r K o I. E T A lt E C J E DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CI I ATELJE i_ PROLETAREC Offiriul Organ Vu|{oi>lav IVtlrrution, S. 1*. - — danilo Ju|;oalovuii»ke Social Ulične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. - NO. 1712. •• hi. «. 190?, 91 IM mi ai CMm». IM.. mM* iN ti* il Cm»«u «1 San* i. IS I« CHICAGO, ILL., 3. JULIJA (July 3), 1940 Publinhed Wt*fkly at 2301 So. L«wnd*le Ave. LETO—VOL. XXXV. NEDRZAVLJANI SE MORAJO REGISTRIRATI! Sovjetska Unija se pomaknila proti Balkanu NEMČIJA IN ITALIJA BILI O RUSKI NAMERI PROTI ROMUNIJI V NAPREJ OBVEŠČENI —VAZ NE STRATEGICNE PRIDOBITVE. — KAJ MISLI BERLIN? "SOVRAŽNI TUJCI 11 Hu kega ultimat uma Romu- ntm morju. Ima nad 60,000 ulji p nn&valci razmer ie prebivalcev'. Dalje je Ru ija za-doljjp pričakovali. Vedeli »o, btevala kontrolo nad mestoma da Mo !cva čaka le ugodnega Calati m Brila, ki sta važnd db-polcžaja za ir/ojo ipo tezo. Ko donavski pristanki. Nato je je uvidela, da Nemčija zmagu- zahtevala še kontrolo tudi nad je hitreje kot je pričakovala,1 mestom Tulcea, ki je tretje va-iko .'»ploh je pričakovala nje- žno romunsko pristanke ob ne zmage, re je na>prvo požu-( Donavi in pa kontrolo nad ro-rila s po jlno osvojitvijo balti-! nwn«kimi železnicami med o-*kih dežel rn ko je izvršila to, menjenOmi me ti. To pomeni teliko kot če bi zahtevalla kontrolo nad vno Romunijo. KraJj je pri ia Romunija na vrsto. Važne pridobitve Tuji begunci v P» ••• »vi« r ranči ji prišli nacijem v pest ■■ Karol je imel v ča-ai u Iti mat u- 11 ti mat um v ki igia je dobil me poki rug milijon'vojakov in kralj Karol rz Moskve, najbrž tudi njega ni presenetil. Vedel je. da pride prej ali slej. In liaš radi tega se je pred neka} tedni nagnil k Nemčiji in nad svojo državo iproglasil nacijski sietem. Računal je, da če bodo rmke zahteve preostre, mu bo Nemčija pomagala, aLi vsaj u-bUzila sovjetske poigoje. tisoč aeropslanov, koncem minulega tedna pa poaval pod orožje še ipar stotisoč mož. Vzlic temu m je podal brez vojne, ker bi brez nemške po- ~ moči sam prot ruski sili nič ne * opravil. Bodocnoat Romunije Ko j« Italija napovedala vojno Angliji, jo Kanada storila isto proti Italiji. Ampak srtov ni bila Italija, pač p« Italiiani v Kanadi, ki »o • toni avtomatično postali sovražniki Kanado. Oblast jih jo vzela ia stanovanj in jik poslala v konccntracijaki tabor. Na gornji sliki na desni jo Italijan in na lovi vojak, ki ga vodi v zaporni tabor. Vojna je ne samo alo nego naj-vi jo gor jo. "Socialna revolucija" v Erv-1 siva Južne Amerike ropi je dobiia zamah. Ampak nji!" - I ■ _ ... Rusija ni edina, kj je imela V svojem ultmiatumu je Ru-1 tirjatve na Ranijo, Ujii Mja res zahtevala več nego je imata jih Madržarska in krilj Karol pričakoval. Apeli- j Bolgarija. Prva hoče nazaj ral jena nemfike«a»paslanrka v Tran«yvan*jo, Bolgarska pa Bukarešti, da naj nemudoma Dobrudtžo, ki ji j« bila vzeta pn svoji vladi ipoizve. kaj rmi ob k<>nou vojne. V j«' storiti: Ali naj nii^e poigoge Tran,ylvaniji lvc,ilD0 Ma_ odkloni, in če to stori, ali mu džbo Rusija svojo taktiko razmere in pa ljudje, ki nočejo odvajanja obnovila, bo storila poskrbeti, da bi bili zastopani čez leto ah še prej z Romunijo j v zakonodajah boljSe kot so. k*to, kar je z Estonsko, Litvin- sko in I>atvo in 'bo najbrž kmalu tudi s Finsiko in Turčijo. V tem slučaju bo pomaknila svojo mejo prvič prav do Srbije. Važnost Donave Ritmika zahteva tza kontrolo nad romunskimi mesti ob Donavi je mnoge osupnila. Kajti Donava ima silovito ekonomsko in plovbno važnost za Nemčijo in je Nemčija prav zaradi tega Zmaga brez vojne Rusija trdi, da je prebivalstvo Resaraibiue v veliki večini "krajinsko. Romunija pravi, da tvorijo Ukrajinci in Rusi le 20 ''d totkov besaraibijskcuia pre- Ri'° "Un U.ko' ored no,kaj meseci vpr^ala Ro- C- \\ler' P,"d m mu ni jo. JuR^avrjo m Madiar- Cev-/Mjudatvo preživlja ve-J (Nadaljevanje na 2. strani.) ,nf -aa s poljedelstvom. Bikovina i/ma 4,030 kv. milj in 010,000 prebivalcev. Ti dve r|' ^ li > a sedaj popolnoma pod •ovjebko vlado. tt-Ka je Ru4ija zahte-a» (la ji R^rmunija prepusti za oporišče 'svoje vojne mor-n»rice Konstanco, ki je edina (!ika rf>munska luka ob Cr- Spanija se tudi nadeja pridobitev na račun Francije in Anglije. General Franco je bil na posetu v Rimu, doma pa je dopustil demonstracije proti Angliji, s katerimi je zahteval kolonije, Gibraltar in »več veljave po svetu. Berlinu in Rimu Španija pomaga tudi s ipropagando v Južni Ameriki. •'Vzemite posesti Anglije, Francijo in druge v tujih rokah, ka^ti vzete so bile dpaniji in spadajo vam!" Nemška nacijska propaganda pa se tam spretno uveljavlja z 'TnHom r "Ot rešimo ve tuje kapitalistične plutokracije! Boja- boroževanja najvarnejša. V . Evropi so štirje največji muni- Naše prireditve cij iki obrati na svetu, izmed ta teden v Clevelandu katerih kontrolira Hitler tri,' namreč Knipirve, škodove in °b i riliki zbora JSZ bo v sedaj Schneiderjeve v Franciji. Slovenskem delavskem domu Četrti fO Vickers-Armstrong, Waterloo Rd. v petek 5. ju- Ud. v Angliji. Velike municij- M\,*h.?,d' na ske tovarne ima tudi Švedska in razvija «i jih Rusija, toda o-menjene štiri so najogromnejša IHKlvzetja te vrtAe na svetu. rem bo govornik Norman Thomas. V soboto bo banket kitotako v Slov. del. domu, v nedeljo p« slavje 30-letnice kluba št. 27 JSZ. Več je v glasih v tej številki. Indija bi lahko sedanjo situacijo izrabila in se Anglije o-tresla. Toda indijski (politiki so v tej vojni spoznali, da jim je Cl . ,. »Kdjše biti px\ Veliko Britani- Slovenski izseljenci jo, kakor pod Jaj>onsko ali ka- zelo prizadeti ko drugo velesilo, ki hrepeni po kontroli, kajti svdbode Indijcem nobena ne bo iprinesfa, pač pa jim lahko vzela še to, kar jo imajo sedaj. John L. Lewis je postal v politiki pravi akrobat. Republikancem se laska z napadi na Roosevelta in pa Hoov-cr^je deležen njogovega blagv>-slova. Tmla republikan.ska konvencija je nominirala za svojega kandidata človeka, za kate- (Nadaljevanje na 3. strani.) V francoskih in belgijskih rudnikih, pa tudi po Nizozemskem, je bilo vposlenih pred to vojno stotine Slovencev, (posebno v premo^rovnikih v Lensu, Lievinu itd., kjer je me«eca junija divjala krvava borba med zavezniškimi in nemškimi armadami. Gotovo so tudi ti delavci užili v onih dneh veliko gorja in strahu. Priporočite Proletarca jim prijateljem! svo- TRIDESET LET DELOVANJA J. S. Z. slavje umit: kluba št. 27 JSZ V CLEVELANDU v nedeljo 7, julija na izlet- n,sk'h prostorih • federacije SNpJ. Sodeluje "Zarja". čiste skromno je pred nami ie ena tridesetletnica. Lahko in upravičeno bi jo sijajno praznovali. Kajti za sabo ima zasluge, kl so za njeno delo med našim ljudstvom neprecenljive! V prejšnji številki tega lista to bili na 2. strani priobeeni' pedatki o zborih JSZ. Bilo je enajst rednih in dve izredni konferenci Is njih se je čitatelj lahko poučil, da je bila Jugoslovanska socialistična zveza ustanovljena 3. in 4. julija 1910 v Chicagu. torej natančno pred tridesetimi leti. Na isti datum, kot je bila ustanovljena pred tridesetimi Peti — na 4. julija, jo sklican njen XII. redni zbor. Prvi je bil res jugoslovanski, kajti na njemu so bile zastopane s svojimi najboljšimi idealisti v Ameriki vse štiri jugoslo-vai ske narodnosti i Hrvati, Slovenci. Srbi in Bolgari. Ni jih bilo moego. Lo 28 članov je bilo na ustanovnem zboru, ki so repre-zentirali odbore in enajst socialističnih organizacij vseh štirih narodnosti. Najboljšo organizirano skupino, ki je poslovala do tedaj že nad pot let, so imeli Slovenci. Srbi, Bolgari m Hrvati pa so imeli na tom zboru najboljše govornike. Izmed Slovencev, ki so bili delegati na ustanovnem zboru, še živi brata Frank in John Petrich, Ivan Molek, Frank Pod tey, Joseph Bratkovich in Nace 2lemberger. Eden izmed vodilnih članov prvega zbora je bil pokojni Jože Zavertnik. Srbski, bolgarski in hrvatski zastopniki so se kar zgražali ne d njim. Cei, da je robat in pa da tudi Frai* Petrič ni nič boljši. Se dva zbora JSZ sta se vršila, ki sta bila resnično jugoslovanska. Zadnji skupni zbor leta 1916, na katerem pa Bolgari niso bili več zastopani. Niti že na prejšnjemu ne. Hrvatska sekcija — najmočnejša v JSZ, jo šla lota 1919 S komunistom in po par letih razpadla. Njeno vodstvo »o prevzeli nato novi ljudje in dobili v njo nove člane. Bolgarska sekcija je šla navzdol kmalu po ustanovitvi JSZ. Kar je od nje ostalo, so dobili eselpisti. Srbska sekcija je preminula lansko leto, oziroma je z iivotar jenjem prenehala v pričet k u tega lota. JSZ. ki je imela največ nekaj nad tisoč članov, pa se je chranila. Kajti to so bili člani, ki niso prišli in odšli, kakor judje, ki prihajajo na pošto, vzamejo kar je nanje naslovljeno in odidejo. —• F. Z. ' t r Stroge kazni za one, ki se ne bi ravnali po zakonu VSAK NEDRZAVUAN PRIMORAN ODTISNITI PRSTE. — POSTAVA O TUJCIH STOPI V VELJAVO KONCEM AVGUSTA. — POOSTRENE DOLOČBE 0 DEPORTACIJAH PioAlo soboto je predisednik i misli vrniti, izjaviti, koliko časa Uooaeveit podpisal zakon, ki se še misli o«tati v tej deželi, na- imenuje i nova? kaJti 9prejeta jc tn in pol milijona poštenih ne-;bila v eaftJ|1 vojne histerije 16. državljanov. | okt<>bra 1918> v postavi za re- Kajti kakor je dejal Norman ^gtriranje tujcev je znova Thomas v Chicagu »pro&o sobo-1 vključena. Deportaciji je »pod-to, se špijonom in resničnim j vrjrin vsak tak tujec ki je v botažnikom tega zakona ni nič i i^aki"anarhistični in slični orga-bati. Dal pa je pečat manjvred- nizaciji sedaj, aH je bil član nosti in osumljen j a na množico kM za m^o ni so večinoma navadni delav- sirmojrav1jenje vlade ci, ki ne žele ničesar kot delo m pa da se jih pusti v miru in Kadar otelaat zasumi, da ima živeti po zakonih, kakor iivc državljan ali nedriaVljan do-poMeni državljani. ma ^ kjerkoli nepostav.no literaturo, sme z dovoljenjem