Dolenjske Novice i/Jiajajo vsiik (-«ďtolí; ako : : je ta tUu j^razuik, ilaii iioprej, : :
Ceiiii jim je za celo leto 10 K. /a pol Ictii 5 K. Narocuiua /,a NeniDijrt, Ikiauo iu di'uge evropske tiržave Kuaža 12-— ii, za Ameriko H"— IÍ. ^ iiist in «fjlasi se pltičtijejo iiii[M-(iJ.
Vse dopise, iiaroíiiiiio in oziiimiia siirtijwKiu tiskarmi J. Knyec nasi.
Uponja polno alelu|o !
v božični Čestit-ki amo želeli vseiti sinovom in Lčtirkam itiladti Jugoslavije bratskega miru iti odkritosrčne Ijubessni. Veselega božičnega razpoloženja nam taki at ni Itilo ireba voščiti, saj so bili zadnji božični prazniki za vsakega zavednega Jiigo-slovaiia pi'vikrat i'es božični, ko smo vsi srečni in razigrani vriskali ob zibelki 'îiigosliivije in prvič občutili, kako sladko je živeti brez verig suženjstva, v katere so nas kovali tujci v našem narodno-adventnem žasu.
Velikonočna pesem nam žal ne bo Šla tako iz srca kot zadnjič božična. Glasila se bo zmagoslavna aleluja, pa pri,nas bo čutilo vse, da za Jugoslovane še iii konec trpljenja, nasprotno, da ravno sedaj knjejo naši sovražniki zvite naklepe, kako bi nam podaljšali postni čas, kako nam pripravili čini dan, veliki petek. Nastavljajo nam umetne mreže in pasti, porabijo vsak še tako nedolžen dogodek, da bi nas postavili prcil sodni stol mogoč-nikov v Pariz», kjer sede tožniki in sodniki pri isU mizi. Rožljajo z mečem, žvenketajo s srebrniki, iščejo j n <l e-žev, ki naj bi povzročili nemire, npore, bratomor med nami . . .
Pa ne gre in ne gre! Krog nas divjajo viharji, teče kri po mestnib ulicah, pri nas pa sta mii' in edinost. So sicer ined nauii se. vedno ^udje, ki plakajo za Herodom in Pilatom, a ti pomenijo toliko kot kapljica vode v moijo.
Rim, Rim! Le išči judežev med nami, na})olnjuj svoje podzemeljske ječe z našimi iiiučeniki, vlači jih v Sicilijo in Tripolis, a vedi, da bo prišla njih kri na-te in na tvoje otroke! In naj nam pripravi veliki zboi' v Pariz» res veliki petek, naj nas oropa naših ljubkih ■ Goriških brd in soinčne Gorice, našega Trsta in na Še Istre, naj odtrga od nas tudi Reko in ftaliiiacijo, zasede srce Slovenije, belo Ljubljano, proda tudi Gosposvetsko polje — naš narod bo zaplakal, zatrepetal, umiral, pa nikdar, nikdar umrK
Mati bo pripovedovala dojejičku v naročju, učitelj učencu v šoli, o nas i h bratih v siižnosti, o našenj Primorju, naši Adriji... Bičajte nas, križajte nas.
mi bomo prestali tudi veliki petek s trdnim zaupatijem, da pride tudi za nas, če ne leti«, pa čez leto in dan ui'a vstajenja, naša velika noč! Postavite še tako številno in močno stražo na naš grob, vendai- ne bo tiiogla nikdar zadušiti in pi'eprečiti naše velike misli, naše svete prisege, |)rej ali slej vstati iz groba tei' osvoboditi naše bi ate, naše kraje ... Velike, pi avične ideje giedo preko državnih mej, preko topov in pušk!
Jugoslovani! Letošnja Velika noč naj budi v nas iieomajeno upanje! Naše misli naj bodo te dni pri Njem, ki je zapuščen od svojih udaiiih, zasramovan od svojih morilcev, visel na k'rižu in — umiral. Sovražniki so vriskali zmage pijani, pa že pri izvršitvi te grozne, krivične sodbe, ko je olemnelo solnce, ko se je tresla zendja in so pokale skale, jih je postalo — sti aii! Na grob so postavili stražo. Pa vse zaman! Vstal je, vstal iz groba v vsem svojem veličastvu, v krasoti jutranje zarje velikonočne nedelje. On, v Cegar so stavili in še stavijo milijoni in milijoni vse svoje upanje . . .
Misel na to nam more in mora vzbuditi u i)a n j a ob letošnj' Veliki noči. Upanja polno alelujo vam, bratje, oidiraj (iiej naše Jugoslavije! Pride dan vstajenja! Nikdar, nikdar vas ne zabimo! Upanja (loltio Veliko noč vsem bratom iz Primorja, ki se še ne morejo vrniti v rodni kraj! Upanja se hočemo vsi nasrkati pri od smrti vstalem /veiičaijiJ, upanja v stečno bodočnost, ki mora priti, ako bomo storili svojo narodno dolžnost in ostali zvesti veliki misli našega ncsiurtnega Kreka! Neoma-jeno zaupanje naj bodo naši letošnji pii'uhi!
VešíiišliD mněn e Črnomelj-
o progi
Ogulin.
Povodom članka: „Pomen železniške zveze Úrnomelj-Vinica-Bosiljevo-Ogulin", objavljenega v št. 15. d, 10. marca 191Í), smo prejeli nastopno mnenje cenjenega ve-ščaka-inŽenirja, ki ga objavljamo v pre-viiarek poklicanim činiteljem — posebtio na Dolenjskem. Uredn. — Inženii' piše: Tega dela sem se takoj polotil in to tem bolj, kei' gre tn za koristi Belokranjcev, in še bolj pa, kar gre tu zares za edino
prometno železno cesto, ki bi prišla kot zvezna proga Slovenije z Dalmacijo resno v poštev.
Sicer je danes Slovenska že spojena z Ogulinom, toda le po velikili ovinkili Čez Kai'lovec, in je vsled tega proga predolga. Še manj pomena iitiajo vse one fantastične proge, ki imajo izliod iz Kočevja, za katere se je v zadnjem času neki rojak iz ribhiško-kočevskega okraja precej na visoko v „Slov. Narodn" navduševal.
Verujem, da so imenovani tozadevni članki zbudili marsikako nepoti'ebno razburjenje in to morda le, ker večina ne ve, tla isti članki ne basirajo na nikakšni tehnički podlagi in da njih avtor nima o trasiranju železnic niti najmanjšega pojma. Mislim, da bi bilo odveč, o imenovani progi preko Kočevja na Oguiin, izgubljati mnogo besed, zato vam kar na kratko povem, ne delajte si vsled onih objavljenih Člankov pi'av nobenih skrbij. ^	vsak način bo potrebno, in sicer
takoj, ko bo liška železnica dovršena, spojiti Slovenijo z Ogulinom, in to le z direktno in posebno piogo, ki ne bo upo-trebljevala absolutno nič današnjo, itak že dovolj obretjieiijeno glavno progo Reka-Karlovec. Kot taka pride seveda samo ona proga iz Črnomlja preko Vinice v poštev.
To [irogo sem preštudiral, kolikor je bilo pač mogoče, po špecijalki 1 : 75,000 in morem priznati, da bi se^dala krasno iz|)eljati iiriïiio Butoraja in Češnjevca direktno v ravni črti na Vinico in preko Kolpe na Bosiljevo, ves čas skoro vodoravno. Od Bosiljevega dalje proti Ponikvam, Popovetiiselu se proga vzpenja z maksimalo 12 pro mille do predora pri Ogulinu in od tod z malim padcem od 5 do K) pro mille bi dosegla Ogulin.
Razun mostičev čez Lahinjo in Kolpo oziroma predora pri Ogulinu ni nikakih večjih tehničkih objektov.
Postaje bi dobile vasi ; Ćešnjevec, Viidca, Bosiljevo, Ponikve, Popovoselo. V Vinici oziroma v Bosiljevu bi prišla vodovodna postaja, kjer so za to tudi vse možnosti dane.
Mostovi čez Lahinjo oziroma Kolpo so lahko izvedljivi in ni pričakovati nikakih tehničkih težkoč.
Preiloi- pri Oguliini je za glavno progo neizogibljiv in bi bil dolg *io 2 km. Točno dolžino ni mogoče po špecijalki
1	: 75.000 konstatirati; zato je treba na-tančnejib kart 1^: 25.000, katerih pa danes ni mogoče dobiti, oziroma direktnih študij v naravi.
Cela proga Úrnomelj-Ogulin bi bila dolga potemtakem 41 oziroma 42 km ; progina dolžina odvisí od dolžine ogulin-skega predoi'a.
Najkrajša železniška čita torej iz Črnomlja r.a Ogulin bi znašala 41 km z
2	km dolgitii predorom pri Ogulinu.
Največja strmina (napetost) znaša 12 pro mille. Po vsem tem je razvidno, da so dani vsi pogoji za gradnjo prvovrstne glavne proge.
Imenovana spojitev belokranjske že-ležnice z liško in sicer iz Črnomlja preko Vinice z Ogulinom bi vzpostavila novo zvezo med Slovenijo iti Dalmacijo.
Železniška cesta: Gi'osuplje-Črnome\j-Vinica-Ogulin bi zuaŠala 134 kilometrov; Grosuplje-Metlika-Karlovecjedolgal97km; Grosuplje-Kočevje-Kam. Moravice bi bila dolga 132 km.
Lahko torej; rečem, da je predlagana (u-oga kot železniška zvezna glavna proga z Dalmacijo najki'ajša, iz praktično- tehničkih in prometnih razlogov edino priporočljivo; in ker je od vseh obstoječih dolenjskih železnic edino proga: Oi'osuplje-Novomesto-Ći'uomelj že za glavno progo zgrajena, torej edina, za glavno progo sposobna, smem vsled tega imenovati predlagano progo tudi iznarodno-gospodarskega stališča kot najugodnejšo varijanto.
Naše vinogradništvo.
IL
Če pa tudi v gospodarstvu na Dolenjskem ni vse tako kot bi bilo želeti, ni vzroka iskati le v vinogradništvu, temveč marsikje drugje. Pred vsem se naj pomisli, da se je pod prejšno vlado in prejšnimi lazmerami Dolenjska od strani merodajnih činiteljev sistematično zanemarjala. Ôe-le pred 26 leti je dobil majhen del Dolenjske svojo prvo železnico in Beloki'ajina še-te tik preti vojsko pi'vo železniško zvezo z ostalim svetom. Veliko rodovitno krško polje z ogi'omnimi gozdi v Gorjancih s krasnimi vinogi'udi, z bogato prašičjerejo itd. še danes nima od Novega mesta do Krškega ali do Brežic nobene železnice, da niti poštene poštne zveze! Mnogo na-
Zgodovina frančišliflnstlego samostana in cerhvB v Hoveni mestu.
Sestsiiil P. Alfonz Furian.
Dne 28. decembra jc umrla g. Elizabeta Hočevar, soproga najbogatejšega meščana, (Kron. IV. 204.)
Leto 1889.
V decembru 1888. in v januarju so razsajale koze po vsem Dolenjskem; pobirala je večinoma otroke, pa tudi odraščenim ni prizanašala.
Dne 25, februarja je umri v mestu vpo-kojeni prečinski župnik Janez Bačnik ; prenesli so ga v Prečino,
Dne 17. marca je pogorela Andretova biša v Kandiji.
8,, 9. in 10, junija so imeli sokoli slovesnost biagoslovljeuja nove zastave ; sv. mašo je imel kanonik Hočevar na Glavnem trgu.
Velike nevilite so razsajale dne 23. in 24. jidija po vsem Slovenskem. Krka je jako uarastla.
Dne 29. septembra je iuicl svojo novo mašo v kapiteljski cerkvi preč. pater Metod Misič, kapucinskega reda. Pridigal je dr. Josip Marinko. (Kron. IV. 207.)
Leto 1890.
V Novo mesto je prišel novi okrajni glavar vitez Friderik Schwarz, Na Dolenjskem in tudi v Novem mestu je bila to leto velika beda, morda take še ni bilo nikdar v mestu, piše kronist, (IV. 210.)
