Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Poštnina plačana v gotovini. 2*«-» dinarja fOtl-LINI LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 11 Trije bratje: „Raiune naj zunaj kar sami uredijo, In v miru lepo nas pri litru pustijo 1“ Prihodnja številka izide v soboto, dne 15. junija. Cenjene naročnike vljudno naprošamo, da nam po poslanih položnicah nakažejo naročnino za list. Naročnina je tako nizka, da jo res lahko vsakdo utrpi — razen naša uprava, ki si beli glavo, kako ljudem dopovedati nujno pot do najbližje pošte s tridesetimi, odnosno šestnajstimi ali celo samo z devetimi dinarji in našo položnico v roki. »Toti list« bo naročnikom točno prihajal v hišo in izpolnjeval svojo dolžnost, zato prosi, da tudi naročniki nanj ne pozabijo in čimprej nakažejo zaostalo naročnino. Uredništvo. OGLAS Kdor premore količkaj kapitala, ga najbolj varno naloži v veletovar-no za izdelovanje beraških lajn za invalide, s sedežem v Ženevi. Podjetje ima pred seboj naravnost zlato bodočnost in se bo vloženi kapital obrestoval v najvišji meri. Naročila so že zdaj velika, zato bodo velike tudi dividende. Pristopajte! Evropska tekma Prvi polčas: Monakovo... Pred Prago sta se srečala hinavsko se spogledala, ' vesele so bile oči, kaj vse kupčija stri?! Drugi polčas: Varšava, Oslo, Bruselj, Rotterdam... Pred Parizom sta se srečala, krvavo se spogledala, polomljene so vse kosti, kaj vse kupčija stri?! V MADRIDU so se sestali premnogi odličniki, da bi osnovali odbor za nevmešavanje po vzorcu znanega odbora za nevmešavanje, ki je obstojal v letih španske državljanske vojne in se je docela obnesel. NEKI AMERIKANEC je patentiral novo vremensko hišico, ki naznanja nevarnost. Slabo vreme oznani marela, hudo uro bežeče podgane, splošno paniko pa ladja z Amerikanci. JEZIKOSLOVCI so z ozirom na dejstvo, da kolesje civilizacije vedno bolj škriplje in cvili, sklenili, da se bo civilizacija poslej imenovala c vil iz acija. Maj 1940 Da pogasil bi požare, Florijana smo prosili, nas Elija je uslišal, maja smo se res zalili. Naše bili pri Stalinu so prijazno pogostili, Briti z južne pa Norveške v redu so se umaknili. Marsikaj se je zgodilo, šla iz mode je marela, na zapadu pa naposled le udarila je strela. Konec tam je poezije, konec šaha in marjaša, s tanki zdajci na veliko kuha se krvava kaša. Zatonile so države, zemljevid se spet spreminja, a napetost v Sredozemlju proti koncu maja zginja. V Mali Aziji brez dela se »požarna bramba« pari, vsepovsod kolona peta je državnikom na mari. Na Angleškem prelomili so ustaljene navade, vlada roko položila na ljudi je in zaklade. Svobodna se trgovina nič svobodno ne razvija, špekulantom se obeta kolosalna polomija. Maj je marsikaj prinesel, dal senzacij je obilo, da lahko smo pozabili na ljubezni srečo milo... i Obvestilo Iz Kranja Vsem muzejem, umetniškim galerijam in ljubiteljem likovne umetnosti sporočamo, da je znamenita slika blagopokojnega cesarja Franca Jožefa že — prodana. Agencijo »Rumena raco" sporoča veselo vest, da so se začeli zanimati za rumeno raso najodličnejši znamenitntki Evrope. Zato so Japonci skoraj ponudili mir Kitajcem. Oboji so rumene rase in če hočejo od evropskega zanimanju imeti kaj koristi, se morajo nekako združiti. Kitajske zmage še niso japonski porazi, ampak samo priprave za odličen sprejem Otona Habsburškega, ki bi rad na Kitajskem odprl svojo restavracijo. Kakor znano je poizkušal srečo v Evropi, ampak tam ni več v modi žlahtna kapljica, temveč samo še petrolej in kri. Koncesijo je iskal tudi v Ameriki. Ker pa stoje tamkaj pred volitvami in ne vedo, ali bodo mokri obstali na vladi ali bodo piulli, tudi ni bilo nič, zato je na razpolago samo še Kitajska, kjer so že premnogi preizkušali svojo srečo. Načrt je takšen: Oton bi bil restavrator, Japonci natakarji, Evropejci liferanti, Kitajci pa — pijanci. HAM-HAM... Dolgo, dolgo sem čakala, tu in tam se poigrala, pa se nič več ne igram, velik moj je zdaj hamrham ... Botra Smrt s. r. MAJSKA Lansko leto je bilo prav resnično še lepo, smo po Moskvi se ženili, na pogajanja hodili, se tri mesece igrali in nazadnje zapeljali vse na mrtvi, slepi tir, zdaj pa tukaj je hudir! Cenzor v kameni dobi rv*. i •■■■m t : vVCvN r SP5?? r , i. V LETOŠNJI LETOVIŠKI SEZONI so na francoski revijeri odpovedani vsi vokalni koncerti, ker je predvidenih več simfoničnih koncertov najmodernejših skladateljev pod taktirko hipermodernih dirigentov. OTROŠKA PAMET Sinko (na sprehodu): »Očika, zakaj pa visi tam na oni 'hiši -naslikan čevelj?« Oče: »Ker je v hiši čevljar.« Sinko: »Im zakaj visi na tej hiši ključ?« Oče: »Ker je v hiši ključavničar.« Sinko: »Hm, zakaj pa ipotem na šolo ne obesijo otroka, ko je šola le za otroke?« POTRESOMERCI so na več krajih zaznamovali čudne potrese, ki niso prihajali ne od bombnega grmenja in ne od tankovskega sprehajanja. Stvar so temeljito raziskali in dognali, da se je začel od groze in strahu obračati v grobu — hunski kralj Atila. Ni več prostora Sv. Peter: »Halo, tu nebesa! Imate tam doli še kaj prostora? Pri nas je zasedeno do zadnjega kotička.« Lucifer: »Na žalost, tudi mi imamo prepolno. Če bo šlo tako naprej, bomo zidali še eri pekel.« BOLJŠE MU JE Župnik: »No, soseda, kako je kaj z zdravjem vašega moža?« Soseda: »Hvala, čisto zdrav še ni, pa toliko si je že opomogel, da se je včeraj zopet napil!« NA VLAKU »Gospod, ne nagibajte se skozi okno.« »A zakaj pa ne?« »To vam lahko odftrsa glavo in boste potem imeli po uradih nepotrebne poti in sitnosti.« Kr. dvorni juveltr In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina i. t. d. ANEKDOTA V hotelu pri mizi sedi Benjamine Gigli z nekim gospodom, ki ga ne pozna. »Tukaj so ljudje pač bolj izobraženi kot na Švedskem,« pripovediuje Gigli. »Nekoč se mi je zgodilo, da me je hotelski sluga vprašal, kako mi je ime. Prosim Vas, mojega imena ni vedel. Jaz pa sem možu rekel: »Benjamino Gigli« in sem šel v drugi hotel. »Odlično« pravi sosed) pri mizi, »kako pa Vam je v resnici ime?