Največji ▼ Združenih driavak VeU* utmU - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z« New York celo leto . $7.00 Z« inoiMw^o celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 268. — STE V. 288. NARODA r is List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read* n ;pi ounoays □ idays. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ii NEW YOBK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15, 1922 — SREDA, 15. NOVEMBRA, 1922. TELEFON: CORTLANDT 2876. OBZIRNOST" NAPRAM PREM06RJEM VOLUME XXX. — LETNIK XXX. POSLEDICE TORNADA V OKLAHOMI. Splošno se domneva, da ne bo iirečena nobena smrtna kazen v procesu radi masakrov v Herrinu. — Država se bo morala zadovoljiti s kaznijo, ki pa ne bo smrtna. — Premogarji niso bili izvoljeni v poroto. — Obravnava bo dolgotrajna. Marion, 111.. 14. novembra. — Soglasno z izjavami opazovalcev, ki zasledujejo tukajšni proces proti premolar jem iz Hcrrina, ki so se vdeležili znanega masakrira-nja skchov, ne bo izrecen noben pravorek radi umora po prvem ntlu gleržavni pravd ni k je nastopil proti sprejemu mladih premogarjev za porotno službo. Ti mladi možje so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi bili izvoljeni v poroto. < Mit oženi, katere bo sodila sedaj izbrana porota, ko Ottis Clark. Leva Mann, Peter Hill, Joe Car-noghi in Bert (irae. Zelo so se zanimali za potek razprave in gor-ko so jih pozdravili prijatelji, ko ko jih privedli v dvorano. Smejali ko se ter niso kazali niti najmanjši* nervoznosti. Država bo skušala dokazati, da so hiti ti možje voditelji ljudske množice, ki je navalila na rov, prijela skebe ter jih postrelila ali pa (M>bila z gorjačami. V UTAHU JE ZAPADEL SNEG. Washington, I). C., 14 nov. — Osem čevljev snega na prelazu. Noben vox ne more preko. Tako se je glasilo brzojavno sporočilo, ki ga je dobil danes )H>šini department z ene najbolj dolgih in tudi najbolj slavnih poštnih črt v vseh Združenih državah. — namreč s črte Price do do Vernal v Vtahu. V odgovor na nujni poziv na pomoč je od-].<>slal jHiŠtni department tanke in traktorje, ki bodo pomagali napraviti gaz. IT A LJ AN SKA LIGA PROTI KLETVICAM. Rim, Italija, 14. novembra. - Italija ni nikdar proizvedla kake Carrie Nation ali Anthony Pomb-stocka. Liga proti cigaretam ali prohibicijska organizaeija sta v tej deželi povsem nemogoči stvari. Italija pa ima svojo veliko napako ter se tega tudi zaveda, vsled česar je bila organizirana v Ve-roni družba, koje namen je boriti se proti kletvicam ter grdim izrazom, ki so neprestano v ustih Italjanov, ne le navadnih, temveč tudi izobraženih. te bi uspehe na tem polju tako splošno razumevali kot umetnost in godbo, bi prihajali ameriški Pred NOTISOCE JE MRTVIH VSLED POTRESA -— • Nevarnost izbruha kuge postaja vedno večja, ko je pomožna akcija v Chile ovirana. — Cele vasi in naselbine so izginile. — Zemlja se še vedno trese. — Ljudje so prepričani, da se bodo grozote ponovile. — Potres ni v zvezi s solnčnimi pegami. kratkim je divjal po Oi lo pa ranjenih. Povzroče skega polja, ki ga je vihar znas, opustošil. OSTRA KRIZA NA ZASTRUPUEVAI9IA NEMCI ZAVRAČAJO BLIŽNJEM IZTOKU AFERA V CHICAGUl NAČRTE POINCAREJA Kriza glede Bližnjega iztoka obe ženski, ki ste vzročili smrt ljudi s strupom, rali na vislice. » Eajbr. M*** Toosta je postala bili akutna, ker zavlačuje angleška politika konečno reiltev tega vprašanja. - Chicago, 111., 14. novembra. — Washington, 1). C., 14. nov. — Mrs. Tillie Klimek ter njena se-Angleški notranji politični polo- strična. Mrs. NeJlie Sfcunner-žaj, ki se bo izkristulil tekom ju- Koulik sta bili obtoženi umora ter tršnjih volitev, bo najbrž še na- ■ sta stali danes povsem brezbrižno dalje zavlekel sestanek mirovne v sodnijski dvorani, ko je objavil turisti nalašč v Italijo, da poslu-; konference v Lausanne, ki je bil i državni pravdnik, da je razkrila šajo italjanske mojstre profano- sedaj "poskusno" določen na pri-i njih aretacija eno najbolj prese-sti, kajti nikjer drugod na svetu j *">dnji ponedeljek, soglasno s po- netljivih zastrupi je valnih zadev, ni najti takega bogastva z ozirom roeili, ki so prišla danes v držav-J kar jih zaznamuje kriminalna na kletvice kot v Italiji. Pričenši department. zgodovina zadnjih par let. z Bogom se poslužujejo pri tem j Očividna nezmožnost zavezni-i Policijski poročnik Willard Italjani vseh svetnikov, kar jih kov, da se dogovore vsaj v prin- Malone je povedal sodišču, da je je v koledarju ter se spominjajo j cipu glede primerne metode, ka- zbranega že toliko obtežilnega tudi vseh poganskih kletvic sta- k<* skleniti mir s Turčijo, pome- materijala.da.se lahko izroči obe rega sveta. Najbolj pobožni ka- nja nadaljno ovir i k konečnemu ženski rablju in vislicam. Zago-tolik pravi "Per Bacco" pri vsa- sestanku konference. vorniki obeh žensk so naprosili za ki tretji besedi. Tako dvomljivo je postalo, da hitro obravnavo. Zaslišanje je bi- Vsak kraj ima svoje posebne se bo sestala konfereinca kot na-k let vice in Benečija in Toskana meravano, da^ii hotel državni taj-stojita memtn v tem oziru na pr- n:k Ilughes objaviti imen mož, vem mestu. Vsak posamezni sku- ki so bili izbrani, da poslujejo ša iznajti nove kletvice ter pre- kot ameriški opazovalci. To se je - jbrž po jetih osta mo- Nemski delavci v Porenski So z vso ogorčenostjo zavrnili secesijske načrte francoskega ministrskega pred sednika. kositi na tem polju svojega soseda. Veronaki koniitej. katerega so sicer ustanovili katoličani, ima sedaj pristaše v vseh strankah, tudi med soeijalisti. čeprav je soci-jalistično časopisje ogorčeno, ker sodelujejo soeijalisti s klerikalci pri tako plemeniti in dobri stvari. I3T BO JAM, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NTK V ZDK DRŽAVAH DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom aai« banka izvrta j«Jo sanetljivo, hitro in po xriskflt TknJ m hib mato mm Jugoslavija: H^ipnaiM na aadnj« poŠta ta taplaCoJe "Kr. poStni Morsi urad ta "Jadranska banka" r Ljubljani. Zafrebo, Beop«da. Kranju. Celja. Mariboru. Dubrovniku. Splitu. Sarajevu ali drujod. kjer Je pa& xa hitro faqHa«lo najugodneje. 300 kron 400 kron 600 kron | 1.45 | 1.95 $ 2.40 Italija in Baspolljft na mu laja poita Sa Opatiji la Zmdxm. 60 lir .. . $ 2.90 100 lir .. .. % 5 .30 300 lir .. .. $15.00 Za nMlJatn U JvJom pa m 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron flm]Jt: -Ji I 4.60 122.00 $44.00 ▼ Trata, 500 lir 1000 lir $25.50 $50.00 zgodilo kljub poročilom iz Evrope, da si je ameriški poslanik v Švici reserviral prostore v nekem hotelu v Lausanne in obenem tudi sobe za ameriškega poslanika v Italiji ter podadimrala Hristola. ameriškega komisarja v Carigradu. Washingtonski diplomatje sma t rajo turški položaj skrajno kritičnim. Mirovna konferenca bi se morala vršiti po njih mnenju čimpreje in ob istem času prevladuje v nekaterih krogih mnenje, da bi bilo treba uveljaviti meti zavezniki soglasje, še predno bi se sestali z odposlanci Kemal pase. — Državni tajnik Hughes in Sir Auckland Geddes, angleški poslanik, sta v stalnem stiku glede pro blemov, tikajočili se Bližnjega iztoka. Angleška vlada ohrani svojega ameriškega poslanika stalno informiranega glede vseh tozadevnih razvojev in te informacije tvorijo temelju konferenc, katere ima angleški poslanik z državnim tajnikom. Angleški politični položaj, ki in vol vira važne narodne volitve, ki se bodo vršile davno pred 1' poskusnim " datumom, določenim za konferenco, vzbuja tudi precej skrbi. Čeprav se glasi, da ne bo imel izid volitev nobenega posebnega učinka na angleško politiko glede Bližnjega iztoka, spoznavajo vendar vsi politični krogi, da bo angleška delegacija na konferenci ovirana, če ne bo deležna polne podpore in avtoritete nove angleške vlade. lo preloženo na dan 23. novembra in obe ženski sta morali ostati v zaporih, ker ju sodišče ni hotelo izpustiti proti jamščini. Izjavlja se. da bo še neka tretja ženska zapletena v to velikansko zastrupljevalno zaroto. De- Berlin, Nemčija, 14. novembra. Frankfurter Zeitung je spravila danes na površje vprašanje, če je državni kancelar, dr. "Wirth. sploh še sposoben in zmožen e>b-vhuiati kritični položaj potom preustrojitve svojega kabineta. O tem dvomi list, ki je mnenja, da je za sedenjo administracijo že prepozno za take kompromise in da se mora dr. \V;r+.h umakniti novemu človeku, ki ne bo vezan na dosedanje smeri. Medtem pa se