Zgodnja pomlad. Zaradi dobrcev je bila deška ljudska šola zaprla od 9, do 23, aprila,
16, junija je umrl p. Regalat Staincer. Rojen jc bil ;ia Mirni dtie 27, oktobra 182L; obiskoval je tukajšno gimnazijo. V frančiškanski red je stopil leta 1843., v niaŠuika e bit posvečen 1. 844, Ko je izvršil vseuči-išče v Inoniostu, so ga poslali na paziii.sko gimnazijo, leta 1859. pa na novomeško, kjer e bil jako spre en in ljubeznjiv učitelj; nekaj et potem, ko e postala gimnazija državna, e izstopil iz te .službe. Rajni je bil jako zgleden redovnik in mož po volji božji.
29. julija je iuiel v šmilielski cerkvi svojo novo mašo p. Gavdijoz Zega,
To leto je. postal gvardijan p. Florentin Hrovat. Sem sta bila prestavljena p. Ereiifrid Zupet in p. Efrem Turk.
Začeli so delati novo cesto na postajo poleg Krke,
■ Dne 29, oktobra je bil slovesno odlikovan p. Ladislav Hrovat z zlatim križcem za zasluge.
Jesen je bila lepa. Vino izvrstno, a malo, 25, oktobra e padala gosta toča. Po noči 27. in 28. oktobra je padlo veliko snega, ki je polomil sadno drevje.
Leto 1891. Velik mraz in sneg. Pravo hroščevo leto, Živiiiska kuga na gobcu in parkljih po Dolenjskem.
Dne 23. avgusta je potolkla toča poljske pridelke, ajdo in tudi vinograde na Trški gori.
Dne 29. oktobra je obiskal samostan škof Vrtin, nekdanji učenec te gimnazije; 30, t, ni, je imel gimnazijsko sv. mašo v samo.staiiski cerkvi.
Okrajni glavar vitez Schwarz je bil prestavljen v Pazin. Na njegovo mesto je prišel Oton vitez Fr^nzl pl. Vestcneck.
V novembru in decembru so bosi pastirji pasli svoje črede. V decembru so že cvetele trobodice in 30. decendira so videli metulja cilrončka.
Leto 1892, 17. januarja je imel svojo novo mašo preč. p. Jeronim Knobleliar, Novomeščan,
V februarju je jako razsajala „influenca".
Dne 3. marca je umrl kanonik Andrej Škrabec, star 79 let, po dolgem bolehanju.
Dne 29, junija je bila birma v Novem mestu.
4. julija je skušal petošolec Murgelj rešiti svojega tovariša, ki seje žc^potapljal, je pa sam vtonil v Krki.
Vpeljali so nov denar krono.
Dne 29, septembra so začeli graditi dolenjsko železnico iz Ljubljane do Straže. Govor je imel poslanec Šuklje. Po govoru je prošt Urh blagoslovil prostor novomeške postaje, pri katerem so krasno peli 12ň. psalm pater Otokar Aleš, p, Gothard, frančiškana, mestni vikarij, prečinski kaplan Indof in kapiteljski organist Hladnik, Med zahvalno pesmijo, je svirala niestua godba, nato so pa pevci „Dolenjskega pevskega društva" zapeli Jenkovo „Molitev". Potem se je začelo zasajevanje lopate. Prvi je zasadil lopato okra ni glavar; s slovenskimi besedami je zače, z nemškimi končal. Drugi je zasadil lopato mestni župan itd. Na koncu slovesnosti so zapeli: „Lepa naáa domovina". (Kron, IV. 221.)
To leto je bila razstava živine.
Prvi sneg je šel dne 21. oktobra. Zima zgodnja in huda.
stranka, stiaiika kapitalistov, ker ima med svojimi pristaši tudi i)ar liogatih iniiž. Seveda, ko smo mu povedali, da je itied socialisti tudi precej preiiiožnili, da je voditelj nemških socialnih demokratov Adic)' celo miljoiiar, ni hotel o tem iiić slišati in iiiá verjeti. Potem seveda ni smel izpustiti tudi tega, da so diibovniki agitirali za vojno posojilo, dali zvonove za vojno itd. Res je kaj Čudna ljubezen teh naših socialistov do zvonov, kjer le morejo, jih jemljejo v besedo in vendar vemo vsi, da take vrste ljudje niso ne pi'eje in ne sedaj nić kaj radi poslošali zvonove, kadar so vabili k službi božji. Morda si to ljubezen do zvonov razlagamo na ta nařin, ker se socialisti res vneto branijo proti vsakem», ki trdi, da je njihova stranka protikato-liâka. Tudi fie namignemo na ruske boljševike in ogrske komuniste, ki so z našimi socialisti iste „glilie", noCejo nič slišati, da bi tudi oni vrgli Boga iz Šol in družin na .cesto, kot so to storili niski in ogiski socialisti. Saj g. Pirnar se je proti temu odloííno bi'anil. O mi pa dobi'o vemo, zakaj ti možje na ^hodíh, zlasti kiiiečkilj, po-vdarjajo svpjo vernost. So pař Še premajhni in preslabi in tudi dobro vedo, da med našim vernim kmečkim ljudstvom ne bodo mogli pridobiti pristasev, ce se že sedaj pokažejo brezverne. Tako socialistični agitator ni mogel nikjer popolnoma do sape priti, tudi v tem ne, fieš socialisti so bili vedno proti vojski in vendar vidimo, da sedaj, ko je svetovne vojske vendar enkrat konec, nam spet gi'ozi vojska in ísicer od „antimilitaristov"- socialistov - boljševikov. Pokazal je konično, ko z beseifo ni vefi slo, svoje žnljave, zamazane roke. Češ te poglejte, kako si služijo svoj krnli — o drugih, ki nimajo žiiljavih rok, si seveiia misli, da so sami lenuhi — in neka Ženica mu je hudomušno svetovala, naj pride jutri k njej pomagat vinograd kopat, ker je tako krepak delavec.
Po tem brezplodnem izvajanju socialista g, Pirnarja — saj govwa sploh ni imel, ker smo ga za vsakimi tremi stavki prijeli za besedo — je g. govoinik iz Ljubljane predlagal zborovalcem sledeiie resolucije, ki so bile vse enoglasno sprejete:
L Zborovalci današnjega shoda zahtevajo, naj dižavá šťíiti vi'ednost papirnatega denarja in vojnih posojil, da ne bodo revnejši kmečki in delavski sloji preveC trpeli, zato naj pa se piimerno obdavčijo vojni dobičkai'ji.
2.	S. L. S. se bo potegovala vedno zato, naj se število vojaštva kai' najbolj omeji in da imajo pi'avico odločevanja o vojni in mii'O izključno le od ljudstva vl-voljeni zastopniki.
3.	S. L. S. se bo potegovala dalje zato, naj se upoštevajo izjemne razmere slovenskih poljedelskih krajev in da naj se zlasti v prvih letih gleda na to, tla ne bodo naši kmetovalci vsled združitve z rodovitnejšinii kraji uničeni.
4.	Zbor soglasno odobruje, da se v okviru S. L. S. v obrambo stanovsko političnih interesov za kmečki stan osnuje jugoslovanska Kmečka zveza in vabi radi tega vse stanovske tovai'iše našega okoliša, naj pristopijo k Kmečki zvezi za okraj StopiČe-Podgiad.
Ko je gosp, govornik izjavil, naj se oglase tisti, ki niso za te lesolucije, so tudi navzoči socialisti trdovratno mo Uotiiači g. župtiik se je g. govorniku zahvalil za njegov Hud in njegova lepa izvajanja, in zborovalci so se med odobravanjem in pritrjevaniem razšli, ne meneč se za socialiste in njiliove nasvete ter s tem pokazali, da hotejo prejkoslej ti'dnu stati pod zastavo S. L. S.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j šas^u.
Vi. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadryih 10 leiili v posameznih mesecih.
Me-sec februar je bil s piav malimi izjemami izredtio lep, večinoma prav topel in jako ugoden. Bil je bolj podoben marcu
ali aprilu, kakor fcbi'uarju. Večkrat je še maja grje vreme. Le 3. smo ititeii ])rav čudno vreme. Po noči je prav Inidu jug vlekel in je bilo za njim prav goi ko. Zjutraj smo imeli 8 0 topline. Dopoldan je nekoliko deževalo, a opoldan pa prav hudo. Popoldan je bilo nekaj Časa lepo. Okrog 3, ui'e pa je potegnila burja in je nastal prav hud vihar, ki je naredil precej škode na slamnatih streiiah. Vmes je grmelo, potem pa je začela padati solika, za njo pa sneg, ki je zapal kmalo dobro debel, Čez ped visoko, ki je pa do 10. jtopolnoitia izginil. Toplomer je bil ves mesec zjutraj ob 7. samo 6 dni pod ničlo in sicer prvi teden v meseca, ko smo imeli nekoliko zime. Druge dni pa je bilo prav goj'ko, da smo iiueii večkrat zjutraj po 8 do 10 C, popoldne v senci pa do 12 C gorkote ali še čez. Včasih je bilo popoldne kai' vroče, kakor o kresu. Vsled nenavadne gorkote vzbudila se je tudi nai-ava. 13. smo videli metulje citronCke. Sreili nieseca so cvetele tudi Že različne cvetlice, kakor marjetice, troben-tice, zvonček, teloh, jeternik idr., v di-ngi polovici pa še spomladanski žafian, lapuh, vijolice itd. Koncem meseca je bil že močno razvit in že nekoliko zelen bezeg, tudi gaber in črešnje so imele že močno napeto popje. Ljudje so pridno delali v vinogradih. Nekateri so že obi'ezali, drugi stavili, zopet drugi rigoljali. Po njivali pa so orali, sejali že korenje.
Tudi marec je bil po večini prav lep, ■nenavadno gorak in ugoden, pa tndi preďj moker, ker je večkiat deževalo, kakih 10 dni.^posebtio po noči. Večkiat smo inteli prav krasne, solnčue in vroče dni. Izredno lepe in vi'oče dni smo imeli od 26. do 31. Ker je bil ves mesec tako ugoden, bila je vegetacija za kake 3 ilo 4 tedne pred di'ugimi leti. 12. so cvetele Že breskve v Mali Plešivici, na Preložniku pa mira-boline. 23, so cvetfde cihoi'e in belice (slive), zelen je bil že gaber, 20, so cvettjie mudaČe, črešnje, rane hruške, 31. pažeslive(češplje). Tudi orelii so biU že močno razviti. Tudi trta je imela že napete popke, posebno izabela in untus. V di'ugi polovici meseca jih je že več posadilo krompir. Na žiip-niškem vrtu smo imeli koncetii meseca že salato za jeil.
Nasprotno pa je bil apiil z malimi izjemami pi'av grd in večinoma hladen, ker je di-žala [lavadno burja, in prav moker, ker je večkrat deževalo. Že začel je prav slabo. 1. in 2. smo imeli piav gr<lo, deževno in mi'zlo vi'eme. 4. in 5. je bil toplomer zjutraj na ničii. Imeli smo led na vodi. Mraz je bil posmodil orehe, belice (slive) in cibore. Od 5. do 9. pa smo imeli pet prav krasnih^n gorkiii dni. Vsled vročine v teii dneh je že skoiaj vse drevje ozelenelo in se tuili sadje ratiejih vr.st razcvetelo, kar ga ni bilo že preje v cvetju. 9. po noči pa je nastal okrog 11. ure silen vihar z burjo in je začelo snežiti in je snežilo do juti'a. 12. pa je dopoludne deževalo, popoludne pa par ur hudo snežilo. ZveČei' pa se je ujasnilo in 13. smo imcái hud mraz, ki Je uničil vse sadje, kar ga je že cvetelo, posebno slive, ki so kazale prav obilo sadu, mudače, pa tudi trtje. ki je bilo že močno odgnalo, ker je bilo vsled ^ dežja in snega vse jnokro. Toplomer je kazal 1 C. Take zime nismo imeli preje od 18. ťebruai'ja. 14. pa smo imeli zopet 1'5 0. Miaz je posmodil nekoliko celo list ali perje po nekaterem sadnem in tlrugeui drevju, nitprimer hruškah, lipah, mladih inastih idr. Zatem pa smo imeli do lonca meseca večinoma piav grdo vi'eme, skoraj vedno oblačilo in prav hladno, ker je vlekla ve,č dni hudo buija in je obilo deževalo. Ljudje niso mogli skoiaj ves mesec nič rtelati. To mrzlo in mokro vi'etiic pa je bilo dobro edinole za hrošče — bilo je nauircč iiioŠčevo leto — ki so se bili vsled nenavadno ugodnega vremetta rano pojavili, pa sta jih potem iinaz in deževje veliko uničila. Mraz 13. in ""14. aprila pa ni na-1'edil samo pi'i nas in v Beli Kiajini sploli silno Škodo na sadju in vinogradih, ampak tudi po drugem Dolenjskem in drugih ki ajili, kakor so poi'oČali časopisi.
i-iTř;

Zahvala.
