<3ias39® naredile dem@!€racll@ za ©išiasi. Tele,'on št. 27S - tek. račun št. 128S3 O Cena inseratom po dogovoru. O Rokopis! se ne vražaio, - Reklama-madie (nezaprte) so poštnine proste. Steif« 3 ilHMM mmt PETEK Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista81 Is v Manbmu, ^urCičeva uika št. 4 5ESffisaszsiE3aE!raES2ms3^aaa3EaaasEasKESES2s? —Trsas&gga ¥ i^arl^©ry3 ¥ četrtek 1. Imiifa 1922, Marošnlna: KesežnsD. 1-25,četrtletno Din 3.75, petletno Din. 7'50, celoletno Din. 15, Isven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej. L@t@ i. P1sm0 slovenskim kmetom. (Dopis iz kmečkih krogov). Vedno se z veseljem spominjam enih fepih časov 1. 1907, ko se je kakor mogočen val razlilo po celi naši bivši Štajerski gibanje naprednega kmečkega prebivalstva, katero gibanje je vzbudila takratna narodna stranka. Spominjam se navdušenja, s katerim smo kmetje šli v boj za naše kmečke in narodne kandidate Robleka, Ježovnika, Žurmana in druge. S solzami kmečke samozavesti v očeh smo proslavljali zmago Robleka in Ježovnika in po naših gričih so pokali topiči . . . Kako se je od takrat mnogo spremenilo. Se tik do vojne smo bili v narodni stranki združeni kmetje močna enotna armada. Po vojni pa so prišli k nam razni preroki; eni so nam slikali, da bomo zveličani le, če verujemo v republiko, kjer 'he bo davkov in ne vojakov; to so bili socijalisti in premotili so mnogo naših nezavednih in preveč močnejša stranka zaupljivih kmečkih delavcev in kmetov, ostala. Stranka, ki Drugi.zopet so rekli, da se kmet mora ločiti od vseh drugih stanov in iti sam rase ter so nam ustvarili razredno kmetijsko stranko, Pa v novejšem času je Že prišel nekakšen „slovenski Radič'1, neki politični pustolovec dr. Novačan in je ustanovil republikansko stranko, v katero vabi tudi nas kmete in jih je oonekod tudi res nekaj ujel. Tako smo .danes slovenski kmetje raztreseni — če štejemo še klerikalce — na 5 ali menda še več različnih strank, tn sad tega vsega je, da nimamo nobenega enotnega nastopa, nobenega vpliva in da se vsak lahko igra z nami kakor hoče. Žalostno je zlasti to, da smo napredni slovenski kmetovalci, ki ne maramo trobiti v farovški rog, razcepljeni na vse mogoče strani. Nad 20000 glasov smo imeli takrat samo na Slov. Štajerskem, ko smo bili združeni svoj čas v močni narodni stranki. A danes? Cim več strank, tem manjše postaja število glasov naprednega kmečkega prebivalstva pri volitvah. _ Zakaj neki smo se ločili od narodne stranke, ki se je po vojni prekrstila v demokratsko stranko in na katere čelu stojijo še vedno odlični in vplivni naši politiki dr. Kukovec in drugi? Ali so morda ti spremenili svoj kmečki gospodarski in politični program ? Niso! Oni gredo še danes naprej po istih potih za gospodarskim napredkom kmečkega in vseh drugih stanov; oni-še vedno stojijo na stališču, da so vsi stanovi v narodu potrebni in da je treba skušati ugladiti nasprotstva med raznimi stanovi, ne pa jih hujskati drugega proti drugemu. Oni pa tudi stojijo na stališču, da je v interesu naroda in države, če se vse, kar napredno misli in čuti, sklene v močno strnjene vrste ene enotne napredne stranke, katera ima predvsem za cilj gospodarsko in socijalno povzdigo vseh, zlasti pa gospodarsko slabih slojev naroda. Le velike, močne stranke^ morejo dosegati uspehe. Za danes je demokratska stranka, ki je isto,, kar je bila svojčas naša narodna stranka, vkljub vsem navalom z nasprotnih strani še vedno nai-v državi in bo tudi je pri volitvah 1. 1920 dobila nad tristopetdeset tisoč krogljic v celi državi, katerega števila ni dosegla nobena druga stranka, je edina, ki ima toliko moči in vpliva, da more računati na kake večje uspehe. Pa čim močnejša bo stranka postajala, čini manj se ji bo treba v vladi vezati z raznimi drugimi strankami, tem bolj bo lahko izvajala svoj lepi kmečki gospodarski program, tem večji bodo lahko njeni uspehi v ureditvi državne uprave in državnega gospodarstva. Demokratska stranka je naša nekdanja narodna kmečka stranka v večji, močnejši obliki in v njo spadajo vsi kmetje, vsi delavci, vsi obrtniki in- vsi drugi sloji, ki narodno in napredno mislijo in čutijo, ki hočejo močno in srečno državo, ki hočejo gospodarsko jak in srečen narod. Jaz sam sem nekaj časa dvomil o tem, ali ne spadam morda vendar v kakšno samostojno kmetijsko ali pa kako drugo razredno kmečko stranko. Prišel pa sem po mnogih izkušnjah in po mnogem premišljevanju do prepričanja, da spadam tudi jaz tja, kjer so združeni stotisoči mojih srbskih in hrvaških bratov — kmetov, da spadam edino in izključno v našo narodno demokratsko stranko. In tu ostanem! Klerikalce laži o davkili. eiPo Poračunu za 1. 1920/21 je imela Slovenija plačati na davkih 1 milijardo 52o milijonov, 637.565 kron; po pro-racunu od 1. 1922/23 pa le 948 mili-jonov 667.668 kron, torej za 376 milijonov 969.897 kron manj. Srbija je plačala i. 1920/21 3 milijarde, 485 milijonov 120.440 kron, 1. 1922/23 pa za 481 milijonov 318.852 kron več, torej skupaj štiri milijarde, vojvodina je plačala pred dvema letoma 1 milijardo 835 milijonov 989.838 kron letos plača g milijardi 112 milijonov b naše stranke. Načelstvo orjfanczacijg demokratsko Stranke za mariborsko oblast je imelo v četrtek 25. maja svojo se jo. v 'Mariboru, skoro polnoštevilno od vseh elanov obiskano. Razpravljalo je važne tekočo zadeve, zlasti tudi gospodarske zadeve Prekmurja in so se štori!j potreb 352.477 kron, torej za 276 milijonov 362.639 kron več. To je resnica glede davkov. Slovenija plača vkljub temu, da so se davki zvišali, letos manj ko pred 2 leti, dobi pa od države več. Po proračunu je dobila 1. 1920/21 812 milijonov 404.590 kron, letos pa dobi 1 milijardo 187 milijonov 523.428 kron, torej za 375 milijonov 108.828 kron več. To so številke proračuna, ki govore dovolj jasno, kako gorostaspe in drzne so klerikalne laži o „izropani Sloveniji". o predstojećih volitvah v oblastno skupščino ter storilo več važnih sklepov glede taktike. Sprejet je bil sledeči kpiniTtniike: »Demokratska strap- ka . smatra . delazmožno in dela-voljno ^ oblastno skupščino za najvažnejši predpogoj gospodarskega razvoja oblasti in polaga važnost na to, da vsi sloji prebivalstva sodelujejo pri cii skleni. OMkmo.ifl raaaravliajo. .tudi sažaeai gospodarskem, delu skupščine. Glede izvedbe volitev za oblastno skupščino se je zedinilo načelstvo demokratske stranke v Mariboru na sledeče načelne točke: kandidati naj se postavijo v srezih na posebnih srezkih kandidacijskih sestankih, h katerim se naj pritegnejo zastopniki občin po posameznih gospodarskih in socijalnih skupinah. Od kandidata se zahteva usposobljenost za samoupravne posle, narodna in moralna neoporečnost, nadalje da brezpogojno priznava jugosl. državo in se zaveže delati na podlagi temeljnih državnih zakonov, zlasti vidovdanske ustave. Podpirajo se brez ozira na stranke narodni in napredni 1 kandidati, ki se obvezno izjavijo za delazmožno oblastno skupščino.« V Prekmurju sta se mudila te dni dr. Lipold, podpredsednik oblastne organizacije naše stranke, in njen iajnjk V. Špindler, urednik našega lista. Njuno potovanje je imelo zgolj informativen, poučen zcačaj. V Sevnici šta v soboto in nedeljo govorila nar. poslanec dr. Kukovec in obltnik Ivan Rebek iz Celja, predsednik naše oblastne organizacije, na zborovanjih stranke. V soboto zvečer je bil sestanek naše tamošnje organizacije, v nedeljo pa javm shod, na katerem je govoril poslanec dr. Kukovec o poiiiičnith vprašanjih, Rebek pa o samoupravah in obrtnem programu. Sprejeta resolucija izreka med 'drugim zaupanje stranki in poslancu dr. Kukovcu. Shodi v nedeljo. Okrajni shod za-unnikov stranke je v nedeljo 4. t. m. v Slov. Bistrici (ob 9. uri dop. v hotelu Beograd), javni shod na istega dne ob K8. uri zjutraj v Ljutomeru pri Vaupotiču. Domače vesti. V novem vojaškem zakonu bodo sledeče olajšave: 1. Uvede se zopet nadomestna rezerva; 2. rekviriranje vozil za časa . orožnih vai bo prepovedano, dovoljena bo le v slučaju vojne rekvizicije vozil in živine proti gotovemu plačilu; 3. slovenskih fantov ne bodo več pošiljali v kraje z malarijo; Število, našega vojaštva se s 1. julijem zniža od 149 tisoč na 109 tisoč mož, torej za 40 tisoč. Wranglovce, ki so opravljali dozdaj obmejno službo, država odpusti. Prihranilo se bo s tem letno 100 milijonov dinarjev. Tri nove kmetijske šole se ustanove še letos v Sloveniji, ena na Gorenjskem, ena v Prekmurju in ena srednja v Mariboru. _ .: Na dan kraljeve poroke 8. junija bodo pošte po celi državi za občinstvo zaprte in se tudi pisma na dom ne bodo dostavljala. Pač pa se bo vršila telefonska in brzojavna služba. Lavantinska škofija odslej ne bo več pod jurisdikcijo solnograške nadškofije in ho lavantinskega škofa imenoval papež sporazumno z našo vlado. Alkohol, cerkev in šola. Z dežele nam pišejo: Alkohol, je poguba našega naroda, slišimo vsak dan ter isto tudi vpijemo in dokazujemo. Vsakih 24 ur pošiljajo oblasti na podrejene urade odloke o zatiranju alkohola. Qoli z alkoholom, doli ž njim — po grlu, da ga čimprej in večje množine uničimo! si mislijo oni, ki jim je „narod in vera“ nad vse. Kedo alkoholizira naše ljudstvo? Poglejmo le malo na deželo! Tu so v navadi takozvana „žegnanja". Pri fari 2 do 3 na leto, nato pri vsaki podružnici, v novejšem času žegnavajo zvonove in to gre tako dalje, vsak praznik in vsako nedeljo nekaj novega. „Žegna-va“ pa vse to alkohol. Pa ne konča no* beno tako žegnanje brez pobojev, je znano. Tu se začenja beda ljudstva,' stroški države. Kdo je kriv tega? Mislite li, da bi ne šlo brez žegnanja ali pa brez alkohola na cerkvenih prireditvah? Ali se naj prepove ob takih prilikah alkohol, ali pa vsa žegnanja sploh! Saj takšne prireditve so itak sedaj že samo politične in nima Bog pri tem nobenih časti in se ga tudi njegovi funkcijonarji ne spominjajo, ali pa izrabljajo njegove? ime samo še v svoje politične namene. — Prošnja darovalcem, ki so prispevali k nakupu vile na Bledu. Z ozirom na vladno izjavo, da se naj prispevki za vilo na Bledu uporabijo za dobrodelne namene, se obračamo do vseh tistih, ki so v ta namen prispevali im še nameravajo prispevati, z vljudno prošnjo, da poklonijo namenjeno darilo v korist »Otroške bolnice kraljice Marije« v Mariboru, ter s tem podprejo naše človekoljubno delo. Odbora za ustanovitev in vzdrževanje otroška bolnice v MariBoru« in »Mariborskeo-a slov. ženskega društva.