je izvedelo, da je dr. Viljem Cuno. gen end ni ravnatelj Hamburg-Am -rika črti, v principu za to; hi sprejme mesto zunanjega ministra v no- Buenos Aires, Argentina, 34. novembra. — Največje težkoee so se pojavile pri reševalnem delu v eilenskili obmorskih mestih in krajih, ki so bili opustošeni od potresa ter preplavljeni od velikanskih morskih valov. Preživeli v številnih mestih se vernih provinc so še vedno polni STRADAJOČI SO NAPADLI paničnega strahu, kajti zemlja se NEMŠKO POLICIJO, neprestano trese in vsi domnevajo, da se bodo pojavili še naUalj-ni močnejši potresni sunk-. % Čeprav ni nobene možnosti, da bi se sestavilo natančne sezname irrtvih in poškodovanih, domnevajo vendar čilenski urivlnik«, da je izgubilo najmanj dva tisoč ljudi življenje in da bo zi.ašalo število poškodovanih nad sev. ii- Poleg grozot potresa in morskih valov, ki so prihrmeli iz Pacifika, je treba še računati z možnostjo izbruha kuge, kajti trupla mrtvih leže po cestah in ranjeni stokajo na prostem, ker ni nobenega kraja, kjer bi jih mogli spraviti pod streho ter jim nu liti prvo pomoč. Na tisoče ljudi, ki so osta'i brtz strehe, je izpostavljenih stradanju in lakoti in vsaka rešilna akcija je ovirana radi prekinjenja transportacije. Vse komunikacije v številnih okrajih so še vedno Berlin, Nemčija, 14. novembra. Iz Duesseldorfa, Hamburga in Kolina poročajo, da so se pojavile razmere, vspričo katerih je več kot vrjetno, da se bodo kmalu pojavili v Nemčiji obširni stradialni izpredi. V Duesseldorfu so ljudske drhali oplenile še večje število prodajalea. Policija ni mogla ničesar storiti in občinske o-hlasti so naprosili zavezniške zastopnike, naj dovolijo ojačenje policijske sile za tristo mož. Zavezniški zastopniki pa so to prošnjo zavrnili. VIŠEK NESTRPNOSTI. Beading, Pa., 14. novembra. — Xeka Bucks County Christian Endeavor Union je sklenila na konvenciji, ki se je vršila tukaj, pozvati občinski svet, naj da odstraniti spomenik, ki je bil po- , - - j stavljen od 1. 1885 v mestnem par- prekinjene ter ne obstaja nobena A , „ ., 1 možnost, da bi jih bilo mogoče zamrlen\u Frideriku Lauer-ju. zopet ustanoviti pred potekom hge ,De ?ristoja Sedaj' par nadaljnih dni. k° lJfv.blla uveljavljena v deželi Ar,., . . prohibicija, da bi ostal spomenik Lilenske bojne ladje so odplule , ge nfldalje na svojem dosedanjem iz bantiaga z živili m zdravili in mestu vlada se bo baje obrnila tudi na Lauer je bn dolgo ^ inozemske vlade, naj priskočijo tukajšnjih vodilnih trgovcev: V na pomoč ter sodelujejo pri re-1 Ameriko je prišel v starosti triadni akciji. najstih let ter je igral tukaj ve- Da je bilo celo mesto Vallenar liko ulogo ne uničeno, je vem nemškem kabinetu To me- ,,a je uiio četo mesto \ alienar liko ulogo ne le na trgovskem sle cstalo nezasedeno izza nasd- uničeno, je razvidno iz poročil temveč tudi na političnem polju! re smrti 4r. Walter Jlathenaua i kurirjev, ki so prinesli nadaljne _____ ( e sta francoski ministrski podobrnosti o obsegu nesreče ter predsednik Poineare in Loui 'nujne pozive na pomoč. Loueheur-ja ter izjavili, tla bodo i Nadaljna brezžična brzojavna Santiago z PABNIK NASEDEL NA PESEK tektivi so pričeli takoj zasledova- j do zadnjega ustrajali pri politič- poročila prihajajo iz S« i i njeno sled, potem ko je imel ni in gospodarski zxv.\ pjrcnsks ladij na morju. V teh neki skrivnostni človek v družbi j z nemško državo. se glasi, da so gotove , London, Anglija. 13. novembra, poročilih Parnik Christian II., ki je odplul • » • - . , . - , f ; I .. . , . vasi m j dne 2. novembra jokajoče ženske tajno konferenco ,Te izjave bodo sprcjeii v Pari- naselbine ob pacificni »»bali po- z držav, pravdnikom McLaughli- j zll še z večjo muko. ker previa- i poluoma izginile, nom. I duje tam očividno naziranje, da Izkopali bodo tri nadaljna trup-i se bo dalo nemško delavstvo pre-ia ter skušali zasleiliti v njih'-motiti od francoskih »ntai^ ter strup. S tem bo naraslo število! sirenskih glasov. Washingrton, D. C., 14. nov. — l>r. Fowler, ki je zaposlen na zvezdami Smithsonian zavoda je iz New York a proti Kristijaniji in Kodanju, je nasedel v nedeljo 1200 čevljev severno od Oksoe uhoda v Christ iansand na pesek, ko se glasi v nekem sporočilu na Exchange Te- odrejenih preiskav na devet. Tri trupla so kemiki že pregledali ter izjavil, da nimajo velike solnčne legraph Company. pege. ki so se pojavile v zadnjem času, nobenega opravka s potre so se'som in morskimi valovi v Chile. Dr. Fowler je avtoriteta glede solnčnih peg. Mornariški observatorji, -ki fo-1 Odposlana sta bila dva parni-ka, da priskočita na pomoč 95 potnikom, ki se še vedno nahajajo na krovu parnika. Parnik naj-brže ni dosti -poškodovan. Takozvdni Weifi, ki se še do-sedaj niso mogli sprijazniti z našli v vseh velike množine arze- zgodovinskimi dogodki, k mka- završili c»d leta 18Go naprej, pa Albert Koulik, sedanji mož hočejo na vsak nači napraviti Mrs. Sturmer-Koulik, je star šele Francozom veselje. Sklenil; so na- šest in dvajset let ter je bil dolgo mreč, da bodo staviljf predlog, naj tografirajo solnčne pege, je istota ; časa na stanovanju v hiši Stur- se odloči Porenska od Prusij«?. To ko izjavil, da nima leor;jy, ob PURANI BODO BAJE CENEJŠI inerja. CJlasi se. da je priznal oče- je ravno stvar, katero hočejo Po- javljena v Santiago, nobene res- tovstvo dvojčkov, katera je rodi- incare in njegovi tovariši. Na nične podlage, ker stoji Chile na la Sturmer in katerih ni hotel vsak način si prizadevajo, da o Sturmer priznati kot svojih. Šte- slabe nemško republiko. . I vi jo lahko tam potresi in morski vilni prepiri so se završili glede V krogih, ki so dr i jači zelo | vali brez vsakega svarila in ob očetovstva dvojčkov, ki sta po dobro informirani glede d o god- kateremkoli času. preteku par tednov naenkrat u- kov v Parizu, se je izvedelo sedaj, BUSIJA JE ZMAGALA V V0JNL MABY GARDEN JE IGRALA. V MONTE CARLU. HL, 13. novembra. — Mary Garden, ki je dospela semkaj, d« zopet zavčame svoje ne- mrla na skrivnosten način. da se je ministrski predsednik Trupla teh dvojčkov bodo pre- Poineare naveličal svoje službe, iskali, da zaslede v njih strup, ker niso izpadle stvari tako kot katerega so našli v truplu prve- si Jih je oni. Prav posebno | - sra moža Mrs. Koulik. Njen seda- I>a upliva nanj dejstvo, da so se Chicago, 111., 13. novembra. — nji mož je objavil, da živi v izkazali vsi udarci, namenjeni Kapitan Paxton Hibben, prejšnji smrtnem strahu in da bo skušal Nemčiji, kot udarec v vodo. j časnikarski poročevalec, ki je go-dobiti ločitev zakona čimpreje Borzni list izjavlja, da so po-' voril na nekem tukajšnjem zbo-mogoče. ročila glede odstopa francoskega j rovanju v prilog odpomoči za Ru- — Ti dve ženski nosita železno ministrskega predsednika le dom- j sijo, je izjavil, da je Rusija zma-masko, — je rekel policijski po- neve' ki nimaj° za enkrat nikake , gala v svetovni vojni in da je ročnik Malone, ki vodi policijski del preiskave. — Bolj sta hladnokrvni kot katerikoli jetnik, s katerim -sem imel še kedaj kaj o-pravka. stvarne podlage. WIRTHOV KABINET ODSTOPIL. New York, 14. novembra. — vulkanskem ozemlju ter se poja- j P. Q. Foy. živilski izvedenec ter urednik "Daily Market Report", je izjavil, da bodo purani v sedanji seziji za deset do petnajst centov cencjši kot pa so bili v preteklem letu. Pošiljat ve, ki bodo prišle iz Texasa približno 22. tekočega meseca bodo nudile prodajalcem na drobno povsem primerne in dobre dobičl^ če bodo prodajali purane po petdeset centov funt. Prav posebno pa je posvaril pred nakupom takozvanih Maryland puranov, najbolj izbranih in lepih živali, ki plovejo pod znamenjem Maryland in katere prodajajo za celih dvajset -centov dražje kot pa ostale purane. j bila izza sklenitve mirovne po-1 godbe edina evropska dežela, ki ; se je pomaknila naprej, ne pa na-I zaj. sto pri Chicago Opera Company, je povedalar svojim prijateljem, da je izumila čudovit sistem, s katerim sfecr ni razbila banke v Monte Carlu, a vendar priigrala večje svote denarja. Ob neki pri- TAT JE POBEGNIL NA HRBTU KRAVE. Berlin, Nemčija, 14. novembra. Wirthov kabinet je resigniral. Kancler je izročil predsedniku! Toledo, O., 14. novembra. — Ebertu malo po deseti uri svojo! Neznan tat je ukradel kravo iz resignacijo. Vzrok njegovega od- stopa je bil padec marke ter ne- *o ga zasledovali, je zajahal tat zmožnost ministrov*da bi že vsaj ...................... liki je napravila 30,000 frankov nekoliko izboljaali slabo' finanč-in ob neki drugi 60,000. no stanje dežele. hleva nekega Harry Jenkinsa. Ko kravo ter jezdil na njenem hrbtu preko nekega polja, nakar je skočil s krave ter izginil peš. ZNAN LETALEC SE JE SMRTNO PONESREČIL. Bourget, Francija, 14. nov. — M. Poiret, znan letalec se je danes smrtno ponesrečil pri tekmovalnem poletu, ki je -»bil vpri-zorjen za trgovsko uporabo aero-planov. Njegov aeroplan je padel na tla iz sorazmerno majhne ylihut' S s . t GT AS NARODA. 