriza dosegla tudi njo, ravno v trenutku, ko se drugod kažejo sicer šibki znaki okrevanja. Tudi to naj bi bil razlog za porast desnice. Helmuta kot mednarodnega trgovca najbolj skrbi zapiranje meja. „To je za gospodarstvo katastrofa, posledicam bomo težko ušli, če se uveljavi takšna politika. Evropska unija mora biti sposobna uveljaviti svojo skupno politiko, in to ne le v gospodarstvu. V sporu z Rusijo je Evropa privesek interesov ZDA, kar je očitno zlasti v zvezi z Ukrajino. Z Rusijo je treba iskati dialog, treba je razumeti rusko »dušo«. Putinu, kakršenkoli je že, želim dolgo življenje, saj je vprašanje, kdo bo po njem sposoben obvladati tolikšno državo", razmišlja Helmut, ki se mu vidi, da pozna ruski svet. Njegova spremljevalka se v glavnem strinja, saj ob zgovornem partnerju težko pride do besede. Zaskrbljen izraz na njenem obrazu pa ostaja. Oba najbolj poudarita, da je zapora meja absurd, ki nas utegne drago stati. In res je mejo še kako zaznati, tako ob vstopu v Avstrijo kot pri izhodu iz države. Na Šentilju je dolga vrsta tovornjakov, vsi morajo pod kontrolo, tako kot bi pred petnajstimi leti šlo za carino. Nadzor velja tudi za avtomobile, zaenkrat sicer še ne prestrog. Ob vhodu v karavanški predor na avstrijski strani sicer ni kontrole, ko zapuščaš državo. Drugače je na slovenski strani, kjer na vstop v Avstrijo čaka skoraj štiri kilometre dolga vrsta tovornjakov, na meji pa mrgoli avstrijskih in slovenskih policijskih avtomobilov. Občutek meje je jasen in otipljiv, hkrati neprijeten, kot povratek v stare čase, na katere smo hoteli čimprej pozabiti, očitno prehitro. Avstrija trdi, da gre za začasen ukrep, očitno za nekakšno vajo ali preventivo. Kajti dejstvo je, da trenutno na meji med Slovenijo in Avstrijo o beguncih ni ne duha ne sluha, tako kot jih ni na Brennerju. Ampak občutek ogroženosti je treba negovati, vsaj do avstrijskih balo-tažnih voltitev 22. maja. Potem bodo volitve v Italiji, pa spet v Avstriji in spet v Italiji, pa v Nemčiji, Franciji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Problem beguncev se bo na emocijah in strahu reševal od volitev do volitev, ne kot humanitarno vprašanje, temveč kot volilna matematika. To je tragika tega trenutka, ki pelje Evropo v naročje šovinistov in ksenofobov, nazadnje pa v njeno razsulo. Kljub vsemu še vedno upam, da bo šlo drugače. Dušan Udovič / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 11 stalno gledališče fjk - Še danes v Trstu Nepremagljiva moc domišljije mojstrov Le Cirque Invisible TRST - Nevidni cirkus je doma tam, kjer kraljuje domišljija. Dvojica, ki jo že desetletja sestavljata Jean-Baptiste Thierree in Victoria Chaplin, zna pričarati na odru svet, ki ga upravljajo vilinske sile domišljije, igrivosti, lahne ironije in neizmerne želje po sanjskem življenju. Pri nas je dvojica, ki uteleša zelo svojstven pogled na cirkuško umetnost, nastopila že večkrat. Tokrat s svojim Nevidnim cirkusom - Le Cirque Invisible, kar označuje skupino kot tako kot tudi predstavo, v tržaškem gledališču Rossetti zaključuje ponudbo muzi-kalov in posebnih dogodkov Stalnega gledališča FJK. Cirkus Thierreeja in Chaplinove je neviden, v kolikor je neotipljiv. Iz iste snovi je kot sanje. Preizkušeni cirkuški mojster Jean-Baptiste Thierree (letnik 1937) je svojo poklicno pot začel v gledališču, vendar se je v poznih 60 letih prejšnjega stoletja začel posvečati cirkuški umetnosti. Prvič je opozoril nase leta 1970 s svojo prvo skupino, Cirque Baptiste, ki se je potem preoblikovala v Le Cirque Imaginaire. K osnovanju zelo svojstvene cir-kuško-gledališke govorice je pripomoglo srečanje z Victorio, eno od hčera slavnega Charlota. Združila sta osebno in poklicno pot ter ustvarila predstave, ki so doživele velik uspeh. Vendar pa življenje skupine Cirque Bonjour usklajenega para ni bilo dolgo, ker je Thierree vztrajal pri začetni viziji cirkuško-gledališče skupine in ni sprejel vizije «obogatitve» predstav. Par se je odločil, da bo šel svojo pot, nastal je Le Cirque Invisible, ki je očaral evropsko občinstvo in nakazal nove možnosti razvoja cirkuške umetnosti. Veliki spektakli, ki jih npr. podpisujejo znane kanadske skupine, kot sta Cirque du Soleil in Cirque Eloize, dolgujejo veliko prav vizijam Nevidnega cirkusa. V tem cirkusu, kateremu se moramo prepustiti, da nas vodi v svet fan- Čarovnija nevidnega cirkusa tazije, Thierree nastopa kot ironično radoživi klovn in poetičen iluzionist, Victoria Chaplin pa kot nekakšna sanjska prikazen in spretna akrobatka. Večinoma nastopata ločeno, njune točke se prepletajo; smehu, ki ga izzove Thierree s svojimi «čarovnijami», sledi očaranost nad sanjskimi «privi-di», ki jih zna prikazati Chaplinova. Gledalec mora slediti svoji otroški duši in se povsem sprostiti, če želi, da se ga umetnost ustvarjalne dvojice in njenih sodelavcev dotakne. V posamičnih točkah je vse dodelano do potankosti, da pride zdaj komičen zdaj pravljičen stalno gledališče fjk poudarek dovolj do izraza. Opisati dogajanje «nevidnega» je težko in tudi nepomembno, ker je treba prikazano doživeti. Vsekakor je ob običajnih pripomočkih čarodejev pri Thierreeju presenetila uporaba živih živali, ki so krotko krožile po odru, najbolj glasne so bile gosi. Chaplinova pa je dokazala svojo izjemno spretnost v številnih točkah, npr. v klasičnem «rezanjem na kose», ko se uležeš v zaboj. Na izvajanje dvojice so se najbolj glasno odzivali otroci, ki se očitno - tehnologiji navkljub - še vedno znajo prepustiti mamljivemu svetu domišljije. (bip) filozofija - Predstavitev v Tržaškem knjižnem središču »Slovenski« Fabris TRST - Trst (p)ostaja tudi mesto filozofije. V zadnjih letih se tudi v slovenski sredi krepijo poskusi povezovanja in organizacije razmišljujočih dogodkov. Naj omenimo filozofski projekt Misliti več in denimo srečanje v Društvu slovenskih izobražencev s filozofom Mirtom Komelom. Tokrat bo Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju s študijskim centrom Jacques Maritain, v sredo, 4. maja, ob 18. uri gostilo priznanega italijanskega filozofa Adriana Fabrisa, ki se slovenski javnosti predstavlja s prvim prevodom knjige Etika komunikacije. Še pred premierno predstavitvijo v Ljubljani bomo lahko v mestu ob zalivu spoznali avtorja in njegovo bogato delo. Z njim se bosta pogovarjala mlad tržaški filozof Jernej Šček ter prof. Luca Grion, direktor študijskega centra Jacques Maritain in docent moralne filozofije v Vidmu. Za prevod zanimivega in poljudno napisanega dela je poskrbel Tržačan Jurij Verč, spremno besedo pa napisal filozof Dean Komel, sicer docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki Fabrisa in tudi slovensko realnost v Italiji dobro spozna. Za komunikacijo je torej potrebna etika, še posebej v svetu, kjer ta vse bolj vpliva na naše življenje. Potrebujemo jo kot dejavni subjekti komunikacije in kot sprejemniki, izpostavljeni vse bolj manipulativnim komunikacijskim tokovom. Knjiga Etika komunikacije je poskus razumeva-jočega zavedanja, da je obvladovanje teh procesov mogoče, zato nas spodbuja, da bi Adriano Fabris bo v sredo v Tržaškem knjižnem središču jo dobro in pravilno izvajali. Gre za filozofsko knjigo, ki je prav zato namenjena vsem. Nagovarja vse, ker vsi komuniciramo, predvsem pa seveda tiste, ki se z njo poklicno ukvarjajo. Adriano Fabris je sicer redni profesor moralne filozofije na univerzi v Pisi, kjer poučuje etiko komunikacije in filozofijo religije. Rodil se je leta 1958 v Benetkah, sredi 80. let pa je s štipendijo sodeloval z velikanom hermenevtike Hansom-Georgom Gadamerjem na univerzi v Heidelbergu. Bil je direktor podiplomske študijske smeri Javne in politične komunikacije ter razisko- valnega inštituta ReTe (religij in teologije) na teološki fakulteti univerze v Luganu, leta 2006 je ustanovil Mednarodno raziskovalno središče za preučevanje komunikacije. Je urednik in sourednik številnih mednarodnih filozofskih revij (mdr. Teoria. Rivista di Filosofi a, Anthropos, slovenske Phainomena). Ob številnih mednarodnih priznanjih in družbenemu an-gažmaju je ploden pisec uspešnic, v katerih se ukvarja s filozofijo, religijo in teologijo, medčloveškimi odnosi ter popularno kulturo, od nadaljevank do twitterja. Jernej Šček primorski slovenistični dnevi Pozabljene in premalo znane TRST - Letošnje kulturno, strokovno in znanstveno zborovanje primorskih slovenistov, ki ga prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, bo posvečeno ženski literarni ustvarjalnosti. Potekalo bo 5. in 6. maja v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. 26. primorski slovenistični dnevi se bodo začeli v četrtek ob 17. uri z večerom, posvečenim narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem in v Istri. Pogovoru o narečnem pesništvu, v katerem bodo sodelovali Marija Pirjevec, Marko Kravos, Jasna Čebron, Luigia Negro in Jadranka Cergol, bodo sledile recitacije pesmi Silvane Paletti, Marine Cernetig, Alferije Bržan in Marije Mijot. Z izvirno glasbo bo nastopil harmonikar Aleksander Ipavec. V petek pa bo celodnevni simpozij na temo Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti. Z različnih problemskih stališč bo žensko ustvarjalnost obravnavalo dvaindvajset referentk in referentov. Mreža sodelavk in sodelavcev simpozija prekriva vso Primorsko, hkrati pa oživlja vezi med slovenisti v Italiji in Sloveniji. Namen zborovanja je preučevanje in ovrednotenje primorske književnosti, ki so jo ustvarile ženske in so bile doslej premalo upoštevane, v glavnem izključene iz literarnozgo-dovinskih obravnav in antoloških Marica Nadlišek Bartol zbirk. Govor bo tako o Marici Nad-lišek Bartol, Ivanki Hergold, Zori Tavčar, Lelji Rehar Sancin, Bruni Mariji Pertot, Alenki Rebula, Ireni Žerjal, Jasni Jurečič, Vilmi Purič, Mariji Mercina, Ani Praček Krasni, Evelini Umek. Nekateri posegi pa bodo problemsko analizirali na primer težko pridobljene pravice ženskih ustvarjalk, iskali vzporednice med sodobnimi tržaškimi pesnicami, predstavili »žensko bibliografijo« založb Mladike in ZTT. Petkovo zborovanje se bo v dopoldanskem delu začelo ob 9.15, v popoldanskem pa ob 15. uri. Na ogled bo tudi razstava knjig slovenskih ženskih literarnih ustvarjalk na Primorskem. Na 26. Primorske slovenistične dneve so ob dijakih, študentih in profesorjih vabljeni vsi, ki jih zanima ženska literarna ustvarjalnost. kd bubnič-magajna - 2. fotonatečaj Poklon vodi Eden številnih čudovitih posnetkov, ki nam jih je zapustil Mario Magajna arhiv nšk Kulturno društvo Bubnič Magajna in Primorski dnevnik razpisujeta, ob stoletnici njegovega rojstva, drugi fotonatečaj za nagrado Maria Magajne. Namenjen je mladim do 14. leta in odraslim, saj jih želi spodbuditi k fotografski obdelavi preproste in hkrati večplastne teme - vode. Rok za oddajo fotografij je 30. junij, podelitev nagrad pa bo predvidoma 12. oktobra. Udeleženci natečaja lahko vodo obravnavajo v vseh njenih pomenih, razsežnostih, oblikah in uporabah. Fotografije so lahko v barvni ali črno-beli tehniki; fotomontaža in prekomerna digitalna obdelava nista dovoljeni. Vsak lahko sodeluje z največ 5 fotografijami, ki niso bile še objavljene, v digitalnem formatu ».JPG«, v ločljivosti 300 dpi in v velikosti 2363x3544 pixel. Poslati jih je treba na naslov bubnic-magajna@primor-ski.eu. Fotografijam je potrebno dodati naslov (didaskalijo) in osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva, bivališče, tel. številko in elektronski naslov). Najboljši izdelki bodo prejeli denarno nagrado in bodo objavljeni na spletni strani sklada ter v Primorskem dnevniku. Za najboljše fotografije so predvidene nagrade: za šolarje in dijake do 14. leta starosti - 1. nagrada (kupon za nakup knjig v vrednosti 150 evrov) in 3 tolažilne nagrade (kuponi za nakup knjig v vrednosti 50 evrov); za odrasle udeležence - 1. nagrada za črno-belo tehniko (150 evrov) in tri tolažilne nagrade (po 50 evrov); 1. nagrada za barvno tehniko (150 evrov) in tri tolažilne nagrade (po 50 evrov). Naj spomnimo, da so Sklad Albina Bubniča ustanovili na Primorskem dnevniku leta 1979, da bi počastili pokojnega kolego, raziskovalca polpretekle zgodovine; začeli so prirejati natečaje, da bi mlade in odrasle spodbujali k raziskovalni dejavnosti. Leta 2011 so Bubničevemu imenu v nazivu sklada dodali ime fotoreporterja Maria Magajne. 1 2 Nedelja, 1. maja 2016 OB PRAZNIKU DELA Primorski ki Ji INTERVJU - Milanski filozof Massimiliano Nicoli je živel tudi v Trstu in Gorici Plovba med delom in ne-delom v neoliberalizmu Parizu plujem. Ko se s podzemno cele dneve vozim iz enega podjetja do drugega, se kot otrok kratkočasim z mislijo, da sem pirat na ladji. Tudi tukaj, v multietni-čnem osemnajstem okrožju si predstavljam, da se prevažam iz enega pristanišča v drugega: iz Dakarja in Lagosa (v afriški četrti op. ur.), v Galicijo, od tam v Srbijo, nato v Gruzijo...« Tako razmišlja filozof Massimiliano Nicoli v gruzinski restavraciji, kjer poteka intervju. Milančan je študij iz filozofije zaključil v rojstnem mestu. Devet let je nato preživel v Gorici, pet v Trstu, nakar je pri-plul v Pariz. V Gorici je bil oporečnik in zaposlen v izobraževalnem centru Enaip, v Trstu pa je s profesorjem Rovattijem opravil doktorat in postdoktorski študij. V Pariz se je odpravil, ker je prejel štipendijo mesta Pariz in štipendijo Braudel. Sedaj je zaposlen kot raziskovalec na univerzi Paris Ouest v Nanterru, na Collège International de Philosophie v Parizu pa skupaj z Luco Paltrinierijem in Muriel Prévot - Car-pentier vodi seminar z naslovom »La forme entreprise, assujettissement et modes de subjectivation dans la condition néoli-berale« (Oblika podjetja, podrejenost in načini subjektivizacije v neoliberalizmu). Ob tem daje lekcije italijanščine po podjetjih. 20. maja bo predaval v Gorici v sklopu srečanj èStoria. Kako to, da ste se odločili za raziskovanje človeških virov? Med univerzitetnim študijem so me pritegnili Marx, politična filozofija, pojma kapitalizma in izkoriščanja delavcev. Ko sem bil zaposlen v izobraževalnem zavodu v Gorici, sem bil sindikalist. Opažal sem, da so se moji sodelavci bolj zavzemali za podjetja od samih predstavnikov podjetij. Zato sem se začel spraševati zakaj vsi razmišljajo kot bi imeli »podjetje v glavi«. Stopil sem v stik z univerzo v Trstu in pod vodstvom profesorja Rovattija začel študirati Foucaulta, ki mi je posredoval orodja za moje analize. Svoje raziskovanje ste nato objavili v knjigi z naslovom Risorse umane (Človeški viri). Kaj sploh pojmujemo s tem izrazom? Prijatelj Dario Gentili, profesor filozofije na univerzi Roma Tre, vodi zbirko Fondamenti založbe Ediesse. Ponudil mi je objavo mojega dela in tako je nastala knjiga. Človeški viri so v bistvu delavci - človeški kapital podjetja. Knjiga ni ravno zgodovina tega pojma, predvsem govori o praksah, ki so s tem povezane. Do teh tematik zavzemate dokaj kritična stališča. Danes pa po podjetjih srečujemo filozofe, ki z menedžerji sodelujejo pri upravljanju s človeškimi viri. Tudi to je bil vzgib za moje raziskovanje. Pri delu v izobraževalnem centru sem opažal prisotnost filozofskih svetovalcev v podjetjih - menedžment je vsrkal filozofijo. V zvezi z vprašanjem dela je bila filozofija predvsem kritična: začenši z Marxom, do Arendtove in Weilove. Zanje je pojem dela povezan z izkoriščanjem, trpljenjem in naporom. Zanimalo me je, kako je prišlo do teh sprememb; kako so razna humanistična znanja - in na koncu tudi filozofija - vstopila v podjetje in gojila prakse in diskurze, ki jim pravimo upravljanje s človeškimi viri. Filozof se torej drzno pomeša med menedžerje. Tako. Tudi vloge se nekako pomešajo. Menedžer namreč vedno bolj postaja figura modrosti, hrabri junak, pravi »maître de vérité« (učitelj resnice). Ko Marchion-ne spregovori, se postavi v vlogo tistega, ki resnico drži v pesti. To pa ne velja samo za gospodarske teme, katere obvlada, mi pa ne. On ima dostop do resnice sveta in ti jo razkrije: moraš biti pogumen, moraš biti fleksibilen, ne smeš se vpisati v sindikat FIOM. Slednje - ne smeš se vpisati v FIOM - je v bistvu poanta, je pa končna posledica njegovega filozofskega monologa, ki nam razkriva določen pogled na svet. Me-nedžer postane filozof. Arogantno. Kot pravi filozof, torej arogantno. Ko menedžerji prevzamejo vlogo filozofov, poberejo najslabše značilnosti filozofije: nadutost in domišljavost, resnico pa uporabijo kot orožje. To orožje uporabljajo tudi v podjetju v odnosu do delavcev, saj ga izrabljajo pri izoblikovanju tega, čemur pravimo psihološka pogodba. Za kaj gre? Civilno pravne pogodbe o delovnem razmerju ne določijo mere zvestobe delavca, koliko mora biti on kreativen, motiviran, prožen... V obdobju, ko so te pogodbe vedno bolj nejasne in začasne, v določenih primerih pa jih sploh ni, s psihološko pogodbo delodajalec spodbudi čustveno vpletenost delavca in njegovo zvestobo podjetju. Ali lahko tu opravimo skok v preteklost, kar storite tudi v svoji knjigi, da bolje obrazložimo ta pojem? V 19. stoletju je bilo treba mase delavcev prisiliti, da so stalno prihajale na delovno mesto. Na primer, v Franciji so delavci praznovali »Saint lundi« (Sveti ponedeljek) in so raje šli v gostilno kot delat. Glavno vodilo tega stoletja pa je bilo stalna rast. To je bilo mogoče dosegati samo s stabilno delovno silo, a ta je bila uporna. Kako torej proletariat vezati na podjetje? Rešitev sta našla Taylor in Ford: prvi je znanstveno izoblikoval nov vzorec proizvodnje v tovarni in znanstveno določil disciplino na delovnih mestih, drugi pa je njegove zamisli udejanil in izpopolnil. O psihološki pogodbi se začenja govoriti v osemdesetih, a ta se v bistvu začenja že s Fordom v prvih desetletjih prejšnjega stoletja: ti-delavec mi daš zvestobo, jaz-delodajalec ti zagotovim plačo do pokoja. To se je počasi vpletlo v širši politični okvir socialne države s socialnim zavarovanjem in pokojninskim sistemom. Danes so »doživljenjske« delovne pogodbe prej redkost kot pravilo. Kdaj in zakaj se začnejo stvari spreminjati? Inženir Taiichi Ohno, glavni direktor Toyote, je v letih sedemdeset ustvaril pravo kopernikansko revolucijo v avtomobilski industriji. Trg se ne prilagodi več proizvodnji, temveč se proizvodnja prilagodi trgu. Medtem ko je Henry Ford pravil: »Lahko izbereš katero koli barvo modela forda T, dovolj, da je ta črn«, Taiichi Ohno razmišlja popolnoma drugače: »Hočeš model x avta zelene barve? Takoj ti ga pripravim. Če pa ga nočeš, ga ne bom proizvedel, saj ne vem, ali ga bom lahko prodal.