Za vse mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob prebritki izgui i našega predobrega soproga, očeta, star. očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
Julija Bučar-ja
dež. sod. svetnika
izi'ekamo vsem svojo nejpi'isrčnejŠo zahvalo. Posebno se zalivaljujemo mil. g. proštn dr. Klbertu, prečastiti duhovščini in preč. gg. Usmiljenim bratom, predvsem g. P. priorjn in g. Pr. Ksaverju za njih požitvovahio postiežbo v bolezni tn Ijubeznjivo naklonjenost, g. dr. Cholewi za ve.stno zdravljenje, darovateljem vencev, gg. pevcem za krasno petje, cenjenemu uradništvu in vsem piijateljem in znancem, ki so blagega ranjkega spremili k zadnjemu počitku.
Novo mesto, dne 8. aprila 191Í).	ŽalujOČl OStali.
Zahvala.
Za obilno dobave soCulja povodom netiaJnc smrti tiažo, nad vse IjuLljene pretiobre in skrbno matere oïironia sestre in tute
MARIJE KOVAČIČ roj DULAR
posostuice v ('egelnici, občina 1'ročna pri Novem mestu
izrekamo vsem naSo naj iskrenoj 5o KaUvalo. l'osebno su iiajprisrSnejác zahvaljujemo preCaslitima duhovnikoma in gospodu naduCitolju 17. Preíne in vsem sorodnikom, naíim dobrim sosedom, prijatelji™ in znaiicom la Uko obilno in Casfno apromatvo naSu dra^' pokojnice na njeni zadnji poti. - Vsem, vsem Uog obilo poplaCaj!
Razvedrilo.
Pijancev izgovor. íí:ena: „Celi dan sediš v gostilni in pijeŠ! Ali te ni nič sram?" — Mož: „Mene ne, atiipak nosu je sram; zato je tako rdeč!"
Tiralica. „Kdoi' ujame tatu Uzmoviča, dobi sto kron nagi'ade. Posebni znak: ima inizle noge."
Znamenje Časa. A; ,Ali se morete preživljati v nagem majhnem mestu s pi'o-dajo šivalnih strojev?" — B: „Lahko — sem namreč tudi ki'ojač za ženske obleke."
Ugovor. Policijski komisar: „To je vendar čudno! Šest in dvajset let ste že stara, pa se daste pi vemu, ki vam zak{)n obljubi, ogoljufati za svoje prihratike!" — Služkinja: „O, prosim, gospod komisar... ta je bil Že deveti!"
Dober svèt. Ropar: „Jaz vam vzametii samo de[iar in drnge viednosti. Če hote pa na pomoč klicali, bo prišel moj tovariš, ki je tukaj IjHzo in ta vam Vííaitie še hlače in Čevlje!"
V višji dekliški šoti. Piofesor pripoveduje učenkam, kako so Rimci uropali Sabinke in pristavi: ^.Vidite, da so se Rimci šiloma polastili Sabink. Zakaj niso dali ženitbenih ponudb v časopis?" — Ani; „Bi se jih bilo preveč oglasilo!"
Nepotrebna skrb. Gospodar dekli: „Ali si že slišala? Naš Miha je dobil srebrno svetinjo, ker je petnajst Lahov ujel."
—	Dekla: „Za božji čas, kam bomo pa ž njimi, če bo vse domov pripeljal?"
Posledica neprevidnosti. Jožek : „Teta je pi'avila, da ni davno, kal' je v nekeni svinjaku ogenj nastal. Kako je to mogoče?''
—	Mati ; „ Veš Jožek, imjbi'že so se packi z žveplenkami igrali ali pa so smotke kadili."
Gliha z gliho. Slušatelj medicine si da pii zobozdravniku zob izdieti. Ko je to mučno delo pri kraji, dijak vstane in ponudi zobozdiavniku stol, rekoč: „Pro.sim, sedite!" — „Čemu?- — se začudi zobozdravnik. „Jaz vam bom tudi en zob izfuval — denarja namreč nimam, da bi vam plačal."
Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki ■ jlobavlja
poljedelske stroje
vseh vrst. — Zahtevajte cenik!
Cfolrltfl sc dobi pri Man<oMaIovi£u, mizar v Novem mestu, in se vpostavl v okvirje (okna). Ob enem se priporoča za naroii mizarske stroke vseli de!.
Nekaj zemlje
že preorane, pripravne za saditev kt ompirja,
koi uzč itd., se đa V najem v državni trtnici v Bršlinu. Bližje pogoje se izve pri vinarskem nadzorstvu v Bršlinu.
Kino Jugoslavija
v Novem mestu uprinoii v soboto, dne 1:3. in nedeljo, diie i:i. apiilw predstavo z govorečimi podobami, l'roiiïiani se oba dni meujii. Vstopnice zii soboto iii nedelj« se doliivajo v sohoto pri kino-blagajui od 10. do 13. "l e dopoldne.
PwnHsaSskllr sa ^^^^^ meSane stroke, rrUaajdlKai dobra rařonarka, žeH prcmenlti službo, najraje v mesto, pa tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod znamko „Vestna".
vino i» kislo vodo
razpošilja A. OSKT - p. Guštaiij.
a*" Dober ribic dobi dobro službo.
Natiuiiiieje pri županstvu .Suiihel - Slopiče.
„Cirkus Wolfsohn^'
Dne 3. in 4. maja uprizori se v kinu „Jugoslavija" „Cirkus Wolfsohn", drama v 6, dejanjih, ki presega „ukletega Hoiandca" v vsakem ozirii, bodisi po nenavadno bogati vsebini, ali po svoji umetniški dovršenosti. „Cirkus Wolfsohn" je reoporečeno najslavnejši izdelek filmske umetnosti. Predstave se vrSiJo v soboto, dne 3. maja ob 7. uri In 9-30 zvečer. V nedeljo pa ob 2. uri, 4'30, 7. in 9 30 zvcCer. Vsakdo, ki si hoče zagotovili sedež, se naproSa, naj se blagovoli Že sedaj vpisati pri kino-blagajni in določiti si predstavo, ker se vspored igra nepreklicno samo ta dva dni.
cepljenje trt
Gumi za
se dobi pri tvrdki
FRANC KENDA
- - Novo mesto - -
Naročila spi-ejema do 30. aprila t. 1.
Pletilka na stroj
___________________________sprejema pletenje novili in podpletenje
čedno stanovanje, kos zemljišča, hlev itd.	starih nogovic vsalte velikosti in izvršuje
Ponudbe na upravo Dol. Novic „Viničar točno po naročilu.
Svetice".	E. Č. v hiši št. 62 - Novo mesto.

Vinicarja
se išče za vinograd pri Ozlju.
Plaća 50 kron in 50 kg koruze mesečno.
Dolenjske Novice izlKijajo vsuk řfilrtek ; ako : ; je ta dan pniznik, tlaii po{)rej. : :
Cetiii jim je za cclo leto 10 K. za pol let;i ô li. Naroíiíitia na NeiiiËijo, lïoauo in druge evropske ilržave xuaša lá'— ii, za Atneriko	K,
LÍNt in uglasi ne |il)ićiij«Jo iia[)re,}.
Vno ilnpÍHe, iiaroějijtio iu ozniiiiilu 8[)rejeiiia tÍ8kiiniu J. Kngeu nH8l.
Upanja polno aielujo !
v božični čestitki smo želeii vsem sinovom in hčerkam mlade Jugoslavije bratskega iiiirn in odkritosrčne Ijiihezni. Veselega božir^nega razpoloženja natii takiat ni bilo truba voščiti, saj so bili zadnji božični pi azniki za vsakega zavednega Jugoslovana prvikrat i'Os božični, ko smo vsi srečni in razigrani viiskali ob zibelki Jugoslavije in prvič občutili, kako sladko je živeti brez verig snžetijstva, v katere so nas kovali tnjci v našem narodno-adventneni Času.
Velikonočna pesem nam žal ne bo šla tako iz srca kot zadnjič božična, tila-sila se bo zmagoslavna alelnja, pa pri.nas bo čutilo vae, da za Jugoslovane še ni koncc trpljenja, nasprotno, da ravno sedaj knjejo naši sovražniki zvite naklepe, kako bi nam podaljšali postni čas, kako natii pripravili čnii dan, veliki petek. Nastavljajo nam umetne mreže in pasti, porabijo vsak še tako nedolžen dogodek, da bi nas postavili pred sodni stol niogoč-nikov v Farizu, kjer sede tožniki in sodniki pri isti mizi. Rožljajo z mečem, žvenketajo s srebrniki, iščejo j ii (leže v, ki naj bi povzročili nemire, tll^or(^ biatomoť med nami . . .
Pa ne gre in ne gre!. Ki'og nas divjajo viharji, teče kri po mestnib ulicah, pri nas pa sta mir in edijiost. So sicer itied nami še vedno ymije, Ki plakajo za Herodom iii Pilatom, a ti pomenijo toliko liot kapljica vode v morje.
Riuii Rim! Le išči jtnležev med natiii, napolnjuj svoje podzemeljske ječe z našimi mučeniki, vlači jili v Sicilijo in Tripolis, a vedi, da bo prišla njih kri na-te in na tvoje otroke! In naj nam pripravi veliki zboi' v Parizu res veliki petek, tiaj nas oi'opa n a š i b ljubkih Goriških bi'd in solnčne Gorice, našega Trsta in [laŠe Istre, naj odtiga od nas tudi Reko in Dalmacijo, zasede srce Slovenije, belo Ijjiibljano, proda tudi Gosposvetsko polje — naš naiod bo zaplakal, zatrepetal, umirat, pa nikdar, nikdar umrK
Mati bo pri |K) vedo vala dojenčku v naročjtj, učitelj učencu v šoli, o naših bratih v snžnosti, o našem Primorju, naši Adriji... líiČajte nas, križajte nas,
nii bomo prestali tudi veliki petek s trdnim zaupanjem, da pride tudi za nas, če ne letos, pa čez leto in dan ura vstajenja, naša velika noč! Postavite še tako številno in močno stražo na naš grob, vendar ne bo timgla rn'kdar zadušiti in pi'eprečiti naše velike misli, naše svete prisege, prej ali slej vstati iz groba ter osvoboditi naše brate, naše kraje... Velike, pravične ideje giedo preko državnih mej, preko topov in pušk!
Jugoslovani! Letošnja Velika noč naj budi v nas neomajeno upanje 1 NaŠe misli naj bodo te dni pri Njem, ki je zapuščen od svojih udanih, zasramovan od svojih morilcev, visel na križu in — umiral. Sovražniki so vriskali zmage pijani, pa že pri izvršitvi te grozne, krivične sodbe, ko je oteiunelo solnce, ko se je tresla zejnlja in so pokale skale, jih je postalo— strah! Na grob so postavili stražo. Pa vse zatnani 'Vstal je, vstal iz groba v vsem svojem veličastvu, v krasoti jutranje zarje velikonočne nedelje, On, v čegar so stavili in Še stavijo milijoni in milijoni vse svoje upanje . . •
Misel na to nani more in [nora vzbuditi upanja ob letošnji Veliki noči. Upanja polno aielujo vam, bratje, onki'aj mej naše Jugoslavije! Pride dan vstajenja! Nikdar, nikdar vas ne zabimo! Upanja polno Veliko noč vsem bratom iz Primorja, ki se še ne morejo vrniti v rodni kraj! Upanja se hočemo vsi nasrkati pri od smi ti vstalem ZveiiCarju, iipujija v srečno bodočnost, ki m o r a pi'iti, ako bomo storili svojo narodno tlolžnost in ostali zvesti veliki misli našega nesmrtnega Kreka! Neomajeno zaupanje naj bodo naši letošnji piru h i !
Veščflšiio mnen ČrnomBlj-
c o progi Ogulin.