me-Dclocbe o registraciji rodajne avtoritete udreti v tako Šestdeset dni po 28. juniju, stanovanje ali urad v svrho ki je datfum predsednikovega preiskave in zapleniti prepove-ipodpisa te pocta\e, se bodo mo- dani materijal, ki ga ima kreirali vai nedržavljana v starosti lec bodisi pri sebi ali kjerkoli, od 14. leta naprej osebno regi- Določba o te vrste kršitvah je sdrkrati na določenih uradih in zelo dolga in na&teva (poleg o-dati odtiak prsta. To lahko sto- menjenih se razne druge enako re v času Mirih mesecev. Za re gistraitorje so določeni poštarji. Otroke nedržavljane pod 14. letom starosti pa morajo priti o-hebno registrirati starsi, aid ako otrok staršev nima, pa njegov varuh. Vsakdo bo moral navesti datum (priselitve v to deželo, navesti dela, ki jih je ali jih na- kaznjive pregre^ke. Vsalk tujec, ki vedoma pomaga k nepostavnemu priseljevanju je istotako podvržen de-]>ortaciji. Zelo ostre so kazni za one, ki navedejo o sebi nepravilne tpodatike, ali ki se v dobi štirih mesecev, ko se registracijski merava opravljati, opisati svoje aktivnosti, ki }ih je ali jih (Nadaljevanje na 7. strani.) Kaj imamo in kaj je vredno ohraniti? Imamo "Proletarca", ki je skozi 35 let svojega izhajanja izpričal, da je resnično delavski list Ta dolga doba njegovega izhajanja je v ponos vsem onim, ki so delali zanj. Imamo Ameriški družinski koledar, ki nudi najbogatejši vir raznih podatkov o naših naselbinah, kulturnih društvih, domovih in razne druge preglede o naših ustanovah. Imamo Majski Glas — revijo, s kakršno se ne more ponašati nobena druga socialistična organizacija. Imamo Prosvetno matico, ki je vredna, da v nji čimbolj osredotočimo svoje moči v skupno korist napredku našega ljudstva. Imamo JSZ, ki je izvršila proporčno več dela v svojem področju kot katerakoli organizacija slične vrste. • Imamo Slovenski delavski center. Vse to je nam vzelo mnogo truda in žrtev. Vredno je to, kar imamo, tudi ohrafiih! Sovjetska Unija se pomaknila proti Balkanu ZAPISNIK KONFERENCE J. S. L IN PROSVETNE MATICE DNE 12. MAJA 1940 V MIIVVAUKEEJU, WIS (Nadaljevanje a »prve strani.) na/viskih lqk nemškim vojnim liuljam. To so jI odklonile z jamčenjem, da ibock)! storile vse kar potrebno za varovmaje nemškega prometa ipo Donavi. Ampak kar se ni posrečilo Nemčiji, je doaegla Rusija. Kdor kontrolira ta mesta, je gospodar u*it ja Donave in s tem njene poti v in iz črnega morja. Ako je Nemčija kanila vzeti Romunijo in s tem zagospodovati nad vwo Donavo, jo je Rusija prehitela. V Berlinu "indiferentni" V Bukarešti in v Londonu so smatrali, da Nemčija ne bo držala rok križem nego ipotsredo-vala v Moskvi v korist Romunije. V svet so se razširile celo vealti, da bosta Nemčija in Italija skupno ščitile Romunijo. Toda nemški tisk je po naročilu vlade odločno izjavil, da so vsa taka poročila le pobožna želja onih, ki bi radi, da se skali prijateljstvo med tretjim rajhom in Rusijo. Nemška in italijanska vlada sta bili o ruski nameri iz Moskve v naprej obveščeni, je pojasnjeval nemški ti&k in vrh tega še oznanil, da je t)H tiporazum med Nemčijo in Ru«ijo glede Romunije sklenjen že lanskega julija in avgusta na tajnih pogajanjih. Pravilne domneve To, kar dela Rusija v baltiških deželah, na Finskem in sedaj v Romuniji, ne more biti naperjeno proti nikomur drugemu, kakor zoper Nemčijo. Kajti v Moskvi vedo, da če sc? Hitler iznebi nevarnosti na zapadu, kar je s porazom Francije in z osvojitvijo Belgije in Nizozemske dosegel, .«e bo morda okirenil proti vtzhodu in »pet cikal na Ukrajino. Za varovanje svoje celine so bafttiške dežele, Konstanca ob črnem morju in romunska mesta cm Donavi za Rusijo strategično silno važna. Konferenca zastopnikov društev Prosvetne matice in klubov JSZ je bila sklicana v nedeljo 12. maja 1940 v dvorano SST na National Ave. v Mi»l-vvauikeeju ob 10. zjutraj. Udeležili so se je zastopniki iz naselbin v severnem lllfovoisu in iz Mihvaukeeja, Wis. Zborovanje je otvori 1 tajnik konferenčne oitsranizacije Anton Garden ob 10. dop. Za predsednica je bil izvoljen a. Frank Zaitz. Zatpisnifcarica K ri i na Pod j avor&ek. ZapianBk prejšnje konference tip rej et kot čitan. Finančno poročilo. V konferenčni blagajni je $40.60. Zadnja konferenca je oklenila, da se prispeva iz konferenčne blagajne vsoto $10 -v korist Proletarca. Tudi je očitno, da čeprav se Tajnik pojasni, da je to vsoto sedaj v Nemčiji delajo, kakor da jim je čisto vse eno, kaj počne Rusija v baltiških deželah in v Romunija, se potihoma duša jo, da že pride dan obračuna tudi z Rusijo, kakor so obračunali s Francijo jn se nadejajo spraviti tudi Anglijo na kolena. Turčija vznemirjena Ruske zahteve na Romunijo so posebno o plaši le Turčijo, ki točno pozna staro rusko hre-ip ene nje po Instambulu (Carigradu) in nad Dardanelami, ki so i Krt iz Sredozemskega v Črno morje. Želo možno je, da ima Stalin že določen dan, ko bo turška vlada s/pet "povab-1 Ijena," naj pošlj»e zastopnika na " posvetovanj a" v Moskvo. Ta trditev nemškega tiska za Lani koncem avgusta je moral nas ni novost, Ikajti rekli smo tja, kjer so mu sporočili pred- že lanskega avgusta, da Rusija in Nemčija nista sklenili samo nenapadalnega pakta, nego se tajno domenili za razdelitev Poljske in drugih dežel. Vendar pa je vzlic temu tajnemu sporazumu očitno, da si diktatorji prav nič ne zaupajo in točno vedo, da bodo skušali prej ali slej obračunati drug z drugim. iog za skupno kontrolo nad Dardanelami. Turčija je predlog takrat še upala odkloniti in tudi sedaj pravi, da se bo branila z vso svojo oboroženo silo. Vprašanje je, če si ne bo Rusija izbrala za to zahtevo tak moment, ko tudi Turčiji ne bo kazalo drugega kakor sprejeti pogoje, kakor jih je Romunija. zadržal in to iz razloga, ker bo konferenc a 'poklala delegata na zbor v Cleveland in bo denar potrebovala. Njegovo poročilo odobreno. Poročilo iprosvetnega odseka, ki je bil izvoljen na zadnji konferenci. Frank Funcer pravi, da mandata ni sprejel in torej tudi nima kaj poročati. Ivan Molek poda obširno pismeno j uročilo, da on je skušal svojo nalogo vršiti, kar pa mu ni uspelo in navaja vzroke. Ker tretji odbornik ni navzoč, se poročilo prvih dveh vzame na znanje. Frank Zaitz poda referat o našem gibanju in aktivnosti tf^ede Majskega Glasa in 35-letnice Proletarca, kako bi se naše gibanje poživilo. Drugi referat je s. Gandna s stališča splošnih razmer z ozirom na minulo konvencijo soc. franke. V razpravo so posegli J. Radel, F. Matkovich, F. Pun-cer in M. Musich. O agitaciji za Proletarca in gan, Ana Maihnich; gospodinjski odsek SNI), Josephine Podboj; Čkalnica SND, John Mah-nich. Zastopniki so navajali, katko se vsaki po svoje trudijo, da obdržijo svoja društva in klu*K» Včlanjene pri Prosvetni matki in bpdo i|e v bodoče delovali na to, da outanejo včlanjeni še za naprej. Predlog sprejet, da se prihodnja konferenca vn&i v VVau-keganu, IU, Za tajnika iponotv-no izvoljen s. Anton Garden. Predlagano, da se mu da ea njegovo delo vsoto $5, kar on odkloni. Žedi le, da se jnu povrne Mroike. Predlog, da se mu da v ta namen vsoto $5, sprejet. Sklenjeno, da se pošlje delegata na zbor JSZ. Plača se mu $5 dnevno. Izvoljen s. Leonard Aljiner, namestnica s. Mary Mihelcich. Zaključek zborovanja ob 3. popoldne. Kristina Podjavoršek. zapisnik arieft. n J! NEKAJ DEJSTEV 0 VELESILAH Delavska Politika je pod gornjim naslovom priobčila nekaj podatkov o trgovini med posameznimi državami iz časopisa "Aufbau" v Zurichu. Ampak cenzor v Mariboru je gotova dejstva pridno črtal in tudi poidnaslov je uničil. Pustil pa je sledeče podatke: V Argentini je investiranega več amglecflcega kapitala kot pa po vseh angleških kolonijah. Zadnjih par let se je vrnilo iz prekomorskih delov britanskega imperija v Veliko Britanijo več ljudi kot jih je odpotovalo iz Britanije v prekoocean-ske dežele imperija. Združene države Severne A-menike, 'ki Kanade ne 44posedujejo", iprodajago Kanadi trikrat več blaga ikot Anglija. Vse angleške kolonije, rpro-tekrtorati tn domin ion i so soudeleženi pri svetovni britski trgovini le z 10.6 odcit. Britanski izvoz v lastne kolonije znaša Samo 11.2 odst. celokupnega britanskega izvoza. Kaj bo s francoskimi investicijami v inozemstvu? Franoouki kapital v inozemstvu je ogromen. V Jugoslaviji na primer kontrolira kovinske ih premogovne rudnike. V Santa Romal i j i, Nižja Oalifcrnija v Mehiki, so veliki balkreni rudniki, v katerih je »zaiposlenih o-krog 10 tisoč delavcev. Ta pri-rodna bogastva lastuje francoski kapital. Mehiška vlada se Ukvarja z načrti, ki bi lastninsko pravico prenesli s tujih kapitalistov na mehiSko ljudstvo. Pred vojno je imela Francija od celokupnega v inozemstvu investiranega kapitala le 4 odstotne naloženega v svojih kolonijah. Samo 3 odstotke naj^Krtreb-nejših surovin se lahko dobijo v kolonij al nih posestvih. Hrvotsko Brotstvo sklicuje konvencijo V malem mestu Great FalKj v Montani, posluje podipprna organteacija, "Hrvatsko Brat-Vsega skupaj ima enajst druStev, vsa v Montani. Posluje torej dlično kakor v Mil- uaukeeju, ali pa CDZ v Ohiu. Dne 22. juHja bo imela svojo konvencijo, ki je sklicana v Anacondo (Montana), Glasilo te organizacije je Hrvatski Svi-jet, ki izhaja v Nevv Yorku. Tipkan je v tiskarni Glas Naroda. To bo deseta konvencija Hrvatskega Bratstva. Eno izmed glavnih vprašanj ipred njo bo združenje s HBZ. Kajti dnevi Hrvatov v Montani in ob enem udi -vseh malih bratskih orga- Prosvetno matico govori Frank i nizac^ ^ stati ako si ne bi mo- Zaitz. Nato slede poročila zastopnikov, ki so: Za druaftva SNPJ: št. 1, Anton Garden; št. 14, Marija Ce-larec; št. 102, Angela Zaibz; gie najti poti za svoje razširjenje med mladino svoje narodnosti, ali pa na splošno. Naselbine, v katerih ima Hrvatsko Bratstvo društva, so Great FalJa, Butte, Anaconda, št. 104, Vincent Pugel; št. 119, Lew»town in . Black