« — Odlikovanje hmeljarja. Znani organizator savinjskega hmeljarstva g. nadučitelj Petriček v Žalen je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda za zasluge na polju hmeljarstva. — Kmet v avdijenci pri kralju. Minule dni je kralj Aleksander sprejel vi avdijenco staro kmečko koreniko iz Srema, kmeta Mate Božića, ki je na glasu kot dolgoletni in idealni delavec za narodno jedinstvo. Kmet in kralj! sta se razgo var jala čez. eno uro. N. V, se je zelo zanimalo za razmere in položaj kmečkega ljudstva v S repni. Na koncu je stari Božić zaželel kralju mnogo sreče v zakonu in mu poklonil 20 litrov sedemdeset let stare slivovk Kralja je ta globoka primitivna ljut zen zelo ganila in je obljubil, da bo ob prvi priliki obiskal strica Mateja na njegovem domu v Sremu. — Železniška nesreča. Na progi med Zidanim mostom in Sevnico sta 24. t. m. trčila skupaj dva tovorna vlaka. Pokvarilo se je nekaj vozov dočim od osobja ni ponesrečil nihče. — Stavba carinarnice v Gornji 4 Radgoni. Ministrski-svet je odobril za stavbo carinarnice v Gornji Radgon? 160.000 Din. Požar v Breznem. Dne 18. maja, okoli 12. ure poldan, je pri posestniku Blažu Kure v. Breznem izbruhnil požar ter uničil hišo, hlev, mlin in druge stvari, Kllre. ki je zavarovan samo za 2200 K, trpi 40.000 K škode. Gospodinja je kuhala kosilo, pri kateri priliki so se v dimniku vžgale saje in goreče padale na z deskami pokrito streho. — Nočne ptice. (Dopis.) Prevaljska »Telovadno — bog-si-ga-vedi čemu —< društvo Orel« vzgaja svoje člane in deoo za enkrat samo tako, da v prvi vrsti sovražijo vse, kar je sokolskega, Ta garda, ki ni do danes pokazala drugega kot par nastopov v ukradenem: sokolskem kroju pri procesijah, si je stavila za enkrat za sveto dolžnost, rušiti in razdirati, vse kar je Sokolskega. Ker pa ne more in si ne upa ničesar drugega, se je spravila nad plakata »Vsesokolskega zleta« — pa ne po dno, vi, ampak po noči! Lepa vzgoja! Le naprej tako! Prevaljčan. Sfran 2 Mfirmor. T titntla vrv. rvnrn'Tni ris — Nesreča. 51etni sinček kočijaza Wei,nge!rla pri g. Pogačnika v Rušah se je v četrtek popoldne igral z drugimi otroci na drči za spravljanje lesa, ki je na prostem, kjer se odlaga les, precej visoka. Vsled neprevidnosti je deček izgubil ravnotežje ter padel na tla. Pri padcu je zadel ob kamen ter si razbil glavo. Težko ranjenega je dal g. Pogačnik prepeljati v mariborsko bolnico, kjer p_a je deček že drugi dan vsled zadobljenih poškodb umrl. — Utopljenka. Pri elektrarni v Pali so dne 25. maja potegnili iz Drave žensko osebo, staro do 30 let. Ženska je nepoznana. Bila je samo v srajci, ter ima prstan na desni roki. Truplo je v vodi ležalo k večjemu 10 dni in je prepeljano v mrtvašnico v Selnico ob Dravi. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Turistov-ska sezona se je pričela. Pozno letos sipa Vesna cvetje na naše planinske livade. Razgled je krasen, pot iz postaje Fala dobra — novo markirana, ki dovede izletnika v 2 urah na vrh. Obmejnih stražnikov se ni bati! Planinci, na plani Kramarsici in živinski sejem v Siov. Bistrici bo namesto 4. jun. (binkoštna nedelja) v torek 6. junija. Seljaki narodni učitelji. »Glas Med-jimurja i Zagor ja« javlja, da je v vasi Živkove c, kjer ni ljudske šole. učil mladino s prav dobrim uspehom kmet Franjo Novak. Ravno tako je v vasi Krištanovec seljak Štefan Fanžol prostovoljno vršil službo narodnega učitelja ter naučil mladino gladko pisati in brati. Šolski nadzornik je pregledal ti dve narodni šoli in izvesti! vlado o lepem napredku. Oba kmetska narodna učitelja sta prejela nagrado v znesku 6770 K. Res vrla narodnjaka! 5 lesenih poslopij stavijo sedaj v Beogradu, ki smo jih dobili na račun odškodnine od Nemčije. Porabili jih bodo za orožniške kasarne. •— Pri Sv. Jakobu v Slov gor. je umrla v pondeljek posestnica gdč. Marija Reisman v visoki starosti 75 let. Po Slovenskih goricah je bila znana kot »primicijska« kuharica. Vedno je s ponosom pripovedovala, da je nad 30 prirnicij opravila in nešteto gosovanj ter si je s skrbnim gospodarstvom pri-štedila lepo premoženje. Ostala je' do zadnjega duševno sveža ter je dnevno prebirala »Tabor«. Blag ji spomin! — Aretacija radi suma ropa. Dne 26. maja so orožniki pri Sv. Lenartu v Slov. goricah aretirali 22-letnega viničarskega sina Konrada Žvajkara, nadalje 25-letnega želarja Henrika Žug-. mana in 16-letnega želarskega sina Konrada Deučmana iz Partinja ter jih oddali okrajnemu sodišču. Aretirani so sumljivi, da so dne 14. maja okrog 19. ure dve ženski iz Eggenberga uri Gradca, ki sta prodajale vtihotapljeno blago, oropali. Odvzeli bi jima šiloma '4 svilene naglavne rute v vrednosti 1600 K. — Vlom pri Ormožu. V noči na 21. maja je bilo pri posestnici Marija Šu-leklek v Frankovcih vlomljeno v klet. Vlomilcem se je posrečilo odnesti 120 kg masti, 130 kg zaseke in vse meso od štirih svinj, ki je bilo vloženo v zaseki. Okradena ima 20.000 K škode. Poizvedbe po storilcih so ostale dosedaj brezuspešne. Vse naše mnogoštevilne prijatelje zlasti po deželi prosimo, da s pridnim dopisovanjem o vseli važnih dogodkih podprejo naš list. Čim veš zanimivega gradiva iz vseh strani bomo prejemali, tem bolj bomo mogli list izpopolniti. Tudi si želimo gospodarskih spisov, kratkih, jedrnatih. Povestiee so nam dobrodošle. Kdor - širi naš list * širi in krepi napredno misel. Klerikalni listi so nas takoj spočetka grdo napadli, znamenje, da vidijo klerikalci baš v našem listu že takoj ob njegov-vem rojstvu svojega najnevarnejšega nasprotnika. Davčne zadeve. Odpis zemljarhie vsled elementarnih nezgod. Za odpis zemljarine je zaenkrat še merodajna avstrijska naredba z dne 16. marca 1917, št. 124 državn. zak. in izvršilna' naredba bivšega finančnega ministrstva z dne 25. decembra 1917, št. 516 drž. zakonika. Odpis zemljarina vsled raznih elementarnih nezgod (ogenj, povodenj, toča, trtna uš, poškodbe po mrčesu in miših, bolezni vsled parazitov in slično) se dovoljuje le tedaj, ako je uničenje pridelkov vsled teh nezgod dokaj večje od poškodbe, ki nastane vsled rednih, če tudi ne vsako leto se ponavljajočih nezgod, in ako je smatrati to škodo za bistveno zmanjšanje donosa dotične kmetije. Donos je pa smatrati za bistveno zmanjšan tedaj, ako so nastopile vremenske neprilike (na pr. izredna suša ali izredna mokrota) v takem obsegu, kakor se i po mnenju izvedencev poprečno tekom enega desetletja ne pričakuje. Skratka, dovoliti le delkov. ■ odpis zemljarine se more vsled izrednih poškodb pri- Predpogoji za davčni popust. Zemljarine se odpiše, ako so se uničili taki pridelki, ki še niso bili spravljeni pod streho, oziroma ako je bil vsled elementarnih nezgod postanek pridelkov onemogočen (na pr. vsled mraza.) Ta predpogoj je vobče dan, ako je četrti del celokupnega naturalnega donosa dotične kmetije uničen. Za kmetijo se smatra celokupnost zemljišč, ki so lastnina enega posestnika, neglede na to, ali so ta zemljišča v eni ali v več davčnih občinah. Ako se uničijo že spravljeni pridelki po ognju ali povodnji, se lahko izjemoma dovoli popust na zemljarini, ako se vsled tega donos dotične kmetije ne le bistveno zmanjša, temveč je dotični posestnik vsled svojega gospodarskega položaja takega popusta potrebno. Kako je treba škodo naznaniti:. O škodi,- povzročeni po kaki elementarni nezgodi je' predložiti tekom 8 dni potem, ko se je elementarna nezgoda opazila, davčnemu okrajnemu oblastvu pismeno naznanilo o povzročeni škodi in o njenem približnem obsegu ter je treba v tem naznanilu tudi navesti poškodovane parcele. Ta naznanila, ki so kolka prosta, se lahko dado tudi pri davčnem okrajnem oblastvu na zapisnik. Škodo lahko naznani prizadeti po-sestnik^ sam, ali njegov pooblaščence, ali več posestnikov skupaj,- pa tudi predstojnik tiste občine (župan), v kateri so poškodovana posestva. Dalje prihodnjič. Gospedarst:?