« PO PREGOVORU. Učitelj: »Pravimo: Kar ob Novem letu, to vse leto. Ali ve kdo kak primer?« Petrček: »Prosim, na primer: Kdor se na Novo leto ubije, je mrtev vse leto!« ŠTEDLJIVOST. Mlada gospa pride k optiku in želi toplomer. Optik jo vpraša, če želi Reomirjev ali Celzijev. »Prosim vas, kakšna pa je razlika med njima« vpraša dama. »Pri Celzijevem toplomeru vre voda pri 100 stopinjah, pri Reo-mirjevem pa pri 80 stopinjah«, ji pojasni optik. »No, potem mi dajte rajši Reomirja, ker moramo štediti s kurivom, ki je sedaj zelo drago!« CIGANČEK TOMO IN PERNICA Odkar se je ciganček Tomo rodil, je ležal in spal v culnjah in dobro mu je bilo na svetu. Rastel je v zdravju in tatvini in nobena skrb ni skazila njegovega lica, diokler ni slišal, da živijo na svetu ljudje, ki se jim še boljše .godi in spijo na pernicah. Malenkost, si je mislil ciganček Tomo, Ukradel je tolsto gos in ji izpulil pero. Zvečer pa ni legel na svoje cunje, ampak je za poizkušnjo pogrnil na tla .srajco, položil na njo gosje pero in tako zaspal na gosjem peresu. Ko se je zjutraj prebudil in so ga bolele vse kosti, se je pomilovalno našobil: »Ubogi, neumni ljudje! Jaz sem spal samo na enem peresu, pa me boli ves hrbet. Kako šele trpijo drugi ljudje, ki spijo kar na pernicah, v kateriih je na tisoče gosjih peres ...« Boj na žrszljenje in smrt Boj bije krut se in strašan. Kdo z vencem zmage bo obdan sc še ne ve. Le to drži, da tretji čaka in preži. Eni doli drugi gori KRIVICA Sin: »Oče, pomagaj mi, ta naloga mi ne gre!« Oče (računa in vrne sinu zvezek): »Tudi jaz je ne spravim skupaj.« Sin: »Tako torej! .lutri bom pa jaz v šoli tepen, ker ti ne znaš računati.« DEDIČI »No, kako je z bolnikom?« »Govoril sem z zdravnikom, pa je dejal, da ni še nič upanja za nas, dokler ni vode v nogah.« MODEREN PREGOVOR — Tako dolgo hodiš z vrčem po vino, — da je vsa družba pijana. ZENSKE SO ŽENSKE Poglavar indijanskega plemena Parker je sprejel na stara leta razne običaje olikanih narodov, samo mnogoženstva ni hotel opustiti. Takratni predsednik Roosevelt, njegov osebni prijatelj, ga je hotel tudi v tej stvari prenarediti. Posetil ga je na domu in pohvalil, da pošilja svoje otroke v ameriške šole, da se oblačijo on in njegov rod kakor Američani in tako dalje. »Lepo,« je rekel Roosevelt, »da daješ svojim bratom dober zgled, vendar te pa moram pokarati, ker imaš še vedno pet žen. Zakaj ne odsloviš štirih in si pridrži samo eno?« Poglavar se zamisli in reče: »Ti si moj veliki beli oče in storiti hočem, kakor mi svetuješ, toda samo podi enim pogojeni.« »Pold kakšnim?« »Da mi ti izbereš ženo, ki naj jo obdržim, drugim pa rečeš, naj odidejo.« NEZAUPANJE Gospa Pevec ne more ponoči spati in pošlje po zdravnika. Zdravnik ji predpiše uspavalno sredstvo. Čez teden dni sreča zdravnik gospoda Pevca in ga vpraša: »Ali pomaga zdravilo?« •»Pomaga, pomaga/« Temu je sledil globok vzdih s strani gospoda Pevca. »Kaj pa tako vzdihujete?« ga vpraša zdravnik. »Ah, križ je z mojo staro. Vsak večer moram najprej jaz vzeti uspavalno sredstvo, potem ga vzame šele ona.« SKOPUHOV UŽITEK Natakar (gostu, ki je zahteval jedilnik); »Kaj naročite, prosim?« Gost: »O, nič! Hotel sem samo pogledati, koliko (bi si 'prihranil, če nič ne jem.« SPREMEMBA Gostilničar I: »Prej se je reklo tvoji krčmi »Pri beli ovčici« — zakaj si jo ipa zdaj prekrstil v »Hudičev brlog«?« Gostilničar M: »Ker sem krčmo prepisal na svojo ženo!« MODERNA DRUŽINA Mama: »No, Dušanček, kaj .bi imel rajši, da ti prinese Miklavž: ali bratca ali se- strico?« Dušanček: »Avtomobil.«. OČE IN SIN Damijan hodi že 10 let na univerzo in študira zoologijo. Sedaj se pripravlja za izpit. Nekega dne pride k njemu dobri oče in mu reče: »Ti Damijan, čudim se ti, da še vedno študiraš zoologijo. Preden boš napravil izpit, bodo že vse te živali, ki jih imaš v tej knjigi, izumrle!« ZensKa moda In mošKI klobuK Zenski spol vsega svetu je pokazal veliko ogorčenost nad tistimi moškimi krogi, ki so se zaleteli v zadnjo žensko modno novost (ne norost) — moške klobuke namreč. Pravijo, da so prav s to modo pokazale in dokazale razumevanje za sedanji težki svetovno-politični položaj in je ta nova moda pravzaprav posledica štednje. Možje, ki so v večini držav na frontah, so pustili svoja pokrivala doma; kdo bi torej zameril ženam, če sedaj nosijo moške klobuke. Kar pa se tiče naših zastopnic ženskega spola, pravijo, da radi naše nevtralnosti tudi ne bodo hodile ru-zoglave. Letošnja sezona Angel miru: »Oprostite prosim, kam pa mi za letošnje poletje priporočate potovati. Vsaj mesec dni bi rad nekje v miru preživel. NI RES! Janezek: »Atek, mi.'smo se v šoli učili, da je bil Adam Prvi človek na svetu. Pa to ni res!« Oče: »Kako to da ne?« Janezek: »V naši ulici je trgovina, ki ima na tabli napisano: ,Adam, iprej Pospišil'.« »Slišite, Mina, zakaj ste pa postavili košaro z otrokom na mizo?« »Zato, da bom slišala, kadar bo na tla padel.« IZ KOPALIŠČA »Prosim listek za kopanje. Koliko stane?« »En dinar! A če jih vzamete tucat, potem stane en listek le 75 par!« ; »Kaj — tucat? Saj vendar ne vem, ,če bom še dvanajst let živel.« Kopnina sezono 1940 Obsevanje Prha Skok ha glavo Iz Kranja V mesecu maju nismo zaostajali za svetom v senzacijah. Bile so male, a za Kranj dovolj velike. Cene Malovrh je bil za svoj znameniti vzpon na Durmitor kar štiri dni gost najslovitejšega hotela v Kranju. Kranjsko mesto bo odslej nagrajalo vse svoje zaslužne sinove in ker je Cene zelo cenjen, je bil med prvimi srečniki. Med sreč-niik so se letos znašli tudi naši birmanci. Pomislite, tristo botrov se je teplo za nje in je zlasti med imovi-tejšimi meščani in meščankami vzbudila tekma za birmance mnogo vroče krvi. Ce je veletrgovec imel deset birmancev, jih je advokat hotel petnajst, navsezadnje so pa birmanci rasli iz tal kakor gobe po dežju in jih je 300 ostalo — brez botrov. Veletrgovci so birmance oblekli najmodernejše s — cajgom, veletrgov-ke pa sebe s — svilo in brokatom. Trgovske hiše preganjajo draginjo in znižujejo cene, povišujejo pa plače svojim nastavljencem, ki morajo potem sami plačevati bolniško blagajno in imajo končno od povišanja plač znižane prejemke. To prepotrebno korporativno sodelovanje se vrši V. znamenju gesla »Vran vrani ne izkljuje oči.