Eagle. Gostilne v Sloveniji V Jugoslaviji je okrog 20,-000 gostilen, izmed teh 5,194 v Sloveniji ali ena na vsakih 200 prebivalcev. Vsled take množine gonilen je uprava dravske banovine (Slovenije) odredila, da se ne sme izdati do 31. decembra prihodnje leto nobene licence za nove gostilne. Ana Mahnich; št. 192, Mary Musich, Mary Mihelcich, Mary Camer, Jouetphine Slapnik in Louise Vidmar; št. 449, Jacob Adam; št. 559, Oscar Godina; iit. 568, Anton Kerzich; št. 686, Joe Radel. Milvvauaka federacija SNPJ, Rudy Singer, Leo Swa|ger, Jeo Vidmar in An na Puncer; Bled št. 19, JPZS, Kristina Podjavoršek, Leonard Alpner, Charles čuk in Mary Shuler; klubi JSZ: št. 1, Louis Beniger in Kristina Turpin; ftt. 37, There sa Kajtna, Math Smole, John Camer; št. 45, Paul Peklaj; št. 180, Rudy Singer in M a/t h Musich. K u Kur ne organizacije: Naprej, Frank Puncer, Mrs. čuk in Leonard Alpner; ženski zadružni odsek, VVauke- ČUDNO SPOŠTOVANJE Aeroplonska industrija v Kanadi Kanada je vsled vojne zerfo povečaTa mnogo svojih industrij in ob enem razvija aero-planako industrijo, v kateri ufpa žf letos zgraditi nad tisoč letal, prihodnje leto pa nad poll-drug tkioč. . Društev osem. v teh naselbinah ima Srbi največji zločinci na svetu Nezavisna Hrvatska Država v izdaji z dne 15. junija ugotavlja, da so bili povzročitelji prejšnje svetovne vojne, v kateri je padlo 8 milijonov mladih ljudi, Srbi in da je sedanja vojna le nadaljevanje prejšnje, ki so jo Srbi (podžgali. Ako bi biki uredniki Nezavi-sne Hrvatslke Države ipametni, ali pa če bi hoteli resnično pisati, ne bi svojega naroda tu in tam čez spravljali še bolj v težave v kakršnih je že sedaj Ka-dosti. Kmalu Ik» jr nemika armada okupirala Parit ia pravcata vrhovno komando nad mrilom, to nemiki riiji Častniki korakali k Arch do Triompko, polotili vence na ffrob nasnanoga francoskega vojaka in mu salulirali. TISKOVNI FOND PROLETARCA X. IZKAZ Clovoland, Q. Ro^o Jurroan $10.00. Kommeror, Wyo. John H. Krxisnik 60r. McDonald. Pa. Lorcnc Knučič $1. Bon Air, Pa. Peter Bukovec 26c. Arma, Kan«. Klub it. 21 JSZ olf Tom*jč, Louia Bartol. Jacol) Paveil In Frank lxivtar{ Mir-t in Strupe* 10c. Skupaj v tem ixJca*u $42.50, prej. šlijl iskat $486.73, skupaj $529.32. Socialisti v Wisconsinu pred težkimi problemi Milwaukeef Wli. — Socia)i-.-tična stranka v Wiscoinsitko progresivno federacijo. Name*to pod svojim imamo sedaj kandidate v politične ur^de pod označbo Pro-jrres3ive I^rtv, ki jo vodi fami-lija l^iFollette. Ampak po dokaj burni razpravi je bilo sklenjeno, da ostanemo kot dose-'ia.i. Skušali pa bomo dobiti označbo Socialist Party na glasovnici le za Normana Thoma-sa in Maynarda Krue^erja. 44S tem cincanjem se upropaAča-mo," je rekel FVederic Heath, ki je veteran v socialističnih vrstah. Ampak večina je sklenila, da bst^pemo v omenjeni federaciji. Po nadaljni debati je bila dana eksekutivi vvfcsconsin-ske soc. stranke pravica skleniti drugače, ako se bo uverila, da bo to najboljši izhod. Kar pomeni, da nismo ne tukaj ne Um. Omenjeni sodrug Heath je dejal, da se soc. stranka ni izbrisala z zemljevida samo v drugih državah, nego tudi v VVtecotvstau. Naravno, da kadar se razipravlja o pogorišču brez pravega načrta, kaj naj zgradimo na njemu, ni dobro za nas. Nekaj posebnega za našo državo je bila na tej konvenciji debata o resoluciji soc. stranke v VVashingtonu, D. C., v kateri se je izrekla proti vsakršni pomoči Franciji in Angliji. Wis-consin je v prejšnji svetovni vojni veljal v ameriški javnosti za "progerman". Ampak na tej konvenciji je socialistična delegacija naše države siklenila a-pelirati na eksekutivo ameriške socialistične stranke, da naj svojo resolucijo o vojni spremeni v toliko, da bo odobrila podpiranje zaveznikov z materialom. Navzoč je bil tudi Paul Porter iz Kenoshe, ki je govoril v prid te spremembe. Dejal je, da eksekutiva čaka, kaj mislimo mi o tej gtvari. In če »bomo za .spremembo stališča o strankini vojni resoluciji, ga bo okesekutiva upoštevala. Razprava je bila stvarna, vendar pa je bilo iz nje razvidno, da se bi take površnosti v stranki, ako hoče biti stranka, ne smele dogajati. Poročano je bilo, da je na socialistični piknik, ki se je vršil ilO. junija, povabljen za gilaiv-ndga govornika Norman Thomas. On se (ie tudi ob znal. Sklenili smo, da kandidatov v državne urade soc. stranka v VVisconsinu ne bo nomininaJa. pač pa v tem oziru sodelovala s prej omenjeno federacijo, ki jih bo rmenovaAa na listi Progressive Party. Govorniki na konvenciji niso nič skrivali s priznanjem, da so naše lokalne razmere za socialiste povsem nevzpodbudne. Izgubili smo par volilnih bojev in ljudje se vprašujejo, čemu. Konvencija je sprejela resolucijo v priznanje D. W. Hoa-nu, ki je županova 1 milvvauške-mu mestu 24 let in bil pri zadnjih volitvah poražen z večino d rut? i h kandidatov na progresivni listi. Med seboj smo govorili, da bi socialistična stranka v VVisconsinu ne padla v moči in v številu članstva ako bi jo iznali ohraniti drugje, predvsem v velikih indu«trialnih državah, krit je eonedni Illinois, dalje Ohio, Penns.vlvania, Nevv York itd. Slovenci v Milvvaokeeju smo na tocbritsUČni grokret jafko navezani, Toda padci drugje škodujejo tudi našim vrstam. Ni je fkupine, ki bi bila soc. stranki bo4j zvesta, kakor je naša. A razmere so take, da so prinesle malodušje tudi k nam. Je pa mnogo taikih, kii nič ne ob-upavamo. Saj niso v borbah samo zmage. Trdno verujemo, da je bodočnost naša. Poročevalac. kako JI: na < I<:«KI:M? Čehi se marajo sitno paziti* da ne užalijo občutljivih Nemcev, kateri jim gospodujejo. To ni lahko, kar je razvidno iz sledečih notic, ki jih citiramo iz Delavske Politike: Koncentracijsko taborišče za protinemško obnašanje. I tem na*lovom javljajo priimki listi sledečo vest ČTK in 1>NB iz Prage z dne 25. maja: (Udj izzivajjočega, Nemčiji aovraiž-nega obnašanja uslužbencev je bila dne 22. mejnika zaprta "V in ar na pri Kohoutu" v 1'raitfi II, v Jami in sicer za dpbo 4. tednov. Odtgovo'rnii lastrMc Jara Kohout (znani Ijra/lec ip pevec c p. ur.) je bil prepeljan v zaščitni zapor. Latttnik hi&e, v kaiteri je navedena vinar na, - Bohu mil Za-hradnik je moral ravnotaku v zaščitni zapor, ker se je branil sprejeti v svojo hišo kot najemnika Nemca. Kazen 10 let robi je je prejel pred ljudskim sodiščem v Berlinu Češki rojak Karel Dubndk iz Terezina radi priprave vele-i zda je, kjer je razmnoževati Nemčiji sovražne letake in jih razširil v l^rogu svojih prijateljev. (DNB.) Radi širjenja slik in risb ve-leizdajniške vsebine je bil obsojen pred ljudskim sodiščem v Berlinu na 2 leti ječe Jožef VVeljdl iz Prage. Lepil je simbole sovražnih držav po javnih tablah. (CTK.) Na 4 leta robije in enako dobo zgube časti je bil obsojen pred ljudskim sodiščem v Berlinu Josef Bar t os iz Sobeslave radi priprave velleuzdaje, ker je tai^širjal vele izdaj n iške letake. Neben košček papirja v zgu- bo. Po vsej češki in Moravski je bila izvedena temeljita zbirka -tarega papirja, na katero so časopdHi € delovnemu ljudstvu iti! napredku v škodo. Pred nami moro biti en smoter: Kako koristiti namenu, radi katerega obstoji JSZ. In s tem namenom pred očmi bomo uspeli. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. Hiranj.) RESOLUCIJA IN NAČRT ZA REORGANIZIRANJE JSZ ANTON GARDEN lKanuisti redni zbor JSZ ae zaveda v |X>lni meri resnih 6a-Aif\', v katerih živimo, in obža-Kijf raizcepljenost m disorga-niziramje v sociaii^ičnih in delavskih vrsrtah ie dežele. Na-jriaša, da je za obstoj in podvig delavske misli in naprednega asa med slovenskimi prise-1 j t* nci in našo novo generacijo v Ameriki kardinalna potrelba, da vrste našega socialistično o-rientiranega gibanja, ki ga predstavlja JSZ, ostanejo ♦ notne, ker razcepljenost vodi le V malcdusnoftt in propast. Ta zbor torej u videva potrebo take reorganizacije JSZ, ki bo ohranila ne le našo enotnost, marveč ustvarila pri Irke in po-ir«;ie za razmah našetga gibanja. Zato ta zbor sklene slede- Namen, sestav in aktivnosti teh klubov določi glavni (rezidenčni) del eksekutive vsafl Aest tednov vnaprej. (Namesto tajnika konferenca lahko i»voli tudi d nogo osebo v eksekutivo.) 7. Člani delavskih klubov P M so podvrženi slični d*ei-plinl ku (Sitni klubov JSZ. Plomba i G orno© je moje prijKiročHo 19. zboru JSZ in P M za reorganrziranje naAega gibanja. ce: 1. JSZ ostane še organski del ><>cialist;iene stranke in a tem da priliko vsem članom in klubom. ki to žele da obdrže avoje dosedanje vezi s stranko. Ob enrm pa ta zibor nalaga ekse-kutivi zveize, da urgira vodstvo stranke, tla prične z akcijo za reorganizira nje ali ustanovitev novega socialističnega gibanja v tej deželi na programu, ki bo združil vse socialk*tično in napredno orientirane elemente, ki u videva jo potrebo in ao pripravljeni delovati za nov družabni red. ki bo slonel na čim *rf$i socializaciji in demokratični upravi vseh glavnih industriji in naravnih zakladov in niklil vsemu ljudstvu kruh, svobodo, pravico in mir. 2. Ker se je radi disorganrza-cije in oslabijenoiati :*ocialistič-nejra gibanja v tej dežeJi im uničenja vsega delavskega gibanja skoro po vsej Evropi (po zaslugi fašizma in komunizma) nekaterih naiših sodrutgov m um pati kov oprijela misel, da pripadanje k socialistični stranki zanje nima pomena in žele delovati samostojno, to ie brez organskih vezi s stranko, vsled tega se ta zbor izireka r a razširjenje delokroga m Prosvetne matice. V ta namen ta zbor avtorrzira in nala- vodstvu JSZ ustanavljanje Urlavakih klubov Prosvetne matice, ki so organski del zve-jrenc Prosvetne matice so obe^ >.e odnosno Prosvetne> matice nem tudi člani eksekutive JSZ »n ne pripadajo k socialistični in PM tn se udeleže njene glav->ti auki. I ne letne seje, katere čas in kraj 1. Namen delavskih klubov Prosvetne matice je organizira-nje vseh slovenskih naprednih delavcev in delavk v Ameriki, ki radi kakraneigakoli vzroka ne žele spadati v socialistično stranko, priznavajo /pa potrebo in so »pripravljeni delovati za preuredbo sedanjega krivičnega socialneira reda v novo socialistično človeško dnuižbo, v kateri ne bo prositora za para-site, izkoriščevalce, goljufe in diktatorje. 