©. Pokrajinska obrtna razstava vMariboru (8. do 17. septembra.) Obrtniki! Vsakomur, ki je obiskal lansko obrtno razstavo »Slovenskega obrtnega društva v Mariboru«, je znano, kako. dobro je uspela ta razstava. Že na tej mali razstavi sse je. pokazalo, da smo slovenski obrtniki dovolj sposobni in da nas niti svetovna vojna, niti neurejene povojne razmere niso mogle ovirati v našem razvoju in napredku. Da se ta narodnogospodarsko važ-na^panoga razširi in razvije po vsej naši državi, je potrebno, da zainteresiramo zanjo vse merodajne faktorje. Kar se je v tem pogledu dosedaj zamudilo, to moramo- sedaj zopet doseči. Dosegli pa bomo to le tedaj, če bomo združili vse svoje sile in dokazali s svojim lastnim delom, da hočemo in moramo napredovati, da napredujemo. V tem pa moramo hiti solidarni in vztrajni, proizvode dela naših rok pa moramo občinstvu javno pokazati, ga ž njim seznaniti in nanj opozoriti. Občinstvo se mora prepričati, da je domač obrtnik ravno tako sposoben, kakor tuj, da so izdelki domače obrti ravno tako dobri in še boljši, kakor pa drago, iz inozemstva import fr ano blago. Vse to je edino mogoče doseči potom obrtne razstave po celi državi. če pogledamo na Nemčijo, vidimo, kako se je tam jz male obrti razvila in se še razvija mogočna industrija, ki si osvaja svetovna tržišča. Vsako leto imajo v Nemčiji nad 50 obrtnih razstav, da pokažejo svojo sposobnost in napredek. Zatorej pa, če hočemo, da bo tudi v Jugoslaviji obrt napredovala in se razvijala, moramo pridno prirejati inf posečat! obrtne razstave. S tem boino v prvi vrsti koristili samemu sebi, pa tudi državi. Na »Pokrajinski obrtni razstavi« v Mariboru bodo razstavljena dela obrtnikov in obrtniških vajencev. Pogled na to obsežno razstavo ne bo samo zanimiv, ampak tudi poučen. Ob tej priliki se bo vršilo tudi veliko obrtno zborovanje, na katerem $e bo razpravljalo o vseh potrebah in zahtevah obrtništva. Na ta način bomo spoznali medsebojne naše težnje ter si začrtali skupno pot v boljšo in lepšo bodočnost. Obrtniki, vsi na delo za naš razvoj in procvit! Prekmurski obrtniki se zelo zanimajo za razstavo. Na zahtevo tamošnjega obrtništva se vrši v nedeljo dne 11. junija v Beltincih shod obrtnikov iz Prekmurja, na katerem bo predaval g. Fr. Novak, predsednik obrtnega društva o namenu in pomenu obrtne razstave. Rok za prijave podaljšan do 15. junija. Ker nekateri obrtniki še niso do-poslali prijavnic, je odbor podaljšal rok za prijave do 15. junija, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležb« na razstavi. Opozarjamo pa, da se t? rok ne bo več podaljšal, in se na prepozno došle prijavnice ne bo mogoče več ozirati. Po dosedaj sprejetih prijavnicah bo udeležba častna, Ljuto-mer, Ormož, Ptuj in še druga mesta se udeleže razstave korporativno. Tudi v Prekmurju vlada za razstavo živahna zanimanje. Kdor pomotoma prijavnice še ni sprejel, naj se nemudoma obrne na razstavni odbor, Maribor, Aleksandrova cesta 22. Častna dolžnost vsakega obrtnika je, da se udeleži obrtne razstave, ki je v prvi vrsti v korist obrtništva.’ Zato; vsi obrtniki na plan! Ivan Bizjak; Obrtna razstava v Celju od 12. do 22. avgusta 1922. Važno za obrtništvo Jugoslavije je, da se te razstave v kar največjem šte-vilu udeleži. Ker je rok za razstavo podaljšan in prostora še na razpolago, naj nikdo te lepe priložnosti ne zamudi. Vsak ^obrtnik si mora biti sveest, da bode prišlo na razstavo mnogo tuj-C^Y’ ^e_ radi tukajšnjih okoliških letovišč, ki se bodo zanimali za razstavo. Je torej zasl gurano vsakemu raz, stavijalcm da ravno na celjski razstavi naredi najlepšo reklamo za svoj obrt, ako se je udeleže. Poleg tega pa je Celjska razstava ob 30-letnici obstoja celjskega obrtnega društva, katero ima toliko lepih uspehov za seboj, da gotovo zasluži, da se razstava dobro obnese. v Y vseh’ važnih in aktuelnih vpra, sanj ih. je pokazalo društvo povsod po-zornost in bilo intenzivno soudeleženo Tako se to društvo tudi za to razstavo ni plašilo nikakib izdatkov z nado, da bo ta za poljedelstvo tako važna razstava nepristransko podprta od obrtništva, trgovstva in industrije ter inteligence iz vseh krogov. Pričakujemo pa tudi od različnih denarnih zavodov, da bodo priskočili razstavnemu odboru na pomoč. Razstavni prostori so zelo poceni, tako da pomenijo naravnost konkurenco vsem dosedanjim; enakim podjetjem. Pričakovati je, da bode razstava dobro uspela in ostala v zgodovini o« brtnega razvoja trajno zabeležena. Odbor obrtne razstave pripravlja za čas razstave različne zabavne prireditve; skušal bo vsakega obiskovalca zadovoljiti v vsakem oziru. Storite torej za dober uspeh razstave vsi po možnosti, nikdo naj ne odlaša s prijavo in obenem naj svojega znanca opozori na prireditev, da bo uspeh čim častnejši. g m. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskiK nasadov. 'Žatec, ČSR, dne 18. maja 1922. Tu pri nas imamo že tri dni u-godno vreme in tople noči. Za razvoj •hmeljske rastline je bil ta preobrat vremena nujno potreben. V rano obrezanih nasadib se poganjki že privezujejo, v pozno obrezanih pa še isti niso vzklili. Precejšnji del našega o-koliša je po bolhaču tako zelo napaden, kakor že desetletja ne. To nadlogo sta povzročila neugodno vreme in mrzle noči. O škodi, povzročeni po bolhaču, se danes še ne more razpravljati, vendar se že lahko reče, da je stanje . Huda I^iia (Ruska pravljica. Poslovenil C. Golar). Antipka je imel hudo 'ženo pa mnogo atrok. Če je Antipka izpregovoril samo besedo, že je vzela palico, pa lidrf po njem ! Antipka sklene ženo spametovati, r— vzame jermen, a baba se začne dreti in kričati in se tako razpali, da je dete v zibki zgrabila za noge in začela z njim mahati. Izbulila je oči, usta so se ji zapenila — živ vragi, Antipka tega ni mogel več prestati. Čim starejša je bila žena, tem gorše je bilo. Zato začne premišljevati, kako bi se rešil žene — in se spomni. Nekoč se vrne posebno vesel iz gozda in začne ženi veselo pripovedovati: „Poslušaj, draga ženica! Odslej boš živela z menoj po gosposko, ozaljšal te bom kot pava, zakaj našel sem silno mnogo denarja," „Glej ga, plaščarja, povej, ali se ti je sanjalo, pošast!" Ne. D tič'ca mpu* moja! Saj videl in na lastna je zvenelo zlato in j,Aj, a j" ušesi, „z babe je utegneš." sem na svoje oči ušesa slišal, kako srebro." „Kje pa?". „Tam v gozdu, v jami, ki je nad tisto drčo, pri treh hrastih." „No, pa pojdiva pogledat," reče žena bolj ljubeznivo, „ali gorje ti, ako si se mi zlagal. Lase ti bom poruvala! Kako si pa to slišal! Povej mi!" „Slušaj, kako! Hotel sem zagnati krajevine in jermena, kamen v tisto jamo. Vržem, in kar zazdi se mi, da so zazvenčali cekini; vržem drugič, zazvenče še lepše, in še tretjič — gola resnica — zvenče!" Prideta do jame — vse črno, globoko! sama, ako meni ne veruješ. Baba vzame kamenček, nagne se in vrže, a Antip jo tisti hip sune od zadaj. Baba se zvrne v jamo, ne da bi zinila! Komaj se Antip vrne domov, ga že obsujejo otroci, same drobne punčke: „Atek, kaše, atek, kruha! atek, mleka!“ In zdaj-------- sam molzi kravo, sam pojdi k potoku in peri plenice, snaži konje, a ponoči ne spavaj, temveč ziblji bom bogastva, naseljeval se bom v tuje otroke! hiše, a ti me z besedo izganjaj in zbL , javka Antip in se praska za raj denar! Toda poslušaj, samo dvakrat babo je bila nesreča, a brez me lahko izženeš. Odkar je padla huda deset nesreč, še delati ne baba v jamo, nam ni več življenja. Potegni me ven, Antipka, jaz bom držal In Antip — obuboža, potem pa pride besedo, in tvoja hiša bo srečna, imel na drugo misel: boš sluge in služkinje, najel boš pestu- „Pojdem, da izvlečem ženo iz jame." njo, da bo varovala otroke, a ti se boš Začne zbirati kose vrvi in konopcev, družil z gospodo." zveže vse skupaj • Antip se da premotiti, izvleče hudiča in namesti na koncu železno kljuko, na svet, konopec je naenkrat lažji, hu-laket dolgo. Gre nad jamo, spusti vrv diček izgine, kot da ga je odnesel veter, v globočino in trese ž njo. In glej, čudo! Ne mine niti sedem dni, že sliši An-Na konopec se je nekaj obesilo, ali po tip, da se v velikih kamenitih palačah bogatega stavbenika sliši ropot razbijanje, grohot ponoči in trkanje ter da prebivalci ne morejo več prestajati. Antip gre k stavbeniku, se mu prikloni in reče: „Gospodar, pri vas v hiši se je na* težini ni baba. Začne vleči, vleče in No, žena, vzemi kamenček — vrži vleče, in glej, na koncu sedi hudiček, nekoliko palcev dolg, in ves v volni. Antip zavpije: „Poberi se mi izpred oči! Saj te poznam: Ti si majhen, ali velik hudobec! Spravi se, prokletec, pa izgini tje, kjer selil sam bognasvaruj, sam peklenšček, si bil poprej! Ne pustim te na beli svet, ki je zelo hudoben; sam se ga ne boš če ne greš, te bom takoj s križem." nikakor rešil, razen ako meni naložiš ta Hudiček pa ga začne prositi: opravek." „Antip, jaz sem dober hudiči Dai h \izženi ga, izženi, Antipka!" reče ) jako različno. Proti normalnim letom je rastlina v razvoju za 3—4 tedne na-'Zaj. Lansko leto je bil hmelj sredi maja že 2—3 m visok. Sedaj se množina letošnje letine ne đa 'kaj ugodno raz-Bojevati. Stanovitno toplo vreme zamore še kaj popraviti in zamujeno nadomestiti. Letos so se v obilnem številu •prikazali hmeljski kebri in ogrci, kateri škodljivci ogrožajo brneljsjko koreniko. Pri pomnoženem povpraševanju je razpoloženje na hmeljskem trgu mimo; cene za prima blago so stanovitne. za sekunda pa oslabele. Za dobro blago srednje kakovosti se plačuje po 2500—3000 čK za 50 kg. Tržne cene. Žitne cene. Novi Sad, 27. maja. Cene nekoliko narasle. Pšenica 15.70 do 15.80, koruza 11.90 do 12.