15. NOV. 1922 "GLAS NARODA" »AVimAW DAILY)" BENKDIK. Jz Slovenije. Peter Zgaga Corporation and Addfiim of ■or®««* of Manhattan, Now York CKy, • NARODA of t ho Paoplo) * N. Y. C* v«t« < .*. I« Canada < Za po| lota M 8 Ivanr D« Cacopt Sundays an* H o« Maya. X- Za Now York za calo Mo »jo ; UMi ■i)»tcr Iptlo« Yaar|y fMB Advartlaomonta on Aorasmonlu NaraOa- izhaja vaafci dan imemii nodoij m pnagpiMr. Ordor. prioMuHKk Denar P»J ao Vri spremembi kraja. n&rotolkoT da Mtrajo najdaaao Električna zveza Falar-Trbovlje, {klavnice in naprave hladilnice, fala je mal kraj ob Dravi. Tamj^totako j.« interveniral radi usta-so zgradili veliko električno cen-j»«vi*ve nove >šra/redne dekliške Danes sem dobil list^ iz stare-tralo. Sedaj so začeli elektriko od 5o1« 11 a ledini. Minister za notra-ipa kraja ter sem jih začel po vrstam napeljevati v Trbovlje, kjer(»J* tfvsri je Turku zagotovil PP-jno pregledovati, bo vse rudniške naprave isnala/trditev gori omenjenih Oklepov ob-i Precej zailimiVOsti je v njih. elektrika s Fale. V Trbovljah bodo'^kega sveta. Minister za polje Tako je Mprimer v Slovenskem na ta način prihranili dnevno 20 delstvo m finančni ntfnister sta g. naro87« Iz Device Marije v Polju. Letina je pri na*, kak ur tjrugod, I zelo in iitrVdrio 'bosrata cs sidju, zlasti slive so bile tjko polne, da se veje loinile. Tudi jabclka in ....... v .Sloveniji s sedežem v Mariboru; je prejelo od pokrajinske vlade ;brilek Pseler-odobrena pravila: Kakor je poro-] * * čala "Cillier Zjdtivng*', je društvo' Ko je vzel Mussolini v roko kr-1,ruške so i2redno:r«,d;ie. Ljud je so ie 1,114:10 rao -Mašo, milo laške vlade, so objavili slo- miiuRo sadja nasu^li a bi -a ŠeJavnost bo gotovo zanimalo, kateri j venski listi pozive z debelimi čr-rvee, ko bi imeli primerne sitFhiiee>d ^»venskega denarja obogateli kami. i Velika škj>da po je, da se ,bodo iz ]*ud*e potrebnim, da v« Naslov teh pozivov je: "Olira- . sadja nakuhtrle vetike množine;Aveniji nadaljujejo delo S;'d- nimo mirno kri!" ,žganja, posebno še sedaj, ko je.m-?rke ln Sehulvereina. Odbor je Ali bi ne bilo boljše, če bi sel vsakemu dovoljena prosta kuh* sestavljvn sledeče: predsednik jugosiovanska kri nekoliko u-Zato se bo po,pUo maogo,^1*1 posestnik v Maribo-i la n» ne V orav me.ru' 1 podpredsednik dr. Gregor 0 u Skoberne. advokat v Celju; II. l.»tim .sliko razdvojenosti, sainoljubja ter impotence kot, „aj,e ^ });]e jetos izrei jili lahko imenovali nesi*amne, re bi ne bile vsaj delo- vili prostovcljno gasilno društvo. ma upravičene. iKedavno je bila nekaka ustanovna Tui>ki naei jonalist i zahtevajo namreč zopetno uve- i vaja..Glavno, kar je bilo, da se je JjavljemV Tinvij*-, tin^kc di-žave kot je obstajala pred "a veseliti, i , ' ki je sledila vaji. Pilo se je kar iz ly.liriihotti svetovne vojne. .. f . , , . . .. - .. . . *' škafa tako, da jt? bilo vec pijanih Kaj I »omenja t O t kot treznih gostov. Ljudstvo se Ni«- dru^e^a kot jnivratek Tracije do reke Marice, a vedno bclj \-daje pijaneevanjn. • \«*da bn/ ozfinlja, katero so iztrgali balkanski za voz- Potem ni euda, Ja ljudem tako niki i/, rok Turkov tekom balkanske vojne. (denarja manjka. Manj piti, pa bo Kako strašno in na kak nepreraeunijiv način se iz-|raaui draginj.- občutiti. ]>r«ininjajo časi! Kol naj | m ti stoletja je tega, ko je govoril takratni angleški ministrski piedsednik in eden največjih vele- je zakrivil pOraz na Koro- lie rman Wiesstlialeir, odstavljeni j Skemt notar v Mariboru: blagajnikov na i Kdo <*a je zakrivil? mestnik Karel Robaus, pek v Ma-1 Pristranska vlada, ki je kazala 0^romen Požar v Trstu Manko-!rožm|v nboru 111 načelnik požarne bram- sladko-prijazno lice Albancem ter: be. Odborniki: dr. Sik s t Fiebten-1 flhrsi fi..fli#, «;r„tn Vbo stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofilljatvs naj se pošiljajo na slavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poSilJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniflka ■plCevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa voem Jugoslovanom «& obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se z(da?l tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev »o pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se lahko vstane*: s 8 Clanl ali članicami. Jugoslavia irredenta. au, advokat v Ptuju. Alojzij Lan-jrer, veleposestnik v M irenlK rg-LL, Anton, llli-ieh, str(«jevodja juž. žel. v Studencih; namestniki: Hans obračala Koroški svojo široko zadnjo plat. nove informacije. Mesee ičeva skladišča žrtev narodnega so- dni za tem je ^el sj)» t pogledat na vraštva. finančno ravnateljstvo, a int'ornia- ' eije niktoibra je izbrulinil v lesnem skladiščit znane slovenske veletvrdke lvtn Ala»ik< V ljubljanskem "Slovencu" y X^'iibio Severo v Trst j st-.i- .»zvedel o l or »/.nikov. da sploli Schuller, posestnik v Slovenjgrad- noiii dolg č,anek ponosen napisjhovit p0ŽilI^ ]., je ]H)p0jI10!lla Vpe-jso P,,slali ]z Tl^ta »"^eue-a vpra-eu 111 svak dr. Barleta v Mariboru,! "L1oyd George in Pašič". {i>elil vsa tri velika skladišča lesa.infovmaeije. Ko h t., p..- I? Selške doline. Vesele novice imam napisati iz . . . . , ,, , (name zavedne doline. Nekaj naših um«»v sveta o takozvanem ^unspeakable Turk , o Turku,• delavnih mož ^ je zbralo ter so za katerega ni uxiKcx-e najti primernega izraza. Et sklenili sezidati novo električno Završena je bila Krimska vojna, v kateri ^o Angle-j napravo. To bo tretja električna -/.i, Francozi in seveda kot nameček tudi Italijani poma- j naprava v naši dolini in mislimo, ;:ali Turčiji v boju proti sveti Kusiji. ki je hotela enkrat da bo tudi boljša kot prva in dru-vselej spraviti s sveta tm ^eme ^ '"ravno je centrala najboljše izpe-< asi pa -<» .hI ti-daj naprej korenito izjjremenili. ljana z zadostno vodno aiLo. Ako l^vvzeli M<1 fraz O enakosti in demokraciji SO izpre- l»o še letošnjo zimo tako neredno mariborski gn Koman pach Videli nekateri razburiti med mladimi Turki, da so za- netila, bodo pnsiljem prositi se- S4letni vsebnik v \firii><«->i ..._____ _____...... ^...... , Članka nisem prečital, toda 11 ;asik-em se je posrečilo rešiti edi-'vedal v '1,*stu. ^ 1,,u rekli, d njieah, Julij Plimerr veletvec v) vem, da je v njem trditev, da j no-le bližnje hiše IV-iar je Lil stra-i1,1 tudl !>l ';lt' infm-maeije, ne bi - ..........- mogli polairati nobene važnosti na- nje, k<4r bi orožniki njega vpra- Mariboru, Menhart Wrentscliur, Lloyd George po svojih možnostih sen. I.e z največjim naporom se je prokurist tvrdke AVosehnag v Šo- skoraj prekaša Pašiea. i posrečilo gasilcem in vojaštvu po stanju. .To^ip Rerlisg, trgovec v Par dni nato so gotovo razl ob- žar toliko zajeziti, da nista pitali Rogatcu. Za člane društva slstavradji Ualbwidl v jur:.ir;evi ul. razsvetljavo. Re.s je da bo n^pra-; nemški ^ katorega se je va stala miljone, toda ta svota okrog 250 ljudi iz Maril st Ali je doživel krščanski svet izza križarskih vojn kak drugi 'sramot ne jši prizor kot se nam nudi sedaj?! ude- . . ,------ ------c. ... . -j------ Maribora, nase gospodje ni nobeno prehu- ptuja> Celja Mareni)erga) siovenj- do heme, ce primerjamo s tem *>-(J?l.ad,a in drug04i. Prvo bw)edo je nnel predsednik Nasko, poleg njega pa dr. Orosel Prihodnjega Uspešne intervencije v korist Ljubljane. pet nezabeljena voda. 3. Delati morajo od 7. uie zjutraj do 11. dopoldne in od 1. ure do 4. popoldne; ne vemo, če je v predpisih, da mora vojak z roko odmetavati sneg in podobne stvari. 4. jZa vsak najmanjši pogrešek dobiš 10 dni kazni v zaporu in sicer v lastni obleki in s prehrano na lastne stroške. 