Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 20.—	VIDEM,	I. - 15. APRILA 1952.	Leto	III.- Štev. 38
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400,—	lir,	6	mesečna 200,— lir.
Kakor ustekli psi naši »italianissimi« z njih »Messaggero Veneto« vret so zalajali, kadar so bral, de njekšna ame-rikanska agencija je razglasila po usim svjete, de jugoslovanski poslanik u Rimu je protestira pri italijanski vladi pruot karvicam, ki se djelajo Slovencam, ki so ostali pod Italijo. Poslušat nje, nam se godi takuo dobró, de nečemo pustit naše tiše in naše zemje za uteč tje u Jugoslavijo.
Poslušajta kar so amerikanske agencije razglasile po usim svjete že mjesca luja Ijeta 1945, prjet, ki so ble določene nove meje ali konfini an ki najdeta
Zahvala za pomoč
Odbor sa razdeljevanje pomoči oškodovanim zaradi plazov v Beneški Sloveniji je prejel prejšnji teden izdatno pomoč v blagu in denarju, ki so jo zbrali goriški in tržaški Slovenci za svoje rojake iz Beneške Slovenije in poslali na njegov sedež v Vidmu.
Ta bratska pomoč v trenutku, ko rimska vlada in krajevne oblasti samo obetajo, vam je ponovno pokazala, kdo so naši pravi prijatelji.
Stampano na debelim u žjornalah okuol 11. iuja li45:
ROMA, 13 Luglio 1945.
»IL CONSIGLIO DEI MINISTRI, RIUNITOSI OGGI SOTTO LA PRESIDENZA DEL CAPO DEL GOVERNO FERRUCCIO PARRI, HA EMANATO LA SEGUENTE COMUNICAZIONE:
»IL GOVERNO ITALIANO RIAFFERMA CHE II, PRINCIPIO DEMOCRATICO DELLO STATO DEVE NECESSARIAMENTE COMPORTARE UN COMPLESSO DI SPECIALI GARANZIE PER I CITTADINI DI LINGUA DIVERSA DALLA ITALIANA. SARA’ AMMESSO E GARANTITO IL LIBERO USO DELLA LINGUA NON SOLO NELLE RELAZIONI PRIVATE DI COMMERCIO, NELLE RIUNIONI PUBBLICHE, NELL’ESERCIZIO DEL CULTO, NELLA
ANTON AŠKERC:
LDelikci
meJ beneškimi
HOC Slovenci
Vsi travniki in vsi vrtovi že zelenijo in cvetó...
Veliko noč pojó zvonovi, pomladno se smehlja rebo.
Ljudje prijazni in veseli pozdravljajo me tod gredoč. Obleko pražnjc so odeli, saj danes je velika noči
In mehki sončni soj trepeče, poljubljajoč dolinski kraj.
Car poezije, tihe sreče razliva se čez ves ta raj...
Velika noč... Vstajenja slavi zares pojó zvonovi ti?
Ah, nekaj v duše dnu mi pravi, da na pogreb tako zvoni...
Pcčasi, tihe do gomile mrliča nekega nesó...
Da grob bi vsaj mu okrasile, cvetice tod povsod cvetó...
Vstajenje Zalajali so
Veselo Velijo noč
Kakor vsako leto, tako smo tudi letos pričakali Veliko noč, praznik upanja in Veselja. Njen glavni pomen je prav v tem: Velika noč pomeni vstajenje, prebujenje sil, ki so spale.
Ni samo Kristus, ki pride na ta dan iz groba, ampak se prebuja z njim in ob njem tudi vsa narava. Frej smo imeli samo smrt in preobrate v naravi: potres, o katerem govori evangelij naj bi pomenil prav to borbo vse narave proti dogodkom na svetu.
Vsakoletno \ponavljanje velikonočnih slovesnosti bi lahko postalo sčasoma enolično. Letošnji praznik pa ni za nas nobena ponovitev, če smo že predočili posebne pogoje, v katerih sedaj ponovno vstaja naše ljudstvo, imamo sedaj še toliko več razlogov, da vztrajamo v tej primeri in jo tudi obrazložimo.
Pred dvema mesecema so tudi pri nas naravne sile napovedale vojno človeku in njegovi zemlji. Padlo je mnogo snega in temu je sledil potres. Imeli smo človeške žrtve, škodo na domovih in premoženju. Vse je bilo dobesedno zakopano Pod snegom in zdelo se je kot da se mora to, kar je še ostalo, zrušiti pri potresu. Sedaj pa se zopet vse prebuja, še enkrat je v velikem boju med življenjem in smrtjo zmagalo StDtjenje in zopet lahko dvignemo zastavo na kateri je zapisano: Življenje se zopet prebuja!
Kdo bi kaj takega pričakoval še sredi meseca februarja?
In ver.dar je to zakon narave. Življenje mora vedno zmagati in ko vse molči ono samo dremlje pričakujoč pravega trenutka, ko se bo lahko vrnilo s polno delavnostjo in javno manifestiralo svojo silo. Drevesa, ki jih je raztreskal veter, ali so jih polomili plazovi, niso pomrla. Iz njihovih korenin se porajajo pod toplino pomladnih žarkov novi poganjki, dvigajo se nove mladike, rastejo in začenjajo svoje novo življenje in nove borbe.
Tudi mi beneški Slovenci začenjamo sedaj dajati znake naše življenjske sile, ki ni nikoli popolnoma zamrla. Vihar raznarodovalne kampanje je dolgo časa besnel po naši zemlji, rušil in uničeval, kar mu je bilo na poti. Zdelo se je, da se to staro slovensko deblo, ki ga je pri tleh polomila »kultura in civilizacija nekega naroda, ki je po krvi in Instinktu imperialističen«, ne bo mogla več dvigniti in pognati novih življenjskih poganjkov iz korenin, ki so ostale skrite v zemlji, zaščitene po njej proti vsem neprilikam. Sneg se topi na soncu in prav tako se topi tudi montaža nacionalizma, ki ga je hotela postaviti peščica hinavskih domišljavcev.
Drobni poganjki prihajajo iz zemlje in rastejo vedno bolj; iz njih poganjajo Veje in pojačujejo deblo. In kot gobe po dežju, tako tudi po vsej naši deželi dvigajo glave novi ljudje in vstaja nova zavest.
Pred takim prizorom vstajenja je ostrmel v začudenju ves svet, ki si ne zna razložiti tega čudeža narave in z začudenjem opazuje to novo rast. Z opojno naslado opazuje vrsto barv in oblik ter prisluškuje koncertu najrazličnejših glasov, ki se dvigajo z vseh strani in rastejo iz zemeljskih brazd. Vse je v gibanju, Vse hoče pokazati svojo voljo do življenja. In tudi če bi človek hotel, bi ne mogel preprečiti tega prebujenja, ker bi se mu zdelo, da bo storil s tem zločin nad naravo. Tudi v našem primeru so Presenečeni in skušajo pokazati svojo brezbrižnost; ko pa se bo napeto pop je odprlo in se pokazalo v vsej svoji krasoti, tedaj pa se bodo tudi čudili.
Zakaj tako postopanje z nami?
2e večkrat smo izrazili željo, da bi prišlo do bolj prijateljskih odnosov med sosednimi državami in da bi prišlo zlasti v naši deželi do mirnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj pa moramo na žalost zopet ugotoviti povečar nje napetosti med obema državama.
Vzrok za to je treba iskati v dejstvu, da se noče priznati realnega stanja in priznati mimo in pošteno stvari tako, kakor v resnici so. Mi smo Slovenci po rodu, jeziku, šegah in navadah in imamo pravico, da se nas prizna kot take in da se v tem smislu z nami tudi postopa. To je, kar potrebujemo, kar zahtevamo in kar bomo tudi prej ali slej dosegli. V tej naši težnji pa ni ničesar protizakonitega, ničesar kar bi bilo naperjeno proti državi, v kateri živimo.
Z nekaj dobre volje se bo prav gotovo našlo možnost sporazuma, da bi nam bilo mogoče živeti v boljših političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pogojih. Namesto tega pa skušajo uničiti v nas tudi najmanjšo kal zavesti, da smo Slovenci. Ko čitamo v šovinističnem časopisju žallvke in laži na naš račun, nam nehote prihajajo na misel vsa nasllstva, ki se dogajajo v našo škodo. Taka nasil-stva so se vršila včeraj, se vršijo danes in se bodo vršila žalibog tudi jutri, ker noben narod na svetu ni tako vztrajen
v svojih blodnjah, kot tisti, ki je podedoval idejo o triumfu rimskega duha.
Kdaj bo poštna služba delovala brezhibno tudi za tisk v slovenskem jeziku in ne samo za italijansko časopisje? že večkrat smo se pritožili zaradi neredno-sti na tem področju.
Kdaj nas bodo pustili živeti na miru? Policijske oblasti često kličejo na zaslišanje ljudi, ki so obtoženi, da.... so Slovenci. Pripomniti moramo, da mi nismo beneški Slovenci, ampak nam očitajo, da smo Slovenci, tako kakor bi lahko očitali nekomu, da je ukradel kokoš. Na ta način postopajo nalašč, ker je v Italiji znana stvar, ki so jo potrdila vsa pričevanja, kako postopajo z ljudmi v nekaterih lokalih in zato državljani rajši hodijo teden dni po kolenih in bosi, kot pa da bi samo enkrat šli na kvesturo ali na poveljstvo orožnikov.
Kdor jim je v napotje ker ima svojo zavest in ne misli tako, kakor tisti, ki tiči v policijski uniformi, ga povabijo naj zapusti rodne kraje in naj odide v Jugoslavijo. Zakaj vendar ne bi smeli živeti tudi tukaj, kjer so naši predniki s potrpežljivim in vztrajnim delom očistili košček za koščkom zemlje od kamenja in grmičevja, da bi jim dala košček vsakdanjega kruha?
Zakaj naši starši ne morejo svobodno
odločati o vzgoji svojih otrok, in izbirati zanje tiste šole, ki se jim zdijo najbolj primerne? Zakaj pozivajo na sodnijo tiste, ki se upajo poslati svoje otroke v šole, kjer se učijo v svojem materinskem jeziku?
Ali je to spoštovanje naših pravic, da se obtožuje celo duhovnike, ki tukaj vršijo svojo dolžnost, da rovarijo proti državi ker pridigajo v jeziku, ki je ljudstvu bolj razumljiv? Tudi v teh ljudeh, ki so se odpovedali vsemu v tem življenju, vidijo nevarne elemente. Italijanski šovinizem je prodrl tudi že za semeni-ške zidove, kjer bi se moralo učiti, da je treba pridigati ljudstvu o bratstvu med narodi.
Poleg vsega drugega pa skušajo tudi z vsemi sredstvi zavreti gospodarski razvoj našega ljudstva, ker je znano, da je potrebna najprej gospodarska osamosvojitev, kateri sledi potem duhovna osamosvojitev.
Prav tako bi radi po naših dolinah uničili ljudsko petje, ki je našim ljudem tako pri srcu. Hoteli bi, da bi tudi po naših dolinah odmevale note tiste pesmi, ki pravi: »Sole che sorgi, libero e giocondo, tu non vedrai nessuna cosa al mondo, maggior di Roma, maggior di Roma...« To je pa tudi vse bistvo italijanske demokracije.
PRI NAS IN PO SVETU
NOVA PRAVILA ZA IZDAJO POTNIH LISTOV. — Rimski senat je odobril nov zakon za izdajo potnih listov. Po novem zakonu bodo potni listi veljavni do pet let. Do potnega lista imajo pravico vsi državljani, ki so izpolnili 14 let starosti proti plačilu takse 5.000 lir, če je veljaven več kot eno leto, 1000 lir, če je potni list veljaven do enega leta. Takse so oproščeni reveži, emigranti, študenti, ki potujejo iz študijskih razlogov, državni uslužbenci, italijan. državljani v inozemstvu, ki se vračajo služit vojaški rok, vojni invalidi, vdove in vojne sirote.
TRUMAN ODKLONIL PONOVNO KANDIDATURO. — V nekem govoru, je Hairy Truman sedanji predsednik Združenih držav Amerike, izjavil, da se ne namerava predstaviti ponovno na predsedniške volitve, ki se bodo vršile letošnjo jesen. Truman predseduje Združenim državam Amerike že nad sedem let, in prav zato je ta izjava močno iz-nenadila ves svet.
LJUDSKA SKUPŠČINA Jugoslavije je dne 30. marca soglasno odobrila stališče, ki ga je zavzela jugoslovanska vlada glede vprašanja Trsta in potrdila s posebno resolucijo, da se popolnoma strinja z njim.
STAMPA, MA ANCHE NEI RAPPORTI CON LE AUTORITÀ’ POLITICHE, AMMINISTRATIVE E GIUDIZIARIE.
NELLE LOCALITÀ’ DOVE RISIEDONO IN PROPORZIONE CONSIDEREVOLE CITTADINI DI LINGUA DIVERSA DALL’ITALIANA, SARA’ GARANTITO NELLE SCUOLE PUBBLICHE L’INSEGNAMENTO E L’USO DELLA LINGUA MATERNA.
LE PARTICOLARI ESIGENZE DELLE ZONE ABITATE DA POPOLAZIONI DI LINGUA O TRADIZIONI DIVERSE, TROVERANNO LA LORO TUTELA NEL LIBERO FUNZIONAMENTO DI UN APPROPRIATO REGIME DI AUTONOMIA LOCALE ECC.«.
Tele komunikat ga je razglasila tudi agencija ANSA. Nič dragega ne upra-šamo mi Slovenji pod Italijo ku kar nam je italijanska vlada ali governo tako slovesno objubila u imenu italjanske-ga naroda, upričo usegà svetà, kar je blo potlé potrdjenó tudi u italjanski ko-stitucjoni.