—, oves 11.80 do 12 K, moka št. 0 K 22.50, št. 2 K 2150, št. 6 K 20, otrobi 6.50 do 6.60 K. Trg v Celju. Cene mesu rastejo. Govedina v mesnici 58 do 60 K, na trgu 44 do 52 K, teletina 60 do 64 K, svinjina 74 do 80 K, mast 112 K, k oštru novo meso 40 K, kokoš 100 do 120 K, petelin 140 do 160 K, mleko 9 do 10 K, surovo maslo 120 do 140 K, jajce 4 do 4.50 K, jabolka kg 48 K, orehi 40 do 44 K, sladkor (kristalni) 64 K, v kockah 08. K, namizno olje 96 K, bučno 108 K, 1 kg čebule 36 K, krompir 6.80 do 7 K. Cene niso stalne. Ptujske novice. Narodna veselica v Rogoznici. Dne U. junija t. 1. pop. od 3. ure naprej se vrši narodna veselica na vrtu gostilne g. Franca Bračiča v Rogoznici. Je to prireditev narodne godbe rogozniške, ki se dne 24. maja t. 1. ni vršila radi slabega vremena. Na sporedu so haloške in slov. goriške gibance, petje slovenskega pevskega društva v Ptuju, godba, šaljiva pošta, ples. Ker nas je pcslednjikrat motilo slabo vreme, bo to pot lep dan in krasen večer. Želimo polnoštevilnega obiska iz Ptuja in okolice. Podoficirska šola v Ptuju je priredila v Društvenem domu pod vodstvom komandi mesta krasno uspeli večer z igro »Trije ptički«, tambura-njem, govori in deklamacijami. Občudovali smo skrben aranžma in pravo tovarištvo med častniki in moštvom. Civilno prebivalstvo se je v znatnem številu udeležilo te prireditve. Blagoslovljenje borlskega mostu pri Sv. Barbari v Halozah se je po sklepu okrajnega zastopa v Ptuju izvršilo dne 17. maja t. 1. Most se je lani 331 letos z ogromnimi stroški popolnoma prenovil, kar je bilo že nujno potrebno. Premet je velikanski, zlasti v 3?®eni. Zato bodo Haložani hvaležni okrajnemu zastopu, da je prenov-Denje mostu izvršil tako srečno in v tako kratkem času. , lisičja nadloga. Iz Stojne pri Ptuju se nam poroča; Lisice nas hočejo letos pregnati. Pod gospodarskim poslopjem tukajšnjega posestnika Tomaža Glažar si je lisica napravila gnezdo, kar je gospodar opazil. Z delavci je dal kup slame prekopati in našli so starko s šestimi mladiči. Okrog je pa bilo vse polno kosti in ostankov kokoši, gosi. rac, puranov in zajcev. Zlasti poslednjih je bila cela zaloga. Lisice so pri nas poljske zajce tako temeljito pokončale, da ni videti nobenega več. Invalidom ptujskega okraja se naznanja, da je ptujski mestni magistrat dovolil kopanje invalidom v mestnem kopališču po polovični ceni vsak četrtek proti izkazilu (nadpregledni list). Ptuj. Na binkoštni pondeljek se vrše ob 17. in 20. uri v mestnem kinu predstave v prid gladujočim Rusom. Predstava ob 17. uri je prav prikladna za okoličane. Iz Strnišča. Slavnoznani pevski zbor kubanskih kozakov je priredil minuli pondeljek s sodelovanjem tuk. kadetske godbe koncert za ruski kad. korpus in za njega častnike. Pri tej priliki so pokazali Rusi svojo gostoljubnost napram bratom Slovencem s tem, da nam niso le dovolili brezplačnega vstopa h koncertu, da so nam določili večinoma vsem sedeže na odličnih mestih. Koncert je bil izboren, zato ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in večer ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Iz Dravskega polja. Bivam že mnogo let na tem polju, doživel sem že mnogo veselega, a tudi žalostnega, v zadnjem času pa nekaj posebno zanimivega. Najhujši nemčurji čitajo in kupujejo namreč zelo radi »Gospodarja« in »Stražo«, kojih pisavo in očete silno hvalijo. Zakaj? Ker so eni in drugi zakleti sovražniki ljube nam domovine Jugoslavije. Poročni dar ptujskega okraja kralju. V dneh od 19. do 21. maja je bil izpostavljen v veliki dvorani ptujskega »Društvenega doma« poročni dar kralju Aleksandru. Poklonitev označuje v posebno kartušo vrezan napis: »V globoki udanosti pol. okr. Ptuj«. Na stopničastem podstavku je zloženih 5 sodov v ovalni obliki. Vsak sod ima na dnu izrezljane okraske v narodnih motivih, ki obkrožajo originalne slike krajev, iz katerih vsebuje sod prvovrstno vinsko kapljo. Največji sod nosi izredno lepo, umetniško dovršeno sliko Ptuja z okolico, kakor ga je videti z Majskega vrha v Halozah; slika je delo znanega ptujskega pokra-jinarja prof. Kasimirja. Nad sliko je monogram A. M. pod njo pa znani stih »Kol’kor kapljic...«. Na manjših stranskih sodih ste sliki Ormoža in Jeruzalema, ki ju je v pomladno sočna-tem tonu naslikal prof. Jakhel, učitelj risanja na ptujski realni gimnaziji. Vrhnja mala sodčka nosita sličici Rogatca in Rogaške Slatine, prva delo prof. Jakhla, druga prof. Kasimirja. Sodi so dobili v svoji zunanjosti barve starinskih s plesnom prevlečenih klet-skih posod. Izdelala jih je ptujska so-darska delavnica Fr. Stadteja. Na vrhu sodov je postavljena en miniature haloška zidanica sredi vinograda in z obligatnim klopotcem. Zidanica vsebuje kot šatula najfinejše vinsko pecivo (Tvrdka Bizjak i drug.. Rog. Slatina). To so predmeti, ki najbolj privlačujejo oči obiskovalcev. Ako se oko nagleda teh izdelkov, še nehote obvisi na Podstavku samem. Temen, gladko po-Hran, daje za sode masivno podlago. štiri z grozdjem opletane izrezljane noge drže sredino nad stopnico, na stranski steni pa je vložen ovalni o-krasek, predočujoč škorca, ki zoblje na grozdu jagode. Na stopnici so na vsakem voglu postavljene ogromne steklenice rogaške slatine, spredaj sta dva »bosmana« (pletene in s cvetlicami ovenčane štruce, ki se v ptujskem okraju dajejo nov op oročen eern v dar!) in v lično pletenih košaricah (izdelek pletarske delavnice v Stmišču) je naloženo doma posušeno sadje (industrija »Sliva« v Stmišču). Slatinske steklenice stoje na okroglih brusih iz kamenja, ki se lomi pri Sv. Roku pri Rogatcu in je glavni vir dohodkov tamošnjega prebivalstva (tvrdka Plev-čak, Dobovec). Iz istega kamenja kot izdolbeni brusi so cvetlični lončki, ki so razpostavljeni po podstavku. Praznino pod sodi izpolnjujejo buteljke in šampanjke; slednje iz ptujske šampanjske tovarne Fr. Čučka, buteljke pa napolnjene z najizbranejšo kapljico haloških in ormožkih goric. Podstavek sam je mojstrsko delo ptujskega mizarja Sagadina, načrt zanj in njegove okraske pa je izdelal slovit dunajski umetnik in vinogradnik v Ptuju L. Prinz. Odkod so. zbrani vsi prispevki, kako. izbrani in komu namenjeni, nam pripoveduje na zadnji strani podstavka opis v stihih ptujskega gim. prof. A. Sovre-ta, ki slovejo: Slovenske zemlje holmi solneni, vinorodni od davnih dni goje navado že zvesto: če v hiši se slavi vesel družinski praznik, prijatelji v vezilo vina prineso. I Tvoja hiša vzvišeno praznuje slavje, da srca po očini radostno bijo: izbral družico na življenja pot si Sebi, a narodu kraljico dal si in gospo. Zato poklanjajo gorice Ti prisojne sokov prežlahtnih, ki iz grudi jim kipe: Sloviti vrh Gorenjski, Janžki vrh. Gomila, Jeruzalem in Kajžer v tekmi se vrstč. Dobrote, čistosti, kreposti plemenitih, simbol je trte sok, človeku vzor svetal: vrline te, povite v divno-krasno kito nam v Vaju zro oči, kraljica naša, kralj. Naš dar je zorel po vrhovih, koder nekdaj kresov je svetil ogenj, vragov zlih znanik: spominjaj se ob njem nezgod, pretečih domu, in bodi vsevdilj veren-, krepek mu vodnik. Pridali vinu smo peciva, ki oslajaj iskrečega napoja žarovito moč, pridali bosman, znak snujočih sil življenja, prirode tajnih zakonov 'spominjajoč. Cvetlic z vrtov, domačih pozabili nismo: pozdravlja nagelj, fajgelj Te, še rožmarin; v ljubavi vroče znak, zvestobe nevenljive Ti cveti cvetje to, udanosti spomin. Smo v krhek kamen rožam grčdico postlali, pri Sv. Roku lomljen’ — svet ga ves pozna, brašnik, ki jeklo 'se najtrše mu ukloni, da krnjo sleherno ogladi, izravna. I Ti trebe, da gladiš, brusiš, oblažuješ, da skladnost in ubranost domovini daš, trebe, da s krepko roko stres ovir zidove, da boš dopolnil nalogo, ki jo imaš. Še sadja suhega in šumnega šampanjca poklanjamo, steklenko slatinske vode. zdravilne zlasti, če se polni steklenica namesto z vodo z rujnim vincem iz gore. .Obilo rok Ti dar pripravljalo je skromni; vinogradnik, seljak, umetnik in obrtnik, dekleta, drobna deca, vsi so tekmovali, da bodi dar ljubavi vdane ti glasnik. Lej, torej milostno nam sprejmi v .. poklonilo, znjim sprejmi celega okraja še željo: »Bog živi kralja nam, Bog živi nam kraljico in z njima domovino, v sreči združeno!