Leto L3DCVL, St. 18 Poatgebohr h** bcfclUt. Prek — Cena 1.— K UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: _ LJUBLJANA, PUCCINLJEVA UL. 5 TELEFON fiT. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-28. PONEDCIJSKA IZDAJA HI1TRAM IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO NEDELJSKA IZDAJA >JUTRA<- ErSolgreiche Gegenangriffe bei Jassy Weiterer B©desigewinn zwischen Karpathen tmd Dcfestr — Neue Erfelge unserer U-Barte — schwere Verluste der Terrorfiieger betm AngriSf aul Berlin Aus dem Fuhrerhaiiptquartier, 30. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Vor Seuastopol und am unteren Dnjestr bliebt-n aurh g-ostern ortliche Angriffe des Feindes erfolglos. Im Schwarzen Meer versenkte efn riVut-sehrs ITnterseeboot aus einem stark ^esi-cherten Geleit einen Kust''nfrachter und rwei trrosse Schleppfahrzeiifce. W>st!ic*h Seivastopol vernichtete ein Sicherun£rs^-br-zei:«: d*T Kricjrsmarine ein boIsche\vlsti-sches Schnellboot. I m Kampf jj«*bi«*t von Jassy fuhrten un-sere Truppen. hervorrn trend untersttitzt durrh dentsehe und rumanisehe SehJaeht-fliet'ijp VVaffon vvurden vernichtet oder erbeutet. Zvvischcn den Karpathen und dem obe-ren Dnjestr ^o\vann unser .\n«rriff trotz Bfthen VVidcrstamles dor Sovvjof- u-riter Roden. ITnjrarist he Verbiinde wehrten hefti^e feindliche Ge^enan^riffe ab. O^tlich Polozk sehoiterten \viederholte ortliche Angriffe der Bolschr \visten. Bei den Angfrif fskiimpfen siidwe«d!ich Rowel bat sich in don letzten Tasren die rheinisch-mosellandische 342. Infanterir-Division unter Fuhrunjr von (leneralmajor Nickel bosonders atis^rezeichnrt. Im Landekonf Nettuno sowie an der Kar Henischen Siidfront vvurden feindliche Vor-stosse ahtrevviesen. Boote einor italienischen Mas-Flortille versenkten vor Nettuno eine feindlielie Ror-vette. Feindliche Tiofflioffor jrriffcn in !Mitt^I-ftalien ein dentlich gekennzeiehnet«1« I^aza-rett mit Bomben und Bord\vaffen an. Die seit Anfang Oktober 1943 auf dem VVestbalkan zum Kampf gegen kommnni-stisehe Banden eingesetzte 1. Kosakcn-Di-vision bat sich hervorragend ^esehlagen und dem Feind sch\vere Verluste an Men-schen und Material zugefiigt. Bei einem feindlichen L.uftangriff auf den franzosisehen Hafen Toulon schossen Verteidigungskriifte der Luftwaffe und Ma-rineflak 15 feindliche Bomber ab. In harten Rampfen gegen den feindlichen Geleitverkehr im Atlantik nnd Mltt»d-meer versenkten unsere TJnterseelmote vi^-r Schiffe mit 22.220 BKT und funf Geleit-zerstorer, d a von zrvvei gTosse Zerstorer mo-dernster Bauart. Vom 11. bis 30. April tvurden durch Bordflak von Handelsschiffen und Marin*1-flak 101 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. Nordamerikanische Bomberverbande rlch-teten in den gestrijren Mittagsstunden un-ter starkem Jagdai hutz einen Terrorangriff gegen die Reichshauptstadt. Es entstanden Schiiden in \Vohnvierteln und Verlust** un-ter der Bcvolkerung. Die deutscbe Luft-verteidigiing schoss 129 nordamerikanische Terrorflugzeuge. darunter 121 viermotorige Bomber, ab. Oberleutnant Hans Heinrieh Kiinigf, Staffelkapitiin in einem Jagdge-schuader. vernichtete In Luftkampfen \ier viermotorige Terrorbomber. In der vergangenen Nacht warfen feindliche Flusrzeuge Bomben auf niederrlieini-sches Gebiet. ScbAvere deutsehe Kampfverbandv' er-zielten In der vergangrenen Nacht bei einem Grossangriff g-egen Pl>*mouth und Schiffs-ansammlungen vor der englisehen Siidvvest-kiiste nachbaltige VVirkung. Uspešni protinapadi pri Janja Nadaljnje osvojitve med Novi uspehi nemških letalcev Ameriške grožnje nevtralcem Stockhoim, 2S. apr. V Londonu m Wa-sning-tonu so z novimi izsiljevalskimi meio-dami odg-o\*orili na začasno neto šveaske vlade Ang-loameričanom, ki pravi, da švedska ni pripravljena prekršiti svojih pogodb z Nemčijo. Kakor pca*oča Reuter, so med -oq o BfuBCcSod opniA otsiaaui-B ni o>isumuq dočih ukrepih proti švedski. Reuterjev dopisnik pravi, da te korake podpirala bi*ž-keme tudi sovjetska vlada, ki se je priključila že prvim angloameiišlCm ukrepom. Akcijo spremljajo tudi ostri mi pa J i ameriškega, tiska na švedsko. Po nekem poročilu nevvvorškega dopisnika lista 2 Svenska Dagbladet« je newyorški radio Švedom popolnoma odkrito povedal, da se bodo morali, ako bodo še nadalje dobavljali Nemčiji, spominjati na to tedaj, ko bo »v nekaj mesecih vsa evropska trgovina pod nadzorstvom zaveznikov«. To je jasna grožnja angloameriških imperialistov, ki se v bodoče sploh ne nameravajo več ozirati na nikako nevtralnost. Brezobzirno politiko pritiska priporoča >Washington Post«, ki pravi, da je že čas, da nastopi Amerika proti švedski ostreje. Zlata srednja pot je dobra v mirnih časih, v vojnih pa je zelo nevarna. Sicer ima švedska vlada pravico, da se upira ustavitvi izvoza v Nemčijo, toda pomisliti mora, ali bo tako upiranje koristno. Na vsak način vsebuje to odklanjanje tveganje in težave. Nato gTozl list s pravimi gangstr-skimi metodami Švedom, da jim bodo enostavno ustavili dobave petroleja in živil iz Zedinjenih držav. Članek namiguje, da se morajo Švedi zavedati, da ne bodo mogli sodelovati v svetovni trgovini po vojni, ako bodo že sedaj zaigrali svoje pravice. Ob koncu postaja »\Vashington Post« popolnoma jasen, ko pravi: »Nevtralnost je pojem, ki nima mesta na planetu, ki se nahaja v revolucionarnih porodnih krčih.« Ta Izjava predstavlja popoln prelom z nevtralnostjo. Nemška sodba o ameriških grožnjah Švedski Berlin. 28. apr. Današnj- li^ti razpravljajo o grozni" Zedinjenih držav proti Švedski, da bi morala švedska računati z »resnimi goepo-darskiim udarci v poznejši dobi« in neudeležbo v dobavah po vojni, če ne ustavi trgovinske izmenjave z Nemčijo. »Kajpak, če ne bi bilo vse popolnoma drugače« piše »Voik'scher Beobachter« »Amerika bo šc vesela, če bo v konsolidirani Evropa sploh našla odjemalce za svoje enotne in na tekočem traku izdelane proizvode, ker imamo pač na svoji cel;ni k sreči namen in tudi vse možnosti, da boljše Maso ceneje proizvajamo« Ust nato spominja, kako so se Amerčani vsiljevali boljševikom za trgovske sodeležnike \ povojni dobi. »Berliner Borsenzeitung« pripominja, da izrekajo te STOžnje zgelj zato. da b; Švedski predočili, kaj imajo ona in drugi mali narodi pričakovati cd sveta, v katerem bi An^lcame-nčan: in boljševik5 utegniti iz\ajat neomejeno d:ktaturo. List opozarja da Amer'Čanom že pred vojne ni uspe'o najti v Evropi tržišč za njih množestveno blago. Tedaj so imeli 13 milijonov brezposelnih. Kakor pa so že ameriški gospodarski strokovnjaki sam! svar \\ morajo računati se z mnogo večjo brezposelnostjo in še mnogo težjo socialno in gospodarsko krizo, če Zedinjenim državam ne bo uspelo preskrbeti svoji preveliki industriji vsa le raz-položlj'va trž'sča. Kar pa se tiče Anglije, smo pravkar šele slikali iz Londona, da je vprašanje povojnega iz\oza za AnglTjo vprašanje angleškega življenja a K smrti. List ugfctavlia ob koncu, da Švedska ne služi zgolj svojim sedanjim, temveč tudi bodočim korstim, če se brani pomagati z enostranskmi gospodarskimi ukrepi silam, od katerh nima ničesar drugega pričakovati kakor zročitev boljševizmu. Fiihrerjev glavni stan, 30. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Pred .Sevastopoljeni in ob spodnjem Dnje-stru krajevni sovražnikovi napadi tudi včeraj niso imeli uspeha. Na Črnem morju je nemška podmornica potopila v močno zavarovani spremljavi tovorni parnik za obalno plovbo in dva velika rušilca. Zapadno od Sevastopolja je zaščitna eui niča vojne mornarice uničila boljševički brzi čoln. Na bojišču pri J asi ju so nase čete, ki so jih sijajno podprli nemški in rumunski bojni letalci, izvedle uspešne protinapade. 14 sovražnikovih oklopnikov in 30 topov ter številno ostalo orožje smo uničili ali zaplenili. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom napreduje naš napad kljub žilavemu sovjetskemu odporu. Madžarski oddelki so odbili silovite sovražnikove protinapade. Vzhodno od Polocka so se izjalovili ponovni boljševiški krajevni napadi. V napnjninih bojih južnozxipadno od Kov-Ija se je v zadnjih dneh posebno odlikovala rensko-mozeljska 342. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Niekela. Na nettunskem predmostju in na italijanskem južnem bojišču smo odbili sovražnikove sunke. Čolnj italijanske flotilje brzih čolnov so pred Nettunom potopili sovražnikovo kor-veto. Sovražni letalci so v nizkem poletu z bombami in strojnicami napadli neko jasno označeno bolnišnico v srednji Italiji. Prva kozaška divizija, ki se od pričetka oktobra 1. 1943. bije na zapadnem Balkanu in zgornjim Dnjestrom — ic — Izredno težke izgube pri napadu na Berlin proti komunističnim tolpam, se je sijajno borila in je zadala sovražniku težke človeške in tvarne izgube. Med sovražnikovim letalskim napadom na francosko luko Toulon so letalske obrambne sile z mornariškim protiletalskim topništvom sestrelile 15 sovražnikovih bombnikov. V hudih bojih proti sovražnikovemu spremljevalnemu prometu na Atlantiku in v Sredozemskem morju so naše podmornice potopile 4 ladje z 22.220 tonami ter 5 spremljevalnih rušilcev, med katerimi sta bila dva velika in moderna zgrajena rušilca. Od 11. do 30. aprila je protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah skupno z mornariškim protiletalskim topništvom zbilo 101 sovražnikovo letalo. Severnoameriški bomb niski oddelki so včeraj v opoldanskih urah z močno lovsko zaščito izvedli terorističen napad na prestolnico nemškega Reicha. Nastala je škoda v stanovanjskih okrajih, prebivalstvo pa je imelo izgube. Nemška protiletalska obramba je zbila 129 severnoameriških terorističnih letal, med njimi 121 štirimetor-nih bombnikov. Nad poročnik Hans Henrich Koenig, poveljnik jate lovskih letal, je zbil v letalskih bojih 4 štiriniotorne terorist:čne bombnike. V pretekli noči »o vrgla sovražnikova letala bombe na ozemlje ob spodnjem Renu. Oddelki nemških težkih bojnih letal so v pretekli noči pri velenapadu na Plvmouth in zbirališča ladij pred angleško južnoza-padno obalo dosegla uspehe s trajnim učinkom. Bolpsvlška grozsdejstva v osvojenih pokrajinah Boji ob burmanski meji Tokio, 28. apr. >Domei« javlja: Dočim sovražnik stalno dovaža ojačenja v odseku ceste Kohima—Dimapur in si obupno prizadeva zadržati japonsko prodiranje, se bliža bitka v tem odseku svojemu višku. Indijsko-japonske čete ojačujejo na tem področju z vseh strani svoj pritisk. Tokio, 28. apr. Japonski glavni stan javlja: Japonske letalske sile na burmanskem bojišču so pri prodiranju japonskih čet. ki operirajo v odseku Imphala. zabeležile 25. aprila naslednje uspehe: 12 sovražnikovih transportnih letal je bilo sestreljenih, med njimi 4 verjetno. Nadalje je bilo sestreljenih 11 lovskih letal. Poškodovanih je bilo 8 sovražnikovih prevoznih letal. Japonsko letalstvo je izgubilo 2 letali. Tokio, 28. apr. Japonski glavni stan javlja: Z močno zaščito in močnim kritjem se je pričel sovražnik 22. aprila izkrcavati v bližini Holandije in Aitate na Novi Gvineji in je odtlej ojačil svoje sile. Japonske čete hi letalske sile so napadle na obeh teh dveh področjih sovražnika in so trenutno z njim zapletene v boje. Boji na severu Nove Gvineje T°kio, 28. apr. Boji na severu No//e Gvineje ob novih sovražnikovih predmostjih pri Atapi in Holanii na srednji severni obali otcika označuje po zadnjih poročilih z bojišča naravnost ogromna sovražnikova številčna premoč. Po hudem obstreljevanju obale 21. aprila je nasprotnikom usrelo. da so naslednjega dne izkrcali svoje čete. Japonske cete vkijub temu žilavo nadaijaiejo obrambne boje, čpoUcije«. Neka taka četa je takoj pričela >čiščenjePefr;nka« do-žVel enega največjih knjižnih uspehov v zadnjih let;h Svojo notranjsko do-mač'jc opisuje tako živo in dovršeno, da se je po pravici uvrsti] med najvidnejše slovenske pisce. Po dveh zvezkih anekdot ie n:satelj Veliko- nja pripravil še tretji zvezek, k* je predvsem vabi j \ zate. ker pripoveduie dc-godke iz življenj ^e žrvih Hud"" Pisateljevo kar'katuro je za to priliko napravil prof. Podrekar. Sn1o"mo znani \n priljubljen: gornik Janko Mlakar nam bo v »Spominih« popisal svojo mladost, vedi nas bo po domač'h in tuj'h vr-heh: z živo besedo nam bo ojrsal vesele in rone doživljaje s planin. lika VaStetova nam v romanu »Umirajoče cfušedu nebotičnika. Na ogled so bile postavljene Jakopičeve mojstrovine »Deklica z avbos, aBegonija«, *Si-pine« in »Sestrici« ter svojstven rsbu žene. So to starejša in novejša de1 a, ki zgovorno izpričujejo Jakopičevo prepričevalno umetnost, učinkovitost podajanja in mojstrsko obvladanje barv v neizčrpnem bogastvu najnežnejših odtenkov. Poleg mojstrovih del sta še razstavljena njegov kip, dovršeno Jelo akad. kiparja Frančiška Smer-duja in odlična Dremljeva miniatura iz slonove kosti. Okusno okrašeno ialcžbo izpopolnjuje umetnikova, fotografija. Jakopičeva nesmrtnost pa ima značilen poudarek v sosednji izložbi, kjer je postavljenih na ogled šest odličnih krajin v olju, delo akad. slikarja Franceta Pavlovca. Pavlovec je naš najboljši krajinar in nedvomno največji izmed številnih JaKopiče-vth učencev. Vredno stopa po poti, nakazani mu od velikega vzornika tn učitelja. Bara oneeva in Jela Trnkoczy|eva razstavljata V nedeljo dopoldne je b'.la v zgornjih prostorih Galerije »ObersneU otvorjena razstava del dveh naših nadarjenih upodabljal^ ge. Jele Trnkoczv in gdč. Bare Remec. Prva je razstavila 20 olj, druga pa IG olj in nad 25 grafik ter radirank. Podobe ge. Tinkoczv so postavljene na ogled na levi p lovici glavnega razstavnega prostora, in sicer večji del t'hožitja in portreti ter nekaj krajin. Desna polovica prostora je izpolnjena z deli gdč. Remec. Tu prevladujejo nekateri ljubljanski motivi okrog Grada, predmestni motivi, nekaj dolenjskih motivov in dva portreta. V malem razstavnem prostoru pa so njene grafike in monot;pije. Močno se razlikujoče gledanje na predmet, kakor tudi dojemanje in podajanje v vsakem pogledu zanimivo razstavo še poživlja. Jela