5. Z rekruti se postopa živinsko, bijejo jih v obraz, vlečejo za ušesa in nos ali pa postavijo tistega, katerega hočejo kaznovati, pred drugega moža in mu mo- ose vdrla v Stanovanje sosednje h*jše in se p »lastila zaboja perila. Škandalozne razmere. Iz Gorice "poročajo ^Že več let se zavlačuje reševanje prošenj za vojno odškodnino in silno počasi se vrši izplačevanje. T'bogo ljudstvo težko čaka rešitve, da bi rešitev odškodninskega vprašanja in ob tej priliki bo mogoče sam minister rešil njegovo prošnjo in mn dal celo obresti Tu autem Domine miserere nobis! BLOKARJI, finišarji in hidravlikarji za mož-ke slamnike. si upo-j Odprta delavnica. Dobra, stalna zborovanja se bo udeležil tudi neki dr. Naser kot zastopnik srem-Ali je vsa sila. vsa iznajdljivost moderne civilizacije' * vojvodinskih Nemcev. res tako malo vredna, da se ustraši peščice fanatičnih.m\Qlsini 2a cotranje stvari radij z Uabllanske univerze mohamedancev. ki niso še ničesar ustvarili, pač pa sku- potrditve sklepov ljubljanskega j ^ • • šali tbtsledno zat reti ter lUličiti vse, kar ie izumil Človeški {občinskega sveta glede ureditve upra\a je mvno- ... -------. j vala univerzitnega^protesoria dr. duh v teku stoletij i ... .. _ I zmage, da jim je sedaj bo'jSe. tJ^^ Kreka" za II. pod,>red-j /a lost no za evropske narode, polne lmperijalisticnega ko mf,ramo tudi mi farmerji. Mo- izpra^evalne komisije zajra ta v obraz pljuvati. duha, če ne morejo ukrotiti ter povesti nazaj v primerne j ramo misliti, tla ne bo vedno^^tako1 P^vno-zgodovžnski državni i^qnt) Obtoženec je bil oproš«5en. ker meje peščieo turških fanatikov, katerim je zavezniško O- slabo za nas'kot je bilo letos. Do- I,a univerzi. ' je govoril resnico. Itmhovan je zmedlo možgane ter jih napolnilo Z megaloma- bro bi bilo, da bi si farmerji tudi! \ Razmere v Jugoslaviji so se kot ie ni še videl svet. enkrat ustanovili svoje unije., ker odvetnik v Celju, vtoliko izboljšale, da oseba, ki __potem b: bilo boljše zanje in za Odvetniško pisarno je otvoril v j resnico govori, ni za svojo resni- njih pridelek. Ko bi bilo več naše- CVlju dr. Alojzij Goričan. bivši coljubnost nagrajena s parletno • iga naroda tukaj, potem bi mogoče j tajnik finančne prokurature; skup- O O 1 S« j še kaj počeli, ali vsak, kakor vi j no z dr. Karlom Laznikcm. * dim, se boji na farmo iti. 7a;kaj? Vendar tukaj imaš dober iu čist IiIJ D Crivitz. Wis. Vedno čakam, da se bo kdo o-planil iz naše naselbine v kakem li^ni. >e nisem čital nobenih A'rstie ne tega ne od onega Slovene?!. kar jih je tukaj v okolici. \as je precej;«-je število, oglasiti se pa vendar nih'e noče, kako jc kaj »adovoljen na farmi. l-rt^s (te skoro povsod I j sl.-d>o pohvalijo. Tudi tukaj v naši naselbini ** ae dosti. Ne morem reft da se ni pridelalo, ali nima nobene vredn.^ti leto*. Kar i mal za prodati, samo daj, da »e iznebiš pridelka. Krompir je bil lansko leto po 1 dolap btt*dj, letos je pa strašansko velik razloček od lani. Leto« g.-^ sknfo nihče noče kupovati. Domači kupci mi ga kupovali po eentov 100 funtov, farmerji ga pa ne UO. Zavmito vse pon-tredbe. F. AT>. R1CHTER & CO. 13-V114 South 4tb St. BrooLIrn, N. Y. ADVERTISE IN <*GLAS NARODA", Plačal je 45 in 50 centov za 100 funtov, naložil ga je 6 kar in odšel ž njim na trg .laz mu želim veliko uspeha pri trgovanju, ker je v resnici možak ii» spoštovanja vreden. Naaa okolica s« precej zanima vsako leto za krompir; krave itd. Tukaj je največji dohodek a tem. Letos se skoro ne more f*>hvaliti ne ta, ne drugi, da je naredi dobri dobiček. Pa tie samo mi, tndi zuajnetrji ^ bili letos hudo prizadeti, feer eo ae borili za svoj kruh. Orzali so ^o dar in se boš boljše, počuti! in bo4 Umetijsko-kemijskemu zavodu bolj v zadovoljstvu živel. Xo, ne Marib-ru. drugi pa h kmetijsko-bom več razkladal o tej zadevi, j kemijskemu zavodu v Ljubljani, naj pride sem kateri in se sam pre-j Ab-jzij Lip«šie. kanclist preko ptiča na svoje oči. sistem:zirnnega stanjA in brez do- Sedaj imatno še precej ugodno j ločenega službenega mesta, je ime-vreuie. samo ako bo ostalo tako | no va« zu -anclista na sistemizira-kak čas. ^ : nem mestu pri ckraj«em sodjsču H konpu pozdravljam vse prija- y Brežicah tel je in znance no iirni Amerika. I Za paznike na moškr kazniknei listu Glas Naroda pa žetim veliko j v Mart! M>iu so imenovani: I vazi uspeha. j Friee. Josip Struger. Franc Rajgl, •John Kavčič,. I Ant. Pertot, R. Zelzer: Rud. Mar-S^ar Roijte, Crivitz, Wis.jcie, Konrad §truc in Ivan Re«ntk. Denar govori! Varčujtc in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vase prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vase prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na uSpecial Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank ^itoBA^SI^iXwiEE §2 CortlapdtpStreet * New York _ «11.AS NARODA. 15. XOV. 1922 Kako se mi je godilo v Moskvi? Josip Župančič . Potovanje od Petrotrrada do Moskve po Nikolajevski železnici je po naaih pojmih o vrednosti denarja precej drag šport. Takrat devet milijonov, danes po f menda že trikrat devet. Za vozni' listek je pntreben denar, še bolj' pa krepki živci potnika. Ob šti-, rih zjutraj sem se napotil po pe- j trogradskih ulieah. stopil sem v, dolgo vrsto čakajočih in stal do ; dveh popoldne, ko so odprli mest-! no železniško blagajno. Kupil sem listek, pa še številko vagona so; navrgli. V srednji Rusiji je zdaj; red. vlaki vozijo normalno. Po- ' tdovii sem se od Pitera, ki je im-pozantna priča ruske preteklosti, četudi je položila revolucija ' svojo težko pest nanj. Med potjo j desno in levo neskončna jezera.! Povodenj je uničila letošnjo že- j tev v večjem delu trelj severnih gnberaij. V Mo-kvi je pršilo kot pri nas jeseni. Gosta megla je du£ila veliko mesto, ledena burja je podila zoprne kaplje v obraz. Sploh je Moskva zoprno mesto, vsaj meni se zdi. Izgleda kot ogromna pajčevina. Sredi mreže srdi pajek - Krenil, okrog se v i je jo mnQ-goštevilni bul vari. ti zoprni obroči, ki lahko spravijo človeka ob pamet. Hodiš celo uro, dve. tri, pa si zopet tam, kjfr si bjl. Počez pa je raztegnil pajek - Kremi dva najst dolgih znršavih nog in trikrat dvanajst okrnjenih nožie. To mrežo moskovskih ulic jc prese- ! kala kača — reka Moskva, ki se vije dolgočasno semintja. Črnogorec v Petrqgradu mi je dal naslov Črnogorca v Moskvi. Obiskal sem ga. Pravil mi je nekaj o Črno j gori, ki bo zopet ve- ; lika in svobodna, bil je raisburjen. ; gestikuliral je. Zunaj je bilo "mrzlo, rad hi bil prenočil, pa nisem. S Črnogorcem se nisva razumela, j Ob pozni uri *»va šla vsaksebi. Veliko mesto, sam z dvestopet-deset tisočakom z žepu. Kam f —f I*renočiiče! Tam ga ni. Hotelov ni. imajo nekaka skupna preno- ' čišča, ta pa so dostopna le sovjet- • bkim uradnikom in političnim a-! gitatorjem z 'meterskimi mandati". Sklenil sem prenočiti na kolodvoru. Na kolodvoru krik. šum, kletve, beganje, jok umazanih in raztrganih otrok. Pometač podi z veliko metlo pestro množico moških, ženak in otrok z ogromnimi vrečami iz čakalnice. Izpod i 1 jih je. zaklel, pljunil in zaklenil vrata. Nekateri no grozili delavsko-' kmečki vladi, ki jih goni v d«-žju in mrazu na co^t«^ kmalu sta jih < premagala ruska potrpežljivost J in človeški spanec. I tihnili so, zvili se med umazane vreče in za- j spali. Vrnil sem *e v mesto. V žepu je ostal srebrni rubelj — osem- j sto tisoč sovjetskih rublje v. Pol- j nočna ura, mesto spi. V Mjasnic- i ki ulici sem stopil v vežo neke hiše. Vratar me je sumljivo pogle-! doval od vseh strani. Zunanjost i moja je bila res sumljiva. "Kdo si? Kaj iačeš ob tej poz-j ni uri T se je zadri name. 'Prenočil bi rad. tu v veži. na fflopnicah, samo, da se umaknem dežju in burji, Srebrni rubelj vam dam." "Marš na cesto, potepuh! Kradel bi rad. ubijal? Poznamo take nočne 'ptičke!" I>a sem pote-1 puh, bi mu bil plačal na mestu. Napotil sem se dalje. Stopil sem ( v drugo hiio. Isti sprejem. V tretji isti. Končno sem zlezel na glavni poiti v kotiček za vrati in dr-1 htel do jutra. Zjutraj na pot. Cen- j troevak — centralni urad za iz-1 seljence. Komunist-Madžar me je. nahrtilil prav |»o mongolsko: "Ju-1 goslovanov ne pošiljamo . domov, j Moskva ne dovoljuje." Po ve-! čurnem tavanju sem slučajno na-J letel na narodni komisarijal za. notranje zadere. Slučajno, ker' nikdu ne ve zanj. ali pa noče po- j vedati. O prepovedi glede Jugo-^ alovanov tu niso vedeli ničesar, j 'TVbelfl so me pogledali, ko sem j Jfla povedal, da me iz P**rogra-da n>so pifstili domov. Dobil sem listek, na katerem je bitp označe-no zbiraliftee vojnih ujetnikov in se napotil po uetttu. Iskal sem ta nesrečni "Zemlja-noj val", ulico, kjer so stanovali' liifstuiU uri. JtaDČDtf mt to!