Povodom članka: „Pomen železniške zveze Ùrnoinelj-Vinica-Bosiljevo-Ogulin", olijavljencga v št. 15. d. 10. marca 19iy, smo prejeli nastopno mnenje cenjenega ve-ščaka-inženirja, ki ga objavljamo v pre-vdarek poklicanim činiteljem — posebno na Dolenjskem. Uredn. — Inženir piše: Tega dela sem se takoj polotil in to tesu bolj, ker gre tu za koristi Belokranjcev, in še bolj pa, kar gre tu «ares za edino
prometno železno cesto, ki bi prišla kot zvezna proga Slovenije z Dalmacijo resno v pošte v.
Sicer je danes Slovenska že spojena z Ogulinom, toda le po velikih ovinkih čez Kailovec, in je vsied tega proga predolga. Še manj poniena imajo vse one fantastične proge, ki imajo izhod iz Kočevja, za katere se je v zadnjem Času neki rojak iz ribniško-kočevskega okraja jtrecej na vi.soko v „Slov. Narodu" navduševal.
Verujem, da so imenovani tozadevni članki zbudili inarsikako nepotrebno razburjenje in to morda le, ker veČina ne ve, da isti članki ne basirajo na nikakšni tehnički podlagi in da njih avtor nima o trasiranju železnic niti najiuiinjšega pojma. Mislim, da bi bilo odveiî, o imenovani progi preko Kočevja na Ogulin, izgubljati tiinogo besed, zato vam kar na kratku povem, ne delajte si vsled onih objavljenih Člankov prav tiobenih skrbij. St	način bo potrebno, in sicer
takoj, ko bo liška železnica dovršena, spojiti Slovenijo z Ogulinom, in to le z direktno in posebno progo, ki ne bo upo-trebljevala absolutno nič današnjo, itak že dovolj obremenjeno glavno progo Reka-Kailovec. Kot taka pride seveda samo ona proga iz Črnomlja jireko Vinice v poštev.
To progo sem preštudiral, kolikor je bilo pač mogoče, po špecijalki 1:75.000 in morem priznati, da bi se dala krasno izpeljati miîiio Uutoi'aja in Česnjevca direktno v ravtii črti na Vinico in preko Kolpe na Bosiljevo, ves čas skoro vodoravno. Od liosiljevega dalje proti Ponikvam, Popovemselu se proga vzpenja z maksiinalo 12 pro mille do predora pii Ogulinu in 0(1 tod z malim padcem od 5 do 10 pro mille bi dosegla Ogulin.
Razun mostičev Čez Lahinjo in Kolpo oziroma predora pi'i Oguliini ni nikakih večjih tehničkih objektov.
Postaje bi dobile vasi : Češnjevec, Vinica, Bosiljevo, Ponikve, Popovoselo. V Vinici oziroma v tîosiljevu bi prišla vodovodna postaja, kjer so za to tudi vse možnosti dane.
Mostovi Čez Lahinjo oziroma Kolpo so lahko izvedljivi in ni pričakovati nikakih tehničkih težkoč.
Predor pri Oguliini je za glavno ju'ogo neizogibljiv iii bi bil dolg 'lo 2 km. Točno dolžino ni niogoče po špecijalki
1	: 75.000 konštatirati; zato je treba na-tančnejih kart I,: 23.000, katerih pa danes ni mogoče dobiti, oziroma direktnih študij v naravi.
Cela proga Črnomelj-Ogulin bi bila dolga potemtakem 41 oziroma 42 km ; progina dolžina odvisi od dolžine ogulin-skega predora.
Najkrajša železniška Črta torej iz Črnomlja na Ogulin bi znašala 41 km z
2	km dolgim predorom pri Ogulinu.
Največja strmina (napetost) znaša 12 pro mille. Po vseut tem je razvidno, da so dani vsi pogoji za gradnjo prvovrstne glavne proge.
Imenovana spojitev belokranjske že-ležnice z liško in sicer iz Črnomlja preko Vinice z Ogulinom bi vzpostavila novo zvezo med Slovenijo in Dalmacijo.
Železniška cesta: Grosuplje-črnoinelj-Vinica-Ogulin bi znašala 134 kilometrov; tTrosupije-Metlika-KarIovecjedolgal97km; Grosuplje-Kočevje-Kam. Moravice bi bila dolga 132 km.
Lahko torej'rečem, daje predlagana proga kot železniška zvezna glavna proga z Dalmacijo najkrajša, iz praktično- tehničkih in prometniii razlogov edino pri-poiočyivo; in ker je od vseh obstoječih dolenjskih železnic edino proga: Orosuplje-Novomesto-Črnomelj že za glavno progo zgrajena, torej edina, za glavno progo sposobna, smem vsled tega imenovati predlagano progo tudi iz nai'odno-gospodarskega stališča kot najugodnejšo varijanto.
Naše vinogradništvo.
II.
če pa tudi v gospodarstvu na Dolenjskem ni vse tako kot bi bilo želeti, ni vzroka iskati le v vinogradništvu, temveč marsikje drugje. Pred vsem se naj pomisli, da se je pod prejSno vlado in prejšnimi razmerami Dolenjska od strani merodajnih činiteljev sistematično zanemarjala. Se-le pred 26 leti je dobil majhen del Dolenjske svojo prvo železnico in Belokrajina še-le tik pred vojsko prvo Železniško zvezo z ostalim svetom. Veliko rodovitno krško polje z ogiomnimi gozdi v Gorjancih s krasnimi vinogradi, z bogato prašičjerejo itd. še danes nitiia od Novega mesta do Krškega ali do Brežic nobene železnice, da niti poštene jioštne zveze! Mnogo na-
Zgodoulnfl frončišliansticgt) somostona in cerliVB v Havem mestu.
I
Sestaull P. flifans FuPlan.
Dne 28. decembra je umrla g. Elizabeta Hočevar, soproga najbogatejšega meSčatia. (Kron. IV. 204.)
Leto 1889.
V decembru 1888. in v januarju so razsajale koze po vsem Dolenjskem; pobirala jc večinoma otroke, pa tudi odraSčenim ni prizanašala.
Dne 25. februarja je umrl v mestu vpo-kojeni prcčinski župnik Janez Bačnik; prenesli so ga v Prečino.
Dne 17. marca je pogorela Andretova hiša v Kandiji.
8,, 9. in 10. junija so imeli sokoli slovesnost blagoslovljeuja nove zastave ; sv. mašo jc imel kiuionik Hočevar na Glavnem trgu.
Velike nevilite so razsajale dne 23. in 24. julija povsem Slovenskem. Krkaje jako narastla.
Dne 29. septembra jc imel svojo novo mašo v kapiteljski cerkvi preč. pater Metod Misič, kapucinskega reda. Pridigal je dr, Josip Marinko, (Kron. IV, 207.)
Leto 1890.
V Novo [neslo je prišel novi okrajni glavar vitez Friderik Schwarz. Na Dolenjskem in tudi v Novem mestu je bila to leto velika beda, morda take še ni bilo nikdar v mestu, piše kronist. (IV. 2Î0.)
Zgodnja pomlad. Zaradi dobrcev je bila deška ljudska šola zaprta od 9. do 23. aprila.
16. junija je umrl p. Régalai Stamcer. Rojen je bil ;ia Mirni dne 27. oktobra 1821.; obiskoval je tukajšno gimnazijo. V frančiškanski red je stopil leta 1843., v mašnika je bil posvečen 1. 1844, Koje izvršil vseučilišče v hiomostu, so ga poslali na pazlnsko gimnazijo, leta 1859. pa na novomeško, kjer jo bil jako spreten in Ijubeznjiv učitelj ; nekaj let potem, ko je postala gimnazija državna, je izstopil iz te .službe. Rajni je bil jako zgleden redovnik in mož po volji božji.
29. julija je imel v šmilielski cerkvi svojo novo mašo p. Gavdijoz Zega.
To leto je, postal gvardijan p. Florentin Hrovat. Sem sta bila prestavljena p. Erenfrid Zupet in p. Efrem Turk.
Začeli so delati novo cesto na postajo poleg Krke,
■ Dne 29. oktobra je bil slovesno odlikovan p. Ladislav Hroval z zlatim križcem za zasluge.
Jesen je bila lepa. Vino izvrstno, a malo. 25. oktobra je padala gosta toča. Po noči 27. in 28. oktobra je padlo veliko snega, ki je polomil sadno drevje.
Leto 1891, Velik mraz tn sneg. Pravo hroščevo leto. Živinska kuga na gobcu in parkljib po Dolenjskem.
Dne 23. avgusta je potolkla toča poljske pridelke, ajdo in tudi vinograde na Trški gori.
Dne 29, oktobra je obiskal samostan škof Vrtin, nekdanji učenec te gimnazije; 30. t. m, jc imel gimnazijsko sv. mašo v samostanski cerkvi.
Okrajni glavar vitez Schwarz je bil prestavljen v Pazin. Na njegovo îiiesto je prišel Oton vitez Frilnzl pl. Vesteneck.
V novembru in decembru so bosi pastirji pasli svoje črede. V decembru so že cvetele trobentice in 30, dccembra so videli metulja citrončka.
Leto 1892. 17. januarja jc imel svojo novo mašo preč. p, Jeronim Knoblcbar, Novonieščan,
V februarju je jako razsajala „influenca".
Dne 3. marca je umrl kanonik Andrej Škrabec, star 79 let, po dolgem bolehanju.
Dne 29. junija je bila birma v Novem mestu.
4. julija je skuSal petošolec Murgelj rešiti svojega tovariša, ki seje žej'potapijal, je pa sam vtonil v Krld.
Vpeljali so nov denar krono.
Dne 29, septembra so začeli graditi dolenjsko železnico iz Ljubljane do Straže. Govor je ijuel poslanec Šuklje. Po govoru je prošt Urh blagoslovil prostor novomeške postaje, pri katerem so krasno peli 12ô. psalm pater Olokar Aleš, p, Gotiiard, frančiškana, mestni vikarij, prečinski kaplan îndoi in kapiteljski organist Hladnik. Med zahvalno pesmijo, je svirala mestna godba, nato so pa pevci „Dolenjskega pevskega društva" zapeli Jenkovo „Molitev". Potem se je začelo zasajevanje lopate. Prvi je zasadil lopato okrajni glavar; s slovenskimi besedami e začel, z nemškimi končal. Drugi je zasadi! lopato mestni župan itd. Na koncu slovesnosti so zapeli : „Lepa naša domovina". (Kron: IV. 221.)
To leto je bila razstava živine.
Prvi sneg je šel dne 2i. oktobra. Zima zgodnja iu huda.
raviiib sil leži neizkoriSi'ieiiili. Kdor je na primer videl iieiKkorišCeiie vodne iiioći na gornji Krki, tega, ako ima sploh kaj smisla za napredek, more srce boleti, da leže ti zakladi neizkoriščeni. Kiiako na Kolpi. Kakšna indnatrija bi nastala pod takimi razmerami drugod, n. pr. na Češkem. Tukaj pa je še tisto malo, kar je tu nekdaj bilo, vsled malobrižnosti odločilnih krogov moralo propasti.
Dolenjski kmet, vsaj večji posestnik, bi se moral v svojem kmetijstvu bolj specializirati in holj posluževati strojev. Zdaj je njiva dolenjskega kmeta včasih pravi pravcati botanični vrt, na kterem najdeš najrazličnejše kmetijske kulturne rastline. Morda je to bilo v vojski prav, da je vsak posameznik pridelal vse, kar je i'abil za hišo sam na svoji zetiilji, a po vojski gotovo ne bo prav hodilo. Obilo sadežev na eni njivi skoraj izključuje rabo kmetijskih strojev, ročno delo je pa predrago in prczanuidno. Zemljo bo ti'cba intenzivneje obdelovati in pri tem vporabljati kar največ mogoče strojev. Zemljo je treba tadi bolj gnojiti. Tovai'no za umetna gnojila ustanoviti bi bil že zadnji čas. To in druge okolnosti so krive zaostajanja Dolenjske v gospodarskem napi'edku.
Vinogradništvo se dobro sklada z živino in pj'ašičjerejo in ti dve kmetijski panogi imate na Dolenjskem gotovo lepo prihodnjost. Z dobrim, vzglediiiui gospodarjenjem in z marljivim kmetijskim poukom je treba posestnikom pokazati pravo pot, kje in kako se je stvari lotiti. Kdor se pa tega loti, mora kmetijske razmere v vinorodnih krajih temeljito pox;nati, od zelene mize ukrepe delati in zabavljati ne izda nič.