Samuo kar so sami nam ob jubili, naj nam aajó an bomo takuo brumni, de še »mački poiečemč vi.« Jugoslovanski po-sl8nik ne bo vič protestira an ameri-kanske agencije boju mučale ku grob. Do tuod pa, ki Italija ne bo »mož besje-da«, r.e bo uživala časti pred svjetom an svjet se bo šele smejau italjanskim objubam. Za čast Italije an za nje kredit pred svjetom dajta nam Slovenjam kar po Božji an človješki postavi nam gre an kar sta nam sami 'obljubili, potlé bomo tudi mi upili na ves glas: »Evviva l’Italia madre della civiltà!«
Volitve v Trstu
Zav. voj. uprava je sporočila, da bodo volitve v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja dne 25. maja t. 1. Na teh volitvah se bo rabil sistem vezanih list, kakor v Italiji. Proti temu nedemokratičnemu sistemu vezanih list so protestirale vse politične slovenske organizacije in stranke v Trstu, ker pomeni ta sistem novo diskriminacijo in kršitev mirovne pogodbe, ki določa, da se morajo vršiti volitve v Trstu po proporcionalnem volilnem sistemu.
vošči svojim čitateljem in prijatefjem uredništvo in uprava „ llTlatajurja “ iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
VESTI
REZIJA
Prijetno pomladansko sonce je posijalo tudi v našo dolino. Debela snežna o-deja je pričela postajati vedno tanjša, ponekod so gore pokazale že svoja rebra, v prisojnih krajih pa je vzklilo že prvo pomladno cvetje. Pomladansko sonce je odkrilo tudi vso škodo, ki jo je prinesla letošnja zima. šele te dni se je ugotovilo, da je v Jami snežni plaz podrl štiri planinske bajte, last naših vaščanov. Za popraviti to škodo ljudje upajo, da bo poskrbela vlada, in to bi bilo treba popraviti čimpreje, ker smo že v pomladi in kmalu bo treba odpeljat živino na pašo.
SV. JURIJ. — Zadnje čase prihaja v našo vas izredno mnogo tujcev. Glas, da botaničarka Ana Di Biasio, uspešno zdravi ljudi z raznimi zelišči, je prišel celo do Benetk, Rima in Napolija. Zena ne ve kako naj sprejema ljudi, ker ji ne preostaja niti zadostnega časa za počitek in "ato je sklenila, da ob nedeljah ne bo sprejela nikogar več. Preteklo nedeljo je bilo res tako, odslovila je nešteto ljudi, četudi je vedela, da so prišli iz zelo oddaljenih krajev.
BELI POTOK. — Zopet se oglašamo. Za r.as zapuščene, od sveta odrezane ljudi je tudi to uteha, da moremo komu pritožiti naše gorje. Kar nam dela največ preglavic je to, da iz naše vasi ne vodi kolovozna pot v Ravenco, kjer je naš občinski sedež. Da si skrajšamo pot moramo prekoračiti visoke gore preko Karnice in pri tem porabimo skoraj 5 ur hcda, kar pomeni zgubiti cel dan. Koliko bi bilo boljše za nas, če bi bila naša vas priključena občini Brdo, kamor vodi dobra cesta.
Po tej cesti vozi tudi trikrat tedensko autobus do Tarčenta, dočim za iti v Rezijo, kamor spadamo, se ne moremo posluževati prometnih sredstev. Dostikrat sanjamo o tej priključitvi, ker vemo, da bi si s tem pridobili mnogo koristi.
Te naše želje smo večkrat izrazili občinskim oblastem, a te nočejo o tej zadevi nič slišati. Mi vemo, da so v okolici naše vasi veliki občinski gozdovi in seveda bi jih občina izgubila, če bi se mi odcepili od Rezije. Vprašamo se ali je to prav, da občina za svojo koristi pusti trpeti po nepotrebnem toliko ljudi, ki žive v bednem stanju in jih prav ta nepravilna občinska razdelitev peha v še večji obup?
GORJANI
Smo čuli pravič, ki no če beti maja rojesca votacjoni še tu našim komune. Tale novica ne močno razveselila naše judi, zak’ no bi tjeli rado vidati, ki ta na komun na bodi votana na miništra-cjon može, ki no nardita kej več koj ta stara an za ne vidati več preiektur-nega komisarja, ki on pride dosti soute keštati našemu komunu.
So neki možje, ki no djelajo propagando, zak’ noi se ne postavita lište kan-didatou tej lani, ma mi ve uprašamo, ki no ne poslušajta tjeh judi, ki ne njema-jo nobedne responsabilitadi. Lište od kandidatou to ma postaviti, zak’ te to je dan naš dirit an dovej. To nje jušto m jeti ta na komune neà komisarja, ki o ne vje kateri so naši problemi. No če našje možje ta na komune.
NEME
CERNEJA. — Tu ti zadnji ueri so fašisti se vargli ta na našo uas tej divjaki an pobili 13 naših najbuojših može an sinou, ki njeso mjeli nobedne kolpe. Saj to nje človjeka od naše uasi, ki on bodi pozabou dneve tej, ki so 12—13 de-
cember 1943 an 29 setember 1944. Tu te dni so naši vaščani Piccogna Anton, bra-tri Sturma, bratri Scubla, Vidimar Ivan, Piccogna Jakob, Scuntaro Jožef, bratri Guion, Mattiuzza Jožef, Mattiuzza Silvio an Vizzutti Ivan bli ustreljeni od faši-štouskih morilceu.
Devet ljet so pasali od tjeh časou; sedam ljet te pasalo odkar ne uera finitala. čakali smo, ki autoritat na se preokupej za narditi dan monument za onorati te naše martirje, ki njeso mjeli druge kolpe koj te, ki so njih fameji an zemji mjeli dičjar. Ma čakali smo za dibant; autoritat na nje neč nardila ne ujemamo kake šperanče zak’ na naredi. Za tuo neč to nam ne ostaja koj se usi spraviti an usaki pa no mar pomati za
narditi dan monument ta na černejški plači in onor našim martirjam.
VIZONT. — Naši komunski pohlavar-ji no njeso še odperli oči na našo uas. Kar so ble votacjoni so nam obečali, težje, ki so se stou prokurali ta na kon-seju, ki no če nam ejesto popraviti, ki ne če uodo pejati tu te borke, ki na manča. Te če biti preče no ljeto, ki no majo rodine od komuna tu rokah, ma še njeso se niti pokazajl tu našo uas. Ma za nas ljepo čer j ati tas so znali.
KONALIČ. — Na dan svetega Jožefa smo tu naši uasi naugurali latarijo an akuedot, ki so se sami našje judje nar-dili. Par nauguracjcni e paršou še naš šindik an giunta comunal. To nje bo pa jih bizunjo, zak’ za jo rjes povjedati oni njeso pru neč pomagali za te djela narditi. Če nas marnò našo uodo an lateri-jo, ve je marnò zatuo, ki smo se sami z našimi mječi nardili.
TAJPANA
Smo čuli pravič, ki 1 j etos tu maju no če začeti spek djelati Central eletriko ta par Debeleže, ki učneto djelo to je ustavjeno žej tri Ijeta. Za to djelo so bli dani 10 milijone lir od governa. Upajmo, ki to bodi rjes tuole zak’ takoviš dosti r.aših djeloucou no če mjeti njih kroh par s vej hiši.
SLOVEJSKA ŠKUOLA NA MU JE TA NA POTI. Tu Centi so autoritadi od škuol med temi še dan človek, ki on je Slovenj po imenu an po jeziku, zak’ o se uzredu tu Viškorši od slovejske matere an oča, ki no se močno interesuajo, zak’ naši judje no ne pošijajta svojih otruok tu slovejske škuole. Mi ne v jemo, če no: tuo djelajo sve indeje al’ če no ma kuaženo an zatuo bi tjeli rado, ki te pohlavarji no preberi ta ljepo ko-štitucjon taljano, ki na pravi takole: »L’arte e la scienza sono Ubere e libero ne è l’insegnamento...« Zatuo smo liberi učiti naše otroké tu našim jeziku.
škuole, kjer no se uče tu njih maternem jeziku otroci, no njeso tej, ki no oni pravijo štranjere, ma »scuole italiane con lingua d’istruzione slovena.« Našje judje no bi mjeU dirit mjeti take škuole tu njih vasi, ma no tuo impe-diuajo pohlavarji, ki so prej nosili »petelina« ta na bareti, zak’ slovejska škuo-la na jim je ta na peti.
BREZJE. — Smo večkrat pisali od mosta, ki on koventà za tu Srednjo Bardo an fin donàs njesmo bli poslušani. Za-
iz Zapadne
tuo našim judem to nje druzega koj se lošti kop an ga narditi sami.
DJELOUCI, KI NJESO BLI PO SINDIKALNI TARIFI PLAČANI. — Pred dvemi ljeti so tu naši vasi škuolo gradili. Djelo te bo uzeto horé od komuna an plačuvou e naš sekretarih. Manualjam so dajaU 101 liro po uri, medtjem, ki po sindakalni tarifi so muorli loviti 139,83 po uri'. Takoviš djeloucam so dati škuažej 400 lir na dan mankuj. Tole rječ ne zvjedala autoritat an tej, ki smo čuli pravič, no boju muorli pred juštiejo jeti težje, ki so to kamoro nardili.
Tele to je dan jasen dokaz kako no djelajo par nas miništratorji od takih djel. Bozemu djeloucu, ki od zjutra do zvečar e se potiu so nesli dan tjarč sve paje. Upajmo, ki juštieja na ne pardonej tjem kriucam, an ki na je po leču kon-danej.
VISKORŠA. — Dne 22. marča e umar tu videmskim špetalu naš vaščan Blasut-to žef (Pičjar smo ga po domače klicali) u 72 ljet starosti. Ranek 2ef e bi zadet pred dnjem tjednom od paralize an se por, ki so domači an mjedihi, use nardili za ga oščepati, ubogi mož e umar.
Te ranci te bi dan dobar človek; tu njega živenju e simpri djelou an uzre-dou dua sina no hčer. Dan od njegovih sinou on je mišjonarih.
AHTEN
Telim kmetam, ki so popravili njih bljeve an nardili hnojišča, štat on če jim dati kontribut od 75 par 100 ta na valor od djela, ki so nardili:	Skubla
August 18.046; Caruzzi G. Batta 63.750; Sgiarovello David 10.097.
MALINA. — Družini Angel j a Turko iz naše vasi e jim zabolou sin 17 ljet star Edoard. Ubogi sin e bi več časa bolan tu pasteji an so kudali, ki on ma in-fluencjo an kar so vidali, ki usaki dan on gre buj slabo so klicali mjediha, ki e mu obrjetou meningito. So ga sobeto pejali tu špetau dou Videm an kle no ga zdravijo. Mlademu sinu ve augura-mo, ki on oščepej preče.
TU NAŠI LATERIJI. — Zadnje dni marča so mjeli usi sočjeni od naše late-tije semblejo za aprovacjon dati bilanči-jo od ljeta 1951, ki & zljezou zlo atif. So potem votali novo komisijo an zbrali pet novih može. To se ne vje še, ki to če beti prešident, zak’ na ma se komisija sama lošti dakordo. Tu komisiji to je še 3 može te stare miništracjoni.
DELIBERE OD NAŠIH M02E NA KOMUNE. — Marča mjesca so naši možje mjeli tri konsejé an so deliberali tele reči:
1) peza publika od telega mjesca na če mjeti no tarifo od L. 31 za usak kuin-tal pézan; 2) so aprovali nove elenke od
tas, ki no bojo muorli plačuvati naši judje ljeta 1952. Elenki no so tu segre-teriji od komuna a dišpozicjon usjeh judi, zak’ no vidita an. konfrontajta kaj so bli tasani judje; 3> konsej e delibe-lou še prodajo od komunskega sveta ta na plači Zorutti bratram Degano an prodajo sveta od komuna tu Reklužo diti Maitinazzi, ki ra če narditi dan di-štributor od benciue; 4) so diškusjon mjeli še ta na akuedot od Maline (Prar darones an Mauro), ma njeso še neč konkludili; 5) so deliberali za nomino
Ben. Slovenije
roveha mjediha ta na puošt teha starega, ki on če jeti tu drugi komun.
UAREMO SE PRED AFTO. — Tu naš komun na se nje še parkazala afta, ma s tjem to nje rečeno, ki mi ve njemamo uzeti usé prekauejoni za se braniti pred njom. Naši te bližnji komuni, tej, ki so Fojda an Njeme so žej od več timpa infetani an zatuo ne smijemo pozabiti regul, ki to ma daržati, zak’ ta kravja fcóu na ne pridi še tu naše hljeve. Za-voj tega naš veterinarih e ordinou, ki do novega ordina o ne smije majedan kupiti krau ali druge žvine, če prej o nje stuoru blahu vizito narditi, ne, ki to ne smije ob	nuoč lošti	tu hljeve	ali
toblade judi, ki	no hodijo	oku.
Najboj to ma se varvati od marčedan-tcu od krau, zak’ težje no najbuj hljeve prehledajo an za tuo za nas so zlo pe-rikulozni, ki no parnesita afto.
TORJAN
MAŽEROLE. — Tu preteklim mjescu te umarlo 5 judi tu naši	vasi. Se	ne
spominjajo naši	te stari, ki	tu tekaj	ma-
lo cajta smartna kosa na bodi paršla tu pet hiš. Umarli so teli:	Kamunjaro
Terezija, stara 75 ljet; sinček adnó Ije-to star od našega vaščana Kasina Augusta; Makorič Marija, stara 70 ljet; Bonin Cecilija, stara 65 ljet; Kasina Anton, star 67 ljet.