* ru PEVKA, KI DOSTI OBETA. je usmilila trdosrčna usoda. Stara, trinadstropna hiša. Na dvorišču sede trumoma in posamezno sključene figure. Raztrgane av-^ Mrijske uniforme, lica izsušena. J oči mirte. Sedemletno nečloveško t trpljenje je ugonobilo te nesreč- j ne žrtve mednarodnega sovraštva j in ubijanja. Tavajo kot strašne j sence, kot žive priče človeške po-' ditjanosti. V sobi lesene postelje. Leže j moški, ženske in otroci, po štir- j je. po pet na eni postelji, drugi j hodijo semintja. tretji igrajo kar- j te, četrti se prepirajo. Cehi dele bel kruh in mesne konzerve — darilo trgovsko delegacije, pomoč omagujočemu na štirinajsti po- ' staji križeve poti. Avstrijci so do-oili nove obleke in koščke slanine; tudi zanje skrbi država. ce-Drav je sama v gospodarskih ne 1 prilikah. Nemci stopajo ponosno I v svojih novih narodnih čepicah, gladijo in ogledujejo nove uni- i forme, grizejo 'cvibak" in suho' svinjsko meso. Nemec ostane Nemec. Madžari preklinjajo svojo in rusko vlado. »Jugoslovani jim , pomagajo. Nesrečni med srečnimi nimajo koščka kruha, da oži-ve oslabele moči na poti v domovino. Administracija je komunistična. — Nemci in Madžari se šopirijo med lačnimi naeijonalnimi brati, gonijo jih na delo. potom hrano in obleko, ki je namenjena ujetnikom, teži jih misel, da drugi potujejo v domovino, samim pa je pot k svojim dragim ' zaprta. Komunisti so vsemogočni n vendar nezadovoljni. Vidi se jim na obrazih. Ce smo si ogledali vsaj približ- j :io življenje v Petrogradu. je težko povedati kaj novega o današ-nji Moskvi. Podrte hiše v Moskvi' sicer niso tako pogoste, vendar aisem videl nobene nove stavbe • ali popravljene stare hiše. Vprašanje remonta stoji v Rusiji na zadnjem mestu. Ni časa. zunanja in notranja politika je bolj po-, trebila remonta kot podrte hiše., živahno pa je to veliko mesto! Polit icna mrzlica tekmuje s trgovinskim vrvenjem, ljudje po-emizirajo. trgujejo, kaj se godi na za pad a. ,Zapadna Evropa! Tja so obrnjene oči vodilnih krogov sovjetske zunanje politike, tja teče zlato in briljanti iz pravoslavnih •erkev, potujejo brošure in pro--clamacije. tajni agenti in diplo-'nati. od tam pa prihajajo vesti. V časih neresnične, večkrat resnične. vedno pa zneverjetno nagli-! CO. Danes se je nekaj zgodilo v Berlinu, jutri ve Moskva; včeraj je govoril Lloyd George, jutri kri tizira Steklov v uvodnem članku "Pravde" ali "Izvestij VC1K", danes so naporvedali delavci stavko nekje v zakotnem mestu Italije. ju' -i jih pozdravlja vseruska >t rok ovna zveza. J>va aparata sovjetskega mehanizma funkeijonirata z never-ietno preciznostjo. Crezvičajka s svojo bogato mrežo političnih a-jentov in "Rosta", ruska radio-nostaja. ki ima tako nežno uho ivot noben zapadno-evropski de- • ektiv. Posebnost Moskve so trgovske lelegacije zapadnih držav. Kaj počenja ta 'capo*' ali "predse-i]*" s svojimi mnogoštevilnimi tajniki, podtajniki in celo armado vsakovrstnih šefov, še danes] ne vem. V češki delegaciji sem videl polno skladišče amerikan-ske moke. sladkorja, mlečnih konzerv- in druge ropotije, ki pa z zunanjo trgovino med obema državama menda ni preveč v soro-fu. Pri Italijani pa še tega ni. Imajo lepo palačo, celo državno zastavo so izobesili, ki kolje oči mimoidočih komunistov, vsi so "signori", vsi "eavalieri", vosi-, jo se z avtomobili po mestu, in to je menda vse. Visoka valuta je vsemogočna. , V juniju je v Moskvi kipelo. Sodili so socijal-revolucijonuje. Komunistična stranka je postala j neverjetno agilna. Mitingi, shodi demonstracije, resolucije, protesti, vse te posebnosti revolucije so bili na dnevnem redu. Revolucijonarno ja moralo nod.-' * 1 "iiwrr «io Na ameriškem pevskem obzorju se je pojavila nova zvezda — Marion Tally iz Kansasa. Stara je šele petnajst let. Ko je pred par dnevi vprvič nastopila v New Yorku, so najbolj izbirčni kritiki soglasno izjavili, da je njeno petje nekaj posebnega. preti svojo 'revolucijonarno vest" s političnim prepričanjem delavstva. Zato pa so morali delavci protestirati proti socijalistom, ki so sedeli na obtožni klopi. "Morali", sem dejal in bom Ptiči, ki se smejejo. Pravijo, da se nekateri ptiči ; smejejo, n. pr. utva. gos in lasta-viea iz vrste, ki ima pridevek takoj dokazal. Tudi mi. ujetni- : t Konferenca v Mudaniji je Ke-malu ugodila vse zahteve. V notranje - političnem življenju pa je dosegel Kemal paša še več. — Sultanova vlada in sultan sam sta odstopila in Kemalu je odprta pot do trona kalifov. Po koranu postane lahko vsakdo kalif, ki ima sposobnosti in moč da vlada svoje vernike, čeravno ni plemenitega rodu ali potomstva. Da Kemalu ne manjka energije in sposobnosti, je zadostno pokazal. — Najhujši nasprotnik Kemalu je En ver paša. emir v Turkestanu — mož, ki uživa med muslimani toliko popularnosti kakor Kemal sam. Značilno je, da sta oba moža — zvezdi Islama, sinovi nižjih uradnikov v Solunu in po rodn Zida. ki sta kasneje prestopila v Islam. Kakor poroča v svojih spominih "o Orijentu" angleški časnikar George Nypcls, je imel pri-ako, da se je razgovarjal s Kema-lom in pri tej priliki ga je vprašal. če stremi za tem. da postane veliki vezir. Sledil mu je lakoni-cen odgovor: "Več!" Ironično ga je vprašal Nvpolo: "Morda celo sultan", nakar je sledil skoraj pritrdilni odgovor Kemalov:* — "Možno"! Pripomniti je, da takrat Kemalova zvezda še ni blestela tako sijajno. Kemal paša je poročen z neko Francozinjo, ki ga spremlja povsod. V splošnein živi po zatrdilu svojih prijateljev zelo srečno z njo. — Po poročilih "Daily Mail-"a ima velik vpliv na Kemala in na vlado v Angori turška pisateljica Halid Ebid Ha-num, ki je leta 1920. po svojem begu iz^Carigrada v Angoro igrala veliko politično ulogo. Zlasti velik vpliv je imela na Kemala, ki jo je imenoval za ministra pro-svete. Kot voditeljica modernega ženskega pokreta v Turčiji se je zevzemala za to, da se odpravi nošenje palčolanov in zapiranje žen v harem. Kemal. ki ji še danes trdno zaupa, ji je obljubil vodilno mesto v nacionalističnem ka-hinetu, takoj po svojem* vhodu v Carigrad. Prerstoipjije gietfe avi-•• jatike. . Tennyson ni bil edini pesnik, ki je napovedoval vnaprej plovbo po zraku. Več kot tisočkrat so v zadnjih letih omenili ljudje njegovo vizijo pred skoro celim stoletjem, "ko je videl nebo polno trgovine" in zračna brodovja narodov, spoprijeta v obupnem boju v zraku. Šlično prurokovanje je izustil tudi njegov veliki francoski sodobnik. Theophile Gau-tier, kojega petdeseto obletnico smrti so ravnokar 'proslavili v Parizu. V zvezi s tem je objavil Le Figaro neko izjavo Gautier-ja. ki se glasi: — Kako očarljiv prizor se bo nudil očesu, ko bo videlo križa-r i i ■ v zraku, v različnih višinah, one množine aerostatov. bleste-čih se podnevi v zlatu in žarečih ponoči od nebrojnih-lučic. — Dviganje na najvišje gore bo postalo otročja igrača. Prodrli bodo na Kitajsko ter šli ob Timbuktu navzgor, kot gremo sedaj mi v St. Quentin. Puščave Afrike. Azije in Amerike bodo prisiljene razkriti svoje tajnosti. Prodrli bodo do meja ozračja, ki nas bria,ia. Obiskati bodo stvarstvo v vseh njegovih tajnih kotih. — Vsakdo bo lahk^, najel balon ali imel svoj privatni balon in če bo hotel pokazati od važnost tega ali onega, bo rekel: — On je boj:at. Ima balon s i?4.0D0 Večnimi čevlji plina. — kar bo isto kot ekvipaža s štirimi konji. — Ko bo uresničen ta sen. bodo skušali uresničiti še nadaljni sen, katerega so že formulirali pesniki. Človek, ko bo dospel do skrajnih meja svojega ozračja, bo skušal zapustiti svoj planet. Na resen način bo skušal vprizoriti potovanje na mesec in nič več se ne bo bjil reči. da bo uspešen v tem svojem podjetju. Vsak planet, ki ima luno, ima* pravico :T>Viskati svojega satelita in znanstvo od d a Leč ne bo več zadostovalo. Oditi na luno. obiskati Phoebe, ono bledo zvezdo, — to bo sen in briga cga zanamstva. T;ik uspeh presega sedanje moči človeštva. 