2. Delavske klube PM tvori ne manje ko pet oseb, ki izmed sebe izvolijo stalne odbornike — tajnika, organizatorja, (lahko tudi predsednika), nadzornike in po potreb« druge odbore. Zborujejo naj vsaj enkrat na mesec. Posle med klubom in tajništvom JSZ in PM vodi tajnik. 3. članarina za individualne člane znaša 25c na mesec in 30c za duailne. Od te vsote gre lOc v kon venčni fond JSZ in PM, lOc za ulpravne stroške glavnega tajništva in 5c v khi-bovo blagajno. 4. Na konvencijah JSZ in PM so ti k hibi upravičeni do enaketga zastopništva kot klubi JSZ in ntjih delegati imajo enake pravice; izjema so le vprašanja, ki se tičejo notranjih zadev JSZ, to je njenih odnošajev s stranko, pri katerih imajo ipraivko do besede, toda ne do glasovanja. 5. Glavni namen in delovanje teh klubov je širjenje delavske in socialistične misli a Širjenjem delavskega tiska — Proletarca, M&jskeiga Glasa, Družinskega koledarja, Pro-svete in drugih delavskih listov, katere odoibri eksekutiva JSZ in PM — m raznimi priredbami vztgojnegd ln družabnega značaja; delujejo v raznih akcijah, ki streme za izboljšanjem delavskega in splošnega ljudskega položaja — pod pitajo staVkarje Itd,. —j pri volitvah smejo pobirati le tiste kandidate, katere postavi delavstvo, ali ipa katerih rekord poikazuje, d« se de4a»vstvo lah/ko zanese nanije. 6. Tajniki okrožnih konfe- KAKŠNA NAJ BO BODOČA OBLIKA JSZ IN PROSVETNE MATICE? FRANK ZAITZ Zaradi razmer, ki jih nisnvo mi krivi, je nastal že pred leti •problem, kako preurediti nafto organizacijo (JSZ in Prosvetno matico), da ibo lahko v okončinah kakršne so efektivno delovala. To ni samo nag problem, nego tudi neštetih drug-ih organizacij vseh vrst. Vztrajanje pri starem je doforo le, če se s tem za stvar nič ne izgubi. Sledeči načrt predvideva reorganizacijo JSZ tako. da ne bo del nobene posamezne struje, sekte ali stranke, neigo delovala elastično, kakor bo v danih razmerah najboljše mogoče. Ostane socialistična in se izreka za sodelovanje a socialistično stranko v volilnih bojih in v čemerkoli na podlagi določb v tem načrtu. Jo bo tudi gmotno podpirala. Ob enem bo (pomagala v akc|ji za zgraditev takega gibanja, s socialističnim programom, ki bo res politična sila in napredobala v upoštevanju: Ta načrt je sledeči: I. Program J. S. Z. J ugnalo vansk a soc iai fetična zveza deluje v sledeče namene: 1.) Organizirati nase ljudstvo ipoflitičTK) in industrialno za sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v prid izboljšanja iirljenskih razmer onih, ki ustvarjajo bogastva. To vključuj*: a) zadostno preskrbo njihovih otrok, b) pre*flcrt>o v slučajih onemoglosti za delo, v boleznih, v nezgodah in na starost. 2.) Navajati nase delavce v zanimanje za unije in jih uspo-sobljati za aktivnosti v njih. 8.) Propagirati načelo solidarnosti na delavskem političnem, industriaJmem in zadružnem pol jo. 4.) Delovati iza enotno uniy- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S, Lavvndale AveChicago sko gibanje na temelju ongani zrranja delavcev »pio industrijah namesto po poklicih in strokah, v kolikor in kjer je to praktično in iz vedli j i vo in pri tem nagi a sati geslo, "vsi za enega, eden za vse!" 5.) Pomagati k graditvi skupne politične stranke delavcev in farmarjev, ki bi se borila za njihove ikoristi, za ohranitev civilnih svotoodŠčm jn jih utrjevai« ob eneni, in ki bi se izrekla, da je njen glavni smoter zgraditev nove dru&be s temeljem demokratičnega socializma. 6.) Podpirati mednarodno delavstvo vsepovsod v njsravifi naporih in borbah proti fašizmu in . totalitarnim režimom vseh vnrt, proti res/kci j i v demokratičnih deželah* in zoper »skorH&čanje kjerkoli. 7.) Boriti se pnoli diktaturam, nefl>lede na njihove označbe, ako so trsjne narave in je v njih naglatšanje demokracije le slspilo. 8.) Bodelovsti s socialistično stranko Zed. držav ln z drugimi sorodnimi organizacijami na polju samostojne delavske-farmarske poHtične Akctje v prid zahtev in programa, ki vo- di v sistem demokratične kolektivne uredbe. 1 9.) Glede veljavnosti sodelovanja gram, zapopaden v prej označenih določbah. 12.) Pomagati k obnovitvi intemacionale demokratične«ra socialističnega delavstva in mu nuditi pomoč kjerkoli je poga-ženo ali zatirano. Naše ožje naloge 13.) Jačanje že obstoječih klubov in ustanavljanje novih, kjer jih še ni. Dalje: 14.) za boj proti nazadnja-štvu in političnemu šarlalan-st\ii, pa naj se frvjavlja v kakršnikoli obliki; in: a) prtutj zavaj«lcem. ki sle-pomišijo |>od masko radik&liz-ina; b) za sood pokroviteljstvom Prosvetne matice; d) širiti kolikor največ mogoče predvsem naše glasilo Proletarca, Ameriški družinski koledar, Majski Glas ter knjige in druge liste, ki služijo delovnemu ljudstvu; e) vzgajal i naAo mladino za konstruktivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel; f) ščititi tujerodne delavce pred ši k a na m i histeričnega pa-triotizfns in jKred krivičnimi zakoni. S.) Brezposelni, bolniki, hi-šne gtMpod in je in drujri brez rednih o 5e na mesec*1 , 4.) Najvišja članarina za jK>sarm»*nika, ki jo (prispeva Zvezi, je torej 25c, za dualne člane 30c, in za druge v prej navedeni točki pa 5c na mesec. Klubi smejo k tem dodati svoj asesment, ki ipa skupno z Zvezi ni m ne sme jpresegati vsoto 40c na mesec. (Opomba: Članarina po tem osnutku je v primeri s prejšnjo v splo&nem znižana za 15c na mesec, v veri, da se bo z novo kampanjo dobilo dovolj nadsljnih članov ir s tem zvišalo dohodke, kajti glavni namen mora biti oboje: To je, več novih Asnov in s tem več gmotnih sredstev- za Zvezi-ne aktivnosti,) 5.) Posamezni člani (members at large) plačajo Zvezi $1 ua leto članarine. Sprejema »e jih v naselbinah kjer ni klubov. V. Odseki klubov (Mladinski krožki) 1.) Klubi JSZ vzdržujejo razne odseke 'prosvetnega značaja, kot pevske in dramske zbore, in mladinske. Slednji se lahko dele v dva odseka: a) odsek doraščajoče mla- rega ae unije ne morejo ogrevati. Z Ijewikoim so še komunisti zaradi rnržnje do Roosevelta, katerega so lansko pomlad še oboji podpirali. Bij L. Oliver, tajnik Lewisovt Delavske nestrankarske lige CIO je resigni-ral, z izjaivo, da s sedaiijo Le-vvisovo političiK) taktiko ne more soglašati, še mainj pa jo podpirati. Število relifnikov v Chicagu In drugje, ki prejemajo podj>o-ro, se znižuje, največ vsled od-^lovrtev, deloma ker si ljudje čezdalje bolj »prizadevajo dobiti delo v privatnih obratih, mnogim pa so podtporo odbili zato, ker so samci, ali ker niso državljani, ali pa ker so smatra ni 7,a komuniste in bundov-;e. V Chicagu je "na relifu" še blizu 87,000 oseb. Earl Browder se je pritožil prdtj obsodbi vsled potivarjanj-a potnih listov na zvezno aipelait-no sodllče. Potrdilo je odlok prejšnje instance. Browder pravi, da bo tiral zadevo skozi na zvezno vrhovno sodišče, s čemer se lahko Obsodbi upira več let. Dobil je 4 leta zapora in plačati mora |2,500 globe. Franciji gre sla/bo tudi v A- ziji, kjer izralblja njen padec v Evropi Jaipcm-ika. Vlada [v Tokiu pravi, da je Franciji in tudi Angliji čas odpovedati se privilegijem, ki jih imata v ftaingaju in drugod po Kitajskem. Vrh tega si Japonska želi ipodvreči bo-gato francosko kolonijo in-dokitajsko. William Green je na shodu 27. junija v Nevv Yorku de/jal, /ia Nemčija in Rusija financirati prevratnd&ke alktlvnoeti v Zed. di žavah in v Južni Ameriki ter ungiral z^•ozno vlado, da naj prejKive komunistično stranko in nacij.-ki bund. Prav je, ako se dežela čuva "pete koio-ne", ampak tudi patriotizem je stvar, ki se jo lahko izloraltolja .posebno proti unijam. Kajti ko hitro se začne odvzemati svobodščine enim, so kmalu tudi drugi na vrsti. Republika Čile je >prapove-dala vse radio programe in govore v drugih jezikih. Prizadeti so sporedi, ki so bili oddajani V nemščini, angleščini in italfi-janAČini. KLIS (Foreign Language Information Service) si je spremenil ime v "Common Council lor American Unity". Pod novo označbo se nadeja dobiti večji vpliv v ameriški javnosti, l^rej-šnje ime je delalo vtis, da je to "foreignersfka" ustanova in namenjena tujerodcem; KI.IS je nastal v času prejšnje svetovne vojne. Subvenci-rala je vlada za svojo propagando meti tujerodci. Par let po vojni mu je bila vladna podpora vzeta, toda uradniki FLISa so dobili podporo od privatnikov in nadaljevali delo. FLIS je prevajal razno inforni atfvno gradivo v jezike vseh dine do 14 leta, in b) v odsek važnegših narodnosti, ki so za-inladine od J4vleta paprej. _ stolne v tej dežela, in ga po- .siljal časopisju tujerodcev. Tujerodci v malih krajih najbolj v nevarnosti . Hi II. Delokrog 1.) Delokrog Jugoslovanske socialistične zveze so slovenske luiselbine iti v kolikor mogoče tudi hrvatske im srbske. Dalje se nase delavstvo navaja, da sodeluje po svojih močeh in priložnostih v splošnem povsod, kjer morejo kaj koristiti za program JSZ. Lokalne organizacije 1.) JSZ ima za izvrševanje svojih aktivnosti lokalne postojanke, ki so označevane ipo številkah. Klubi smejo imeti poleg teh še posebne označbe. (Na primer: klub Naprej, Delavski klub, Izobraževalni klub, klub slovenskih naprednih delavcev itd.) Vsako tako ime mora končnoveljavno ockubriti eksekutiva. 2.) V klube se sprejme vsakega, ki se (ybveže izpoln jevati naš program. IV. Članarina 1.) Vsaik zaposlen član plačuje Zvezi mesečno 26c članarine, ki se deli: 15c za njene splošne potrebe, in lOc v kon-venčni sklad. 