Usi teli judje so nas zapustil pru u tistim cajtu, ki je blo zlo težkuo za jih nest u bntof zavoj visokega snega.
ONAIR SE TRUDI TUD PAR. NAS -Tudi za našo vas znana organizacija ONAIR se zlo interesira za znacjonali-zati naše ljudi. Za tele namjen so nardili an velik prostor, ki bo služu za sprejet naše majhane otroke, ki jim buodo ucepil u glavo staro pjesem, de mi smo »italianissimi« an de nimamo nič kupe s slovenstvom. Za tele prostor zgradit so potrosil skoro deset milijonov lir. Nau-guracjcn jo buodo nardil druh mjesac, par tikeri pridejo vič videmskih poglavarju.
NAS POZNAJO SAMO PAR VOTA-CJONAH. — Lansko ljeto, malo cajta pred votacjoni je hodu usako nedeljo h nam videmski pohlavar ing. Gerolami an nam obeču usak’ suort dobruot, če bomo votai za demokracijo kristjano. Tuo, večina naših judi so tud nardili, zak’ so bli prepričani, de ta človek bo »mož besjeda«. Pa so se zmotil; od junija mjesca lanskega ljeta ga nje blo vič videt. Tikeri naših so ga šli gledat u Videm na njegou oficih, pa tud’ tam ga njeso mogli ušafat. Kuo je tuo, de ing. Girolami ne pozna sadà vič naših judi? Ka se misli, de mi smo tkaj nazaj, de bi pozabil use kar nam ja obečou? Sa bo še paršu cajt, de bomo vidli napisano
njegovo ime na škeciah, a takrat bomo znal se runat tikeremu dat naš vot.
FOJDA
Judje od Podrat so po dougi an tardi loti otenili za priti pod naš komun. Ministero za notranje afarje e tej uasi ri-konjošiu dirit za se odcepiti od Ahten-skega komuna an inkarikou naš konsej komunal, zak’ on publikej ta na albo municipal prožet od delimitacjoni te vasi an sveta, ki o je oku nje, ki no bi muorli priti ljetos pod Fojdski komun.
Usaki človek, là o ma kak interes za tole rječ o more jeti tu komun an prositi pojasnila.
ZA JUDI, KI SO POTRJEBNI ZDRA-VENJA. — Usi judje, stari od 18 do 65 ljet an ki par njih hiši so boz an ki no majo potrjebo se jeti zdravit tu fange, no morejo narditi domando prefeturi za biti poslani brezplačno tu štabilimente termal od Aqui. Domando to ma prej poslati komunu an tele on če jo potem poslati prefeturi.
Za buojše informacjoni no judje morejo se obarniti tu komun tah segre-tarjo.
PEDR02A. — Družini Beligoj Erminij se je rodila na ljepa čičica, ld so je kar-stili tu Podcjerkvi an dali ime Marija. Za botre so bli gosp. Borgnolo Anton, konsejer komunal an njegà sestrà Amabile. čičica to je tretji otrok od družine. Očje to nje bo ta domah, zak’ e šou lani tu Francijo na djelo.
PODCJERKEV. — Skupina može od naše uasi so se začeli interesuati za narditi no štampenjo tah autoritadam, zak’ no ljetos začnita djelati ejesto še tu našo uas. Judje so tu naši uasi štufi nositi usé ta na harbatu an zatuo to bi tje-la biti ura, ki governo on dankrat naredi kej še nam. So rjedke uasi, ki no bodita brez ejeste, za tuo ve se upraša-no, če to nje vergonžja governu pustiti nas tu tele kondiejoni. Juštieja na muore biti še za nas, saj smo še mi judje, ki ve djelamo naš dovej tej usi te druži Taljani. Smo simpri plačuali naše tase an naši sinouje so prelivali kri za Italijo tej težje, ki so tu plane. Sperajmo zatuo, ki možje, ki so se ložli za se in-teresati za tuole, no vjedita povjedati
VILE NAD FOJDO
autoritadi, ki na zadnje so mjeli stuo-krat obečano ejesto pru od tjeh judi, ki no sede ta na štolah od parlamenta tu Rime. Za te judi smo Še mi dali naš vot an za tuo no bi muorli kej več se interesati za nas.
OGENJ NA PIKATU. — Veliko škodo so mjeli težje, ki no majo svjet ta na Pikatu zavoj ognjà, ki je ratu pred ne-dougim časom. Ogenj je uniču več ko-stanjou, zložena darvà an nekej kop sena. škoda na znaša, tej ki no pravijo, več koj dan milijon lir.
ČEDAD
Usi puomnejo kuo je našo mjesto blo živo ankrat, kulk ljudi je tuod hodilo za prodat svoje pardjelke an za kupit svoje hišne potrebinje. U tistih cajtah je blo u sobotah mjesto puno, de še gibat se nje mogló po njim. Oštarije an butjehe so djelale zlo an mjele dobar zaslužak. Donàs pa nje vič takuo an če bo šlo ta-kuo naprej boju muorli vič ku kajšen zaprjet oštarijo an butjeho, zak’ ne zasluži še za danke plačat. Temu je narbuj kriva nova meja, ki je ločila od Čedada use vasi od zgornje Soške doline. Od telili kraju so hodil največ judi po svojih opravilah u naše mjesto an mu dajal za živjet. Sa tuo usak čedajc parpozna, zak’ donàs vidi, de nje vič nabednega šefta. Od 70 oštarij, ki so u našim mje-stu, jih je le 15 do 20, de muorejo se zaslužit za živjet an glih takuo je tud z butjehami. An tele, če bi ne blo Slovenju od Benečije bi muorle zaprjet.
Pru bi blo, de se naši pohlavarji zau-zamejo, za se interesat, de naj se poglobi parjateljstvo z bližnjo daržavo za imjefc buojše targouske stike z Gornjo Soško dolino an naj pustijo ankrat ob stran sovraštvo do Slovenju, ki konc koncu je njih zasluga, če Čedad je postalo takuo veliko mjesto.
SKUPINA NAŠIH EMIGRANTOU NA DJELE U BELGIJI POZDRAVLJA VSE
DOMAČE AN ZNANCE
AHTEN v ozadju Malina in Subid
Štev. 38
MATAJUR
Stran 3
SV. PETER SLOVENOV
GORENJI BARNAS. — Je puno ljet, de nam obečuvajo, de nam boju nardil šuolo a do donàs še nje blo nobednega senja, de bi rjes začel ki djelat. Poglejta kuo se muorejo an u kaišne lokale, učit naš otroc: parvu šuolo jo učijo u adni majhani nezdravi kamrici; drugo an trečjo šuolo učijo u adnim seniku, ki je an naših vaščanu dau; četarto an peto pa nad mlekarinco. Sada se usak človek zmisli kuo se morejo naši ta majhani učit. Al njesmo mi ku ta druz? Sa so nardil u Petejahu an u Ažli nove šuole. Ka smo pa mi? Glih ku ta druz plačujemo taše an za tuo je velika po-trjeba, de se da tud našim otrokam človješki prastor za učenje. k
AZLA. — NAJ SE PO SLOVENSKO PRIDGA TUD U NAŠI VASI. — U useh vaseh, kjer je slovenski duhounik prid-gajo u cjerkvi po slovensko. Zatuo na bi blo nič slabo, če bi tud’ naš kaplan 'gospod Jože Krajnik po slovensko raz-ložiu božjo besjedo. Sa on zna slovensko, zak’ je iz naše dažele an bi mu ne blo težkuo govorit materni jezik.' Sa ta star judje ne zastopijo po taljansko prid-go an zatuo bi takuo radi u cjerkvi čul, de se tud’ po slovensko govori, sa pred 15 ljeti se je nimar po slovensko pridga-lo tud’ par nas. Troštamo se, de naš go-spuod kaplan bo zadovoliu željo telih starih j udi.
KLENJE’. — Pardjelak vina ljetos nje biu slab u naši vasi an je nje hiše, de bi ga ne mjela. Takuo se je godilo, de naš vaščan Karlon an dan se ga napije, ampa ne tkaj, de bi ne vjedu kaj djela. Vje se, de kar ga človek popije se spremeni, an kajšenkrat pru zatuo pride u hiš do kreganja. Takuo se je godilo našmu Karlonu, ki živi kupe s sestro u hiš. Sestra pa mu nje parpustila, je začela pravit po vasi, de Karlon je nau-Rian. Kaj je potlé ratalo? Pride an dan auto iz Vidma an ga rjes peljejo u norišnico. U telim špetalu pa do clonàs njeso mjedihi zagledali, de bi biu mož nauman an zatuo ga boju višno naza.i damu poslal, žalostno je vidati take reči, de se nuca take sisteme za se rešit od človjeka, ki z njim se ne zastop.
PODPORA KMETOM. — U našim kamunu buodo prejel daržauno pod-puoro za popravilo hljevou an hnojišč tisti kmetje, ki so napravili tiste djela. Ta podpuora znaša 75 par stuo stroškou, ki so jih m j el za kupit mater j al an za djelo. Teli so kmeti našega komuna an par usakemu imenu napišemo tud cifro, ki jo je ponucu: Zamparutti Anton ran-cega Franca 26.576; Costaperaria Ermi-nja, rancega Angela 82.993; Klemenčič Zoilo rane. Ivana 42.157; Kvarina Josip rane. Augusta 22.093; Mašera Alojz 109.275; Spehonja Teodor rane. Josipa 32.567 ; Strazzolini Ivan rane. Antona 68.993; Koceanič Josip rane. Ivana 21.375; Blazutič Pia rane. Antona 33.750; Blazutič Marko rane. Ivana 55.130; Pagon Ranieri rane. Karla 157.720; Marinič Marko rane. Valentina 9.168; Sniderò Josip rane. Josipa 29.625; 'Marinič Marcelo rane. Alojza 36.107 ; Koredič Rudolf rane. Petra 42.917.
NASRECA PAR DELU. — Kar je da-jau kravam jest naš vaščan Maurič Nino, star 65 ljet, ga je krava zbodla z rogom u oko. Ponesrečenega kmeta so rr.uorli hitro pejat u špitau, kjer se troštamo, de mu boju rešil oko, ki ie u na-gobarnosti.
PODBONESEC
U našim kamunu kmetje, ki so po-strojil njeh hljeve an runal nove hno-jišča bodo od inšpektorata dobil daržauno podpuoru 75 par stuo na ejele stroške, ki so jih mjel za djelo nardit. Imena kmetu so teli: Kručil Alfons rancega Ivana 50.850; Spekonja Ivan rancega Antona 76.676; Mučlč Marija udova Spekonja 31.445; Birtič Ivan rane. Josipa 84.562; Saccù Anton rane. Jakoba 81.115; Bukovac Ivan rane. Ivana 67.111; Petri-čič Bruno rane. Andreja 67.803; Orie-cuia Angel rane. Ivana 26.551; ,Franz Ivan rane. Filipa 44.891 ; Birtič Eugen sin Franca 42.647; Cernjja Josip rane. Matije 101.502; Cernoja Anton rancega Ivana 77.796; Costaperaria Anton rane. Ivana 76.945; Medveš Gino rane. Ferdinanda 12.282; Cenčič Viktor rane. Alojza 8.625; Cenčič Alvio rane. Angela 6.900; Spekonja Augustina udova Cenčič 6.900; J ure tič Jakob rane. Matije 92.286; Jure-tič Mario sin Antona 96.850 ; Obala Lovrenc rane. Štefana 15.093; Zorza Mihael rane. Valentina 27.600; Maršeu Jožef rane. Antona 35.889; Maršeu Anton rene. Alojza 37.993; Fantin Ermacora 33.765;	Cugll	Josip	rane.	Valentina
37.122;	Jerep	Anton	rane.	Valentina
60.806;	Zorza	Guido	rane.	Valentina
VESTI
iz Vzhodne Ben. Slovenije
30.168; Zorza Ermacora rane. Antona 26.823.
CRNI VRH. —- V naši vasi je zbolelo pretekli tjedan 300 ljudi. U začetku so mislil, de je tuo navadna influenca a potlé kar so videl, de bouniki imajo zlo visoko temperaturo an de dostim teče kri iz nosa so klicala mjediha, ki je po-vjedu, de je tuo najbrže španjola an zatuo je dau ukaz, de nobedan iz Črnega vrha ne smije iti von iz vasi, zak’ to boljezen bi lahko ušafali tud’ ljudje drugih vasi.
Od začetka smo bli usi zlo u velikih skarbeh, zak’ smo tisto boljezen jo poskusil u cajtu po parvi svetouni uojski od tikere takrat jih je umarlo puno. Ljetos, hvala Bogu nje b’a ta boljezen tkaj huda an u tele dni jih je že dosti ljudi, ki se dobro čutejo an takuo upamo, de boju usi u kratkim cajtu srečno prene-
narljeuši u ejeli naši dolini. Je zgradiu tud’ zlo ljepo hnojišče z vaškom za hnoj-nico, ki tehnično an higijensko odgovarja modernim sistemom.« Mi mu čestitamo an se troštamo, de se boju tud’ druz brigal za zgradit r.a tako vižo hljeu an hnojišča.
PEKINJE. •— Tud naš vaščan Markič Valentin je dobiu 40 taužent lir premia zatuo, ki je zgradiu novo hnojišče. Mo-tivacjon za premio je tela: »U vasi, ki njema ejeste je postroju hljeu an zgradiu hnojišče na modernu vižo, ki zasluži, če pomislimo na buoštvo naše vasi, močno pohva’o.« čestitamo tudi njemu.