Vinogradništvo se pogoatoma spravlja tudi v zvezo s pijančevanjem in. nemoralnim življenjem. Res je, da dela prilika tatn. K pijančevanju nagnjen človek bo prej podlegel, če bo imel priliko piti. Nasprotno pa je znano, da si, kdor je k temu nagnjen, tudi že priliko poišče. Živim 24 let med doleiqskimi vinogradniki in nisem našel tukaj več pijančevatrja kot v ne-vinorodniii krajih dežele. O Vipavcih, ki so znani po svoji treznosti, pa še ne govorim. Med vojsko in tudi po njej se pa vidi dosti veČ pijanih ljudi v nevino-rodnih krajib, zlasti v Ijjubljani, kot pa na Dolenjskem, Zakaj ? Vinogradnik je štedljiv iu če more svoj pridelek ugodno prodati, ga ne trafS. Že davno pred vojsko sem imel pi'iliko povdarjati načelo, da je treba skrbeti za to, da vinogradnik vino lahko in dobro proda, s čemur se bo najhitreje zatrlo pijančevanje. Da je to načelo b^o pravo, se je zlasti izkazalo med vojsko. Misel, da se z razširjanjem splošnega abstinenčnega gibanja to razvado lahko odpravi, ni srečna. Kdor pozna človeško naravo, ve, da popolne abstinence pii kmetu ne bode nikoli dosegel. Današnji čas zahteva nekaj razvcdiila. Po težkem, trudapolnem tlelu kozarec osvežujoče pi-
jače, «e bolj pa lastnega pridelka, razvedri truda in skrbi polno liee in da veselje ilo novega dela. Popolne vzdi'žnosti tedaj ne bomo dosegli, pač pa lahko zmei'uost, kar želi iskreno vsak prijatelj ljudstva. Ztiier-nost v zavživanju opojnih pijač bomo pa dosegli pred vsem s tem, da dvignemo inteligenco našega ljudstva.
Ako ne bi bilo na Dolenjskem vina, pomagali bi'si ljudje drugače. Mesto domačega vina, pili bi tuje pivo ali pa celo otrovno žganje — ali Špirit. Vsaj ni brez; pijače danes dobiti ne hlapca, ne delavca.
Živo mi je v spominu ostal prizor, ki sem ga doživel pred nekaj leti v lepi, prebujeni vasi na Dolenjskem. Na svojem potovanju prišel sem popoldne k trgovcu, vnetemu vinogradniku in posestniku. Sedim v piodajalni in vidim, da pilliajajo otroci iz šole, vsak z majiino steklenico v trgovino. Trgovec jiui natoči svetke tekočine, ki sem jo imel za ocetno esenco, otroci plačujejo in odhajajo. KoneČno nie je le osupnilo, da se toliko te tekočine prodaja in vprašam trgovca, čemu rabijo ljudje toliko esenca. „Sram me je povedati, gospod nadzornik," ju'avi trgovec, „ta tekočina ni esenca, ampak Špirit. Ker so ljudem trte opešale in nimajo vina, pijejo z vodo pomešan špirit!"
Tako delajo tudi baje na Gorerq'skem. Ali je špirit za ljudsko zdravje boljši, nego kapljica dobrega domačega vina ali peti-jota? Gotovo ne, kajti največji strop za dušo in telo je ta nezdrava pijača.
Koncčno pa še nekaj o morali, ki se tudi rada spravlja v zvezo z vinogradni-štvotii. Živim dolgo med tukajšnjim ljudstvom, prepotujem letno skoraj vso vinorodno deželo, a da bi bila morala v vinoi'odnih krajih slabša kot diugje. nisem opazil. Sloveče rahla je na pr. moi'ala v nemškem delu Koroške. Alt so taiu vinogradi? Rahla je tudi iiioi'ala v industrijskih krajih, velikih mestili, sploh tam, kjer živi veliko ljudij skupaj, a v vinorodnih ki'ajih pri nas nikakor tega ni. Statistika, ki jo imamo na razpolago, nas o tem lahko prepriča.
Iz tega toraj razvidimo, da ni vinogradništvo niti našemu narodnemu, niti gospodarskemu razvoju na škoiio, nasprotno pa, da nni lahko donaša in mora donašati obilo koi'isti.
Da se to zgodi, je treba vinogradništvo po naslednjih načelih urediti in pospeševati :
1.	Vinogj-adništvo kaže gojiti le tam, kjer so za to prikladne razmere, toraj v krajih s prikladnim podnebjem in z ugodnimi legami. Siliti vinogradništvo v neprikladne kraje bi bil velik pogrešek.
2.	Vsak vinogradnik imej načelo, „malo, a dobro," to je; obdelaj raj malo vinogi'ada, a tega dobro goji, pa ti ,bo prinesel več koristi kot velik vinograd, ki ga moraš znabiti zanemarjati.
3.	Z vso močjo je delovati na po-vzdigo kletarstva in vinskega izvoza, V
to svrlio bi bilo pred vsem pospeševati pouk v kletarstvu, zboljšavanje kleti in razvoj zadrug.
Za ustanovo skupnih zadi'užnib kleti in za nabavo kletnega inventarja bi uiogla zadiugam priskočiti na pomoč vlada z brezobrestnimi posojili. Ogrska vlada je v to H vrbo z najboljšim uspehom izdala svoječasno milijone. Dobro ui'ejene zadruge pospešujejo ne samo vinski promet, ampak lijili umno kletarstvo. Prav klasifen dokaz za to imamo v vipavski dolini, kjer posluje izvrstno urejena vinarska zadruga {k[iietijsko društvo v Vipavi).
Zadruge posameztiiii, enakotežnih vinskih pokrajin naj bi se strnile v zveze. Deželna vinarska zadruga v Ljubljani bi itiieia biti ena taka zveza, ne pa vinotoč.
4,	V svrho organizacije in pospeševanja vinogradništva sploh; ustanoviti bi bilo po vzoru bivšega državnega avstrijskega vinarskega društva„vinarsko di'uštvo za Slovenijo", ki naj bi obsegalo vse slovenske vinorodne ki'aje in izdajati dobro urejeno, vinogradniško strokovJio glasilo.
5.	Iskati je s pomočjo vinskih razstav, reklam, osebne intervencije, stik in zvezo z vinskimi odjemalci v severnih, slovanskih deželah.
Vsem vinogradnikom in vsem krogom, kojim je procvit vinogradništva na srcu, kličem: „Vzdramite se in delajte, doklei' je Čas!"	B. Skalický.
Tishouine in časopisi dražji !
Ker so se podražile vse tiskarske potrebščine, zlasti pa papir, in so tiskarne morale tudi osobju znatno povišati plače, so vse tiskarne v Sloveniji primorane od 14. t. m. naprej znatno povišati cene časopisom in vsem tiskovinam.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1919. Za društvo lastnikov tiskarn v Sloveniji: Anton Pesek 1. r.,	K. Čeč 1. r.
tvjtiik,	p rod sed ni k.
Dopisi.
Iz Toplic. Članice Marijine diožbe se tudi pii nas bvalevi'edno gibljejo. V marcu so priredile dvakrat lepo igio „Vestalka", ki jo obakrat izpadla v vseh ozirih izborno, ker so igralke izvršile svoje vloge z občudovanja vredno dovršenostjo. Želimo, da bi nas še večkrat razveselile s podobnimi igrami. Vsa Čast režiserki in igralkam !
iz Metlike. Dne 3. aprila t. 1. .se je vi-šila seja „Kmetske Zveze za črnomaljski okraj" v Metliki. Na predlog načelnika g. Mihelčiča iz Lokvice so se sprejele sledeče resolucije: a) K. Z. za Črnotiialjski okraj odločno protestira proti pritisku na kmete od strani davčnih oblasti glede do-hodnitie ter se obiaČa na deželno vlado s prošnjo, da to prepreči, ker na ta način se lioče kmete naravnost uničiti; b) K. Z.
zabteva, naj ob izvedbi agrai'ue reforme tudi gozdovi postanejo kmečka in sicei' skupna last, ter naj se v ta namen orga-nizii'ajo gozdne zadruge; c) ker je dvojrii denar v eni državi le v zmešnjavo in zlasti v škodo nepoučenemu kmetskemn ljudstvu, zahteva K. Z., naj ae, dokler se valuta de-iinitivno ne uredi za vso državo, vpelje začasna valut a 1 dinar I krona; č) K. Z. zaliteva. naj se že enkrat reformii'a pii-memo sedanjitu razuierain lovski zakon ; d) K. Z. zahteva, naj dižava varuje koi'isti vinogiadnikov i»ri sklepanju pogodb s tujimi državami tn naj ne dovoli prostega uvoza tujih vin.
Te rest)lucije se sprejmo soglasno. Pii prvi priporoča odbornik Konda, naj se ji pridružijo še droge Kmetske Zveze. Isti piedlaga tudi, naj se naredba, s katero 80 se svoječasno živinski semuji prepovedali, razveljavi, in odpravijo tudi maksimalne cene. Metliški g. prošt in dekan Valerijan IJČak, ki je bil tudi navzoč, omenja, da boljševiško gibanje prííie kmalu tudi k nam, i[i po njegovih mislih je to gibanje ravno kmetom najbolj nevarno. Česar se pa kmetje še ne zavedajo, Želi torej, naj se Kmetske Zveze poživijo in sprejmo nova pravila. Sklene se zato, naj se vrši občni zbor Kmetske Zveze belokranjske na belo nedeljo popoldne v Crnoitilju. Tam se bo odločilo, ali naj se napravijo dve Zveze za Belokrajino, ali naj ostane sedanja in le premeni svoja pravila. Zato vabimo vse kmete v Belokrajini, naj se na la zbor pripravijo in pridejo takrat v obilnem številu.
Visokošolski věstník.
Stanovska zveza slovenskih akademikov z začasnim sedežem v Zagrebu.
Ker je tudi na Dolenjskem veliko visoko-šolcev, ki študirajo v inozetiistvu, zlasti v Piagi, Biini in na Dunaju in ima večina izmed njih niti najmanjšega pojma o Stanovski zvezi slov. akademikov ■— kai- je slednjič tntli razumljivo, ker se je ustanovila Sele v zadnjem čaan tn o^bor ctitradi prometnih težkoč še ni mogel stopiti v zvezo z visokošolskimi društvi v inozemstvu, naj nti bo dovoljeno, da tem potom obrazložim pomen te stanovske organizacije.
SZSA. ima namen zastopati koristi stanu in poedinoa napram merodajnim faktorjem ter sodelovati pri podpornih akcijah. Zveza vodi natančno evidenco vsega slov. dijaštva v informativne svrhe. Olaiii so Slovenci, vpisani na kateremkoli učiiišču visokošolskega značaja in oni v stadiju izpitov, ki piijavijo piistop in plačujejo članarino. Član plača polletno 5 K članarine, ki se naj odpošlje na naslov SZSA., Kaptol 16. Zagieb. K temu pripominjam sledeče: Meniin, da bodo visoko-šolci in istotako seveda visokošolske dijakinje uvideli, ne da bi še nadalje pojasneval dalekosežeu pomen naŠc stanovske organizacije in brez odloga javili svoj pristop.
Leto 1893.
Huda zima, Krka primrznila, mraza - 19<'R.
V	mestu so ustanovili mestno hranilnico. Na Gorjancih je g. Scblesinger, sedaj Gorjany, posestnik RuprČvrlia, napravil parno žago, ki je bila 14, januarja blagoslovljena.
Dne 26. februarja je utonil v Krki delavec Martin Stepišnik, dva so rešili."
Dne 31. maja se je seŠla komisija, da se izjavi, je-li grad Neubof pripraven za bolnico. Nekateri meščani, piSe kronist, so imeli pomisleke zoper naselitev na tem kraju, čeS, da bi se po odpadkiii bolnikov onesnažila Krka. Komisija je ovrgla vse pomisleke in vlada je dovolila usmiljenim bratom, da se smejo v Kandiji naseliti.
V	juniju in juliju so biii požari od Grosuplja do Novega mesta; v Mirni peči je zgorel posestnik Bartelj, ko je reševal svojo družino.
Proti koncu julija je bila nenavadno velika povodenj.
Dne 6. avgusta je bil v Novem mestu katoliški shod ua javnem prostoru pred vo-ašnico. Govorili so predsednik shoda Fr. ^ovše, poslanec, dr. V. Gregorič, V, Pfeiíer, dr. Fr. Papež, iopliSki župnik liab,nik, posiu-šavcev je bilo do 4000 pogumnili mož.