« Začenja se način proizvodnje just in time. Podjetje mora torej delovati v sozvočju s trgom, to pa je izredno težko. Vse stopnje proizvodnje postanejo fleksibilne in ranljive, fleksibilne postanejo konec koncev tudi delovne pogodbe. Toyota postane najuspešnejša avtomobilska hiša na svetu, začenjamo govoriti o postfordizmu ali toyotizmu. Ali jo vsi začenjajo posnemati? Takole. V osemdesetih začenjajo tudi v zahodnih kapitalističnih državah v krčih uvajati japonski model, ki zahteva stalno vpletenost delavcev v proces proizvodnje in od njih zahteva večjo odgovornost. Celotna proizvodnja pa je zelo krhka, zato bi jo delavec lahko zlahka sabotiral. Velika težava, s katero se morajo soočiti podjetja na Zahodu, je kulturni konflikt med delom in kapitalom. Tu primanjkuje tipične japonske zvestobe, ki omogoča sodelovanje kapitala in delovne sile. Zakaj delavec na Zahodu ne sabotira proizvodnje? Kako se delodajalec prikopa do njegove zvestobe? Delodajalec delavcu ne ponudi »doživljenjske plače«, saj mu je zaradi fleksibilnosti ne more več zagotoviti. Na Zahodu je treba ljudi obravnavati na drugi način - treba je ukrepati neposredno na njihovo subjektivnost. Na kratko, o subjektivnosti govorimo takrat, ko človek stopi v refleksiven svoboden odnos s samim seboj. Ko pa je odnos, ki ga imaš do sebe, podvržen določeni stopnji zunanje oblasti, takrat govorimo o podrejanju. Delavec torej ne bo sabotiral proizvodnje, saj zares verjame v to, kar dela. Njegova odločitev bo torej posledica njegove svobodne izbire, ne pa neke zunanje prepovedi. Mora se identificirati kot subjekt znotraj podjetja, on sam postane podjetje. Delodajalec ti ne da samo nekaj zunanjega, materialnega - to je plače. Podjetje ti da nekaj več: z orodji samoocenjevanja in opisi samega sebe, ti lahko stopiš v odnos s seboj, spoznaš svojo resnico in spoznaš, kdo si. Zato pravim, da je podjetje in upravljanje s človeškimi viri tovarna subjektivnosti. To je tudi nov vzorec psihološke pogodbe, tipičen za neoli-beralni čas. Lahko to razložite malo bolje? Kaj se zgodi med delovnim razgovorom, ko ti napišeš življenjepis ali motivacijsko pismo za zaposlitev? Če ne pokažeš dovolj navdušenja, ti bodo rekli, da nisi dovolj motiviran. Ko napišeš desetine življenjepisov, ko se prijaviš na desetine razpisov, ki od kandidatov zahtevajo motivira- nost, lahko za nekaj časa obdržiš določeno razdaljo, na koncu pa se boš zares motiviral. Prej ali slej boš v to prepričan; to, kar pišeš, načini, kako se predstavljaš bodo postali del tebe. Tako torej postaneš tudi podjetje samega sebe? Na ta način in na veliko drugih. Tržno razmišljaš na svoje življenje in na svoj čas, vedno skušaš biti konkurenčen in tržno zanimiv, določena dela opravljaš, ker ti izboljšujejo življenjepis. Nikoli ne zaključiš dodajati vrednosti samemu sebi, vse mora biti uporabno in dobičkonosno. Sam s sabo imaš odnos, živiš, si ustvariš svoj stil življenja, kot bi sam bil podjetje. To deluje v sozvočju z neoliberalno oblastjo, ki od posameznikov zahteva, da postanejo podjetniki samih seboj, gospodarska proizvodnja pa mora biti obenem vedno bolj fleksibilna in prožna, z motiviranimi in voljnimi uslužbenci. To ustreza vsem: Renzi-ju in Marchionneju. Država postaja vedno bolj mened-žerska, podjetje pa zadobiva vedno bolj oblike oblasti, kot pravite v svoji knjigi. Kako bi to obrazložili? Dejstvo je, da država vedno bolj me-nedžersko upravlja javne ustanove: šolo, univerzo, marsikaj. Po drugi strani pa podjetja upravljajo z zaposlenimi vedno bolj politično. S tem mislim na politiko v odnosu do subjektivnosti delavcev. Slednja je čedalje manj podrejena in vezana na ubogljivost do nadrejenih, saj je vedno bolj odvisna od suverenosti nad sabo. To bi lahko ponazoril z angleško reklamo družbe Toyote iz leta 2010. Najbrž mislite na reklamo z vrvjo »andon«. Točno tako. V dobi fordizma se tekoči trak ni ustavil nikoli. To se je zgodilo samo takrat, ko so zaposleni v tovarni pripravili sabotažo. Sedaj pa ima delavec to izredno moč zaustaviti proizvodnjo. Na sli- ki reklame nas nasmejana angleška delavka Bridie Tucker obvešča, da je vsakič, ko je opazila napako, potegnila za vrv andon in s tem zaustavila proizvodnjo. To se je zgodilo stokrat. Kot reklamno sporočilo to namiguje na izredno kvalitetov avtomobilov, ki pridejo iz tovarne. Njeno dejanje -potegniti za vrv - je bilo svobodno. Tega ji ni vsilil gospod Toyota. Upravljanje s človeškimi viri mora poskrbeti za to. Bridie Tucker mora potegniti za vrv le takrat, ko opazi napako. Tudi v primeru, da ji isti dan izteče delovna pogodba. To mora biti povsem svobodno dejanje, ki ga mora spremljati nasmeh. Kje je tu prevara? Kako jim to uspe? V tem, da mora Bridie zares verjeti v to kar dela - ideja, da ti sam storiš to, kar si ostali od tebe pričakujejo, da boš storil, svobodno in avtonomno. Zato je menedžment tudi tip pedagogike. Najvišjo stopnjo ubogljivosti dobiš ob najvišji stopnji svobode. Tu je veliki paradoks, magični trik racionalnosti liberalne oblasti. Bolj si svoboden, bolj ubogaš. Koga? Se ne razume dobro. Bolj si svoboden, bolj podvajaš obstoječe stanje. Mi smo svobodni: lahko gremo sem, gremo tja, lahko napravimo to ali ono. A konec koncev delamo vedno iste, nenevarne stvari. Ne spremenimo ničesar. Neoliberalizem je torej končno uklonil »uporno roko dela«, če uporabimo besede Karla Marxa? Če gledamo na nivo družbenih bojev, ne moremo trditi, da doživljamo lepo obdobje. Po eni strani nisem optimist. Po drugi (pavza), vidim nekaj svetlega v gibanju Nuit debout. O tem razpravljamo na seminarju z Luco Paltrinierijem in ostalimi. Za kaj gre? Se dela preveč. Ljudje na Trgu republike v Parizu protestirajo tudi proti temu. Mislim, da jim preseda njihov vsakdan »métro-boulot-dodo-métro-boulot-dodo« (podzemna-delo-spat-podzemna-delo-spat). Kapitalizem je velike mase ljudi prepričal, da je treba delati, medtem ko pred njegovim nastankom garanje ni pred-stavjalo nikakršne vrednote. Max Weber nas v svoji »Protestantska etika in duh kapitalizma« uči, da je bilo delo za protestante vrednota, ker si preko dela dosegel odrešenje. A tudi v današnjem laičnem svetu nekaj veljaš, samo ko si uspešen. To misel ljudstvo na trgu zavrača. Kje je torej rešitev? Moje upanje je v odrekanju dela. Končal je čas, ko si ti lahko dosegel nekaj z boji in konflikti na delovnih mestih. Tu izgubiš. To za kar se je treba boriti je nedelo, delati čim manj, spremeniti delo stokrat. Opustiti misel, da kot človek nisi nihče, če se ne realiziraš v delu. Je to sploh demokratični princip? Morda lahko vsi uresničijo svoje delovne ambicije? Ne bi rekel. Vedno bo kdo, ki bo prisiljen opravljati naj-grša dela. Ta princip je povsem aristokratski, ker samo nekaterim to uspe. Večini ne, zato naj vsaj dela čim manj. V primeru, da v delu uživaš, delaj cel dan, a ne prisili vseh drugih, da se morajo obnašati na isti način. Če druge siliš v to, potem si gospodar in s tem hočeš nekaj zaslužiti. Zato je po mojem mnenju pravično prejemati minimalni dohodek. Za to se je treba boriti. Bi potem ljudje sploh šli delat? Prav v tem je bistvo. Morda bi ljudje tudi izgubili voljo po garanju. Kje pa piše, da je treba celo življenje garati? Meni se zdi, da je človeška civilizacija od vedno težila po tem, da bi delali čim manj. Po mojem mnenju pomeni napredek to. A v naši družbi ne, če ne delaš 10 ur na dan, nisi nihče. Samo Miot / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 13 M ed urejanjem obsežnega gradiva o šolstvu, ki ga hranimo na Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice, sem naletel na nepoznano fotografijo stavbe v Ul. Mon-tecchi 6, kjer domujejo uredništvo Primorskega dnevnika, organizacije in podjetja in kjer je trenutno tudi sedež Odseka. Objavljena je bila v manjši publikaciji z naslovom Giornata del-la tecnica. R. Scuola secondaria di av-viamento professionale a tipo industriale »Antonio Bergamas«. Zanimiv »biserček«, ki ga je vredno vsaj deloma pobliže spoznati. Obenem je to priložnost, da opozorimo na nekatera odprta vprašanja, ki se nam lahko ob tem primeru porodijo. Publikacija je izšla junija 1940 v Trstu in na šestnajstih straneh predstavila osnovne podatke o tej srednji šoli za poklicno usposabljanje. Fašistični režim jo je ustanovil decembra 1932 in poimenoval po Tržačanu An-toniu Bergamasu, enem izmed »herojev« prve svetovne vojne. Seveda to ni bilo naključno. Bergamas je med vojno dezertiral, prebežal na italijansko stran, se pridružil vojski in 16. junija 1916 padel v boju. Njegovega trupla niso našli. Po vojni je njegovo mater zaradi usode sina doletela posebna »čast«: ob tretji obletnici konca vojne je namreč gospa Maria Madda-lena Bergamas v oglejski baziliki med veličastno slovesnostjo izbrala eno izmed krst neznanih vojakov in to so nato odpeljali v Rim, kjer je postala simbol vseh padlih in pogrešanih v Veliki vojni, t. i. Milite ignoto. Tudi druge slike v publikaciji so značilne za tedanji čas, kot samo besedilo, ko je bilo treba tudi v izobraževanju - v primeru šole Bergamas je to bilo strokovno usposabljanje v tehničnih disciplinah - poveličevati režim, ki se je pohvalil s tem, da je nudil popolnoma brezplačno izobraževanje. Samo po sebi umevno je, da v publikaciji ne piše, da je pred tem v stavbi delovala druga šola, in sicer slovenska zasebna Ciril-Metodova, in da stavbe ni zgradil italijanski del Trsta. Da osvežimo spomin, so najosnovnješi podatki o tej za tržaške Slovence zelo pomembni zgradbi naslednji. V 19. stoletju občinske oblasti niso v mestnem središču dovolile slovenske šole. Zato so bili tu otroci slovenskih staršev podvrženi asimilaciji (v okolici so slovenske šole delovale od 18. stoletja dalje). Vodstvo leta 1886 ustanovljene tržaške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda (osrednja organizacija je bila ustanovljena leto prej v Ljubljani) je zaradi tega sklenilo ustanoviti v središču Trsta zasebno slovensko šolo. Oktobra naslednjega leta je pri Sv. Jakobu pričel delovati slovenski vrtec in čez leto dni so se v šolo vpisali prvi slovenski otroci. Njihovo število je iz leta v leto naraščalo. Leta 1907 je Družba odprla na Akvedo-tu novo šolo, deset let pozneje pa tudi pri Sv. Vidu. Šola pri Sv. Jakobu je postajala pretesna in oktobra 1912 so v Ul. Montecchi zgradili novo poslopje - za tedanje razmere najmodernejšo šolsko stavbo v Trstu. Načrt je izdelal arhitekt Josip Costaperaria, eden izmed učencev Maksa Fabiani-ja. Dovolj zgovorne so številke vpisanih. V šolskem letu 1913/14 je bilo na šolah pri Sv. Jakobu in na Akvedotu nad 2.000 vpisanih, od ustanovitve pa jih je bilo več kot 18.000. Sledila je prva svetovna vojna, po njej pa je -kot dobro znano - v nekaj letih fašizem ukinil slovenski jezik v vseh šolah na Primorskem in v Istri; edina šola, ki je še nekaj let delovala, je bila ravno Ciril-Metodova, in sicer kot zasebna šola. Režim jo je dokončno prepovedal na začetku šolskega leta 1930/31. Večina avtorjev piše, da so oblasti šolo razpustile 23. septembra 1930. Ne bo naključje, ravno v času prvega tržaškega procesa (ki se je odvijal od 1. do 5. septembra 1930). Prof. Jože Pirjevec je ugotovil, da je zaprtje O ŠOLI BERGAMAS V SLOVENSKI STAVBI NA MONTECCHIJEVI ULICI Brisanje sledi in moč pozabe Fotografije poslopja na Montecchijevi ulici, kjer je bila nekoč Ciril Metodova šola, zdaj pa tudi uredništvo našega dnevnika, so povzete iz brošure, ki jo je šola Bergamas izdala junija leta 1940 S pričujočimi prispevki vas pri Odseku NŠK želimo soočiti z zanimivimi izseki iz preteklosti in tako opozoriti na vso bogastvo arhivov. Prepričani smo, da bo tudi to pripomoglo k temu, da se bo javnost bolje seznanila z zgodovino prostora. Določene tematike, ki so bile v zgodovinopisju preskromno pojasnjene, bi tudi želeli objektivneje ovrednotiti. Zgodovino ne moremo in niti ne smemo doumeti kot le nek produkt elit: naša presoja mora biti širša. Zaradi tega so in bodo še kako pomembni viri, ki jih hranijo zasebniki. Torej - cenjeni bralci in bralke - tudi vaša gradiva oziroma vaših prednikov. Morda jih hranite v kakem predalu, morda na podstrešju, v kleti, ... , obogatila bi zbirko Odseka NŠK in s tem celotno našo skupnost. Na razpolago smo vam preko elektronske pošte na naslovu odsek@knjiznica.it ali na telefonski številki 040 98 96 152. naročil sam Mussolini in sicer v brzojavki tržaškemu prefektu, dvajsetega septembra. »Če voditelji sprašujejo, zakaj, odgovorite, da je ukaz prišel iz Rima, kjer so na tekočem o zadevah in namenih Slovanov v mejah in izven njih«, je še razlagal Duce (Pagine di storia dell'antifascismo sloveno. I fu-cilati di Basovizza del settembre del '30. Qualestoria, IX/1, 1981, str. 60). Ni povsem jasno, kdaj se je v prostore v Ul. Montecchi vselila šola Antonio Bergamas. Po zbranih podatkih v knjigi Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985 (Trst 1986, str. 349) je razvidno, da se je neka italijanska nižja strokovna šola vselila tja že leta 1930. Iz omenjene publikacije iz leta 1940 pa so kot rečeno šolo Bergamas ustanovili dve leti pozneje. Po podatkih v Guida Generale di Trieste e Venezia Giulia iz leta 1935 (str. 118), je razvidno, da je šola Bergamas tedaj že »domovala« v stavbi na Ul. Montecchi 6, obenem je imela svoj vhod tudi v Ul. Giuliani 44. O tem obdobju je zelo zanimiv podatek, ki ga je pred dobrimi tridesetimi leti zapisala vedno pozorna na detajle, pokojna Lida Turk: »Ker pa je bila lastnica stavbe še vedno Ciril-Meto-dova družba v Ljubljani, so ji italijanske oblasti plačevale najemnino.