« Tako je to okusno sestavljeno darilo, katerega celotni aranžma 'e bil v rokah okrajnega glavarja dr, Pirk-maierja, obenem tudi razstava gospodarskih pridelkov ptujskega političnega okraja. Zato je bila tudi iz tega vzroka srečna misel, da so obiskale to razstavo ptujske srednje, meščanske in osnovne, šole, kakor tudi šole najbližje okolice in so se učenci poučili o pomenu daru, obenem pa tudi navdušeno manifestirali za kralja in za visoko njegovo zaročnico. Prekmurske novice. . — Sv. Jurij-Rogaševci. (Prekmurje.) Dan 25. maja 1922 bo za Sv. Jurij in okolico trajnega spomina. Ta dan se je namreč prav slovesno krstila pipa našega piparskega kluba. Dobila je lepo ime: »Danica«. Kot botra je bila iz prijaznosti gospa Weissova, ki je s svojo požrtvovalnostjo dosegla, da se je krst vršil kar najlepše. Za ves trud bodi na tem mestu gospe j ter gospodu Weissu in drugim, ki so k temu pripomogli, najlepša zahvala. Upamo, da bo »Danica« res ona privlačna sila, okoli katere se bomo zbirali h prijateljskim sestankom. Kot se vidi iz zanimanja, se bode »Danica« lepo razvijala, kar ji tudi vsi želimo, z ozirom na njen lep program, ki ga ima za narodno delo ob meji! Veliko razburjenje je povzročilo med našim ljudstvom, da so celi inventar železnice Murska—Sobota—Hodoš odpeljali nekam na Hrvaško, kjer se bo porabljal pri neki novo zgrajeni železnici. Ta naša edina železnica pa ni bila državna, ampak je samo v državni upravi bila. Železnico smo si mi sami dali zgraditi, deloma s tem, da smo krog dve tretini delnic podpisali, večinoma občine, katere se dandanes plačujejo obresti od takrat si izposojenega kapitala, deloma pa s tem, da so lastniki večinoma brezplačno dali potrebna zemljišča. In sedaj namesto da bi nam zvezo napravili z Dolnjo Lendavo ali z Ormožem, da bi nam ne trebalo v Maribor peš iti, kjer imamo največ opravkov, sedaj se nam to kar so mi s težkim trudom spravili, hočete vkraj zeti. Gospodje v Zagrebu (baje je zagrebška direkcija odredila vse to brez vedenja g. ministra saobraćaja) nič ne premislijo in se ne brigajo, brigajo se pa naši sovražniki, mad-žaroni, ki vsako malenkost porabijo in hujskajo proti državi; saj so se celo pripravljali na nekaterih postajah, da se proti postavijo in ne dajo nič odpeljati, češ da je (o madžarsko. Edini poslanec g. dr. Kukovec nam je zopet na pomoč priskočil in zopet z uspehom. Zahvaljujemo se Vam, g. poslanec, tem potom in Vas zagotavljamo. stavbenik, „pa se ti bom poklonil." Zdaj je imel sluge in služkinje, iz- „Hvala ti za tvojo uslugo," reče na-„Dobro," reče Antip, „ali od samih vrstne konje in vsega dovolj. Glas gre jemnik. „Naročil bom, naj ti pripeljejo poklonov se ne delajo suknje, jaz pa na daleč o Antipu, da je pravi čarovnik sodček žganja na dom." sem ubog kmet, le otrok imam veliko: in izganjalec hudiča. In glej, čez dva Antip se odpelje od njega mimo šta-.p, em h^era, najstarejša ima komaj 8 meseca pošlje iz mesta najemnik po cun; zdaj ne mara več za ajdove ko-’ 3 uk*. ln* ie u^a zdaJ morain Antipa. lače in za pšenične žemlje, zdaj se mu sam skrbeti 2a vse. Daj mi za vsako „Pomagaj, Antipka 1 Nesreča nas je hoče kaj boljšega, hčer po-tisoč pa bom pregledal tvojo zadela", pravi glasnik. „Daj sladkarij," tako ukazuje, niso, zazvizgal bom in nekaj izrekel — „I, kakšna? Ali vam hiša gori?" Pride domov — glej ga! Na pragu -v31 • . v »Nak, ne gori, ampak še nekaj huj- že čaka glasnik in mu pravi: Stavbenik se m obotavljal, potegnil šega je: Peklenska sila gospodari po „Ej, Antip, pripravi se, da greš z je mošnjiček in našel sedem tisočakov, posestvu: V hiši je šum in lajanje, menoj na plemenitaški dvor." Botem pelje Antipa po svojih sobah, pajčevina in nečistost po čebričkih. Na- „Po kaj?" y P stopi v sobo, zažvižga in zakliče: jemniku ni za denar, samo da nas rešiš „Da vidiš, hudič se je naselil! Križ ” . . hudiča.in težave nam dela, gospa toči solze, ja peči se zaslisi pisk: „Dobro," reče Antip, zapreže v lahek otroci vekajo na en glas." t , grem-“ . .v ... hitrega konja in se odpelje k „Dragi Ivanič, odpusti, ali tretjič ne prehodi vso hišo, povsod je bi- najemniku na njegov dvorec. morem pregnati hudiča." lo vse tino m mirno. Pozdravi gospo- Najemnik ga prime za roke, ga pelje „Prosim te, pojdi k plemenitaški pa darja, a ta ga pogosti s prekmorskim s častjo v hišo, pusti naprej, kot sedela se ž njo razgovori! Rekla je: „Ako vinom in žganjem iz trave in sadja in z gospodom, in posadi na mehak divan, nocoj ne izžene hudiča, ga bom v ko- postavi predenj na mizo raznih slastnih „Pomagaj, brat moj po bogu!" njušnici oparila od pete do glave, po- prigrizkov: JaJca> ^do kuhana, tolsto A Antip se gladi po bradi in se po- tem pa ga poslala v Sibirijo, a hčere scuko, raznih klobasic in vsakovrstnih godi za deset tisoč. Spravi denarce v mu bom vzela na tlako in jih mučila jedil. Antip se napije in naje za cel žep, zažvižga in gre po sobah. Prežene s predenjem." teden — in si odpaše pas. Poslovi se hudiča — in že je'povsod vse tiho in „Če pa ni druge," reče Antip, „pridem od gospodarja in se odmaje domov. mirno. takoj, samo da konja izprežem." Antip ni bil kmet vsakdanje baze znal je ljudi preslepiti in zdaj se mu je zahotelo tudi hudobnega duha prevariti. Izpreže konja, sleče novo obleko, poišče staro in jo raztrga na kosce, si skuštra lase, se preobleče v staro obleko, obuje oguljene čevlje, si razpraska lice do krvi in odhiti hitro v vas na plemenitaški dvor. „Po kaj si prišel ?“ ga vpraša hudiček; „ali si mogoče pozabil, kako sva se dogovorila ? „Vem," odgovori Antip, „nisem prišel, da te izganjam, temveč sam iščem pomoči pri plemenitašu. Glej, moja baba se je izkopala nekako iz jame in me zdaj preganja; iz kože me hoče nagnati." „Kaj? zakriči hudiček, „iz jame seje izkopala? Za teboj leta. Nak, rajši se vrnem k bratom v jamo; zdaj se gotovo v peklu goste in vesele brez babe." Hudiček zbeži v jamo, in v plemenitaških dvorih nastane mir. Zdaj se pokaže plemenitaš milostljivega in odpusti Antipu vso tlako. Antip se je vrnil domov, in je živel z otroci mirno in veselo. Stran 4. Maribor. 1. junija 1922. Narodni list. da ne bomo pozabili Vaših zaslug. — Prekmurec. — V Domonšavci so dosedaj neznani tatovi vdrli 13. t. m. v evangeljsko cerkev in so odnesli vse vrednosti. S plenom so najbrže pobegnili čez mejo na Madžarsko. Dopisi. Šmartno na Pohorju. „Kdor ne napreduje, zaostaja", pravi pregovor. Ta prislovica pa ne velja samo za pojedinca, temveč tudi za družbe, stanove in narode. Naš kmetski stan, smelo trdim, zaostaja, propada. In kaj je temu vzrok? Vzrokov je. več, predvsem vojna, ki je prinesla toliko zla, dalje vremenske nezgode, slabe letine, vedno rastoča draginja itd. Največ pa, oprostite mi, ste krivi kmetje sami. Vsak stan je dandanes že organiziran, še celo kuharice, služkinje, viničarji itd., ki potom svojih organizacij mnogo dosežejo. Le naš kmet tava osamljen okrog kot zgubljena ovca. Ako bi se kmetje združili v raznih zadrugah, kakor imajo to po drugih državah, bili bi močni in silni, ugledni in rešpektirani. Svojini pridelkom, lesu itd. bi stavili cene sami, ne pa da delajo kmetu cene drugi. Vzemimo samo pohorskega kmeta. Vsak ima lep gozd, ki je vreden dandanes milijone. Lahko bi udobno živel ter si privoščil tudi bel kruh. A zdaj? On gara od jutra do večera, po gozdovih poje sekira in v nekaj deset letih bodo izginili. Prebiva po večini v za-mazanihfbajtah, je ovsen kruh in ima raztrgane otroke. Godrnja in zabavlja čez državo, kakor da bi bila temu ona kriva. Kaj je temu vzrok? To, da ne zna in tudi ne more primerno vnovčiti svojega blaga, lesa in drugega. Koliko lesnih trgovcev brezskrbno živi od žuljev pohorskega kmeta, in končno se še norčujejo iz njega, češ, kako je neumen. Krivo je dalje to, ker si mnogi ne znajo proračunati množine lesa in svote, ki jo imajo dobiti zanj. Raditega so ogoljufani krog in krog. Ali res ni pomoči? Da, je! Treba je samo, da se kmet združi v zadrugah, stavi cene sam, pošilja svoje blago, les in drugo naravnost, kamor je namenje o, brez posredovalcev in mešetarjev, ki vsi več zaslužijo, kakor kmet sam. Pri nas, v Šmartnem na Pohorju, se že snuje taka zadruga in bo v kratkem začela poslovati. Kmetje, pristopajte k zadrugi in Otresite se izkoriščevalcev! Sv. Stefan pri Šmarju. Dne 30. aprila t. L je imel tukajšni krajni šolski svet svojo sejo, katere se je udeležil tudi šolski ogleda g. T. Kurbus, nadučitelj v Slivnici. Pred letom je dal g. nadučitelj Srabotnik popraviti streho na šoli po kleparju Škobernetu iz Celja. Ko je klepar poslal račun, ga bivši šolski svet ni hotel odobriti, češ da šolski svet ni vedel za to in da ni imel tozadevne seje. Sedaj je Škoberne zopet poslal opomin in grozil s tožbo, ako računa ne poravnajo. Pri seji imenovanega dne je župnik Močnik predlagal, da naj račun poravna tisti, ki je dal streho popraviti. Račun pa znaša nekaj čez 3000 K. Toraj to svoto naj bi plačal ubogi učitelj z ženo in 6 otroki, za katere z vso težavo skrbi. G. Kurbus je vprašal župnika, če je on duhovnik in če je že kedaj učil svoje verne farane v krščanski pravičnosti? Kaj pa, če bi župnik, če je že tako „patrijotičen“, da hoče našo občino obvarovati imenovanih izdatkov, sam iz lastnih dohodkov tudi plačeval popravila cerkve in farovža. Saj nima žene in ne otrok, dohodke pa precejšnje. Poleg redne plače ima še poroke, krste, pogrebe, itd. Poleg tega ima tudi polje, ki spada k cerkvi, in zemljo od občine v najemu. Njegova najemnina še davkov ne pokrije, ki jih mora občina od zemlje, ki jo ima župnik v najemu, plačevati. Razventega še ima vinograde Šentjanške in Svetoanske cerkve. Ima pšenično ber-njo, rav o tako moštno bernjo, ki je precejšnja. O božiču še pa gre po tako-zvanem božičnem kropljenju ali novoletnem beračenju, ki mu je zneslo skupaj okrog 230 kg koruze, okrog 150 kg fižola in 50 jajc. Koliko pa je nabral denarja, se niti ne ve. Toraj tak siromak — mislimo — bi tudi lahko cerkev sam iz svojega žepa dal popravljati in to lažje, kot ubogi učitelj, ki živi samo od svoje uborne mesečne plače, šolo. Cerkev se mora vedno p°; pravljati, kar je tudi prav, pa šole tudi ne smemo zanemarjati; delj ko se ne popravi, več škode treba potem popraviti in tem večji šlroški nastajajo. Sola je ravno tako potrebna, da se vsaka mala škoda takoj popravi in ne še le morebiti čez pol leta ali pa čez 1 leto. Zibika. 