Trnkoczv uporablja sonorno tonsko skalo, s čimer doseza na platnu lepe in skladne učinke, ki spominjajo na načela francoskega impresionizma (Manet). Gleda na predmet s čisto slikarskega gledišča, zato slika večj' del tudi cvetlice, ki v svojih pestrih barvnih sestavih nuaijc upodab-Ijalcu neizčrpne možnosti obdelave. To sočno slikarstvo pri nas po umetnost! g. Kosa skorajda ni našlo zastopnika izven ge. Trnkoczy. Iz pričujočih platen je razvidno, da se v nekaterih šopk'h povzpenja do kakovosti Jakopičevih cvetk. Pri tem se nehote spomnimo na njene podobe, razstavljene na mednarodni razstavi ženskih umetnic, ki je bila pred leti prirejena v Jakopičevem paviljonu. Takrat smo m posebnim užitkom gledali njena tihožitja med deli čehinj in Rumunk ter drugih priznanih upodabljali^ Vprav lahkota in eleganca omenjenih del pričata o nadpovprečnih slikarskih zmogljivostih in resnični nadarjenost Jele Trnkoczv. Na višini so tudi njeni portreti. Obžalovati je le, da se ta umetnica tak redko pokaže v javnosti. Ob tej priliki bi bilo poudariti, da se v temi nepozna-nja še zmeraj skriva nekaj umetnikov izvrstnih kakovosti, ker v svoj! preveliki skromnosti ne stopajo pred javnost (n. pr.: Uršič Fr„ slikar, Zoreč Crto, grafik ir slikar, Miklavec, grafik in slikar, Pleste*ijak Anton itd.). Bara Remec si prizadeva čimbolj preprosto in čimbolj od srca z neposrednim podajanjem narave kakor jo slikarica občuti ln ne toliko vidi, oblikovati svoj umetniški navdih na platno, po načelu: »Umetnost je ali občutena ali nI občutena«. Ves poudarek njenega dela je na občutju, kar najbolj prepričljivo izpričujejo njene lepe grafike, dpreme in upodobitve. Z veliko marljivostjo ln odločnostjo ta umetnica bogati slovensko umetnostno zakladnico. Njen repertoar je obsežen: upodabljanje, čista grafika, knjižne opreme, portreti, tihožitja in krajine pričajo o sorodnosti s sodobno italijansko umetnostjo. Ni dvoma, da bo delo Bare Remčeve za dobrega opazovalca, Id jih je pa zelo malo, zanimiv predmet proučevanja. Razstava podob zanimivih in znač'lnih umetniških osebnosti bo dostopna občinstvu predvidoma Štirinajst dni dopoldne in popoldne. Ogled toplo priporočamo. Lepo protflcottmnlstično zborovanje v Dravljab Ljubljana, 30. aprila Kakor že po mnogih krajih Dolenjske ln Notranjske ter ljubljanske okolice, je bilo i danes dopoldne tud! v Dravijah pri Ljub-I ljani javno protikomumstično zborovanje. Po dopoldanski maši so se začele iz Drave 1 j in okoliških naselij zbirat: velike skupine ljudi pred cerkvijo, kjer se je ob 11. začelo zborovanje s petjem domobranskih pesmi. Trije govornik: so recitirali gre-gorčičevo »Naš narodni dom«. Nato se je g. Jeločnik kot prvi govornik najprej spomnil prezidenta generala Rupnika, kar je izzvalo prisrčne ovacije zborovalcev za g-prezidenta in njegovo politiko. Omenjal je nato trde boje, ki jih ob strani nemških Čet bi je jo domobranci proti uničujočemu komunizmu v naši pokrajini. Pokazal je na zločinsko delo komunistov, zaradi katerega so utrpeli največjo škodo ravno oni, katerim so komunisti obljubljali »svobodo«, prinesli pa pekel. Danes so najširše množice našega naroda izpregledale komunistično ro-varjenje in spletkarjenje, saj so preveč otipljivi dokazi in preglasno kriči v nebo nedolžno prelita kri. Zato je zavzelo domobransko gibanje tak orjaški razmah in se še vedno bolj širi. Naslednji govornik g. S. Kociper je omenjal predvsem zmage domobranskih čet na Dolenjskem v preteklih dnevih, ko je padlo v borbi nenavadno mnogo komunistov, zelo dosti pa jih je bilo tudi ujetih. Dotaknil se je lažnjivih komunističnih agi-tacijskih poročil, ki se jim moremo danes le še smejati. Naš kmet na Dolenjskem se je pri komunistih temeljito naučil njihovih metod in jih danes uporablja prav proti svojim bivšim učiteljem, saj oborožene skrivaške skupine po poročilih komunističnih dokumentov povzročajo komunistom vedno večje preglavice. Komunizem pri nas prepada in tudi mora propasti, ker je proti osnovnim dobrinam človeškega življenja. V odporu proti komunizmu se morajo združiti vse zdrave sile našeHej Slovenci«, s čimer je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno. Jurčičeva nagrada za pripovedništvo »Dobra knjige« razpisuje ob stoletmci rojstva Josipa Jurčiča, v počastitev spomina t epa dragocenega sodelavca Narodne tiskarne v dobi njenih začetnikov in da poživi slovensko lepo-slovno delavnost in dvigne njeno kvalitetno raven, literarno nagrado »Jurčičeva nagrada za pripovedništvo« v višin: 6000 (šest tisoč) lir je namenjena še neobjavljenemu izvirnemu slovenskemu r°manu v obsegu 16 do 24 po!; delo mora biti nesporno umetniške vrednosti in tako, da bo razsodišče spoznalo v njem pomembno obogatitev naše slovstvene kulture. Nagrada, ki jo prejme nagrajenec pole? običajnega honorarja se podeljuje načelno vsako leto; v prmeru. da bi niti eden predložen h tekstov ne ustrezal pogojem razpisa, se naura-d-tev odloži na prihodnje leto. Nagrajeni roman izide v redni ali izredn. izdaji zb:rkc »Dobra knj ga«: založnica si pridržuje pravico objave del. kj bi ne bila nasTaiena. Slovenske pisatelje vab mo, da pošljejo, anonimno in opremljeno z geslom, svoje rokopise v treh tipkanih izvodih do 31 oktobra t. 1. na naslov: »Dobra knjiga«, knjžna zbirka Narodne tiskar ne d. d. v Ljubljani, Puccinijeva ulica. Cvetoči maj gre v dežel A mil se je poslovil s hladnim vreraesaozn — Drobiž iz tedenske in nedeljske kronike Ljubljana, 30. aprila. >Prvi maj, krasni maj, konec zime je tedaj« — smo prepevali v mladih letih, kakor prepevajo še danes za odrom ljubljanske Drame, kadar uprizarjajo »Maturo«. Polna veselja nad pomladnim prerodom je ta pesem in življenjska radost se ne da ugonobiti z nevšečnostmi, ki jih pomlad v naših krajih še rada prinaša, preden ne minejo »ledeni patroni«. Letošnji april nam je prinesel celo vrsto krasnih dni, ki so pripomogli, da je priroda naglo ozelenela in se okrasila s čudovito lepim cvetjem po drevju in po vrtovih. Za slovo pa nam je april seveda n oral nekoliko zagosti s svojimi znanimi nagajivostmi: z vetrom in dežjem, pa celo tudi z novim snegom, ki je pobelil planine do sredine njihovih temen. Najvišja dnevna temperatura, ki smo jo zabeležili v letošnjem aprilu, je bila pretekli torek, namreč 23° C, ko so se začeli že mnogi ljubljanski kopalci sončiti na prostem. Po tem soparnem dnevu pa je nastopil vremenski prevrat s precejšnjim hladom. Vendar, kljub mrzlemu vetru, živo srebro ni več padlo pod ničlo, kakor se je to zgodilo še v začetku aprila. Za konec tedna smo dobili spet malce dežja, drugače pa se je ozračje začasno umirilo. V soboto popoldne se je vreme spet zjasnilo in je posijalo sonce. Živo srebro je doseglo 16° C, noč na nedeljo je bila jasna. Krasno toda prav hladno je bilo nedeljsko jutro. Zdaj pa zdaj so sonce zagrnili oblaki, vendar nam barometer napoveduje spet lepo vreme. Novosti na žlvife&een trgu Na ljubljanskem živilskem trgu je od sobote do sobote živahnejše. Vedno več je zelenjave in polagoma prihajajo tudi sladokusci na svoj račun. Zlasti mnogo je bilo cvetače, saj so jo nedavno prejele naše večje tvrdke kar 10 vagonov in se je cena sukala na trgu po 6 do 8 lir kg. Medtem ko gre cvetača h kraju, hrepene ljubitelji sočne zelenjave po glavnati solati iz Trsta, Na trgu so se pa tudi že pojavili mavrohi kot prvi znanilci letošnje pomladne gobarske sezone. In tudi beluši so že bili na trgu, vzgojeni so bili v Trnovem in so šli — šopek po 10 lir — takoj v denar. Da, vzgoji špargljev posvečamo pri nas še premalo pozornosti, toda česar ne zmoremo v vojni, bomo lahko nadoknadili v mirni dobi. Vsekakor so nas vojne razmere pošteno izučile, česa vsega v Ljubljani najbolj potrebujemo, zlasti v prehodnih mesecih iz zime v dobo. ko nam vrtovi in njive spet obilneje postrežejo. Najbofi zaželeni obiski V zadnjih dneh tedna smo imeli po vseh hišah obiske, ki smo j\h vsak mesec gotovo najbolj veseli. Uganite, koga? I, nu! Pri-našalcev živilskih nakaznic. Vsakokratne živilske nakaznice zbero menda sleherno ljubljansko družino k zasedanju in raz-motrivanju o količinah, ki jih dobimo naslednji mesec. Tokrat smo dobili živilske nakaznice za maj v nekoliko spremenjenih oblikah. Zvišanje nekaterih obrokov je oilo z zadovoljstvom vzeto na znanje, posebno v velikih družinah. Da v sedanjih vojnih I razmerah — še posebno v naši pokrajini — ' primanjkuje maščob, pa seveda Ludi ni čudno. Nedeljsko razvedrilo Kar se nedeljskega razvedrila tiče, se Ljubljančani lahko pohvalimo, da smo imeli ' tokrat na sporedu kar dva »slavčka«. V Operi je s svojim sladkim domačim gesto-len jem raznežil — kakor že tolikokrat — števJliie hvaležne poslušalce »Gorenjski siavček«. V kinu Uni onu pa se dobro uveljavlja »švedski slavček«. Kar se ostalega gledališkega sporeda tiče, je treba priznati, da je bilo to soboto in nedeljo dobro poskrbljeno za prijetno razvedr;!o fz »J&atu-r«K, >SJabc vestjo«. ^Ognjenikom* in >T^e-lodijami srca*). V kinu Matici je dan za dnem žel priznanje slavni španski komik Rivel v izredno spretno prirojeni akrobatski burki. Zdaj pa zbuja pozornost veliki film »Domovina«. V kinu a Slogi«, ki ima zlast; ob sobotah in nedeljah mnogo svojih stalnih, zvestih obiskovalcev, pa je na sporedu Tobisov zabavni film »Prijeten dan«. Za&3?Ja 2>:,t dvornega svetnika Gabr/jelčača O priljubljenosti pokojnega dvornega svetnika Mihaela Gabrijelćiča je pričal veličasten pogreb v soboto ob 17. uri. Na zadnji poti so uglednega pokojnika spremili številni njegovi prijatelji in znanci. Ju-stično upravo je zastopal g. komisar B;zjak, Pokrajinsko upravo načelnik dr. Hubad, apelacijsko sodišče predsednik dr. Golia e podpredsednikom dr. Mastnakom ter kasa-cijskima sodnikoma Gabrom in dr. Gradnikom, nadalje so bili v sprevodu vrhovni državni tožilec dr. Stuhec, predsednik deželnega sodišča v pok. Rekar, predsednik Advokatske zbornice dr. žirevnik s predsednikom penzijskega fonda dr. Svigljem in z velikim zborom ljubljanskih odvetnikov in notarjev, nadalje zastopniki državnega tožilstva pri okrožnem sodišču, predsednik okrež. sodišča dr. Hudnik in starešina okrajnega sodišča Orožen z velikim številom drugih sodnikov, načelnik statističnega urada v pok. dr. Andrejka, predsednik upravnega sodišča v pok. dr. Vrtačnik, d.rektor Poštne hranilnice v p. dr. Rutar, univerzitetni profesorji dr. Bilimovič, dr. Ma'ilc-cov, dr. Polec in dr. Sajovic. predstavo*ka naših denarnih in gospodarskih zavodov generalna direktorja Tosti in Krofta, za konzorcij &Jutra« dr. Kalan in za Narodno tiskarno direktor Reisner, za Vodnikovo družbo predsednik Ra3to Pustoslenišek in še nepregledna vrsta drugih pokojnikovih prijateljev in spoštovalcev, ki jih vseh žal ni mogoče imenoma našteti. Ob grobu se je v imenu vseh pravnikov in posebej še v imenu društva »Pravnika poslovil od pokojnega častnega člana njegov ožji prijatelj gosp. dr. Fran Skaberne, prosvetni šef v pok. V topl"h, pietetnih besedah je poveličeval vrline blagega pokojnika, ki se je z znanjem in značajem čvrsto zapisal v spomin širokega kroga svojih prijateljev. Kratko; pogreb pokojnega dvornega svetnika Gabrijelčiča je bil prava revija vseh naših predstavnikov uradov, še prav posebno zastopnikov vseh panog pravniške stroke, revija, kakršne na Žalah že dolgo nismo videli. Ka] pogrešalo matere na otroškem igrišču Odkar imamo otroško igrišče v Tivoliju, smo matere z otroki neoporečno zadovoljne. Kako je bilo to igrišče potrebno kaže sedanji pogled nanj, zlasti ob sončnih dneh, ko je igrišče pisano otrok, malih in velikih. Poleg mater uživajo ob otrokih tudi drugi, ki radi posedavajo po klopeh ob jezercu. Matere smo res zadovoljne z vsem. vendar se to in ono pogrešamo, kar pa se da z dobro voljo urediti. * Kmalu bo spet napočil čas kopanja ln bazen, ki je na igrišču namenjen otrokom, bo spet prišel, kakor lani do veljave. Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen fn je potrebno vča-fffti prebiti ▼ njem precej časa. * Majhen je, a bi vendar zadoščal, če bi bil okrog bazena en meter širok krog, napolnjen z vodo, v katerega bi bili otroci prisiljeni stopiti, če bi hoteli priti v bazen. Pri tem bi si otroci mimogrede očistili noge od prsti, ki se prime mokrih nog. Tako bi glavni bazen ostal — če Že ne docela čist — vsaj mnogo bolj snažen kakor je bil lani. Lani je namreč bila voda v bazenu kaj kmalu tako umazana* da se Je marsikatera mati premislila pustiti otroka vanjo. In tako je bil otrok prikrajšan za zdravo in prijetno kopanje v vročih dneh. Prav dobrodošla bi bila tudi prepotrebna prha ob bazenu, da ni lahko otroke po kopanju — zlasti pre'd odhodom domov — dobro umile, kakor to zahteva higiena za- radi kopanja tolikih otrok v lati vodi. Prhe bi se posluževali tudi večji otroci, ki se še igrajo na igrišču, a so za tako majhen bazen vendarle že preveliki. Vrtiljak je dobrodošel. Toda ena sama gu^alnica je odločno premalo. Kako zelo bi ustregli večjim dečkom, že šolarčkom, telovadni krogi in drugo telovadno orodje! Naposled bi matere imele rade — za navržek — tudi uro na vidnem mestu. aH vsaj na glavni tivolski promenadi. Nadlegovati srečne imejitelje ur z večnmi vprašanji po času. ni ravno prijetna stvar. Ce se nam bodo te želje — seveda v okviru danih možnosti iapolnile bomo vse matere z otroki vred res zadovoljne ln hvaležne. Mati. Grcts za grobom se vrsti Od 21. aprila do 27. :ip:il:i 1941 so imul v Ljubljani: Dobrim Filip, 36 let. Ti I v brat-Lajik, Napoleonov trg 1; Pahor Neža, 47 let, hči viinčarja. VKiovJanoka ces;a 9; Miiavec Manica roj. Skeri, 77 let, zcls b C Llica 3. maja 2; Bibn k Valentin, 27 L i teksiilni tehnik. Glnce 9; Starčrik Ivan, 77 let, postrešček, M Utjanova p:t 10; Hribar Kelena, roj. Skerl, 63 let, žena vpo železničarja, Predovičeva ulica 30; Bizjan Franc, &0 let, poses'-n.k in prevoznik, l\>' milščakova ulica 26; Habjan Ivana, roj. Zupan, 82 let, vdova inftpektorja fin. kon*T\, Rob bova ulica 25; Za^c Viktor, 51 lt, strojni stavec, Jcgličeva c:sta 10; S vic Anton, 2 leti, sin pošt. uradnika. Dunajska cesta 17; Vidmar Jakob, 54 let, strojevodj i diž. žel., Martina Krpana ulica 5; Vasi. Romana. 