« Evropsko mrliško psihozo si čaramo s številnimi samomori v dvoje, vendar se smrti ne bojimo in ne gradimo nikakih zaklonišč pred njo. Stvar je namreč taka, da cvet kranjskega' mesta, naše plemenite dame, itak spravljajo svojo žlahtno kožo že pred letoviško sezono pod milejše nebo, gospodje imajo globoke vinske kleti, vsi drugi smo pa veliki optimisti, pristaši nevtralnosti, ki se dandanes še najbolj izplača. Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba. Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba. MElItEL HEROLD MARIBOR itev. 180 dr. s o. z. trgovina glasbil Gosposka ul.20 telefon 24-21 VEDENJE Predstojnik: »Kako se pa vedete? Ali ste mogoče vi šef podjetja?« Uradnik: »Ne, gospod šef!« Predstojnik: »No torej, potem se vam ni treba vesti tako neumnio.« PROŠNJA Vse nevtralne države, ki mislijo ostati nevtralne do konca svoje nevtralnosti, naprošamo za začasno poletno zavetišče. Dalje želimo, naj nam preskrbe nekaj krepkih nosačev za težke omare in prazne blagajne. Napovedali so nam 'deložacijo in ne maramo biti brez strehe. Tajništvo Društva narodov. Gospa Kleopatra je prišla k zdravniku. Pio zadnji modi oblečena, lahko, tenko in prozorno. Zdravniku toži, da je skozi vso zimo prehlajena. Doktor jo pogleda, si gladi brado, premišljuje in premišljuje in končno napiše recept. Gosipa ga nese v apoteko in apotekarja je skoro krč prijel od smeha, ko je prečital recept, »»Na žalost, milostljiva, tega pa nimamo. V sosednji trgovini boste pa te stvari gotovo dobili.« Zdaj komaj Kleopatra sama čita recept: »Vsak dan volnene nogavice in tople hlače.« Zdravnik: »Vaš mož je resno bolan. Takoj naj gre v posteljo in jaz pridem po dvakrat na dan pogledat.« Žena: »O, kako je dobro, da stnoi pri bolniški blagajni. Zdravnik: »Zakaj pa tega takoj niste povedali! Vaš mož naj izpije nekaj karnilč-nih čajev in bo kmalu dober.« Neka operetna pevka, znana po svojih doživljajih, se je nenadoma poročila. Na dan njene poroke ji je umrl striček. Njen soigralec, znan po svojih dovtipih, je komentiral ta dogodek s temi besedami: »Pregovor pravi, da vsakoi dekle na poročni dan nekaj izgubi. No — in ta uboži-ca je izgubila samo strička!« V PRED SODIŠČEM Sodnik: »Za obtoženca zahtevate strogo kazen, mi pa še sedaj ne vemo, kaj vam je pravzaprav rekel.« Tožilec: »Dejal mi je pred vsemi gosti v kavarni, da imam tak »ksiht«, da ne dobim zanj v vsej državi primerne plinske maske.« Šolski upravitelj: »Gospodična učiteljica je obolela in tri dni ne more učiti, zaradi tega dopusta ne bo šole.« Otroci (zlete iz šole in kriče po vasi): »Do pusta ne bo šole, živio!« POZNA GA! Visokošolec piše svojemu očetu, naj mu pošlje din 1000, češ, da namerava kupiti večjo zbirko starega denarja. Oče mu pa odgovori: »Ljubi sin! Tvoja namera se mi zdi, kakor če bi jaz hotel za- našega kužeta napraviti zbirko klobas!« ZDRAVNIKI MED SEBOJ. »Ali se še niste nikoli zmotili v diagnozi?« vpraša domači zdravnik vseučiliškega profesorja, ki ga je bila skrbna družina poklicala na posvet. »Samo enkrat, dragi tovariš! Zdravil sem bolnika radi [pokvarjenega želodca, čez teden dni sem pa zved!el, da je bil dovolj bogat za operacijo želodca!« Pleskarji stavkajo Mojster sam po stenah barva, pomočnik brez dela je, čaka, da podpis bo prišel in priznal povišice. Upajmo, da skoraj pride delavstvo do boljših plač, marsikaj bo s tem postalo kar čez noč pri nas drngač’. Izpod Karavank Za našo dobro voljo skrbe naši pevovodje, ki so »skupaj spravili« velik, koncert, da je bila še Ljubljana ljubosumna nanj. Tu se je odrezal predvsem Mencinger, saj je krotil čez sto grl. Martin Jeran, je pa na majniški praznik s pevci-delavci pozidravil pri »Jelenu« delavcle, pa »Delavskega pozdrava« sploh niso znali. Pač, smola! Mnogo veselja v teli resnih časih je vzbudilo odkritje vratarja KID, ki je pri nekem sumljivcu izsledil Adamovo premoženje, a ga inui v svoji velikodušnosti ni zaplenil. Živčna vojna je na nekatere toliko vplivala, da jim je opešal spomin. Tomaž na priliko, je pri Bratovski skladnici grajal delo, za katero je pred tremi leti sam glasoval in zato ljudje ne vedo, v katero pokojninsko kategorijo bi ga uvrstili. Da bo pri Bratovski skladnici vse v redu, tudi v kuhinji, smo pritegnili v pomoč novega Kuharja, ki že sam po sebi jamči, da se spozna na dobre kuhinjske recepte. Kot streniran propagandni minister bo morda tudi pritisnil za večji promet bolnikov in mrličev. SODOBNA Draginjska doklada je le bolj parada, draginja pač skače, a ne naše plače, zato smo ubožni, ker nismo še složni! Pes je najubožnejši filatelist, ker ima samo — eno znamko. AVANTURA ¥ ZRAKU Leteli smo v višini pet tisoč metrov. »Krasno!« sem vzkliknil in se obrnil k lepi mladi dami, ki je sedela poleg mene ter pokazal na planine, 'ki so ibleščale pod nami v soncu. »Ali iie?« Dama me je pogledala, dvakrat zaporedoma odprla usta kakor zlate ribice v akvariju in molčala. »Ali vam je morda slaibo?« sem jo vprašal. Dama je spet odprla šest ali sedemkrat usta. Čudna je bila videti. Morda je opazila na mojem obrazu, da se mi vse to čudno dozdeva, kajti njen obraz je dobil žalosten izraz. Dvignila je roko in se dva ali trikrat dotaknila svojega ušesa. »Revica je gluhonema,« sem pomislil. »Kakšna škoda!« Toda v naslednjem trenutku se mi je zasvetilo v glavi. Popolnoma sem, pozabil, da sem si pred odhodom z vato zamašil ušesa, da me ne bi motil ropot motorja. Izvlekel sem vato iz enega ušesa in se prijazno nasmehnil dami in ona je storila isto. »Oprostite!« sem poklical, kolikor mi je dopuščalo grlo. »Pozabil sem, da se tu nič ne sliši, ako se ne kriči.