1 etiia sveta pomenjaj > v-ako ii-soč let. Vsled tega je staro človeštvo v sedanjem času le šest let ter ne more dosti zahtevati od tako mladega otroka. Sedaj se uči jesti, hoditi, plavati in letati. Pozneje pa bo pričelo misliti na druge stvari in takrat nas žalibog ne bo tukaj, da bi jih videli na last-ne oči. # / 1 j en je, in nihče ni hotel z nedolž- lih ptičev, kadar grezdijo. Pisa-no gesto roke odpreti podzemna | telj je slišal kosovko plai vrata gostoljubne črezvičajke. — Tako je bila tudi naša resolucija soglasno sprejeta in izročena pred sedniku sodišča. Nato so nas uvrstili kot šolar-čke v red, komunisti so prišli z\xi ž njo visoko v zrak in jo vrže rdečo zastavo in odšli smo po mestu — demonstracija vojnih ujetnikov! Med potjo se je procesija tajala, kdor je mogel se je izmuznil. rdeča zastava je ostala 9 komunisti sama. Ni čudno, da sta obupala Vandervelde in Rozen-feld. dokazi krivde so bili preveč očividni. Svetovnoznana advokata sta odkurila iz Moskve se pred koncem procesa. Beda bolgarskih upokojencev. Bolgarska proračunska komisija je določila dati enkratno denarno pomoč samo upokojencem vsled vojne, vdovam, sirotam, invalidom, a ostalim državnim u-radnikom ničesar. Drugi upokojenci, ki se nahajajo v skrajne bednem položaju, so zaradi te odredbe zelo ogorčeni in hočejo napeti vse sile, da si pribore svoje pravice. Iz Trnova poročajo, da je umrl bivši bančni ravnatelj Paskalov od lakote, rezervni polkovnik Rusev pa se je ustrelil, ker ni imel sredstev za življenje. POTREBUJEMO po 20 mož za od treh kamp ju enega brusača". Plača po $3.70 ali nekaj več, brusaru pa po dogovoru. — C. R B. & L Co.. Box 73, Camden on tjauley, W- Ya. (15-17—11) isno čivkati; naenkrat je planil Kockaburra na plazečo se kačo in je okljuval. Ta ptica je po barvi neznatna. leti bliskovito in je ne-jetno pogumna. Kačo popade, zle- na tla, da se pobije. Ce kača še ni mrtva, jo vrže opetovano dotlej, da pogine. Dorrington pripove»> duje. da je neka mati pustila na verandi svoje dere z mlekom. — Strupena kača je začutila mleko in prilezla k otroku. Ovila se je okoli steklenice in otroka. Koc-kaburre so to opazile, planile na kačo, jo odnesle v zrak in jo vrgle na tla, kjer so jo do smrti izkljuvale druge Kockaburre, ki so nanjo na tleh čakale. Tako je ta smejoea se ptica obenem prijateljica ptic in človeka v avstralskem pragozdu. Ljeninovo pismo Kemalu. Iz Rige poročajo, da je poslal Ljenin Kemalu pismo, v katerem fea pozdravlja z zmago nad Grki izraza simpatijo ruskega naroda napram Turkom. Ljenin naglasa, naj se Kemal drži odločne politične linije v vprašanju morskih ožin in mu svečano obeta, da bo sovjetska Rusija z vsemi sredstvi podpirala upravičene zahteve turškega naroda. Končno Ljenin obžaluje, da mu bolezen onemogoča osebni stik s Kemalom, ki bi bil potreben za rešitev vprašanj, ti-čočih se sovjetske Rusije in Turčije kakor tu4i vsega musliman-skef a * , . Nekaj o pleši. Plešastih mož je baje na sveta vedno več. Neki pariški list je dni raziskoval vzroke tega pojava. "Znanstveniki" trdijo, da je glavni razlog te moderne bolezni nervozno in burno življenje naše dobe. Nikdar se ni baje toliko mislilo, pisalo, diskutiralo in razburjeno hitelo kakor dandanes. Ali — trdijo nekateri — najčeš-či povod pleš so — ženske! Današnji človek se namreč baje ba-vi z ženskami več kakor nekdanji. Včasih je bila ženska ali i-gračka ali sužnja. Danes je ženska-svobodne jša in zato težje pristopna; odtod večja moška strast, večja skrb in borba za žensko. Toda od strasti, ljubezni in mržnje, od zavisti. ljubosumnosti, od seksualnih in sentimentalnih izgredov izpadajo moški lasje ter rastejo pleše kakor gobe po dežju. Le v miru uspeva rast las. V nemiru, v strasti, razburjenih in večnih borbah pa umirajo — lasje! Zagebski "Obzor" prinaša to poročilo brez opazke. Toda plešavost nima nobene zveze niti z našo nervozno dobo, še manj z žen-stvom. Ker plešasti so bili ljudje že pred tisočletji, plešasti so fleg-matiki prav tako kakor sangvini-ki, menihi in nune prav ta^o kakor lahkoživci in vlačuge, starci in mladeniči, starke in deklice, absolutno mrzlo krvni in vzorno nraVni ljudje prav tako kakor negnani razuzdane i. Plešavost nastopa včasih po boleznih (tifus, koze, sifilis i. dr.), po nervoznem dolgotrajnem glavobolu, po obolenju kože na glavi, po izrednih skrbeh ali budih afektih, cesto je plešavost tudi dedična, včasih posledica nečistosti ali neprestanega potenja vedno pokrite flave, včasih znak zgodnjega staranja, včasih tudi razuzdanost itd. Vzrokov je neštevilno, toda zaradi žensk je morda že kdo osivel, toda pleše mu ženske niso zakrivile, ako ni bil bolap na glfri in v glavi še poprej. __ ___ - - - ■ • NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem "n prijateljem, . novembra v St. Marget liolnišnivi. Podlesla jc operaciji v grlu. Pogreb se je vršil 7. nov. na St. Mary pokopališče Zahvaljujemo so botri in botru Annic iit lier.iard Frenku za kras ni venec, Marv in -John Smrdv'u, Miss Mimi JevniUarjevi ter vsem drugim, ki so podarili cvetlice, posebno š-!ski r.ilvtdiu'. iz Sunny Si.!:' School. Nadalje s* zahvaljujemo vsem onim. ki so pokojno obiskali na domu žalujočih starisev. L ipa hvala tudi družini Frank Frenk i/. IJrougbtona: 1'a.. in vsem drugim, ki ^o so udeležili poirreba v obil-Jnem številu j Spavaj mirno, nam v^epozaMje j mi in naj ti ho lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: John in Victoria Frenk, staral*. John, brat. Mary in Victoria, sestri. Joseph Frenk in Frank Gašperšič, st riea. Pittsburgh. Pa.. 12. nov. 1 !»•_»_>. oiO." Čelad-ne Street. (i5-ic»-in Praktični Računar Priročna žepna knjižica, Id ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun j eno, kakor tudi aa izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York 3463 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi.* Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 4Qc SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt Street New York ST.AS ttABnnX. T5. XOV. 199? KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODX81JA, Spisal Rafael SabatinL Za "Glas Naroda" preval O. p. Žalovanje za umrlimi bogovi. 4*1 Nadaljevanje.) ^ Cahusac je imel oeividno glavno besedo ter pri tem dvignil svoj hreš«'f«"i jrlas tako, da bi lahko vsi čuli njegova stroga, očitanja. Govoril j«v kot nam pripoveduje Pitt, neko strašno angleščino, katere pa Pitt ni ovekoveeil. Xjegova obleka je bila prav tako nesoplasna kot njegov govor. Z njo je namreč kazal svojo obrt ter predstavljal velik kontrast s čedno obleko Hagtohorpa in Pitta. Njegova umazana ter okrvavljena srajca je bila odprta na pr-sdh in 7.a pasom krog hlač iz usnja je nosil cel arzenal pištol, d očim je visel kratek meč na vrvi, privezani krog istega pasu. Svojo mongosko glavo je imel ovito z rdeeo ruto. — Ali vas nisem svaril jaz takoj od poeetka, da je izgledalo vse preveč lahko? — je vprašal jezno. — Jaz nisem bedak, prijatelji moji. Jaz imam oči. da vidim z njimi. Videl sam zapuščeni fort pri uhodu v jezero in nikogar tam, ki bi oddal na nas strel, ko miio prišli semkaj noter. Takoj sem mislil, da je to past. Kdo bi si ne mislil kaj takega ee ima oči in možgane? Ha! &li smo naprej. Kaj smo našli? Mesto, ki je bilo zapuščeno prav kot fort. Mesto, iz katerega so odnesli ljudje vse, kar je imelo kako vrednost. Zopet sem posvaril kapitana Blooda. Rekel sem mu, da je to past. Sli pa smo naprej, vedno naprej, brez opozicije, dokler »i bilo prepozno odjadrati zopet na morje ter se sploh ne moremo vrniti. Nikdo pa me noče poslušati. Vam je znano to. Kapitan Blood bo šel naprej in mi pojdemo naprej. Prišli smo v Gibraltar. Res je, da smo po dolgem času ujeli pomožnega governerja. Res je, da je moral plačati veliko odkupnino za Gibraltar. Res je, da smo se tt-nili semkaj s plenom, ki znaša nekako dva tisoč zlatnikov. Kaj pa jc to v resnici, povejte mil Ali vam hočem jaz povedati? To je kos sira. kos sira v mišji pasti ii^ mi smo ona majhna miška. Mačke pa čakajo na nas. Mačke so one štiri španske bojne ladje, ki so prišle medtem. Čakajo na nas izven stekleničjega vratu te lagune. Mort de Dieu! To je posledica one proklete trmoglavosti vašega finega kapitana Blooda! W<4jrerstone se je smejal, kar je se bolj razkačilo Canusa^a. — Ti se režiš, živina? Povej mi to: Kako bomo prišli ven, razve n če sprejmemo pogoje španskega admirala? Razbojniki, ki so se zgrinjali krog gruče častnikov, po pričeli ploskati. Edino oko velikanskega Wolverstona je pričelo srepo zreti in stisnil je svojo velikansko pest, kot da hoče udariti Francoza. ki je ščuval ljudi na upor. Cahusac pa se ni dal prestrašiti. Obnašanje razbojnikov mu je dajalo korajžo. — Ali menite mogoče, da je ta vaš kapitan Blood dobri Bo-gec? Da zn$ delati čudeže? »Smešen je, ta vaš kapitan Blood. S svojo ošabnostjo in . . . Prenehal je. V istem trenutku je