SREDNJE
še se govori u našim kamune o krivične denuneje, ki so jo nardil domači karabinjeri an naš šindik pruot pravičnim ženam, ki njeso ble krive drugega,
MJERSKA DOLINA V BENEŠKI SLOVENIJI
sli tisto boljezen. šuolo, zavoj tiste bo-Ijezni, so jo zaperli an učitelji, ki u nji učijo njeso smjeli iti damu.
ŠTUFCA. — Zvjedel smo, de se je fe-brarja mjesca godila adnà velika nesreča u Australiji, kjer so šafali smart več ljudi an med njemi je zgubu življenje tud Rosič Gabrijel, star 41 ljet, brat od rancega Ludvika Rosiča iz naše vasi, ki je pred lansko jesen utonu u Nediž. Nesrečni družini, ki je u takuo malim cajtu zgubila dva sina, izrekamo naše sožalje.
SOVODNJE
Inšpektorat za agrikulturo je dodeliu 650 taužent lir 17 kmetu iz našga kamu-na, kot podpuoru, ki je daržava dala usjem tistim, ki so postrojil hljeve an runal nove hnojišča. Kmetje, ki boju dobil sude, so teli: Cicigoj David rancega Alojza 35.134; Peroviča Ivan rancega Valentina 19.167; Petričič Ivan rancega Valentina 32.376; Kvalica Ivan rancega Antona 87.812; Franz Ferdinand iz Matajurja sin rane. Ivana 48.014; Koceanič Hubert sin rane. Andreja 43.025; Markič Valentin rare. Andreja 33.351; Batistič Josip sin Ivana 48.810; Podorješčak Josip rane. Alojza 94.895; Medveš Andrej 66.596; Medveš Josip rane. Ivana 20.375; Podorješčak Josip rane. Josipa 26.957 ; Franc Marko rane. Alojza 68.250; Goš-njak Josip rane. Josipa 59.826; Medveš Josip rane. Ivana 81.018; Azzolini Ivan 81.936.
Cifre, ki smo jih napisal par usakmu imenu so tiste, ki so ble priznane, de vajà djelo napravjeno. Od telih bo dano 75 par stuo pomoči.
MATAJUR. — U naši vasi se njesmo mogli še rešit od žvinske boljezni slinau-ke. škodo, ki so jo naši kmetje tarpel je zlo velika, če mislimo na vos denar, ki muorejo žvinorejci ponucat za žvino zdravit. Potlé tud’ mljeko ki se zgubi par bolani žvini. Kmet Jožef Gošnjak nam je pravu, de je potrošu približno 200 taužent lir an je 40 dni, de ne more u mlekarno mljeka nosit. Od 50 litru mljeka na dan, ki je pardjelu s sedam krau, ki ima u hljeve, ne more nucat niti litra. Use muora proč zavreči.
BLAZIN. — Naš vaščan Kvalica Ivan je zlo veseu, zak’ je dobiu premio od videmske »Casse di Risparmio« za 40 taužent lir, zak’ je popravu hljeu. Motiva-cjon od premia je tale: »u zlo slabim kraju se je potrudiu z uso dobro voljo za rardit hljeu, ki ga lahko štejemo za
ku tistega, de so prašale njeh pravice na kamunu. Vidli smo kakuo sO tožil tisti poglavarji naše zené na čedajski pieturi an želji šindika un brigadjerja od karabinjerju nas videt štrafane se jim je zasmudila. Z glavom ki je gledala u tla so ta dan hodil. Pravičen pre-tor je oprostiu use zené, zak’ lec pravi, de tuo kar so one nardile ni kaznivo.
Pa useglih ni rečeno, de obliški judje se boju odpovedali pravici do tiste ejeste. še se bomo partoževali, zak’ brez ejeste ne moremo bit. Mi smo daržav-ljani Italije ku ta druz an zatuo čemo, de nam se zbujša živenje, zak’ smo naveličani nosit use na harbtu ku žvina. Po Italiji runajo ejeste posjerode an asfaltirane; ka njesmo tud’ mi pod Italijo? Tuole naj se ložijo u glavo tisti, ki vladajo u Rime an ki nas poznajo samo za nas z dauki mousti.
DOLENJI TRBILJ. — Naš vaščan Dorjavič Anton je dobiu od inšpektorata za kmetijstvo 20 taužent lir premia zatuo, ki je postroju hljeu an ga posta-vu pru na modem način.
PODSREDNJE. — Tud naš vaščan Ernest Kvalica je biu premjan z 20 taužent lir zavoj tega, ki je hljeu postroju. Pru bi blo, de bi usi tako djelo napravil, zak’ je koristno.
PRAPROTNO
OBORCA. — U cajtu uojské so Njem-ci zažgal u naši vasi 7 štal. Lastniki so jih po uojski use zgradil an prožet jim ga je naredu geometer Kručil iz Čedada, ki je koštu ljepe sude. Mislil so, de jim boju povarnil škodu, sa če nje blo takuo, ne bi runal prožeta, a na žalost do danes nobedan nje dau nič. Trjeba je, de se ganeju videmski poglavarji, zak’ mi ne moremo čakat vič.
KOLIKO SLOVENSKIH DRUŽIN JE U PRAPOTNIM. — U našim kamunu je 292 družin, ki govorijo slovensko. Use tele predstavljajo 80 par stuo ljudi slovenskega izika, ki živijo u prapotniškem kamunu. Ce gremo buj nazaj s cajtom bomo vidli, de kar smo bli pod Austrijo par nas je nje blo niti adné družine, de bi ne govorila slovensko.
Zatuo se zlo čudimo, de nam se ne prizna tuole na kamunu, kjer se muora govorit samo italijansko. Jih je vič naših ljudi, ki ne znajo tega izika, posebno ta stari. An dan je šu an star z naših vasi na kamun an je téu po slovensko povjedat, impjegadi ga njeso poslušal an mu jali, de na kamunu se muora ita-ljansko govorit.
DREKA
škoda, ki smo jo ljetos tarpjeli zavoj snežnih plazou an zametou, znaša več milijonu lir. Samo par naši zadružni mlekarni, ki jo je plaz odnesu, škoda znaša približno 10 milijonu lir. Bog-vje kulk cajta bomo muorli čakat, de se bo nardila nova. Ce governo nam ne bo pomagu za jo zgradit, mi sami težkuo bomo mogli skup spravit tulk milijonu. Tle par nas živimo u velikim bueštvu, ki še do pulente nam je zlo težkuo pridit.
Pa tuo nje use, snjeh je napravu u našim kamunu še dost druge škode dostim družinam. U Gorenji Dreki narveč škode so mjel teli: Cičigoj Antonu je odneslo senik; DrešCič Jožefu je porušilo senik an poškodovalo sadounjak; Dreščič Emi-Iju je porušilo senik an poškodovalo sadounjak; Dreščič Ivanu je poškodovalo hljeu an senik; Krajnik Jožefu je poškodovalo hišo an senik; Cičigoj Jožefu je poškodovalo hišo an senik; Tomaze-tič Jožefu popolnoma uničalo senik an poškodovalo sadounjak; Trinko Romeo je imù poškodovano hišo an sadounjak; Simonetič Karlu je odneslo tri kope sena; Simončič Mihaelu je poškodovalo hišo an sadounjak; Dreščič Jožefu je odneslo senuo, ki ga je imu tu kopah; Simončič Jožef je irmi poškodovan sadounjak an odnešeno senuo; Krajnik Anton, Krajnik Franc an Tomazetič Jožef so mjel zlo poškodovane sadounjake.
U Dolenji Dreki so narveč škode tarpjel teli: Trinko Ivan, ki mu je odneslo senik; Dornik Jožef, Zufri Filip, Zufri Jožef so mjel poškodovane sadounjake an senuo odnešeno od plaza. Par Trinkah je uničalo senik Trinku Antonu. Nimar u teli vasi je zlo poškodovalo polje telim ljudem : Trinko Ivan, Na-mor Italo, Prapotnik Ivan, Trinko Jožef, Cičigoj Valentin, Trinko Pavel. Par Cuodarju, kakor smo že pisal, je odne-sló hišo Cuodarja. Štefana an ubilo očja an sinu; 6 malih otročiču je ostalo brez svojega očja, ki bi zanje skarbu. Tela družina ima veliko potrjebo pomagila. Zatuo uprašamo governu, de naj hitro skarbi za pomat takim nesrečnim ljudem. Mi Drečani, kar so ble poplave lansko ljeto dol po Italiji smo dal tistim ubogim nesrečnim ljudem use kar smo mogli. Skoraj 100 kuintalu kram-pirja smo nabral an kostanja za tiste ljudi. Za nas pa se nje nobedan cfòl po Italiji pobrigu, de bi nam par nesreči pomagu. Vjemo, de ne moremo primerjati našo škodo s tistom, ki so jo poplave nardile, a useglih smo čakal, de bi se italijanska autoritat malo vič pobrigala.
Narbuj potrjebe bi mjel, de bi se pomato našo mlekarno zgradit, zak’ sadd, ki tista nam manjka, tarpimo škodo usi, zak’ ne moremo našega mljeka predelovat an tle par nas se narbuj pomagamo z mlječnimi izdelki. Troštamo se, de se boju autoritadi rjes zauzele za rešit teli problem, ki za nas je nujen.
GRMEK
Dajemo tle imena kmetu našega an dreškega kamuna, ki so hljeve postrojil an nove hnojišča nardil. Telim bo inšpektorat za kmetijstvo plaču 75 par stuo za stroške, ki so jih mjel an ki smo jih napisal par usakemu imenu:	Ber-
njak Pio rancega Jožefa 18.715; Tomazetič Jožef rane. Ivana 120.746; Tomazetič Peter rane. Ivana 45.906; Trinko Anton sin Antona 21.174; Tomazetič Anton lane. Mateuža 81.187; Cičigoj Jožef sin Jožefa 47.350; Klodič Jožef sin Jožefa 15.316; Florjančič Peter sin Valentina 120.474; Gus Jožef sin Jožefa 69.839; Ru-kin Ivan rane. Jakoba 60.202; Kjabaj Jožef rane. Štefana 45.217 ; Vogrič Ernest sin Štefana 59.604; Trušnjak Jožef rane. Mateuža 19.348; Bukovac Jožef sin Antona 93.179; Rukln Štefanija rane. Jožefa 90.319; Jurman Ivan rane. Andreja 94.417; Jurman Valentin rane. Ivana 101.657; Primožič Amilkar rane. Alojza 165 taužent.
ZVERINAC. — Naš vaščan Bokovac Jožef je biu premjan zak’ je svoj hljeu postroju an nardiu novo hnojišče s 40 taužent lir. Čestitamo mu an troštamo se, de jih bo še takih kmetu, ki buodo postrojil hljeu.
KLODIC. — Znani hipnotizer prof. Jurama je biu dva dni u naši vasi. Naš kamun mu je dau na razpolago dvorano, kjer se zbirajo naši možje an tle je pokazu ljudem svojo nadnaturalno moč. Puno ljudi so ga paršli gledat.
ŠT. LENART
Od ejeste, ki peje od križališča od Až-le gor po Rečanski dolin u Skrutovo, Zamir an Klodič smo že vičkrat pisal, de je pedobna potoku. Nu pa čast bogu, de po vičkratnim našim pisanju so ■nas videmske an domače oblasti uslišale. Fruoti koncu preteklega mjesca so začel ejesto strojit an z glerjo, ki jo frantojo mleje, zapunjevat usaj velike jame.
Velika huala an čast tistim možem, ki so za tuole se interesali. Ta slaba eje-sta je rardila tkaj škode, ki človek niti se ne zmisli. Lomile so se kolesa od vozou, lomile so se balestre od kamjo-nou an korjer, lomile an vederbuvale so se bičiklete. Tajšno je bluo, de če štejemo uso tisto škodo, bi lahko mjel denarja za tisto ejesto asfaltirat. 'J taj-šnim stanu je bla ejesta, de korjera u zadnjim cajtu je muorla skrajšat vožnjo iz dvakrat na dan, na enkrat. Če njeso bli začel strojit ejesto, korjera ne bi vič vozila, zak’ ji je blo nemogoče. Troštamo se, de tole djelo, takuo, ki so ga začel ga boju tud končal. Mi smo vajeni videt, de se začne adnó djelo an pusti potlé na pou. Pa čemo tud’ povjedat, de nje zadost glerja, potrjeba bo potle, «e se nimar stroji an de se uzame kaj-šnega ejestarja, ki bo usak dan na eje-sti djelu.
llllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIUMlIlllllllllll
POŠTA
E. NOVAK - Chatelineau (Belgija). Naš list izhaja dvakrat na mesec. Letna naročnina za inozemstvo znaša 750 lir oziroma 60 belgijskih frankov Plačaš lahko z mednarodnimi kuponi, ki jih nabaviš na vsakem poštnem uradu. Časopis smo ti že začeli pošiljati s 15. marcem.
E. TOMAZIN = Montceau Les Mineš lFrancija) - Prejeli smo tvoje pismo in naročnino. Najlepša hvala.
K. J. - Buenos Aires - Prejeli smo vaše pismo in naročnino. Zahvaljujemo se vam za dobre nasvete in še kaj se oglasite.
KVALICA in MATELIČ - Visconsin ! U.S.A.) - Sporočamo vam, da smo prejeli vaši naročnini. Začeli smo vam redno pošiljati »Matajur« s 15. marcem.
J. TOMAZETIČ - Charleroi (Belgija) Prejeli smo tvoje pismo in nas zelo veseli, če se boš res potrudil in pridobil novih naročnikov med našimi emigranti. Cim nam boš poslal seznam naročnikov in naročnino, bomo pošiljali kar tebi list, da ga boš razdelil. Zaenkrat smo ti poslali več zaostalih številk »Matajurja« na ogled. Odpiši, če si prejel.