72 let, postna uradnica v p., čeva Ulica 1; Pukl Ignacij, 36 let. dni ar Vidovdanska cesta 0; Blažen Josip na, roj. Kastehc, S8 let, vdova tsiL uradnika, D >-lenjska cesta 21; Mirkcvič Miha.1, S> let, ncljeJelec, Vido\vlcnska COS I 9; GrA člč Mihael, 90 let, dvomi svetnik v p., O-galetova ulica 3. Bencin *m rretrolcj za cbifi^ilke Obrtnik!, ki prejemajo pri Pokraj nsk o n gospodarskem svetu bone za bencin ;n peli olej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, so opozarjajo, da lahko meseca maja dv.^jnejo bon»: po strokah in imenikih /.ač^tnih CrJtah v n^lednjih dneh: mizarji: A O 1. maju, P—2 2. maja; slikarji in pleskarji: 3. nas; urarji, torbar jI in knj^ovezi: 4. maja; mehaniki: 5. maja; kleparji in ključavničarji: 6. maja; eleLtrcteliiuki ln steklarji: 8. maja; krojači, moflhttke in krznar ji: A—N 9. maja, O—2 10. maja. Upravičenci se opozarjajo, tla dobo bone ie na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevali. Nove p^c-ilajne cene za pivJ Sef Pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal dne 27. aprila t. 1. odločbo pod VIII-J. št. 3430-1, o novih prodajnih cenah za pivo. Cene piva stopijo v veljavo s 1. majem 1944 in so sledeče: Lir 630.— za 1 hI piva v sodih in Lir 772.— za 1 hI piva v stoklenicnh. V teh cenah je vključen skupni prometni davek, državna in pokrajinska trošarina, dočim občinska trošarina in event. druge uvoznine ali dajatve v ceni niso vpošte-vane. Ker pa v mestu Ljubljani plača pivovarna tudi občinsko trošarino v višini Lir 200 za hektoliter, znaša tedaj cena za območje mestne občine Ljubljana Lir 830.— za 1 hI piva v sodih ln Lir 972.— za 1 hI piva v steklenicah. DR2AVNO GLEDALIŠČE DRAMA in OPERA Ponedeljek. 1. maja: zaprto. OtMajnifta skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 1. MAJA 7.00--7.10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—-7.40 Poročila v slovenščini 9.00- 9.10 Poročila v nemščini; 9.10—9.20 Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica 12.00 do 12.30 Opoldanski koncert 12.30 I J« •> Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 do 14.00 Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10-15.00 Vsakemu nekaj 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 18 00 Pisano polje — daj zidane volje! 13.39—19.00 Prenos šmarnic iz frančiši ske cerkve 19.00- 19.30 Sramel »Štirje fantjer 19.30—19.45 Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.45—20.00 G!;:. : medigra 20.00—-20.15 Porodila v nemščini 20.15—21.15 Iz opernega sveta — Radijski orkester vodi D. M# šijanec. sodeluje altist-ka Slza Karlovčeva 21.15—22.00 Danes mi ves svet igra 22.00 -22.10 Poročila v nemščini 22.10—23.00 Glasba za lahko noč. K !>:e UNION ima v ponedeljek 1. maja za cenj. občinstvo predstavo samo ob 16. uri, ker je zadnja predstava ob 19.13 rezervirana samo za delavce. Filmski tednik 75-1 etni komponist profesor Pfitzner di-rig;ra predigro svoje opere Konjake dirke v Karlshcrstu pri Beri nu. Radi-ski govornik čita pred mikrof:nom članek mi-ri.stra dr. Goebbelsa. Vojno poklicno tekmovanje nemške mlad ne. Patentna zibelka div:zije. Na fronti pn Cassnu: bitka tankov Dopolnilna oskrba za Krim; cela opremljena stotnija poleti s šcstmtnnr.n ^Gigantom« na fronto. V mestu Kovlu so bile obkoljene nemške čete zopet osvobojene Oskrba je šla po zračni poti: oskrboval- r.e bombe so deževale na mesto in pri našale moštvu hrano in munic'jo. Oklepniki so si utrli pot čez mestno mejo in vzpostavili zvezo z zunanjimi četarm. 2 kuri »ta se IzgnblU 29. aprila, barve rjave, ena je čapka. Iz židovske steze po I židovski ulici proti Zvezdi. Poštenega najditelja naprošam, da ju vrne proti nagradi. — Velkavrh Terezija, židovska steza 4. Stev. 18 •SLOVENSKI NAROD«. VooBUtJA, J. maja. »M Stran 3 Tffage-iija baltiških baltiških nareslav v letu i94-o. — Zahrbtne met ksimimstsv in bolpeviške vlade @ hudo!** le domačih Vesti iz baltiSkih držav: Estonske, Latvije in Litve, soglasno pripovedujejo, kako se tamošnji narodi z vso silo pi ipravljajo, da se do skrajnosti zoperstavijo morebitnemu novemu boljševiškemu vdoru. Ti majhni, a visoko kulturni in civilizirani narodi so postali leta 1910. plen boljševi-škega imperializma. Eili so tedaj kruto prevarani in izigrani, zato so sedaj trdno odločeni, da se ne bodo več uklonili, in so tej svoji jekleni volji dali najbolj vidnega izraza s proglasitvijo splošne mobilizacije. Tragedija baltiških držav se je odigrala v času, ko je vsa pozornost svetovne javnosti bila obrnjena na gigantsko nemško ofenzivo v Franciji. Zaradi tega se jih marsikdo ne spominja več ali vsaj ne podrobno. Vendar pa bo lahko še bolje razumel srditi orS'.2rnal t zelo zanimivo pregledno poročilo vojni poročevalec Hubert Neumann. Pisec je podrobno proučil posamezne faze baltiška dramo v vseh treh prestolnicah, preštudiral arhive in frovoril z mnogimi pričami tako da je m ogrel podati jasno in točno sliko. S presenečenjem ie pri tem ugotovil, da je bil razvoj istočasen in skoraj docela enak na Estonskem, v Latviji in Litvi, tako da ie vse tri drame lahko združil v eno samo. Tz slike, ki jo podaja Neumann In ki jo bomo priobčil] v današnji in prihodnji številki »Slovenskega r.ircda^:, bodo čitatelji mo^li posneti tudi marši kako podobnost z ljudmi, nazori in metodami, kakršne lahko op?zuj°mo pri nns, odkar so komunisti tudi v nn^ih kralih začeli izvajati svoj poskus komunistične revolucHe. Gotovo je, da bi bilo Slovencem ohranjenih tisoče in tisoče drrpočenih življeni in bi bili obvarovani neizmerne materialne škode. Če bi bili vsi nas! Iftiđje pravočasno poučeni o roet^^h in ettiih komunizma in o usodi, k! bi iib doletela pod komunističnim režimom. Neumann pripoveduje: Predigra V noči na torek so sovjetske čete preko-račle mejo. in že ob zori so dosega motorizirani cddelki glavno mesto. Z ropotajočimi verigami so se valili aklopniki, večinoma modela T 34, po cestah. Zavozili so na prostor pred ministrstvi, se strnili pred polici.skim ravnateljstvom in nato izginili v vojašnee. Možje in žene so se stiskali za zaprtimi okni in škilili skozi zavese. Spodaj so vozili tovorni avtomob'li, polni sovjetskih ar-mejcev v rjavih uniformah, ki so strmel: naravnost pred sebe, ne da bi se zmenili za to. kaj je in kaj se godi okrog njih. >Xe delajo slabega vtisa,« je pr pomnu brivec, ki je bi predčasno cdprl lokal. »Seveda, to so menda elitni polki,« je naglo pristavO, v očivldr.em namenu, da se ne bi prenaglil. »Težko je to presoziV, posebne avtoritete- i Na zunanjem videzu javnega ž vljenja se ni nič spremer.ilo. Birokracija je poslovala v svo_ih običajnih tir-h. V osebnem staležu uradov je ostalo vse pri starem; le trije državni ta ju ki so bili odslovljeni, ker so se, kakor je bilo znano, zavzemali za ant sevjetaki kurz. Gospodarstvo, mala obrt, dobro plačani nameščenci, torej množica onih, ki so imeli kaj izgrub'ti, so se po dnevih negotovosti oidahji li. ker, da, bas rad: tega. ker se nič ni zgodilo, kar ^ omajalo red... Nasprctr.o. sčasoma so bile objavljene številne načelne izjave iz vladnih k roge v. na p r. da tudi v bodoče odprava pošteno pridobljene lastnine ni na dnevnem redu. Dejstvo, da so doktrine, ki jih je nekoč sedanji gospodarsku m:nister zastopaj v predavanjih, vedno poudarjale potrebo privatr.ega kapitala, je izgledalo sedaj, kakor da jamči za to. Ob raznih prilikah se je poudarjalo, da se na »tradicijah, na »narodnih posebnos^h ž.vljenjske oblike« ne bo nič spremenilo, in to s takim poudarkom, da so stari člani komunistične partzje postajali nevoljni. Blo je znano, da 30 v nekater h internih zborovanjih burno zahtevali, da so-drug« socialni minister pri takem c ncanju ne sme sodelovati. Trik z estottiim klzU&m Nekatera zanesljivi komun sLićni voditelji so na diskreten način držali zvezo z gospodom iz Moskve. Sestajali se Tiao v poslaništvu, temveč v prostorih, sovjetskega trgovinskega zastopstva. Kaj se je govolilo pr' teh sejah, so ni izvedelo. Kakor običajno, so postavile različne stranke kandidate. Presenet;lo je, da so se Komunisti odpovedali samostojni listi in stvorih skupaj s skup:n:co notranjega ministra tako zvani »enotni blok«. Komunistični tisk je razlagal to kot nujnost tega Časa, ker gre za to, da se ustvari interesno zastrpstvo vseh delovnih slojev v mestu in na deželi fji da te sloje predstavlja »enotni blok«. Druge stranke so prišle s to šahovsko potezo v težaven položaj. Gesla in zahteve »enotnega bloka« so obljubljale izvedbo src alnega programa, ki se proti njemu ni dalo ugovarjati; borbo proti brezposelnosti, pospeševanje malega kmeta, dvig blagostanja ;in ohranitev svobode besede in f ska. Meščanske skupine so vodile zadržano propagando. Vodilni možje so smatrah bodeč-nost za negotovo in so se bali zavzeti izrazito stališče do pol'tičnih vprašanj. Nekohko začudeni, da je nasprotnk tako popustljiv in da jih sploh pusti obstojati, ga niso hoteli dražiti z napadi. Zato so dajali svojim volilcem enaJDO sploane obijube, kakor »enotni blok« Do te negotove zadržanosti je prispevala tuđa okolnost, da so nekateri dolgoletni poslanci iz podeželja pismeno prosili, da jih od vežejo od kandidature. Pet dni pred volitvam« je izšla alarmantna uredba notranjega ministra, so pod p sa-na od državnega predse oruka. Po tej uredbi so bile dolžne vse osebe, ki hočejo biti izvoljene v parlament, izdelati v 24 urah tako zvano »platformo«, to je podat* izjavo o idejah, za katere nameravajo delovati v ljudskem zastopstvu. Uradni komentar je pojasnjeval, da je namen te odredbe preprečiti »vtihotapljenje ljuistvu sovražnih elementov«. Enotni blok je dobil privileg. da odda skupno izjavo za svoje kandidate. V prihoda j h dneh so izginile vse meščanske liste, njihovi kandidati so bili črtani brez izjem. Toda utemeljitev teh razveljavi jen j — nejasnost zahtevane iz-: a ve. posnemanje gesel enotnega bloka, zakasnela objava po'itčn'h cijev — vse to ni zbudilo toliko razburjenja, kaker veliko število raxhčiun parlamentarcev, ki so »prostovoljno odstopili«. Susljalo se je, da so jih obiskali neznan' možje, ki so jim »priporočili v imenu delovnega ljudstva^, da izgirejo s politične pozornice. Anonimnost teh funkeonarjev, njhovo dvoumno grozeče vedenje, a tudi njihova obljuba, da v slučaju urnika »nihče ne bo imel nada'j-nje škode«, so imele uspeh. Uspeh so imele tudi govorice, ki so se Širile zadnjih 21 ur pred voPtv&uoi. Te govorice so se plazile cd< hiše do hiše tn končno je zlezel strah vsakemu posamezniku do vratu. Bila je to nova, do sedaj neznana vrsta strahu, podob-a stiski sape. Nihče ni izrekel na glas da jo čuti. Od oddanih glasov je odpadlo 9&fk na »enotni blok«; 9»/t vodičev je oddalo prečrtane al* zamazane glasovnice. Komunisti, ki so bili dosegaj zastopani z 38 mandati, 90 sedaj a 446 poslanci obvladali ves parlament. Ko so si komunisti s pomočjo boljSevl-ške vlade in njenih, že po vseh baltiških državah razmeščenih čet na ta način pridobili »ljudsko legitimacijo« in se polastili vladne oblasti, so odvrgli svoje dota-kratne krinke in pokazali svojo pravo barvo. Odstavili so državne predsednike, proglasili priključitev v Sovjetsko zvezo in uvedbo boljševiškega režima tudi v baltiških državah. Korak za korakom so brezobzirno izvajali komunistična načela. Razveljavili so — brez zamenjave in odškodnine — dotakratni denar ter vse hranilne vloge in vrednostne papirje, zaplenili vsa podjetja, začeli uvajati sovhoze in kolhoze. S tem in z množičnim deportiranjem prebivalstva v Sibirijo so začeli po boljševi-škem zgledu sistematično uničevati meščanski in kmečki stan. Svojih načrtov niso mogli Izvesti do konca, ker jih je prehitelo zmagovito prodiranje nemške vojske v poletju leta 1941. Baltiški komunisti so se takrat umaknili skupno z rdečo vojsko, a že v tem enem letu so povzročili nepopisno gorje in nepopravljivo škodo. O tem nadaljnjem razvoju bo pripovedoval članek v prihodnji številki »Slovenskega naroda«. za zaščito delavne mladine, predvsem vajencev. » V splošnem poslovnem poročilu je Se poglavje o posredovanjih Pokrajinske delavske zveze pri zavodih socialnega zavarovanja in končno poročilo o prosvetnem delu zveze. Sledijo poročila posameznih oddelkov zveze, in sicer oddelka industrijskih delojemalcev, oddelka trgovinskih delojemalcev, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev in končno oddelka poljedelskih delojemalcev. V precej obširnem poročilu še razpravljajo o računskih zaključkih zveze in njenih oddelkov. Knjižne nsvssši »Planinski vrstnik« st. 1—6, lMft. Naše planinstvo v neto nadaljuje svoje tradicije. Njihovo najsvetlejše znamenje in dokazilo je izvrstno urejevani ^Planinski vestnik«, ki ga izdaja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani in ki ga urejuje dr. Arnošt Brile j. Te dni je izSel v reprezentativni obliki ter bogati vsebini prvi poUctnik, ki obsega 64 strani. Sodeluj o jo tudi to pot s svojimi dragocenimi, zelo zanimivimi prispevki znani planinski pisatelji. Uvodni članek *Grintavec z jugovzhoda« je prispeval Boris Rezek, ki prikazuje in opisuje svoje pogumne plezalne ture po Grintav-čevem ponosnem gorskem kra!je3lvu. Naslednji članek je napisal Evgen Lovšin. Prav za prav je to od'omek iz njegove še neobjavljene knjige »Planinske študije In doživetja«. Sestavek je posvečen planinskim zaslugam obeh bohinjskih kaplanov Jakoba in Ivana Dežmana. Jakob Do^man je bil namreč prvi slovenski izobraženec, ki se je vzpel na vrh Triglava. Bilo je to v septembru 1S0S. Praktično poučen je donesek Bogdana Jordana o bivaku. P. Ku- naver objavlja v prevodu odlomek ftNilgiri Parbat« (po F. S. Smjlhu), ki je v njem zanimivo popisana pot na 607*3 m visoki vrh Nilgiri Parbat v himalajskem podolju. Sledijo članki Uroša Zupančiča o spominih na dvakratno pot v »Zasneženo Križko ste-no<5 pomladi 1P40, univ. prof.