stopil skozi vrata cerkve Peter Blood. Z njim je prišel dolgokrak francoski morski volk, po Imenu Yberville, ki je bil sicer še mlad, a si je že pridobil slavo kot morski razbojnik, dokler ga ni izguba lastne ladje prisilila stopiti v službo pod Bloodom. Kapitan je šel proti prerekajoči se skupini. opirajoč se pri tem na svojo palico iz slonove kosti. Njegova zunanjost ni nikakor kazala morskega razbojnika. Izgledal je bolj tot kak angleški ali španski gizdalin in le dolg rapir z onimi jekle-nimi očmi je razodeval pustolovca. — Vi me smatrate smešnim, kaj ne, Cahusac? — je rekel, ko se je ustavil pred Bretoncem, katerega je očividno naenkrat zapustila jeza. — Kakšen se morate šele potem zdeti meni vi. _ Govoril je hladino, skoro z naporom. — Vi ste jim pripovedovali, da smo se zakasnili in da nas je to zakasnenje spravilo v nevarnost. Kdo j« je bil vzrok tega zakasnenja? Porabili smo cel mesec, da storimo to. kar bi lahko opravili v enem tednu, če bi ne bilo vaših zmot in napak . . . — Nom de Dieu, ali je bila moja krivda . . . — Ali je bil kdo drugi kriv, da ste zavozili s svojo ladjo Iia Foudre na pesek sredi lagune? Niste dovolili, da bi vas pilotirali. Rekli ste, da poznate pot. Niti globine niste merili. Posledica je bila, da smo izgubili tri dragocene dneve. Oni trije dnevi niso le dali prebivalstvu Gibraltarja dosti časa, da izvedo za naš prihod, temveč tudi dosti časa. da odide iz mesta. Nato in ravno raditega smo morali slediti governerju v njegovo peklensko trdnjavo na otoku in štirinajst dni smo izgubili, da jo premagamo, ne da bi o-menil sto življenj, ki smo jih izgubili. Na ta način smo se zamudili, dokler ni obrežna straža poklicala tega španskega brodovja iz La Guavra. Če bi ne izgubili vi svoje ladje ter bi ne bilo skrčeno naše brodovje od treh na dve ladji, bi si še sedaj lahko priborili pot na prosto morje s precejšnjim upanjem na uspeh. Sedaj pa si drznete priti sem ter karati nas radi položaja, ki je izključno le posledica vaše lastne nesposobnosti. Govoril je povsem hladno in mirno, kar se vam bo zdelo še bolj občudovanja vredno, če izveste, da je poveljeval španskemu brodovju, prežečemu pri izhodu iz lagune Maracavbo, njegov neizprosni sovražnik. Don Miguel de Espinosa y Valdez, španski admiral. Poleg dolžnosti do svoje lastne dežele je imel admiral, kot znano, še osebno piko na Blooda radi onega dogodka na krovu En-carnacion pred enim letom ter smrti njegovega brata, Don Diega. Na krovu njegove ladje pa je bil tudi še njegov nečak Esteban, ftojega sovraštvo do Blooda je brez dvoma še prekašalo sovraštvo admirala. Čeprav je vedel vse to. je mogel kapitan Blood ohraniti mir, ko je zavrnil strahopetni srd človeka, za katerega mi bil položaj niti za polovico takb nevaren kot pa za Blooda. Obrnil se je od Cahusaca, da nagovori ljudi, ki so stopili bližje, da ga čujejo, kajti ni se mu zdelo vredno dvigniti glms. — L pam, da bo to nekoliko potolažilo strahove, ki so vaa vznemirjali, — je rekel. — Ničesar dobrega ne more priti iz prerekanja glede tega, kar j« bilo in kar se je zgodilo, — je kričal Cahusac, ki ni bil več tako bojevit. Wolverstone se je pričel tedaj smejati z glasom, ki je bil »ličen konjskemu razgetanju. — Vprašanje je: _ Kaj bomo storili sedaj T — Gotovo. O tem ne more biti nobenega vprašanja, _ je rekel Blood. — uko vprašanje obstaja, — je ust rajal Cahusac. _ Don Miguel, španski admiral, nam je ponudil varen prehod na morje, 6e odpotujemo takoj, če ne storimo mestu nikake škode, če oprostimo jetMke ter izročimo vse, kar smo- vzeli v Gibraltarju. Kapitan Blood se je mirno nasmehitfl, kajti dobro je vedel, koliko je vredna beseda admirala. Kje na svetu cvete danes staro blagostanje? Izvzemši kroge ve-rižnikov in prekupčevalcev menda nikjer. Bogovi starih idealov so umrli. Na njihovo mesto so stopili fetiši mamonizma. Mi smo žalostna prehodna generacija, kateri je usojeno poginiti v lastni | nedolžni krvi. Naše tožbe so res velike in bridke. čolna ne požro valovi in vrtinci! V življenju vstajajo na površju samo možje ali ljudje; zamudnike pomete barja brezobzirno v kraj, da se ne pokažejo nikoli več pred svetom. Ali kdor je mož, ne postaja križem rok, ne ugiba, ne gleda nazaj, marveč se brzo odloči za dejanje in stopi dalje. — Kar lastovice vrče... Averčenko. (Dalje prihodnjič.) j Naprej! V tem tiči vsa umetnost Prejšnje čase — priznajmo! — i življenja. Kdor jo zna izkoristi-se je živelo drugače. Ne samo o« {ne toži nikdar nad seboj in svo-zaslužba in denarja, ne samo oc" 3° usodo, ne propada, temveč se navijanja cen in špekulacij, tem- dvigne nad druge ter ostane tako več tudi od zadovoljstva z življe- | nova, očiščena forma večne, pranjem od napredfca. Danes je v tem ve vsebine. oziru žalostno drugače. Kajpada - je pogavitni vzrok vsemu temu vojna. Toda kaj je pravzaprav vojna ? Ali ni to ostra operacija, poizkus, k a pod rezili bajonetov, žreli topov in pod cevmi pušk Človeštvo ozdravi od raka sovraštva? Kdor pojmuje vojne z dragega vidika, je v zmoti. Vojna je, kot nekje pravilo pravi Dosto-jevskij, velik prezračilnik, skozi katerega mora ves smrad stoletij, da lahko vstane bodočnost čistejša in lepša. Pa vendar se zdi, da se glede vojne v svojih nazorih varajo tudi veliki misleci. Vzemimo n. pr. za vzgled svetovno vojno! Rodila je nepopisno mnogo zla in gorja, pokosila in podavila na milijone ljudi, zrušila države, strla sisteme, omajala temelje prejšnjega življenja na splošno. Rodila jejka kaos, zmešnjavo, do sedaj samo ' zlo. Po njem ribarijo danes vsi tisti zajedavci, od katerih se poštenjak obrača s studom,'gnevom in zaničljivim pogledom. Toda vendar, vendar! V vsem tem neskončnem zlu, ki ga preživljamo in ki ga moramo trpeti, zgražajoči se nad njegovo strahoto vsak dan, glej zarjo in solnce! Novi časi vstajajo na razvalinah preteklosti! Poglej tok idej, ki gre skozi človeštvo! Poglej trpljenje tistih, ki umirajo za zmago! Države so, kjer gospodar* glad in revščina, pomanjkanje; pa vendar ne klonejo, marveč stojijo pokonci. Kaj jih drži na nogah? Gotovo ne stari, trhli leseni bogovi, temveč nekaj povsem novega, kar mor$ imeti neizmerno silo v sebi. To so — nove ideje, za katere se vedno žrtvujejo milijoni. Človek naše sorte, ki je vse svoje življenje živel brez emocij, sedel v zapečku, basal pipo s tobakom in od časa pa do prilike izplahnil svoje grlo s požirkom kakršnekoli prijetne tekočine ter se nato založil z grižljajem solidnega kruha, malokdaj pomisli na to, da mora iti veliko življenje Časih tudi preko ljudi nase vrr ste. On se čudi, da ga čas ne upošteva, zato ker živi v ozkem obroču lastnega sveta, iz katerega ni še nikoli zlezel nap rosto ter pogledal čez strehe sveta. Zato se mu odpira podoba, da se v dobi prekucijo vsepovsod godil neizrečena krivica. No, krivica se tudi res godi — z njegovega osebnega stališča. Toda kaj je en sam tak poedinec ali celo kopica po-edincev v primeri s časom, ki veje skozi leto, leta in celo desetletja, samo da izčisti gumno plev od smetijivih in gnilih stoletij I Bogcrvi starih idealov sreče, miru in sprave, koliko jih zdihuje po vas kot siromaki, Id so zamudili? Ali po lastni krivdi? Ne. nikakor ne! Po krivdi časa so ga zamudili, in sedaj jih isti čas grabi za glavo, vrat in roke ter jim veže noge, da se morajo izžeti boš kot žrtev njegovega strašnega vijaka. % Naša dolžnost vpričo takih ra» mer je, da se podredimo sodobnosti. Proč a staro skorjo! Križ in amen čez trdovratnost in ne-po pusti ji vost! Vse na svetu je nestalno, z revolucijo in njeno psihozo vred. Toda bas v tej minljivosti tiči važnost in pomen takih časov, kot je dandanašnji. Treba se jim je prilagoditi brez kapitulacij, moško in srčno! Treba hiteti njimi dalje, da nam ne zra-sejo čez glavo, kajti v tem slučaju bi bila nemiloatna sodba nad nami že v naprej izrečena! En očenaiek torej za bogove u-mrlega blagostanja starih časov — in prav nič ve«! Potem pa ve-sla iznova krepko t roke, da nam 1'Ljuba moja, vi ste?" "Da, jaz, predraga. Resnično, jaz. Kako živite? In soprog? — Vedno marljiv?" "Vraga, marljiv! Že dva meseca ne počne nič drugega, nego da pobija, muhe "Dovolite! Bil je vendar tako delaven, tak garač!" "Lep garae! *Zdaj postopa yea dan po sobah in godrnja: Vsta-ni, vstani, delavsko ljudstvo!../' "česa ne poveste!