« (v: Sv. Jakob. Zgodovinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem okraju, Trst 1980, str. 85). Stavba je bila med drugo svetovno vojno poškodovana ob bombardiranju in šolo Bergamas so bili zaradi tega prisiljeni premestiti na drugo lokacijo. Sicer lahko rečemo, da tudi o datumu zračnega napada, ki je prizadel Sv. Jakob in stavbo v Ul. Mon-tecchi, najdemo v literaturi različne podatke, kakor tudi o tem, kdaj so pravzaprav poslopje po vojni popravili. Sodeč pa nekaterih fotografijah delovnih akcij mladih, ki jih hrani Odsek, niso del dokončali vsaj še do leta 1947. Takih in drugih podobnih vprašanj brez definitivnih odgovorov ne manjka. Upati je, da bi nam nove, poglobljene raziskave in primerjave različnih virov - na Odseku je na primer dokumentacije kar veliko - lahko ponudile odgovore ter pojasnila, obenem pa opozorile mestno prebivalstvo (in širše) na našo bogato zgodovino. Če najbrž večina Slovencev ne ve, da je bila v prostorih te, za njihovo preteklost in sedanjost tako pomembne stavbe, v letih črnega režima fašistična šola, tudi italijanski del Trsta po vsej verjetnosti še zmerom ignorira vsaj en del zgodovine. Naj tu navedem še eno zanimivost iz arhiva Odseka. V publikaciji, ki je povod za te vrstice, je tudi po svoje zelo pomenljiv zapis iz tržaškega dnevnika Il Giornale di Trieste (tedaj je izhajal namesto Il Piccola), z dne 28. septembra 1951, ki navaja, kako je takrat časopis opozarjal, da ima šola Bergamas velike težave zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Razlaga je bila naslednja: med vojno je bila zaradi bombardiranja (Il Giornale di Trieste je pisal o 23. septembru 1944) prisiljena zapustiti stavbo v Ul. Montecc-hi, po vojni pa se je vanjo vselilo uredništvo »tiska slovanskih indipenden-tistov« (»stampa slavo-indipendenti-sta« - tako so pač označevali Primorski dnevnik). Šola se je skratka znašla v velikih težavah. Ponovno, podobno kot v publikaciji iz leta 1940, ni v članku omenjeno, da je šola v letih fašizma pravzaprav »nadomestila« slovensko šolo v palači, ki so jo zgradili Slovenci. Pred nami torej niso le različne interpretacije in vrednotenja zgodovine, s katerimi se ob cikličnem spominjanju na preteklost srečujemo skozi celo leto, zlasti konec aprila in v začetku maja. Priča smo nepoznavanju ali pa vsaj neupoštevanju nekaterih osnovnih dejstev. Po vsej verjetnosti pa to ne velja le za eno stran tržaške duše, da o »kranjski« niti ne govorimo. Gorazd Bajc OZE-NŠK Gostilna Sok TOM ERDAN hef Pesek, 2 Dolina (TS) T +39 040 9220286 ZAPRTO ob sredah - ponedeljek, torek in četrtek za kosilo £U£HMEL ■ REGISTRATOR! Dl CASSA I PRODAJA IN SERVIS Dl SUSHMEL G, PAROVEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 ■ TRST Tel. 040.370802 OTTICAOPHK^ Ul.dei Salici 1 34151OPČINE tel. 040_213957 fax 040 213595 con NINfl mswo SESLJAN, Tel. 040 299220 Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN * ^VAM VOŠČI- wesel i..mawI mnzo AVTOMEHANICNA DELAVNICA Opčine Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 e-mail: enzoford2004@yahoo.it tel. 040 214 618 ^ 7 r ^ « POTOVALNI URAD _ _ ■»^Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 Tel. 040 631300 - 040 630261 i a Chf i h "RIESTE m ObTtn L Li iona Oolina 507/11, T5, ttttu M(B£B977 E-mail: inf&ííii5li.i[ - leslaniiG^gmaiUinn - www.iliti.it pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADAsne »—i G Lfe^l OD PROJEKTA DO REALIZACIJE - Montažne hiše na ključ ali po dogovoru Razširitev obstoječih objektov z lesenimi zidovi bodisi v višino kot v širino - Najprimernejše rešitve pri projektiranju peč na drva TIPIČNE DOMAČE JEDI PIZZE ZA KOSILO IN VEČERJO OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040 211629 ob torkih zaprto BarMakcUm MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 Tel: 040 251043 Trst - Ul. Coroneo 11 Tel. 040 634666 PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI SIU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113* Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it izdelovanje šopkov in vencev za vse priložnosti z možnostjo - ~ ^ dostave na dom if aL m ODPRTO 7 DNI NA 7 i K. Ul. deiristria 8/b - Trst } Tel. 040 763856 _ 16 Nedelja, 1. maja 2016 ZGODOVINA Primorski IZVOR ZLA - Oblasti o štandreškem župniku Josipu Kosovelu Moralno neoporečen, a »slovanskih čustev« Zgodovinski revizioni-zem, povezan z dogajanji v prvi polovici prejšnjega stoletja, je doživel svoj razmah v zadnjem desetletju. Če odmislimo Slovenijo in Hrvaško ter se osredotočimo na Italijo, sovpada njegov pohod z uvedbo dneva spomina na izzivalno izbrani datum 10. februar. Načrt je dolgoročnejši, a v zadnjem desetletju se redno dogaja, da se s filmi, gledališčem, knjižnimi objavami in mahanjem preračunljivo izbranih besedil napada protifašistični in protinacistični upor. Brez sramu (in očitno tudi pameti) se uporabljajo celo posnetki, na katerih se nonšalantno zamenjujejo krvnike in žrtve. Za klavce, ki so po hitrem postopku uporabljali nože in bate ter so bili zaradi tega ob koncu vojne tudi množično likvidirani, se zahtevajo redni sodni postopki ... Gradivo tega prispevka se nanaša na mnogo manj okrutne pojave, kaže pa na izvor zla. Nanaša se na majhno človeško skupnost, kakršna je lahko Goriška in na mikrolokacijo, kakršna je lahko štandreška ali podgorska skupnost. Gradivo postavlja na laž vtis, da je bilo o nasilju napisano že vse v prvih povojnih letih, ko je bilo treba na mirovni konferenci v Parizu dokazovati nasilno raznarodovanje primorskega ozemlja. Potrjuje tudi, da je bil več desetletij trajajoč preiskovalni predah lagodnost, ki smo si jo privoščili v prepričanju, da so vzroki in posledice jasno postavljeni v mozaik zgodovine. Posebno podpoglavje revizionizma zaobjema vztrajen poskus, da se pri nas v čim lepši luči prikazuje vlogo in vedenje orožnikov, ki so bili in so še vedno, formalno vzeto, nič več in nič manj kot vojaška policija, saj niso nikoli le nadzorovali prometa ali zgolj posegali v gostilniške pretepe. Daleč od obsega, ki ga premorejo posebne skupine pod taktirko struktur za psihološko vojno in ustvarjanje javnega mnenja, se za krajevno skupnost zavzeti domačini zanimajo za arhive in v njih tudi kaj preberejo in fotokopirajo. V okviru dejavnosti štandreške sekcije VZPI je na primer Milovan Lutman poiskal in našel sveženj dokumentov iz četrtega desetletja prejšnjega stoletja, se pravi iz sredine fašističnega obdobja. Zaenkrat se velika večina nanaša na policijski, vojaški in politični nadzor, ki ga je bil deležen štandreški župnik Josip Kosovel. Leta 1930, na primer, orožniki poročajo Kvesturi, da je župnik moralno neoporečen, a »slovanskih čustev«, »zvest propagandni dejavnosti tujerodne duhovščine, ki se zoperstavlja raznarodovanju tako, da prebivalci pod pretvezo verskih dejavnosti ne opuščajo svojega jezika«. In še: »Je zvijačen, živahen in skopuški, deluje nam v škodo; med verskimi obredi uporablja vselej slovenski jezik, da med ljudmi ohranja slovanska čustva.« Vohljanje in posreden pritisk orožnikov - »Legione territoriale dei Carabinieri reali di Trieste, Compagnia di Gorizia Interna« - je šlo v podrobnosti, kakršne so bile prostovoljne nabirke denarja za pevski zbor. Iz poročil zato izvemo točen podatek, da je cerkveni mešani pevski zbor štel leta 1936 enaindvajset pevcev in pevk. Tudi Poštna uprava ga je nadzorovala in mu pregledovala dopise. Leta 1932 je na primer obvestila goriško kvesturo, da prihaja iz Ljubljane zaboj s šestimi izvodi Glasnika, ki ga je bilo prepovedano širiti v Italiji. Nadzorovali so njegovo dopisovanje z Informativnim uradom za naseljevanje Južne Srbije, kamor so se izselili nekateri Štan-drežci in je z njimi gojil stike tudi zborovodja Fran Lupin. Župnik in zborovodja sta tudi sicer tesno sodelovala in se dopolnjevala v narodnoobrambnih dejavnostih. Ena od cenzuriranih izjav (1932) se enostavno glasi: »Podpisani (štandreški župnik) potrjuje, da je Jože Nardin delaven, razumen in spreten kmet ter prost vsake politične napake.« Enako izjavo je župnik napisal za Emilija Briska. Pojav selitve Standrežcev v Srbijo bi bilo vredno posebej proučiti. Iz leta 1934 je dokument, v katerem se župniku dovoljuje opravljati obrede, procesije in ostale verske prireditve pod pogojem, da se poje le v latinščini ali italijanščini in da so na banderah, praporih in zastavah napisi le v italijanščini ali latinščini. Župnik Kosovel je moral obveznost podpisati pred policijskim komisarjem. Nad štandreško stvarnostjo je bedela tudi ustanova z naslovom »Mi-lizia volontaria per la sicurezza nazio-nale - Legione Isonzo«. Slednja je leta 1933 poročala prefekturi, da se v štan-dreški cerkvi kar naprej moli in pridiga po slovensko, zaradi česar morajo italijanski otroci k maši v mestno Vilo San Giusto. Župnik ne zahteva le, da otroci govorijo slovensko, temveč tudi pišejo molitvice v slovenščini. To pomeni, da so veroučne ure pravi tečaji slovenščine. Informator je zelo podrobno poročal o urnikih, uporabi zvezkov, kamuflaži, ki jo je župnik uporabljal, o rednosti otrok, o slovenskem učbeniku Katoliški nauk ... Leta 1938, v mesecu juniju, so oblasti zabeležile posledice takšne dejavnosti: med procesijo je bilo na javnem prostoru zopet slišati slovensko pesem in na zastavah so bili vidni slo- venski napisi. Verjetno je treba »pogum« pripisati tudi tedanjemu ogretju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Sicer je procesijo tedaj namenoma vodil italijanski duhovnik, a za njegovim hrbtom so farani pod vodstvom Frana Lupina peli pesmi v slovenščini. Kosovelov vpliv je bil v cerkvenih krogih tako močan, da je sobrat Sartori, ki je Kosovela ovajal oblastem, moral iz Stan-dreža v Solkan, kar je orožniške funk- rfçvïS d L IliSfl ru. - iirvJsir. d-^i™ Ï-Jb- ÜÍKr 3' H^.T.VurEtnT, lT^Ù- iltflm. „IWio'ÇT.'V^.iii.asH HùîtiM ptr« í "I nah L E" 111 rpi'ù ■""rtz-Hrí-lü "'D.rpíKnlÉ T^i^-? i ín-tir^» lam^iî ïltitCr^ Jf«itL dL r.ï. Allí nr" * rara tU'ipiHH fWWrffl !» 4L ^Hrti altll si nútí kmítntm* T^ttíiíl J^fi tu jï*jkîiîd. ?1 çpdanirrt É-l.dLi'rt'h ^UHtl notf» nnl MDÉ&Cniibn » dlipúñLli™ 4+Ï Itç.r-MtUTiTnr, Ijl i O^HttllU, fIλ ort Rrv?rr¿ liùÉport»" il flllL-liïl «rrtr^T» J"r /11 M««"lFMntl njm U 011^1, fll C l- talt*™ rW**»,* dut** f*éci 1 f^rirnH, IVIIdIIM d £rt-*P-lp rVum-KfliHl 0 k »Uïnnf'flïïÎÏ p^U,.! ál^. w ¿jjfi'Jüi*^ ^uilniGi^inifMtÉïi™* fli-^ik-rtït »tU! if"!'!" ' «i - ñ 'lùci^iD "¡írp^íi.J* thtírtt* ííí.ns. rWJlwtö f^ W' Hlj-.ùlJ liona ddl '*uT4Yltil flllfl JfTn 6.1 p KrtÉFf nîr- IMH m 0*1 ïlïlM^rfl» ¿.rr.rlmÉftU ^iicfi-l^il U JÍJ _ 'wnr-lq SlâfLifj» rt L /t, ti, fHllsk ^n Dll'n.^d.- í-siMo »m1 gbnt^liJif in A 41 C Inf -ti» "rt r dl douitlm h i«] - Ul* an ? (I 4(«tttliu. »i (rtuHMi (smeti Vi J 'objeti* si ■nr ..L*ù*rls parit LliLcj i ^tott inn* ^U^ÏÉ 00- mlt( ^»T nc»rt*rr,llO* ntitïind VJ, ' 1 ".thmifjIIO mrnivr» ring il ulffL -tDj-D.dOVk iL T*n»rnnrtlt l'brïi l]lv grl ltl ji) _ fall* rr. a:)* faks 0431.531:180 e-mail: g0t0ur@90t0ufvi0gg1.it JESTVINE uMAXI FAMILY POVSIC TRADICIJA IN KAKOVOST ODI.m \%7 ULlOA TKIKKTK rui 71) OO Kit: A TKI.. 0431.111031 T( 'TT1 tU. UA H K KTl V. 11 lini. IT PRODAJA IN POPRAVILA KOLES ELIA ČUK CEFARIN R. & SAKSIDA A. Gorica, trg Cavour 9 tel. 0481 535019 www.cukelia.com I PROIZVODNJA fiii \r~^,in "nštalacija MU LL I kleparstva MARIO MUCCI S.R.L. UJtca A- Gregorčič 2QU - HI 70 GORICA Tc[. 04Bt/2IB23 - Fa* M81/5Z4A5T inio@pnuccilattoncric.com * wiww.rriuccilattoncrie.com ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F. Ili s.nx. Miloš iii Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA, ul. A. Gregorčič 24 TeL CUfH.2l?H ► Faks 04Sl/SlW7 - barbir3J tjbaj.19l.it avtodelavnica avtoličarstvo vulkanizerstvo 6TIANI SERGIO DOBERDOB (GO) Tel. 0481.78305 Vesele Prvomajske praznike J Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 www.hotelpahor.com - inlVfl.hotilpf / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 19 salerno - Nagrajevanje natečaja Spoznaj borzo Borzniki šole Vega med najboljšimi Od 15. do 17. aprila je v mestu Salerno v Kampanji potekalo državno in evropsko nagrajevanje natečaja Spoznaj borzo - Conoscere la borsa. Kot predstavniki goriške pokrajine so se nagrajevanja udeležili dijaki Valentin Sre-brnič, Emanuele Claudio, Jakob Go-spodarič in Patrik Schembri, ki obiskujejo prvi razred tehniškega zavoda za informatiko Jurij Vega in ki so na krajevni ravni dosegli pri borznem poslovanju najboljše rezultate. Spremljala jih je prof. Mara Petaros, ki na izobraževalnem zavodu Cankar-Vega-Zois vodi omenjeni projekt. Tudi letos so dijaki tehniškega zavoda Cankar-Vega-Zois uspešno tekmovali na natečaju, ki ga vsako leto organizira Deutscher Sparkassen Verlag GmbH iz Stuttgarda in pri katerem sodelujejo dijaki višjih srednjih šol iz Italije, Nemčije, Španije, Luksemburga in Švedske. Sodelovanje na natečaju je dijakom omogočila Fundacija Goriške hranilnice, ki je dijakom in profesorjem plačala predvideno vpisnino in nudila profesorjem vso tehnično pomoč za izvedbo natečaja. Kot vsako leto so se dijaki razdelili v manjše skupine, ki so štele od dva do pet članov. Tako so na tehniškem polu Cankar-Vega-Zois letos prijavili trideset ekip, ki so jih sestavljali dijaki, in tri ekipe, ki so jih sestavljali profesorji. Vsaka ekipa je 7. oktobra 2015 prejela virtual-no vsoto 50.000 evrov, s katero so morali člani kupovati delnice, obveznice in deleže investicijskih skladov. Vrednostne papirje so kasneje na borzi prodali in skušali maksimalizirati svoj zaslužek. Pri tem so dijaki spoznali, katere vrednostne papirje lahko kupijo na borzi, katere so razlike med posameznimi vrstami vrednostnih papirjev, kako se bere borzne tečajnice, kaj vpliva na tečaj vrednostnih papirjev, kdaj je ugoden trenutek za prodajo in kako se obračuna borzne in bančne pristojbine. Tudi letos je organizator igre dal poseben poudarek podjetjem, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj in posebej nagradil ekipe, ki so investirale prav v tovrstna podjetja. Zma- S podelitve nagrad v Salernu gala je ekipa, ki je imela 16. decembra 2015 - to je zadnji dan natečaja -, najvišji kapital. Letos so bili pri tem najbolj uspešni dijaki Valentin Srebrnič, Ema-nuele Claudio, Jakob Gospodarič in Pa-trik Schembri, ki obiskujejo prvi razred tehniškega zavoda za informatiko Jurij Vega. Ob koncu natečaja je njihovo premoženje znašalo 55.214,12 evra, kar pomeni, da so kljub težavnim pogojem na tržišču s svojim poslovanjem zaslužili 5.214,12 evra. Na nagrajevanju, ki se ga je letos udeležilo približno 130 dijakov in dijakinj, so se srečali člani ekip, ki so na krajevni ravni dosegle najboljše uvrstitve, istočasno pa je potekalo tudi nagraje- vanje ekip, ki so dosegle najboljše rezultate na evropski ravni. Tako so se naši dijaki srečali tudi z dijaki, ki prihajajo s Švedske, iz Luksemburga, Francije. Nemčije in Španije. Takoj prvi večer sta bila na sporedu slovesno nagrajevanje vseh nastopajočih ekip in slavnostna večerja. Med srečanjem so dijaki prisluhnili predavanju dr. Daria Scannapieca, podpredsednika Evropske investicijske banke, ki jim je spregovoril o vlogi javne uprave pri načrtovanju in izvajanju investicij, o projektih, ki jih financira Evropska investicijska banka ter o načinu dostopanja do teh sredstev. Poleg predavanj so imeli dijaki na programu tudi spozna- vanje mesta in okolice. Podali so se po starem delu mesta, ogledali so si Viete-ri sul Mare in Neapelj. Organizatorji so letos postavili v ospredje spoznavanje krajevne kulinarike, dijaki in spremljevalci pa so imeli tudi dovolj časa za neformalno druženje in sklepanje prijateljstev. Ob povratku so dijaki vsem sošolcem navdušeno pripovedovali, kaj vse so na nagrajevanju doživeli in že težko pričakujejo, kdaj se bo začela nova izvedba natečaja. Ob koncu naslednje izvedbe bo namreč nagrajevanje najboljših ekip iz Italije na Siciliji, nagrajevanje najboljših evropskih ekip pa na Švedskem. Mara Petaros štmaver - Zaščita Sabotina Proti zaraščanju z biotopom in pašo Sabotin Prijazni galebi in hrabri gusarji priskočili na pomoč morskim bitjem V toplem modrem morju plavajo pisane ribice. Z njimi se igrajo rdeče morske zvezde in pojejo lepe morske deklice. Tudi galebi se radi zibljejo na valovih in se družijo z morskimi živalmi. Nekega dne pa morske deklice ne morejo več plavati, med krake morskih zvezd so se zavile plastične vrečke ... Kaj se je zgodilo? Kdo je onesnažil morje in kdo bo rešil morske živali? »Na pomoč priskočijo prijazni galebi in hrabri gusarji,« razkrivajo v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu, kjer so med letošnjim šolskim letom obravnavali problem onesnaževanja in tej temi posvetili tudi prireditev. Potekala je 22. aprila, ravno na svetovni dan zemlje, katerega namen je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost našega planeta. bumbaca Združenje Krajevna skupnost Pev-ma-Štmaver-Oslavje in kulturno društvo Sabotin prirejata v sodelovanju z gozdarskim inšpektoratom za Trst in Gorico predstavitev načrta o ustanovitvi biotopa na Sa-botinu, ki bo v torek, 3. maja, ob 20. uri na društvenem sedežu na Znarišču v Štmavru. Spregovorili bodo funkcionar gozdarskega deželnega urada Valter De Monte, goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, naravoslovec iz goriške postaje gozdne straže Paolo Lenardon in Livio Pol-dini, profesor na Tržaški univerzi. Na Sabotinu imamo kraško gmajno z veliko raznolikostjo flore, saj se hrib nahaja na križišču med vplivom Mediterana, alpskega in predalpskega sveta. V zadnjih letih se podobno kot na Krasu tudi gmajna na Sabotinu hitro zarašča, zato razmišljajo, kako jo ohraniti in zavarovati. »Prvi korak za zaščito gmajne na Sa-botinu je ustanovitev biotopa, kot je predvideno v deželnem zakonu iz leta 1996. To bi nam omogočilo, da bi lahko zaprosili za prispevke za ohranjanje naravnega okolja, še predvsem s pašo,« pravi Valter De Monte in pojasnjuje, da je za ustanovitev biotopa potrebno soglasje krajevne skupnosti - v tem primeru goriške občine. De Monte razlaga, da je Sabotin zaradi svoje obmejne lege dolga leta sameval, gozd je za-rastel del njegove gmajne, zato je prišel čas za zaščito naravnega okolja, ki izstopa po pestrosti, saj je malokje prisotnih toliko različnih rastlinskih vrst. miren - Med prvo svetovno vojno Izselili so jih v Mozirje, da bi naprej izdelovali čevlje Pred dnevi so v Mirnu odprli fotografsko in dokumentarno razstavo z zanimivim naslovom Pozdravljeno zlato jutranje solnce, ki je posvečena mirenskim beguncem med 1. svetovno vojno. Šlo je za posebno vrsto begunstva, saj je dobršen del Mirencev begunska leta preživel v Zgornji Savinjski dolini, kamor so prenesli čevljarske stroje in nadaljevali z delom vpeljane in uveljavljene mirenske čevljarske zadruge. Po zbranih podatkih se je v bližino Mozirja izselilo kakih 1200 Mirencev, delavcev v čevljarski stroki s svojimi družinami. Najprej se jih nastanili v gradu Vrbo-vec, nato so v okolici gradu zgradili še barake za bivanje in za proizvodnjo čevljev. Ker je šlo za strateško gospodarsko vejo (večina izdelanih čevljev je bila namenjena vojski), so bili mi-renski delavci-čevljarji oproščeni vojaščine. Iz raznih kronik je razbrati, da so se mirenski begunci odpeljali z železniške postaje v Rubijah proti Mozirju v Savinjski dolini že na dan italijanske vojne napovedi Avstro-Ogrski. V gradu Vrbovec, ki je bil dovolj prostoren, so Mirenci takoj vzpostavili večjo čevljarsko delavnico, hkrati so nekateri tam tudi bivali. Zagotovo je bila odločitev o selitvi sprejeta že veliko prej, saj so avstrijske oblasti zaslutile nevarnost italijanskega napada že vsaj 4. maja 1915, ko je Italija izstopila iz trojnega pakta. Mirenci so vsaj dva dni razstavljali stroje in pripravljali opremo Čevljarske zadruge za preselitev, še prej so zaprli svoje trgovine s čevlji, ki so jih imeli v Trstu in Gorici ter zaloge zložili v zaboje in jih odpeljali. Čevlje so kasneje prodajali na Štajerskem. V delu Mozirja, ki je po drugo svetovni vojni dobil ime Nazarje, je torej nastala prava primorska begunska kolonija s svojo osnovno šolo, konzumnim društvom in ljudsko kuhinjo za tiste, ki so živeli v sosednjih krajih. Iz Mirna se je v Nazarje preselila tudi Hranilnica in po- V gradu Vrbovec je delovala čevljarska zadruga sojilnica, ki je v tem času živahno poslovala. Razstava je razdeljena na tri dele: na že opisani begunski del, na poslovanje Hranilnice in na razvoj čevljarstva v Mirnu. Mesto je zanimiv zgodovinski prikaz našel v prostorih krajevne skupnosti Miren, predstavitveno slovesnost pa so priredili na parkirišču pred stavbo. Razstavo so pripravili občina Miren-Kiostanjevi-ca, krajevna skupnost Miren, kulturno društvo Stanko Vuk in čevljarsko društvo Miren v sodelovanju z Goriškim muzejem. Številne prisotne sta nagovorila domači župan Mavricij Humar in župan Nazarja Matej Pečovnik. Kulturni program so oblikovali moški pevski zbor Chorus, pripovedovalci, recitatorji in glasbeniki. Razstavo je predstavil Borut Ko-loini, kustos Goriškega muzeja. Razstava bo odprta ob sobotah in nedeljah do konca junija, in sicer od 10. do 12. ure ter od 15. do 19. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure. Za večje skupine je možen tudi ogled po predhodni najavi. (vip) 20 Nedelja, 1. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji števerjan - Danes na Bukovju Prvomajsko slavje ob vsakem vremenu Števerjansko prvomajsko slavje bo potekalo ob vsakem vremenu, kar velja tudi za dopoldanski pohod in kolesarski izlet. Prireditelji iz društva Briški grič so na prizorišče praznika na Bukovju namestili velik šotor, tako da bo popoldanski kulturni program v vsakem primeru in se bo kot že napovedano začel ob 17.30. Občinstvo bosta nagovorila predsednik SKGZ za Goriško David Peterin in tržaški pisatelj Marko Kravos. Sledil bo koncert godbe na pihala Kras iz Doberdoba s solistoma Davidom Crosellijem in Zoro Černic pod taktirko Patricka Quag-giata. Godbeniki bodo predstavili program balkanskih melodij, ki so ga pripravili za to priložnost. V večernih urah bo za ples in dobro voljo poskrbel ansambel Orange juice; vstop bo prost. V okviru števerjanskega praznika za rekreativce prirejajo pohod Spoznavajmo Brda - prijeten sprehod po briških gričih po stranskih poteh in kolovozih na obeh straneh meje. Zbirališče bo od 9.30 dalje na Bukovju, start bo ob 10. uri. Ob po-hodnikih bodo na svoj račun prišli tudi kolesarji: ob isti uri bo startal kolesarski »tour«, ki bo vodil po glavni poti ter po stranskih poteh in kolovozih. Pohod in kolesarski izlet bosta tudi v primeru oblačnega vremena; udeleženci, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, lahko kličejo Silvana Pittolija (tel. 0481-884226) oz. Joška Terpina (tel. 328-1751208), ki jim bosta sporočila, ali bosta pohod oz. izlet potekala kot napovedano. Shod v Gradišču, budnica v Doberdobu V Gradišču bo danes osrednji sindikalni shod v goriški pokrajini. Sprevod kot običajno prirejajo sindikati CGIL, CISL in UIL, začel se bo ob 9.30 uri na Drevoredu Trieste. Udeleženci se bodo odpravili na obhod mestnih ulic ob 10. uri, ob 10.30 pa bo na Trgu Unita shod z nagovori sindikalistov in krajevnih upraviteljev. Osrednji govornik bo Domenico Proietti iz državnega tajništva sindikata UIL. V Doberdobu bo danes prvomajska budnica orkestra Kras. Godbeniki se bodo odpravili po vasi že ob 6. uri. doberdob - Karlo Černic 70-letnik Ne-umirjena neomajnost bumbaca Tako nekako deluje Karlo Černic že desetletja do svojega sedanjega sedemdesetega leta. Umirjen in podkovan v podajanju misli in domnev s področja politike, šolstva, publicistike, krajevne uprave in svetovnih družbenih ureditev. Seveda predvsem glede zgodovine in filozofije, ki ju je dolgo let poučeval na goriški klasični gimnaziji, kjer je pred dijaki bil vselej opremljen, zavzet, nepristranski v podajanju različno usmerjenih mislecev. Tam je tudi sam maturiral, sicer ne na sedanji lokaciji, temveč v zgodovinskem šolskem poslopju v Križni ulici. Vzporedna vzgojna kovačnica je bil Dijaški dom na Svetogorski ulici, kjer je prebival v letih, ko so doberdobski in drugi višješolci odhajali z doma ter se navajali na samostojno življenje v dijaških skupnostih. Mnogo kasneje je postal predsednik dijaškodomskega Upravnega odbora. Hkrati z narodno in razredno zavednim družinskim izročilom je šel pripravljen na tržaško univerzo, kjer mu ni bilo treba tavati v pogostni študentovski brezciljnosti. Samoumevno je poleg ostalega vstopil v vrste mladinskega gibanja Matija Gubec, kjer je prišla do izraza »neumirjenost«, ki se je kazala v mirovniških shodih, skupinskih kritikah ustaljene manjšinske organiziranosti, demonstracijah, publicističnih dejavnostih (Punto rosso) in branju angažiranih časopisov. Moral je odslužiti vojaščino in vzporedni gnev se je sproščal v igranju kitare s pretežno balkanskimi ritmi, kar počenja še vedno, ko nanese prilika. Neumirjena temperamentnost je vzrok, da mora imeti vedno na zalogi kakšno struno v nadomestilo za pretrgane. In spet se je umirjeni in tehtni pristop pokazal pri opravljanju funkcije odbornika za kulturo na doberd-obskem županstvu ter v odboru Večnamenskega javnega kulturnega središča v Laškem v pomembnem obdobju oblikovanja slovenskega oddelka knjižnice v Ronkah in uveljavljanja slovenske najprej osnovne, kasneje nižje srednje šole v Doberdobu. Potem je tu ustanovitev, skupaj z nekaj drugimi tovariši obeh narodnosti, knjižne zadruge Incontri - Srečanja. Sedež so si izbrali v Svetoivanski ulici. Bila je druga knjigarna s (tudi) slovenskimi knjigami v mestu, ki pa njene sporočilnosti ni znalo asimilirati. Potem je prišlo poldrugo desetletje sourednikovanja dvojezičnega časopisa »ob meji« Isonzo - Soča vključno z raziskovalnimi prispevki, sadovi tehtnih branj in podrobnih izraznih iskanj. Širši okvir vsemu opisanemu je predstavljalo angažiranje v opredeljeni levici od PDUP do Prenoviteljev in zvestobe časopisu Il Manifesto. Pri kulturnem društvu Jezero imajo lahko delo, ko je potrebno predstaviti kakšnega pisatelja ali socialno oziroma zgodovinsko usmerjen film. Vprašajo pač Karla Černica in zadeva je urejena. Tudi sam je napisal in objavil knjigo z naslovom Nočemo pozabiti: Ob petdesetletnici osvoboditve. Zraven je bil tudi pri izdaji knjig Nazionalismo e neofascismo in Svet brez sovraštva. Ta prispevek bi lahko bil tudi drugače zastavljen, a namen podpisanega prav gotovo ni bil spomniti bralce na klasično biografsko kronologijo. Smemo reči, da gre za impresionističen pristop do lika osebe ne-umirjene neomajnosti? Aldo Rupel doberdob - Videmski dijaki po srečanjih s pričevalci Ganjeni in obogateni gorica - Harmonikar Glasbene matice Drugi v Beltincih Gregor Anton je učenec profesorja Manuela Fighelija Minuli teden je v Beltincih bilo 12. mednarodno harmonikarsko tekmovanje, ki so ga organizirali Društvo harmonikarjev Murske Sobote, Harmonikarski orkester Gornje Radgone in Glasbena šola Beltinci. Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 tekmovalcev solistov in skupin iz različnih držav, razdeljenih v sledeče kategorije: klasika, komorna glasba, zabavna glasba ter glasba Slavka in Vilka Avsenika. Tekmovanja se je udeležil tudi mladi goriški harmonikar Gregor Antoni, učenec Glasbene matice iz razreda prof. Manuela Fighelija. V kategoriji A klasika je s 93,33 točkami osvojil drugo nagrado. Zaigral je Sonatino ru- ' . k- skega skladatelja Korobeynikova ter 3 + 2 = 5 Stolteia. Komisijo so sestavljali Martin Veszelovicz, Kristjan Boro-však, Matej Zavec, Boris Rošker in Mar-sell Marinšek. Miniranje Jelenove hiše s talci v njeni notranjosti, nasilno zbiranje in izpraševanje domačinov sredi vasi, Ble-kijeve izdaje in deportacije v Nemčijo so le nekateri izmed dogodkov, ki so jih pričevalci iz Doberdoba zaupali dijakom liceja Caterina Percoto iz Vidma. Iz njihovih pričevanj je nastal dokumentarni film, ki so ga v četrtek predvajali na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Pred polno dvorano je uvodoma spregovoril predsednik vaške sekcije VZPI-ANPI Mario Lavrenčič (soor-ganizator srečanja je bila sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje), zatem so dijaki recitirali nekaj pesmi Srečka Kosovela in prebrali nekaj odlomkov iz knjig Borisa Pahorja - v italijanskem prevodu. V nadaljevanju so povedali, kako so zbirali pričevanja. Poudarili so, da so se veliko naučili, srečanj s pričevalci ne bodo nikoli pozabili, saj so jih njihove besede o trpljenju in partizanskem boju med drugo svetovno vojno zelo prizadele. V imenu furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega boja je spregovorila Chiara Fragiacomo, zatem se je pričevalcem zahvalila še prof. Nico-letta Piccotti, ki je koordinirala projekt. Za glasbeni uvod v večer je poskrbel moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Zulejke Devetak in ob harmonikarski spremljavi Viljema Gergoleta. Dijaki so v okviru projekta prisluhnili pričevanjem, ki so jim jih zaupali Jožef Ferfolja, Mila Ferletič, Jože Ferletič, Milena Ferletič, Ida Juren, Jože Jelen in Karlo Černic; dijaki so se spomnili tudi pričevalca Rosaria Vi-sintina, ki je umrl lani. Dokumentarni film se je zaključil z omembo sramotnega pisma, ki ga je pred leti dobila doberdobska občinska uprava, potem ko je zaprosila vlado za priznanje za doprinos v osvobodilnem boju. »Na območju do-berdobske občine ni bilo posebne partizanske dejavnosti,« so odgovorili iz Rima in s tem spregledali visok krvni davek, ki ga je cela doberdobska občina plačala za svobodo. prej do novice www.primorski.eu1 sovodnje - Združenje vitezov Italije Nagrada krvodajalcem Spomnili so se dolgoletne tajnice združenja Marinke Batič - Med nagrajenci tudi doberdobska civilna zaščita UNCI - pokrajinska sekcija državnega združenja vitezov Italije je tudi letos podelila nagrade Bonta, ki jih namenjajo posameznikom in skupinam, ki so se izkazali na področjih prostovoljnega in plemenitega dela. Med temi je letos tudi sekcija krvodajalcev iz Sovodenj, ki že več desetletij deluje ne le na specifičnem področju spodbujanja in vrednotenja darovanja krvi, pač pa tudi v humanitarne namene, saj je večkrat pobudnica nabirk in pošiljk za ranljive skupine, predvsem za onkološke bolnike pa tudi za center za invalidno mladino v Vipavi. Zelo se je v tem smislu trudila dolgoletna tajnica in ena izmed začetnikov krvodajalstva na Sovodenjskem Marinka Batič, ki se je prerano poslovila oktobra lani. Ona je bila pravi pojem dobrote, je v utemeljitvi nagrade zapisala županja Alenka Flo-renin, ki je pokrajinski sekciji državnega združenja vitezov Italije oz. njenemu predsedniku Robertu Selvi predlagala letošnje nagrajence. Sekcija UNCI vsako leto nagradi več imen iz raznih občin pokrajine. Občutena slovesnost se je odvijala v občinski sejni dvorani v Ronkah minulo nedeljo, med nagrajenci je bila tudi civilna zaščita iz Doberdoba. Nagrado so izročili hčerki in sinu Marinke Batič, Katji in Štefanu Tomsiču / Primorshi ZGODOVINA Nedelja, 1. maja 2016 21 DOBERDOB Mlake in kali Izkušena poznavalka dvoživk Gaia Fior bo danes ob 10. uri pospremila obiskovalce na brezplačen sprehod po rezervatu Prelosnega in Do-berdobskega jezera. Začetnemu uvodu v sprejemnem centru Gradina bo sledil pohod proti kalom, malim biserom biotske raznovrstnosti. Ob 18.30 bo v sprejemnem centru Gradina koncert folk-rock-psychedelic skupine I Salici. Za to priložnost bo zadruga Rogos pripravila bogato ponudbo klobas, če-vapčičev in pohanih piščancev. Več informacij na telefonski številki 3334056800 ali na naslovu elektronske pošte inforogos@gmail.com. MARINA JULIA Pozor na razprodaje! Nočna tatvina na sedežu jadralskega društva Windsurfing v Marini Ju-lii, iz katerega so neznanci v noči na petek odnesli za okrog 150.000 evrov opreme, močno odmeva med ljubitelji jadranja na deski in vodnih športov nasploh. Novico so objavili tudi na specializirani spletni strani www.barcoletta.com, kjer ljubitelje windsurfinga svarijo, naj bodo pozorni na morebitne razprodaje opreme za ta šport. Tatovi, ki so iz skladišč društva Windsurfing odnesli okrog 50 desk različnih vrst ter sto jader z jamborom in lokom, so bili zelo dobro organizirani. Na omenjeni spletni strani domnevajo, da je šlo za tatvino po naročilu. Na spletni strani bodo v prihodnjih dneh objavili seznam ukradenih kosov opreme. Za dodatne informacije sta na voljo naslov elektronske pošte infor@barcoletta.com in telefonska številka 0481-063738. Preiskavo vodijo tržiški karabinjerji. TRŽIČ Prva poroka v trdnjavi Na območju trdnjave nad Tržičem je včeraj potekala prva poroka. Po sklepu, ki ga je pred enim mesecem sprejel občinski odbor, je občinski svet v prejšnjih dneh prižgal zeleno luč še za izvajanje posodobljenega pravilnika, ki omogoča sklepanje civilnih porok na tem romantičnem in za mesto simbolnem kraju. Cena za tržiške pare je 150 evrov, tisti, ki nimajo bivališča v občini Tržič, pa morajo za poroko na spomeniškem območju odšteti 200 evrov. Do trdnjave lahko pripeljeta le dva avtomobila oz. štirje avtomobili, če imata dva izmed njih parkirno nalepko za invalide. Ostali svatje se morajo torej do trdnjave povzpeti peš, nevesta in ženin pa bosta lahko zanje rezervirala parkirišče pod trdnjavo. Razstave S časovnim strojem v goriški srednji vek V goriškem grajskem naselju se je včeraj nadaljeval niz dogodkov (na posnetku Bumbaca), ki jih prirejajo ob obletnici prve pisne omembe mesta 28. aprila 1001 in se je začel v četrtek. Danes ob 10. uri bodo odprli srednjeveško naselje in obrtniško tržnico, zatem se bodo zvrstili razni viteški dvoboji. Ob 11. uri bo mimohod članov treh skupin v srednjeveških oblačilih, opoldne bo kulinarični dogodek. Vstop v goriški grad bo danes brezplačen. V okviru projekta Pisus bo danes ob 17.30 tudi brezplačen ogled grajskega naselja; prijave zbirajo na telefonski številki 320-6392571. Kulturno združenje Mitteldream pa opozarja, da odpade današnji pomladanski »ran-dez-vous« za fotografe-amaterje po goriških parkih, vrtovih in kulturnozgodovinskih zanimivosti. Prireditev so odložili na nedeljo, 7. maja, z zbirališčem ob 9.30 v pevmskem parku, sledili bodo obisk Viatorijevega botaničnega vrta, kosilo ob Soči in obisk Kostanjevice, vile de Nordis in goriškega grajskega naselja. Mesta so omejena, nujna je najava na naslovih elektronske pošte info@mittel-dream.com ali alida23@libero.it. eu Mali oglasi a Kino NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU: v ponedeljek, 2. maja, ob 20.45 koncert »Berlino - Sinfonia di una grande citta« (La Zerorchestra, ob spremljavi orkestra Filarmonica Citta di Pordenone); vstop prost. Gledališče V GORICI: v galeriji StudioFaganel na Drev. XXIV Maggio 15/C je na ogled razstava Roberta Duseja »Silent spaces«; do 14. maja ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah in sobotah 10.30-13.00, 16.0019.30. V VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14 je na ogled razstava »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Settecento al Novecento«; do 16. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00. Danes, 1. maja, ob 17. uri vodeni ogled razstave; informacije po tel. 0481-533485, in-fo@coronini.it. V ŠTARANCANU: v občinski dvorani na trgu Dante Alighieri bo v ponedeljek, 2. maja, ob 17.30 odprtje skupinske razstave (O. Altran, M. Duri-sotti, C. Germano in M. Cipro); na ogled do 14. maja od ponedeljka do petka ob uradnem delovnem urniku ter ob sobotah 10.00-12.30. ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v sredo, 4. maja, ob 21. uri »Pokojna gospejina mama« (Georges Feydeau), dramski odsek PD Štandrež. V nedeljo, 8. maja, ob 18. uri družinski mijauzikl »Obuti maček«, gledališka skupina O'Klapa - Gorica. V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri »Bu-talci« (Fran Milčinski), mladinski dramski odsek PD Štandrež; informacije in rezervacije po tel. 0481-531445, info@cen-terbratuz.org in tel. 0481-538128, zskp_gorica@yahoo.it. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sa-botinske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke soteske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 3476220522, fanika@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.20 »II libro della giungla«; 19.50 - 21.45 »Le confessioni«. Dvorana 2: 15.40 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.10 »Sole alto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.15 -20.15 »Il libro della giungla«; 22.15 »Lo chiamavano Jeeg Robot«. Dvorana 2: 16.00 »Fuga dal pianeta Terra«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »La foresta dei sogni«. Dvorana 3: 15.15 - 17.20 - 20.00 -22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 »Le confessioni«; 15.30 - 22.10 »Zona d'ombra«. Dvorana 5: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.10 »Sole alto«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 »Il libro della giungla«; 19.50 - 21.45 »Le con-fessioni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Leonardo Da Vinci - Il genio a Milano« (iz niza Arte al Kinemax); 22.10 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Sole alto«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.15 »Il libro della giungla«; 22.15 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 »Leonardo Da Vinci - Il genio a Milano« (iz niza Arte al Kinemax); 22.10 »La foresta dei sogni«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«. Dvorana 4: 17.