* Borisa Zar-nika o tem, >Kako se z enim pogledom prepričamo o ukr3vljenosti zemeljske površine«, Viktorja Pirnata pO mehi-i pokrajini« med Krimom, Kolpo in Kumom, vse tja do Bogenšnerka. kjer je organiziral Valvazor prvo tiskarsko podjetje v naš'h kraj h, nadalje Antona Seliškarja odlomek ^-Planinski mozaik« iz še nenatirnjone kn.i:-ge »Crtice iz naših gora^<. Kanonik Josip Vole priobčuje svoje spomine na župnika, popotnika in planinca Josipa Lavtižarja v prispevku pod naslovom ^Planiškl gospod«. Boris Rezek je napisal tople spominske besede ob obletnici smrti gorskega vodnika Lojzeta Erjavška. V ->Naš"m kotičku« sa oglaša Marjan LipovŠek s svojimi planinskimi fotografskimi spomini. V »Obzoru in društvenih vesteh<: posveča urednik dr. Brilej nekrolog ^kralju Julijcev«, najpomembnejšemu alpinskemu pisatelju dr. J. Kugvju. Vsebinsko bogati zvezek zakliu-čujejo knjižne ocene. »Planinski vostr.iki smotrno nadaljuje svoje poslanstvo tudi v ! težkih vojnih časih. S takšno ureditvijo si bo nedvomno še bolj razširil krog svojih naročnikov, čitateljev in prijateljev. Delovne razmere v Ljubljanski pokrajini Poslovno potoSilo Pokrajinske delavske zveze za preteki j pJsZovno leto Upravni odbor Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani je na svoji seji pod predsedstvom dr. Branka Alujeviča v soboto popoldne razpravljal o obširnem poslovnem poročilu za preteklo leto in ga odobril. Poslovno poročilo obsega zelo zanimive ter pomembne razprave, ki nam kažejo jasno sliko socialnih razmer v naši pokrajini. V uvodu je razprava predsednika Pokrajinske delavske zveze dr. Branka Alujeviča pod naslovom »Osnovna načela strokovne organizacije«. Pisec razpravlja načelno o strokovnih organizacijah v evropskih državah, podrobneje zlasti v Italiji in Nemčiji, končno pa preide na naše razmere. Ugotavlja, da se položaj strokovnih organizacij pri nas po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine ni bistveno spremenil. Po naredbi bivšega visokega komisarja so se sicer uveljavila italijanska sindikalno-korporacijska načela z nekaterimi omejitvami političnega ali organizacijskega značaja. Naše strokovne organizacije so bile po tej naredbi povsem neodvisne od italijanskih osrednjih sindikalnih zvez in izločene iz italijanske korporacijsko-zakono-dajne ureditve. Tako določene smernice za obstoječe sindikalno ureditev v naši pokrajini določajo svobodo ustanovitve sindikatov za posamezne stroke. Število sindikatov ni predpisano in dokler ni vpisanih članov, pripadnikov stroke, ne more biti ustreznega sindikata. Vpis pa je svoboden. Pravno priznanje je potrebno za opravljanje društvenih nalog*. Izven pristojne sindikalne zveze ni dovoljeno ustanavljanje in poslovanje strokovnih organizacij. Enotnost priznanega sindikata je podana s tem, da sme za posamezno stroko obstojati le po en pokrajinski sindikat, ki pa lahko vključuje več občinskih sindikatov. Po teh smernicah je določeno tudi zakonito zastopstvo sindikata za vse pripadnike stroke, tudi če niso vpisani. Na sindikalno ureditev v Ljubljanski pokrajini niso vplivali dogodki v juliju in septembru lanskega leta. Posebno zanimiva je razprava tajnika Pokrajinske delavske zveze FiUpa U ratnika pod naslovom »Gibanje cen, mezd in zaposlitve«. Poročilo je o^r^mljeiio s poučriimi tabelarni, ki kažejo, kako so se gibale mezde v razmerju s cenami živil v isti dobi. Tabela nam tudi kaže primerjavo med plačami zasebnih nameščencev v novembru lani s plačami v letu 1939 po skupnem ekvivalentu pred začetkom sedanje vojne Iz razprave je razvidno, koliko more posamezni delavec kupiti na Gorenjskem v primeri z delavcem Ljubljanske pokrajine. Pisec pa opozarja, da s tem ni rečeno, da se morejo mezde in plače v našr pokrajini povsem prienačiti z delavskimi in nameščenskimi prejemki na Gorenjskem Pravi da so nizke plače v Ljubi lanski rx>krajini delno znak za to. da je go«powiarstvo tu Po vojnih dogodkih huje pri7adeto kakor v Nemčiji. Tega pa ni mogoče popraviti z mezdno rjol:tiko. V i"az3pravi ie rudi ugotovljeno, da so name-šcenike plače zaostale za predvojnimi še bolj kakor delavske. Sledi poročilo o koleMvnih ureditvah delovnih pogojev po posredovanju Pokrajinske delavske zveze. Iz tega poročila je razvidno, da je delavstvo lani mnogo pridobilo s sklenitvijo številnih kolektivnih pogodb v posameznih strokah in podjetjih. Tudi socialni zaščiti delovne mladine so pri Pokrajinski zvezi posvečali vso potrebno skrb. Mimogrede naj omenimo, da bo kmalu sklicana posebna anketa, ki bodo na nji sklepali o pomembnih ukrepih Beležke med tednem: 1800 MRTVIH V ENEM TEDNU Pariški listi pišejo z največjim ogorčenjem o terorističnih letalskih napadih na Francjo, zlasti na Pariz. Pri tem ugotavlja to. d* so ti letalski nape*di na nezaščiteno civilno vrebi\al-st\>o samo v času od 15. do 22*apnla torej v enem samem tednu, zahte\>ali 1800 smrtnih žrtev. Nad 2200 ljudi jc bilo ranjenih BADOGLIO PIŠE KNJIGE Kakor poročajo listi, je napisal knjigo pod naslovom »Moja pot v Rim«. Za izdajo te knjige se poteguje neko ameriško založništvo. Ker pa se je »pot v Rim« tako zavlekla da sedi B^doglio še vedno v Baiiju in p> morali z izdajo knjige do prihoda v Rim predolgo čakati, je Badogho spremenil naslov v »Moja pet k za^znikom«. Tuđi tuko upajo amerižkt založniki na dobro kupčijo. Peklenski načrti Rossevelfa in §tsS!sia za uničenje nemškega nareka Brutalna ameriška odkritosrčnost glede Rooseveltovega in Stalinovega uničevalnega programa — Najmanj 25 let suženjstva — Prisilna omožitev nemških žena s tujci Ameriški tisk z doslej še nezabeleženo brutalno odkritosrčnostjo razkriva peklenske načrte pluto-bol jševiške zveze za uničenje nemškega Rajna in brezobzrno zatiranje nemškega naroda. V newyorški reviji »See« razkriva major Malcolm Whee-ler Nicholson. ki je znan zaupnik wa-shingtonske politike, resnične namere Rooseveltove Amerike proti Nemčiji. Ves nemški narod — tako izjavlja — se mora prisiliti, da se pokori za zločine, ki jih je zagrešil Tako zvana Praprusija se mora očistiti svojega domorodnega prebivalstva in ta dežela pokloniti tujemu prebivalstvu« z mirovnimi tendencami«. Tudi vsa ostala nemška strateška ozemlja se morajo evakuirati in naseliti z ne-nemškim prebivalstvom, da se enkrat za vselej onemogoči vsakršen zcjpetni dvig nemškega naroda. V ta namen se morajo tudi križem kražem po Nemčiji ustvariti posebni koridori, ki se morajo naseliti z nenemškim prebivalstvom, da se tako strnjena nemška področia obkolijo in spravijo pod stalno nadzorstvo. Major Wheeller Nicholson pa prfporoča še posebno »preizkušeno sredstvo«, da se iz temeljev preusmeri mentaliteta nemških ljudi Po porazu Nemčije naj se nemške žene v čim večjem obsegu nasilno poroče s tujimi vojaki, ki bodo tvorili stalne posadke v zasedeni Nemčiji. Na ta način naj se ustvari »docela nova, zdrava nemška rasa,« kakor naglasa Nicholson. Pri tem seveda predpostavlja, da bodo večji del Nemčije zasedli sovjetske čete. Tudi nemški otroci naj bi se po razkritjih majorja Nicholsona odvzeli nemškim staršem, da se na ta način do kraja iztrebi sleherni »barbarski« vpliv narodnega socializma. Z brezprimerno mržnio zaključuje Nicholson svoj načrt z zahtevo, naj se nemštvo enkrat za vselej iztrebi, da te Nemčiji za vse večne čase onemogoči še kdaj voditi vojno in nuditi odpor. Da gre noj tej brutalni propagandi uni-čevalnih načrtov, ki so jih skupno sesta- vili zastopniki Roo?eveltove klike in Moskve, za sistem, ki naj navduš. ameriško prebivalstvo za naibrutalnejše uničevalne akcije proti Nemci j. kaže dejstvo, da v zadnji številki Časopisa »Click« znani propagandist vvashingtonske vlade J. stell razviia enake načrte in pri tem še razkriva, da sta se Roosevelt in Stalin na konferenci v Teheranu sporazumela glede popolnega uničenia Nemčije. Celo samo ime Nemčije naj bi se — seveda vedno le s prav tako drzno kot neutemeljeno predpostavko, da jim bo u p?'o Nemčijo poraziti — izbrsalo iz vseh zgodovinskih knjig. Ta predlog ie stavila Sovjetska zveza in Itoosevelt je nanj pristal. Kot minimalni program za razkosanje Nemčije označuje Stell odcepitev Vzhodne Prusije in Gornje Sleziie. Posaarja in Šlezvika ter internacionalizacijo preliva med Severnim in Vzhodnim morjem, ločitev hanseatskih mest od Nemčije in popolno decentralizacijo preostale Nemčije, ki naj bi se razdelila na razne male državice, ki bi bile medsebojno povezane Ie s šibko federacijo. Najkrajši rok za zasedbo Nemčije In kot najkrajšo dobo za dokončno preureditev nemške vzgoje in nadzorstvo nad nemškimi šolami po inozemskih učnih močeh je po teh razkritjih določen na 25 let. Tudi nemška industrija bo — tako naglasa — pod strogo kontrolo. Vočji del nemške strojne industrije naj bi se prepeljal v Sovjetsko zvezo Nadalje naj bi šlo v Sovjetsko zvezo na prisilno delo dva mil'jona nemških delavcev. Tudi na to je dal Roose\TeJt Stalinu svoj orista-nek. Morda bo ta načrt v tei ali oni točki še nekoliko spremenjen, zaključuje ameriški pi-ec toda v glavnem »r» to osnovni temelji načrta za uničenje Nemčije, kakor je bil sestavljen in sklenjen na konferenci v Teheranu Cinično ori^avlia. da je to vseskozi »zdrav« načrt, ki obeta tudi popoln uspeh. (Karntner Zeitung) Stran jj •SLOVENSKI NAROD«. paneleljelc, i. maja 1944 Štev, IS M M 3 Ze konec aprila se veselimo prvega m&jh kakor da se po dolgi ločitvi vrača iz daliLvc ljub. zaželen prijatelj, kateremu imamo mnog potožiti o zasneženem srcu. neizpolnjenih že ljah m nadah, ki jih je zamorila stana m zinia Spomini se vrstijo in znova doživljamo veselje in bolest preteklih dni: v srcu kipijo besede, toda ustnice molčijo. Čez stvarstvo gre topei dih, ptički pojo in rožice cveto, v nežnem ze len ju dreves je šelest v pozdrav majniku, ki prihaja v kraljevskem plašču, s hermelinom cvetja in v škrlatu iutranje zarje. Mesec maj je kakor Indija Koromandija bogata upanja in želja, in Janusova glava z dvorna obrazoma, prednji gleda v bodočnost, zadnji se ozira v preteklost Misel na večne morje časa odplavija iz bodočnosti vso naplavino, a v preteklost jo nalaga v vedno večjo višino, da bi je več ne dosegel žalosten pogled bi grenak spomin. Vsak človek ima za seboj svojo osebno knjigo zgodovine z mnogimi ponavljajočimi se vrsticami trpljenja in bolečin in vsak človek ima pred seboj svoj osebni zemljevid z mnogimi še neodkritimi otoki sreče po katerih hrepeni. Tisoče brodolomcev življenja pripelje njih osebna zgodo\ina na obalo težkih preizkušenj, toda hitro se ozre jo na svoj, z novimi potmi začrtan osebni zemljevid in vzkliknejo: »Le jadra spet naprtimo, valovom se 1zročimo.« To so pogumni jadralci, ki se ne ozirajo nazaj v zgodovino viharnih dnu v prestalo gorje, srčne bolesti in žalost, temveč gledajo v bodočnost z novim upanjem in pričakujejo senčnih dni. Pred očmi imajo cvetoči maj bodočnosti in ne tistih majniko\\ ki so izginili v preteklosti. x>.Ye straši moč viharja, ne grom valov mornarja.*-In če se je razbilo ob čereh življenja mnogo pričako\ranj, si začrta človek novo smer. kljubujoč vsem dosedanjim neizp>olnjenim nadam, in nameri korak na novo pot. »Moj up je šel po vodi, le jadra pno za njim,* za novim upom, za novo srečo, in če jo za-temni zonetno razočaranje se že kje zasveti nov žarek in kaže pot naprej v nov. sončni maj. Mesec maj ima v pratiki. kf-.kor vsi drugi meseci, delainike črno. nedelje in praznike rdeče označene. V prrtikah preteklosti so ostali delavniki črni, rdeči znaki nedelj in prazn'kov So zbledeli, kakor zbledijo časi veselja. Ob strani spominov pa so v krjipo\>od-st\ni zapisani visoki izdatki bolesti in žalosti in podčrtane vsote prevaranih nad in grenkega spoL'ncmja. Kdor ima že petdeset pratik za seboj, irra tudi dolgo cesto spominov7 in vse od otrn'kih tet dalje le črne slike in sence. Ob cesti so ciprese in vrbe žaluike in daleč na skrzjncm koncu je lučka, v lučki pa drobna sVka — mladost. Po tej dolgi cesti gredo spomini in vsak maj ima svoje drevo iz drevesnice življenja. Prva drevesa So lisoke in koša*a. za njimi se vrstijo vedno nižja in s!a-bc.tncjša. Ob romanju po življeniski ce*ti src-čavarr.o zgubijene dneve, vidimo razvaline ču-siev in misli in razbitin? svoje mladosti, upanja in ljubezni. Sreča je. da se nam vohat zaganja v hrbet in nas žene naprej, v bodrč-nost. V vihrrn'h dneh se spozna \Tcdnrsf človeka, ki ob viharju odvrže vso težo iz lodie svoicga srca čez krov. da olajša srce in ga obdrži v ravnovesju ko se zaganjajo valo\"i vanj. Jz *\*o>c osebr." zgodovine m prafike življenja bi radi odtrgali posamezne strani, k: jih je oisala ne'znrosna usoda, in jih položili v grobnico, da hi več ne cž^.'cli in vstali. Od maja do maja mine eno leto in v tem času je narava ne-\-esta. žena. mali in vdova brez otrek M.:rs:katcri človek pozdravi poni'ad. ne pozdravi pa sočlo\~eka ro^luša ptičje petje ne sliši pa žalostnega srčnega utrira svojega bližnjega, s smehom na ustnih gre čez zoreče rtno polje, a nima smehljaja za sočloveka, pogovarja se z bogato jesenjo, a nima besede za bližnjega, rozimi se g-C'e ob tonti peči. ne ogreje pa sočloveka z do^ro*o Ali je to leto dni življenja za človeka, ki gre brezbrižno mimo svoicga bližnjega? Pozdravljen mladi maj pozdravljen z bolestnim smehl fajem in veselimi solzami, sai je na t\'Oji začetni cbali mnogo čakajočih, trepetajočih, upajočih in obupajočih ljudi in vse kličeš k sebi. da se čakajoči prime h t\'Oj-h dreves, trepetajoči vej. upajoči listov in ob-urtaicči cvetov, ko se bližaio valovi. V pričakovan >u negotove usode se razlije na obraz čakajočih krepost, na obraz trepetajočih molitev, na obraz upajočih hrepenenje in na obraz obur-aiočih vera. ki se snenja do neba in ji svečan majr.iški praznik Vnebohoda odpre vrata pred božji prestol, ko se je v prošnjih procesijah sprostilo srce bremena. Konec maja so binkcltni prazniki V svileno modrino neba se odraža nežno zelenje deviških brez. cvetne preproge travnikov se lesketajo v biserni