BERA G. - Karnatska dolina - Prejeli smo tvojo sliko, najlepša hvala zanjo. Vrnili ti jo bomo, čim bo objavljena v našem listu.
E. S. - Arbeč - Zal, ne moremo ugoditi tvoji želji, kaj več ti bomo o tem sporočili pismeno.
S. J. - Prosnid - Zanimali smo se pri »Ass. Mutilati ed Invalidi di Guerra« v Vidmu za vašo zadevo. Sporočili so nam, da bo vaša prošnja za podporo, ki vam pritiče, kmalu rešena in ta urad vam bo sporočil kdaj se morate zglasiti pri njih.
K. O. - Rezija - Za pomoč pri gradnji novega hleva v planinah, ki vam ga je letos odnesel snežni plaz, se morate obrniti r.a »Ente Economia Montana« v Vidmu, ki ima svoj sedež v via della. Prefettura.
S. I. - Podbonesec, - Ce vam mož, ki je v inozemstvu ni do danes poslal še nobene pomoči ir. vi zaradi tega živite z otroci v bednem stanju, vam svetujemo, da se obrnete na italijanski konzulat države, kjer vaš mož živi in potem bo ta skrbel, da boste redno prejemali vsaj družinske doklade za mladoletne otroke. To seveda, če je mož zaposlen.
C. I. - Brezje - Ce v resnici nimate ni-kakih dohodkov, imate polno pravico da vas vpišejo v seznam občinskih revežev in tako boste deležni vseh podpor in brezplačnega zdravljenja v bolnici. Napravite takoj prošnjo na občino, ki vam jo bo morala ugodno rešiti.
S. A. - Sv. Peter Slovenov - Za trgovanje z Jugoslavijo je najbolje, da se obrnete na trgovsko zbornico (Camera di Commercio), kjer boste dobili tudi seznam kakšne predmete lahko izvažate oziroma uvažate.
O priimkih in njihovem izvoru v Brdu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
'Mran 1----------------------
v*
i pi	mit
mi r
če pogledamo razno krajevno časopisje iz pred prve svetovne vojne, to je iz dobe pred fašizmom, najdemo v njem več polemičnih člankov, v katerih se napada tiste, ki so se takrat brigali za izobrazbo beneških Slovencev v njihovi materinščini. Kakor povsod, kjer prevladuje kmečki živelj, tako so bili tudi med beneškimi Slovenci med izobraženci predvsem duhovniki in zato so zlasti proti njim bile naperjene italijanske pa-triotične puščice, v katerih so jim očitali, da so sovražniki italijanstva in da so se prodali tujcu. Tako torej tudi v tisti dobi niso dovolili slovenski narodni manjšini, da bi imela šolski pouk v svojem materinskem jeziku, bodisi na stroške državne uprave, bodisi v privatni obliki in na svoje lasti e stroške, Tedaj se je najbolj brigala za razvoj prosvete med prebivalstvom Beneške Slovenije Družba sv. Mohorja iz Celovca. V naši deželi je ta družba štela precej članov in ustanovila je podružnico v Vidmu, katere zaupnik je bil prof. dr. Ivan Trinko. Njega so večkrat napadali, čeprav se je branil s tem da je zanikal, da bi imela omenjena družba kaj skupnega z Družbo sv. Cirila in Metoda, kateri so mnogi očitali, da je imela politične cilje. Najbolj pa je jezilo nekatere samozvane rodoljube dejstvo, da je bila v neki knjigi narodnih pesmi, ki so jo razdelili v okraju Sv. Petra Slovenov, tudi neka pesem, ki je pela slavo Avstriji.
čeprav priznamo, da je bila tista pesem morda kaj malo v skladu z ljubeznijo do Italije, in da ni imela nič skupnega s kulturo, moramo priznati, da je bilo med ljudstvom nekaj domotožja po Avstriji, čeprav so v začetku vsi glasovali za Italijo. Vzrok temu je bilo, da je Italija že po nekaj letih vladanja nad našim ljudstvom tako navila davčni vijak, da so si želeli povratek prejšnjega tiiana, ki je bil bolj zmeren proti svojim podložnim narodom.
šovinistična jeza pa se ni zagnala samo proti prof. Trinku, ampak tudi proti vsem vaškim poverjenikom, ki so razdeljevali slovenske časopise, brošure in
TRČMUN ROJSTNI KRAJ I. TRINKA
knjige. Kljub tem borbam in polemikam pa moramo priznati, da so se oklepali svoje zemlje, jezika in svojih običajev ne samo beneški Slovenci, ampak celo izobraženci, ki niso bili beneški Slovenci. Da bomo bolj nazorno pokazali razpreds-nost te organizacije, naj navedemo tu spodaj seznam članov in poverjenikov za ieto 1911:
Videm, 33 članov (poverjenik prof. Trinko); Ažla, 3 člani (poverjenik kaplan Jakob Lovo); Ronac, 26 članov (poverjenik Don Valentin Birtič); Marsin, 25 članov (poverjenik Don Valentin Birtič); Čedad, 12 članov (poverjenik gostilničar Skaunik Jože); Sv. Peter Slov., 45 članov (poverjenik župnik Anton Gu-jon); Matajur, 76 članov (poverjenik učilelj Alojz Blazutič); Dreka, 14 članov (poverjenik župnik Anton Domeniš); Št. Lenart, 7 članov (poverjenik župnik Ivan PetriČič); Srednje, 20 članov (poverjenik kaplan Ivan Durjava), Gor. Trbilj, 16 članov (pov. kaplan Aleksander Tomazetič); Kozica, 15 članov (pov. kaplan Natale Mencaro); Kravar, 11 članov (pov. kaplan Lucijan Krize-tič), Grmek, 12 članov (pov. kaplan Peter Cernotta); Taičent, 4 člani (poverjenik Nikolaj Basili); Prapetno, 3 člani (pov. župnik Natale Zuferli).
V nekaterih krajih so bili poverjeniki, za katerih imena ne vemo. Zato bomo navedli samo število članov v teh krajih: Topolovo 1, Dol. Brnas 1, Bija-če 4, Landar 6, Gor. Brnas 10, Sarženta 1, Aibeč 4, Laze 4, Tarpeč 2, Prešnje 1.
V celoti torej smo imeli leta 1911 v videmski nadškofiji 12 dosmrtnih in 325 navadnih članov Mohorjeve družbe iz
Celovca. Ta številka je za tisto dobo precej visoka, če pomislimo, da je bila raven ljudske kulture takrat precej nizka, zlasti v Beneški Sloveniji, kjer je bilo število nepismenih precej veliko.
Kot je razvidno iz seznama so bili med podporniki Mohorjeve družbe številni duhovniki, ki so imeli pri izvrševar nju svojega pastirovsnja precejšen vpliv na prebivalstvo in so lahko ščitili njegove tradicije. Potem pa je prišel fašizem, ki je preprečil še to majhno možnost. Kaj se pa dela danes v Beneški Sloveniji, ko se toliko hvali in opeva obnovljeno svobodo? Na videz se dovoljuje slovenski tisk ter razdeljevanje slovenskih časopisov in knjig. Toda na skrivaj pa se še vedno na vse načine skuša odvrniti ljudi od njihovega lastnega jezika. Mladino že v rani mladosti usmerjajo k raznarodovanju, ki je bilo značilno tudi v prejšnjih dobah za rimsko politiko.
Toda če so takrat razni župniki in kaplani lahko na kakšen način razgibali to ljudstvo, danes se tudi oni ne upajo posnemati svojih prednikov, ker še vedno bolj bojijo jeze, ki bi prišla od zgoraj če bi začeli delati propagando med ljudstvom, da naj čita slovenske knjige in časopise, da bi se tako izobrazilo v svojem lastnem jeziku.
V dokaz, da jezik, ki ga govori ljud stvo v Beneški Sloveniji, nima ničesar skupnega z italijanskim jezikom in da, bi bilo potrebno za tamkajšnje prebivalstvo ustanoviti slovenske šole in poslati slovenske duhovnike, objavljamo tu spodaj odlomek nekega dokumenta. To je priročnik z vprašanji in odgovori, katerega se je moral posluževati italijanski duhovnik, ki je bil župnik v Tajpani pred kakšnim desetletjem, če je hotel spovedovati ljudi. Ta priročnik je našel znani Baudouin de Courtenay in je jasen primer v kako težkih razmerah so duhovniki vršili in že vršijo svojo službo med našim prebivalstvom, kadar so ti duhovniki Italijani ali Furlani, kot jih često pošilja videmska nadškofija v slovenske vasi v Benečiji, kjer bi morali učiti evangelij kot pravi Kristus »v narodovem jeziku.«
Naj navedemo nekaj vprašanj in odgovorov:
1) Che nome hai? = che ti mas sano ime?
2) Che nome ha tuo padre? = comà sano ime tuii okjà?
3) E tua madre? = a tua mati?
4) e tua sorella? = a tua sestrà?
5) e tuo fratello? = a tuoi bratar?
6) e tuo nonno? = a tuoi testari okjà?
7) Quanti siete in famiglia? = Al to uas je dosti tou fameje?
8) è vivo tuo padre? = al è sziu tuoj okhjà?
9) Quanti anni hai? = Dosti Ijet mar sti?
Biu je Vanac an star buožac mož. Njegà velike an okovane košpe so rože-nale an odmjevale se že pu ure prjet ku je paršu tu vas. Vanac je pekju od vasi do vasi, Beneško Slovenijo an brda je poznù ku dlan na roci an kar je paršu u vas usi ctróc so mjel veliko vesejé za ga dražit.
Bluo je adnegà dne u zimskim cajtu. Tajšen mraz je žvižgu, de so se Vanacu štruce ta pod nuosam runale. Lačan je biu an je od hiše do hiše prašu za jest, pa obedan mu nje teu dat nič, tud’ mečice mu njeso tjel dajat u njega žakjič, zak’ judje so vjedil, de je imù no gardo navado. Vanac kar je upetju po an žar kej moke, jo je nesu predajat oštjerjam za pijačo. Tlst dan pa, ki je tajšen mraz viu an judje mu njeso tjel nič dat, nje imu kaj za predat. Lačan je biu an nje vjedu kaj nard.it. Pa se je zrr.islu na oštjerja, tistega, ki mu je buj pogosto
Med najbolj zanimive probleme v občini Brdo spadajo prav gotovo tudi priimki njenih prebivalcev. Ti so namreč pristnega furlanskega izvora, čeprav je dokazano, da je vse prebivalstvo slovenskega porekla. Kako lahko razložimo ta nesmisel?
2e iz najstarejših dokumentov, ki so nam na razpolago je razvidno, da so bili ti priimki italijanski. To pa zaradi tega, ker so pri pokristjanjenju prebivalstva vsilili ljudem furlanske priimke.
V starih časih ti kraji niso imeli lastne cerkvene uprave, ampak so bili priključeni v verskem in civilnem položaju oblasti v Tarčentu. To središče pa je bilo tipično furlansko, čeprav so ga obkrožale slovenske naselbine. Bil je »utrjen grad«, ki je imel nalogo, da je zapiral slovenskemu prebivalstvu prehod iz Gornje terske doline in da je ščitil ravnino pred invazijo od strani drugih narodov. Zaradi tega svojega položaja in naloge je bil grad v Tarčentu popolnoma furlanski in za razliko od Čedada, tu Slovenci nikoli niso mogli priti do besede.
To je treba pripisati posebnemu zemljepisnemu položaju, ker tvorita gori Bernardija in štela nekak vmesni zid med tem predelom in med Gornjo tersko dolino, s katero je povezan samo z ozko sotesko, ki je dolga kakšne štiri km in je bila nekoč težko prehodna. Zato so
10) E tua madre come si chiama di cognome? = a tua mati kako se clize dicognome?
11) Quanto tempo è che non ti sei confessato? = Al je dosti timpa che ti niessi spovieduu?
12) Un anno = no ljeto
13) un mese = dan miessazz 34) 15 giorni = petnaist dni
15) uria settimana = dan tjedan
16) tre giorni o ieri = tri dni — ali ucera •
17) Dopo l’ultima confessione in che hai offeso Dio? = Po tuoi sadnje spove-de ali si kriessuu?
Takih vprašanj je še cela vrsta in se tičejo tudi največjih podrobnosti. Pri tem nam pride nehote vprašanje kako je mogoče, da bo nekdo, ki ne pozna jezika, lahko pravilno razumel ljudi, ki v najboljšem primeru poznajo le nekaj furlanskih besed. Poleg tega je tudi nemogoče, da bi se omejila tako delikatna služba, kot je n. pr. duhovniška, samo na take obrazce, ki koncem koncev rešijo samo zunanjo obliko. Potrebno in nujno bi bilo, da duhovnik spozna naj-skrivnejše kotičke ljudske duše, če jo hoče razumeti, jo braniti in jo podpreti. Tukaj jasno vidimo enega izmed vzrokov, zakaj je naše ljudstvo tako zanemarjeno in prepuščeno samemu sebi. Potrebno bi torej bilo, da bi se zopet obnovilo stare običaje iz preteklega stoletja, ko so pošiljali v našo deželo slovenske duhovnike.
nosiu moko predajat. Stopu je na prag oštarije an pozdravu: »Dobar dan Buog di«. »Buog di« mu je odgovoru oštjer. »Al’ imata ki za dat pod zob« je popra-šu Vanac. »Imamo usak’ suort reči« je edgovoriu oštjer. »Imamo guse, kakuo-ša, pečenega kozliča an goluobe.« »Do-brd« je jau Vanac, »parnesitemi adnegà goluoba.« Mož mu ga je pamesu an Vanac ga je hitro snjedu zak’ je biu zlo lačan an je kuazu še dva. Snjedu je še tiste dva an ta je stuoru , pamest hitro še adnegà. Kar se je lepuo najedu se je zaderu an pobrau von iz oštarije brez plačat.