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 20.10 »La foresta dei sogni«; 22.10 »Zona d'ombra«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »La corte« (iz niza Kinemax d'Autore). H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah s predvidenim pričetkom 24. maja; informacije www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. 0481-81826. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040636663, info@slori.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17. Od 2. do 6. maja Odprta vrata z brezplačnim poukom (ki se za nove gojence podaljša do konca šolskega leta); informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. Ü3 Obvestila ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja 2016, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. GORIŠKA POKRAJINA išče stažiste -univerzitetne študente oziroma diplomante - za pripravo trijezičnega informativnega spletnega časopisa »Posoška kronika«. Staži se bodo začeli junija letos in bodo trajali šest mesecev z možnostjo podaljšanja; obvezno je odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika, zaželeno je znanje dodatnega jezika na izbiro med angleščino, nemščino in furlanščino, kandidati morajo obvladati osnove informatike v zvezi z upravljanjem spletnih strani in grafičnim oblikovanjem ter na grobo poznati delovanje krajevnih ustanov; informacije na spletnih straneh videmske in tržaške univerze (rubrika, namenjena stažem), prijave na identita.lingui-stiche@provincia.gorizia.it. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA - v mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Che-erleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, dom-gorica@gmail.com). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja 2016, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. ZBIRKA VRTNIC BURBONK na vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici bo na ogled vsak dan od 9. do 17. ure (vstopnina 2 evra) do 15. maja, ob 11. uri bodo potekali vodeni ogledi (ob slabem vremenu odpadejo). Rožne nasade v mestu si bo pod strokovnim vodstvom Edija Prošta mogoče ogledati v nedeljo, 22. maja, zbirališče ob 10. uri pod arkadami stavbe občine Nova Gorica. ETHNIC FESTIVAL poteka v Gradišču do danes, 1. maja; www.ethnicfestival.it. V GRADEŽU na glavni plaži bo danes, 1. maja, ob 17. uri uradno odprtje kopalne sezone. KD SOVO DN JE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, v sredo, 4. maja, ob 8. uri v prvem in v četr- tek, 5. maja, ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. GORIŠKI PRITRKOVALCI prirejajo v Doberdobu v nedeljo, 8. maja, »5. nedeljo pritrkovanja« v sodelovanju s furlanskim društvom Campanili aperti: od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve Sv. Martina odprt; od 16.30 do 17. ure bo domači župnik pripravil kratko zgodovino cerkve, zvonika in zvonov; od 16.30 do 17.00 bo prikaz ročnega zvonenja. DOBERDOBSKA OBČINA je objavila razpis za dodelitev dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin, ki so jih dolžni lastnikom nepremičnin, izrabljenih v bivalne namene, v skladu s 6. členom deželnega zakona 6/2003 in v skladu z 11. členom zakona št. 431 z dne 9. decembra 1998 v pomoč družinam, ki ne morejo plačevati najemnine in lastnikom nepremičnin, ki družinam v stiski dajejo v najem lastna stanovanja, ki so bila neizkoriščena, z izjemo tistih, k so bila deležna podpore za javne gradnje, kot je predvideno v 6. členu in 2. odstavku deželnega zakona 6/2003. Rok zapade v torek, 10. maja, ob 12. uri; informacije na občini od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16. ure; www.doberdob.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice na temo: zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter jezik. Število udeležencev je omejeno, prijave in informacije info@zskd.eu, tel. 040-635626. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata v četrtek, 5. maja, ob 20.30 »Srečanje pod lipami«. V ospredju bo lik pravnika, sociologa in politika Andreja Gosarja (1887-1970). Predstavljen bo zbornik, ki je izšel ob študijskem posvetu, ki je bil v Gosarjevem rojstnem kraju Logatcu in na SAZU v Ljubljani leta 2014. Pri okrogli mizi bodo sodelovali Štefan Skledar, Bibijana Mihevc, Mira Cencič in Ivo Jevnikar, pozdravil bo župan Logatca Berto Menard. Na ogled bo dokumentarna razstava. VZPI-ANPI GORICA prireja slovesnost v spomin na padle v obrambi tovarn v ponedeljek, 2. maja, ob 11.30 v nekdanji predilnici v Podgori in ob 12. uri ob vhodu v SWI (nekdanja tovarna Safog) v Stražcah. Po uvodnem nagovoru predsednice VZPI Gorica Anne di Gianantonio bo spregovoril predstavnik UILM Luca Furlan. SKRD JADRO, SKŠRD TRŽIČ in krožek KRUT prirejajo v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« medgeneracijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem, v sredo, 4. maja, ob 18.30 v Avditorijumu v Ronkah. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Rosanna Ber-nasconi (iz Ul. Costalunga v Trstu ob 9.00) v cerkvi na Svetogorski ulici, sledila bo upepelitev. JUTRI V VILEŠU: 14.30, Sergio Garde-nal (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 12.00, Paolo De Pol v kapelici tržiške bolnišnice, sledila bo upepelitev. 22 Nedelja, 1. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Dragic izsilil 7. tekmo CHARLOTTE - Ekipa Miami Heat je v prvem krogu končnice lige NBA na gostovanju premagala Charlotte Hornets s 97:90, izid v zmagah izenačila na 3:3 ter si priborila odločilno sedmo tekmo. Goran Dragic je v dobrih 32 minutah zbral 14 točk, 7 skokov in 2 podaji. Miami bo v noči na ponedeljek po slovenskem času gostil odločilni dvoboj. Na vzhodu je moštvo Indiana Pacers premagalo Toronto Raptors s 101:83 ter izid v zmagah izenačilo na 3:3, Portland Trail Blazers pa je na zahodu premagal Los Angeles Clippers s 106:103 ter slavil s 4:2 v zmagah. Rösberg s prvega mesta Varese po 31 letih vfinalu SOČI - Nemec Nico Rosberg (Mercedes) bo današnjo VN Rusije (start ob 14. uri) začel z najboljšega startnega mesta. Za njim bo startal Finec Valtteri Bottas (Williams), iz druge startne vrste pa bosta začela Finec Kimi Raikkonen (Ferrari) in Brazilec Felipe Massa (Williams). Lewis Hamilton je imel ponovno težave z motorjem, tako da bo dirko začel z desetega mesta. Eno startno vrsto pred njim bo začel Sebastian Vettel (Ferrari), ki je dobil pet kazenskih mest pribitka in bo začel sedmi. jadranje - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na končnem 17. mestu v svetovnem merilu Boja za kolajne ne bo HYERES - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta svoje nastope na letošnji ISAF regati za svetovni pokal v olimpijskem razredu 470 v francoskem Hyeresu zaključila na skupnem 17. mestu, tako da danes ne bosta nastopila na regati za medalje. Glede na to, da sta bila pred letom dni na istem prizorišču na 35. mestu, sta jadralca Čupe zelo napredovala, ostaja pa nekaj grenkega priokusa, saj sta letošnje tekmovanje začela odlično. Po prvem dnevu sta bila sedma, po drugem pa petnajsta. 15. mesto sta nato ohranila do včerajšnjega dne, ko sta zaradi 20. položaja v prvem, 15. v drugem in 31. v tretjem plovu, zdrknila na skupno 17. mesto, tako da sta ju prehitela Matteo Capurro in Matteo Puppo, ki sta tako bila na končnem 16. mestu najvišjeuvrščena Italijana. Prva sta Hrvata Fantela in Marenic, druga Avstralca Belcher in Ryan, tretja pa Šveda Dahlberg in Bergström, ki se bodo danes s še sedmimi posadkami potegovali za medalje. V regati za odličje v olimpijskem razredu 470 bosta danes nastopili tudi slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Ma-carol. Po slabem začetku, ko sta včerajšnji prvi plov zaključ-li na 25. mestu, sta Mrakova in Macarolova odlično odreagi-rali, saj sta bili nato 11., tretji plov pa sta zaključili na visokem drugem mestu. V ženski konkurenci vodita Francozinji Lecointre in Defrance, na drugem mestu sta Britanki Mills in Clark, tretji pa sta Brazilki Oliveira in Barbachan. (av) košarka - Alma V Piemontu z mislijo na prihodnost TRST - Košarkarji tržaške Alme se danes odpravljajo v Piémont, kjer jih jutri ob 20.30 čaka prva tekma končnice za napredovanje italijanske A2-lige proti Tortoni. Klub Pallacanestro Trieste 2004 je med drugim postal upravitelj tržaške športne palače za nadaljnjih 9 let, Trža-čane pa je razveselila tudi novica, da je bil trener Eugenio Dal-masson proglašen za trenerja meseca aprila vzhodne skupine košarkarske A2-lige. CHALON - Varese, za katerega nastopa stari znanec tržaške košarke Daniele Cavaliero, bo danes ob 20.30 nastopil v finalu tekmovanja Fiba Europe Cup proti Frankfurtu, potem ko je v petek v polfinalu premagal Chalon z 91:82. LIGA ABA - Finale (druga tekma): Crvena zvezda - Mega Leks 93:74. Froome uspešen v Romandiji MONTREUX - Britanski kolesar Christopher Froome je zmagal na četrti etapi dirke po Romandiji. Član ekipe Sky je imel v 172,7 km dolgi etapi, ki je imela pet vzponov, tudi cilj je bil navkreber, štiri sekunde prednosti pred Špancem Ionom Izagirrejem. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Kolumbijec Na-iro Quintana. ACH Volley vse bližji naslovu KAMNIK - Odbojkarji ACH Volleyja, za katerega nastopa tudi Števerjanec Jernej Terpin (včeraj brez točke), so v drugi finalni tekmi končnice 1. DOL za moške v gosteh premagali Calcit Volleyball s 3:0 (-23, -18, -26). V zmagah sedaj vodijo z 2:0, do novega naslova državnih prvakov pa potrebujejo le še eno zmago. Tretja tekma bo v torek v Ljubljani. Ob jubileju okrnjena Brazilija RIO DE JANEIRO - Brazilski nogometni selektor Carlos Dunga je objavil širši seznam nogometašev, ki bi lahko nastopili na pokalu Amerike. Na seznamu 40 igralcev ob stoti obletnici turnirja, ki bo med 3. in 26 junijem letos, ni nekaterih največjih zvezdnikov Neymarja, Thiaga Silve, Davida Luiza ali Robinha. nogomet - V 36. krogu A-lige »Manita« v Vidmu Nogometaši Torina so polnili Udinesejevo mrežo kot za stavo Pred začetkom tekme so se navijači v Vidmu spomnili silovitega potresa, ki je prizadel Furlanijo Julijsko krajino leta 1976 ansa hokej na ledu - Konec SP divizije I v poljskih Katovicah Slovenci so si izborili »elito«, Italijani pa na čakalni listi KATOVICE - Na Poljskem se je v petek končalo hokejsko svetovno prvenstvo divizije I (skupina A). Za slovenske hokejiste zelo uspešno, saj so si s prvim mestom zagotovili napredovanje med elito. Za Italijo malo manj, saj ni »zadela« cilja. Tudi »azzurri« so si po tihem želeli vrnitve med »smetano«. Italijani, pri katerih igra veliko južnotirolskih hokejistov, so se uvrstili na drugo mesto in so na »čakanju«. Ponavadi iz drugoligaške konkurence v prvoliga-ško vodita prvo in drugo mesto, letos drugo ni povsem zanesljiva vozovnica za vrnitev. Zaradi sistema dveh gostiteljev naslednjega elitnega SP 2017 (Nemčija in Francija) in pravil krovne zveze IIHF, po katerih gostitelj ne sme oziroma ne more iz- pasti, je možno, da bo ena od teh reprezentanc na bližnjem svetovnem prvenstvu najboljših 16 osvojila zadnje mesto v pred-tekmovalni skupini, igrata namreč v isti. Če se bo to res zgodilo, ta ekipa ne bo izpadla, pač pa bo s tekmovanja v Katovicah napredoval samo prvi. Ali bo drugo mesto dovolj, bodo hokejisti vedeli šele sredi maja, ko bo na sporedu svetovno prvenstvo elite. Zato pa je bilo toliko pomembneje že na Poljskem doseči izid, ki bi odgnal vse dvome. In takšne načrte sta imeli vsaj Slovenija in Avstrija, pa tudi Italija, domačin Poljska in med prvenstvom zelo prebujena Južna Koreja, ki se ji pozna, da se resno pripravlja na domače olimpijske igre 2018 in je veliko vložila v razvoj hokeja. VIDEM - Nogometaši Udineseja so razočarali številne navijači, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion Friuli oz. Dacia Areno. Torino jim je namreč nasul kar pet zadetkov. Po vodstvu Torina z 0:2 je Felipe v 2. minuti drugega polčasa znižal zaostanek, Udinese pa je povsem popustil po zadetku Belottija v 56. minuti. Udinese - Torino 1:5 (0:2) Strelci: 12. Jansson, 45. Acquah, 47. Felipe, 50. Martinez, 56. Belotti, 83. Martinez Chievo - Fiorentina 0:0 DANES: ob 12.30 Juventus - Carpi, ob 15. uri Em-poli - Bologna, Milan - Frosinone, Palermo -Sampdoria, Sassuolo - Verona, ob 20.45 Lazio - Inter. JUTRI: ob 19. uri Genoa - Roma, ob 21. uri Napoli - Atalanta. Vrstni red: Juventus 85, Napoli 73, Roma 71, Inter 64, Fiorentina 60, Milan 53, Sassuolo 52, Chievo 49, Lazio 48, Torino 45, Genoa 43, Em-poli 42, Atalanta 41, Sampdoria 40, Bologna 40, Udinese 38, Carpi 35, Palermo 32, Frosi-none 30, Verona 25. V SLOVENIJI - Izida: Celje - Maribor 0:0, Domžale - Krka 1:1. Danes (16.55): Koper - Olimpija. Nad 500 žensk se je včeraj udeležilo ženskega tekaškega tekmovanja SoloWomenRun, ki ga prirejata združenje 42K in Bavisela. Tretja etapa (po Cagliariju in Milanu) je v sončnem popoldnevu zaživela na območju Oreha, ob trgovskem centru Montedoro fotodamj@n Želja po vrnitvi med najboljše, od koder se je Slovenija poslovila lani po koncu tekmovanja v le sto kilometrov oddaljeni Ostravi, je bila velika. Prav vse želje so bile povezane z enim samim ciljem, osvojitvijo prvega mesta v Katovicah. »Videti je, moramo vseskozi hoditi navkreber, nič ni lahkega,« je o poti Slovenije na tem SP pred odločilno tekmo dejal selektor Nik Zupančič in dodal: »Motivacije ne sme manjkati. Zadovoljen sem z odnosom fantov, vidi se, da si vsi želijo zmage.« Slovenci so sicer začeli z zmago proti Japonski (7:1), potem premagali še Italijo s 3:1, si nekoliko otežili položaj s porazom proti Poljski (1:4) ter nato odpravili še Korejce (5:1). Tako je bilo pred zadnjim krogom še povsem odprto vprašanje o zmagovalcu; neposredno sta o njem odločali Slovenija in Avstrija, na spodrsljaj ene od njiju ozira na poraženca tega dvoboja pa so prežale Poljska, Italija in Koreja - eni od njih bi ob zanje srečnem scenariju še uspelo skočiti na drugo mesto. Na koncu so bili drugi Italijani, tretji Poljaki, v odločilni tekmi poraženi Avstrijci pa šele četrti. Slovenija je na zadnjem obračunu zmagala tesno z 2:1, potem ko je v zadnjih minutah uspešno ustavljala nalete tekmecev, ki so skušali na vse načine priti do izenačenja in preobrata. Za Slovenijo je to deveta uvrstitev na elitno tekmovanje. Prvič so bili med najboljšimi na Švedskem 2002, potem še na Finskem 2003, v Avstriji 2005, Latviji 2006, Kanadi 2008, Slovaški 2011, Švedski 2013 in nazadnje na Češkem 2015. Naslednje SP bosta skupaj gostili Nemčija in Francija, kje bo igrala Slovenija, pa bo znano po razvrstitvi ekip po koncu letošnjega elitnega prvenstva v Rusiji. / Primorshi_ZGODOVINA_Nedelja, 1. maja 2016 2 košarka - Na Opčinah danes ob 18. uri zadnja tekma rednega dela C-lige gold Misija Montebelluna Košarkarji Jadrana morajo premagati današnje nasprotnike in upati na nekatere ugodne razplete na ostalih igriščih Košarkarji Jadrana (26 točk) bodo danes ob 18. uri na Opčinah zaključili z nastopi v rednem delu C-lige gold, v primeru poraza pa bo današnja tudi zadnja tekma v sezoni združene ekipe. Za uvrstitev v končnico potrebujejo Ban in soigralci zmago in nekaj ugodnih razpletov na ostalih igriščih, medtem ko so se play-outu že izognili v prejšnjem krogu. Na Opčine prihaja Montebelluna, ki ima na lestvici dve točki več kot Jadran. Moštvo iz Veneta se prav tako ni še uvrstilo v play-off. Zaradi tega napoveduje Montebelluna zmago, čeprav se bodo današnji gostje zadovoljili tudi s porazom z manj kot 13 točkami zaostanka, kar je tudi koš razlika, ki so si jo priigrali v prvem delu prvenstva, ko so premagali Jadran s 77:64. Za uvrstitev v play-off bo morala torej združena ekipa zmagati današnjo tekmo - bolje bi bilo, ko bi si priigrala naskok več kot 13 točk - ter upati na poraz Falconstarja proti Oderzu in na neuspeh Pa-dove proti Spilimbergu. Murova četa bo morala zajeziti nasprotnikovega najboljšega strelca Cuzzita, ki dosega v povprečju 13,7 točke na tekmo, paziti pa bo morala tudi na relativno dolgo klop gostov, saj več košarkarjev bolj ali manj enakomerno deli skupno minutažo. V prvem delu prvenstva je bilo srečanje vse do zadnje minute zelo izenačeno, saj je Jadran do 38. minute zaostajal le za 4 točke, Montebelluna pa je nato srečanje zaključila z del- nim izidom 9:0, kar ji omogoča danes nekoliko varnejši zaklad v medsebojnih obračunih. Takratni Jadran pa je bil le bleda senca ekipe, ki je nastopila na zadnjih tekmah, saj sta bila takrat tako Ridolfi kot Malalan poškodovana, Veliko-nja Grbac pa se je ekipi pridružil naknadno. »Dali bomo vse od sebe, saj želimo zapustiti igrišče dvignjenih glav. Ciljamo na zmago, nato pa bomo počakali na ostale izide. Ne glede na razplet na ostalih srečanjih ne smemo dovoliti, da si sami s porazom proti Montebelluni zapravimo možnost za uvrstitev v play-off. Če ne bomo nastopali v končnici, želimo vsekakor zapustiti dober vtis,« napoveduje trener