rosi. sveži voni se š'ri po prebujajoči se naravi in lastavice veslajo pod beVmi oblaki, ki so ozarjeni cd sončnih žarkov Ptički pojejo hvalnice v mlado jutro v še lest gozda in žuborenje studenčkov. Ko* se oglaša s svojo juiranjice-žviž^anico. polno lju bežni do svo;e družice in mladega rodu Vse povsod se obnavlja čudež nastajanja, cvetenja m izpolnitve. V sveže, rosno majsko jutro tipaio in polzijo sončni žarki po naravi — knji«a sonca. S svetlobo v srcu gre zopet na cesto življenja, borbe preizkušenj in razočarani, katerim pogumen človek ne podleže tem\>eč gre z novimi načrti v bodočnost in na delo. v ka terem pozabila grenke kar.fie bolesti. Tudi letošnji mai bo zasadil nen-o drevesce ob cesto živijenia nov mernik med dva maj nika Ali bo ob letu odeto s cvetjem ali z žalnim paičelanom? Živi'jen fe vedno niha med sončnim dnevom maia in nočjo vernih duš Dan je življenje in delo. noč ie smrt in počitek, dan je prihodnost, noč je preteklost Jrsako človeško srce Da bomo imeli dovolj maščob Če bzfLo ns&i kmetovalci upoštevali odredbe oblasti In na v ;«iila stsc kon^a! ov t1**" pridelali več sončničnega Iti bočnega semena, bomo imeli za zimo cev: i j jea.tecga tuja — ze več let priporočajo • pridelovanje buč n sončnic. V prvib letih vojne se ni nihče .inogo menil za takšna priporočila, ker še ni bilo pomanjkanja maščob. Sicer pa v naši pokrajini pridelovanje oljnatih rastlin za izdelovanje jedilnega olja ni bilo tradicija in kmetom ni bilo tako lahko dopovedati, kalco izredno pomembno je pridelovanje buč in sončnic. V teh krajih so pridelovali kmetje buče v glavnem le za pitanje prašičev in so jih navadno porabili že nedozorele. Sončnice so bile še manj razš.r-jene. Nekateri so jih gojili le v okras, dru-£i pa. da so s semenom pitali perutnino in Sonnenblurae, eine der vrichtigsteil Oelpflanzen ^? r ^3m Sončnica, ena najvažnejših oJjčnic pri nas ptice. Pridelovanje bučnega in sončničnega semena je pa tradicija na štajerskem. Ob začetku sedanje vojne smo se malo bolje seznani U s štajerekim bučnim oljem tudi v Ljubljani. Prejšnje čase ni bilo posebno priljubljeno in šele potem so ljudje sprevideli, da je zelo izdatno ter redilno ter da s svojim posebnim okusom prekaša celo olivno olje, ko se navadiš nanj. Izkazalo se je, da sama propaganda, naj bi pridelovali čim več sončnic in buč, čeprav je še tako dobra, ne zaleže dovolj. Hrovatova tovarna v Ljubljani je prejšnja leta nudila pridelovalcem sončničnega semena zelo dobre pogoje, vendar se ni pridelovanja oprijelo toliko kmetov, kakor bi smeli pričakovati. Podjetje je priporočalo pridelovanje sončnic zlasti na Barju. Po sodbi kmetij sitih strokovnjakov je barjanska zemlja primerna za pridelovanje sončnic. Izračunali so tudi, da bi lahko Rarje nudilo dovolj jedilnega olja za vso pokrajino, če bi se pridelovanja lotili vsi pridelovalci povsod, kjer je za to primerna zemlja. Zdaj. ko je predpisano, da mora sleherni malo večji obdelovalec zemlje pridelovati tudi določeno kolrčino oljnatih rastlin — pri i-??s prihajajo v poštev v glavnem le buce in sončnice — ne bo treba več tuliko priporočati tega pridelovanja, potrebno je pa, da so vsi pridelovalci dobro poučeni o svoji nalogi, da bo uspeh čim večji. O pridelovanju sončnic in buč so pisali že večkrat naši strokovni listi, predvsem Kmetovalec«. Tudi v prvi številki >Krnetijskih novic«, ki so izšle o Veliki noči, čitamo opis pridelovanja sončnic. Opozoriti je pa treba še na poljudna navodila o pridelovanju sončnic in buč, ki jih je izdala nedavno Hoivatova ljubljanska tovarna olja v obliki brošure. ćas za setev sončnic je druga polovica aprila, lahko pa tudi sejemo že v prvi polovici aprila, če je vreme ugodno in zemlja primerna. Za pridelovanje sončnic je potrebna gioboko obdelana zemlja, ki vsebuje precej apna in ima dovolj podtalne vlage. Na Barju pride v peštev predvsem šotni in trdinski svet, ki ga ne ogražajo dalje časa trajajoče poplave. Pridelovalci se morajo ozirati tudi na to, kaj so pridelovali na zemlji, namenjeni za sončnice, prej. Sončnice najbolje uspevajo na zemlji, kjer smo prejšnje leto pridelovali okopavine in dobro gnojili. Prav tako se pridelovanje dobro obnese, kjer smo pridelovali živalsko krmo. Posebno priporočljivo je pridelovanje sončnic na preoranih ledinah, na bivših travnikih m pašnikih. Prav zaradi tega je priporočljivo, da se pridelovanja lotijo Barjani na travnik'h. Toda ledine bi morali preorati že jeseni. Strokovnjaki pa tudi opozarjajo, da bi bilo treba očistiti in poglobiti odvodne jarke na Barju ob zemljiščih, kjer pridelujemo sončnice, da bi tla ne bila prevlažna ter da bi pridelka ne ogražale poplave. Za poglabljanje in čiščenje odvodnikov na Barju so pa v veljavi točni predpisi. Ce se ne moremo ozirati na to. kaj smo pridelovali prejšnje leto na zemljišču, kjer se odločimo za pridelovanje sončnic, pa moram d zemrp dobro gnojiti. Sončnice precej izčrpajo zemljo in zato jim je treba rudi dobro gnojiti. Hlevskega gnoja našim obdelovalcem navadno primanjkuje, zato pa moramo pri stalnem pridelovanju sončnic kolobariti, to se pravi, sončnice smemo pridelovati na isti zemlji le v primernih presledkih, bodisi vsako četrto ali šesto leto, kakor priporoča strokovnjak v Hrovatovi brošuri Štiriletni kolobar prihaja v poštev za zemljišča, kjer ne uspeva domača detelja, predvsem za Barje. Na trdinskem svetu, kjer uspeva domača detelja, predvsem vsako šesto leto. Priporočljivo je tudi gnojenj..' z u*jL*etuiini gnojili, a seveda v primernem razmerja, iicšamo lahko suparfosiat, amonijev sulfat in kalijevo sol. To zmes lahko potrosimo že jeseni ali zgodaj spomladi po preorani zemlji, a gnojilo je treba plitvo podorau in dobro po brana ti. škodljivo bi bilo mešanje apae- nega prahu s superfo»tatom ali z amonijevim sulfatom. Zemljo za sončnice je treba obdelovat: v splošnem tako kakor za koruzo. Vsekakor je pa posebno priporočljivo globoko jesensko oranje, na Barju predvsem zaradi zatiranja plevela. Spomladi ni treba zopet orati, temveč jeseni preorane njive le po-branamo. Na Barju je treba pobranano zemljo še utrditi z valjarjem, nakar jo po-branamo z lažjo brano. Izkazalo se je, 1a kaže sončnice sejati zgodaj, ker zgodnja setev (saditev) aa boljši pridelek. Strokovnjak priporoča saditev samih sončnic, in sicer v kupčkih v razdalji 60 cm, v kvadratu. Saditi ne smemo pregosto, kajti rastlini prija sonce. Sadimo po 2 do 4 cm globoko, in sicer po 2 do 3 zrna z mo-tiko ali s količki. Ce je zemlja vlažna, sadimo plitvo. Povprečno porabimo 6 do S kg semena na hektar. Priporočljiva je tudi setev s sejalnimi stroji v vrstah v razdalji 60 cm. Pozneje razredčimo rastline, da so med njimi presledki 50—60 cm. Pri setvi s strojem porabimo približno polovico več semena, kakor če sadimo s količki ali mo-tikami. Strokovnjaki priporočajo pridelovanje podolgovatega sivo belo progastega semena, ki se je pri nas najbolje obneslo. Vrste, ki odganjajo po več glav, niso priporočljive. Obdelovanje je v glavnem isto kakor pri koruzi, tako da lahko uporabljamo okopal-nike za koruzo tudi pri sončnicah. Toda vedeti moramo, da je treba pri sončnicah posebno skrbno zatirati plevel, to se pravi, da moramo zemljo okopati tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da je zemlja čista plevela in da je zgornja plast rahla. Osipavanje sončnic pa po najnovejših izkušnjaJi ni potrebno. Odstranjevati moramo stranske poganjke, preden sončnice začno cveteti, da ima rastlina le en cvet. Na Stranskih glavicah seme navadno ne dozori in glavni cvet je slabše razvit, če ima rastlina preveč stranskih poganjkov. Medtem ko kaže pridelovati sončnice same, se obnese pridelovanje buč tudi med drugimi pridelki, zlasti med koruzo. V nekaterih naših pokrajinah je pridelovanje buč že dolgo udomačeno. Kot vmesni pridelek, med koruzo, pridelamo lahko okrog 30.000 kg buč na hektar. Seveda je pridelek mnogo večji, če pridelujemo buče same. in sicer znaša na hektar 50 do 120.000 kg. BuČnic (semena) računajo povprečno 2^ teže pridelanih buč, a včasih je pridelek tudi boljši, tako da smemo ra- , čunati 3000 kg pridelka na hektar. Pri opreznem računanju s pridelkom 50.000 kg i na 1 ha pridelamo lOOO kg bučnic. iz nj:i pa pridobimo 250 kg olja in 650 kg tropin (torej četrt kg olja iz 1 kg semena). Pridelovanje buč je v nekem pogledu št mnogo bolj priporočljivo kakor SODČniC zlasti ker so buče izvrstno krmilo za živino, posebno za prašiče. Izvrstno krmilo so zlasti bučne tropine. Pridelovanje buč se precej razlikuje od pridelovanja sončnic Upoštevati je treba predvsem, da je buča zelo občutljiva za mraz, zato je ne smemo saditi pred majem (sadimo približno Ob istem času kakor fižol). Buče pa zahtevajo tudi zelo dobro zemljo kakor sončnice. Zemlja naj bo dobro pognojena s hlevskim gnojem. Gnojenje z umetnim jrno.iem re more nadomestiti hlevskega gnoja. Na dobro pognojeni zemlji je pospešena rast, kar je pomembno, kajti sicer buče ne dozorjo v našem precej hladnem podnebju. Zemljo za pridelovanje buč obde'nmo enako kakor za koruzo in krompir. Sr.dimo v jamice; razdalja naj znaša pri bučah s plazilkami 2 m, brez plazilk pa 1 m. Pri razdalji enega metra porabimo na 1 ha 7 do 10 kg semena. V jamice položimo po 4 do 8 semen v globino 4—6 cm. Pozneje pustimo na vs?kem mestu naiveč po 4 rastlinice. Priporočljivo je. da sadimo buče v jamicah, ki smo v nje natrosili gnoja ali dobro zrelega komposta. Some pred saditvijo namakamo 24 ur v mlačni vodi, če hočemo pospešiti klitje. Ce bodo naši kmetovalci upoštevali priporočila in navodila oblasti in se ravnali po nasvetih strokovnjakov, lahko v letošnjem letu pridelamo toliko oljčnic. da za maščobe ne bomo več v skrbeh in odvisni docela od uvoza kakor doslej. Solche Kiirbisse woHen wir haben Take buče želimo našim pridelovalcem Kizlfli so, $a mu zmešala kea* fe začel učiti, da tuCl rast5Ti*e potrebujejo Hrano v o!*2iSci rmšKtraskih trze^i - NeL:a| zg«£<*vlss€ uisiet&iii gnojil ima svojo grobnico in misel jo obišče v tihi ur^. Žaro spomina ovije z zimzelenom in molitvijo in položi rožo ljubezni na grob. v katerem počiva mrtvo srce v živem srcu Bolest se ovija človeka kakor bršljan drevesa, gorje \ objema življenje in svet. narava pa je odeta s cvetno preprogo in nad ie sonce in pesem, j Vsa lepa ie pripravljena za sprejem mladega maja. na drevju se niza zelenje listov, rožno Pop je se odpira v svatovski dan. čebelice pa bodo šumele v medene tedne. Pozdravljen sončni maj in ostani pri nas! Mara Tavčarjeva. Naprednega kmetijstva si dandanes ne moremo vec m.siiti brez umetnih guojii. Vendar je bila pri nas poraba umetnin gnojil doslej še premalo razšnjena, i\uiogi kmetje spioh niso uporabljali umetn,h gnojil, kar je pa tieba pripisati predvsem visok: ceni gnojil, ne le kmečkemu neznanju. Naša zemija je zelo sKopa in jo moramo redno gucj^ti. Tooa hlevskega (aii organskega gnoja) navadno primanjkuje, odnosno ga ne uporabljamo dovoij smotrno. Da bi bilo dovolj hlevskega gnoja, bi bilo treba čim bolj pospeševati živinorejo, živinoreja je že zaradi tega neobhodno potrebna kmetijska stroka, saj bi brez nje ne b;lo gnoja, kar pomeni, da bi bilo nemogoče poljedelstvo. V starih časih, ko naši kraji niso bih še tako gosto obljudeni, v srednjem veku, niso poznali skrbi za gnoj. Zemlje je bilo na izbiro in lahko so jo menjavali, tako da so ostala obširna zemlj šča dalje časa neobdelana ter je zemlja počivala. Eno in isto njivo so posejali le največ dvakrat po vrsti, nakar je lahko po nekaj let nabirala nove moči za poznejše obdelovanje. Dandancjs pa mora biti seveda vsa zemlja neprestano obdelana. Zemlja lahko ^počiva« le tako. da na isti njivi ne pridelujemo po vrsti enega in istega pridela, aa »koiobarimo«. Toda tudi samo kolobar jenje je premalo. Rastline izčrpavajo zemljo; zemija izgublja nianilne snovi, rua-nine, ki prehajajo med rastjo v pridelke Zato je pa treba zemlji vračati, kai izgublja pri obdelovanju. Vračamo ji z gnojenjem. Hievski gnoj ue vsebuje ie ar. ,rgan-skih, rudn.nskih snovi, temveč predvsem organske, ki so neobhodno potrebne. Zemlja mora namreč vsebovati mirijade gl.vic, ki predelujejo rudninske hranilne snovi v rastlinsko hrano. Med rudninami, ki veljajo za rastlinsko hrano, in rastlinami morajo biti torej posredniki. Zato sama umetna g— a tudi ne morejo povsem nadomestiti in izpodriniti hlevskega gnoja. Prizadevanje, da bi zemlja rodila čim več, so prastara. Najstarejši kulturni narodi, Egipčani, Asirci, Grki itd., so že razmišljali, kako bi povečali rodovitnost -eml„e. Sicer so živeli na rodovitnih tleh, v dolinah rek, ki so bile posebno oblagodarjene po svoji legi ter naravnih činitelj b, a upoštevati moramo, da je bila naseljenost prav v rodovitnih podoljih že v starih časih zelo gosta. V starih časih se jim seveda ni niti sanjalo, da je rodovitnost zemlje mogoče povečati tako. da bi spreminjali kakovost zemlje z rudninskimi dodatki. Kljub temu so marsikaj poskušali, seveda brez znanja o sestavinah zemlje, saj se je kenrrja začela razvijati šele čez dolga stoletja; nagonsko so odkrili ma^ikaj. kar je pa bilo pozneje pozabljeno. Kako zaostalo je bilo človeštvo v srednjem veku v nekaterih pegledih, sprevidimo iz naslednjega primera: sredi 16. stoletja je začel preprosti francoski lončar Bernard Palisjv domnevati, da so rudninske snovi potrebne za rast rastlin. Mislili so, da se mu je zmešalo in so ga zaprli kot nevarnega blazneža. Miniti so morala še stoletja, preden je znanost dovoij napredovala in je bilo mogoče dokazati, da rastline sprejemajo hrano iz zemlje v rudninski obliki. To je dokazal v prejšnjem stoletju Licbig. Tako je bilo tudi dognano, da rastline izčrpavajo zemljo ter da je gnojenje v kmetijstvu izrednega pomena. čim bolj napreduje znanost, tem bel j je jasno, da tudi rastline spadajo v veliko, skupno druž:no vsega živega na zemlji ter da ni tako velik:h razlik med rastlinami in živalmi, kakor se zdi na prvi pogled. Rastline potrebujejo prav tako kakor živali za svoj obstoj hranilne snovi. Seveda pa m mogoče tako lahko povsem pojasniti vseh čudovitih procesov, ki se vrstijo, medtem ko rastlina nresnavlja rudnine. Znane so pa snovi, ki jih rastlina sprejema, snovi, ki prihajajo v rastl'nski organizem kot hrana, kakor tudi snovi, ki jih rastlina izloča. Napredno kmetijstvo je mogoče le, odkar je znano, kaj je za življenje rastline neobhodno potre'rno, kako rastlina živi, kaj ji pr'ja n kaj škoduje. Strokovnjaki nas učijo, da so za pravilen razvoj ra&tline neobhodno potrebni naslednji činitelji: svetloba, primerna toplota, voda in deset prvin. Prav je, da si zapomn mo 'mena teh prvin: dušik (N). fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), železo (Fe), žveplo (S), kis k (O), vod:k (H) in ogljik (C)' Zemlia da največ ter najboljši pridelek, če ti činitelji sodelujejo v primernem razmerju, če manjka eden ali več teh činiteljev. rastlina ne more primerno uspevati ali sp'oh ne u?'jeva Razen neobhodno potrebnih naštet;h b'o- e^snih vegetacijskih činiteljev so potrebni še pomožni činitelji; lahko j'h imenujemo tudi izpođbujevalne ali pospeševalne Činitelje. To so prvine: natrij (Na). alum;nJj (Al), mangan (Mn), silicij (Si), jod (J) itd. Seveda je mnogo tudi škodljivih, strupenih snov:, ki rastlinam škodujejo v nji-hcvi rasti, odnosno jih utegnejo povsem un-'čiti. Med te činitelje je treba prištevati • nekatere prvne, n. pr. ž5vo srebro (Hg), cink (Zn) itd. ter absolutne strupe kakor nikotin in alkohol. Rastlina ne prejema hrane samo iz zemlje, temveč tudi iz rraka. Zelo pomembno je zlasti ter značilno za ž5vljenje rastlin, da nrejemajo Iz zraka oerliikovo kislino (COo). in sicer s pomočjo listov Rudninske snovi, ki i'*h rastBne prejemalo iz zemlje, so r^t^nljene. Če niso nrimor"^ raztopljene. 