2.) Dualni člani, to je, mo« in žen«, plačata 5c več, aili skupno 30c na mepoc. VI, Odbor JSZ. 1.) Izvršni odbor JSZ ima pel iHamov in njen nadzorni od-l»or trt. M teh os mlh (in irlavnefa tajnika) je obdržsvsti najmanj eno sejo na mesec. . , , 2.) Dslje i*voH Članstvo n t spkrfnem glasovanju (ali pa na zboruj če bd tsto sklonjeno) šinši odbor JSZ petih članov, ki I>« morijo biti vsi teven člka-skoga okroij*. Teli ipH m udeleži irtxm>v*rfja letne seje JSZ in Prosvetne matice. FN*SVBT7TM fr»OHi O Prosvetno matica 3.) V odbor Pr<«vetne matice se izvoli pet članov, izmed katerih morajo biti trije iz či-kaškeg-a okrožja v svrho udeleževanja rednih mesečnih sej odbora JSZ. Dva pa se izvoli iz drugih krajev, ki se udeležita le letne seje. 4.) Glavni tajnik JSZ je ob enem tajnik Prosvetne matice. Skupni odbor lahko izvoli za Prosvetno matico pomožnega tajnika. Glavni tajnik sklicuje seje obeh odborov in skupne seje ter jim poroča o stanju in delu obeh ustanov. 5.) V važnih zadevah se sporoči vnanjim 61anom odbora JSZ in Prosvetne matice predlog ali vpra&antje pismeno, da o njemu izrazijo svoje mnenje in glasujejo. 6.) Naloga posameznih funkcionarjev JSZ in Prosvetne matice ter odbora v celoti je obveAčatf članstvo in pridružene skupine o vseh svojih sklepih; dalje je naloiga skupnega odbora iadajati na članstvo in javnost proglase, kadar nastane tak položaj, da je to potrebno. (Vse osSsle točke v pravilih JSZ in Prosvetne matice bo v slučaju reorganizacije potrebno usoglasiti z novimi določbami.) . Joseph Snoy piše: Mržnje proti tujerodcem naraščajo in znana "črna logija" se spet pojavlja. Med domačini raste srd proti "peti koloni", ki jo po mnenju večine teh ljudi tvorijo foreignerji. 1 V zakonodaji skušajo uveljaviti (predlogo, ki bi zabranila mesto na glasovnici vsaki stranki ali kandidatu, ki je za spremembo sistema ameriške vlade. Seveda pravijo, da mislijo komuniste, a isti zakon bi se prav tako labko uporabilo /proti drugim manjšinjskim strankam. Tudi ovaduštvo naraftca. Na našem zboru bomo morali biti zelo prevdarni v sklepanjih, kajti raizmere so čezdalje bolj kritične in nič ne vemo, kaj nam prinese čas. Naznanja, da bo s tem delom nadaljeval tudi pod novim imenom. Ustanovil bo revijo Com-1^ - ckjni mon G round, ki jo bo urejeval IUrusfva prirede Louis Adamič. Izhajala bo štirikrat na leto in pozneje mesečno. Adamič je tudi član odbora reorganiziranega FtilSa. USSR se povrnila k staremu tednu Teden v Rusiji je imel do nedavna 6 dni. Pet dni je bil delavnik, šesti dan pa za delavca počitek. Ker bi vlada -produkcijo rada dvignila, je znižala teden s 6 na 7 dni in delavnik p>a s petih na 6 dni. Ob enem je vlada oznanila, da bo delavcem treba delati tudi več nadur. Njen namen je s temi podaljšanji delavnika zvišati produkcijo najmanj eno še^ino. John Turk obratuje gostilno Chicago.--John Turk, ki je bil ipred leti zelo aktiven v dru- piknik t VVaukegan, III. — Tukajšnja tri društva SNPJ prirede piknik v nedeljo 14. julija v Fos-sovem parku v No. Chicagu. Imela bodo tudi nazne ijgre, kot baseball, balincanje, metanje podkva itd. Fossov »park je velik z obilico drevja, ki nudi v vročini mikavno senco. Kogar veseli plavanje, bo to lahko storil, ker je ta prostor tik jezera Mi-chigan. Ta tri društva imajo sikupno tisoč članov. Udeležence pričakujemo tudi iz druigih krajev. Ako bo deževaik), se bo vrnila veselica v Slov. nar. domu. Za odbor J. M. Boljševizem v praksi Sedanje tgeslo boljfcevikov je: Proti kapitalizmu in vojni." čemu tudi ne "proti naciz- $tvu Slovenski Dom SNPJ na I mu. faštemu in vojni!" severni strani, se je po povrat-! Mar zato ne, ker tudi ta dva ku iz vzhoda spet nastanil na napadata "kapitalizem"? Mar "north silile" in otvoril gostilno na 1624 N. Hateted St., torej skoro tik Flainerijeve dvorane, v kateri se je vršilo že mnogo slovenskih prireditev. Rojakom priporočamo, da kadar so v bližini, naj ga obiščejo. Listnica uredništva Zapisnika vzhodnoohijske in pennsylvanske konference bo-fta v prihodnji številki. Detroit. — Prejeli prepolno. Objavimo prihodnji teden. Kanada vojno vežbališče V Kanadi se ve^a za vojne letalce blizu 12,000 mo*. pomeni to, da se snuje nova "ljudska fronta" nacijev, fašistov in boljševikov proti "kapitalizmu" Anglije, Francije in Zed. držav? Na svetu je vse v zmedi, pa ie v nji tudi to mogoče, kakor je bilo mogoče, da se je smrtni sovra-žnlk komunizma pobotal s smrtnim sovra4žnr.kotn nacizma toliko, da sta sklenila pri-jateljsiki, vzajemni pakt. IV a z n a ii i 1 o Prijateljem in znancem naznanjava, da »va prevsela gostilno (Tavern) na severni strani mesta. V zalogi bova imela najboljfo pijače, poleg tega boste vedno postreisni tudi z dobrim prigrizkom. Postrežba bo točna in prvovrstna v vseh oziriti. In MAIIV Tl ItK Phone Diversejr 1976 1624 N. Holsted Street Chicago, Illinois : i PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I sdaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAttOCNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; tu pol leta $1.75; sa t« trt leta $1.00. Inosetantvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rakopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do poudeljka popoldne za priobčitev v številki. tekočega tedna. PROLETAREC Published everjr Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Ca., Inc. Established 1906. Editor....................................................................... Frank Zaitz Business Manager...........................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United states: One Ycar $3.00; Slx Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. P R O L E TA R E C 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ... - - Telephone: ROCKWELL 2864. STAVKOVNA BITKA V BROOKLYNU PROSVETNA MATICA Ni je kulturne organizacije, ki bi za male priapevke, z dohodki povprečno nekaj manj kot tiaoč dolarjev na leto, izvršila toliko dela, kakor ga je od avoje reorganizacije aem Prosvetna matica. V Proletarcu z dne 19. junija piše Ivan Jontez, da so se mod sodrugi v Cievelandu v razpravah naglašali takile argumenti: JSZ kot politična organizacija ni dosegla nobenih uspehov. Politično smo bili impotentni. Kar smo dosegli, smo dosegli na delavslco-kulturnem in prosvetnem polju s Prosvetno matico, Proletarcem. Ameriškim družinskim koledarjem in Majskim glasom. Ameriškemu delavskemu gibanju smo koristili predvsem in malone izključno na tem polju — s širjenjem in vzdrževanjem delavskega duha med našim naprednim elementom. Mnogo več bi bili lahko dosegli, da nismo vlagali toliko energije, truda in gmotnih sredstev v politično akcijo, ki nam ni prinesla nobenih aa cfov. Ali bi ne bilo bolje, porabiti vseh naših zmožnosti in energije na delavsko-kulturnem in prosvetnem polju, in naših skromnih sredstev za vzdrževanje naših prosvetnih ustanov in publikacij? Vzlic gori navedenim pomislekom smo izvršili tudi na političnem polju proporčno več, kakor katerakoli slična delavska organizacija tujerodcev, z izjemo Fincev. Kajti če bi delovale tako uspešno kakor smo mi tudi druge enake politične zveze in z njimi soc. stranka, bi imeli tu delavsko politično gibanje, katero bi bilo odločujoča delavska politična sila. Da se to ni zgodilo, ni naša krivda. Kajti na političnem polju mi lahko le sodelujemo, oziroma pomagamo onim, ki imajo vodstvo in odgovornost. Gibanja, kakršnega smo imeli nekoč, ni več. Je neprijetna resnica, a vzlic temu dejstvo, kakor je dejstvo i to, da smo mi v ta splošni ameriški socialistični pokret vložili kolikor največ smo mogli. To je, obdrzavali skozi tri desetletja nešteto shodov in stroške z njimi sami plačali. Pomagali soc. stranki gmotno in z agitacijo. Razpečali stotisoče letakov in brošur. Agitirali v volilnih bojih. Enako je delalo tisoče drugih zavednih delavcev širom dežele od leta do leta. Torej politično vsi skupaj nismo uspeli vzlic dobrim voditeljem, ki smo jih imeli. Potrebno bo torej iskati novo orientacijo, reorganizacijo in novo vodstvo, v čemer mi tudi ne moremo drugega kakor pomagati, kadar bo iniciativa od drugje m uspešno pričeta ter nadaljevana. Lahko pa delamo na laatno roko na svojem prosvetnem polju. In prav radi tega imamo v tem področju tudi uspehe. Slovenski domovi so nastali v veliki večini na pobudo in z delom našega naprednega elementa. Enako skoro vsa slovenska kulturna društva. Istotako naše napredne podporne organizacije. Tukaj SMO USPELI. Z ustanovitvijo Prosvetne matice, ki si je nabavila obsežen dramski arhiv z vlogami za igralce, je bila dana možnost tudi društvom v malih naselbinah poseči na to polje. Marsikje so to rtorila, kar je razvidno iz mesečnih zapisnikov o Prosvetni matici. S povečanjem aktivnosti za Prosvetno matico bi lahko storili veliko več tudi s predavanji. Imeli smo že nekoliko predavateljskih tur in še več predavanj v posameznih naselbinah, toda vendar premalo. Vzrok, da je temu tako, je pomanjkanje gmotnih sredstev. Znatno dela je Prosvetna matica storila s širjenjem literature. V času svojega obstoja je razpečala med narod brezplačno raznih slovenskih knjig in brošur v 35,000 izvodih in poleg teh 12 različnih angleških knjig, vse nanašajoče se na socialne probleme, politično znanost in >na povesti socialnih motivov s stališča, socialističnih naziranj. ( To je že nekaj, čemur lahko pravimo USPEH! Vreden je, da mu zbor JSZ tn Prosvetne matice po« vet i čimveč pozornosti, namesto trošiti čas in energije zaradi vnanjih stvari m problemov, katerih sami nikakor ne moremo pre-drugačiti na boljše. Nezaželjeno prijateljstvo Resna nevarnost za Zedinjene držav« so republike v Jgate Zed. države, katerim ne manjka surovin, živil, ne zlata, ako bi se resno lotile planiranja za pdpravo bede, je poudaril. A namesto tega je vlada pod vzel a ne p lani rano o-l>oroževanje, v katerem s je bilo potrošenih že nad sedem milijard dolarjev. In ker ni delala smotreno, nima za ta denar nič izdatnega pokazati. O Rooseveltu je dejal, da je 