24. maja smo pokopali najstarejšega moža v naši fari g. Nikola Andrejnšeka, preživitkarja v Mestinjem, v 92. letu starosti. Rajnki je bil kot vzoren vinogradnik daleč izven nagega okraja znan. Bil ni skopuh s svojo pre-žlahtno vinsko kapljico. Marsikateri popotnik si je v njegovi gorici potolažil žejno grlo. Naj počiva po svojem tan-dapolnem delu v miru. Slovenska-Bistrica. Občinski odbor je v zadnji seji sklenil pod predsedstvom vrlega župana g. Danijela Omerza, da se v prvi vrsti popravijo poslopja mestnega magistrata in mestne klavnice. Odobril se je tozadevni kredit in delo izročilo domačim obrtnikom. To vest moramo le pozdravljati, ker so ta popravila že res nujna in potrebna ter za napredek mesta izredne važnosti. Začasno komando mesta je prevzel art. major g. Pogačar, ki se je vrnil dne 27. maja t. 1. s svojo baterijo z albanske meje v Slov. Bistrico. Parno žago, ki jo gradi tvrdka Antolič in Tominc, bo kmalu dokončana. Opremljena je z modernimi stroji in bo vzorno urejena. Tako se tudi tukaj širijo industrijska podjetja, kar je vsekakor važno za povzdigo našega mesta. Rogaška Slatina. Na binkošti se otvori v dvorani zdraviliškega doma sezijski kino. Vodstvo, ki ostane isto kot jje bilo lansko leto, jamči za predvajanje prvorazrednih filmov. Šmarje pri Jelšah. V noči od 27. trn. so neznani lopovi vlomili v trgovino g. F.. Pusteka in odnesli raznega blaga zlasti manufakturo, za nad 100.000 K. Med blagom je volneno za ženske obleke v raznih barvah, temno snkno za moške obleke itd. Ako bi kdo koga izsledil, ki bi takšno blago prodajal, naj ga javi. Dobi lepo nagrado. — Zidani most. V nedeljo 21. t.m., ob 15. uri popoldan se je v Loki pri Zidanem mostu postavil temeljni kamen za novi gasilni dom. Blagoslovil je g. župnik Šket ter z lepim nagovorom gasilce podbudil k zavedanju njihove dolžnosti. Nastopilo je več govornikov, med katerimi se je najbolj odlikovala gospica Staas Jurkova. Po svečanosti je bila prosta zabava pri g. Zupančiču. V pondeljek smo opazili naše vrle fante lepo okrašene z narodnimi trobojnicami, ki so v redu in trezni šli k naboru v Laško. — V ljubljanskem vlaku je neki gospod pozabil na stranišču torbico, v kateri je imel 200.000 K. Takoj se je vrnil, a torbice ni ^eč .bilo. Nastopilo je takoj orožništvo ter zastražilo oba vboda voza. Tat se je tega ustrašil ter nesel torbo nazaj v stranišče, kjer so jo potem našli. O tatu seveda ni sluha ne duha. — Iz Slovenjgraškega okraja smo prejeli: Čudim se, ko vidim mnoge naše ljudi neprestano zahajati v lokale, kamor pred preobratom niti smeli nismo, v lokale, ki so bili poprej okrašene z vsenemškimi znaki. Saj smo tudi prej prirejali veselice in so nam bili naši lokali dobri. Sedaj pa se jih naravnost izogibljemo. Najbolj pa se čudim zato, ker vidim baš v naših slovenskih lokalih več snage. Ne hodim rad tja, kjer se izplaknujejo kozarci po cel dan v eni vodi. Kaj takega v naših gostilnah ni, četudi od zunaj morda bolj borno izgledajo ko nemške. Zavedno ljudstvo se zgraža. — Iz Dolgoš. Pretečeno soboto je umrl posestnik Auer Juri Bil je miren in dobrodušen človek. Njegove hčerke in sinovi so po zakonu vezani z našimi najboljšimi hišami. Naj spi v miru! — Brezno. Narasla Drava je izvrgla pri Breznu utopljenca moškega srednje starosti. Truplo je že precej strohnelo, obleka se ga le še malo drži, tudi lasje deloma manjkajo — znaki, da je ležal več tednov v vodi. — Ker tu ni znano o kaki nesreči, je priplaval gotovo iz Avstrije. Prevalje. (Tatvina.) Pri posestniku Ant. Kočniku v Lomu je dne 22. maja med 13. in 14. uro, ko so bili vsi domači pri kosilu, dosedaj neznani tat se splazil v spalno sobo, vlomil tam v o-maro in odnesel različno obleko, italijanski samokres, uro z verižico vred in nekaj denarja. Okradeni trpi okoli 5000 K škode. — Sv. Trojica v Slov. gor. (Fantovska vojska.) V četrtek (na praznik) smo bili Trojičani že od dopoldneva o-pazovslci, kakor so se v gostilnah pripravljali fantje iz Gočove in Oseka na spopad, ki je res izbruhnil kmalu popoldan. Medsebojno sovraštvo je trajalo že dalje časa. in v četrtek, ko so se nasrkali rujne vinke kapljice, je priki-pelo do izbruha. Osečarji so bili tokrat v premoči in obvladali bojno polje. Tako jo je izkupil neki Č. iz Gošove in odnesel precej težko poškodbo na glavi. Zmagovalci še s tem niso bili zadovoljni in so še dalje časa razgrajali v gostilni, dokler jih ni gostilničar zmetal iz svojih prostorov, in potem so se še metali med seboj in valjali s kričanjem po trgu okrog. Čeravno je trajal ta boj kake tri nre, niso prišli mirit razkačenih duhov ne župan, niti orožniki. Šele približno po preteku pol ure, odkar se je poslalo že drugič po nje in ko so razgrajači že prišli skoraj iz trga na poti domov, se prikaže orjaška postava našega postajevodje s še enim orožnikom. Le s težavo se jima je posrečilo spraviti fante na postajo, kjer se jih je strogo zaslišalo. — Mislimo, da je ob takih prilikah takojšen nastop orožništva zelo na mestni — Sv. Trojica v Slov. Gor. Mariborska »Straža« se je nedavno ^ besno zagnala v tukajšnje Sokole v članku »Kršitev policijske ure«. Ker resnicoljubna »Straža« ne pove, kaj je bilo povod »Kalenju nočnega miru«, moramo povedati mi, da so v gostilni »pri stari pošti« nemškutarji (znani Hans Lukman!) mirne slovenske goste z nedostojnimi (»tega srbskega c... še danes za vrati zadavim in njegove špegle z nova zbijem« itd.) izzivali, na-• kar so ti zapeli nekaj narodnih pesmi. Tudi pri tej pesmi je Lukman vpil: Sokoli so kokolori, fikolori itd. ter z najgršimi psovkami napadal slovensko družbo. Kdo je torej kalil nočni mirt In zakaj je baš »Straža« zagovornica naših nemškutarjev? Da gostilničar niti z besedo ni skušal preprečiti Lukmanovega izzivanja in psovanja, ampak se je celo postavil na njegovo stran, nam je razumljivo. Izzivača Lukmana ima v rokah državno pravd-ništvo. Ce pa »Straži« dela veselje se naprej jemati v zaščito naše renegate, svobodno ji! Osluševci prt Veliki nedelji. Dne 17. maja se je poročil v Zrečah pri Konjicah gospod Joško Lah, trgovec in posestnik, z gospodično Fanči Kračunovo, hčerko oridotnega veleposestnika in trgovca g. Martina Kračuna. Poroko je izvršil ženinov prijatelj in domačin č. g. Janko Gašperič. kaplan prt Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Obilo sreče! Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Tukajšnje Izobraževalno društvo priredi na binkoštni pondeljek veselico na vrtu g. Ferdo Korparja v Osluševcih. Med drugim se uprizori Finžgarjeva igra „Razvalina življenja". Osluševci. Na rodbinskem sestanku g. Josipa in Franice Lah se je na inicijativo g. Ferdo Korparja nabralo za dijaško kuhinjo v Ptuju 400 Kron, kateri znesek se je na kompetentno mesto odposlal. Št. Janž na dr. p. Srečna fara ti šentjanžka! Koliko dobrot ti je naklonila usoda! Mislim namreč že samo pri kaplanih, kaj druzega ni da bi omenjal. Če gremo nazaj za desetletja in si pokličemo v spomin vse tiste gospode, ki so „osrečevali" naše ljudstvo, od prvega do zadnjega, je to samo en veliki minus, kako so „povzdigovali" ljudsko moralo. Tudi sedanji ubogljivi sinček svojega gospoda je čisto na enaki poti. Gosp. župnik ga pa tudi dobro poučujejo. Da dela devojkam rad komplimente, bi ne bilo še nič hudega, da se pridušuje, je sicer grdo, je pač navada, da pa čisto po župnikovem vzorcu zlorablja prižnico in posebno še spovednico v svoje umazane politične namene, proti temu pa odločno protestiramo, sicer se mu zna zgoditi, da bo izginil čez noč, kot nedolgo njegov stanovski kolega. Grabe pri Središču. V nedeljo nas je osrečil zopet g. republikanec dr. Novačan s svojim obiskom. Ko je pred- poldan od shoda na Rogn klavemo odjadral, pokazal se je popoldan pri nas, gotov si, da pride tukaj do besede, vedoč, da mu je kmet Kelemina — ki je tudi že pri vseh strankah svojo srečo poskusil — preskrbel somišljenikov na Hrvatskom, da ga naši v stisko spraviti ne morejo. Štirje čolni prepeljali so čez Dravo okoli 300 Zagorcev in vozovi sosedne Medjimurce, ki so z dušo in telom »za republiko pod vlado na-šoga kralja«. Tej pisani družbi je predsedoval naš vrli župan Redjanie. Po govoru Novačana razvila se je zanimiva debata. Dr. Šalamun, dr. Gosak. kmet Šala itd. so trditve Novačana tako imenitno pobili, da se od nasprotne stranke nikdo upal ni, slavnega republikanca