1*h r^stUna ne more snreieti. Rastlinsko sem** vaebdfc dovoli hrane da lp^ko ^klfie ob fsttolttttvf drve^h nogoiev (vlaga, toplot«V Kn ie ta hrana 'zčmana 1o rastlma znčn? Iffkatl v 7PmHi S koreninicami sTireiema hr?no *z zemlie z«»lenf deM. listje, pa srkalo hrano iz zrak?* porf vplivom sončne svetlobe in toplote. S po- JfCo&cit m a ca Odkar ni mesa po mili vx)lji na razpolago, ■G se ljudje tudi v nws!u opr ieh rc •<. nzaJih vali ter si s tem oskrbeti za piiboljšek ob raznih pulikah fcoiceJc mesa in ja c /« naj-.■ečio potrebo v gospodin>st\-u. 1* Ljubljani yienda n« hiše.krer bi ne kokrHjrk:.le kokoš* kurnikih ali pa same\-alt dcJgouhi kunci raz ih pBtem v drvar n euh Koliku unaio ti go-'telji mpBh Živali korist od svoje reje. je pa vprašanje za sebe. ki n^jbrie m v skladu 2 namenom in željami posameznh re cev. če pogjMamo in psemotrimo naravo kokoši, vidimo, da je ta sicer domača ptica vendar le ustvarjena, da živi v prost; narav* ne pa >.>t.rl.. v tesnem prostoru, kjer nima možno-t. /i s\ obodno kreU-r.ie m t':, me. Rei ji aa reje: svojim Ijutiljenkun^ < tkrni \se. kur se njemu zdi, da jim je p-otrvbno, toda fcfia pa !e ne mere \-edeti. kaj bi r.;cp.o\ ini kokoškam najbolj ptijalo in kaj bi si same poiskale, če bi b'tie prosfe. Zato pa tudi od kokn$; v mestu ne moremo pričakovati tiste konsti. k<:kor tam kjer so jim dani vsi povoji za nara\°nn preži\ ljanje. Kokoš, ki jo imamo zap,rto \- kurniku, riaj<\ znese največ tri do štiri jajca na teden, zlasti še, če je težke pasme, dečim potrebuje hr. nc najmanj 15 dkg na dan. kar znj&i na teden l kilogram 5 ćkg. Po?cg tti'n pa mora dobi ti še raznih doiiatkov k mehki hrani a ti dedatki so zt/o drogi Iz tega je razvidno da je v Ljubljani zahteva, da morajo rejci malih živ Ji oddati za vsak kilogram ki me po tri komade jajc, pretirana in nemogoča, kajti prj iaki oddaji jajc ne bi mogel noben rejec obdržati svojih ko-ki-M. ker bi mon^ oddati za krnn, skom več jajc. k:ikor mu jih njegove kokoš: zn<"*e>o. Zato bo ta uredi*ev oddaja jajc v Ljubljani za\'ila marsikateri kokoši vrat, rejcem ;\. dala na mizo za priboJjšek mesa in okume krnic juhe- J. K. močjo listnega zelenila (klorofila) in sončne svetlobe rastlina veže iz zraka ogljik, ki ga spreminja v sladkor in škrob. Ta proces, kako rastlina spremeni ogljik v sladkor in škrob, še ni pojasnjen. Rastlina nabira škrob v sebi kot zalogo hrane. Za tvorbo masti, beljakovine, celuloze itd- uporablja tudi škrob. Posebno značilno za življenje rastUn je. da prejemajo večino hrane iz zraka in le manjši del iz zemlje. To sprevidimo iz sestavine rastlinskih plodov, ki so v glavnem sestavljeni iz ogljika. Rastlina prejema ogljik iz zraka v obliki ogljikove kisline (COs). Kdor zna malo kemije, ve, da sta sladkor in škrob do 50% sestavljena iz ogljika, masti celo do 75^, beljakovine pa do 55%. Čeprav rastlina prejema največ hrane iz zraka (ki nanj ne moremo vplivati), je gnojenje zemlje vendar zelo pomembno. Ni treba več dokazovati, kako izredno vpliva gnojenje na količino m kakovost pridelka. Zato so umetna gnojila v kmetijstvu, zlasti, ko si prizadevamo, da bi zemlja rodila čim več, največjega pomena ter neobhodno potrebna. Naj bi jih uporabljali, če jih že imajo, letos Čim bolj zopet tudi meščani, ki skušajo pridelati na svojih vrtičkih čim več povrtnine. Pcmilajlanske nslovske m'.sli Oslovska glava je največji podedovani greh. Osei misli z oslovskimi možgani. Osel ne razume človeka, ker pravi, da je osat nadležen plevel, oslu pa hrana. Nikdar se ne trudi skrivati svoje neumnosti. Ljudje ti bodo prej odpustili deset neumnih scavkov, kakor enega samega pametnega. Neumnost je odrevenelost mišljenja, norost kreev itost razuma, blaznost smrtna božjast pameti. Neumnost je večna mlado-letiiost misijenja. norost gizdalinstvo razumu., blaznost karikatura pameti. Neumnež je laterna brez luči, noiec plinska razsvetljava, blaznež edsev mavrice, v kat. i i se vrstijo barve v nasprotnem redu. Ljubezen je oborožen iair, zakon razoro-žena vojska. MarslKatera poročena žena ima priimek svojega moža z isto pravico, kakor novi svet, odkrit po Krištofu Kolumbu, ime Amerika, Ako bi se imenovala po onem, ki je pivi prijadral v deželo njenega srca, bi se pisala drugače. Pravijo, da pesniki jezdijo konja Pegaza. Ali znajo vsi pesniki jezuit: ? Pesnik je lahko dober pesnik in s'rb jezdec, ali p i dober jezdec in slab pesnik. Kaj, če i>i pesniki poskusili jezditi osla? Mislim, da bi se pesniki dobro razumeli z oslom, osel pa s pesnikom in vsi bi bili zadovoljni. Osli imamo velika ušesa; z njimi lahko migamo in jih povesimo čez sluhovod, kadar- nočemo slišati poveljujočega glasu svojega gospodarja, človek ne more tega storiti in marsikdo ras zato zavida. Sicer so pa tudi ljudje z oslovskimi ušesi. Tudi previden osel se spotakne in pade. toda ko vstane, gre še z večjim ponosom naprej, kador da ga je s padcem usoda odlikovala. Vsak osel ima v prsih prerokujoči gkis in predslutnje. toda oslovska pamet mu ne verjame. Za osla, ki ima denar, je tudi vas velemesto. Z z!at;m tovorom obložen osel preskoči vsak plot. Kakoršna je oslovska pamet, take so oslovske misli, včasih se pa le izloči iz njih kakšna bodica osata, ki je z jezika zašla v možgane. mt zšla Ja Dobra knjiga za april Tomesečna knjiga prinaša na 270 straneh v dovršenem prevodu dr. Jože Glonarja zbirko petih krajših romanov m povesti slovečega pisatelja Gottfrieda Rellerja pod skupnim naslovom »Ljudje iz Seld%vyle«. Prepričani smo. da bo knjiga naletela na najboljši odmev pr vseh čitateljih. Zunanja oprema, v kateri Vo Izhajala Dobra knjiga v prihodnjih mesecih. Je narejena po načrtu arh. Spinčlča. Naročnikom Dobre k»jige so »Ljudje iz Se!d\vyle« na razpolago v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim naročnikom pa, katerim se knjige dostavljajo na dom, bo rudi nova dostavljena trm dni. Nenaročnikl lahko dobe knfigo v vseh knjigarnah ali pa tudi v naši upravi po ceni 17 Hr r.a broširani in 35 ^fr za vezani, na boljšem papirja natisnjeni izvod. 13 •SLOVENSKI N ARO D«. ponedeljek, 1. imrja 1944 n 5 ^M2Ier-Muys Fran: Doživljaj med nebom in zemljo L,c.) jesenski can. Zatopljen v Studij sko ro n<-' opazim okoliških hribov, ki jih ožar-ja popoldansko so-ce. Tišino pretrga brnenje .eiaia, ki se je v lahnem p keju spustu 3o nad mesto. Ob zvokih oglušujoče pesmi letalskega motorja ne vzdržim več pri knjig., oalcžiui jo, misli mi pa uhajajo za šesL .et nazaj, v prijetne dni, ki sem jih prež vei v jadrain; šok na Blokah. Trajno mi bodo cstali v spominu vsi poleti nad Bio^^.» p.^nvto, zlasti pa naslednji, ki bi se skoraj končal s polomljenimi kriii in — rebri. S težavo smo privlekli v opoldanski vročini na vrh Bradatke šolsko letalo, kateremu je z:b časa polomil že marsikatero prečko v krilih, zagledal sem se v oblake, ki so se zbrali nad Slivnico, prav tako, kakor pravi pesem, katero smo peli skoro vsak večer: Na vrhu Bračatke jadralec stoji, z iprtimj usti v oblake strmi... Za* sem se, da sem sedaj jaz na vrsti, da prvič vzletim s take višine nad polja in travnike, ki so se razprostirali ob vznožju hriba, zato sem se prepričal, 8 kakšno jakostjo piha veter, učitelj pa, 3t» je vedel vs k oaur svetovati pravo, me je poučil, kani in kako naj letim in na katerem travniku naj pristanem, da me ne bo zaneslo med repo in kromp-r, kakor se je že večkrat zgodilo. Medtem so tovariši že pripravili vse potrebno za start in se razmestili ob startni vrvi. S polno glavo učiteljevih naukov in poln pr čak ovan ja sem se vsedel na sedež in se prepasal s trakovi; pre.zkustl sem krmila in se ozrl vziolž krila, kakor bi hotel podvomiti, ali me bodo prinesla srečno zepet na trdna tla tam globoko spodaj v dolini, ali pa... Takoj nato sem startnemu moštvu poveljeval: >Pr-pravljeni — vleči — teci... — spusti!«, občutil sem rahel stresljaj, letalo je pričelo drseti, trenutek še in že se je odlepilo od tal; zaplaval sem, samemu sebi prepuščen, po zraku. Pozabljeni so bili vsi napori pri gradnji letala, pozabljene vse težave, združene z vlačenjem po strmem bregu, pozabljeni pa tudi vsi učiteljevi lepi nauki, kam in KaKo naj letim, da, celo na krm are nje samo sem pozabd ob pogledu na lepoto bloške narave. Globoko spodaj sem zagledal kosce na senožet;, ženjice na polju, voz na cesti, a vse tako majceno, kot da bi položil k nogam igračke, pastirčke in živinčeta. Nova vas, lepo in veliko naselje, se mi je zdela Iz viš ne majhna, hiše pa ne večje od panja. Ozrl sem se po okolišk:h hribih, ki jih je obsijalo sonce, ki je pravkar pokukalo izza obiaka, občudoval sem pokrajino, ki je zviška še vsa lepša kakor od bi.-zu.. . O joj, kaj pa je to! ? Zdrzni sem se in prisluhnil; žic, ki s svojim brenčanjem merijo hitrost, nisem slišal več, to je pomenilo, da visi letalo skoro brez vsake ni-trosti v zraku; pogledal sem vstran: letalo je bilo nagnjeno močno na ievo in s kljunom obrnjeno navzgor, V zraku se mi je zdel položaj še obupnejši kot je bil v resnici. Kri mi je hipoma zalila obraz, spreletela me je misel: bom pač še jaz ea-lcrat .rkraks'ral« in se pridružil oni, že precej številni vrsti tovarišev, ki so ze okusili trdoto tal pod razbitinami letala. In kakor filmski trak so mi prihajale v spomin vse nezgode, ki sem jih videl sam, in. o katerih so mi pripovedovali drugi: la je pristal v krošnji drevesa, oni na v.zu sena, tretji v kraški vrtači, nekdo se je eeCftovl Ko se je pod vplivom toplih žarkov pomladanskega sonca razbohotila narava, je zaživel tudi otroški paradiž v Tivoliju. Pogled na živahno vrvenje po tem res lepo urejenem otroškem igrišču mora razveseliti vsakega mladino-ljuba. Bilo bi le želeti, da bi ljudje kazaii mulo več razumevanja in ne imeli igrišča za občinsko gmajno, kjer Je vse dovoljeno. Posebno veselje pa je napravila mestna občina mladini z otvoritvijo čolnarne. 1'eslanje je zdrav šport in Ljubljana je take naprave dolgo pogrešala. Zato je pa tudi naval na čolnarno tako velik, da se ne morejo vsi interesenti dovolj hitro razvrstiti. Vsi SO mnenja, da je čolnov premalo in bi kazalo staviti »v promet« še vsaj kakih deset. Tudi med odraslimi jih je mnogo, ki bi se prav radi natelovadili z veslanjem. Zato priporočamo mestni občini, da tej želji občinstva čimprej ugodi. pri pristajanju prekop'cn.1 naprej In obv<-sel na jermenih, prenekateri so iz krila naredili harmoniko, oni zopet so ali s kr-krm kosit še nedozorelo žito, kopat krompir, ali >vrtat petrolej<; vse te nezgode so se mi v hipu zvrstile pred očmi; ali naj res tudi jaz stopim na njihovo stran ? se ▼ istem trenutku sem se odločil: Ne, ne smem, ne smem razbiti letala sebi in tovar šem. predolgo smo ga gradili, da bi ga sedaj v odlomku sekunde razbil. Trezno sem presodil položaj in premislil, kaj mi je storiti. Takoj sem dal polne nasprotne komande, da bi letalo zravnal, in čakal. A čakal sem zaman, letalo je imelo premajhno hitrost, da bi se meglo zravniti, pač Pa je začelo padati v nevarn! vri. Zato sem poizkusil drugače. *šel sem za rjLm«, kakor pravimo v jeziku jadralcev. to se pravi, krmila je treba naravnati tako, kakor đa bi letalo hotel nagniti t položaj, v katerega je že samo zašlo, sele potem ga skušaš izravnati. To se mi je po daljšem naporu res posrečilo, t strmoglavem letu sem nameril letalo proti kotl\ni ob robu Bradatke, v kateri sem mislil pristati da bi tako nadoknadil izgubljeno ni-trost, ker je pristanek s jadralico lep in pravilen le pri zadostni hitrosti. žice na krilth so brenčale bolj m oolj. skoro da so že tulile, obenem se mi je kotlina naglo pribrževala; kosci, ki so tamkaj kesili in dekleta, ki so prevračala seno, so se večali. Tik nad zemljo sem letalo zravnal in zakričal ljudem, naj se vržejo po tleh. da bi jih s krili ne podrl, nakar sem zdrčal nad njihov mi glavami m nekoliko dalje v redu pristal. V letalu sede — jadralec ne sme zapustiti sedeža, dokler ne pridejo tovariši, da veter letala ne prevrne — sem premišljeval o tej mali pustolovščini in ugibal, koliko Časa je trajal ta polet, ki me Je navdal s tolikimi občutki. Morda pet, celo deset mimit? Učiteljeva ura, edini zanesljivi merilec časa, je pa naštela komaj — 27 sekund- Torej je to nov rekord v najkrajšem poletu z vrha Bradatke! Saj n: čuda, ko sem pa večji del preletel v 9 r-mogiavem letu, kljub temu, da takrat strmoglave! še nso bili v navadi. Pričakov.i-sem ploho učiteljevih grajajočih besed ta pa. ki je videl mojo zadrego, me je potolažil, da bo pač prihodnji polet boljši. po-vedal je še, da je. ko se je letalo skrilo za grebenom v kotlino, že dal navodila, kdo naj pobere mene in kdo razbitine letala — zobotrebce. Ta polet me je izmodril. odtlej nisem več lahkomiselno občudoval zemskih lepot in pri tem pozabil na krmarenje, ki je pri leter.ju najvažnejše. Zcpet je ozračje napolnilo brnenje letalskega motorja, stopil sem k oknu, in opazoval jeklenega pt ča. služabnika boginje Smrti, sam sem se pa odločil: še se bom posvetil najlepšemu in najveličastnejšemu sportu jadralstvu! Znamke, ki so pavzr&čile vojne Falatelistlčne re&kcstl, fcl so nekoč razburile duhove In povzročile preHIvaisje krvi Znamke so približno samo sto let stara Iznajdba; zgodovina p:št in poštnega prometa je mnogo tarejša kakor znamke. V meta je mnogo starejša kakor znamke. V glež Rovvland Hill, a naši filatelist, so dokaze vali. da je v resnici prišel na zamisel plačevanja poštnine v znamkah Slovenec. Toda Slovenec tudi tu ni imel sreče; za olajšavo poštnega poslovanja so uvedli imajhen. štirikoten košček papirja, devolj velik, da se nanj pritisne poštni pečat in na drugi strani tenko prevlečen z lepilom* po zamisli drugega predlagatelja. Da je bila ta zamisel izredno posieCena.