« »Res j'e!« mi je zaklicala nazaj mlada dama. »Ali potujete prvič z letalom?« sem kričal dalje. »Ne,« Je odgovorila. »Vedno potujem- tako.« »Sami?« »Kako?« »Sami ali v družbi?« Ko ibi tako kričal v kakem gozdu, bi moj glas odmeval kakor Tarzanov 'bojni krik. »S svojim možem!« je zaklicala moja soseda in pokazala na sključenega moža na sedežu pred menoj. »Aha!« sem nehote in skoraj razočarano vzkliknil. Sklonil sem se k možu in mu zakričal na uho: »Letimo nad Alpami!« MALENKOST On: »Vaš bratec me je videl, ko sem vas poljubljal. Kaj naj nru dam, da bo molčal?« Ona: »Oh, za to malenkost je dosti pet dinarjev!« SLABA VEST M:rttr-»Tonček, vstani, Sola gori!« Tonček: »Ali je učitelj’ že zgorel?« J HOTEL Gost: »Pikolo, en konjak!« Pikolo: »Prosim!« , Gost: »Koliko stane?« Pikolo: »$est dinarjev!« Gost: »A, vraga, saj sem vendar dajal zmerom le tri' dinarje!« Pikolo: »Seveda, ampak včeraj smo postali hotel.« KAKOR OČE Gospodična višje dekliške šole: »Go‘spod profesor, ali je res, da je bil vaš oče navaden pastir?« Učitelj: »Res! Zato pa moram tudi jaz, ki sem njegov sin, gosi pasti.« Nobenega odgovora nisem dobil. »Ali ste že videli takšne lepote?« Gospod je dvignil svoj bledi obraz in me neumno pogledal. »Kako?« »Letimo nad' Alpami!« sem ponovil. Njegova usta so se dvakrat odprla. »Prosim?« sem vprašal. »Me prav nič ne zanima!« je zaklical mož, skomignil z rameni in sklonil glavo. Nadaljeval sem pogovor z damo. Bila je zeLo lepa in mi je zelo ugajala. To sem ji tudi povedal. »■Kdo ve, kolikokrat ste že to drugim ženskam povedali!« »Ne, vi ste prvi!« sem zakričal. Prijel sem jo za roko. »Ljubim vas!« sem zatulil. »iNa prvi pogled sem se zaljubil v vasi« »Pazite, da vas moj mož ne čuje«, je zaklicala mlada dama. »Zelo je ljubosumen.« »Nemogoče, da bi kaj slišal. Krasni ste!« »Oh, niti slutila nisem, da bom doživela v zraku tako romantično avanturo. Kako je NE DA SE POTEGNITI. Dečko z dežele je prišel v Ljubljano za trgovskega vajenca. Bil je ipreviden, saj so mu doma naročili, da ga mestni škrici ne bi potegnili za n.os. V trgovino stopi starejša gospodična: »Nekaj ptičjega semena ibi rada,. je rekla. Novi vajenec pa se zaničljivo nasmehne in reče: »O, ne boste ga vlekli, Andlrejčka. Kaj mislite, da sem tako neumen in ne vem, da ptiči nastanejo iz jajc, ne pa iz semena.« Brez komentarja vse to lepo!« mi je odgovorila. »Pridite jutri k menil« sem zarjovel. »Ob, ne, ne!« se je upirala mlada dama in zardela. »Pridite!« sem zatulil še enkrat in začutil sem, kako se mi napenjajo žile na vratu, »Morda pridem . . . Kje pa stanujete?« Hotel sem ji odgovoriti, toda opazil sem, da nekaj ni v redu. Dvignil sem oči in poleg sebe zagledal njenega moža, ki me j>e besno gledal. Ostali potniki, ki so vstali s svojih sedežev, so nas opazavali in se smejali. »Mislim, da je že čas, da opazite da nismo več v zraku. Letalo je pristalo že pred dvema minutama in motorji so utihnili. Zato je popolnoma nepotrebno, da nadaljujete pogovor v tako visokem tonu!« je grmel mož. Po kratkem odmoru pa mi je zabrusil v obraz: »Svinja!« Naslednjega dne so prinesli listi naslednjo kratko vest: »Mož neke zelo lepe mlade dame je včeraj na aerodromu premlatil njenega častilca.« V CERKVI Vodja petja v neki stolnici: »Sedaj sem vam pokazal, gospodična, kor in orgle in če vam je ljubo, vas popeljem pred oltar.« Stara devica (vsa srečna): »Ah, da, z veseljem!« V ŠOLI. Učitelj: Tako otroci, sedaj mi naj: kdo izmed vas pove kak ljudski pregovor. V razredu je vse tiho. Nazadnje se dvigne mali Janezek: — Bedak včasih več vprašuje, kot mu pameten lahko odgovori —. Iz Mežiške doline Pravcato preseljevanje narodov je bilo opaziti pred kratkim pri nas. Kakor kak motoriziran cirkus se je vlekla dolga vrsta strahopetcev — ki so se še nedavno tolkli po »junaških« prsih — v druge kraje. Delavstvo jim je priredilo zaničljivo od-hodnico in si krepko dejalo: »Naj le gredo, mi pa ostanemo kakor smo b’li!« NI MUKA! Zdravnik bolniku: »Ali vas muči žeja?« Bolnik: »O ne, žeje sem zmeraj vesel.« PRI SPOVEDI. — No, sedaj mi pa povej, kolikokrat si pre-varil svojo ženo? — Ali prečastiti! Prišel sem vendar zato, da se pokesam, ne pa za to, d'a se pred1 vami hvalim , . . KAJ JE POVELJE »STOJ«? Pcdnarednik: »Pri povelju .Stoj’, se noga, ki stoji na zemlji, pomakne k nogi, ki je v zraku in se tako stoji mirno vse do sledečega povelja.« PROFESORSKA. Proifesor (dijaku v prvi gimnaziji): »Ker se niste naučili lekcije, morate za kazen stokrat napisati stavek: Uči se pridno! Obenem pa se boste naučili Vilharjevo »Ljudmilo« trikrat na pameti« FILOZOF NA STRAŽI Vojak Koren je stal na straši pri osumljenem topu in si govoril: »Če pride en neprijatelj topa itak ne more odnesti. Če Pa jih pride več, pa itak ne morem očuvati topa in vse premagati. Torej je neumnost, da sploh tu stojim/« In je odšel. DOBRO ZDRAVILO. Oče: »Dragi gospod doktor, bojim se, da bo moja hči oslepela, pa poročila bi se rada! Res ne vem, kaj naj storim?« Zdravnik:" »Le pustite jo, naj se poroči. Če ji sploh more kaj odpreti oči, ji jih bo zakon.