Za malo cajta potlé je paršu oštjer čja za mizo za mu nardit ratingo a Vanaca nje bluo vič. »O ti presnet pekjar kakuo mi jo je naredu. Se mi je zdjelo, de bo njeka taka, kar sem mu vidu prazan žar kjič« je jau oštjer Jezno. Paršla je hitro tud’ oštjerjeva ženà an mu jo jala, de
bile cerkvene obiasti v Tarčentu furlanske in so imele za slovensko okolico samo vikariat.
Najbolj razširjena imena v občini Brdo so: Lendaro, Bobbera, Molaro, Culet-tc, Culino, Sinicco, Negro, Cerno, Lovo, Del Medico, Marchici, Roseano, Toma-sino, Pez, Sgarban, Muchino, Cher, Mi-cottis, Battoia, Finosa, Moro, Di Lanar-di, Cramaro, Mozza, Gasparo, Mattighel-lo, De Bellis.
Od \seh 21 navedenih imen je samo •eno, ki ima slovensko obliko: Cher. Nedvomno je prišla ta rodovina v našo dolino pozneje, ko je bila že krščena nekje drugje, kjer je lahko ohranila svoje prvotno ime.
Toda tudi drugi priimki imajo nekatere slovenske značilnosti, čeprav niso tako očividne. Vzemimo na primer priimek Cerno. Družine s lem priimkom živijo skoraj vse v Brdu in Sedliščah. Poleg teh pa imamo v vasi Zavrh še priimek Negro. Nekateri so bili mnenja, da je priimek Cerno morda slovenskega izvo-
ra, Negro pa italijanskega. To pa ne bo odgovarjalo resnici, ker je Negro samo prevod priimka Cerno. Kako je prišlo do tega prevoda je težko ugotoviti. Verjetno je to vpliv zemljepisnega položaja, ker živijo Cerno bolj v ozadju, v stiku s Karnahtsko dolino, medtem ko živijo Negro na gori Bemadija že bolj proti ravnini. Tako se je verjetno zgodilo, da so v isti družini v enem kraju priimek samo poitalijančili, v drugem kraju pa so ga dobesedno v italijanščino prestavili. To bi lahko služilo kot dokaz, da so že tudi v prejšnjih časih skušali poitalijančiti tukajšnje prebivalstvo. Priimki Moro pa prav gotovo izhajajo iz istega debla samo, da so morda prišli v te kraje prej ali pozneje kot pa ostale družine in tako so jim vsilili tudi drugačen priimek.
Treba je torej poudariti, da niso prišle vse družine v našo občino istočasno. Nekatere so prišle celo tako pozno, da lahko ugotovimo odkod izvirajo. Tako n. pr. so prišli Tom arino iz Karnahtske doline, kakor tudi De Bellis. (Tako se imenuje v italijanščini vasica Debelež v Karnahtski dolini). Roseano in Di Le-
je on kriu zak’ nje biu zadost zjeran kar mu je daju tajšno dobró jed na račun praznega žakjiča. Ošterju mu se njeso zdjele dobre besjede žene an je jau naj muči, zak’ ne take mu nje še ankul na-gociiu. Oštjer je povjedu ženi, de naj muči, zak’ tale ne pujde na ljepim Vanacu. Sa on pozna njegà bratra, ki ima veliko premoženje tam doma an u telim premoženjem ima part tud Vanac. Oštjer se je ujezu an je zadau potlé Vanaca na preturo.
Takuo Vanacu je paršla an dan karta tu pest za jeti no sobotu na preturo. »Oj Mati Božja, sadà videš boju jope« je jau Vanac. Hitro je uzeu žakjič pod paško an šu oštjeija gledat. Oštjer je stau na pragu svoje hiše an kar je za-gledu Vanaca mu je hitro jau kuo se raki predajajo. Vanac je poprašu oštjerja, de naj se ugliha tista rječ na kakšno drugo vižo, zak’ on na preturo na muore iti takuo, ki je razcukan an raz-targan. Oštjer je odgovoriu Vanacu, de ima nou kapot an de mu ga bo poso-diu. »No pa, ku mi posodiš kapot, kabi bom teu ku iti na preturo.«
Paršu je dan za iti na preturo, Vanac je šu čia h oštjerju po kapot an kupe sta šla. Kar so paršli pred pretorjem
nardo pa izgleda da so prišli iz Rezije. Iz te doline so menda prišli tudi Gasparo. To ime se zdi po svoji obliki zelo italijansko, v resnici pa je samo poitalijančeno iz Gasparlič, kakor imenujejo v Reziji hudiča.
Nekatere priimke najdemo tudi v Furlaniji, z le majhno ali nobeno razliko. Tako n. pr. najdemo priimek Pez, ki je ponekod dobil obliko Petz in priimek Lendaro ali Londero, kot ga najdemo n. pr. v Huminu. So v Furlaniji tudi družine, ki imajo točno enak priimek kakor n. pr.: Molaro. Toda na podlagi samega priimka je težko ugotoviti, če gre tu za isto ali več rodbin, ki so jim vsilili enak priimek, če proučimo primer za primerom, lahko ugotovimo, da so številne družine, ki danes živijo v ravnini, prišle iz Gornje terske doline. Tja so se preselili dedi ali pradedje sodobnikov. Tako n. pr. je za župnika v Magnano nek Molaro, ki prihaja iz Co-lcredo pri Montalbano. Njegovi predniki pa so prišli tja iz Terske doline.
V občini Brdo pa imajo vse družine še en drug priimek in le po tem se poznajo med seboj. Nekateri ljudje mislijo, da so ti priimki enostavno hišna imena, ki so jih pridobili slučajno in kakor so v navadi pri Furlanih. Tukaj pa gre za povsem nekaj drugega. Ti drugi priimki niso slučajni, ampak stalni in nespremenjeni že iz starih časov ter imajo istočasno pristno slovenski izvor.
Tako n. pr. je poznana družina Lendaro iz Tera pod imenom Blažin in ta priimek je znan vsem. Tako se imenuje celo neka vasica v Nadižki dolini. Družina Molaro ima drugi priimek Jakopič, zopet druga Brunič ali tudi Fladon itd.
Ta značilnost dvojnih priimkov, od katerih rabijo enega na javnih listinah, enega pa v domači rabi, najdemo samo v teh krajih, kjer so ljudem zamenjali njihove priimke.
To pa ni v občini Brdo samo posebnost nekaterih družin, ampak je splošen pojav. Ni še dolgo tega, ko so ljudje poleg svojega uradnega priimka zapisovali tudi svoj drugi, to je prvotni priimek, kadar so kam poslali svoj naslov. To delajo še danes v nekaterih primerih.
je biu ta parvi pouprašan oštjer. »Kaj imata vi dva med sabo« je prašu pre-tor. Na tuole je začeu govorit oštjer an je povjedu, de Vanac je paršu u njega oštarijo an ta je snjedu adnegà goluoba, dva an še adnegà. Potlé je stopu napri Vanac an jau: »Gcspuod pretor, al mu vjerjete telmu lažniku tle? Ankrat pravi adnegà goluoba, potlé dva an potlé še aonegà.« »A iaa.... lažnik je« je jau go-spuod pretor. Na tuo je nazaj začeu govorit Vanac: »A de tist lažnik tu bi na moru reč, de je an tel kapot tle njegà, ki imam jast gor na sebe.« »A sa je tud tist moj« je hitro jau oštjer. »Poglejte lažnika« je jau Vanac an gospuodsko se daržu z novim kapotam. Pretor je stuoru oštjerju plačat use speže an kapot je zgubu. Vanac jo je pa zapjeu. kar je šu damu:
»Micka oj rriicika, očeS m jeti pekjar ja?
Mamica oj mamica, pekjarja pa ja.
Moko borna prosila, štrukje borna kuhala, po sjenci se borna posjedala, kumelam se bomo Spot djelala. Mamica oj mamica, pekjarja pa ja «
V slovenske župnije,
slovenske duhovnike
Petij ar	Vanac
1	Pravca	u	aarmiškim	na	reči	u
TER V OBČINI BRDO
Štev. 38---------------»MATAJUR«	    Stran	5
Non vMl Josip Gorenščak Romarsko svetišče na Stari Gori
 	        "'""Ululili111
Kadar govorimo o tistih naših možeh, ki so z odločno vztrajnostjo branih pravico našega ljudstva, njihov jezik in njihovo življenje, moramo omeniti tudi Josipa Gorenščaka. Bil je rojen v Dol. Marsinu leta 1878 in posvečen za duhovnika leta 1902. Josip Gorenščak je eden izmed tistih borbenih ljudi, ki vidijo v življenju nekakšno poslanstvo in skrbijo ne samo za zveličanje duš, ampak tudi za gospodarsko povzdigo ljudi, brez katere je nemogoč vsak napredek.
Ce pogledamo njegovo življenje, se moramo čuditi njegovi veliki in raznovrstni delavnosti. V svojem testamentu je izrazil željo, naj bi denar, ki mu je že ostal po dolgi bolezni, razdelili med semeniščem in njegovimi župljani, kar nam najboljše pokaže njegovo nesebičnost.
V začetku je bil nekaj časa za kaplana pri Sv. štoblanku v občini Dreka, leta 1919 pa ga najdemo kot župnika v št. Lenartu. Bilo je v prvih letih po prvi svetovni vojni in vse naokrog je vladalo razdejanje in beda. Gorenščak pa se ni Ustrašil in se je z vso energijo lotil dela, vzpodbujal ljudi in iskal vsepovsod pomoči, s katero je pomagal tistim, ki jih je vojna pahnila v brezupno revščino.
Ce upoštevamo, da je bila njegova župnija zelo obsežna in da je poleg svoje duhovniške službe rešil celo vrsto gospodarskih in socialnih problemov, Vidimo, da je napravil res veliko delo, za katero je bila potrebna tudi velika fizična odpornost.
Neustrašno je nastopal proti tistim, ki so iskali le lastnega dobička in izrabi j ar h nevednost našega ubogega ljudstva; Prav nič se ni bal, da si bo nakopal za sovražnike tiste, ki so videli v njem oviro pri njihovih umazanih špekulacijah. Pridigal je solidarnost in ljubezen do bližnjega ter razširjal zadružno idejo kot edino, ki bi lahko učinkovito branila malega človeka pred izkoriščanjem velikih. Premagal je nepopisne ovire in ustanovil zadružno mlekarno v Št. Lenartu, ter pozneje kmečko posojilnico in po-trošno zadrugo.
Njegova je bila zasluga, da so si mnogi lahko rešili svojo hišico in njivo iz krempljev grabežljivih šakalov, ki so Vedno prežali na plen. V tem njegovem stremljenju vidimo veliko idejo, da je treba Beneško Slovenijo gospodarsko osamosvojiti in postaviti njeno prebivalstvo v trdno skupnost, v kateri se bo lahko svobodno razvijala v svojem jeziku in po svojih šegah. Na ta način ne bi bilo treba več prenašati ponižujočo manjvrednost nasproti Italiji, ki je hotela to deželo in jo hoče tudi danes razna-
roditL
Zato je Josip Gorenščak kot človek bil želo navezan na svoj rod in kot tak mu le ostal zvest v življenju in v šoli. Bil je zelo nadarjen in izobražen ter se je Pečal tudi s folklorističnim študijem o beneških Slovencih. S tem svojim študijem je tudi on nekaj doprinesel za večje razumevanje in spoznavanje te naše s'ovenske deželice. Med njegovimi deli te
»Tinec, ali znaš še kako?« vpraša Tonček?«
»še eno povem. Ta se je zgodila ranj-kemu Kobasarju; pa je že dolgo let od lak rat. pravil jo je r.aš stari oče. Koba-®ar je hodil strašansko rad na lov gori po biatajurskih gozdih. Bil je še mlad, kre-Pak in srčan, da se še vraga ni bal. In lako je šel neke nedelje in brodil po mazurskih gozdih, po onih lepih bukovih Sozdih. Bilo je že pod večer, šel je že Proti domu, kar ti pride na oni lepi laz, kjer je tista velika skala, izpod katere leče studenec in pri kateri je stara in vi-eok» bukev. Tam zagleda pod bukvijo bioža z zelenim klobukom, kakor da bi Počival. Gleda in gleda, kdo je, ali ga P°zna; kar zagleda, da mu molita izpod klobuka dva rožička. — Oh, hudirja! — teče sam pri sebi — zlomek me vzemi, če bi hudiči — Sam r.i vedel kaj storiti. S hudičem ni kvant. Hotel je stopiti na-htej po svoji poti in se delati, kakor da
vrste naj omenimo »Beležke o navadah in posebnostih prebivalcev črnega vrha, Marsina, Prosnida in Tajpane« in zbirko »Narodnih pesmi Beneške Slovenije«.
MSG. JOSIP GORENŠČAK
Ne smemo pozabiti tudi, da je sodeloval z mons. Trinkom pri tretji izdaji »Katoliškega katekizma za Slovence v videmski nadškofiji«, ki je izšla leta 1928 in
Bliža se Velikanoč in v naših vaseh je vse razgibano, ker se pripravljajo, da bi na čim bolj svečan način preživeli ta velik praznik. Tudi pomladno ozračje se zdi, da ima nek nenavaden vonj. »Diši po veliki noči« pravijo stari dedje, ki sede pred hišo in se grejejo na soncu. Otroci so v tem času bolj veseli kot ponavadi, saj prav oni najbolj občutijo prijetnost velikonočnih običajev in jih tudi prenašajo iz roda v rod. Kako lepo je pripravljati »drlice«, »barketale«, ki bodo ropotale na veliki teden namesto zvonov. — Zbirajo kovan denar, s katerim bodo na velikonočno nedeljo in ponedeljek sekali pirhe in mislijo na prelepe urice, ko bodo pokazali svojo umetnost z risanjem in barvanjem jajc. Kakšne pirhe imajo v Beneški Sloveniji, lahko vidimo v risbah monsignora Ivana Trinka, kjer je prikazal najbolj karakteristične vrste.