- deka-zuje v?a dosedanja zgodovina znamke. Prav znamkam je treba v največji meri pripisovati zaslugo, da se je pisemski poštni promet tako mogočno razvil. Zaradi znamk se ie pa razvilo tudi zb'ranje pisanih papirčkov, k; sc zdijo marsikomu tako dragoceni. Nastala je prava fiiateli-stlčna umetnost in po vsem svetu je zdaj na milijone filatel stov in nešteto vrst znamk. Nekatere znamke so posebno redke in slov te, zato pa tudi drage. Da so znamke lahko tudi nevarne, nas pouči zgcdo\ina. Zaradi znamk je prišlo celo do vojn. Znamke pa. ki so povzročile vojno, vendar ne s!ov:jo posebno med filatelisti, ki so menda boljši poznavale zemljepisja kakor z^očovinc. Zanimiv je primer nekih venezuelskih znamk. Finančniki z Severne Amerike so ob koncu prejšnjega stoletja na'ožili denar v venezuelskih rudnikih. Približno tedaj je Venezuela izdala znamke, ki je prikazoval zemljevid republ ke z ozemljem do!:ne Ornoko. Zaradi tega zemljevida je nastala huda mednarodna afera. Začela se je pritoževati Anglija, češ. da zemljevid na znamki prikazuje ozemlje britske Gujane. Angleži so celo grozili, da bodo napadli Venezuelo, če si bo lastila ozemlje, ki ni njeno. Za Venezuelo- se je potegnila Amerika, kar je razumljivo zaradi njenih interesov v tej republiki. Cleve-land. predsednik Zedinjenih držav je izjavil, da bodo Zedinjene države branile Ameriko, če bo Venezuela napadena. L. 1895 so čitali v amer škem kongresu predsednikovo poslanico. Spor med Anglijo in Venezuelo se je zelo pooostril. Anglija si ni želela vojne z Ameriko in pristala je. da bi spor predložili razsodišču. Diplomatske zveze med obema državama so bile pretrgane in v Venezueli so začeli bojkotirati angleško blago. Spor se je vlekel več let in šele 1. 1S99 sta vladi zopet imenovali svoje zastopnike za diplomatske zveze. Do sprave je pa prišlo šele 1. 1899, ko je razsodišče rešilo spor tako. da je morala Venezuela plačati malenkostno odškodnino za aretacijo nekih angleških inšpektorjev, ki so prišli na sporno ozemlje. Do hudega spora ie prišlo v koncu preteklega stoletja tudi med Francozi in Angleži _ prav tako za:adi znamke. Ta znamka je baje povzročila v Sudanu upor derv šev. Sicer pa nekateri menjo, da je bila znamka le posredni vzrek upora; muslimani v Sudanu so bili že prejšnje čase zelo vznemirjeni in ni b:lo treba več mnogo, da je prišlo do pravega viharja. Iskr ca, ki je zažgala sod smodnika v tem primeru, je bila znamka. Muslimanom je, kakor vzhodnim narodom, lotus, vodna lilija, sveta c%-etlica. Vzhodni narodi so slavili letus že pred Mohamedom in jo upodabljali ter opevali. Anerleži . sd izdali znamko, ki je prikazovala peš .rja na velblodu Ozadje slike je krasila vodna lilija. Muslimani so se začeli silno razburjati, češ da pomeni žalitev njihovega verskega čula, ker je na sliki lotus nalažč potisnjen v ozadje. Začela se je besna gonja in prišlo je do nevarnega upora. Pri tem so igrali tudi Francozi pomembno vlogo in v Fašodi so razvili svojo zastavo. Vendar do resnega spopada med Francozi m Angleži ni p: išlo, ker Je Francija kmalu odpeklicala svoje čete. Muslimanski fanatiki so delali še poslej Angležem hude preglav ce in upor je b:l zadušen šele po hud'h spopadih, ki so 1 '1: prave bitke. Muslimane je končno pciazil Kitcbener z egiptskimi in angleškimi četami pri Om-duranu. L. 1911 je prišlo do nevarnesti, da izbruhne v:jna zaradi znamke, v Indiji. Angleži po baje nameravali pcčestlti Inde s neko znamko, a Indi jim tega pn najboljši volji niso mogli verjeti. Na znamki bi naj bil upodobljen slon kot sveta žival, ki jo Indj posebno častijo. Tcda znamka je bila tako slabo trskana, da ni mogel na nji nihče prepoznati svete živali. Nihče ni vedel, ali slika prikazuje prašiča, medveda ali kakšno drugo zver. Vsekakor so pa sed li, da slika kaže prašiča, ki je po njihovi veri nečista žival. Razumljivo ie, da so bili zaradi tega silno užaljeni. Vznemirjenje je bilo tako veliko, da je pr š'o zaradi nje celo do zarote. Duhovi se niso pomirili, dokler niso znamke vzeli iz prometa. Do spopadov, ki j h lahko tudi imenujemo malo vojno, je prišlo v juiini Ameriki pred 15 leti. Tedaj sta Bcliviia in Paragvaj izdali znamke, ki so prikazovale sloveti Chaco. Obe deželi sta si lastili Cha-co in narodni ponos je bil hudo razžaljen. Zaradi tega je prišlo do številnih spopadov, ki so o njih razpravljali celo v Društvu narodov. Posrečilo se j'im je pomirti vznemirjene duhove, a le za nekaj časa. kajti 1. 1932 je prišlo zopet do nemirov m končno do vojne, ki je trajala cela tri leta. Prav tako je prišlo do spora zaradi znamke v N:caragueji 1. 1937. Vlada je iz- dala Buunko s zemljevidom, ki je prikazoval tudi košček ozemlja, ki je baje spadal pod republiko Honduras. Državljani te republike so se zelo razburjali in odločno protestirali, češ, da ne more biti nobenega spora o ozemlju, ki je njihovo. Kazalo je, da bo prišlo do vojne, a končno je mka-raška vlada vzela znamke iz prometa. Slovenske vojaške narodne pesmi V 17. številki ^Slovenskega naroda« z dne 24. aprila 1944. je v članku »Ljubljana, Ljubljana, o kaj se godi?«, objavljenih nekaj slovenskih vojaških pesmi. Pravilno je poudarjeno, da so nekatere že utonile v pozabo. Pomembno je opozorilo ob koncu: »Tako vsebuje naša vojaška narodna pesem tudi značilne zgodovinske drobce, ki jih je treba še raziskati in zbrati.ee Naj ml bo dovoljeno opozoriti ljubitelje slovenskih narodnih pesmi na naslednjo vojaško pesem, ki so jo prepevali fantje še ob koncu pretečenega stoletja v mojem rojstnem kraju v Gornjem gradu. To pesem sem zaman iskal v »štreklju«: Slovenska Matica: »Slovenske narodne pesmi dr. Karla Streklja«. — V IV. zvezku. Del V. so namreč objavljene »Pesmi stanovske c. Na straneh 5—217 pa vojaške pesmi, in sicer pod št. 6733—7217. Na straneh 51—53 pa one, ki začenjajo: »Kaj si je naš cesar izmislil«. Ta neobjavljena, morda danes sploh ne več znana in pozabljena pesem se glasi: 1. Kaj si je zmislil naš cesar, naš kralj? Naš cesar, naš kralj, naš presvitli vladar. 2. Sest regimentov je skupaj nabral, Fante te fletne, ta zavbarske vse. 3. V Gracu na placu jih je muštrat začev: Kalb rehts in halb links, pa naprej in nazaj! 4. Oj fantič ti moj, jaz pojdem s teboj, Znam štrikat, znam šivat in peglat vmes! 5. O j ljubica moja, ne hodi z menoj, Pet krajcarjev imam, jih lahko ven dam! 6. Dva sta za fruštik, dva za mi tok,*) će eden fali, pa za nahtmol nič ni! — Dr. štrekelj navaja v svojih narodnih pesmih polno podobnih izrazov. Pesmi o generalu Gvulaju (Džulaju) so objavljene na straneh 208 in 209. Izbrane so varijante iz Krope, Cerkelj pri Kranju in iz Ljutomera. V Gornjem gradu so tudi prepevali fantje pesem o Radeckem in Džulaju. Obsegala je dolgo vrsto kitic, ki se jih pa, žal, ne spominjam več. Toliko pa vem, da je bilo besedilo drugačno, kakor ono v štrekljevih pesmih. Zadnji dve kitici sta se glasili: 1. Na Laškem puške pokajo, se dekleta naša jokajo, Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj, Džulaj Džulaj pa zakaj! 2. Radecki je en fajn gospod, en fajn gospod, en fajn gospod, Džulaj, Džulaj. Džulaj, Džulaj, Džulaj Džulaj — pa zakaj ? Džulaj pa je en grand falot, en grand falot — pa zakaj ? Pomembno je dejstvo, da se je po Streklju. prepevala ta pesem v Cerkljah skoro z istim besedilom, kakor v Gornjem gradu na štajerskem. V citiranem članku v »Slovenskem narodu« je objavljena ta pesmica v dveh vrsticah v drugačni varijanti. Med zapiski imam zabeleženo tudi naslednjo pesem, glede katere moram opravičeno domnevati, da je neznama. Namreč druga in tretja kitica. Piva splošno znana in ponekod še zdaj pevana kitica se glasi: Juhe, juhe, ravno polje, po polju bela cesta gre, Juhe, juhe, ravno polje, tam je, tam je meje dekle! (ali pa tudi: Moje sreč!) Druga in tretja kitica se pa glasita: Juhe, juhe. moje cokle, cdprij nocoj mi okence, Juhe, juhe, moje dekle, pri tebi bom do belga dne! Le enkrat še objemi me, že prišla zarja je po me. Le enkrat še poljubi me, tvoj fantič zdaj na voj3ko gre! Napev je isti. kakor pri nagajivkah — zbadljivkah med dekleti: Tvoj fantič je za frajtarja. pa nima noben'ga krajcarja .. . Moj fantič pa je lep korprol, m'je kupil zidan parazol. . . Moj fantič pa je oficir, ki pelje mene na špancir .. . itd. Napevi navedenih pesmi so mi znani. Zelo melodijozna je ona: ;Kaj si je zmislil naš cesar« ... Da se otmejo pozabi, — če se kdo zanima za napeve, sem na razpo- Anton Spende Danes je 1. maj! Iajro. *) Kasarnski izrazi slovenskih fantov v nekdanjih avstrijskih časih v nemških gar-nizijah za zajuterk, kosilo in večerjo. Mitok—Mittag -f Mittagsmahl=opoldan-sko kosilo. Zato ne pozabite poravnati naročnino za »Slovenski Narod«, ki je edini ponedeljski list v Ljubljanski pokrajini ter prinaša v vsaki številki obilico čtiva. Da si zagotovite redno dostavo na dom, poravnajte naročnino pravočasno. Upravi zelo olajšate delo, če plačate malenkostno naročnino četrtletno ali polletno naprej. Ljubljana pod drobnogledom OTROCI V VRSTI Otroci se baje učijo m ravnajo po zgledih odraslih. To je pa razveseljivo le delno; samo pomislite, kaj bi bilo, če bi se otroci ra\'nali vselej po odraslih! Tedaj bi počen jal i se marsikaj drugega, ne le da bi se lasali in cmerili. Hodili b\ po svetu z ob\ezanimi glavami, če bi sploh lahko §e hodili. Otroci lahko celo živijo brez gostiln, ki so središče vsega življenja odraslih. Otroci so samo otroci in se ne delijo po mišljenju in ne razlikujejo po oblekah in cucljih. Kdor bi rad proučil abstraktni pojem »s/oga« naj obišče otroško igrišče v Tivoliju. Tisto igrišče je bilo krščeno za paradiž. Doslej nisem mogel razumeti. Čemu zasluži tako lepo ime. saj tam ne rastejo niti paradižniki. V nedeljo se mi je pa razodel o. Paradiž mora biti predvsem lep. Toda ne prištevam se med estete ter ne smem soditi, kaj je na otroškem igrišču lepega in kaj ne Mislim pc da je trava lepa tudi na otroškem igrišču, odnosno da bo še mnogo lepša, če ne bo prehude suše in če je ne bodo odrasli preveč neusmiljeno mandrali. Tam je tudi nekaj lepih dreves. Cvetja še zdaj ni. a kmalu bodo c\-ctcle marjetice na tratah Toda tam povzdigujejo lepoto tudi neživi predmeti, stvaritve človeškega duha. na primer \>odomet. reguliran ribnik, stopnice, sprehajalne poti. Toda vsega tega menda otroci ne opazijo. Otroci, ki o njih govorim, namreč nedolžni otročiči. opazijo na otroškem igrišču predvsem vrtiljak, zibalnico in čolne na ribniku. Mimogrede se nekateri pomudijo tudi pri vodontetu ali si pomočijo čevlje v •čofotalnici*. Središče r: radiza ie kljub vsemu vrtiljak z zibalnico ai: gugi.lrJco. Teh priprav, ki nudijo mladini rr.jsko veselje, je v paradižu odločno premalo: tako namreč sodijo otroci Če naj bo paradiž res paradiž, naj bo v nicm vsega v izobilju, z!::sti pa naj ne primanjkuje tistih sestavnih delov paradiža, ki se zdijo otrokom bistvo raja. Kakor rečeno, tako sodijo otroci. V nji hovem paradižu naj bi bil pravi pragozd samih zibalnic in Babilon vrtiljakov. Posebno je priljubljena zibalnica. k i je malo podobna vtsft* cam. Otroci seveda ne ivdo. kaj so vislice in jih ta podobnost nič ne vznemirja. Se <*.'cJe na to. čemu je podobna, spada vendarle v paradiž. Ko sem torej v nedeljo zašel t« paradiž po tistih stopnicah, ki so tako strme k;:kor sc spodobi za vhod v suma nebesa, sem spoznal* da je ime za tivolsko otroško igrišče dobro iz-brcno To je mogoča samo v paradižu! sem vzkliknil Kje drugje bi bila na zemlji še mogoča takšna sloga in ljubezen? Pri /ibalmcah in vrtiljaku je b^lo pravo zhoro\\mie otrok. Igralne priprave so vprav utonile v gručah otrok Vsi so se želeli zibati in vrteti, a bilo jih je seveda mnogo preveč. Kjub temu pa manj srečni niso zavidali srečnejšim, ki jim je usoda mklonila. da so se zibali in \-rteti. S'iso se lasali in ne prerivali. .V;// kričuli niso. Kakor v paradižu/ Toda presenetilo ter celo presunilo me je nekaj drugega: ob zibalmci se je vlekla dolga vrsta otrok. Stali so mirno v vrsti. Od časa so se prestopili ter se približali smotru s\ojega hrepenenja Morda je kdo skrivnj vzdihnil; ne vem. Vem le. da so vsi po4rpežtjivo čakali, povsem vdani v svoio usodo, čekali so. da tudi nj:m usoda nakloni, kar so od nje terjali s ptavico ter mirno vestjo. Zavedali so se namreč, da je zibanje njihova pravica, ker so čakali v vrsti, ne da bi delali komur koli krivico Kdor prej pride prej melje! Tu ni pro-tckciic! Tu je paradiž! Tu m niti črne borze. Nihče ne prepusti svojega mesta v vrsti »pod roko« Slehernik možato, pošteno vztraja v vrsti, se potem malo poriblje. z zavestjo, da si je pridobil užitek praiično ter da je nekaj dosegel — v življenju. Tako sem začel verovati, da je otroško igrišče res paradiž. Ta vera se mi fe še bolj utrdila, ko sem pozneje videl, da so otroci čakati v vrsti fudi da se z\TStij0 pri veslanju na ribniku Da. paradiži Imejte vedno na umn, da zaklonišče ni smetišče, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti včasih dolge nre. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo! Silvo F« rjančič: Nogavice Včasih je koristno tudi, da obiščeš muzej. Ne smete misliti' da v muzejih razkazujejo .-amo kosti oroslanov in kamnite sekire ter starinske črepinje. Ah vas morda ne zanima zgodovina nogavic ? Nogavice — le pomislite! — koliko poezije je že samo v tej besedi! Ko pa govorim o nogavicah, seveda vsi mislite na ženske nogavice. Sicer je vprašanje, kaj so prav za prav moške nogavice. Na primer moje nogavice. Znano je,°da je nogavica nekakšna luknja iz bla-°a. Kar se pa tiče mojih nogavic. . . Saj veste: moje nogavice so zbirka lukenj. Toda crOVoriti nameravam o nogavicah, ne o luknjah; o zgodovini nogavic, a ne o zgodovini lukenj. Zgodovine menda ni brez muzeja; zato vam toplo priporočam, da obiščete muzej. Obiščite ga vsi trpini, ki morda še niste pomislili, da imajo tudi nogavice zgodovino, ne le luknje. Obiščite ga vsi, ki morate dandanes posredno ali neposredno kupovati nogavice. V muzeju sem torej odkril, da so ženske tudi njega dni nosile nogavice. Priznati moram, da so naše prababice nosile pristne nogavice, ne le :luzije ali nadomestka nogavic. Starinske nogavice so bile celo volnene, razen tega so bile debele. Dandanaš-_nje nogavir-e so n^kaj, kar n» le votlo, temveč, kar je sploh brez vsebine (dokler jih seveda ženska ne obleče). Edina vsebina te nogavice dandanes je luknja. V muzeju sem se pa prepričal, da je bilo vsaj v preteklosti mogoče obuti (pa tudi izdelati) debelo, pošteno nogavico. Med narodnimi nošami budijo nogavice največjo pozornost, tega pač ne more nihče tajiti. Zaradi takšne nogavice se je bilo res vredno ozreti se za žensko nogo. Bila je lepo bela, pletena s takšno umetnostjo, kakor da je zrasla na sami nogi. Razen tega so bile starinske nogavice nebeško kosmate. Pri vsem tem me je najbolj presunilo, da starinske nogavice niso bile raztrgane. Celo v muzeju so razstavljene cele; v muzeju, kjer razstavljajo same črepinje in raztrgano šaro! Dotlej sem mislil, da so ženske nogavice cele lc, dokler so v trgovini. Da bi imele nogavice kaj skupnega z zgodovino in celo z muzejem? Nogavica ima samo sedanjost, brez prihodnosti. Tudi preteklosti nima. Kar je bilo včeraj nosravica. je danes samo skupina lukenj, ženska nogavica! Ali Ima sploh kaj skupnega s tvarnim svetom? Cista poezija, vam pravim! Ženska nogavica pač ne more Imeti nič skupnega s posvetnimi !n časovnimi zadevami! Tako sem torej odkril, da Je zgodovina presenetljiva veda. Začel sem celo verjeti, da so ženske nekdaj res nosile nogavice. (Da jih nosijo dandanes, dvomim, samo kupujejo jih, baje tudi krpajo iehl V filmu »Švedski slavček« lil ora se je prislonila na malo klopco, ki so si jo postavili svojci v sosednem grobu pečivajočega pokojnika. Bilo ji je tako hudo, tako nedopovedljivo hudo pri srcu. Zaplakala je. Sprva tiho in pritajeno, a jok se je vedno bolj spreminjal v bridko stokanje. Zdelo se je, da jo bo neizmerna bel zdaj zdaj strla. čez dolgo časa se je naposled nekoliko pomirila in njene objokane oči so se za-strmele na grob. Debela solza se je lesketala na njenem bledem licu in naposled zdrknila ter kanila na roke, sklenjene v naročju. Pavel! Komaj pol leta je poteklo od onega dne, ko so se prvič križala njuna pota. In zdaj — o Bog, kako je to mogoče — zdaj počiva že pod mrzlo rušo! On, njen nepozabni Pavel, njena prva in edina ljubezen v njenem mladem življenju! Niti dobre štiri tedne ni od tega, kar mu je prekipevajočega srca razkrila tajno, da klije pod njenim srcem novo življenje — njegov otrok — sad njune ljubezni. Pavel jo je takrat smehljaje pobožal in ji sveto obljubil, da bo Se pred rojstvom otroka postala njegova zakonska žena. Kako nedopovedljivo srečna je bila takrat, kajti bila je sirota in sedaj ji je usoda naklonila tisto veliko srečo, ki tisočkrat nadomesti vsako drugo izgubo — ljubljenega moža in otroka! Zakaj je hotela usoda naenkrat drugače? Zakaj se je vsa njena sreča porušila čez noč? Zakaj je bilo njeno dete tako neusmiljeno oropano očeta ? Za kateri greh je morala delati tako strašno pokoro in sprejeti tako težko kazen? Zaprla je oči in nehote se je spomnila vseh čudnih okoliščin Pavlove smrti, na katere v svoji bolesti sprva ni niti prav pomislila. Onega usodnega dne je bil Pavel vidno nervozen in raztresen. Z? man si je prizadevala, da bi izsledila vzrok njegove spremembe. Naslednja dva dni ga ni bilo več na spregled in tretjega dne se je nedoumljivo zgodilo. "Dorina edina prijateljica, nameščena v redakciji nekesra lista, ji je sporočila ono strašno vest. Z zmečkanim listom v roki je pridrvela v njeno sobo: Dora, čitaj, kaj piše v listu! Saj menda ni res! Saj ne more biti to Pavel! Dora je razgrnila list In v naslednjih trenutkih ji jo zastala kri v žilah. >Davi v zgodnjih jutranjih urah ie našel službujoči stražnik v skritem kot'čku mestnega parka truplo mlsdesra moža. Po najdenih dokumentih je to neki 25 letni Pavel Brandt. Obdukcija trupla je pokazala, da je umrl na posledicah strela, ki je šel naravnost skozi srce in je bO absolutno smrten. Do sedaj še ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za umor a!i samomor. Preiskava je v teku. Podatki, ki bi mogli služiti razjasnitvi te zadeve, naj se javijo policiji.« Ime in starost sta se ujemala, toda Dora si je domišljala, da utegne to vendarle biti kdo drugi enakega imena m starosti. Sicer pa, kdo bi pač imel povod umoriti njenega Pavla? Saj ni imel nobenega sovražnika in prav tako si ne more misliti, da bi si sam končal življenje. On. njen ljubljeni Pavel, je bil vendar tako vesel In srečen, saj je nestrpno pričakoval otroka! Že zaradi otroka ne bi storil kaj takega' Bil je preveč pošten in dober, da bi jo pustil samo z otrokom na svetu. Dora je t? krat s prijateljico pohitela v mrtvašnico, toda pri pogledu na truplo pokrito s črnim mrtvaškim prtom, ji je nekaj stisnilo srce. Strašna slutnja jo je navdala, da je kar otrpnila. Prijsteljica je takrat pristopila k truplu in odkrila mrtvaški prt. Sveta Mati božja! Torej vendar le! K?kor okamenela je strmela Dora na bledo, mrtvaško lice svojesra dragega . . .Večerni mrak je neslišno razprostrl sve-ja krila nad pokopališčem. Doro je zmr-ri-lo Sklepajoč srce nad svojim razbolelim srcem je Dora s pogledom še enkrat objela gomilo in se zastrmela na križ in ove-neli venec. Zdaj. zdaj je vsega konec — za vselej . .. Nenadno je zaslišala šelest bližijcč h se korakov in kmalu so se pojavili v megli obrisi postave, k-: se je počasi približala Naposled je opazila neko žensko v črnni globoko zastrto z gostim pajčolanom. noseč v rokah šopek rdečih nae*eijnov. Nehote se je Dora dvignila, misleč, da hoče neznank? po ozki stezi mimo nje. Toda ne. Neznanka je obstala pred Pavlovim grobom m Dore sploh ni niti opazila. Kaj neki to pomeni ? Morda je zgrešila in iSče kak drufti grob ? Svojim lastnim očem Dora ni mogla verjeti in si je komsj upala dihati, ko se je neznanka sklonila nad Pavlovim grobom in naposled na njem pokleknila. Nato se je^ sklonila naprej, odrinila njen venec in položil' svoj šopek rdečih nageljnov pred križ. Dori je zastalo srce in sesedla se je na klopico. Kakor iz drljave je zaslišala besede, ki jih je neznanka govorila: »Jaz sem te sodila! — Pavel, odpusti mi! Usoda je tako hotela. Sedaj bova za večno združena — midva in najin nedolžen otrok . ..« Rezek strel je prekinil strs hotno tišmo Neznanka se je zgrudila na grob in njeni prst' so krčevito grebli po vlažni zemlji. Dora je kriknila, nato pa jo je objela črna noč in brez glasu se je zgrudila . Za smeh in dobro voljo l!ifi;ini^i!L.TJ^TJIi:.T!:^i ^JtiMlilHL. POZNANSTVA »Koliko ste stari, gospodična?« »Devetnajst let.« »To ste rekli že pred dvema letoma, ko sva se spoznala!« »Da, toda jaz nisem ena tistih, ki govore vsak dan drugače!« POMOTA Gospa z globokim glasom: »Tukaj imate miloščino.« Slepi berač: »Hvala lepa. gospod basist« ENOSTAVNA REŠITEV »Torej v Nico greš na oddih? Ampak opozarjam te, da imajo tam štirideset stopinj vročine v senci!« »Aha, pa ne bom hodil v senco!« IZBIRA Gost natakarici: 3-Ali imate kaj jesti?« Natakarica: »Klobase z zeljem.« Gost: »Ali še kaj?« Natakarica: »Da, zelje brez klobase.« LOVeEVA Starejša gospedična: »No, gospod gozdar, za kako staro me imate?« Gozdar: >Natanko vam ne morem povedati, toda pred lovom vas ne bi rad »ie-čal...« VSAKA REč IMA SVOJ VZROK A.: Zakaj si dal svojega sina krst.ti na ime Jurij ? No, če bo enkrat dorastel in se bo oženil, bo vsaj laže premagal zmaja. IZ SOLE Učitelj: »Kdor je piiden in le i'.obro dela, pride v nebesa. Kaj se pa ajjrod] s človekom, ki je malopriden in le slabo de!a ?c Učenec ^advokatov sinček): >Moj cčc ga zagovarja« ŽGANJAKSK" Pijanček: »Lepo prosim. gospod, ai. imate morda kakšne ponošon zumke Slace, da bi sj z njimi noge cgrel?« Gospod: »Saj imate dobro zimske hlače in zakaj bi rabili še ene?!« Pijanček: »Veste, gospod, želodec bi si rad ogrel.« NA VKTIT »Zdaj šele vem, zakaj lani moj fižol ni zrasel — pozabil sem ga namreč vsaditi!* CVET Z DEŽELE Gospa: »Kje ste bili do zdaj v službi in kaj ste delali?« Dekle: »Pri vaškem lupami 9ttn bila kuharica pri prešičih in fc ' ai Lca pri kravah.« Križanka št. 13 Vodoravno: 1 sužnji, slepo ubogajoč-, 8. evropska država 15 starogrški pesnik, 16. vrsta gozda. 18. omotica, narkoza, nezavest, 20. začetek sostava našh črk. 22. na zborovanjih pogost vzklik. 24. deli vrtov, 25. kiatica za brat. 26. otok v Jadranskem morju 28-gospodinjska potrebščina. 30. jed, ž'vilo. 31. bolezen na vinu; tatarski poglavar 32 zavetišče, pribežališče. 34. okrajšano žensko me, 36. kuliumo-vzgojni zavod 37. brez veselja, nevoljno, 38. rovt, novina v oozdu. 39. geometrijski Ide, 40. mestece ob Donavi pod F ruko goro. 41. ima vsako bitje in vsaka stvar, 42. zgodaj. 43. v primorskem narečiu pogosta besed ca, 44. reka v Angliji 45. okrajšan veznik. 46. igralna karta, 48. zvtorepka. 53. naprava, pristroj. 58. dva samoglasnika, 59 krajevni prislov. 60. kazalni zaimek v narečiu. 61. svetopisemska oseba 62. pamet razum, 63 oblika pomožnega glagola 64. srednješolski učenci, 66. transport. 68. učenje, priprava 70. krat;ca za nekdanjo valutno enoto. 71. utrta pot. del proge. 73 okrajšan podredni vezn'k. 75 japonska vojna luka na otoku Hondu. 77 latinsk" pozdrav 78. prostor v oledal:šču. 80 cerkveni dostojanstvenik. 81 hitro sušeča se tekočina, kj z njo prevlečemo razne predmete. 82. azijska visoka planota. S3 vežba. lekcija. 84 vezn k (stara oblika) 85 geometriisko telo. 86 me slovenske filmske igralke. 87 prazna neobdelana, brez okusa. 91. domača žival 91 obža'ovanje 97 ni-kalna obl:ka pomožnega glagola 98. zabela. 100 kritka. pogosto ponavljana rečenica brez nrave vsebine 102 dve različni črki. ki se včas:h v romanskih ježkih enako izgovarjata. 103 rszred. sloj, 104 število. 106 nekdanja jugoslovanska pcTočevaWe«. 93. vrsta žgan'a 94 okrajšano mo*o ime. 95 sve-tcnisemska oseba 98 otok med Anglijo in Irska 99 rimsko število 101 veznik 103 ozraln- zaimek. 104 pntrdilnica 105 španski spolnik 107 otroški vzklTc ob bolečini Rešitev križanke štev. 17 Vodoravno: 1. mol, 4. Abo. 5. Dubrovnik, 11. aha, 12. ovo, 13. beg. 16. ost. 18. sto, 19. pud, 22. Aras, 24. krsta, 26. Sora, 27. do, 29. osem, 31. dva^ 32. Kola. 33. st.. 35. ido, 37. tlak, 39. bilo, 40. ime. 41. mesar, 42. natrpan, 43. vatel. 44. aje. 45. ovoj. 47. ren, 49. ilo, 50. če, 51 Knin, 52. SLS. 54. noji, 56. oh, 57. Eros. 58. krovi. 60. sani, 62. dim, 63. Pad, 64. ako. 66. kol, 67. Dev, 69 Ana, 71. Dravograd, 74. ali. 75. Rab. Navpično; 1. mar, 2. obolt, 3. lov, 5. rta, 6. uho, 7. Bask, S. nota., 9. Ivo, 10. ko. 13. Ba 14 Ero 15 g-a^tronom, 17. trd. 18. sta, 19 ' poiovnjak, 20- ura. 21. da. 23. sel, 25. svarilo, 26. sol, 27. Dimač, 28. edeje. 30. Manon, 32 kin:n, 33. smelo, 34. teloh, 36. ose, 38. kaj. 39. bar, 40. iti, 46. Vis. 48. Eos. 51. kri, 52. srd, 53. sva, 55. ino. 57. ei 58. kava, 59. Ikar, 61. il, 63. par, 65. ona, 67. d. d., 68. Zola, 70. ad, 72. Var, 73. gib. popravi! V križanki št. 17 se mora glasiti opredelitev besede pod 65. navpično pravilno latinski predlog in ne obrtnik. Zlogovftlca št. 18 a _ a — av — bil — br — ca — can _ ček — čem — čev — čr — ču — dar — dle — do — e — fa — gc — gibt — go — he — in — je — ka — ka — kar _ kar — ko — kor — ksa — la — lec _ mc — me — ment — mir — mo — na — na — ni — ni — ni — nja — njem _ o — o — o — o — oč — o g" — pa — po _ ra — re — se — ska — sta — stri — sum — šči — šič — škr — tar — te _ ter — tlas — to— to — ve — vec — vi — vi — z — zgo. Iz teh zlogov sestavi 24 besed s pomenom: 1) planinska cvetka, 2) Kersnikova povest. 3) ameriški vrečar (kožuhar), 4) oseba v Prešernovem Krstu, 5) slovenski pisatelj (u. 1918), 6) vozilo (tuj.), 7) mesto v Alb3niji, 8) bivši ljubljanski župan, 9) dalmatinski otok. 19) slovenski pisatelj in dramatik, 11) afriška država, 12) še-sterostopen verz (tuj.), 13) vrh v Julijskih Alpah, 14) ribji organ, 15) Sienkie-vviezeva povest, 16) gorovje v Afriki, 17> del obraza. 18) mesto v Liubljanski pokrajini. 19) učni predmet, 20) staioegipcan-ski vladarji, 21) Škorpijon (slov.), 22) naslovna oseba Tolstojevega romana, 23) obsekana veja, krepelc. 24) slovenski pesnik in pisatelj (u. 1923). Druge črke vsake besede (13. besedi tretja črka, brane navzdol, in četrte črke, brane navzgor, povedo po naše Goethejev citat (Anbete du das Feuer hundert Jahr, dann fali hinein. dich frsst's mit Haut und Haar.) (»nj