18. septembra ob 1. uri popoldne je pobila toča novomeško okolico.
V	Šmihelu so ustanovili prvo šolo leta 1864. s 4 klopmi za dečke in deklice. To leto so zgradili novo poslopje, ki stane IG tisoč gld. in je bilo 18. oktobra slovesno blagoslovljeno.
V	začetku novembra je razsajala v mestu bolezen davica.
V	Žabji vasi sta zgoreli dve biši.
Dne 18. novembra je umrl kanonik
Vovk, goreč dušni pastir. Namesto v mir, je prosil kanonikat, ga dobil, a bolebal je šc dalje; zadet od kapi je umrl v 74. letu svoje starosti. ^
8. decembra so slovesno blagoslovili novo bolnišnico usmiljenili bratov. Govor je imel kapiteljski vikar Benkovič o sv. Janezu od Boga in plodonosnein delovanju njegovega reda. Pri slovesni službi božji so bili navzoči zastopniki mestne in šmibelske občine, c. kr. uradov, p. provincijal in graški prijor usmiljenih bratov, domači prijor z dvema bratoma in drugi. Po .službi božji e preč. g. prošt slovesno blagoslovil hišo, kape o in vse posamezne prostore.
Od 18, do 26, novembra so vodili preč, gg. lazarisli sv. misijon v Šempetru. (Kron. stran 223.)
Leto 1894.
S 1. januarjem so otvorili novo bolnico v Kandiji. Oskrboval jo je p. Kajetan Popotnik, prijor s peterimi brati in z zdravnikom dr. Defrancescili, spretnim operaterjem.
Dne 8. februarja se je osnovalo v Novem mestu „slovensko katoliško politično društvo" za novomeški, krški in črnomaljski okraj s sedežem v Novem mestu.
Meseca marca so ustanovili v mestu „hranilnico in posojilnico za Dolenjsko".
Dne 7., aprila je šel kometejski vlak iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj.
Dne 3, maja je umrl p. Florentin Hrovat. Rojen je bil l.maja 1847. v Zg. Tuhinju ; v red je stopil 31. avgusta 1865., v mašnika je bil posvečen leta 1870. Bil je vedno pri šoli, naj prej v Kanmiku do I. 1875,, potem v Novem mestu do smrli kot učitelj in od leta 1877. ravnatelj. Bil je izvrsten učitelj, priden pisatelj za mladino, za „Cvetje z vrtov sv. Frančiška, za družbo sv. Mohorja. Spisal je zgodovino kranjskih mest, okrajno glavarstvo novomeško, prestavil je več povesti „Krištofa Scbmida". Kolikor je vtegnil, je pomagal v dušnem pastirstvu. Bil je mirnega značaja, potrpežljiv in ljubeznjiv, Nje-
govo največje veselje je bila šola, kjer je bil še zadnjikrat 14. aprila, 19 dni pred svojo smrtjo. Nit življenja mu je pretrgala sušica. Dosegel je* starost 47 let, v redu je bil 28 let. Njegov stric je bil p. Ladislav Hrovat, profesor.
Za njegovega naslednika je bil inieno-, van p. Inocencij Koprivec.
Po noči od 5. do 6. maja je zapadel sneg na Dolenjskem brez posebne škode; na Belokranjskem je takrat padala toča.
Dne 1. junija je začela dolenjska železnica redno voziti. Sprejem prvega vlaka je bil slovesen; požarne straže, sokoli, mestna garda z godbo, ljubljanska vojaška godba, šolska mladina z zastavicami, gospoda. Novomeški župan je slovensko pozdravi! sekdj-skega načc nika Witteka.
Dne 3. junija so se pripeljale v Novo mesto ljubljanski pevski društvi „Slavec" in „Ljubljana" ter ljubljanski sokol do 1000 oseb. Ob 11. uri so imeli gostje v frančiškanski cerkvi svojo mašo in pri nji peli. Mesto je bilo okrašeno že od 30. maja.
V Šmihelu je bil sv. misijon od 15. do 24. junija.
8. julija so romali Dolenjci na Brezje k Mariji pomagaj v dveh posebnih vlakih.
V zvezi so zastopani iílani, dosedaj že okoli 300 1)0 številu, brez razlike svetovnega (ir^prifiaitja, kei' iitia zveza, kakor že gori oitierijciic). zastopati med drugim preiivscm koristi slanu in poedinca nasproti nierodajniiii faktorjem. Mislim, da nii ni potreba še posebej «menjati, da je zveza v avrbo informacij vsakemu (Manu na razpolago, kar bo znal ceniti vsakdo, ki ve, koliko se zapravi na različnih vožnjah in slednjič še nič ne opravi.
Občinstvu v uvaževanje. Ker stoji jugosl. visokošolska kuhinja v Zagrebu na vrlo slabih nogah v iinanČnem oziru, priredi Stanovska zveza slov. akad. \>o Veliki noči po vsej Sloveniji cvetlične dneve in lazlične prii'editve. V Novem mestu n. pr. se priredi 26. t. m. — natančneje se Že objavi — koncert, čegar čisti dobiček je namenjen ravno visokosoiski kuhinji. Pri-čaknje se, da se bo slavno občinstvo po možnosti odzvalo z denarnimi sredstvi, zlasti še ob priliki cvetličnega dneva. Na ta način se bo precej odpomoglo pretečemu zlu, ki grozi v zadnjem času jugoslovanski visokošolski kuhinji z razpustom, vsled vedno večjega in večjega denarnega po-manjklaja. Posledice bi bile seveda zelo težke, ker bi na ta način ostalo skoro vse slov. visokošolsko dijaštvo, okoli 300 po številu, brez dnevne hrane. — Za Časnikarski odsek SZSA. Podbevšek Anton, stud. phil.
Presajena cvetka.
Mnoge iz vrst naših dragih nam je že letos ngi'abila božja poslanka, a med zadnjimi si nas zapustila Ti, Dora I Odšla si, ker nisi bila naša, nisi spadala v naše vi-ste. Bolj kot me Te je vzljubilo nebo: Itolelo Te je imeti za-se, ker si bila tako dobra, tako blaga. — Odšla si v domovino, od koder se ne povrneš nikdar, nikdar več . ..
Znova in znova pokropim Tvoje mirno truplo s solzami. Da, kako neizprosen je zakon smrti tudi za mladost. Pred tremi leti si se Še veselila svoje mladostne sreče, ko dva obe obiskovale III. razred meščan-■ske šole v Šmibeln, a danes . . . Kakor v snu Te vidim, kako z navduiienjem in nekakim prikritim veseljem deklamuješ Gregorčičevo odo „Oljki". A zakaj se Ti je pri zadnjih vei'zih tako skrivnostno in tajinstveno zaiskrilo oko, — zakaj, Dora? Se Ti je moi'da v globini srca liipoma porajala slutnja, da bode tudi Tebe kmahi kropila oljkina vejica? Bog ve!
Bila si nam vzoi' pridnosti In vestnosti, neumoi'no kakor čebelica izvršujoč svoje dolžnosti. Dobrohoten Tvoj obraz je vedno zatj.šal vdanosttii iiasmehljaj, v katerem je bila izlita vaa milina Tvoje rajskočiste dušice. Do vsake prijazna in postrežljiva nisi poznala sovraštva in srdu, niti hiiiavšČine. Skromna in ponižna si poznala le pot v cerkev, šolo i[i dotn. Dasi tihe in mirne niavi si nam s svojo neprisiljeno prijaznostjo delala najprijet-nej.so družbo, listvarila si si v svojem srcu ideal, po katerem je stremelo vse Tvoje Življerge, — želela si postati vrtna-1'ica mladini srcem, da bi osrečevala te vrtnarske rok& poti'ebtie cvetke. Vse svoje nadebuilno življenje posvetila si drugim, hotela ai delati v blagor mladine, ži tvo-vati se za njo, a Stvarnik je v Svoji jnodrosti uki'enîl drugače.
Danes pa stojim pred Teboj, Dora! A Ti me ne vidiš, kajti Ti snivaš. Nebeški mir je razlit po Tvojem bledem obličju, ali, jtiir, za katerim zaman koprniš na tem r'evntim svel u. Mrl va si, in vendar, Dora. Ttí blagiujem. O, kaj bi dala, da l)i legla kot Ti poleg Tebe in bi zasnivala nebeški, nevzdj'amen sen. Kako zmagovito oklepaš simbol nnjlepae čednosti — snežno-belo lilijo! Da. bila si enaka tej cvetki, zato Te je Tvoja nebeška Mati tako vzljubila. Zbala se je, da ne bi hudobni, brezsrčni svet S svojo oki'iUno nogo poteptal prediagoceti cvet, zato Te je v najlepši dobi uvrstila med svoje nebeške cvetke, ki jo obdajajo celo večnost. Po-Miladiio cvetje, ki plete cvetni venec celemu stvarstvu, ni moglo dovolj proslaviti Tvoje
čednosti, zato si vstala in odšla v večno pomlad, vŽivat radost veČne Velike noči. Pi'osta si, večno prosta vseh bolesti in gorja, vseh skeleČih lan prevar in duševnih bojev. Blagor Ti!
Slonim ob oknu in minto neso Tvoje zemeljske ostanke... Ah, Dora! Dolga vi'sta Tvojili .šolskih tovarišic, ki jih je ljubezen do Tebe zdmžila v velik žalen sprevod, Te v tihi žalosti spremlja na tem zadnjem Tvojem potu. A ko Te s])uste v naročje matere zemlje, hite vzdihi in pritajen jok Tvojih dragih za Teboj in pekoče solze rose Tvoj spomin. Ob robu groba pa stoji ljubeča Tvoja mamica in skrben oče ter — plakata. Kako rade bi ju tolažile, a žalost inamice se ne da tolažiti. O, mati je ena, samo ena ... In ena sama je materinska ljubezen, svetla kakor solnčni žarki, silna kakor moč leva in brezkončna, kakor vesoljni, neobsežnt svet! In ta ljubezen mamice sega tudi v grob ljubljenega otroka. UtolaŽiti je ne moremo, tolažile bi jo pač rade, a kako? Naj Vam bo sladka zavest, da Vaši ljubljeni hčerki ne preti nobena nevarnost več; le do groba imajo moč usodepolni, divjajoči viharji krivic in zlobe, Ic do lu sega roka sovraštva in zavisti, le do sem teko potoki solza tisočev trpečih, a zibelka Adamova, v kateri spi sedaj Vaša Doi'a, je neraz-rušljiva trdnjava, ob kateri ae razbijejo vsi človeškenm Življenju sovi'ažni elementi. Izmed nas vseh je naša ^juba pi'ijateljica iiajpreje in najbolje izvršila svojo življenjsko nalogo, sedaj pa je šla vživati zasluženo plačilo v rajske višave. Zapečatila je knjigo svojega Življenja z najmočnejšim pečatom — zdi-užitev z Gospodom. Nebeško Jagnje jo je povabilo k Svoji zadnji večerji v svoje kraljestvo, kamor ji bomo prej ali sleje sledili vsi. Ti, Dora, pa prosi našega dobrega Pastirja, da se kmalu spomni svojih ovčic, ki begajo po svetu razkropljene, in pri Njegovih nogah ga prosi, naj rosi na nas Njegov nebeški blagoslov.	K. M., součenka.
DomaČe in tuje novice.
Naznanilo, Na velikonočni pondeljek bo v frančiškan.ski cerkvi ob S. uri sv. maša za vse, ki so kaj darovali za cerkev ali božji grob. — Predstojništvo frančiš-kanskiiga samosiana v Novem mestu.
Premeščenje. G. piof. Anton Lovše je premeščen iz novomeške gimnazije na I. državno gimnazijo v Ljubljani. — G. lirofesor Davorin Majcen jo premeščen iz novome.ške ginniazije na državno realno gimnazijo v Ljubljani.
Imenovarye. Dosedanji ravnatelj kmetijske šole na Grmu Viljem Hohriiiann je itnenovan nadzornikom za kmetijske šole in državna kmetijska posestva v VI. plač. razredu in prideljeti deželni vladi za Slovenijo. Strokovni učitelj ing. Alb. Vedernjak je imenovan ravnateljem kmetijske šole tla Grmu.