Jadrana Andrea Muro. (av) Dom bližji obstanku Dom Mark - Starenergy 71:61 (17:14, 25:27, 44:43, 57:57) Dom: Sanzin nv, Tercic, M. Zavadlav 18, G. Za-vadlav 14, Collenzini 15, L. Antonello 17, M. An-tonello 3, Feri 4, Čotar, Visintin nv, Grusovin nv. Trener: Dellisanti. Košarkarji Doma so na pomembnem srečanju v boju za obstanek v promocijski ligi osvojili dragoceni točki. Tako kot v prvem delu play-outa je bilo srečanje proti moštvu Stare-nergy zelo izenačeno. Na prvi tekmi je Dom zmagal s točko prednosti, tokrat pa se je do uspeha dokopal po podaljšku. Domačim, ki so odigrali slabo srečanje, pa je trda predla vse do izdihlja-jih poslednje četrtine. Pol minute pred koncem so gostje vodili s tremi točkami naskoka, tedaj pa je Matej Zavadlav izenačil s trojko. Dom je celo imel napad za zmago, a se je izjalovil. V podaljšku so nato domači košarkarji nadigrali nasprotnike, saj so poskrbeli za delni izid 14:4 in tako zapečatili tekmo. (av) Evropska kolajna za Roncellijevo Tržaška slovenska umetnostna kotal-karica Francesca Roncelli (prva od desne) se je včeraj v kraju Matosinhos na Portugalskem okitila z zlato kolajno na evropskem prvenstvu v disciplini Show & Precision. V članski četverki Celebrity (skupaj z njo so tekmovale še Michela Mezzari, Cinzia Roana in Paola Fraschini). Roncellijeva se je namreč pred kratkim odločila, da se znova aktivno vrne na kotalkališča, sicer v drugi disciplini. Tržaška tekmovalka se je pridružila veronskemu klubu Artiskate. »Az-zurre« so nastopile s programom »Nok-turno« (za koreografijo je poskrbel nekdanji tržaški kotalkar Sandro Guerra). košarka - Po tridesetih krogih se je zaključil redni del sezone v deželni C-ligi silver Bor po treh letih v play-offu Bor Radenska - Geatti UD 63:43 (17:14, 34:25, 57:32) Bor: Bole 5 (-, 1:1, 1:2), Basile 6 (2:2, 2:6, 0:1), Kocijančič (-, 0:1, 0:1), Crevatin (-, -, -), Scocc-hi 13 (1:1, 3:5, 2:4), Marchesan 14 (-, 4:5, 2:7), Devcich 7 (-, 2:3, 1:3), Sosič 6 (2:2, 2:4, 0:1), T. Daneu nv, Mozina 2 (0:3, 1:4, 01), Alba-nese (-, 0:2, -), Doz 10 (3:4, 2:4, 1:3). Trener: Oberdan. Bor Radenska je sinoči doma zasluženo in zanesljivo premagal videmski Geatti in se uvrstil v play-off. Po srečanju je bilo veselje košarkarjev in navijačev nepopisno. Že na samem igrišču so s šampanjcem »zalili« trenerja Oberdana in tudi med samimi košarkarji so se s penino pošteno »stušira-li«. Ekipa je, kljub poškodbam in nerodnim spodrsljajem, dosegla svoj cilj, igranje v skupini osmih ekip, ki se bodo potegovale za prestop v C-ligo gold. Samo srečanje se ni začelo najbolje za domačo ekipo. Gostje so takoj povedli z 11:5. Nato so se Sosič in soigralci sprostili in s Scocchijem na čelu začeli uspešno napadati, tako da so sklenili prvo četrtino z vodstvom treh točk. Odtlej so domači trdno prejeli igro v svoje roke in z boljšo obrambo višali prednost v točkah na pet (21:16) in nato na 11 točk (34:23). V tretji četrtini so gostje zmanjšali zaostanek na 8 točk (28:36) in spravili v težave domače moštvo. Za nameček si je že v 4. minuti Basile priigral štiri osebne napake in ga je tre- Rdeče-rumeni nogometni praznik na Rouni »Skupaj v nov začetek«, lahko beremo na transparentu ob robu igrišča na pro-seški Rouni. Če bo Primorje tudi v prihodnji sezoni igralo kot v letošnji in posebno na četrtkovi prijateljski tekmi proti Triestini (D-liga), potem lahko mirne duše napišemo, da bo ekipa proseškega društva tudi v višji ligi protagonist. Primorje je bilo predvsem v prvem polčasu povsem enakovredno tržaški ekipi, ki se v D-ligi bori za obstanek. Tržačani bodo v današnjem predzadnjem krogu igrali v gosteh proti Liventini. Primorje pa v zadnjem krogu 2. AL bo na domači Rouni gostilo Campanelle. Na Proseku pa bo predvsem praznik, saj bodo organizatorji pripravili (seveda, če vreme ne bo nagajalo) stojnice s hrano in pijačo. Žar bodo prižgali že ob 12. uri. Ob enakem času bodo vklopili tudi glasbo. Današnji 1. maj bo na Proseku obarvan rdeče-rumeno. Na klopi Brega Rocchetti V današnjem zadnjem krogu 1. AL bo Breg (proti Sovodnjam) s klopi vodil Giampaolo Rocchetti, ki je dolinske »plave« vodil že na zadnji tekmi v Gradežu. NARAŠČAJNIKI - Na Goriškem: Juventina - Azzurra 4:0 (Copetti 3, Kerpan). ner Oberdan moral zamenjati. Bor pa je takoj odreagiral ter s Scocchijem in Marc-hesanom spet vzpostavil zanesljivo razliko v točkah. V 6. minuti je povedel že za 15 točk in prav v zadnji sekundi dosegel najvišjo prednost 25 pik, s katero je tudi sklenil tretjo četrtino. Tekme je bilo dejansko konec, saj so domači prednost brez težav upravljali in se na koncu zasluženo veselili dragocenih točk in uvrstitve v play-off. »Zelo sem zadovoljen predvsem za fante in za vodstvo društva, ki nam je stalo vedno ob strani. Po odličnem začetku prvenstva smo nekoliko popustili. Imeli smo nekaj smole s poškodbami, nekaj tekem smo nerodno izgubili. Kljub vsem težavam smo dosegli začetni cilj, kar nam v prejšnjih letih ni uspelo,« je po tekmi izjavil Borov trener Dean Oberdan. S soigralci se je po srečanju veselil tudi poškodovani center Matteo Maru-sic, ki je spremljal tekmo na tribuni in bo kaj kmalu moral na operacijo: »Kljub vsem težavam s poškodbami nam je uspel lep podvig, uvrstitev v play-off. Mislim, da smo dosegli zelo dober rezultat.« Nekdanji predsednik KK Bor Renato Štokelj je kot vedno doživeto spremljal včerajšnjo tekmo in si po zmagi oddahnil: »Dosegli smo cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom sezone, kljub številnim poškodbam. Prav na zadnjih tekmah nam je zaradi poškodbe roke zmanjkal še Niko Daneu, ki si je še kako želel igranja v končnici. Čestitam vsem fantom za ta uspeh.« Po tekmi in velikem slavju na igrišču se je Borova slačilnica »spremenila« v briv-nico. Košarkarji so držali obljubo, da si bodo v primeru zmage in uvrstitve v play-off ostrigli lase. (lako) Latisana - Breg Mediachem 75:90 (14:29, 39:48, 57:65) Breg: Carra 17 (6:6, 4:10, 1:5), Mattiassich (-, 0:1, -), Zobec (-, -, -), Pigato 15 (3:3, 6:11, 0:1), Slavec 3 (-, 0:1, 1:3), Strle 13 (1:2, 6:8, -), Vecc-hiet 13 (2:2, 1:2, 3:3), Semec (-, -, 0:1), Spiga-glia (-, -, 0:2), Cigliani 18 (-, 3:3, 4:7), Crismani 5 (-, 1:1, 1:2), Gelleni 6 (-, 3:5, -). Trener: Kra-šovec. Breg Mediachem je zaključil redni del sezone v velikem slogu, in sicer z lepo, že 24. zmago. Gostje so v prvi četrtini začeli eksplozivno, saj so si takoj priigrali 15 točk naskoka, domačim pa so nasuli 29 točk. Z dobro igro so nadaljevali tudi v drugi četrtini, tako da so nasprotnikom v play-offu posredovali sporočilo, da je Breg v odlični formi. Sicer so Slavec in soigralci v drugem delu srečanje nekoliko popustili, tako da se je Lati-sana približala na tri točke zaostanka. Razlika med moštvoma pa je bila več kot očitna, saj je Breg ponovno odreagiral in zmagal s 15 točkami naskoka. »Odigrali smo odlično zadnje srečanje pred play-offom. Sedaj pa nas čaka še bolj zahtevna naloga,« je bil po tekmi zadovoljen trener Brega Tomo Krašovec. Breg bo v prvem krogu play-offa nastopil proti Foglianu, Bor pa proti San Da-nieleju. (av) Bor je včeraj izpolnil svoj cilj, v play-offu pa ga čaka San Daniele fotodamj@n košarka - V skupini za play-out D-lige Košarkarji Kontovela v »double-face« preobleki Cervignanese - Kontovel 70:64 (15:20, 28:36, 49:48) Kontovel: Škerl 7 (5:6, 1:3, 0:4), Tulliach nv, Bufon 2 (-, 1:1, -), Gantar 8 (3:5, 1:4, 1:3), Starc 22 (3:4, 8:8, 1:1), S. Regent (-, -, -), Lisjak 12 (10:14, 1:5, 0:1), Deve-tak nv, Zaccaria 4 (0:3, 2:4, -), Sossi 4 (0:1, 2:5, -), G. Regent 5 (3:6, 1:9, -). Trener: Švab. PON: Zaccaria (40), Starc (40). Po prvem polčasu precej dobre igre so košarkarji Kontovela v drugem delu srečanja popustili in zapravili točki na lestvici. V prvem delu so bili gostje pazljivi v obrambi, solidno so zapirali prostor pod svojim košem in dopustili gostiteljem, da so dosegli skromno število točk (28). V napadu so zadevali koš z dobrim odstotkom pri metu. V drugem delu srečanja pa je prišlo do preobrata. Gostitelji so začeli bolj agresivno braniti. Moško (skoraj grobo) obrambno igro sta sodnika domačim košarkarjem dopuščala, kar je goste spravljalo s tira. Začeli so grešiti kot za stavo tudi lažje mete, domače moštvo je z delno razliko 21:12 prevzelo vodstvo in ob koncu tretje četrtine povedlo s točko (49:48). Tudi v zadnji četrtini se slika na igrišču ni spremenila in za četo trenerja Švaba je bil poraz tu. »Sodnika sta res dopuščala grobo igro, toda to ne sme biti opravičilo za slabo igro naših košarkarjev v drugem polčasu. Omenil bi le dobro igro Luke Starca, ki je dosegel 22 točk z dobrimi odstotki pri metu, in vedno požrtvovalnega Petra Lisjaka,« je po tekmi izjavil Kontovelov spremljevalec Giorgio Zaccaria. (lako) □ Obvestila AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.3019.00); informacije pri ASZ Dom (David Ambrožič, tel. 048133288, 3292718115, domgorica@gmail.com). 24 Nedelja, 1. maja 2016 ODBOJKA Primorski ki Ji moška c-liga - V zadnjem krogu osvojili vse tri točke Obstanek Sloge Tabor Sloga Tabor - GS Favria 3:0 (25:22, 25:22, 25:18) Sloga Tabor: Antoni 10, Kante 8, Pe-terlin 8, Taučer 7, Trento 12, Vattovaz 6, De Luisa (L1), Rauber (L2), Furlanič 0, Guštin, Jerič 0, Milič, Reggente. Trener: Danilo Berlot. Slogaši so na najboljši možni način zaključili letošnjo sezono: gladko so premagali Favrio, ki je imela pred tekmo kar 16 točk prednosti, istočasno pa so si prav v zadnjem krogu tudi zagotovili obstanek med tretjeli-gaši. Zmaga Sloge Tabor je povsem zaslužena. Igralci so vedeli, da morajo zmagati, zmago so si tudi srčno želeli, na srečo pa jih ta želja, kot se velikokrat zgodi, ni zatajila, zdržali so psihološki pritisk in se na koncu upravičeno veselili lepega uspeha. Slogaši so odigrali dobro tekmo, v kateri je bilo zelo malo napak. V vseh treh setih so bili v prednosti in v bistvu nikoli niso dovolili gostom, da bi jih ogrozili, pa čeprav so tudi oni zaigrali motivirano in si prizadevali, da bi z Repna odnesli točke. Ko jim ni uspelo, da bi se tekma obrnila v njihovo korist, so skušali vplivati na sodnika, tako da je bil eden od njihovih igralcev celo izključen. Slogaši niso nasedli provo-kacijam in so od začetka do konca igrali zelo zbrano. Dobra je bila igra v polju (tako sprejem kot obramba), uspešen je bil blok, pa tudi v napadu so bili domači igralci uspešni in so zelo malo grešili. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci, ki so si s svojo zavzetostjo povsem zasluženo priigrali zmago in, kar je najvažnejše, obstanek v C-ligi. moška d-liga Soča zadala Olympii prvi poraz Soča - Olympia 3:1 (25:17, 25:21, 23:25, 25:16) Soča: Cietto 5, Cobello 17, Klanjšček 10, M. Černic 10, Rutar 8, A. Černic 2, Gatta 1, D. Hlede 0, Polesel (L), J. Hle-de nv, Čevdek 20. Trener: Kustrin. Olympia: Cotič 4, Russian 2, N. Hlede 7, Princi 13, Waschl 6, Lupoli 5, Ca-vallaro 1, Faganel 1, Pahor n.v., Mar-garito (L1), Čavdek (L2), Pellis 9. Trener: Battisti. V zadnjem krogu moške D-lige so odbojkarji Soče, ki jih vodi trener Mauro Kustrin, zadali vodilni Olympii prvi poraz v letošnji sezoni. Trener Luciano Battisti je sicer tokrat poslal na igrišče najmlajšo ekipo v letošnji sezoni. V glavnem so igrali odbojkarji, ki nastopajo v prvenstvu under 17. Drugi odbojkarji bodo namreč danes v Červinjanu nastopili v deželnem finalu under 19. Cus TS - Val 3:1 (20:25, 25:18, 25:16, 25:15) Val: Juren 11, Nanut 4, Magajne 12, Brandolin 2, Persoglia 7, R. Devetak 1, Zorgniotti 5, Bajt, Braini, Frando-lič (L), I. Devetak in Fedrigo nv. Trener: Corva. Odbojkarji Vala, ki so si pred tem že zagotovili drugo mesto in nastop v finalu play-offa, so sklenili redni del sezone s porazom na gostovanju. Gostje so nastopili v okrnjeni postavi in odigrali slabo srečanje. Tekma pa je bila stranskega pomena, saj so po srečanju trener in odbojkarji Vala želeli izraziti svojo bližino kapeta-nu Stefanu Faganelu in njegovi družini ob težki izgubi. Odbojkarji Sloge Tabor so se včeraj veselili obstanka v deželni C-ligi fotodamj@n ženska d-liga - Zalet Kontovel Položaj se je poslabšal Odbojkarice Zaleta Kontovela na včerajšnji tekmi proti Codroipu fotodamj@n Športel: o športni vzgoji na slovenskih šolah v Italiji Slovenska šola v Italiji bo jutri v ospredju v športni oddaji Športel na televiziji Koper-Capodistria (začetek ob 18. uri). Govorili bodo o športni vzgoji. O tem bo voditelj oddaje Igor Malalan spraševal vodjo Urada za slovenske šole Igorja Giacominija, ravnatelja Večstopenjske šole Nabrežina Marka Jarca, učitelja devinske OŠ Josipa Jurčiča Maria Adamiča in predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina. Sodelavka Valentina Sancin bo pred mikrofon povabila šolnike osnovne šole iz Svetega Jakoba v Trstu. Skupaj zmoremo: Breg, Sovodnje in Meta Sterni Ponedeljkovo jutro je športno obarvano tudi na Radiu Trst A. Gostje jutrišnje športne oddaje Skupaj zmoremo bosta načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj in predsednik ŠD Sovodnje Zdravko Custrin, ki bosta ocenila današnji derbi v Dolini (Breg - Sovodnje). Voditelj oddaje Evgen Ban se bo pogovarjal tudi z atletinjo AK Bor Meto Sterni. 1. ŽD: dober začetek Mavrica Arcobaleno - Pieris 3:1 (25:22, 25:20, 16:25, 25:21) Mavrica: Devetak 6, Nanut 9, Valentinsig 3, Petruz 10, G. Zavadlav 5, Winkler 3, M. Zavadlav 8, Princi 5, Sardoč, Malič 1, Bandelj (L), Juren nv. Trener: Privileggi. Odbojkarice Mavrice Arcobaleno so svojo pot v play-offu začele z zmago. Kljub temu, da so nastopile nekoliko pod pričakovanji, so na prvi tekmi brez težav - če izvzamemo tretji set - premagale Pieris. Druga tekma bo na vrsti šele v četrtek, 12. maja. Na Tržaškem Zalet Sokol - Zalet Breg 0:3 (12:25, 13:25, 20:25) Zalet Sokol: Ca-brelli 5, Daneu 0, Goruppi 6, Moro 5, Valič 3, H. Zidarič 1, Barbieri (L); Grilanc 0, Kralj 1, Milcovich 0, Rauber 1, Tence; trenerka: Žerjal. Zalet Breg: Ciocchi 4, Gregori 20, Košuta 5, Pertot 2, Sancin 7, Spe-tič 16, Cerneca (L); Grgič 1, Martincich 2, Piccinino 3, Spangaro 1, Virgilio 0; trenerka: Ciocchi. Zalet Breg je v »sestrskem« derbiju pričakoval večji odpor domačink. V prvem setu so gostje takoj povedle z 0:9 in prednost nato mirno upravljale do konca. Podobno je bilo v drugem nizu, tako da je trenerka Ciocchijeva zvrstila na igrišče vse svoje igralke. V tretjem je Zalet Sokol le reagiral in vodil do 20. točke. V končnici pa so se brežanke ponovno zbrale, manj grešile ter osvojile gladko zmago. Zalet Sloga - Zalet Sokol 2:3 (21:25, 25:23, 25:22, 24:26, 9:15) Zalet Sloga: Bortolin 0, Camassa 1, Kovačič 15, Legiša 7, Olenik 24, Racman 16, Zaccaria (L); Breganti 1, Marion 0, Maver 6, N. Skerk; trener: Calzi. Zalet Sokol: Cabrelli 11, Daneu 5, Goruppi 9, Kralj 9, Rauber 17, Valič 5, Barbieri (L); Gruden, Moro 4, Tence, Terpin, H. Zidarič 0; trenerka: Žerjal. V drugem derbiju v tem tednu je po dokaj neprivlačni, čeprav izenačeni tekmi, tesno slavil Zalet Sokol. Na eni in drugi strani mreže je bilo predvsem veliko napak; te so pogojevale ritem igre. Še najbolj zanimiv je bil četrti set, ko so gostje vodile že z 15:20. Z boljšim napadom pa so domačinke ugnale obrambo sokolovk in izenačile pri 20. točki. Nato se je za vsako žogo vnel boj, ki se je končal z zmago Zaleta Sokol. (stc) MLADINSKA ODBOJKA Zalet Kontovel za finale, ki bo v Repnu Danes bo v občinski telovadnici v Repnu finalni del pokrajinskega ženskega prvenstva under 16. Zalet Kontovel bo v polfinalu ob 10. uri igral v šolski telovadnici Morpurgo v Trstu proti Cosel-liju. Obe finalni tekmi pa bosta popoldne v Repnu: ob 15.30 za tretje in ob 17.30 za 1. mesto v tržaški pokrajini. Sloga Tabor za prvaka Sloga Tabor bo danes zaključila nastope v moškem deželnem prvenstvu under 13 - 3 proti 3. Zadnji krog prvenstva bo odločalo o dokončnem zmagovalcu, ki bo nato kot deželni prvak nastopil na državnem finalu od 20. do 22. maja v Caorlah. Sloga Tabor je trenutno prva s polnim izkupičkom točk. Na današnjem finalu v Mar-tignaccu jim torej zadostujejo trije zmagani seti (v štirih odigranih tekmah), da se lahko okitijo z naslovom deželnih prvakov. (stc) Domači šport Danes Nedelja, 1. maja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Guminu: Gemonese -Vesna; 16.00 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Zaule; 16.00 v Vižovljah: Sistiana - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Sovodnje; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Domio; 16.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Zarja 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Sagrado; 16.00 na Proseku, Rouna: Primorje -Campanelle DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Prata Falchi Visinale DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Visinaleju: Prata Falchi Visinale - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Pordenonu, Ul. Peruzza: Torre - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pieris; 10.