Tudi za blagoslovljen ogenj je treba poskrbeti, kar je eno najpoglavitnejših opravil za naše otroke. Običaj blagoslovljenega ognja imajo v navadi tudi ostali Slovenci in še druga slovanska plemena. To je eden najpristnejših slovenskih običajev, ker kaj podobnega ne zasledimo v bližnji Furlaniji in niti v kakšni drugi pokrajini Italije. že več tednov pred veliko nočjo začno stikati naši »paglavci« po gozdovih, da dobe na kostanjevih ali hrastovih drevesih lepe suhe gobe. Te so ponavadi že suhe, da bodo pa še bolje gorele, jih obesijo teden pred veliko nočjo blizu ognjišča ali štedilnika. Na veliko soboto zgodaj zjutraj, ko pred vsa-
ga ni opazil. Pa hudič ga je videl in zapazil dvocevko, ki jo je nesel ob ramenu, in ga vprašal:
»Oj, ti! Kaj pa neseš ob ramenu?«
»Pipo nesem, pipo,« mu odgovori Ko-basar.
»Daj, da malce potegnem iz nje.«
Kobasarju je bitro šinilo v glavo: zdaj te imam! Zdaj ti tako zagodem, da jo boš pomnil vse svoje žive dni.
»Prav rad,« je rekel in se mu približal.
Dvocevka je bila nabasana za srne. Takrat je bilo polno srn po Matajurju; zdaj se dobijo le še na najgrši strani, namreč v Mrzinskih čelah.
»Na, primi v vsta kamiž,« reče zlodeju, »jaz pa ti prižgem pipo.«
In mu pomoli cevi.
Zlodej vtakne cevi v usta in čaka.
Kobasar se naglo Bogu priporoči, vesel da more zlodeja ustreliti, in — pok! pok! — sproži oba naboja hkrati. Pa kaj mislita, kaj se je zgodilo? Vsakega drugega
jo je fašizem prepovedal in uničil leta 1933. Iz navedenega je jasno razvidno, kako je bilo Gorenščaku pri srcu, da bi beneški Slovenci ne pozabili svojega jezika ampak, da bi ga uporabljali tudi pri svojih molitvah.
Leta 1936 je dobil naslov viteza italijanske krone in leta 1939 je postal kanonik pri čedadskem kapitlju. Takrat je zaključil svoje apostolsko delo in se umaknil v samoto čedadskega pensionata. Nedvomno je Gorenščak zaslužil tako napredovanje. Vendar pa pri tem obstoja sum, da so ga hoteli iztrgati iz njegovega delokroga in od njegovega dela, ki je bilo mnogim trn v peti, S tem povišanjem so torej ustregli tudi njegovim nasprotnikom.
Vsekakor pa moramo priznati, da je ta vzgledni mož že napravil kar mu je bilo človeško mogoče in samota v zadnjih letih mu je bila nedvomno v uteho, zlasti še v bolezni, ki je končala njegovo življenje v še ne preveliki starosti. Dve leti sta že minili odkar je odšel k večnemu počitku, toda beneški Slovenci, zlasti pa tisti, ki jim je storil toliko dobrega, ga niso pozabili, ampak ga še vedno omenjajo kot svetal vzgled slovenskega duhovnika.
ko farno cerkvijo zanetijo ogenj in ga duhovnik blagoslovi, otroci prižgo svoje gobe. Da ne ugasne, pritrdijo gobo na žico in jo vrte po zraku in tako prinesejo v vsako hišo že navsezgodaj iskrico blagoslovljenega ognja. Gospodinje z veseljem sprejemajo prinašalce blagoslova in jih obdare z jajci, slaščicami ali denarjem.
Proučevalci naših običajev so mnenja, da je ta običaj paganskega izvora, ker je bil takrat ogenj sveta stvar in je moral tleti, potem ko so ga z veliko svečanostjo prižgali, celo leto, razen tistega dne, ko so ga ponovno prižgali in posvetili.
Tudi gospodinje imajo pred veliko nočjo dosti opravil. Kar tekmujejo med seboj, katera to lepše osnažila izbo in spekla boljšo gubanco. V Beneški Sloveniji je namreč najznačilnejša velikonočna slaščica gubanca, v narečju imenovana (h)obanca. Ta je podobna kolaču -potici, kakršne pečejo o veliki noči po vsej Sloveniji. V to gubanco zavijejo rozine, orehe, čokolado in razne dišave, ki ji dajejo karakteristični okus in vonj. Za veliko noč pripravi prav vsaka gospodinja to dobroto in sicer toliko večjo, kolikor bolj je bogata družina. Na veliko soboto nesejo te gubance blagoslovit v cerkev in jih potem hranijo do bele nedelje.
V mnogih krajih naše dežele imajo navado, da na veliko soboto, po sončnem zatonu, uživajo zelo mastne jedi in ob tej priliki razlagajo otrokom, da je minil post in nastopil velikonočni čas.
bi bilo razneslo na kose, a zlomek je samo zakašljal — gek! gek! gah! — pljunil, odstranil dvocevko in rekel: »Hen-taj ! — Močan tobak imaš ! Nisem ga vajen. Zahvalim ! Le pojdi le po svoji poti.«
In, Kobasar je šel naprej modro in počasi, dokler mu je bil na videžu. Potem jo je udaril strmoglav, koder so ga noge nesle, da je prišel domov polumrtev.
»Ha, ha, ha, ha!« se je zopet zasmejal Lojzek, »ta pa je tudi lepa! Zlodeja je streljal!«
»Da bi ga bil vsaj za pravo ustrelil!« se oglasi Tonček.
»Pa močan tcbak imaš! Ha, ha, ha!«
»šc kako tako povej,« pravi Lojz.
»Nobene več; zdaj je dovolj s pravljicami!« odgovori Tinec. »Zdaj bomo pa peli; dajta z mer.oj!«
In tako je s čistim in zvonkim glasom zapel domačo popevko. Ostala dva sta potegnila za njim, da je bilo prav lepo jih poslušati.
Ko so dopeli, so drug za drugim zavriskali, da je odmevalo po vseh dolinicah.
Od nasprotna gore se jim je odzval bolj moški glas. Nekdo je tam drva sekal. Zamolkli udarci sekire so že delj časa prihajali sem čez zračno prostornost. Pastirčki so bili zadovoljni, da se je odzval, in so takoj oživeli. Veselega vri-
še bolj daleč in še višje kot gradovi Grusberg, Gronberg in Cukola, na vrhu gore, ki se dviga na Vzhodu, skoraj na meji z Jugoslavijo stoji grad, kot bi stražil in nadziral vso dolino. To je zelo staro svetišče posvečeno Materi Božji na Stari gori. Komaj nekaj kilometrov od Čedada se dviga na visokem obronku Julijskega predgorja ta grad, ki so ga nekoč obdajali stražni stolpi in trdni zidovi. Njegov nastanek ni točno ugotovljen. Morda je temu krivo dejstvo, da so v raznih dobah požari uničili dokumente čedadskega kapitlja, ali pa dejstvo, da je grad že zelo star.
Msg. Vincenzo Sillani, čedadski kanonik nam je zapustil rokopis, ki je bil objavljen leta 1729, drugi rokopis je pustil tudi msg. Giovanni De Portis in iz teh dokumentov je razvidno, da je škof iz Poreča msg. Cesare De Nores, ki je obiskal oglejsko škofijo po Koncilu v Trentu leta 1585 in je ob tej priliki obiskal tudi svetišče, trdil, da je čital v Vatikanu v Rimu zelo stare zapiske o svetišču, ki je bilo znotraj grajskih zidov. Ti zapiski naj bi se nanašali na preko tisoč let pred omenjeno dobo. To izjavo so takoj zabeležili v Čedadu.
V zgodovinskih delih De Rubeisa či-tamo, da je bila dana z odlokom papeža Bonifacija IX. z dne 22. decembra 1400 pravica župniku iz Flambra, Jakobu Gervasiju, da je lahko dal odvezo Tri-stanu iz Savorgnana, ki je ubil patriarha Ivana V. Moravskega. Za pokoro je moral ta gospod romati k svetišču na Stari gori.
Ce gremo v letih še bolj nazaj, najdemo, da je bil leta 1273 darovan srebrn kip Matere Božje, visok en čevelj, s cesarsko krono na glavi. Ta kip je bil darilo nekega habsburškega kneza iz avstrijske vladarske hiše še preden je pri-
skanja ni hotelo biti konec. Neznani drvar! se je počasi še parkrat oglasli, a potem je umolknil, češ, kaj bom tekmoval z otročadjo! Ker pa ni bilo več odziva, so umolknili tudi naši junaki in, jeli klicati ovce, ki so se bile nekam poizgubile.
»Oj, ali vidita solnce? Pri vrhu je že; treba bo domov,« reče Tonček.
»Pojdimo, pojdimo! Cas je. Juhuhuj!«
Pa predno so se pobrali, je začel Lojz na ves glas klicati:
»Mož! Oj mož!... Moož! Ali slišite?... Mooož!«
»Kaj te skrbiiii?«
»Kako vam deeejo?«
»Kaj tebi maar?«
»Rad bi vas poznaaal.«
»Gledat me pridi.«
»Ne morem, je poznooo.«
» — «
»Stric! Oj striiic! Kaj ne greste večerjat?«
» «
»Idite domov, da ne zamuditeee.«
»Kaj tebi mar, otročija!«
»Maama vas bo tepla.«
»Smrkavec !«
»Lesnikar.«1)
') Lesnikarji, pravijo šentpeterski Slo-' venci v zasmeh šentlenartskim ; ti pa
šla ta na prestol. O tem pričajo grb in ime darovalca v takratnem nemškem jeziku, ki so vklesani na podstavku kipa in ki po mnenju Sillanija izvirajo iz XI. stoletja. De Rubeis pravi, da je bila že od leta 1015 z odlokom svetega sinoda, ki mu je predsedoval patriarh Ivan IV. darovan župniji Sv. Štefana v Čedadu med drugimi posestvi v Furlaniji, tudi grad, kjer je bilo romarsko svetišče.
Ce hočemo imeti potrdilo o tem kar je trdil De Nores, moramo poseči še bolj nazaj v V. ali VI. stoletje, to je v dobo od 500 do 600 let po Kr. Raziskovanja pa niso imela uspeha ne v Vatikanu in ne pri čedadskem kapitlju; šele kanonik Luigi Pietro Costantini je našel rokopis, ki indirektno omenja svetišče. V njem se trdi, da se je langobardska princezinja Pieltrude, potem ko je ustanovila samostan benediktinskih sester v Salt di Po-voletto, preselila z vsem samostanom v Čedad, na kraj, ki ga imenujejo »La velle« in od tu je potem z dovoljenjem patriarha Kalista in Sigualda lahko hodila z drugimi redovnicami svojega samostana vsako leto na romanje k svetišču. Ce je bil samostan ustanovljen med leti 762 in 776, je jasno, da je svetišče na Stari gori takrat že obstojalo. Torej nismo več daleč od tega, kar trdi De Nores.
Sedanja znamenitost pri svetišču je veliko stopnjišče, po katerem se pride do njega; na koncu cerkve, zidane v strogem slogu, je postavljen kip Matere Božje v skoraj naravni velikosti, ki sedi in drži v naročju Jezusa. V starih časih je ljudstvo imenovalo ta kip »živa Mati Božja«.
G tem kipu govori legenda, da so ga prinesli z Vzhoda. Svetišče je kot v preteklosti tudi sedaj zelo obiskovana romarska pot, kamor prihajajo ljudje z
odgovarjajo šentpeterskim : Žabarji...
»Žabar!«
Čudni dvogovor je še nekaj časa tra-j al. Potem so se naveličali še tega, zbrali ovce in se podali domov.
Solnce je zlatilo še naj več j e vrhe. Hlad se je polagoma prikral ia goščav in zavel po zatemnelem ozračju. Nekje od daleč je prihajal lahek odmev ubranega petja. Delavci so peli in se pripravljali domov. Dolg žvižg je pretresel zrak; gotovo je kak paglavec kje zažvižgal na prste. Naši dečaji so mu takoj odžvižga-li. Po cesti je ropotal prazen voz; zdaj pa zdaj se je slišal pok biča...
Dečki so šli navzgor z ovcami in jih glasno podili. Spotoma so zopet prevris-kali. Nekje ne daleč je nenadoma počil strel in zastrašil ovce, da so se razteple, in obenem je sfrfotala mimo jata jerebov, ki so se razkropili sem in tje. Otroci so se podili za ovcami in kričali. Lovec se je prikazal.
»Ali ste jih videli? Kam so pali?«
»Razpršili so se doli po senožeti!«
Lovec je šel za jerebi, oni za ovcami; in še dolgo se je slišalo njih veselo pope-vanje in kričanje gori po obronku, dokler se ni vse skupaj izgubilo za ovinek pioti vasi, odkoder je že donelo po večernem svitlojasnem ozračju zvonenj« delopusta.
PASTIRCI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
(Nadaljevanje in konec.)
fHaši	velikonočni
STARA
V zadnjih stoletjih so v Beneški Sloveniji opustili mnogo šeg in običajev. Tako vemo, da so se v Nadižki dolini vršile vsako leto pasjonske igre, do konca 18. stoletja, pri katerih so predstavljali Kristusovo trpljenje. Iz raznih virov vemo, da je bila zadnja pasjonska igra leta 1792, ko je predstavljal Kristusa Ivan Podreka, praded pisca knjige »Slavia Italiana«.