'jvosebno prva leta na socialnem polju veliko storil, a v tej vojni krizi je socialno zakonodajo opustili in se lotil vnanje politike, ki je prav tako nesmotre-na kakor ameriško oboroževanje. Gotovo je, da so zavezniki res pričakovali vsled njegovih govorov proti Hitlerju in Mussoliniju od Zed. držav več kakor zgolj moralno in materij alno pomoč in jim s tem ustvaril napačne upe in nato razočaranje. T<* je razvidno iz obupnih apelov Francije par dtai pndnose je podala na vlado Zed. držav, kateri je moral Roosevelt odgovoriti, da ji ne more pomagati. A tudi, če bi Zed. države hotele v vojno na strani Francije, bi je s tem aparatom, ki ga imajo, ne mogle oteti. Zed. države so sedaj edina dežela, v kateri socialistično gibanje lahko res kaj stori, v prkl miru, za demokracijo in ljudsiko blagostanje, je dejal Thomas. To je hvaležna naloga in vredna, da se je lote vsi, ki vedo, da je stari individualistični kapitalizem do>?,ral tudi v tej deželi, četudi še funkcionira. O kandidatu republikanske stranke je dejal, da se njegovi nazori o ameriški vnanji politiki ne razlikujejo od Roosevel-tovih. Omenil je tudi unije delav- S seje kluba št. 1 JSZ CHICAGO. — Na minuli seji kluba št. 1 JSZ bi se imela vršiti razprava o predmetu, "Kakšne posledice Jahko povtz-roči, ali jih že povzroča v Zed. državah poraz Francije in raznih drugih dežeil ?" Toda ker je bila to zadnja seja pred zborom, se je po končanem dnevnem redu porabilo čas o predlogu, da se našima delegatoma nailaga glasovati proiti odstopu JSZ od soc. stranke in protipredllogu, da se jima IKisti prosto pot glasovati po svoji najboljši uvidevnosti. Raoapravu, ki je bila vserikozi stvarna in se vršila v duhu strpnosti, se je tjfcala predvsem stranke, kakršna je, m možnosti, ki bi jih imela JSZ v enem a'H drugem slučaju v bodoče. Za pred/log je fefflo oddanih 11 glasov, za protipredlog pa 16. Nekaj Članov ni glasovalo. Carevbrodsko čudo V Bolgariji leži mestece Ca-rev brod (ne zamenjati s Cari-brodom, našim mestom na meji Bolgarije. Op. ur.) po imenu, ki je gotovo nekaj posebnega na evropska celini. 3,800 prebivalcev tega mesta je razdeljenih na narodnosti: 1,000 Bolgarov, 548 Tfctarjev, 300 Nemcev, 300 Poljakov, 240 Romunov, 220 Čehov, 204 Turkov, 200 Rusov, 200 Armencev, 198 Madžarov, 120 Amavtov in 98 Nizozemcev. Nemci so se tu nase Hi i v 18. stoletju, Poljaki leta 1863, Čehi in Rusi koncem 19. stoletja, druge narodnosti prej ali pa pozneje. Oarevbnodsko prebivalstvo, kot se razume, govori več jezikov in nosi različno narodno nošo. V vsem mestiu je samo eno cerkveno poslopje, kjer se vrtijo verski obredi po pravoslavnem, katoliškem in islamskem obredu. V lealbaretoih plešejo valček, polko, mazuilko in trejpalk. V kraju je bodgarsks, ruska, nemška in turška Ma. Toda vse evropske kulturne različnosti ao zastopane v učnem načrtu. To svojsko bolgarsko mestece nam daje lep nauk: praktično mam dokazuje, da morejo različni evropski narodi žive/ti v sosedstvu, ne da bi se kfcaM. Danes bi človek skoro kaj takega ne mogel verjeti, toda Ca-rev brod nam dovolj jasno kaže, da je talko so&itje možno. Kaikor vsatko mesto, ima tudi Ca/rev brod svojo policijo in razume se, da carevbrodska policija takoj nastopi, če ibi nastal prepir med Nemci in Armenci, ali pa med Madižari in Tartari. Če bomo ponovno ustvarili Društvo narodov, se bomo morda spomnili n« Carev brod, nikakor pa ne bomo smela pozabiti na mednarodno policijo ... (•4 Vol! ksst imm e ".) Izgube vsled stavk Privatni interesi v svojem boju zoper unije vedno poudarjajo, koliko škode imajo od stavk dClarvci, trgovci in včasi tudi farmarji. V kampanji za odprarvo stavk še vedno nanašajo zadnjo stavko razvaiževal-cev mieika v Chicagu, ki se je vršila minulo pomlad. Pravijo, da so delavci v nji teigubili $280,000 na plačah, farmarji pa $480,000 na mleJku. Ne povedo pa, da stavke ne nariUtja-jo brez vzrokov. Saj se delavci odločijo zanje le v skrajnem slučaju, ko je to v nljrhovem boju za boljše delovne pogoje poslednje sredstvo, ki ]km je še na razpolago. Leta 1900. prvo leto obstoja sedanje socialistične stranke, ki je nastati a iz raznih socialističnih skupin, je imela 15,975 članov. Nmpred/Ovafca je potem od leta do leta, z izjemo leta 1909, ko je nazadovala za 300 članov. Imela jih je vzlic temu 41,-479. Potem je *ipe't napredovala in dosegla višek leta 1912, ko je imela 118,000 članov ali največ v avoji igodovini. V n«-daljnih letih je padla do leta 1918 za 40,000 članov. A leto pozneje, i919, je upet narasla na 104,000 Alanov, le v prvi in najteto"» 0 kateri je Herbert Hoover zagotavljali da bo trajna. V krizi je članstvo soc. stranke ^pet naraščalo. L. 1932 jih je imela 16,863. Višek v krizi je dosegla leta 1935, ko je imela 19,121 članov, v rpočetku istega leta pa 22,638. Nazadovanje se je torej pričelo že v tem letu. Namesto da bi vse svoje energije posvetila borbi za izboljšanje razmer, se je izčrpavala z novim frakcijskim bojem. Ob koncu leta 1937 je imela samo še 5,748 članov leta 1939 pa 2,852 članov. Vsi ti podatki so iz poročil alne demokracije, je milijone, če bo mogla socialistična Ktran-ka združiti te ejemerote pr*^ svojim clkriljem, man bo to ra-dodtilo. Ako pa se to ne zgoii in se ustanovi nova /polftična tvorba s scciailEtičnim pro/ia-mem, 1>o -prav tako dobro. Gla-v. no je^da se eno ali drugo čimprej zgodi, 'katti socialistični pokret v tej deželi ima pred rabo na)boljiie pri' ožno.Ai delati tu in v mednarodnem obsegu. Na mednarcdvvcm polj malega zatrl, nekdo pa mora nadaljevati. F. Z. m * — Jubilej kluba št. 27 JSZ Cleveland, O. — Jubilej 30-letnice je za posamezno socia i-stlčmo oaljanizacijo redek dogodek. Malo jih je, ki bi ga mogle praznovati, 'ker iponaaadi prej omagajo v svojem delu. Klub £t. 27 deluje vseskozi 30 let in je res tudi delovali. Kajti malo je posameznih )>o-stojanik, ki bi bile toliko aktivne in teivršile tako veliko a g ita-cijfkega iui prosvetnega dela, kakor ga je kiluib št. 27 JSZ. V nedeljo proslavi svoj jubilej na iz letnih prostorih federacije SNPJ. Zasluži, da ob tej priliki posetimo (njegovo hi "Zarjino" prireditev vsi, ki količkaj moremo, da bo s tem res dano tpriznanje, kakršnega je vreden za svoje velike zasluge v minulih treh desetletjih. Prijatelj kluba. Dober poset piknika Chicago. — Piknika, ki se je vršil 'prešlo nedeljo pri K«'triu v Willow Springsu v korist ProCetarca, se je udeležilo mnogo ljudi. Vreme do okroj; 2. pop. je bilo nekam klaver-no, potem pa se je zjtaranilo in ^ u f—' — - ^"V1 imeli smo prav lepo popoldne. strankinega glavnega urada iti. ... \ , »_ * * Hvala udeležencem in vsem, bazirajo na podla&i števila prodanih članskih znamk. Te številke za socialiste, ki so videli v svoji stranki v pro-šlosti mnctgo radovanja vrednih duii, niso rau&vesvljtve. Mar je bila visa socialistična vzgoja med ameriškim delavstvom vržena v vodo? Ne. Ampak razna "leva krila", 44stare garde" in drugi spori ter dlakocepstva na sejah so jih razočarale in čakajo, da se ovlK&nizdra kako boij odgovorno (politično gibanje s socialističnim programom, kakor sedanje. Pisati o teh stvareh v luči resnice ni prijetno, ampak s potresa njem sladkorja po njih bi oejstev (prav nič ne izpremeni-ii. Boljše jih je poznati taka kot so in se rz njih kaj učiti, kakor pa varati z napačnimi sklepanji samega sebe. Prepričani socialisti vedo, da je naša ideja nezlomljiva in da se ipokret gotovo obnovi. Kajti ljudi, ki verujejo v preured/bo sedanjega sistema na temelju produkcije za potrebo, na temelju kolektivizma in industri- ki so pomagali v točilnici, v kuhinji in pri drugih delih. Tajnik. Propaganda proti Zed. državam v centralni in Južni Ameriki Vojne ladje Zed. držav, ki ko na posetu v Južni Ameriki, ne pospešujejo prijateljstva med tamkajšnjimi in nalšo republiko, pravijo poročila. Domači nacionalisti tolmačijo ljudstvu, da mOlohu s severa ni za ipro-tektiranije 'ljudinbva, pač pa a-meričlkih investicij. V Mehiki so raizsirili letak, ki pravi, da je "Monroe doctrine", s katero Zed. države jamčijo nedotakljivost ameri&ketga kontinenta, ' sramotno jerobstvo". Isti letak kliče Mehičame, naj se pripravijo na dan, ko postanejo države Texas,Califomia, Nevv Mexico, Arizona, Colorado in drugi deli spet mehiški, l/etak za»k/lju6uje z iživijo vzkliki nemškemu in italijanskemu ljudstvu. Ste naročnino na "Proletarca" is obnovili? V TEJ ŠTEVILKI... Ta številka je spet izšla na 8. straneh, ker v prejšnjo ni moglo vse gradivo, tikajoče se zbora. V tej sta skupno priobčena dva predloga o problemu reorganiziranja JSZ. Na prvi strani je informativen članek o pridobitvah Sovjetske Unije v Romuniji. Dalje je važen članek o novi postavi za registriranje nedržavljanov. Dne 4. julija poteče trideset let, od kar je bila JSZ ustanovljena. Članek o tem je na prvi strani. Na 4 strani so na naslov delegacije XII. zbora ugotovitve o Prosvetni matici, njenemu delu in nje* ni važnosti. Na 5. strani je črtica iz Vukove zapuščine Članek o Normanu Thomasu in njejovi kam panji je no tej strani. Dalje so v tej številki dopisi, zapisniki in razno drugo gradivo. Angleški spisi so na 7. in 8. strani. Ko to številko prečitate, ponudite jo prijatelju, s priporočilom, da naj postane tudi on naročnik tega lista. VI'KOV K %AI»I M IM IVAN VUK: _ . Zgodba o izgubljenem Prleku | K' 11 let že nisem bil v IMe- l^iji v dedoli ha(jiH*§kih (ajdo-v ih > kn i.)cev, hajdinskih igan-,ev s smetano in zapeko zabe-Ijenih. v deželi, kjer jc »eni cveti ajda (hajdina), da je vse prost:*anstvo Prie.kije in Preik-murja videti k« kor z rožna-o-belim pajčoi'anom porojeno. M« ji domač! so mi vc&krat pihali. da sem že kakor izgubljeni sin v ? vete m pismrj rn da »a-I mo i: \ajo, da ko pridcim, za-' koljejo ; rašička, -em stopil na vlak, naj on me-sto mene in z menoj skače tya do Radinec, kjer točijo slatino :n od k<*dcr stopim potem pes v Dragotince. Pri okencu na kolodvoru sem rekel: "Slatina-Radenci". Nate! sem za vozno karto denar m rtopil v vlak. "Deset let že nwi bil v Prlekiji," mi je netkaj govorilo in doKn> mrt (novela), Tik!. Ivan Jontez: Pro.