____ In čemu dela tako t" "Zaradi dohodninskega dav- Nezaslisano!" "Prisegam. Saj ste gotovo čita-li, da bodo poslej pobirali tak dohodninski davek, da bodo ose-1 be, ki imajo na leto 40.000 dohodkov, plačevale 7000 davka." "No, kaj potem?.... To j« vendar v redu in po pravici.** "Saj ne rečem, da ni. Toda vlada je ukrenila tako, da čim več zaslužiš, tem več plačaš.. . Kako se že pravi temu T..,. Paraliza menda...." * * Progresivno. * * "Da, res. Torej, pomislite, za 40.000 treK* plačati 7000, za 80.-000 že 30.000, za 200.000 kar 50. 000 in za 300.000. — 260.000!" "Ali prosim vas; koliko bo treba potem plačati za 500.000?" "Približno 490.000! Mož je na leto zaslužil nekako toliko. In alaj, pravi, mi vzamejo vse — zato ne bom delal sploh nič več. Z 10.000 ne moremo živeti. Moji bogati sorodniki mi bodo dajali še enkrat , toliko.1' "Toda tudi za to, kar mu dajo sorodniki, bo moral plačati!" "Da, toda le 2000. Račun je preprost. Zato noče nič več delati, še enkrat toliko/' "Toda tudi za to, kar mu dajo sorodniki, bo moral plačati!" "Ba, toda le 2000. Račun je preprost. jZato noče nič več delati. Strašno strašno S" "Oprostite, ljuba moja! Rekli ste: za 500.000 treba plačati davka 490.000... A če zaslužiš 700.-000 na leto t Kaj potem?" "Potem? Potem mn vzamejo 720 tisoč; to je progresivno____ razumete?" "Kje naj pa vzame 20.000, ako zasluži vsega skupaj 700.000?" "Kje? Hm! No, tistih 20.000 mora pač za vlado zaslužiti skrivaj.'* "Čemu skrivaj?" "Ne uganete? Ako na davkariji zvedo, da zasluži se nadaljnih 20.000, mu vzamejo še 2000 in potem še vedno nima dovolj, da bi plačal vso dohodnino." "Kako čuden davek!.... Kako se imenuje pravite?*' "Progresiven davek! Iz besede paraliza." Novovrstna Na Holandskem štedijo. Zato pa je finančno ministrstvo prišlo na misel, da si prisluži denarja potom oglasov. Na dokumentih o obdačenju se lahko inserira. Vlada računa na dobre rezultate, ker i ' noben list ne razpolaga a tako veliko naklado in gotovo je, da se ničesar ne bere tako pazljivo kakor ravno ti dokumenti. Finančno ministrstvo pa je bilo kmalu na to postavljeno pred težko odločitev.- Neka velika tvrdka je namreč poslala nastopen oglas: — "Država vas alači, mi pa ROYAL MAIL NARAVNOST V CHERBOURG_HAMBURG Velik, moderen parnik na tri vijake. "OROUHA" odpluje 25. mi. To bo i zborna vožnja xa ones, ki hočejo biti par tednov pred Božičem v stari domovini. Vse *aprte. privatne kabine. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW VORK - ali pa pri lokalnih agentih. - Izguba malega prsta. Že večkrat objavljena povest, da so si dale številne angleške dame odrezati mala prsta na nogah, la so mogle nositi ozke. priostre-ne čevlje, je dovedla nekega ameriškega špecijalista za nope do »bjave, da si lahko-^enske v bo-iočnosti prihranijo tako mučno žrtev, doprinešeno njih neeimur-nosti, kajti imele bodo le štiri prste na vsaki nogi. On pravi, da sta mala prsta na ženskih nogah pričenjala izginjati v teku številnih generacij. Tako kažejo naprimer egipčanske mumije žensk še vedno štiri sklepe na malem prstu noge. Ženske starodavne Grške pa so" imele le še tri členke. V sedanjem času pa je pustilo skrčenje ženskam le še en člen in v številnih slučajih nitč dr j^ega kot ostanek enega člena. Na temelju vsega tega je razvidno, da je zadnji prst na ženski nogi obsojen na smrt. Isti zdravnik izjavlja, da je to posledica noše čevljev z visokimi petami. H Kretanje parnikov - Shipping News NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v dr Žavi Illinois naznanjamo, da jih b* obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na roenino za naš list. zatorej prosi mo rojake, da mu bodo kolikoi mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom "Glasa Maruda" v državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal naš potoval ni zdltopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati na r>»čnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikoi mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co MOŠKI! Zaščitite se rmi wmm krnim nli *im vedno uporabljajte Tuba 35c. Kit <4's) SI Vb lekarnarji ali Saa-V-KitC« C2 Beekman St.. New York Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrje aega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju pa iahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50f, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od» sto. Viftak Sakser Stat Bank. 83 Cortlandt St. Hew York. V. T RAVNOKAR JE IZ&UL NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 908 strani. ^ Gena s poštnino $2.— ^ 8LOTXNIO PUBUSHiro CO, New York Otty, M. T. 18 novembra: Antonia. Cherbourg. 21 novembra i Berengaria, Cherbourg. >Volendam. Boulogne. 22 novembra: Hannover, Bremen. Pari«, Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg: Scythia. Dubrovnik in Tret. 28 novembra: Georg Washington. Bremen. Mauretama, Cherbourg. 29 novembra: Saxonia, Cherbourg In Hamburg. 2 decembra: La Savoie, Havre; Noordam. Boulogne. Olympic. Cherbourg. \ decembra: Aquitanla, Cherbourg. 5 decembra: Taornvna, Genoa. President Wilson. Trst. t decembra: Torek, Bremen. Tuscanla, Dubrovnik in Trst. !9 decembra: j Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: | Roussillon. Havre. \ 12 decembra: ( Berengaria. Cherbourg. 13 decembra: Paris, Havre. ! ie decembra: ( Majest.e. Cherbourg. 18 decembra: # | Mauretar.ia, Cherbourg. '20 decembra: Seydlitz. Bremen. 21 decembra: Antonia, Cherbourg tn Hamburg. 23 decembra: | Ryndam. Boulogne. 28 decembra: i Colombo. Genoa. 30 decembra: I-a Sdvole. Havre; Olympic, Cherbourg. 2 januarja: Berengaria. Cherbourg. 11 Januarja: Argentina. Trst. CUMARP & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z oljem' »o«. NARAVNOST V TRST I "" ton Razkošne kabine tretjega, razreda z 2. 4 in 6 poste- t0n Ijami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in pot"Ivaliiča. Zaprt krov z aSetanje. DomaČa kuhinja. Vino brezplai-no. Domafa udobnost. Br^iskrbnost. Ugodno potovanje. Kje je FRANK PLAVEČ? Doma je iz vasi Repče, fara Trebnje Prosim cenjene rojake, ee kilo kaj ve, da 1111 poroda, ali naj se pa sam javi svoji materi, ki željno pričakuje kakšno poročilo o njem. — Joseph Planinah ek, K. F. D. 4, Bozeman. Mont. _ (14-16—11) ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 20 let. Jaz sem star 33 let in imam svojo domačijo, prijavi. Katero veseli, naj se mi; — Tonv Blažič, P»ox 65 lilaek Lick, Indiana Co., Pa. f 14-15—11) . Kje je moj strnič FRANK PRO-SEX, podomaee Kuaie iz Trpčan pri Ilirski Bistrici? Zadnje pismo sem prejel od nekod iz Kentucky. Prositm cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poročn. ali naj se pa sam oglasi. — Francis Stemberger, Box 96T Arroyo, Pa (14-17—11) Rad .bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec JOHN KOLIH, doma iz Velike Pristave. Aprila meseca tega leta se je nahajal v Clevelandu. Ohio, 1045 E. 61. St. Pisal sgm mu več pisem na označeni naslov, odgovora pa nisem nobenega dobil. Sporočati mu imam več važnih stvari, ker odpotujem zadnje dni decembra meseca v stari kraj. Pro«im, ee kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — Antoai Cvetni e, Box 111, Buckhannon, W Va. V JUGOSLAVIJO Hkd Star Line I* New Yorka v Cherbourg In Antwerpen Zeeland 25 nov. — Lapland 9. dee. Finland 2. dec. — Krooland 23. dec. Gothland .(3. razred) 16. december, •amo v Antwerpen. . American Line Jz New Yorka v Cherbourg in Hamburt Minnekahda (3. razred) 16. novembra 'Manchuria 30. nov.—»Mongolia 11.dec. •Xovi prostori tretjega razreda. White Star Line la New Yorka v Cherbourg In Southampton Majestic 25. nov.; 16. dec.; 6. Jan. (Največji parnik na evetu.) Olympic — 2. dec.: 30. dec.; 20. Jan. Homeric — decembra. Dobra hrana. Zaprti proa tori. U&cxlna voinja v Ameriko ca vaše prijatelje. Oglasite se pri krajevnem agentu ali Prt POTNIŠKEM ODDELKU No. t Broadway. New York. PREKLIC. Obžalujem, kar sem govoril /.%-per Franka Žnidarsič zaradi njegove hčere Frances Znitlaršič. Preklicem, da to i.i ri»=. kar sem govoril. — A a ton Mihi-lt-i'*. Vukon, Pa Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSEB STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Ne odlašajte do zadnjega časa. v M B0ZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom. ' Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-lev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas. Frank Sakser State Bank 82 Cirtliitt Stmt • Nil York, N. ¥. Vmm mk,sta JA0MISKE MUKE.