GORA
vseh strani, celo iz Avstrije in Jugoslavije. Zlasti pa je priljubljeno prebivalstvu Beneške Slovenije, saj leži prav v njihovi deželi. Zato prihajajo iz bližnjih vasi stalno semkaj romarji, da tu še bclj povežejo svojo krvne, jezikovne in druge vezi. Ni beneškega Slovenca, ki ne bi obiskal tega svetišča in ne bi odložil lesenega križa ob poti, ki pelje do njega.
Štev. 38 ! -I
ZA NAŠE DELO
DjeSo oku vinjik
Vinjike bi muorle bit okopane že fe-brarja al marca mjesca, pru za pru pred parvim pomladanskim dežjam, duo pa tistega djela nje še nardiu, naj ga opravi hitro zak’ je zlo važno. Ne pozabite, de u pravin cajtu okopane vinjike vaja vič ku hnojenje.
S tjem, de se okopa oku vinjik se da rastlini osigeno, tike rega nucajo u zemji tiste bakterje, ki iz hnojil napravljajo vinjikovim koreninam potrjebno hrano, če vinjiko dobro okopljemo se prerahlja tud zemja an dežeunica buj notre zljeze an takuo se naberejo rezervo vode za cajt kar je suša.
Kuo pravilno sadimo vinjike ?
Če zemja kjer smo usadil vinjike je bla dobro parkopana nje še s tjem rečeno, de se bucdo use vinjike dobro par-jele. Povjedal pa vam bomo na ki muo-ra usak kmet skarb imjet an vjedit o saditvi vinjik.
1)	Ne sadit u mokro zemjo, ampa ni-mar u suho; 2> pohnojit je trjeba z dobrim hljeuskim hnojam; 3) ne sadit suhih al slabo razvitih vinjik, zak tiste se ne parjemejo. Dobrim vinjikam po-rježemo koreninice na 4 do 5 centimetru, pustimo samo an pogar.ek, ki ga parkrajšamo nad dvje očesi; 4) vinjike prej ku jih sadimo jih daržimo u vodi u tikeri smo noter zmješal tudi malo zemje an bujače; 5) par saditvi muora-mo vjedit, de pridejo korenine u dobro zemjo. Gledat je trjeba tud, de vrat od vinjike pride 4 do 5 centimetru nad normalne površine zemje; 6) okuol usake vinjike je dobro, de potresite 100 gramu superfosfata an 50 gramu j apnenega dušika; 7) pokrijemo vinjike z dobro zemjo. Poganka muorata priti iz zemja ku rastlinica, ki izkrije iz semena. Vinjike, ki njeso dobro pokrite z zemjo se rade posušijo. Duo se darži telim regulam bo imù hitro ljep an dobar vinograd.
Fižou	let 7	
Laški bob	»	3
Grah	»	4
Indivja	»	3
Solata	»	5
Radič	»	3
Paradižnik	»	3
Petaršil	»	4
Sedan	»	4
Rjepa	»	5
špinača	»	3
Buče	»	4
Če ne vjeste kulk ljet je blo sjeme spravjeno an bi rade vjedele, če je še
dobro, napraute takuo:	na	an	krožnik
položite mokar piunik (karta sorbenta) an gor dajte od ùsake suorte 50 sjemen. Krožnik pokrite z drugim krožnikom an ga postavite na gorak kraj an glejte, de je piunik nimar umid. Tisto sjeme, ki je pognalo uzamite proč an takuo buo-ste vjedle tikere suorte sjemena so prevlč stare.
če ostane od 50 sjemen nepognanih 10, je sjeme 80 par stuo dobro. S takim poskušanjam se vjeste tud runat kuo guosto je trjeba sjat, de ne bo trjeba redčit.
Djelo u sadounjaku
Mjesca aprila začne sadno drevje cve-tit an pru sada se parkažejo škodliuci, ki uničujejo drevje. Zatuo je trjeba, de se poškropi sadno drevje še prej ku začne cvetit. Najbujš za škropit drevje u telim cajtu je raztopina solfata od rama al z 2 par stuo mješanico žvepleno-japnene vode. Kar drevje začne cvetit ga ne smijemo vič škropit, zak bi škropljenje škodovalo an bi ne mogli se razvit sadi.
Če so zajci al druga divjačina po zimi razjedli drevje al lubje od drevja, muorate use tele rane namazat s cepilno smolo al pa z blatom, ki ga nardimo iz vode, ilovce an kravjaka. De tisto blato ostane na deblu, ga muoramo prevezat s cunjo.
Za parvo pomuoč bouni žvini
Djelo na vartu
Naše gospodinje imajo navado, de sjeme hranijo za vič ljet, zak mislijo de je nimar dobro za usadit. De buodo vjedle kulk ljet je dobro sjeme za vart bomo tuola zapisal;
česen	let	1
Pesa (bjetula)	»	5
Bleda	»	4
Koren j	»	3
Zejé	»	6
Kumare	»	3
čebula	»	5
če žvina na hitroma močno zboleje je narbuojš, de preča pokličemo žvinozdrau-nika, ki bo hitro vidu kakšno boljezen ima an vam povjedau kakuo jo zdravit. Dostkrat pa žvina r.e zboleja nevarno an mi sami vidmo kaj ima an ji lahko dar mo parvo pomuoč. Svjetujemo vam pa, de na smijete dajat bouni žvini zdravil, če prej nista sigurni kaj ima. Zatuo je buojše, de prašate kakšnega, ki se na tuo dobro zastopi.
Za dat žvini parvo pomuoč, bi muoru imeti usak žvinorejec nimar parpravje-nih nekaj narbuj potrjebnih zdravil. Pru bi bluo, de usak žvinorejec darži par rokah nimar tuo, ki vam bomo t'e par-poročil :
1) Termometer za žvino s tikerim muoramo zmjerit fiero preča ku vidite, de žvina je bouna. Termometer se dene žvini u rit an ga daržite noter najmanj dve do tri minute, če ima žvina marzu nos an una an suh gobac to nje še rečeno, de žvina njema fiere, dostikrat se je pokazalo, de žvina je mjela useglih fiero. Če ima žvina fiero, ji na smijemo dajat nobednih zdravil, ampa je trjeba klicat nimar žvinozdraunika, zak fiera je parvi znak nevarne boljez-ni.
2) Jodova tinktura. U špecjariji kupite flašico jodove tinture an jo daržite nimar dobro zataknjeno, zak drugač izhlapi. S tistom tinturo se namažejo rane, če se žvina udari. Prej ku namažemo z jodam mora bit rana čista. Z jodovo tinture se namaže tud popkovina par novo storjenih teletih, de ne pride infekcija.
3) Olje od lina. Tuole nucamo, če žvina previč tarduo serje. Usak dan se da lahko žvini četart do pou litra tistega olja, če ne pomaga pa lahko tud mal več.
4) Sjeme al moka od lina. če otečejo žvini parkli nardimo od tega gorke im-pake. Sjeme al moko je trjeba skuhat u vodi an potlé še gorko parvezat na bouno mjesto.
5) Stoučene kolmežove korenine (po taljansko mu pravijo »calamo aromatico) an tuo kupte par botaniku ali u spe-cjariji. Če ima krava bolan želodec an slabo prebavlja an to se vidi par njeni bojači, pomješamo adno do tri žlice kol-mežovih stoučenih korenin z moko al otrobi u vodi an damo žvini jest u ba-licah.
6) Kamomila. če ima žvina kašej al drisko ji skuhamo čaj iz tistih rožic. To pa nucamo samo kar žvina nje hudo bouna.
7) Brinjeve jagode, če se žvini zaperja voda al če ima bolan želodec, posušene an stoučene brinjeve jagode pomješamo z otrobi an dodamo še malo soli. Kravam se tuole da ponavad 50 do 100 gramu, ouci pa 5 do 20 gramu jaged.
8) Galun (alume mu pravijo po taljansko). Raztopjen galun nucamo za umivat žvini inflaman gobac an za umi-
vat žvini bouno maternico. S suhim galunom pa lahko potresemo tud umazane an smardljive rane na parkljah.
9) Stoučeno uogje. S telim prahom se potresejo rane, zak tuole suši rano.
10) Hrastova skorja (lubje), če ima žvina drisko, skuhamo tri do štjeri žlice stoučenega hrastovega lubja na enem litru vede an tuole lepuo ulijemo žvini. Stoučeno lubje pa je dobro za protrosit tud na stare mokre rane na parkljah.
11) Kreolin an lizol. S telimi rečmi se umivajo rane, de se ne boju gnojile. Na edàn liter vode nucamo adnó žlico lizola. Lizolova voda je dobra tud za umivat popek par novorojenih teletih.
12) J apnena voda. Tuole nucamo an djela zlo dobro kar kravo napenja. U pet litru vode damo 10 gramu živega j apna an potlé precedimo.
Tele zdravila, ki smo napisal an ki bi jih muoru mjet usak žvinorejec nimar par rokàh, služijo samo za parvo pomuoč žvini, ne pa za zdravljenje hudih an dougotrajnih boljezni.
GOSPODARSTVO
Trgouski odnosi med nami an Slovenijo
Nje augo od tega, de smo zbližal Di. Joba iz Vidma, funkejonarja od targou-ske zbornice (Camera di Commercio) ar. prosil kuo gre s targovanjam med kamune videmske provincije an Slovenijo. On nam je povjedu, de ne gre use lepuo, zak’ targouci od tistih kamunu blizu kunfina, pru tisti, ki bi mjel pravico targovat s Slovenijo, se ne brigajo za zbližat targouce sosjednje daržave an dost jih je, de niti na vej6, de je biu r.apravjen an tratat pred šterimi ljeti za tisto targovanje.
To, ki nam je povjedu Dr. Job, se nam je zlo čudno zdjelo, zak’ smo mislil de r.aši targouci se bucdo kaj vič interesal zatuo; sa u naši dažel se je nimar tar-govalo največ s Slovenijo, pusebno s
Kobaridom an Bovcem. Duo ima namjen zvjedat natančno kakuo je s targova-njem med Italijo an Jugoslavijo naj se obame na targousko zbornico.
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
švicarski frank Francoski frank (100 franku) Sterlina karta Dinar (100 din.)
Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu
8275
6525
677
157
151
1525
142
12,60
21
860
18,50
Kup na debelo
SENUO
na kuintal
Gorsko senuo Raunirsko senuo
L.	825	do	875
»	950	»	1050
	na kg		
L.	245	do	275
»	310	»	335
»	350	»	400
»	450	»	500
ZVINA
Krave Junci Jenice Teleta
Krave za rejo od 150.000 do 190.000 lir useka.
PRASETA ZA REJO Od 10	do	20	kg	usako	L.	7000 do	9500
Od 20	do	50	kg	usako	»	15000 »	17000
OUCE AN KOZE
na kg
Jarčki	L.	530	do	380
Kozliči	»	400	»	450
Kozé	»	80	»	100
Ouce	»	160	»	180
ŽITARICE (ušenica - sjerak - otrobi - moka) na kuintal
Ušenica		L.	6800	do	6850
Sjerak		»	5500	»	5600
Ušenična	moka	»	8000	»	8100
Sjerkova	moka	»	6500	»	6700
Otrobi		»	3900	»	4000
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
na kg
Kakoške	L.	580	do	620
Zajci	»	250	»	280
Jajca za usako	»	18	»	20
SER AN MASLO
Ser	L.
Mlekarniško maslo	»
Domače maslo	»
na kg 480 do	510
930 »	960
830 »	850
Krompjer
Jabuka
Hruške
Fižou
Grah
SADJE IN ZELENJAVA
na kg L.	35	do	40
»	50	»	60
»	50	»	60
FIŽOU AN GRAH
na kg L.	260	do	165
»	120	»	130
SEMENA ZA SENOŽETI AN TRAUNIKE
na kg
Furlanska djetelja	L.	280	do	300
Čerfoj	»	270	»	280
Trava »Altissima«	»	280	»	300
GRADBENI LJES AN DARVA ZA ŽGAT (na kubični meter)
Bukovi hlodi	L.	13600	do	14000
J asenovi hlodi	»	17500	»	20000
Orjehovi hlodi	»	25000	»	30000:
Čarješnjovi hlodi	»	18000	»	19500j
Bukove darva na kulnt. »	850	»	900
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Beneška fjudska fegenda : ZQ0ÒÒ3 O pOSt31lUU bolh
A
rgf
Nekega poletnega dne sta prišla Kri-	Potrkala sta že skoraj na vsa vrata, a	polju. Bila sta oba silno lačna in žejna	je storiti. Končno ugledata neko ženo, ki	hoče brž prositi vbogajme, a Kristus n"1
stus in sv. Peter v malo gorsko vasico.	nikogar ni bilo doma, ker so vsi delali na	in zato v skrbeh premišljujeta kaj jima	je sedela križem rok v senci. Sv. Peter jo	veli naj jo vpraša raje kaj dela. »Nimaif
AVt.jr'
(■
fr
N!*
H
'i
nobenega dela« zadirčno odgovori žena	lenuhari, vzame v roko pest drobnega	imate delo in Bog daj, da vam ga nikdar	soče bolh in žena se začne praskati in	odšla in od takrat je na svetu mnogo bol11
svetima možema. Kristus videč, da žena	peska in ga vrže vanjo rekoč: »Tukaj	ne zmanjka.« Pesek se je spremenil v ti-	klicati na pomoč. Kristus in sv. Peter sta	ki delajo naj večjo preglavico lenuharje’’1