« Nagrobni napis Napisal si ga je naš pokojni sotrud-nik dr. Vladimir Travner sam in sicer pred leti, ko je v svojstvu sodnika uradoval v Ptuju. Rokopis nam je poslal njegov gospod kolega, za kar mu bodi hvala! Jaz Dr. Travner v tem grobu ležim, prej bil sem v sodniji, naprej zdaj tu spim. Včasih sem sodil, pravico delil. In s strankami sem se jaz tudi moril. V Ptuju bil osem let sem kot sodnik. Zato pa sedaj sem svet nik-mučenik. Premestiti s tega se mesta ne da. A upanja tudi ni na avanzma. V kategoriji in skupini zdaj ostanem predvidoma — vekomaj. Proces je končal najvišji sodnik, ki duši naj moji bo dober plačnik. Telo ima v grobu svoj stalni počitek, a duša pa v raju nebeški prevšitek, ki ga dejansko in mirno vživa. Kar C in Cb je, zdaj vedno počiva. Kar P je slučajev — vsi so odpravljen’, kar Z in U pa po 90 ustavljen’. Brez roka prišel sem v odhodni seznam. In v A register zdaj vpisan sem sam. V K registru pa najti me ni. ker duša človeška telo zapusti brez sodne odpoved’, zato zaenkrat tud’ nima delu stanovanjski urad. Bi in R — registrov tu ni, ker sodba moč pravno takoj zadobi. V L register sem vpisan sedaj, preklican popolnoma vekomaj. Včasih dovolil izvršbe sem tud’. Al' zdaj sem jaz revež sam eksekut. Izvršilni upnik — smrt se mu pravi — Ta svoje izvršbe nikdar ne ustavi. Sicer se gotovo ni treba mi bat", da interveniral bi kak advokat. A eno te prosim, nebeški vladar: Sem strank iz Ptuja ne pošlji nikdar. Če bi k men’ stranka še kaka prišla, sem rajši — verdaman sam koncem pekla. Hčerka, sinček, očka, mama pravijo, da le pri ,Lama“ je naprodaj konfekcija, ki od vseh jim najbolj prija. Modna konfekcijska trgovina „L a m a** llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Jariliava ulica itav. 4 Kdor klobuke in perilo, majce, srajce, spodnje krilo le pri »Lahu" si kupuje, nikdar se ne pritožuje. Modna konfekcijska trgovina Jakok Lak Glavni trg Stav. 2 Ježek: Anatomski pregled moje ljubice i. Jamica v bradi 4. Jezik Vsako dekle ie lepot raznih vsota. (V letih mladostnih pogruntal le-to sem.) I Jamica tu ie deveta lepota — kje pa zgubila ostalih si osem. 2. Zobje Tvoji zobje so kot tipke klavirju: trije so črni in potlej dva bela. Jezik moj svira, če preko njih zdirja, Lizsta, Chopina in Brahmsa, Ravela. 3. Lasje . V tvojem jeziku je majčkena hiba. Rekel bi, cla je narobe — dvoživka: Kadar ni treba, kot vrabec mi čivka, čakam besede — tih je kot riba. 5. Oči Tvoje oči se mi zde mitraljeza. Nuj razložim ti, kje tukaj je zveza: Saj z njimi streljaš tak hitro, prodorno, kadar na muho dobiš uniformo. 6. Možgani & Vdano se klanjam kozmetičnim vedam: barvo las menjaš kot pravcatu duma! Pa mi najljubši so zlati kot slutna — takrat se zdi mi, da v misli ti gledam. ZA ŽENSKE PRAVICE, Z vlakom se pelje navdušila agitatorica za ženske pravice in razlaga svoje misli mlademu popotniku. » . .. Boste videli, da je čisto blizu čas, ko bo ob sobotah tudi ženska potegnila celo moško plačol« Zemljica obleko novo zdaj na pomlad je dobl!a; dama, glejte, da tudi Vi boste kakor zemljica storila I Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 Podjetje v špnnovlji Anglež, bivujoč v zuhodni Irski čisto blizu morju, je te dni šel k nekemu znanemu ribiču in mu rekel: »Ali mi daste v najem svojo barko?« ) »Ne morem,« odgovori ribič, »vezan sem na neko majhno kupčijo.« »Kukšno?« »Polugam mine za Nemce, za vsako dobim en šterling in tako zaslužim precej/« i »E, dragi, to je malo, zelo mulo!« »Ni tako mulo kot mislite, gospod!« je odgovoril ribič. »Sem v družbi s svojim brutom, ki je tudi ribič!« »Tako? Ali on tudi polaga mine za Nemce?« »A, kaj še! čn jih zopet pobira za isto ceno za britansko vlado.« Zdaj še možgane opojem nuj urno! Ljubim jih, ljubim, uh ljubim brez meje. Veš-li zukuj? Ker od nekdaj mi vse je ono pri srcu, kur je — minijaturno. Delavec, ki sedi poleg, se vtakne vmes in z žalostnim obrazom pripomni: »Moja žena dela to, odkar sva ‘poročenal« » Mnoge dume imajo na vratu otroke in še — lisice. ILIT MARIBORSKE * SOKOLSKE ZUPE MARIBOR' 2.8 in 9 JUNIJA 1940. * Knjižni trg Pred kratkim je Akademska založba v Ljubljani začela izdajati zbirko »Pogledi«. V zelo posrečenem in stvarnem prospektu čitamo: »Samo 12 dinarjev je cena posamezni številki zbirke. Za ta denar si more zbirko pač vsakdo nabaviti, tudi tisti, ki radi pičlih dohodkov že nekaj let ne zmorejo več nakupa knjig in so odrezani od kulturnega življenja.« > In dalje: »Zbirka .Pogledi’ bo nudila dija-kom-višješolcem1, akademikom, učiteljstvu in vsej inteligenci sploh primerno snov.« Prepričani smo, da je zbirka na pravi poti, saj kaže že prospekt sam, da imajo izdajatelji zbirke »Pogledi« res dober vpogled v naše razmere. KRONIKA Zadnji dnevi maja so prinesli končno pomlad in tipanje v boljšo bodočnost. Namreč vi pogledu vremena ... — Park je ozelenel in poskrbel za zatočišče zaljubljencev in, za senzacije. Zanje poskrbi tamkajšnji paznik, ki strelja še zadnje tamošnje veverice. Najbrž e zato, ker jih po drugih parkih — gojijo ... — Periferijske ceste in ulice so vendar enkrat škropili. In to skoro vsak dan. Usmilila pa se jih niso mestna podjetja, temveč bog, ki jim je naklonil dež ... — Drugače pa smo ostali značajni in zato zvesti sami sebi. Zato se nikakor nismo odrekli eni največjih svojih znamenitosti in to je — cestni prah. Poškropili ga nismo, saj je zadosti, da smo imeli protituberku-lozni teden ... — Tudi otroške dneve preživljamo. In se je mariborsko prebivalstvo hudo pootročilo. V vsem svojem političnem zadržanju... — Svetovni rekord je bil postavljen v Mariboru. Doseženo je bilo 1500 komadov — birmancev. Rekord je bil tudi v tem, da je kljub tako obilni binkoštni žetvi baš tedaj popolnoma odpovedal — sveti duh. To je bilo videti zlasti na zapadli. — Brezmesni dnevi so tudi napočili. Kljub najstrožjim tozadevnim naredbam so ob torkih in petkih zaklali nekaj zdravih kmečkih fantov ... — Kup materinskih dni je bil. Očetovski dnevi bržčas ne bi usplevali, ker je očete včasi težko dobiti. — Nekaj se je zgodilo v Mariboru, kar se marsikje ne more zgoditi. Padel je nekdo v cisterno — nafte... — Maturantje so si ob zaključku šole zrežirali obhod po mestu. Hujše nesreče ni bilo, ko da so se okrasili z rdečimi rožami. — Na daljši dopust je odšel nek-kdo. Zato so lokali nekam' prazni in se zatvarjajo nekoliko zelo bolj zgodaj ... — »Čuvajte1 Jugoslavijo«, je bilo napisano še pred kratkim na hiši nekega mariborskega odvetnika. Zdaj je napis izginil. Znak, da je Jugoslavija očuvana. Posnemajte! — Odkrite so bile v ljujdski domišljiji številne radio-oddajne posta- je. Le one mariborske na Teznu ne morejo odkriti... — »Izgubljeno devištvo« je bilo na ogled v kinu. Ni bilo bog vedi kako dobro Obiskano, dasi ga marsikatera ugledna gospodična že dolgo ni videla ... MIROLJUBNOST Kapitan: »Fantje, zdaj pa le pogum! Prišel je veliki trenutek, ko naskočite mož na moža!