Zdravnik M. U. dr. L. Jenko, špecijalist za ženske bolezni, se je nastanil v stari Kastelčevi hiši v Kandiji, kjer ordinira od 10. do 12. ui'e dopoldan.
Smrtna kosa. V Škocijann je nenadoma unnl 13. aprila, star 21 let, trgovski knjigovodja, g. Erazem Pungrčič. — V Kandiji pri Novem mestu pa je tudi 15. aprila nenadoma umrl g, Janez Koiida, posestnik iu gostilničar, v 72. letu svoje starosti. Naj počivata v tiiitn!
Igro „Revček-Antlrejček" i>riredi dramatski oilsek Kat. slov. izobr. društva v Či'uomlju in sicer: na velikonočni pondeljek (začetek ob B. ui i zvečer), na belo nedeljo (začetek ob 8. uri zvečei') in drugo nedeljo po Veliki noči oli 4. ui'i popoldne. Zadnja uprizoritev je zlasti namenjena zunanjim gostom. Vstopnice se dobe v pi'edprodaji pri g. Plutu in pred predstavo v društvenih pio.stoi'ih.
Novomeščanom v pomislek. Z ozimm na „Važno naznanilo" mestnega Županstva na zadnji sti'ani današnjega lista svetujemo, naj si vsakdo sedaj nabavi potrebne pšenice pri mestni aprovizaciji in jo naj spravi
za poznejši čas. Moka se bo sicer še dobivala, zna se pa zgoditi, da bo kmalu ])renehala zaradi različnih ovir. V tem slučaju nam bo dobro došla prihi'anjena pšenica, katero si bomo dali potem zmleti. Prav 1'esno tedaj svetujemo, naj se s p.še-nico varčuje, dokler je moka, da nam ne bo zmanjkalo obojega ob najbolj kritičnih časili.
Izvrstne orgle v tukajštiji frančiškan ski cerkvi je te dni temeljito izprašil in uglasil g. Fi: Jenko, izdelovate^" orgelj iz Topolja štev. 12 pri Mengšu. Kot bivši učenec in pomočnik j Milayca razume svojo stroko prav dobro. Je pa tudi vesten in marljiv pri delu in nikakor ne pretiran v ceni. Zato zasluži, da se ga tu priporoči in se mu na ta način pomore, da si tem prej ustanovi svojo orgeljsko delavnico. Slovenci itak nimamo obilice domačih mojstrov na tem polju. — Orgle toraj zopet pojo lepo ubrano, le prospektne piščali, ki jih je vojska vzela, bodo pogrešale, dokler bo tako pomaïijkanje denarja in blaga, to je; cina. — Ob enem pa se mora tudi pohvalno omeniti cerkveni moški zbor te cerkve. Opažamo naiin-eč, da vedno napreduje v številu udov in pa tudi v proizvajanju glasbe. Le tako naprej — vse v večjo čast božjo!
Za slepe vojake je darovala gdč. L. Barborič v Novem mestu 30 kron. Najlepša hvala.
Zahvala, Visokošolski odbor novomeški je naklonil tukajšnjemu Sokolu kot ])rispevek k zgradbi Sokolskega doma znesek 63 K GO v, preostanek oVl plesnih vaj in znesek 158 K, čisti dohodek veselice na pustni torek, skupaj toraj 221 K 60 v, za kar se odbor Sokola toplo zahvaljuje.
Jurjev sejm v Žužemberku bo v Četrtek, dne 24. api'ila t. 1,, prav na dan sv. Jurija.
Policijska ura za gostilničarje je s 15. aprilom dalje do 10, ure zvečer. Djugi predpisi ostanejo v veljavi.
Legitimacije za potovanje. Vsled brzojavnega ukaza ministrstva za notranje zadeve se ima do preklica vsak potnik, ki se nahaja izven kiaja svojega rednega bivališča, izkazati z izkaznico istovetnosti. Za izdajanje izkaznic o istovetnosti so pristojna državna, pidicijska oblastva, kjer teh ni pa Županstva in od župana v ta namen postavljeni zaupidki. Za uradnike in uslužbence javnih oblastev, uradov in zavodov z vštetimi zasebnimi železnicami smejo dotična oblastva, uradi in zavodi predpisane izkaznice tudi sami izdajati. Uradne legitimacije nadomeščajo te izkaznice. izkaznice se tuuradno izdajajo ob pondeljkih, četrtkili in sobotah od 9, do 12. ure dopohlati. Ob nedeljah in praznikih se izkaznice ne izdajajo. — Okrajno glavarstvo SHS v Novejii mestu.
Okrožnica. Po preteku dobe, za katero je bilo pri sodiščih v Novem mestu dovoljeno nepretrgajio skrajšano uradovanje, se prične z dnem 16. aprilom 1919 do moiebitnega drugačnega ukaza nadrejenih oblastnij pri okrožnem in okrajnem sodišču v Novem mestu zopet staro, neukrajšano do- in popoldansko uradovanje. Vložišče bo počenši z navedenim dnem 0(iprt0 ob delavnikih od 9. do 11. ure do|ioidne in od 3, do 5. ure popoldne; ob nedeljah in praznikih pa neizpremenjeno kakoi' dosedaj. — Predsedništvo oki'ožnega sodišča v Novejii mestu, dne 10. aprila 1919.
Čuden velikonočni piruti je dobil obče-znani posestnik in naš zvesti dolgoletni naročnik, g. Fi'anc Fabjan iz Gradišča jni Št. Jerneju. Bivša vojaška kobila mu je porotlila pretekli teden lepega črnega oslička, oziroma ljubko devičico osličko. Baje zna že tudi dohi'0 i'igati i-a. i-a. Zart;s redek naraven slučaj. Sicei' pa, ker je Že pi t ljudeh vse narobe dandanes, naj bo Še pri živaiih.
Objava. Za preltianjevanje moštva in živine v gainizijah di'avske divizijske loblasti se potrebujejo naslednje vrste Živil, oziroma krme, mesa, ovsa, ječmena, sena in slame. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo za dobavo teb predmetov, da se obrnejo s ponudbami na kotiiando di'avske divizijske oblasti, kjer dobe .natančnejša pojastnla in takoj sklenejo direktno po-
godbo. — Od pisarne komande dravske divizijske oblasti E, štev. 4, dne 5. aprila 1919, v Ljubljani.
Računarce časa od polnoči do polnoči, to je 1. ure do 24. ure se baje uvede v Kraljestvu SHS, začenši s 1. majem letos. Zakaj 1)0 neki zopet ta novotarija dobra? Dobro bi bilo, da bi .še sedaj šli enkrat k birmi, da bi nam botri podarili nove ure.
Ferd. Seidl: kod n^' se potegne pravična državna meja med Jugoslavijo in Italijo? Velika 8" in geološki zemljevid. Cena 1 K. Dobiva ye v vseh knjigarnah. Avtor je opremil ponatisk s preglednim geološkim zemljevidom, obsegajočim skoro vse ozemlje slovenskega dela Jugoslavije. 'Ze^nljevid jasno kaže, da se začenja balkanski polotok oh črti Humin-Koharid-Podbrdo. Do te črte sega od jugovzhoda prav tista geološka zgradba tal, ki je značilna za Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko Primorje. Na zemljevidu se vidi, da stojijo mesta: (iorica. Trst, Pulj in Reka in isto-tako Idrija, Postojna in Cerknica na balkanskem polotoku in na jugoslovanskem ozemlju. Nadalje se vidi, da je rob beneške ravnine od Tržiča do Humina prava prirodna meja med Jugoslavijo in Italijo. V zemljevidu so tudi začrtane poglavitne variante, ki predlagajo za bodočo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo, namreč: 1.) narodnostna meja, 2.) Triglavova Črta in 3.) Kaninova Črta. Besedilo brošure obravnave vse tii variante bodoče meje z geološko-geografskega, s prometnega in s strategičnega stališča in se krepko zavzema za naiodnostno mejo kot edino popolnoma pravično. Ker je potrebno, da se o vpi'ašanju naše zapadne meje vsakdo kolikor moči dobro pouči, zatorej toplo priporočamo našim i'azuttuiikom to brošuro, ki je pisana jasno in pi'epričevaliio.
Velika železniška nesreča. V vlaku, ki se je odpeljal v soboto 12, aprila ob 6. uii zvečer z ljubljanskega kolodvora proti Zagrebu, je nastala 10 minut pred Sevnico ob 9. uri 15 minut v nekem va-goim eksplozija. Dotični vagon je začel goreti, kar je vlakovodja opazil in vlak ustavil. Eksplozija je nastala vsled tega, ker se je nekemu potniku 2. i'azreda na doslej še nepojasnjen način vnel bencin, ki ga je nosil s seboj. Učinek eksplozije je bil strašen. Trije potniki so ostali na mestu mrtvi, zgortdi do zogljenelosti, 13 je ranjenih, med njimi nekateri tako težko, da ni upanja, da bi okrevali. Med ranjenci so 4 častniki. Pri ponesrečencih so se odigravali tragični prizori.
Razglas. Poverjeništvo za socijalno skrb uraduje od 15. aprila dalje od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne nepreti'goma. Vložišče je odprto od 8. do 12. ure dop. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od pol 11. do 12. nre dopoldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure dopoldne.
Zgubil se je 10 letni fant po imenu Hvala Pepi. Kdor kaj izve, so prosi, da bi naznanil žendarmei'iji ali v kolodvorski restavraciji V Novem mestu.
Doneski k vrenienoslovju Bele Krajine. J, SaSflj.
VI. Kakšno vreme smo imeti v Beli Krajini, zlasti v adleškt župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesQcih.
Vreme meseca maja pa je bilo prav ugodno in razun prvih 3 dni tudi prav gorko. V prvih dveh tj'etjinah smo iitieli celo nekoliko suše, a zadnja ti'etjina pa je Itila prav mokra, ker je deževalo več dni zaporedimni, da niso mogli ljudje skoraj nič delati. Druga tretjina je bila tudi prav vroča. Vendar pa je bil ves mesec prav tiiiien, inez bliskanja, gromenja in hmlili tn-. kar se dogaja kaj rado v tem mcsecu. Ker smo imeti od é- do IG. nenavadno hudo vročino, je v tem Času trta nenavadno bujno odgnala, ki je kazala tudi, kljub hudi pozebt. prav lepo, kakor se ni nikdo nadejal. Pa tudi po drugih krajih so imeli v tem času izredno vrofino, kakor so pisali Časopisi, kakor na Češkem, Francoskem, Angleškem idr., kakor je bilo brati v „Slov."
DOLENJSKE NOVICE
Stev. 16.
z dne 13. maja št. 109. v brzojuvkah. Na-spiotiio jm so imeli v istem Času iia Kiiskent snejEim viUaiJe iii iiiido zimo. V Stuoieuskii je tiiial vlak 6 ui' v snegu.
Mesec junij je bil prav ugoden, po večini prav gorak in tudi moker, ker je veiSkrat deževalo, kar je posebno nagajalo pri sušenj» in spravljanju krme, A za rast pa je bilo ravno to vreme i>rav ugodno in v prvi vrsti zopet za tito, ki je tudi biijno rastla. Nasprotno pa so napravili viharji med dežjem, in plohe precej škode, tako npr. 9. popoldne, ko je liud vihar polegel moino strni, da je ležala na nekaterih njivah polovica ali veë strni po tleli. Po nekodi so polegle tudi trave in lan oziinec. Velik vibar z gromom in bliskom in hudo ploho nastal je tudi 25. junija po noči ob tričetrt na 1. TresÈiio je v naši bližini med tem vibaijeni tudi kake štirikrat. Med drugim tudi v hišo Mikota ÔrniËa v Adlešifiih h. št. 9., in kakor se je dalo sklepati, tudi v oi'eh poleg hiŠe.
Mesec julij je bil izredno vroč. Imeli smo tudi precej suše, posebno v prvi tretjini, pa tudi v zadnji. Vinograde je v tem mesecu močno napadla strupena rosa, pa tudi grozdna plesnoba, da so slabo kazali.
Avgusta je bil prvi teden prav vroč, imeli smo tudi že precej suše. 7. pa smo dobili izdaten dež, po katerem je nastalo precej hladno vreme, posebno po juti'ih. 8. in 9. smo imeli zjutraj samo 12 C, a 12, pa celo samo 10 C. Sploh je bil mesec bolj hladen, pi'oti koncu pa smo imeli le nekoliko suše. „Slovenec" št. 199. je prinesel tole vest: „Hladno letošnje poletje se konča meteorologiČno 31. avgusta. Letošnje meteorologično poletje je biîo julija in avgusta tako hladno, kakor Že ne 137 let."