braniti. Polenšak pri Ptuju. Pri nas imamo župnika, ki mu ga menda v vsej škofiji ni para. Ta človek si domišijuje, da ni nikake oblasti nad njim. — Pred kratkim je prišla ugledna posestnica, koje brat je celo župnik, z novorojenčkom k „vpelavanju" v cerkev. Ko je bila potem sama v župnišču, jo je naš olikani žnpnik imenoval ku . . ., ter se norčeval z njo, češ, „ti bi me šla zdaj rada tožit, pa ne moreš, ker nimaš prič." — Navedena žaljivka temu božjemu namestniku menda posebno ugaja, ker je tako celo imenoval raz prižnico vse farane brez izjeme — no seveda tudi svoje kimovce, ki pa so menda preneumni, da bi mu zamerili. — Ta brez-srčnež pravi tudi, da se stari ljudje Bogu studijo. — Našega uglednega somišljenika je zadela bridka nesreča, da se mu je vtopila šestletna hčerkica. Ko je prišel naznanit župniku in ga prosil za zvonenje, mu reče župnik: „Vidiš, tebe je že Bog kaznoval, ker si proti meni." — V šoli pa „kečka" in bije ta preljubi gospod uboge šolarčke tako, da se je zgodil celo slučaj, da je ubogi otrok omedlel; ko so hoteli součend omedlelemu pomagati, jim tega gosp. veroučitelj ni pustil. Se-le šolski zvonec je rešil otroka iz krempljev okrutneža. — Ko so hoteli domači pevci zapeti pri odprtem grobu pokojniku, ki pa v tej dolini solz ni bil župnikov politični pristaš, je začel župnik na ves glas kričati, da se brez njegovega dovoljenja ne sme peti na pokopališču. — Z mejaši živi v večnem prepiru. Skoro vsak mejaš se pritožuje, da si hoče župnik prisvojiti več ali manj njegove zemlje. — G. urednik, ne bom več našteval čednosti našega vrlega župnika, ker, če bi vam hotel našteti vse, bi bila ena izdaja „Narodnega lista" premala. Cuje pa se, da se je začela pristojna oblast zanimati za vse te in druge lepe čednosti našega dičnega dušnega pastirja in upamo, da se bO tudi ukrenilo, kar si vsi iz srca želimo. Če bojo naše oblasti začele stopati tem pašam na deželi na prste, bomo najbolje čutili, da živimo v pravi državi Jugoslaviji. Polenšak. Minuli četrtek, dne 24. maja je proslavila tuk. šolska mladina državni praznik Sv. Cirila in Metoda. Ko pa so pričeli šolarji po službi božji peti kraljevsko himno „Bože pravde", sta odšla načelnik „Orla na Polenšaku" in en član demonstrativno iz cerkve. Kaj ne, g. .župnik, kakšen pastir, take ovce t L- Čudimo se pa šolski upravi, da dovoli, da smejo biti člani orlovskega naraščaja tudi šolarji, ker če ima tak-le načelnik Orla šolsko deco v rokah, — no potem je gotovo ves trud učitelja, ki naj vceplja mladini ljubezen do domovine in vladarja — udarec v vodo! — Pekre pri Mariboru. Naša vas — nekdaj priljubljen Eldorado nem-škutarskih Mariborčanov — se je dokaj spremenila! Prav radi jo obiščejo ob popoldnevih mariborski izletniki, da uživajo sveži zrak in letpoto pomladne narave. Tudi gostilne se lahko merijo z onimi v Limbušu, čeravno jih ni toliko. Priselila sta se 2 nova gostil-ničarja-domačina, ki sta za stalno prevzela 2, preje nemškntrski gostilni: g. Kmetič gostilno »Pod Pohorjem«,« g. Hartman gostilno Lovrenčič, katero hoče preurediti v moderno izletniško restavracijo. Tako imamo z g. Zorkom tri narodne gostilne, kar je velikega pomena za mariborsko — nekdaj re-negatsko okolico. Vsekakor priporočamo občini, da skrbi tudi za lepo cesto, sicer kolesarji ne kodo radi zahajali semkaj. Tudi požarna hramba je sedaj f>od slovenskim predele! vodstvom. Lep na- Folitični pregled. Z dr. Novačanovo republiko ne bo bič. To je gospod Novačan menda v nedeljo zopet videl, ko je sklical shoda k sv. Bolfenku in v Središče. Povsod se je domače ljudstvo vseh strank z vso odločnostjo postavilo proti Novača-novim bedarijam, tako. da niti govoriti ni smel. Ljudstvo je sito fraz in šlager-jev političnih šarlatanov — in zahteva resno gospodarsko delo, Gospod Novačan še ne bo tako kmalu predsednik slovenske republike! Ob priliki kraljeve poroke, ki se vrši 8. t. m. bo v celi državi pomilošče-nih krog 15.000 oseb, ki so bile obsojene zaradi raznih prestopkov na kazni do dveh mescev; kazni, izrečene po 9. januarju, ki presegajo dva meseca, pa bodo odpuščene pod pogojem, da dotičnih v teku 5 mesecev od pomilostitve ne bo kaznovan zaradi istega pregreška. Dne 7. 8. in 9. t. m. bodo vse šole imele prosto. Ker je drugi dan 10. junija sobota, je pokrajinska vlada privolila, da bo tudi ta dan prost, tako, da bodo binkoštne počitnice trajale od 3. do 12. junija. « Na Ogrskem so se vršile 28. maja volitve v narodno skupščino. Zmagale so z veliko večino vladne stranke, Kar-listi so pogoreli. Preti sadilcem. Klerikalni obrekovalec. Kadi pregreška po § IM.‘srb. k. z. že je zagovarjalo več oseb pred okrožnim sodiščem. Med temi je bil tudi bivši klerikalec gerent občine Zerkov-ci pri Mariboru, posestnik Alojz Rebernik. Okrajno glavarstvo je poslalo meseca marca občinskemu uradu v Zerkovcih ‘kazensko razpredelnico proti današnjemu obtožencu z nalogom, da se ga. zasliši in potpm vrne razpredelnica. V to s vrli o je dne 18. marca poslal sedanji župan Sel po občinskem slugi pozivnico Roberniku, da se naj zglasi 24. marca v občinskem uradu. Ko pa je sluga pokazal pozivnico Reberniku, ga je ta najprej začel psovati in nato odklonil sprejem in podpis pozivnice s sledečimi besedami: »To daj nazaj Selu, on pa naj da stari Cegnar-ci, da si bo r-.. obrisala, Sel ni od mene vun noben rihtar, on je betrigar.« Rebernik je bil obsojen na 1000 Bin. globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 10 dni zapora. Huda zakonska polovica. Radi hudodelstva javnega nasilstva 9. slučaj po § 93. kaz. zak. in pregreška po §. 104. srb. k. z. se je zagovarjala pred okrožnim sodiščem 571etna posestnica Alojzija Lepo iz Boča, okraj Maribor. Lopova in njen mož Anton živita v prepirali tako, da mora služiti mož za hlapca. Ker ne more ostati doma, je nameraval zahtevati razdelitev premoženja. Vsled tega sta dobila’ Tomaž Hojnik se dne 6. decembra 1. 1. podala župan in cenilec v spremstvu obtoženkinega moža k Lepovi. Župan je skušal ženo’ in moža spraviti, kar pa se mu. vsled ženinega odpora ni posrečilo. Ko ji je povedal namen prihoda ter prečital ukaz sodnije je razburjena žena začela zmerjati komisarja z besedami: »Vi ste roparji in ubijalci, prišli ste me s palicami ubijat.« Na izjavo župana, da je prisiljefai pričeti s cenitvijo, je žena, ki se ni dala pomiriti, odšla iz sobe ter zaklenila vrata za seboj, tako da šobili župan, cenilec in mož obtoženke oropani svoje svobode. Zaklenjeni sp ženo pozivali, ko jih je prihajala gledat skozi okno, naj jim odpre, tega pa ni hotela storiti, tako cla so bili primorani duri odpreti s silo. Rabijatna žena, ki v bistvu svoje dejanje prizna, je bila obsojena na 400 Din. globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 10 dni ječe. Uporni organist. 391etni organist Franc Borovinšek iz Zavrča, okraj Ptuj, je bil obtožen radi § 104. srb. k. z. Dne 26. marca je prišel današnji obtoženec, ' kj. je tudi občinski oznanjevalec, k županu Josipu Troha v Zavrču. Ko mu je župan, povedal, da je dospel na občino zopetni ukaz okrajnega glavarstva, da se morajo vši razglasi pred razglasitvijo od župana vidirati, je organist zahteval, da mu župan pokaže dotični ukaz. To je župan zavrnil in oznanjevalca opozoril,, da je v občinskem uradu in da se naj dostojno vede, ker bi ga drugače odpustil iz službe; Borovinšek pa se je tako razjaril, da je v osornem in ničljivem tonu županu zabrusil v o-braz: »To Vas nič ne briga, Vi nimate pravice mene odpustiti, ampak samo odbor, če hočete vidirati, pridite vsako nedeljo, k cerkvi, tam lahko vidirate.« Sodba se glasi na 50 Din. globe. Krvava tombola. . V gostilni Jožefa Rajh na Muti, okraj Gornja Radgona, je bila dne 16. oktobra 1921 tombola. Udeležilo se je veliko ljudi, ‘med drugimi tudi fanti iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Okoli 23. ure je nastal pri plesu prepir med domačimi in prekmurskimi fanti. Radi tega je gostilničar napovedal policijsko uro in polagoma izpraznil gostilno. Komaj so bili gosti na cesti, nastal je pretep, pri katerem “sta bila posestnik Jakob Kolbl in posestniški sin Franc Babič težko ranjena. Napadalci so bili oboroženi z noži in latami. Po izpovedbi poškodovanega Babiča, so njega napadli Danijel, Ferdo in Kalman Vučko ter Franc Balažič, vsi posestniški sini iz Gorenje Bistrice v Prekmurju. Kolbl, ki je hotel Babiča braniti, je zadobil od Kalmana Vučkota udarec po glavi, da se je zgrudil na tla, kdo pa mu je nadaljne poškodbe prizadjal, ne ve. Okrožno sedišče je obsodilo Kalmana Vučko na 8, brata Danijela pa na 7 mesecev ječe. Zoper Franca Balažiča in Ferdo Vučkota’, ki se nahajata pri vojakih, se je kazensko postopanje izločilo. „i Nepoboljšljiv tat. 30-letni, v Šetarovo, okraj Sv. Lenart v Slov. gor. pristojen, kovaški po- Pora, kjer je prestal 10 mesečno kazen težke ječe. Na to je odšel v Avstrijo in -se preživljal r.ekaj časa s tihotapstvom. Ker pa pri tem poslu ni imel veliko sreče, je začel'krasti in goljufati. . Stopil je pri večjih, posestnikih v okolici Gradca kot hlapec v službo ter povsod izvršil tatvine in različne, goljufije, dokler ni bil dne 27. novembra 1920 zasačen od varnostnih organov, ki so ga izročili sodišču. Od deželnega sodišča v Gradcu je bil dne 22. marca 1921 obsojen na tri leta težke ječe.liMeseca junija 1921 je bil radi bolezni , iz kaznilnice Karlan premeščen v bolnišnico v Gradec. Od tod pa je 21. junija pobegnil in se priklatil nazaj v Jugoslavijo. Brunčiča je okrožno sodišče kljub temu, da je bil že od deželnega sodišča v Gradcu obsojen, obsodilo radi vsph v tuji državi izvršenih kažnjivih dejanj, na 18 mesecev težke ječe. ►v kratek čas. On ni vedel. Mlad zakonski par pride s plesa domov. S strogim tonom se obrne gospod Pavle k svoji mladi ženi: „Ti se danes nisi lepo obnašala11. „Kako to, dragi rnoj?