« Vojak: »O, gospod kapitan, ali bi mi ne mogli ipokazati mojega moža, jaz bi se kar pobotal z njim.« KRISALIDA Pleše, skače Kolombina, ljubi, draži Harlekina, svet se v hudih krčih zvija, vendar, vse je iluzija; Pantalona prazna vreča, stolčki in ljubezni sreča, dvornih nordev krohotanje, Don Kihot, ahl, zlate sanje! Iluzija Golouha igro o metuljih skuha, in v teatru jo serviral Iluzija triumfira? Ne! Dandanes, primaruha zanjo so ušesa — gluha. DOSTI POKLICANIH — NIČ IZVOLJENIH Na Umetniškem so tednu mnogi bili nagrajeni, le književniki nesrečni bili so pri tem zgrešeni. Tri romane, tri novele in tri igre so skovali, niti pare za priznanje niso jim gospodje dali. VELIKA NESREČA Milica (materi),: »Pomisli vendar, mama, pri Dolenčevih so štiri osebe hkrati umrle!« Mama: »Kaj pa blebetaš?« Milica: »Saj se tukaj bere, da je umrla srčno ljubljena gospa, mati, sestra in teta.« STRAŠILO Soseda A.: »Povejte, ali nimate na vrtu nobenega strašila?« Soseda B.: »Ni treba, sem ves dan sama na vrtu.« PREIMENOVANJE Po zaslugi hrvaških književnikov se bodo od zdaj naprej Mariborčanke in Mariborčani imenovali Mari-borke in Mariborci. SODOBNI OGLAS Lepa in moderna vila, obdana z visokim in košatim drevjem, varna pred zračnimi napadi, sicer pa v bližini velikega zaklonišča, se pod ugodnimi pogoji odda v najem ... Informacije in dopisi pod, oz. leto 1940. Resnične in okrogle iz bele Ljubljane Peklensko seme korupcije in de-fravdacije je našlo tudi pri nas plodna tla. Botaniki ugibajo izvor tega semena. Eni trde, da je prišlo z zu-padnim vetrom, drugi pa z južnim... To vražje seme se je zasejalo tudi na vrtu nekega bivšega direktorja, ki je sicer navdušen član neke bratovščine. Mož je imel prefinjen okus, a premalo sredstev zanj. Imeti lepo ženo, krdelo psov in lepo vilo, je luk-sus, ki si ga državni uradnik ne more privoščiti. Zadevica je prišla na dan ob upokojitvi »zaslužnega« moža, če bo pa denar zagledal dnevno svetlobo, je drugo vprašanje ... Pred kratkim je odpotovala v Beograd deputaciju študentov ljubljanske univerze, ki bo na merodajnih mestih intervenirala za ustanovitev nove stolice za »telesno kulturo in fizično obračunavanje.« Glavna predmeta za promocijo bosta: boks in rokoborba — prosti stil. Izpiti se bodo polagali pred univerzo. t Liga za dostojnost je bila pred kratkim ustanovljena. Ustanovni občni zbor je pokazcU, da je dostojnih ljudi zelo malo. Nek delegat je predlagal sledečo resolucijo: Kako postanem in ostanem dostojen. 1. Odvaditi se moram večnega spletkarjenja in nepoštene borbe za obstanek... | 2. Odpraviti je treba nedostojna skupna ležišča v bolnici. 3. Poskrbeti je treba za večja in človeku dostojna stanovanja v ljubljanski Sibiriji, ker sedanja prebivališču ne odgovarjajo svojim namenom in pospešujejo greh ter preklinjanje v deževnem vremenu... 4. Vse afere odlične ljubljanske gospode je treba »zatušati«, da ne bo med preprostim ljudstvom nepotrebnega škandaliziranja in posnemanja ... i 5. Ljudje morajo imeti dostojne plače, ker majhne plače pospešujejo nedostojnost in pijančevanje iz utehe ... 6. V kopališčih je potrebno navaditi mladino dostojnega gledanja »nedostojne« nagote... 7. Nedostojno dviganje cen povzroča nedostojno preklinjanje, ki ga je treba preprečiti z dostojnimi cenami... Po izboljšanju vseh navedenih pogojev in po dvigu naše politične morale smo šele upravičeni pričakovati trajnega izboljšanja in dostojnosti... Star pregovor pravi, cla smo po smrti vsi enaki. To je že res, samoJ način pokopa ni pri vseh enak, ker imamo več pogrebnih razredov. Tako imamo cilindrične gala pogrebe I. razreda (mnogo gospode s cilindri). Melonske, s kombinacijo cilindrov, II. razreda, ki so že manj svečani. Brezpomembni ljudje, katerih običajno ne sprendjajo gospodje s cilindri in melonami imajo tretjerazredno poslednjo pot — med njimi je običajno največ dostojnih poštenjakov. Končno imamo še brezpomemben občinski pogreb IV. razredu, pri katerem mora umrli skoro peš nu pokopališče. Z a večji povdurek razredne pri- padnosti je poskrbljeno tudi z novimi vežami nu ljubljanskem pokopališču. Mrtvaška veža I. razreda je prostorna in svetla, kot je običajno bilo pokojnikovo stanovanje. II. razred ima sicer že malo manj prostora, a še vedno dovolj za veliko pokojnikovo žlahto. Pri tretjem razredu pa že opazimo zunanji arhitektonski poudarek revščine, ki je navadno slična življenju. Mrtvaško vežo IV. razredu pa brez vodniku že težko nujdeš, ker je skrita pod zeleno rušo. - Cene. »Totema teatra" zaenKrat ne bo! Ker so ljubljanski velesejem preložili, se je »Toti teater«, ki je bil že krenil proti beli Ljubljani, obrnil in odšel nazaj v Maribor. Prošnja Pomlad je tu in klije iz vseh vidikov zaščita zimska padu iz spomenikov. Na novo prebujena je narava — le eden spomenik še v deskah spava. Še spi. A vemo, da gu kmulii vreme milo i in tozudevno bo osobje prebudilo. Z uto, še predno se usodu zgane zukličemo iz bele nuj Ljubljune: »Poprej ko vas zajumejo okovi, posetite nas, zugrebški tutovi! Tum v Zagrebu se'bojte bridkega biriča ker ste zmuknili Dragotina Domjaniča! Pošteno v Zagrebu na vas so jezni. A mi bi vam bili samo hvaležni če tu za umetnino svoje vrste iztegnete še enkrat dolge prste: O, pridite! Nihče vas ne prežene, če vkradete »Simbol slovenske žene!« TEŽAK ZAČETEK. Mlad zdravnik se sprehaja po ordinacij-ski sobi in čaka, kdaj se ga bo kak pacijent usmilil. Nazadnje pa le nekdo pride. »No, kaj pa vam je , dragi moji« Kmetič: »Ne zamerite, hotel sem samo vprašati, če veste za naslov tistega doktorja, ki je bil prej tukaj.« DOKAZ Mikič: »Zdi so mi, da namerava kfjega Muhič na vsak način postati vegetarijanec!« Pikič: »Seveda! Saj se je že preselil iz Mesarske ulice na Sadjarski trg.« Padobronec In pasont Pasant (premišljuje): »Le kaj se približuje zemlji?