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Montebelluna UNDER 15 ELITE (dodatna tekma) - 11.00 v Vidmu: Bor - Libertas Acli ODBOJKA UNDER 19 MOŠKI - Finalni četveroboj v Červinjanu: 10.30 Olympia - Futura Cordenons; Sloga Tabor - Cervignano; 17.00 finale UNDER 16 ŽENSKE - Polfinale: 10.00 v Trstu, šola Morpurgo: Centro Coselli - Zalet Kontovel; v Repnu, 15.30 za 3. mesto; 17.30 finale. Jutri Ponedeljek, 2. maja 2016 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: Cus TS - Zalet Sloga Zalet Kontovel - Codroipo 0:3 (11:25, 15:25, 15:25) Zalet Kontovel: Bukavec 10, Kalin 6, Mi-cussi 4, Bressan 1, Kneipp 2, Antognolli, Ferfolja 1, Kobal 1, Škerl (L1), Bezin (L2), Sossi, Krevatin nv. Trener: Kušar. Odbojkarice Zaleta Kontovela so v drugem delu ženske D-lige gladko izgubile proti močni ekipi iz Codroipa. »Pre-gladko,« je ocenil trener Mitja Kušar, ki ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovank: »Med tednom smo dobro trenirali. Dekleta so se potrudila. Danes (včeraj) pa so v določenih trenutkih popustile na celotni črti. Niso se borile. Na koncu tekme sem bil razočaran.« »Do konca rednega dela prvenstva so še štiri tekme. Izogniti se moramo predzadnjemu mestu, drugače nam grozi play-out. Prepričana sem, da so dekleta sposobna in da je neposredni obstanek v našem dometu,« je dodala pomočnica trenerja Veronika Zuzič. Trener Kušar je vsekakor pohvalil mladi Špelo Ferfolja in Gajo Kobal, ki je opravila krstni nastop v članski ekipi. Obe, skupaj s Krevatinovo, so obenem še članice mladinske ekipe under 16, ki bo igrala v današnjem finalnem pokrajinskem četveroboju. ženska c-liga Zalet Sloga s točko do obstanka Zalet Sloga - Sangiorgina 2:3 (19:25, 25:22, 28:26, 24:26, 11:15) Zalet Sloga: Babudri 20, Costantini 1, Gridelli 24, Pertot 0, Spanio 1, Vattovaz 0, Barut (L1), Feri (L2), Balzano 11, Grgič 0, Kojanec 1, Vitez 4, Zonch 18. Trener: Čuturič. Zalet Sloga se je od domače publike poslovil sicer s porazom, ki pa nima grenkega priokusa, saj si je z osvojeno točko in istočasnim porazom Cosellija tudi matematično zagotovil obstanek v ligi. Sam začetek tekme sicer ni obetal nič dobrega, saj so bile naše igralke vse preveč zadržane, niso se zmogle sprostiti, že v drugi polovici pa so začele igrati veliko bolj zbrano in motivirano, izboljšale predvsem napad in velikokrat spravile v težave boljše nasprotnice. Zaostanek je bil sicer prevelik, da bi ga lahko nadoknadile, a so v drugem setu takoj povedle in svojo prednost obdržale do konca. Tretji in četrti set sta si bila zelo podobna in so o zmagovalcu odločale res malenkosti: zaletovkam je tako »zmanjkala« kaka obramba ali kak natančnejši sprejem, da bi se lahko celo veselile zmage, saj sta se oba niza končala z minimalno razliko. Tretji je bil stalno izenačen (9:9, 17:17, 23:23) in naše igralke so čisto v končnici strle odpor gostij, ki pa so v četrtem zaigrale učinkoviteje in bile dober del seta v vodstvu (12:7, 19:15). Zaletovke so San-giorgino ujele pri 20. točki, vendar so gostje prve prišle do set žoge. Eno je Zaletu Slogi uspelo izničiti, rahla negotovost v končnici pa jih je stala zmage. Tak razplet je gostiteljice nekoliko potrl, tako da se v zadnjem niso več zmogle enakovredno upirati: San-giorgina je takoj povedla in prednost brez težav obdržala do konca. Kljub porazu pa je Zalet Sloga tokrat opravil enega svojih boljših nastopov, za katerega si zasluži pohvalo vsa ekipa, izstopali pa sta prav gotovo Fulvia Gridelli (tako na mreži kot na servisu) in Michela Zonch, ki se je v vlogi korektorja zelo dobro odrezala. PRVOMAJSKA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radijskih in televizijskih sporedov sestavil lako majhna M0RSKA2IVAL s kleščami nauk o oblikovanju in pomenu imen foto arhiv primorskega dnevnika celovški hokejski klub antilski sadež vrsta sekire angleški pevec stewart najstarejša formacija jure paulanka starogrško brenkalo surovina za izdelavo barvil italijanska filmska igralka maltagliati prid, dobrobit ali zborni pevec jamajški pevec marley bogoslovje erna muser s poprom na mizi trinidadski atlet italijanski nogometaš (antonio) Športnik azijski bambusni medved / hazardna igra s kartami kaz. zaimek edi kraus zdravilišče v sloveniji reka v srbiji sobna lončnica naš nekdanji senator zmerno hiter španski ples mesto v laciju materija, snov ameriški filmski igralec pacino rom omrežje za odvajanje odplak kosmata odeja laurence olivier težavna izbira lahko, okretno (glasb.) zrak (lat.) nogometni klub iz bergama slogin odbojkar (stefano) kiefer sutherland domnevni snežni mož otok čarovnice kirke gora v sloveniji, nad bovcem točenje solz kitajska in japonska utežna mera opera ital. skladatelja pietra mascagnija tip citroë-novega avtomobila prešernova pesem nekdanja nemška denarna enota gl. mesto anglije (it.) jamajška glasba del molekule verska sekta šiitov pozdrav vstarem rimu soseda iraka tanja romano preiskovalna igla; sveder za vrtanje predrzneži, posmehljivci kemij. znak za tantal znana italijanska tv-oddaja, ... show kilogram junak džungle umetnik, glasbenik močan dež, ploha italijanski slikar (renato) naša nekdanja »azzurra« tavčar / primorski dnevnik, tvoj dnevnik sov. režiser (roman) izrastek v čeljustih kraj na škotskem fr. igralka (magali) tropski kokodrili vodna žvalica lesena nosilna greda feredži podobna vrhnja halja naša »azzur-ra« počkar neskrben človek naš jadralec, »azzurro« furlani anton aškerc angl. pisatelj fleming am. pevec garfunkel sedmi judovski mesec oče nordijskih bogov koničast konec orodja, nasadilo cerkveni pevski zbor odsotnost s kraja zločina milanski nogometni klub mesto vseverni italiji (bolzano) reka v iranu vzdevek nogometaša zlatana ibrahimoviča vesoljski izstrelek nevarna afriška virusna mrzlica tropska ovijalka / pismeni izdelek učenca vrsta višnje francoska film. igralka viard letovišče v franciji okrasi, olepšave mohamedova vera srečko kosovel pergamon-ski kralj razstavna plošča narodnoosvobodilni boj krama cesare taruffi model, obrazec uživalka mamil jezero vvzhodnem delu kitajske sijaj začetek prebavnega trakta madžarska narodna jed nevarno mamilo železniška proga veznik ameriška pevka in igralka liv ullmann eno od krpanovih orožij prebivalke azijske države hunski kralj latinski veznik ignac po domače južnoameriški indijanec obžalovanje pot, cesta (lat.) sinko sintetično vlakno in tkanina strokovnjak za dokumentacijo vrsta plakata primorski dnevnik, tvoj dnevnik priprava za rezanje znamka starejših japon. računalnikov nada, pričakovanje prebivalka afriške države moško ime nekdanji izraelski politik švedska filmska igralka ekberg nomen nescio vtisnjen znak, podoba na novcu predsednik športnega društva kontovel (marko) telesna drža, položaj telesa am. igralec (sean) figura, podoba renzo arbore umetni prekop italijanski spolnik 26 Nedelja, 1. maja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Primorski RAI3bis RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Una pallotto-la nel cuore RAI2 21.10 Film: The Joneses (kom., '09, i. D. Moore) Nedelja, 1. maja Rai storia, ob 21.BC RAIS SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Reportaža: Velika zabava ob praznovanju 70-letnice obnove slovenskega šolstva v Italiji, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI MOVIE 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.10 Cronache ani-mali 10.55 Proslava ob prazniku dela 12.00 Mezzogiorni in famiglia 13.0017.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 RETE4 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije (Soči), dirka 23.00 La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.15 Serija: Zorro 8.15 Film: I bambini ci guardano 9.35 Serija: Attenti a quei due 10.30 Community - Le storie 11.10 Rubrike 12.0014.00, 15.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.55 Noi siamo l'Italia 13.05 Dok. film: Io & George 14.30 0.15 In 1/2 ora 15.05 Predpremiera koncerta ob prvem maju 16.00 20.00 Koncert ob prvem maju _RAI4_ 12.30 22.50 The Royals 15.35 Star Trek: The Next Generation 16.25 17.15 Rush 17.10 Novice 18.05 Ghost Whisperer 19.35 Medium CANALES ITALIA1 IRIS I compagni Italija 1963 Režija: Mario Monicelli Igrajo: Marcello Mastroianni, Renato Salvatori, Anni Girardot Po mnenju nekaterih kritikov je to najboljši Monicellijev film, pa čeprav v Italiji ni naletel na poseben uspeh. Zgodba pripoveduje o razvoju delavskega gibanja v Turinu začetek prejšnjega stoletja, ko se po hudi nesreči v tekstilni tovarni skupina delavcev odloči za protest proti nečloveškim delavnim pogojem. Stavko vodi profesor Sinigaglia, a med izgredi eden od delavcev umre. Protestniki se tako vrnejo na delo v tovarno in čeprav jim je jasno, da se manifestacija ni zaključila, kot bi si sami želeli, niso izgubili upanja za boljši jutri. Pri pisanju scenarija sta z Monicellijem sodelovala tudi Age in Scarpelli in scenarij dela I compagni je leta 1963 prejel nominacijo za oskarja. V filmu nastopa tudi zelo mlada Raffaella Carrà. LA7 ki Ji 13.55 Le Alpi viste dal cielo 14.40 Viaggio al centro del pianeta 15.50 Memo - L'agenda culturale 16.40 Gledališče: La bottega del caffè 18.35 Novice 18.40 Glasba 20.10 Short Stories 20.45 Cult Book 21.15 Gange 22.05 Frozen Planet 22.55 Giubileo, l'altro sguar-do 23.30 Film: Caramel (dram., '07) 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 L'aria che tira - Il diario 8.45 Film: I Normanni (pust., '62) 10.15 Film: Il volo della fenice (akc., '65) 14.00 Kronika 14.20 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom., '08, i. E. Canalis) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 13.35 Moviextra 14.10 Film: Pene d'amo-re a New York (kom., '09) 15.40 Film: Ap-paloosa (vestern, '08, i. E. Harris) 17.30 0.55 Novice 17.35 Film: Un colpo perfetto (dram., '07, i. D. Moore, M. Caine) 19.25 Film: Tatanka (dram., '11) 21.15 Film: Rocky V (dram., '90, i. S. Stallone) 23.00 Film: Blindness - Cecità (dram., '08, i. J. Moore, M. Ruffalo) RAI PREMIUM 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 Speciali 15.05 Serija: Perception 16.35 Serija: L'ispettore Sarti 17.35 0.40 Novice 17.40 Serija: Commesse 19.25 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Film: Katie Fforde - Il sogno di Harriet (dram.) 23.00 Serija: L'isola 6.50 Media Shopping 7.20 Super Partes 8.20 Wild Planet 9.20 10.50 I grandi della fede 10.00 Maša 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.00 I viaggi di Donnavventura 14.15 Film: Il giro del mondo in 80 giorni (pust.) 17.20 Film: L'ovest selvaggio (vestern) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., '78, i. B. Spencer) 23.40 Film: Mystic River (krim., '03, i. S. Penn, T. Rob-bins, K. Bacon) 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Supercinema 10.50 La ricetta perfetta 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Film: Ascolta il tuo cuore (dram.) 16.15 Do-menica Rewind 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 L'isola dei famosi 0.20 X-Style 7.55 Risanke in otroške serije 8.30 Film: Lupin III - Il castello di Cagliostro (anim.) 10.35 Nad.: Una mamma per amica 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 12.40 Motocikli-zem: SP Superbike 2016 14.0019.00 L'isola dei famosi 14.20 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (biogr., '93) 16.50 Film: TMNT (anim.) 19.15 Film: Scemo & piu scemo (kom., '94, i. J. Carrey) 21.15 Le Iene Show 12.05 Film: Letters from a Killer (triler, '98, i. P. Swayze) 14.10 Film: Amore per sem-pre (rom., '92, i. M. Gibson) 16.15 Film: La vita a modo mio (kom., '94, i. P. Newman, M. Griffith) 18.20 Film: Il negoziatore (triler, '98, i. K. Spacey) 21.00 Film: Don't Say a Word (triler, '01, i. M. Douglas, B. Murphy) 22.50 Film: Ipotesi di complotto (krim., '97, i. J. Roberts, M. Gibson) VREDNO OGLEDA 21.30 Film: Il silenzio degli innocenti (triler, '91, i. J. Foster, A. Hopkins) 23.45 Film: I falchi della notte (det., '81, i. S. Stallone) _LA7D_ 6.2011.00 Cuochi e fiamme 8.1017.10 I menu di Benedetta 13.0519.20 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza nel Paese delle Me-raviglie 23.00 Eccezionale Veramente TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Si-gnore 13.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.15 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 12.45 Novice 12.50 19.05 Top Gear UK 13.55 Film: Salt (akc., '10, i. A. Jolie) 15.40 Film: Mangia prega ama (rom., '10, i. J. Roberts) 18.10 Cucine da incubo 21.10 Film: Age of Heroes (voj., '10) _DMAX_ 12.30 Rimozione forzata 15.05 Affare fatto! 16.50 Gli eroi dell'asfalto 19.30 21.10 Storage Wars Canada 20.20 Affari a tutti i costi 22.00 Affari in valigia 23.45 Te l'avevo detto SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Verska odd.: Podpornica 10.55 Na obisku 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.55 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Prvomajski valček 14.55 Film: Ninočka (kom.) 17.20 Velika imena malega ekrana 18.15 Aplavzi! 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.50 Dok.: Mož, ki je rešil Louvre 22.20 Film: Pod zvezdnatim nebom (dram.) 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji SLOVENIJA2 7.00 Duhovni utrip 7.15 Posebna ponudba 8.15 Koncert v Postojnski jami 9.35 Dok.: Družabno življenje živali 10.00 Film: Fran-ček in zaklad želvjega jezera (anim.) 11.30 Dok.: Meje smešnega 12.40 Slovenija danes 13.30 Šport in špas 14.10 Avtomobilnost 15.00 Zaljubljeni v življenje 15.50 Zvezda-na 16.30 Ambienti 17.20 Pot na EP 2016 17.50 Dok.: Vse ali nič - Nič 18.55 23.50 Velika imena malega ekrana 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok.: Po čajni poti s Simonom Reevom 20.50 Nan.: Foylova vojna -Viski High Castle 22.20 Vse je mogoče _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok.: K2 16.15 Festival zlati glasovi 50-ta in okolica 17.05 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.05, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Barvne niti družine Mussolini 21.30 Dok.: Eolsko otočje 22.20 Dok.: Mister Gadget 22.25 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.30 Slovenski magazin 22.55 28. Piranski glasbeni večeri Solisti piranesi 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 10.30 12.30 Tv prodaja 10.30 Film: Lassie - Lajež radosti (pust.) 11.45 Plesna scena 12.40 Film: Napovedovalka zločinov (dram.) 14.20 Film: Kot tvoj nasmeh (kom.) 16.10 Bitka parov 17.40 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Kar si dekle želi (kom., '03, i. A. Bynes, C. Firth) 22.05 Film: Billy Elliot (dram., '00, i. J. Bell, J. Walters) _KANAL A_ 6.55 Risanke in otroške serije 7.2019.00 Pozor, priden pes! 7.50 Serija: Vzgoja za začetnike 8.15 19.30 Serija: Veliki pokovci 8.45 Nan.: Mrhi za šankom 9.35 Magazin Lige prvakov 10.15 Tv prodaja 10.20 Serija: Snowboarderji 11.30 Film: Vsemogočni Evan (kom.) 13.20 Film: 007 - Mož z zlato pištolo 16.00 Volan 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Luka Koper -Olimpija 20.00 Film: Prometej (zf) 22.30 V živo iz hiše Big Brother 23.00 Film: Ponesrečeni rop (triler) PLANETTV 13.45 Nan.: Očka v predpasniku 14.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.45 Film: Predsednikova hči (kom.) 17.00 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.40 Dok.: Galileo 18.45 22.55 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Debate 20.00 Film: Armageddon (akc., '98, i. B. Willis) 23.00 Film: Škrlatna plima (triler) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja v spomin na nedavno preminulega partizanskega zdravnika, dr. Ivana Cibica, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Budnica: Goriški pihalni orkester; 10.00 Svetovalnica za migrante; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 12.00 bomo predvajali pogovor v spomin na dr. Ivana Cibica, nedavno preminulega zdravnika in dolgoletnega predsednika sekcije partiznskega zdravstva pri Slovenskem zdravniškem društvu. Dr. Ivan Cibic , ki je bil po rodu s Proseka, bo obudil spomine na svoje otroštvo in na mladost v rojstni vasi, na katero je bil močno navezan. Gost nedeljske oddaje Istrska srečanja ob 14.10 bo 30-letni raziskovalec in predavatelj dr. Uroš Marušič, ki dela na Univerzitetnem kineziološkem centru Univerze na Primorskem. S študijo »Kognitivni trening in vpliv simulirane breztežnosti na človeški organizem« je prejel prvo nagrado na Evropskem kongresu športne znanosti v Barceloni. Prejšnji konec tedna se je zaključila letošnja izvedba množične revije Primorska poje. Več koncertov v zamejstvu je posnela naša radijska postaja. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 boste lahko poslušali koncert, ki je bil 3. aprila na Stadionu 1. Maj v Trstu. športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ ^ OVEN 21.3.-20.4.: Tedna ne boste začeli najbolje. Čaka vas nekaj nejevolje zaradi finančnih zapletov, ki vam lahko pokvarijo načrte. Veliko časa boste namenili načrtovanju, zelo boste natančni in pikolovski. m^l BIK 21.4.-20.5.: Potrpežljivi in strpni boste do drugačnega. V pogovorih boste znali poslušati. Ljudje se bodo radi gibali v vaši bližini, vendar vam včasih pozornosti ne bodo vračali v enaki meri. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V službi boste zelo zadovoljni. Ne boste si gradili idealov, živeli boste v trenutku in se ne pretirano ozirali v prihodnost. To vam bo dalo veliko svobode. Zdravje: pazite nase. RAK 22.6.-22.7.: V nasled«« njem tednu se boste z lahkoto spopadali z obveznostmi, ki vam bodo prečkale pot. Imeli boste občutek kontrole. Velika mera samozavesti bo gradila vašo samopodobo. LEV 23.7.