“ , „Ti si se z onim črnolasim mladeničem predolgo preveč zaupljivo zabavala. Ti vendar veš, da si poročena žena“. „Vsekakor to vem, pa on tega ni vedel!“ Iz sodne dvorane. Sodnik (priči): Torej vi priča pripovedujte celo zadevo, kakor se je v resnici" zgodila. Natočiti nam Čistega vina! Gospod sodnik — prekine srce ne more oviratij da ne bi postal junak in so ga zato tudi sprejeli v vojsko. Morda so se postavili celo na stališče, da je za vojaka bolje, ako ima dve junaški srci, n|£sto enega. Toda zdravniki očividno niso mislili naprej. Poseči so morali vmes psihologi, ki so se za slučaj izredno zanimali. In ako ne bi storili nič drugega, je bilo dovolj, da so sprplili vprašanja, o katerih so 'bili prepričani, ‘da še bo marsikdo zahteval odgovora nanja. Predvsem: Katero srce bi počilo mladeniču, ako bi ga lepega dne popadle ljubavne bolesti, in kake bi bile njegove bolečine? Dalje: ako mu vzplamti srce pred kako devojko, ali pomeni to, da mora vzplamteti tudi drugo? Ali pa bije morda v tem slučaju vsako srce zase, ker ima tudi .vsako drugo drago? In potem: Ako bi hotel mladenič z izvoljenko svojega srca pred oltar, kam naj bi se odločil, ako ima vsako srce svojo izvoljenko? Vse to so vprašanja, ki se nehote vsilijo človeku, kadar razmišlja o tem mladeniču z dvema srcema. In njegov slučaj je tem težji, ker v Ameriki nikakor še ni prišlo v modo, da bi ljubavnik, pa naj bo mlad ali star, reven ali bogat, imei pravico do več žen. Te pravice nima niti človek z dvema srcema Drobiž. Pri kosilu umoril 5 oseb. V črnogorskem selu Slatina se je dne 24. maja prigodil grozen zločin. Vladimir Račič iz Slatine je zaprosil opetovano za roko Stane Jeličeve. Njeni starši pa niso bili zagovornik zadovoljni s tem, da bi se najprej omo-— ker je namreč vinski trgovec. žila najmlajša hčerka. Najprej starejše / Rekord v zagovorništvu. — je odgovoril Jelič. Vladimir pa ni Nedavno me je ugriznil pes tukajš- v0L'an zbirati po vrsti. Ko je dne niega lekarnarja. Tožil sem lekarnarja .^maja vsa rodbina sedela pri kosilu, za odškodnino. A lekarnar je pameten Pri5el K zopet Vladimir v hišo in prosil človek in si je za razpravo najel izvrst- za konenoveljavm odgovor očeta Jeliča. nega odvetnika. Pomislite: posrečilo se jima je, prepričati sodnike, da ni lekarnarjev pes ugriznil mene, ampak da sem jaz ugriznil psa. Kako nek!. Jetniški paznik (zjutraj zgodaj svo- Kakor že prej, Jelič tudi sedaj ni hotel nič slišati o tem, da se najpreje omoži Stana. To je spravilo snubača v strašno besnilo. Potegnil je iz žepa revolver ter ustrelil najprej očeta Jeliča, potem po vrsti neusojeno mu Stano, njeno mater in ostali dve sestri. Vladimir je poten? jemu pomočniku): Za boga, kje je lopov, pobegnil v planine med hajduke, ki so ga včeraj privedli v zapor. Ta je Dvanajst ljudi utonilo. Iz Užic pogotovo ubežal! _ ročajo, da se je hotelo prepeljati preko Pomočnik: Pa kje’bo ta ubežal/ Saj Drine v Bosno 8 moških in dve ženski vidite, da ima tu čepico! z dvema otrokoma. Čoln pa se je pre- Človek z dvema srcema. vrnil in Je cela dvanajstorica utonila.^ V Ameriki je bil potrjen v vojake ne- ListlllCct Uredništva, ki mladenič, o katerem so zdravniki pri p. P. Šmarje. Dozdajnih številk nismo pregledu ugotovili, da ima — dve srci. zaračunali. Današnje več ne pošljema Po njihovem mišljenju mladeniča -dvojno Zbiraj naročnike. Zdravo 1 župan občine Boč, Tomaž -Hojnik in Br=n;- ie ro^: krat radi tatvine predkaznovan, je bil hne 1. septembra 1920. izpuščen iz ža- ga okrajnega sodišča nalog, naj popi-, seta in cenita posestvo. V to svrho sta Viimgr&d z viničarsko hišo, posestvo meri 4 „ orale, v Rodnem vrhu, fara Sv. I rojica v Halozah, proda za 80.000. H. Schosterltsch pri Sv. Vidu niže Ptuja. 58 Krasno posest?© travnikov in gozda v izmeri proda. Naslov pove uprava lista. iin blizu postaje na ravnem ise Hiša njiva na lepem kraju proda. Vpraša se pri poiju, obstoječo iz njiv,:Trezl Štrafela, Spodnja v izmen približno 20 oraiov, se Hajdina 69 291 pri Ptuju. 27 Pri okrajnem sodišču v Ptuju so po prošnji lastnice na prodaj po favni; dražbi nepremičnine vi. št. 26 d. o. Zg. Pristava sestoječe iz pare. št. 21 stav« bišče, v izmeri po 1 a 58 m2 in št. 22 stavbišče hišne št. 18, v izmeri po 4 a 86 m2; pare. 461 vrt, 8 a 63m2 in parcela 465/1, 36 a 79 m2, 465/2, 16 a 46 m3 obe travnika. Skupaj 68 a 32 m2. Posestvo leži v Zg. Pristavi ob Dravinji, oddaljeno približno 10 kilometrov jugo-zahodno od Ptuja, nasproti starim fužinam, ob zelo dobri vozni cesti, rabljivi tudi za automobile. Hiša pod št. 18 je v dobrem stavbenem stanju, zidana, z opeko krita, ter se tu že mnogo let uspešno izvršuje gostilniška obrt. Poleg se nahaja zidani z opeko kriti hlev za prenočenje živine. Tovarniško poslopje na Dravinji z vedno močno vodno silo, približno 30 konjskih sil, je 20 m dolgo, 10 m široko, v najboljšem stavbenem stanju, zidano, z opeko krito ter pripravno za vsak industrijski obrat Dražba se bo vršila v soboto dne 10. junija 1922 ob pol 11. uri v Ptuju v pisarni kr. notarja Franceta Strafella na Minoritskem trgu štev. 4. Izklicna cena: 60.000 din., beri: šestdesettisoč dinarjev. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati v nisanr notarja Franceta Strafella, med uradnimi urami. Okrajno sodišče V Ptuju oddelek VIL, 24. maja 1922. »■■■■■■■•■■■K« ■ ■■«■!■»•■■«■■ I1 Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju »P E TOVI A« i» «i ■ ■ j im im ■!■■).1 n i.i 'i i'iUJUBrriMtm m-.., ,Zde|UJu*VSa^owstno usnJ'e’ čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijol 5 Cene nizke, postrežba točna* Islfij Oset, Aleksandrova cesta 57, telefon 88 Trgovina s senom, slamo, krompirjem, fižolom,1 drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki; 3 Brzojavni naslov: firadrei Oset, Maribor Kumm majhno 16 hišo s gostilno ali vzamem v najem gostilno v ptujskem, ormoškem ali čakovskem okraju. Josipa Vindiš, Hudajama. Laško f e Predno si nabavite *wmm darila za BIRHO fP^T’ oglejte si aajvečio zaloga ^ lir, Sfjl»1@w M katere se va-i audi po SHižamžh cenah v hovI trgovini ftg - ® I Ž» JM SC g trgovina a zlatnino in srebrnino iUtlt!ll€Ml9 Gosposka yli«a it. IS. 24 Prvovrstna 25 nožna kavarna. Ped mestom 9. Pnevno koncerti I ©SLEIIE II Bre2@bv©2fa©# k nakupu se nikogar ne sili. izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor sukna, platna, hlačevine, robcev, nogavic itd. in prepričajte se © resmife® mlaitlli cena!« v frs@wliil JOSIP KfiMlCUSft — MaRIBOK gREJSKI TRGf UGLEJTE II Br*§2©bv@2»©, k nakupu se nikogar ne sili. žsS ■f™ [ Predaja trgovine. Usojara si p. n. občinstvu v Maiiboru in okolici vljudno naznaniti, da sera z današnjim dnem izročil svojo nadrobno trgovino s špecerifami, kolonijalnim blagom in železnino na drobno v Aleksandrovi cesti 23 gospodu Sergiju Vabič. Mojo trgovino z železnino na debelo imam v isti hiši na dvorišču. Dolžnost mi je, da se svojim cenj. odjemalcem tem potom kar najtopleje zahvaljujem za mi dosedaj izkazano zaupanje ter prosim, da isto blagovoli prenesti na mojega naslednika. Z odličnim spoštovanjem J. Koražifa, poprej Silvester Fontana trgovina z železnino na debelo IVfaribor, Aleksandrova cesta štev. 23. 26 Prevzem trgovine. Usojam si cenj. občinstvu v Mariboru in okolici vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem prevzel trgovino špecerijskega, kolonijalraega blaga in trgovino z železnino na drobno, gospoda J. Koražija, laršbor, Aleksandrova c, 23 poprej Silvester Fontana. Vselej si bom prizadeval, da bom spoštoval trgovska načela svojega prednika, ki je na dobrem glasu ter da bom imel v zalogi le prvovrstno blago po brezkonkurenčnih cenah, vsled česar se nadejam, da si bom zasigural naklonjenost svojih cenj. odjemalcev. Istočasno prosim, da se zaupanje prenese na mene ter beležim z odličnim spoštovanjem Sergej Vabič, Maribor, Aleksandrova c. 23 o a ■ m c« m c s __ v? ^ I cn ‘c! |g| oT °- mm « E c>s5i m .2 i, •—< Oh C 'o > O o •§ Jataisii Ma Bespd m Delniška glavnica: Din 30,000.000'- ^OĐK^ŽfilCE: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, jeka, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. \4' Ilarifeor, Metković, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojaven JJIDRJIN§KA» Rezervna glavnica: Din 15,000.000’— gl Razširjajte povsod „Narodni !| list“i Afi§ii>an9 iav@d!s BIH tJMH SUH IBS SS Coriland Streeš New York Ciev Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.