« Pasant: »Halo, vi, kaj pa iščete na strehi?« Padobranec: »Dimnik bom očistil, gospod!« VSAJ NEKAJ. Zdravnik kmetu: »Ali res ni druge oseba, ki bi vam stregla, kot ta zapiti, po žganju smrdeči Balantin?« Kmet poreče: »Pustite mi ga, igospod doktor, žganje ste mi prepovedali, ali ga ne smem vsaj vohati?« PRENAGLIL SE JE. Pacijent: Gospod doktor, bil sem v lekarni in tam so mi svetovali... Zdravnik: Jasno! Namesto da 'bi se takoj zaupali zdravniku, ste šli v lekarno. Radove-den sem, katero oslarijo so vam tam svetovali? Pacijent: Svetovali so mi, naj grem takoj k vam ... Zabel Povsodik tejko pišejo od kolna. bencina pa od petroljuma no si te-rejo zavolo toga glave, v Prlekiji pa nan davle najvekšo skrb zabel. Pri nas kurimo ze vsen kaj gori, magari z rucki, vozimo se s kravami al pa konji, iz goric pa včosih ajn el pa več španik recik kesno ... Viitro si je Treza popevala po hrami, kak je drgači ne bla njena navada. Za zajtrk so bli karuzni žgajn-ki, zaibeleni pa tak, ke so se malo od ocvirkov vini vidli. Že pr prven zalogaji je mož to s paza, pa začne staro šinfati, ke pre ne ve šparati. Ona pa mu prijazno reče: »Liibi Joža! Le zabolmo še, se še nan na lehek forem sprovim drugi pisker zabela na škedlnji!« Joži je od straha zasta žgajnk. v gutanih, ke mu je sapo vzelo, 110 rosne kaple so jemi nastopile na čelo... Žgajnkov Joža od te več ne je, pa tudi Juliki ne pomaga več, da mn je tak na grdo poslala ženo na mesto sebe na škeden. Kvečjemi si zamr-goče, gda jo ke sreča: »Da bi tebe no vse babe satan še ednok praža v zabli!« Vsakša slaba stron ma ttidi svoje dobre. Joža je moga le po malen svoji' babi praf dati na tisten storen pregovori, ke so v temi fse krave črne. Dale pa si le premišlujmo, če ni meli za zajtrk dobro zabelene žgajn-ke, pa bi si pr ten mogli misliti eden el pa ovi, k,e se dajo dobiti tudi na škednji ocvirki. Resnično podano v svarilo vsem zakoncem. CE KUPUJE ŠOFER ROKAVICE Prodajalka: »Katero številko pa imate, gospod?« Šofer: »Petstotriinsedemdeset.« RADOVEDNEŽA Zdravnik: »Kaj pa vam je?« Bolnik: »To bi tudi jaz rad vedel, zato sem pa prišel!« NAPREDEK. Tinček: »Jaz- pa ne sedim več v zadnji klopi!« Oče (vesel): »Tak vendar! To je pa res lepo od tebe, Tu imaš dinar. Povej no, kako je prišlo do tega, da si napredoval.« Tinček: »Veš, papa, zadnjo klop barvajo.•< NA TEKALIŠČU — Zakaj pa ima tekač na copatah žeblje? — Zato, da se lahko ustavi. • f KonKuienca Smrt 1940: »Draga moja 1918, ti se z menoj ne moreš primerjati. Za kar si ti potrebovala vse leto, sem jaz opravila v par mesecih. Do konca leta pa postavim menda rekord za vse večne čase!« DOBRA DOMISLICA Gospodična Elizu je stanovala v bližini nekega doktorja. Mnogokrat je premišljevala, kuj bi napravila, da bi dobila doktorja v svoje stanovanje. Doktor je bil namreč zelo lep in mlad. Čez par mesecev je doktor redno zalidjal h gospodični. Na kakšen način si je gospodična pomagala? Spomnila se je nekega pregovora. Ves dan je pustila spuščene rolete na oknili svoje sobe, tako, da ni moglo v sobo niti sonce. No in — kamor ne pride sonce, tja pride zdravnik. V ŠPANIJI Dva izletnika sta prišla v Madrid. Hotela sta imeti govejo pečenko. Toda nemški ni nihče znal, ona pa tudi nista znala španski. Eden nariše na kos papirju kravo in napiše pod njo dvojko. Čez pol ure je prinesel natakar 2 vstopnici — za bikoborbo. ŠKOTSKA S kot se je vrnil iz Londona. Znanci ga izprašujejo: »Koliko si pa zapravil'?« — »En penny!« —- »Zakaj pa?« — »No, največ za ženske in šampanjec!« REKORD Dva mlada žida sta našla kolobar sira in sta se domenila, naj bo tistega, ki se bo najbolj debelo zlagal. Drvi: »Pri nas doma imamo kokoš in ta nese namesto jajc kar omlete.« Drugi: »To ni nič, jaz sem slišal ribo, ki je pela naipev iz »Prodane neveste«. Prvi: »Tudi to ni niči! Imamo v vasi prašiča, ki poje kakor petelin!« Lažeta in lažeta in se ne uženeta. Pride rabin in ju okrega: »Otroka, to ni lepo, da tako lažeta; jaz služim že štirideset let Bogu, pa se nisem 'ifiti enkrat še zlagal!« In tedaj se zedinita: »Dajva mu sir. Tako debelo se midva ne znava lagati.« NERODNI REŠITELJ Peter in Pavel se srečata na cesti in gresta drug mimo drugega, ne da bi se pozdravila, »Kaj pa to pomeni?« vpraša Miha, ki je šel s Pavlom. »Zakaj se s Petrom ne pozdravljata več? Mislil sem, da sta prijatelja.« »iDa, bila sva, toda on je užaljen in mi ne more .odpustiti.« ».Kaj, ali sta se skregala?« »Ne, toda pripetila se je majhna nezgoda. Bilo je tedaj, ko je gorela njegova hiša. Peter je bil tedaj v svoji sobi v prvem nadstropju in požar se je tako, naglo razširil, d'a so se stopnice zrušile še preden se je u-tegnil rešiti. Tedaj sem hitro pograbil desko, ki sem jo našel v bližini in jo pr slonil k oknu. On se je samo povzpel na okno in zdrsel po deski navzdol.« »No, in?« »Z,a vraga! Odkod 'Bi pa naj vedel, da je bil sredi deske žebelj!« Od Gejografije. 1. junija 1940, šolska naioga. Danilo Goflja, Gejografija je učeni vunpritisk za zemljepis in so jo poznali že Stari Kitajci, faraoni in rimljani in grki, Gejografija je tudi predmet f gimnazji, Meščanski in drugih vis.oRjh šolah. F predpotopni dobi so učenci najbolj ljuibili gejografijo in to zavoljo tega dejstva vun, ker niso razen svetega Raja tedaj poznali nobenih drugih krajef. In tudi raj sam je bil gejografsko jako zelo nekombliciran: tu je bil Adam, tam je bilo njegovo rebro, oziroma Eva, tu je stala tista histerična Jablana, ki so radi njenega jabolka prve člo-veke iz raja vun eksvakujirali, tam je bila tista Kača, vse drugo pa j ‘a bil pragojzd. Pred njim je stala tabla »Pozor, hudi pes!