*jak s kjiaro selnik (pe.-em), E. K.: Drej-<,e,ova pot (nadaljevanje), Mi-lan Mf Ivc-lclk: Žen> iko pogiav-Je- k- K : Ju krna zmota (nadaljevanje novele), Dim, Dela>»- ' — Cankarjev f1* ;l'k ? ane tri dolarje na leto. P,wamci?na ^evilka pa 30c. y Naslov: Cankarjev &Comkk, ["I11 St. C\:,ir Ave., Cteveland, onio. VZAJEMNA svoboda . Prejel-i *mo 3.-4. številko so-revije "Vizajemna • vobeda", ki jo izdaja Delav-"Ka k' 'tiirpa jgveza Vzajem-t rednHtvo je V IJubljani, ^r»vništvo pa v Mariboru. Po- zna se ji ipo obsegu in vtsebini, kako težko je delavski reviji v sedanjih razmerah, ko ji je cenzor in žandar vedno za pe-tsmi. Vsebina v omenjeni dvojni .*4evil'ki je sledeča: Gospo-darskedržavni načrti bcdo*no-ti, Iv-an Ivanovič: Idejne a«no-V2 delavskega ku'tumega gibanja, dr. Henrik Tuma; Vojna žre, Viktor Grcar; Vk)ga de-nrr la v gcfipodar-tvu; Na^im .odružicam: Ne zlomimo obrokom peniti! Vitamini in n:vše telo; Pregled svetovnih do#xi-kov; Deilavska prosvete. NJIVA V Buenos Airesu izhaja že tretje leto revija Njiva, ki jo rzdaja Delawko kulturno društvo Ljudski oder. Majska številka ima sledečo vseb no: Ob obletnici argentinske neodvisnosti; O potrebi izobrazbe, M. Spomini, M. Mozetič; O za-vednorti, A. D.; Oez Karpaita v Turkestan. M. Simčič. Polet/ tega ima notice o aktivnostih slovenskih organizacij v Južni A-meriki, poročila in komentarje. 1 Stane en ameriški dolar na leto. Naslov, Njiva, Coronel Ra-mon Lista 5168, Buenos Aines, Argentina. "Ko boš prišel na breg, pje, ne hodi mimo mene.'* "Ne bom", sem rekel rn zamahnil s klobukom. - Pogledal sem, po kateri ce-sti naj krenem, da bom prej pri Kapeli. Če grem čez železnico po glavni cesti — navajen sem je najbolje, res je, aH najlaljiki je. te grem tu med hišami tpo I »oljski poti preko travnikov, jc precej bližje. Samo, deset let že nisem hodil, lahiko bi zašel. Ali nekaj se je v meni za-smejaJo, kakor bi govorilo: "Pje, v domačiji pa bi zašel? H Kapeli da bi zašel, če gre& po poljski stezi preko travnikov?" Bil je to zapeljivec, ki se je norčeval in smejal v meni. Ali takrat te(gia nisem &e vedel. Vedno je tako, da zveš, da si za-petjan, še le potem, ko si zapeljan. In pritrdil sem samozavestno: "Resnica, v domačiji pač ne morem zaiti." Krenil sem jo preko travnikov. Ko sem tako šel in giedal o-knou sebe, sadno drevje, breskve, ki so imele 'že rožnato po-•pje, kakor bi vabile na poljub, valovito hribovje, gozdovje, zeleno oeimino: pšenico in rž, ter premdtšljal, kako bom voščil god Južeku in Zefiki, kako se bosta začudila, ko me naenkrat zagledata, je tam z neke njive pri gozdu nekaj glasno zafrfo-talo, zletelo in se drlo: "Kaj pje, kaj pje!" Gledam. "Terenvtete", sem rekel kakor kakšen Oger tam preko Mure. "Si videl jerebice? Poljske jerebice. Ustrašile so se te, izgubljenga sina, zato kričijo: Kaj pje, kaj pje!" Refkel sem jim v tolažbo: "Nič se ne čudite! Nič se tudi ne bojte! V Dragotince grem. Lovec pa nisem niti v Ljubljani." »Zdelo se mi je, da so me razumele in so se pomirile. Zakaj iz gozda, z visoke jelke, so kričale: 44Po tej poti, po tej poti!" "Pjebi", sem mahni* z roko. "Ne boste me. Poznam to pot. saj sem jb neštetokrat (prehodil pred desetimi leti." Ali jerebice so se drle: "Pozabil si, pozabil si! Po tej poti, po tej pota!" Dobra se mi je zdela ta hudomušnost in porednost jerebic. čisto naša kmečko-prlečtoa se mi je zdela. Nisem se zmenil in šel svojo pot, govoreč sam s seboj: "Le kričite, le derrte sc, če vas vedeli. Opehariti se pa ne dam. Ni-em zastonj doset let v Ljubljani." Vendar, je že tako na svetu, da vedno prepozno spoznamo dober nasvet, če bi jih ubogal in poslušal, bi mnogo prej prišel v Dragotince. Spoznaj sem pa to še le, ko ni bilo več po-rmHrati. Sel sem po gozdu,. Pot se mi je dozdevala nekako neznana, pa zcipet vsa poznana. Tolažil sem se, da se peč vse spreminja, ne samo jaz, ampak tudi pot. Siv sem zdaj in očala nosim. Nekoč, ko sem hodil po tej poti, sem bil črnolas in tudi oči so same gledale. Vendar me je neprestano motrlo. Dvom sc je porajal v meni, ka&or je to že po naivadi v vsakem, če ni v čem na jasnem. "Takšna je ta pot, kaker je bila pred desetimi leti", sem govoril sam s seboj, 4Vi zopet m takšna. Zdii se mi, da nekak i predolgo hodim po njej in i^o-7.1 goizd, ki drugače ni bil takt. dolff. Ali so morda moje noge ipoJamejvie od tistih pred desetimi leti? Mogcče, ali fikoro ne verjamem." Naenkrat se pot še b i'j za2i m prestane. "Zdaj pa imaš! Kje neki sem?" "Tako", sem refked gilamo. Gledam. Pred mamo je strm breg. Ven obrafrčen z bukovjem, je'fcami, hrartjem, hetja-mi. "Mhm ... takšnega brega takrat. ko sem hodil tod okrog,niše m preiiskušal. Sai je bil vendar kratek breg do Kapele, ne tako strm, kakor je ta. Ni mogoče, da bi v desetih letih, kar me ni bWo tu, mogetl tako zra-*ti, ko vendar drutfače gore, kakor prasijo geologi, v stoletjih zrastejo komaj za kalk cen- timeter. Pa še to ne vse. Ta hrib pa je čisto navaden breg." Ko »--em tako ugibal, sem se .spomnil, da so mi avoječauno pripovedovali, da je najbolj strm breg Kape'.ski vrh z leve strani od Radinec. "Aha", sem se spoiniUl in o-gledoval drevje. "Najbrž bo to res tisti Kapelski vrh z leve :tninJ. Kapela bo potem iva de-.vni. Nič za jO, malo sem zašel, preveč na de no sem nekje morati z:uiukati."' Začel sem pleizati na hrib. Globoko sem sopel, kajti pljuča so kar ipožirala zrak. Mah je bil ves mehak kakor blazina, \cs smaragdno zelenkast in tak kakor puh. Zdelo se mi je, da hodim po samih debelih preprogah. "Lepo je," sem pritrjeval samemu sebi, 'hoditi i*o takem te-»pihu. Ali to je le dobro in lepo doma, v sobi. Zdaj bi mi bolje prijala trda podlaga v navkreber v ta breg., ALi je že tako na svetu, da je človeku takorekoč nekako na razpolaga vedno tisto, Česar baš takrat ne potrebuje. A ko bi raci imel, pa ni." Diham zrak. Nisem nevoščljiv pljučam. Se bodrim jih takorekoč, naj si ga le privoščijo. Samo ipreveč zopet ne, ker vsa kar je preveč, škoduje. Smreke, hoje, gabrov je, bukovje, jelše, hrastje raste in stoji v gozdu tako domače, da se mi zdi, da *em v cerkvi. Tu in tam kakšna breza, belo sva-tovsko oblečena je kakor kaik-Šen kip na oltarju. In vsa ta drevesa se mi zde kakor naši prleski kmetje: Ponosni, samozavestni, resno-šaljivi, dobrodušni in porednd, kakor pač nanese, da ne veš, ali bi jih objel za njihovo besedo, ali se jezil. Tam je pribežala veverica. Poskakovala je po mahu kakor naša iprleška dekleta, ko plešejo. Rep je gibčno premetavala sem in tja in ga ipostavljala kakor kopje. Gledala me je, nekaj godrnjala, kakor bi hotela reči: 'Hmhar, hmhar! Sem nikar, sem nikar, kamerad!" (Dalje prihodnjič.) POSLEDICE VOJNE V AMERIŠKI UVOZNI IN IZVOZNI TRGOVINI Ttati, ki se za trgovski promet med deželami nič ne zanimamo, ne vemo, da ima sedanja vojna na uvozno in izvozno trgovino Zed. držav velike posledice. Vse dežele so navezane na mednarodno trgovino. Najvišji ž i vi j en."k i rtartdard je že od nekdaj v onih državah, ki imajo največji izvoz in najmanjši uvoz. Toi je starodavno trgovsko 'pravilo. Meni te so spadale in še epa* dajo Zed. države. Od leta 1938 pa do 10. junija 1940 je ameriški izivoz prenehal deloma, večinoma isipolino-rna, v Nemčijo, Avstrijo, čtAko, Slovaško, Poljsko, v Danzig, Memel, Norvežko, Dansko, Belgijo, Nizozemsko, Finsko in Italijo. Vsleni vojne v Sr -dozemlju jt ameriški promet ipo 10. juniju prenehal tudi z deželami, ki meje ob njemu. Vizaeetku druge polovice junija pa tudi s Francijo. Koliko to pomeni v milijonih dolarjev in v odstotkih? Ameriški izvoz v use m sredozemskih dežel, ki so sedaj \sled Mussolinijeve vojne zaprte, je lani znašal blizu 76 milijonov dolarjev. Izvoz v Nizozemsko, v Belgijo, v Dansko, je znašal >par sto milijonov dolarjev. Enako je ameriški trg prizadet v drugih v ^'ojno zapletenih, ali f;a valed vojne za naišo trgovino nedostopnih deželah. Znaša stotine milijonov dolarjev. Ta iziguba se pozna sedaj najbolj farmarjem, v nadomestilo pa jim mora pomagati z naročili ameriška vlada. Mnogo živil tpokuplja **xiaj tudi A-meriški in Mednarodni Rdeči krrž. Posledice gospodarskega nereda ki nastane vrfed vojne, pa se Čutijo še dolgo pozneje in jih bomo prav gotovo čutili čezdalje bolj tudi mi, če-praiv ne pošljemo nobenega vojaška v vojno. V nadomestilo za velike iz- yube v [prometu z drugimi deželami imamo večja naročila iz Kanade, Anglije in do 17. junija emo jih imeli iz Francije, ki pa so zača nc/a značaja. Naročajo zgolj municijo in aeroplane. Nagemu regularnemu iz vosu to malo pomaga. Milijonom beguncev bo treba pošiljati tja živila, in to pomoč bomo morali zgolj tuikaj plačati. Smisel vojne Znani prof. Hans Nabholz je zapisal v uglednem švicarskem listu sledeče besede: Vpraišajmo se ali ima vojna med velesilami pod sč da njimi okončinami .•■'•ploh kak i-misel, to se pravi, ali je mogoče z vojno doseči kaj t raj nt ga na |>oli-tičnem, ge i;:xiii'. 'kem in nrav-nem j>olju! Politično? Zmr|:t^ a le i iz zadnje svetovne vojne »o morali pričeti novo vojno v še težavne jiših okolščinah. Gospodarsko. Ra».li krize niso trpeli samo premaganci, tudi zmagoVa ci »o obubožali: razvrednotili so denar in ni o tnogli preprečili brez^osclno- I *ti. Moralno? Vojna ni učitelji-i ca človeštva, kakor nekateri krivo trdijo, zmagovalce in premagance vojna moralno degenerira. Pomanjkanje nrav-! nosti je posebno očito v mednarodnih odnoPajih, saj človeštvo mora še danes, koje v novi vojni, delati 'pokoro za vojno iz leta 1914-18. ("D.P.") Rusija v tekmi Rusija zagotavl ja, da v oboroževanju ne bo zaostala za nobeno deželo n« svetu. Njen načrt določa zgraditev vojne mornarice, katere ne bo presegala nobena druga. Vfl'ed pripravljanje na vojno je bil de-' lavnik v Rusiiii podaljšan iz 5 na 6 dni v tednu. 