-23.8.: Na osebnem (^^r področju ne bo večjih premikov. Dinamika bo drugje. V naslednjem tednu lahko pričakujete preizkušnjo v službi, ki bo od vas zahtevala veliko poguma in potrpežljivost. DEVICA 24.8.-22.9.: Določene ^^ težave na osebnem področju vas bodo pretresle. Vaše trenutne prioritete ne bodo dovolile, da bi si vzeli dovolj časa za spopadanje z njimi, pozornost boste usmerili v kariero. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Teh-^ ^ tnice v zvezi boste veliko časa preživele v kovanju dolgoročnih načrtov v odnosu s partnerjem. Ugotovili boste, da ne najdete skupnega jezika, kar vas bo prestrašilo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V naslednjem tednu lahko pričakujete precej sprememb, ki vas bodo pozitivno spodbudile na osebnem področju. V službi boste vzpostavili dobre odnose v kolektivu. STRELEC 23.11.-21.12.: Ob koncu tedna boste deležni premikov na delovnem mestu, ki ste jih že nekaj časa na skrivaj pričakovali. Imejte odprte oči, priložnost se vam ne bo ponudila na pladnju. KOZOROG 22.12.-20.1.: V naslednjem tednu boste dobro razpoloženi, nasmeh bo konstantno visel na vaših ustnicah. Čeprav v službi ne boste najbolj produktivni, boste zelo pozitivno vplivali na kolektiv. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pazite se naglice. Hitre odločitve vam ne bodo delale uslug, nepremišljenost lahko drago plačate. Čeprav boste imeli v naslednjem tednu dobro intuicijo, se nanjo ne zanašajte pretirano. RIBI 20.2.-20.3.: Bolje se spoznajte z novimi prioritetami in cilji, ki ste jih gradili v preteklih dneh. Pred vami je konec starega in začetek novega, v katerega vstopite kar se da uspešno. Odprite se za novosti. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. maja 2016 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Kviz: Colors 15.15 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il sistema 23.15 Petrolio RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.25 Protestantesi-mo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 22.50 Serija: Limitless 23.50 Film: Shade - Carta vincente (triler, '03) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Il proces-so del lunedi RAI4 12.55 21.10 Atlantis 14.35 Teen Wolf 15.20 Fairy Tail 15.45 17.15 Numbers 17.10 Novice 17.55 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer 22.00 Doctor Who 23.05 Film: The Divide (zf) _RAI5_ 13.45 Le Alpi viste dal cielo 14.35 Viaggio al centro del pianeta 15.35 This is Opera 16.25 Piano pianissimo 16.30 Dok. film: Marley 18.30 Novice 18.35 20.45 Passepartout 19.05 Login: il giorno in cui l'Ita-lia scopri l'internet 19.50 I predatori dell'ar-te perduta 21.15 Gledališče: Sim Sala Music - La canzone comica 22.55 Gledališče: Colpi di timone RAI MOVIE 14.05 Film: Chef (kom.) 15.35 Film: A modo mio (dram., Fr., '06) 17.30 Novice 17.35 Film: Le fatiche di Ercole (pust.) 19.25 Film: Ladies in Lavender (dram., '04, i. J. Dench, M. Smith) 21.15 Film: La vendetta dell'uo-mo chiamato cavallo (vestern, '70) 23.30 Film: A History of Violence (triler, '05, i. V. Mortensen) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuo-ri rubati 15.40 Serija: Provaci ancora prof 17.30 Novice 17.35 0.25 Serija: Il commis-sario Rex 19.15 Nad.: Capri 20.15 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 I viaggi di Donnavventura 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Serija: Colombo 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 21.10 L'isola dei famo-si 16.20 Amici - Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uo-mini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Wolverine - L'im-mortale (fant., '13, i. H. Jackman) 23.45 Tiki Taka IRIS 13.55 Film: Il mammasantissima (kom., It., '79) 15.40 Film: 5 matti vanno in guerra (kom., '74) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: E continuavano a fregarsi il milione di dollari (vestern, '71) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Zero Dark Thirty (triler, '12, i. C. Pratt) LA7 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita LA7D 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Big (kom., '88, i. T. Hanks) 23.15 Film: Cronisti d'assalto (kom., '94, i. M. Keaton) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il medico per te 23.30 Film: L'uomo senza paura (vestern, '55) _CIELO_ 12.20 13.30 MasterChef Australia 13.20 Novice 14.00 Masterchef Italia 16.1018.10 Fratelli in affari 17.10 Buying & Selling 19.10 Affari al buio 20.10 Affari di famiglia 21.10 Film: Botte di fortuna (fant., '12, i. J. Temple) _DMAX_ 11.40 20.20 Affari a tutti i costi 12.30 Ri-mozione forzata 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 21.10 River Monsters 15.55 Te l'avevo det-to 16.50 Dollari al volante 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Prova a prenderli 19.30 Banco dei pugni 22.55 A mari estremi SLOVENIJA1 6.00 Utrip 6.15 Zrcalo tedna 7.00 Najboljše jutro 8.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 18.25 Kviz: Taksi 11.50 Kaj govoriš? = So vake-res? 12.20 Dok.: Invazivne živali 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 17.20, 18.15 Risanke 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Dnevnikov izbor KANAL A 6.45 SKL - Šport mladih 7.15 Volan 7.45 11.30 Serija: Odvetnik z ulice 8.40 Serija: Goldbergovi 9.15 12.45 Risanke 10.05 11.15, 12.25 Tv prodaja 10.15 14.30 Serija: Puščica 13.25 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 15.20 Nan.: Od zaroke do poroke 15.50 Film: Kar si dekle želi (kom.) 18.00 19.50 Svet 19.55 Serija: Alarm za Kobro 11 IRIS Ponedeljek, 2. maja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Zero, dark thirty ZDA 2012 Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Jessica Chastain, Chris Pratt, Taylor Kinney in Scott Adkins Akcijski triler oskarjeve nagrajenke Kathryn Bigelow je zgodba, s katero se režiserka spet vrača na območje spopadov, tokrat z osupljivim prikazom ozadja resničnega lova na vodjo teroristov Osamo bin Ladna. Kljub večletnemu neuspešnemu iskanju vodje Al Kaide odločna agentka CIE Maya ne želi vreči puške v koruzo, toda ob iskanju informacij z nečloveškim mučenjem zapornikov se večkrat znajde na robu moralnih dilem. Naposled dobi svežo sled za najbolj iskanim človekom na svetu, vendar mora v pravilnost svojih podatkov najprej prepričati odgovorne, ki lahko odobrijo nepredvidljivo in nevarno vojaško operacijo. Ameriški filmski inštitut je leta 2012 vključil film v izbor desetih najboljših filmskih del leta. 20.05 Film: To so gadi (kom.) 21.45 Velika imena malega ekrana 23.05 Umetnost igre 23.35 Baletni večer SLOVENIJA2 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.50 Risanke in otroške oddaje 11.45 Slovenska polka in valček 2016 13.40 Duhovni utrip 14.10 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.30 Av-tomobilnost 17.00 Dok.: Pesem upora -Partizanski pevski zbor 17.50 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 19.35 Kratki film: Reka 20.00 Nan.: Ti, jaz in oni 21.00 Nan.: Wallander 22.35 Spomini 23.35 Točka _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 28. Piranski glasbeni večeri Solisti piranesi 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione magazin 21.00 Meridiani 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.50 Sprehodi 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji _POP TV_ 6.55 Risanke in otroške serije 8.55 10.10, 11.35, 12.50 Tv prodaja 10.35 15.00 Nad.: Nedolžna vsiljivka 11.55 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.05 Film: Sezona lova (anim.) 16.00 Nad.: Italijanska nevesta 16.55 Nan.: Komisar Rex 18.55 22.55 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 22.35 Serija: Nepremagljivi dvojec 23.30 Serija: Prevara 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Cestna ubežnika (krim.) PLANETTV 12.25 Serija: Havaji 5.0.13.30 22.10, 23.20 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.40 Nad.: Esperanza 16.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 17.55 21.10 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.55 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Oddaja v spomin na nedavno preminulega partizanskega zdravnika, dr. Ivana Cibica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula - 6. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Program v živo; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30 Delo „v ozadju"; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske v aprilu; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 18.00 Pogovor z Mirjam Muženič; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo na sporedu posebna oddaja posvečena družini Pirc, ki je v Genovi pustila neizbrisno sled. O tem bo odslej pričala tudi spominska plošča na nekdanji železniški čuvajnici, kjer so živeli železničar Ivan Pirc, njegova žena Ana in štiri hčerke, Ivanka, Lidija, Anica ter Jušta. Spominsko obeležje so odkrili 22. aprila, na njem pa piše, da je bila družina Pirc zgled junaštva in solidarnosti in da je bila to slovenska družina s Tržaškega. V drugem delu oddaje po 12.00 pa bo gostja Zorka Rusjan Markovic, rojena leta 1922, doma iz Goriških Brd, ki je v drugi svetovni vojni doživela mnogo gorja. Vsa njena družina je bila vključena v protifašistični boj, sama pa je izgubila moža, partizana, rodila mrtvega otroka, nato pa jo je prizadela še smrt novega življenjskega sopotnika. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 1. maja 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, 1000 Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam postopno toplejši in razmeroma suh zrak. Danes bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami, ki bodo ponekod lahko tudi obilne. Po nižinah bo pihala zmerna burja, na obali pa okrepljena, ki bo proti večeru še nekoliko močnejša. Meja sneženja bo na okoli 1500 m. Danes bo oblačno. Dež bo čez dan od juga zajel večji del Slovenije. Pihati bo začel severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 11, najvišje dnevne od 8 do 14, na Primorskem do 16 stopinj C. Spremenljivo oblačno vreme bo. Pihal bo zmeren do okrepljen severovzhodnik. Na obalnem območju lahko ponoči in zjutraj tudi bolj močna burja. Možne bodo le rahle padavine, ki bodo sicer verjetnejše v Julijskih Alpah. Jutri bo oblačno, v večjem delu države bo še deževalo. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem burja. 1 .-2 .-5 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Kipa Riace imata streho REGGIO KALABRIJA - Znamenita bronasta kipa Riace, ki so ju dokončno re-stavrirali že leta 2014, imata končno svoj dom. V glavnem mestu Kalabrije so namreč po deset let trajajočih obnovitvenih del ponovno odprli arheološki muzej, ki je eden najbolj pomembnih v Italiji, saj vsebuje izjemno dragocene najdbe od paleolitika do starogrške civilizacije. Zaradi škandalov, preiskav in vpletenosti kriminalnih organizacij pri obnovi, so se obnovitvene dela tako zavlekla, da so bili prebivalci Kalabrije in turisti dolga leta prikrajšanji za ogled velikega izbora dragocenosti, vključno z obema kipoma. Prva obiskovalca obnovljenega muzeja sta bila premier Renzi (na sliki ob kipu Riace) in minister za kulturo Franceschini. Kuna onesposobila pospeševalnik bruselj - Električni avtomobili v Evropi Pridobivajo kupce V prvih treh mesecih leta jih je bilo registriranih 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani - Španija na prvem mestu, slabše v Italiji BRUSELJ - Električni avtomobili v Evropi pridobivajo na priljubljenosti. V prvih treh mesecih leta jih je bilo na novo registriranih 35.730, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki avtomobilskega združenja Acea. V prvem četrtletju letošnjega leta se je nadaljeval pozitiven trend v prodaji t. i. avtomobilov na alternativni pogon. Takšnih avtomobilov je bilo prvič registriranih 154.795, kar je 6,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega so 26,8-odstotno rast zabeležila električna vozila, in sicer se je število tistih z baterijo povečalo za 33,9 odstotka, vtičnih pa za 23,5 odstotka. Močno se je povečalo tudi povpraševanje po hibridnih vozilih, in sicer v prvem trimesečju za 30,1 odstotka na 69.530 vozil. Na drugi strani se je število novo registriranih avtomobilov s pogonom na plin znižalo (za 22,4 odstotka na 49.535 vozil). Med največjimi evropskimi trgi se je število avtomobilov na alternativni pogon v prvem četrtletju najbolj povečalo v Španiji (+51,9 odstotka). Sledile so Francija (+28,7 odstotka), Velika Britanija (+23,7 odstotka) in Nemčija (+13 odstotkov). Rast v teh državah so poganjali električni in hibridni avtomobili; največ novih električnih jeklenih konjičkov je na ceste zapeljalo na Otoku in v Franciji. Slabše kot pred letom dni se je odrezala Italija (-12,9 odstotka), predvsem zaradi manjšega števila avtomobilov na av-toplin. Ta predstavljajo 80 odstotkov trga vozil na alternativni pogon na italijanskem trgu. (sta) NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Električni avtomobil v Trstu. V Italiji prodaja manjša kot drugod fotodamj@n Podnebne spremembe in produktivnost ŽENEVA - Zaradi podnebnih sprememb je na milijone delavcev izpostavljenih hudi vročini, s tem pa ni ogroženo le njihovo zdravje, temveč se zmanjšuje tudi njihova produktivnost, v poročilu opozarjajo Združeni narodi. Do leta 2030 bi lahko letna produktivnost zaradi dela v visokih temperaturah upadla za do 2000 milijard dolarjev, opozarjajo. Zaradi visokih temperatur, ki so posledica globalnega segrevanja, je približno sedem odstotkov delovnih ur v najbolj izpostavljenih regijah že izgubljenih. Visoke temperature prizadenejo predvsem delavce, ki delo opravljajo zunaj, zaradi tega pa je njihovo delo počasnejše, premori pa daljši. Vendar so mnogi delavci prisiljeni, da kljub temu nadaljujejo z delom, pogosto pa pri tem nimajo dostopa do pitne vode in možnosti ohladitve v senci. Na območjih, kjer so delavci še posebej ogroženi zaradi podnebnih sprememb in visokih temperatur, živijo približno štiri milijarde ljudi. V zahodni Afriki se je število zelo vročih dni od šestdesetih let prejšnjega stoletja že podvojilo. V povprečju na vsako desetletje zabeležijo deset zelo vročih dni več. V Kalkuti pa vsako desetletje prinese 12 dni več, ko temperatura preseže 29 stopinj Celzija. ŽENEVA - Kuna, ki je prišla v konstrukcijo Cernovega velikega hadronskega trkalnika (LHC), je v petek povzročila kratek stik, zaradi katerega je na tem največjem pospeševal-niku delcev na svetu prišlo do okvare.Poškodoval se je transformator z močjo 66 kilovoltov. Za popravilo bodo potrebovali več dni. Kuna ni preživela električnega šoka. Cern ima svoj sedež v Ženevi. Veliki trkalnik pa leži v 27 kilometrov dolgem tunelu pod zemljo med francoskim departmajem Jura in Ženevskim jezerom. Pospeševalnik je omogočil, da so leta 2012 dokazali obstoj Higgsovega bozona. nemčija - Do zdaj 40 milijard Razgradnja jedrskih central bo podjetja stala dodatne milijarde BERLIN - Posebna komisija, ki jo je ustanovila nemška vlada, je ta teden odločila, da mora četverica nemških energetskih velikanov za razgradnjo jedrskih central, natančneje za prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, plačati dodatne 6,3 milijarde evrov. Naloga komisije, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, sindikatov, gospodarstva in civilne družbe, je zagotoviti, da bodo podjetja, ki upravljajo z jedrskimi elektrarnami, dolgoročno pokrila stroške njihove razgradnje in s tem minimizirala tveganja za davkoplačevalce. Nemčija se je namreč po jedrski katastrofi v japonski Fu-kushimi, ki je sledila katastrofalnemu potresu in cu-namiju marca 2011, odločila, da do leta 2022 opusti proizvodnjo elektrike iz jedrske energije. Štirje nemški energetski velikani - Eon, RWE, Vat-tenfall in EnBW - so v ta namen že oblikovali rezervacije v višini 40 milijard evrov. A stroški razgradnje nu-kleark - od leta 2011 so jih ustavili devet od tedanjih 17 še delujočih - so ocenjeni više. Do leta 2099 naj bi tako razgradnja elektrarn in upravljanje z nevarnimi odpadki stala 48 milijard evrov. Komisija je ta teden odločila, da mora omenjena četverica podjetij zaradi tega plačati določeno premijo. Za prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov bodo tako v skladu s tem sklepom v poseben državni sklad morala nakazati 23,3 milijarde evrov. Do zdaj so za namen upravljanja z odpadki oblikovala za 17 milijard evrov rezervacij, kar pomeni, da gre za premijo v višini 6,3 milijarde evrov. A s tem bi podjetja tveganja in breme ravnanja z nevarnimi radioaktivnimi odpadki prenesla na državo, njihova naloga pa bi ostala razgradnja reaktorjev. Sklep vladne komisije je kompromis med ponudbo podjetij in prvotnimi predlogi vlade, a vseeno v četverici energetskih družb opozarjajo, da predstavlja številka glede na trenutne zahtevne razmere v energetiki in drago prestrukturiranje družb na nove vire pridobivanja energije preveliko breme. Vseeno pa ga bodo proučili, pri čemer pa zagotavljajo, da še naprej ostajajo zavezani iskanju rešitev s soglasjem. Ob tem si skušajo sicer po sodni poti izboriti tudi odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli zaradi politične odločitve o opustiti jedrske energije.