« in zato si nihče ni upal stopiti f njega in je ostal do današnjih časof edini še nedotaknjeni življenski prostor. Tudi f Rimskih časih se učenci in dijaki niso preveč nategovali s Gejografijo in tudi Samomora ni nihče insciniral zavoljo kakega zemljepisnega Cveka vun. Kajti po rimskih Cvekfabrikah — kakor pravimo z domačim vunpritiskom namesto »šola«, — niso niti Gospodje učitelji niti profesorji znali dosti gejografije, kajti niso stari rimljani poznali razen svojega cesarstva nič drugega na svetu. Vse drugo je bilo zanje nič oziroma sploh ni egzistiniralo. Poznali so Stari rimljani gejografično sicer res nekakšne Sosede, tako zlasti Stare grke, toda ampak samo f Dobi napetosti. Kajti je bila že takrat napetost med Starimi grki in starimi rimljani in je ta napetost mogoče kak slučajni produkt najzadnjejših časof. In se ne spominjam, da bi bila kaka napetost toliko čas napeta kot tale: že sk.oro dvatisoč Let. Vsaki Transformator in njegova Visoka napetost je Figa mršava proti taki napetosti. , — Pozneje so posameznikjpmnogo prispevali k razširjenju Gejografije —1 Tako je Krištof kolumbus iznašel Ameriko, eden drugi pa obogatil Človečanstvo z Francjožefovo deželo! To je bila najsrečnejša Dežela na svetu, kajti njej je Franc jožef vladal samo na daljavo. Tako je Gejografija rasla s pridobivanjem in Odkrivanjem novih Dežel, Zmeraj več je bilo držaf, Kontinentof, mest, rek, ki jih je bilo treba znati f cvekfabriki in ki so bile več ali manj stalnega značaja. Z tem Dejstvom so pa rastle tudi Težkoče za učence, dijake in druge bedagoške momente, Iti so se morali f potu svojega obraza to gejogra-fijio kolikor tolikor na Pamet naučiti. Toda ampak z pomočjo doibre volje je lahko tud duševno srednje razvit in ne preveč Uka željan človek prišel do povolnega reda f Ge-jografiji, kajti če si je na primer naučil mies-ta f eni Državi na pamet ali pa Države same in njihove gospodarje, potem je to držalo najmanj petdeset Let. Če te je gospod profesor fprašal: »Kje je Galicija?«, nisi niti trenil s očesom, zapičil si svoj zmagoslavni Pogled f profesorjevega in si ga lahko zagovoril: »Prosim lepo, Galicija -je f naši mili cesarskokraljevi dvojni (monarhiji Austro-ogrskil« Če te pa danes fpraša kaki Profesor isto fprašanje, in isto odgovoriš, dobiš spet enko, čepraf je medtem Galicija bila že f Poljski in je zdaj že f Rusiji, To se vidi da se Gejografija in meje in države spremenijo, Profesorji pa ostanejo, kakor so bili. Danes je to, kakor lahko konstituiramo iz gornjega ekzemplna, mnogo težje in jte zato znanje Gejografije najtežje Znanje na Svetu. Stalno ga je treba izpopolnjevati, kajti sicer lahko dobiš takoj Cvek. In to ne velja samo za meje in države in njihove gospodarje, temveč tudi za prebivalce. Tako vidimo, je s Gejografijo vedno večji Velika razprodaja Cežki magazin, Maribor Vbil 11 M VMMJH ll!llllllllll!!lllllllllllllllllll!lllllllll|l!llll||!lllllllll|||||!lll!llll!ll!!lll!lll!lll!llllll!llll|||!!ll||||||||||||||||||||||illlllll!lll!lllllll!lllllllllllllllll!lll Prodajamo od 20-30% cenejše od znano nizke in stare cene. — Zato pohitite vsi v . . NISEM VREDEN ... Ko je Henrik IV. nekemu plemiču pripenjal red sv. Duha, je plemič, kakor je bila navada, izgovoril evangeljske besede: »Gospod, nisem vreden ...« »Vem, da nisi,« je rekel kralj, »a tvoj stric me je prosil.« POZNA OA Veletrgovec: »Le meni verjemite, si pridnostjo In poštenostjo pride človek do bogastva!« Mali trgovec: »To že vem, gosipod! Povejte mi rajši, kako ste vi prišli do njega?« Bodoča tašča (bodočemu zetu): »No, kako vam je teknila večerja?« Bodoči zet: »Izvrstno milostljiva! Pri- znati moram, da še nikdar nisem tako imenitno večerjal v svojem življenju...« Najmlajši brat zaročenke: »Mi tudi ne!« ŽENSK!A USTA Cospa Karla že ves dan molči. Na obisku ie prijatelj njenega moža, ki začuden vpra-ša: »Kako, da tvoja žena niti ust; ne odpre?« Mož: »Drži jih zaprta, ker so v — n-paraturi.« j | ! . j : | Iz Zagorja MESARJEVA POPEVKA Vole mesaril sem, krave, teleta, zdaj pa se slava mi druga obeta. Hodžera, Milan, vzornika moja, bila sta z mano do konca boja, ko za mandate smo se borili, igro volivno končno zgubili. Igra zgubljena zdaj je do kraja, tiskarno denarja prav sredi maja morali zlomki so mi odkriti, z ričetom treba se bo mastiti. S tem se tolažim, da Milan zlati tudi za mrežo mora zdaj spati. Iz Celja Študentovska Če advokati se stepo in pred sodnijo pridejo, dobiček od tega ima dijaška naša kuhinja. PROFESORSKA. Pri nekem znancu se je zbrala vsa družba, samo gospe Tihove, sciproge profesorja ni bilo, Pa vpraša gostitelj profesorja: »Kje sle pa pustili svojo soprogo, gospod profesor?« Profesor: Danes dopoldne je prežgala biftek, pa ga mora za kazen cesetkrat pravilno speči!« ŽENSKA LETA. »Koliko let imate, gospodična?« »Triindvajset!« »In vaša mlajša sestra?« »0, ta jiih ima pa že čez šestindvajset!« NESREČNI PTIČ 2ena: »Sl slišal stari? Tridesetkrat je zakukala kukavica — trideset let bom še živela!« Mož: »O, da bi dobil jaz tega ptiča v roke!« V RESTAVRACIJI Gost: »Na vsakem krožniku se vidijo od-tiski vaših prstov.« Natakar: »Odtiske mojih prstov lahko vidi vsakdo, ker sem poštenjak od nog do glave.« NI TEŽKO Neka dama je v družbi vprašala nekega kiparja, če je kiparstvo težak posel. »Pač ne, gospa! Treba vam je samo kos marmorja in dleto, nato pa odbijete ono, kar ne rabite.« Križ, ker nas f smislu sodobnosti bliskovito napada z svojimi izpren embami. Celi narodi menjajo države, kakor mi umazane srajce, menjajo tudi svoje vladarje in svoj odnos do njih. Menjajo pa tudi svoj teritorij. Na Gejografsko lego Mest se tudi ne moreš več zanesti. Danes je eno mesto tam in tam, jutri pa ne samo, da je f drugi Državi, temveč ga sploh ni več, razen na starih zemljevidih. Če ga pa ne razruši do temeljev kako topništvo, pa ga razruši kaki slovenski Dnevnik, da zasluži z listom. Bliskovitost Gejorafije se vidi najbolj točno iz naslednjega Defakta: f Luksemburgu je oni dan fpraševal neki profesor nekega dijaka na gimnaziji: »Kje se nahajamo, f Kaki državi?« Tedaj je bil Luksenburg še neftralen in je mirno spal f objemu svoje armade 400 vojakol, orožnikof in policajef. Dijak je mislil, da je profesor pil kako šmarnico, zato je nekoliko pomišljal, kar je Ira-• jalo 10 menut.