Prva polovica septembra je bila, z izjetno par dni, kakor 5. in 9., ko smo imeli lepe, gorke solnČtie dtii, iisredno grda, I)rav hladna, večinoma je bilo oblačno in megleno vreme, in jako mokra, ker je deževalo več dni. 9. po noči pa je začelo hudo liti, bil je tudi hud vihar med gromom in bliskom, ki je polegel posebno tuišice. Potem pa je deževalo v, malimi presledki skoraj noč in dan do 13. zjutraj. Kulpa je bila že 10. silno narastla, da smo mislili, da se bo razlila čez îirvat,3ke loke. Kakor so ljudje videli, plavalo je po njej 5 sodov, 1 skrinja, veČ obieke, veliko drv, desk — žagaiiic, rkljev, mnogo ki itie, veliko buč — Hrvati pod Mizljaki so jih nalovili več košev — prav veliko jabolk, katera je otresci po noči vihar, in en čoln. To prav mrzlo in mokro vreme je škodilo posebno turšici, ki ni mogla zoreti, in grozdju, ki je začelo pokati in gniti. Tudi otave in strnisč niso mogli ljudje spravljati. Pa tudi druga polovica meseca je bila prav grda. Lepe in gorke solnčne dni smo imeli samo 17., 18. in 30. Vse druge dtii pa je bilo prav grdo vreme, ztinrom oblačno ali utegleno, ali pa je deževalo in bilo prav iiu'zlo.
Važno naznanilo. Mestno županstvo bode kupilo večjo mtiožiiio !"■ pšenice (zdrave, suhe, očiščene), kateio bode oddalo svojim prebivalcem in sicer za vsako prijavljeno osebo 10—15 kg. Stranke, katere si žele pšenico nabaviti, naj to naznanijo pri mestnemu uradu med uradnimi urami. Prijave se bodo sprejemale samo dne 22, in 23. t. m. Pšenica se bode oddala proti plačilu za kg 3 K 30 v. Ker se je bati in ni piiČakovaU, da bi bilo mogoče do nove žetve si še zadostno množino žita ali moke preskrbeti, se p. n. prebivalstvo piavočasno na to opozori. — Mestno županstvo v Novem mestu.
Razvedrilo.
Ponosen potepuh orožniku: „Nikai-se tako ne postavljajte, saj me je sram, da moram z vami iti!"
Uganka. „Kakšen razloček je med Ženinom in nevesto na Tui'Skem in pri nas?" — „Na Turškem se ne moVeta videti pi'ed poi'oko, pri nas pa navadno ne po poroki!"
Zmota. A; „Ali nima gospodična
,.Telica ušla nikoliko po stranir"'
B:

„O ne, -- le nos ni prav na sredi."
Huda prepoved. >îdravnik; „Xaradi vnetja v očeh nesmete nič piva piti!" — Boltiik: „Kaj, tiiČ piva piti? Ali tiaj zavoljo slabih oken cela hiša raz))adei"'
Protin. Vinski agent: „Izvrstno vino, gospod baron, — posebno dobro zoper protin. Pustim vam pokušnjo in se jutii zopet oglasim." — Drugi dan: „Koliko bote naročili, gospod baronV' — Baron: „,laz sem vaše vino pokusil, pa imam že rajši protin, kakor pa vaše vino,"
Smola. A: „Kam pa je naš })lesni mojster Kertavka izginil, ki ga že toliko časa niseu) videl V" — B: „Ali še nisi slišal? On je šel nalašč med Zamorce, da bi proučil njihov ples. Ko se ga je pa naučil — so ga snedlt."
Najnovejša iznajdba. Prijatelj A: „Iznašel sem po dolgem tiudd stroj, ki šteje množim) izgovorjenih besed. — Prijatelj B: „No, in kako se je stroj obne-sel?' — A: „Vedno dobro. Ampak, ko sem ga postavil v sobo, ko sem nekoč prišel pozno iz gostilne, se je stroj raz-letel .— toliko in tako liitro je klepetala moja Žena nad menoj!"
Velika neumnost. Gospod: „Gospodična Anica, danes je tako krasen spomladanski dan in jaz sem tako dobre volje, da bi bil v stanu napraviti tudi tiaj večjo bedaiijo." — Gospodična: „To me veseli!-Veste kaj; gospod, snubite me!"
Veliko Časa. „Vi hočete vzeti mojo hčerko, pa še službe nimate!" — „Ravno vsled tega imam veliko časa za ženitev!"
časovno. „Ti si službo odpovedala? Ali mar ne izhajaš več s šefom?" — „S šefom že, i)a ne s — plačo!"
Preneumen snubač. „Kaj, vi bi vzeli mojo hčei' za ženo, četudi bi niti vinarja ne imela!? — Ne! Takšnega bedalta pa vendar ne maiam imeti v družini!"
Listnica uredništva:
«Vuč giedaltev i okoiii;e>. Uru/. odgovorile^;;! podpisa no objavimo VaStsgu dopisa o vciiïoiiju glpdf; con kruha, kioljaa iti vit)a pri igrah v Narodiiont dotuu. — Dopis h ŠL P«lru ïa lo ALevilko prepozno. Pride ï.aiiesljivo prihodrijii. — Opistovaiio nazrxa-rijamtí, da ajirejemamo iiwerale, ïadiiji ías ob torkih dopoldne.
POSLOVITEV. Ker sem za stalnu premcSčen v Ljubljano in mi ni dano prilika, da bi se z roditino oscl)no poslovil oil dragih mi prijateljev in znancev, se poslavljam tem polom iskreno zahvaljujoč vsf in vsakef^a posamemilfo za vi!t» prijaznosly ki smo jo uživali v teku 32-lefnega službovanja na Grmu, in z iskreno željo, da nas ohranite tudi dalje v prijaznem spominu!
Viljem Roiirmann z rodbino.
ill voiiCiiie kupi po najvišjih cenah, — Kj<', pove »radništvo Uolunjskih Novic pod „Vosek 340".
vino in kislo vodo
^]tiIpo8i^ia A, OSET - i>. (iaštiinj.
„Cirkus Wolfsohn"
Dne 3, iii 4. maja uprizori se v kinu „Jugoslavija" „Cirkus Wolfsohn", drama v 6. dejanjih, k! presega „uklelega Molanilca" v vsakem oziru, bodisi po nenavadno bogati vsebini, ali po svoji umetniški (lovrSeiiosli. „Cirkus Wottsohn" je neoporečeno najslavnejši izdelek filmske timeinosti. Predstave se vrSijo v soboto, dne 3. maja ob 7. uri in 9'30 zvečer. V nedeljo pa ob 2. uri, 4-30, 7. in 9-30 zvečer. Vsakdo, ki si hoče zagotovili sedc2, se naproša, naj se blagovoli že sedaj vpisati pri klno-blagajni in določiti si predstavo, ker se vspured igra nepreklicno samo ta dva dnf.
Gumi za cepljenje trt
se dobi pri tvrdki
FRANC KEND/A
-	- Novo mesto "
Naročila sprejema do 30. aprila 1.1.
—	Možko kolo «a
(Waffenrad)
dobro olirartjeiio - je na prodaj. — Naslov pove uprava Dol. Novic.

Zahvala«
Za vse mnogobrojne dokaze ghdjokega sočutja povodom preiane izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne hčeie, ozir. sestro, gos[K)dične
Dore Šproc
učiteljske kandidatinje
ijsrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, blagor, g, dr. Cholewa in vsem, ki sto jo obiskovali med njeno mučno boleznijo. iSrčtia zahvala Marijini kongregaciji za krasen venec in vsem darovateljem vencev in cvetja, Vsem mnogobrojnim udeležencem, ki so spremili našo nepozabno na poslednji poti, izrekamo našo najtoplejšo zalivalo.
Novo mesto, 1&. aprila 19IÍ).	Žalujoča rodbina Sproc.
xr

Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš nad vse Ijnbljeni sin, oziroma brat in nečak, gospod
Erazem Pungrčič
trgovski knjigovodja
danes zvečer ob 11. mi nenadoma i>remiiMil v (;vetu svojega življenja, star 21 let.
Pogreb nepozabnega bo v sredo 16. t. m. ob ll. uri zjutraj. Dragega lanjkega pripoiočamo v blag spomin. Škocijan, djie 13. aprila 1919.
Alojz Pungrčič, oío. — TraiičiSka Pungrčič, mati. —Alojzija, Francka, Lojze, Francelj, JoSko, Štefka, Cita, Nevis, bratje iz sestre. — Štefanija Gruden, Marija in Janez
Pungrčič, leti in strii:.
Med« univ.
Di^ L. JENKO
ordinira v Kandiji
v stari Kastelčevi hiši od 10. do 12. ure dopoldan.
OBVESTILO.
Podpisani vljudno luixtiaiijam, tla scni otvonl v Kandiji pri mostu liiSiia št. îïl
kleparsko obrt.
Toplo se [n-iporočam za mnojiobiojiiii naroČila v to stroko gpadajočili del, »ovib, kakor tudi popnivil. Priporočam sc tiuli ceiijciiini viiio-jjradnikom za popravila Irtiiili škropilnic in raznili potrebScin va vltistvo in viimrejstvo, kukor: kipcluih veli, žvepluliiib lam)), žve-plaliiili iiieiiov in drugo. Nudftîjc prevzemam napeljavo strelovodov, barvanje zvonikov, plo-ècviii;i.stili streli, žlebov in cevi, za kar imam prav tlobfo barvo in |>o nizki ceni. Izvrftnjcin vse točno, solidno iu kolikor mogoče po nizki ecjii. Imam v zaiu^i jiiko pripravne svetilke na kiirbit, za katere jamčim, ('ena po dogovora. Odliiniiii M poĚ to v an jo m
Avgust Kussel
ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar v Kandiji št. 31 pri mostu.
Pletilka na stroj
sprejema pletenje novih in podpletenje starih nogovic vsake velikosti in izvršuje točno po naročilu.
E. Č. v hiši št. 62 - Novo mesto,
DMM^i^Sallr^ ve$fa mcSane stroke, r rOUdJcaiKal iiobra račuitarica. ieli prfnieniti služb«, najraje v mesto, pa tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod znamko „Vestna".
Tvrdka E. GUSTIN v Metliki - dobavlja
poljedelske stroje
— ZaUtevnjte řwiiik I
. in največjo jugoslouanshii touspna zn baruiinjB, ItemiiSno čiščenje, pranje in


Kdor ima veselje za

učenje sedlopshega obrta
se spr'.'jnie takoj. lîil nnj bi kolikor mo{;oiu inoSiu* postave, in pošttinih stanSíív. V poStov priiiejo pormtlhL* le in ilcfclc.	'
l'omidbe pri Jožef Pirnar, at'dliu na lîrotîu Ět. fi.
sDBtIo-lilîanie perila. m- Barva
IW" čisti obleke,
mr svetlo lika
ovratnike, zapestniee, srajce. Hitra in turna izvršitev. — Nahiralnica:
Novo mesto, Glavni trg št. 73
Iii^a luno .liigosliivija.
Proda se:
več stolov krme ïa živino, en dvocevni daljnogled, okrog 30kg usnja, tndi za konjsko opravo, obuvala it. 41 in 45 Itd,, po primerni ceni. — Poizve se v pondeljek dopoldan v BÎSki vasi 2, postaja Mirna peť.
BIKA za pleme
starega 20 mesecev. - proda Fran Mohor - Krka št. 8
pri Nov«ni niestii.
Oklici
QbčinshQtiišQzvrtQminvDdnjahom
stí lio protliijalil v Adlesičili dne aprila li)ll» oi» uri popoldni! na liini mesta. — Hiša .je pi'i farni «erkvi na glavni resti in pripravna /a vsako tr;;ovino. Poïiiviijo se kupci z vadjimi 10%.
Žttpaiisiv» Adlašičti.
^ Vinicarja ^
se išče za vinograd pri Oziju.
Plača 50 kron in 50 kg koruze mesečno, čedno stanovanje, kos zemljišča, hlev itd. Ponudbe na upravo Dol. Novic „Viiiičar Svetice".