30-letnica kluba in piknik soc. "Zarje" Cleveland, O. — Kadar se bo pisala kronika o zasopoldne via SDD na Waterloo Rd. Vsa napredna elevelandska naselbina je vabljena. Ob ča^u kongresa JSZ in P M <1.-6. julija se vršijo k on venčne priredbe v SDD na VVaterloo Rd. V petek večer 5. julija se vrši varacijski program s sodelovanjem "Jadrana", "Zarje" in komika Eppicha. Vstopnina k ti predstavi je prosta. V soboto 6. julija ob 8. zvečer se vrši v počast delegacije banket. Vstopnina je 75c za o-sebo. Rezervirajte si vstopnice za banket in udeležite se teh priredb. — Leo. Poljšak. Kadar želite kaj oglašati, »pomnite se "Proletarca". SLAVJE 30-LETNICE KLUBA . 27 .1. S. '£. SKUPNO S SOC. PEVSKIM ZBOROM "ZARJA" V NEDELJO 7. JI IJJA na izletnih prostorih federacije snpj. CLEVELAND. OHIO. Govorniki: ETBIN KRISTAN, FHANK ZAITZ, MATU. PETROVIČU in drugi. - Pevske točke "ZARJE". JANKOVIČEV ORKESTER plesna in prosta zabava. mnogo ugodnosti! Prijatelji in somišljeniki pridite na to slavje! Prvi truk na slavja kluba in Zarje v nedeljo 7. julija odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 8:30 s jutra j m drugi ob 1. pop. Obakrat ae ustavi tudi pred Slov. del. do-mam na VVaterloo Rd. Vosnina v oba kraja 25c. Udeležite se tudi shoda v petek 5. julija v Slovetiskem delavskem domu, na katerem bosta govornika NORMAN THOMAS in FRANK ZAITZ. Pevske točke predvajata "Zarja" in "Jadran". Po programu plesna zabava. — V soboto 6. julija banket v isti dvorani. Glavni govornik ETBIN KRISTAN. Vstopnina k banketu 75c. Kdor je ne zmore lahko pride vseeno poslušati spored. t f ?u r f f f v e* frr s T * % ^ \ J * f # ^ J ti £ | f t-*-t f i I v a- *r e p Klub it. 27 JSZ. (Nekaj članov na tej sliki je sedaj v klubu it. 49 JSZ.) " T..... ■ * • Proletarec, July 3, 1940 MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE SILA VOJNEGA BRODOVJA POEDINIH DEŽEL V ČRNEM MORJU we ar« ansious lo figkt for Caaada and wo offer our Croatian Home oa Boack Road for tka Government to mm in anjr way it majr »oa fit. Tki« it offered aotwitk»tandi«g wkat majr kappan ia tka near future. We ara for Canada. first, Uil and alvajrs. Croatian National Homa, Tony Ci-kack, President. Nekaj ikoimifiustičnih listov je kanadtik« vlada ie iMbaivila. Eden hrvatski, ki je veljal z* komunistični hi*jt, ipu je ta'koj ko je Kanada stopila v vojno na atmn Anjrkije kanadski vladi zajrotovH absolutno lojalnost vseh Hrvatov v tem dominjonu. KOMEN T A 11.11 je je daltko m j močnejše na vacm Balkanu rn bi v sili lahko bi!,3 uporab'ije»i« za varnost njenih ofoafl v Črnem morju. BfitfarJko vojno ibrodavje je izredno majhno. Bolgarija ima le Atiri pacroljne ladje s po 100 tenami in 2 manjfci torpedov ki. (Po "D. P ") Koj bo z Jugoslavijo? Z njeno usodo mečeta rit a Mussolini in Hitler. Premier DrtijiS* Cvetkovič in knez iu-me&nOk Pav le sta se obema zamerila, ker sta se obrnila za zaplembo v Moskvi. "Kaj vama more Rudija .sploh pomagati?" se cinično . smeje nemški in italijantik-i tisk. Poročali smo že, da je morala juKoslovanL-ika vlada izpustiti na etvobodd prejšnjega ipre-mierja Milana Stojadinovica, | čeprav so mu bile dokazane razne sleparije. Ampak on je bil velik prijatelj osi Rim-Berlin, posebno Berlina. Nemčija bi torej rada, da on spet ipostan»e premier jugoslovanske vilade. Kot fltrela je šinila v svet vest, da ji Muei olini ponuja Ante Pavel ira. za vodnika! Po trditvah prič na obravnavi v Franciji je on aranžiral atentat na kralja Aleksandra z denarjem, s katerim jra zalaga že mnogo let Itadija. On je plačan i fašistični aijrent. Za razbitje Ju-Ko?«lavije deluje z (geslom, da mora postati Hrvatska popolnoma "svobodna" in skleniti prijateljstvo z Italijo. Kar pomeni, da bi bila >-bodna" Hrvat tka z Dalmacijo vred i?to, kakor so sedaj Hitlerjevi 41 pnote klorati". Slovenija pa naj bi postala direktno italijanska posest. S tem plenom se Mussolini in Hitler se nista docela sporazumela in to je vzrok, čemu je Jugoslavija se eamo3tojn-a. A Jugoslavija natančno ve, da prežita nanjo dve mački. Ruski medved ji je od(klonfl aaSčrto 1 in tako čaka v napeti grozi najini jsejra. mm...................... Do 27. junija, ko je Rudja obvestila Rcmumijo, kaj vre cd j nje zahteva, je bilo slan je vojnih mornaric tfctih držav, ki meje na Cimo morje, sledeče :| Rusi imajo v Črnem morju j močno vojno brodovje, ki ga' tvorijo: oklopna kri žarka "Pariška ja Koimuma", 4 križarke, rn sicer "Krasni Kavkaz", "Ko-1 mintern", "Profinitem" ter! "Cervonaja Ukrajina", ki imajo j nad 6000 do 8000 ton. Dalje imajo Rusi 2 torptdoviki, 2 iu-šilca, 1 nosilko letal, 30 podmornic ter 12 malih .pomežnih ladij. Važno je tudi, da imajo Sovjeti v Črnem morju 60 v t likih armiranih torpednih čolnov, ki služijo lahko za morebitni transport čet. Turčija ima velikaavsko in odlično uik lo pno križanko "Ya-| vuz". Poleg "Yav\iza" feta Ae dve manjši križarfcri starejšeKH tipa i. s. "Hamidieh" ter "Me-djidieh", od katerih ima vsaka 3500 ton; dve križat ki sta :'*e v delu. Dalje ima Turčija 8 modernih torpedov k, k,i so bile izgrajene v Italiji ter Angiliji, podmornic pa 17. Romunija je začela a preos-S novo svoje vojne mornarice leta 1936. Romantika mornarica je brez liirij. kih ladij in velikih kri&ark. Njeni torpedov ki "Re-gelo Ferdinand" in Regina Ma-i ria" imata vsaka po 1800 ton, dve torpedovki sta v gradnji, i nadalje imajo Romuni še dva ruši".ca. To je vse njihovo čmo-motjiko b rodov je. Romunija pa ima izredno dobre podonavske tiupov^ke iadje. ki so najmodernejše ter izvrstno oborožene. Romunsko podtfnavsiko brodov- V taj vojni ni rabila »trupsnik plinov ia nobena deftela. Ampak ko hitro ffa ena prične, bodo matke proti plinu takoj na okrasih. Vojaška ob-last v Zed. drtavak na sanika možno- sti, da bo kdaj mogoča komu priti tem a letali in ipuifati plin med naia prebivalstvo. Zato jik iidelujajo tudi v Zed. državah. Kajti če na tukaj, »a jih bo morda rabilo, kadar bi ali ame-■ taki vojaki v vojno v kako drugo deželo. Temu pravimo "pripravljenoit", o katari ae sedaj toliko govori in piia in so več pa troži aanjo. Na sliki so dekleta v edgewoodskem arsenaJu v Md., ki alagajo posamezne dele v celotne maske. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es. Vodi jo George Marchan Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—3:30 Daily At 3724 W. 26th Street Taf Crawford 2212 At IftSS W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Caaal 1100 Wodne»day and Sundav by appointmenta on It Residenca Tal.t Crawford 8440 If ao answar —— CaR Austin 5700 POGREBNI ZAVOD ► Tel. 1475 « » • < 424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA. i i PRISTOPAJTE K i! SLOVENSKI NARODNI -PODPORNI JEDNOTI o NAROČITE 9! DNEVNIK PRISTOPAJTE K Ustanavljajte rtov« društvu l>es«'t članov (ic) je trt»l>a za novo družtvo. Naslov ra list in tu tajništvo je: USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« N. HAI-STED STKEET, CHICAGO, IM i Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS NiMM-fe «i bNtvMk Naročnina M Zdruiea« država (lave* Ckicaga) i« Kanado $5.00 aa loto i $3.00 m pol lotgt $1.80 sa latrt letat m Ckkago In Cicaro . ? i "T li prni/i t, 1 i $7.80 »a colo latoj $3.78 aa pol lotai ta inoaam«t*o $8.00. Moslov za iiit in tajništvo je i Jk. tla m je to iporočilo za-\ leklu« je pal to, da je dela vedro polne roke na vseh koncih jn kiajih. Sicer (>a pravilo: da boljše pozneje kot nikodi, Ae ve-dn • drži. Na kulturnem polju klub I »i' \ eilno predajali, kljub temu. da na dramskem tpoljp Nsii^i obstoječih razmer ni mo-jjoa' imeti toliko predstav Kot smo jih bili vajeni pred sedanjo krizo. Lansko leto snjo imeli mimo dve dramski priredbi in sicer v marcu, ko je pri nas gpo-stu.val dramaki odsek kluba II 1 JSZ iz Detroita z "VaSko Venero". Prebitek te priire-dibe je šel v tiskovni sklad Proletarca in za španske lojaliste. Koncem oktobra je klubov dranrw»ki t Isek viprizoril z izredno do- Graficna obrt v Jugoslaviji zelo prizadeta ' * j, VftM MflJKIOMlMiifrmftaaftfc Dcič!jn »e Nemčija hvali, da roke oirrOnvjie ztdkve provijaii- grafitnih tocftrab|fjn i« iviAujj« količine *ivil na krmi- ta v Franciji, v Belgiji; na Ni- je 5n drajt^je i>*pirja bo razne JfH v Italiji niiajo. zozemskem in Daiik-ikem. Italiji tiskc»0n« in drugi grafični iz- Being The Job ZmaniKkuje jI tudi mila, poeeib- pa vre z živili jako slabo, no -pralneKa mila, ki ga v ItaHji i« prej nlno kaj posebno imedi,! ner»m STROGE KAZNI ZA delki v Jugoslaviji v cenah Bela po »kobili. Ponemčevonje na Poljskem Kl SE NE Bl Nem^a obla, je dala Nen, MfHVtct to odprte samo ie v to- RAVNALI PO ZAKONU ce™ v eno rek, soboto in n«M)o, če je kaj (Nadaljevanje . 1. strani.) | J^S^J £ ^ mes® v njih. Treba .pomisliti, I , 1 ku,tu[Te v tem me^stu. Vrh .e- da eloivi Madžarska za bogato 1a*kon Pri*,le "vajati, ne pri- >w eo Nemci ctvorHii v Varšavi a Kriku lt urno deželo dei° reiri«trir*ti. i in okolici 36 nemških Aol. burko "Ženitev imeli običajni letni piknik v ko-li-t Proletarca. 31. decembra (11)38) pa Silvestrovo zabavo. Vse te priredbe je posetilo 1583 oseb ali povprečno 395 u-eb na vsako. Klulx>v pevski odsek "3*v*" je imel dva koncerta in en piknik. vse z zadovoljivim uspehom. Finančni pregled leta 1939 jt« bil sledeči: DOHODKI: članarina kluba in Junior (riiikla ............................ $ 351.73 liohodki priredb .................. 2,833.80 Razni drugi dohodki........... 115.82 V Jugoslaviji gre silno trda PC.*ebno deilaivcem. D. P. k temu o mesu j a statistične podatke iz predvojne in povojjie dobe (od letta 1914 do setdaj), ki ka-žejp, da zna&a povprečna me-, zda v Jugoelaiviji le okoli 50% realne vredno&ti v primeri s iLrech-oono realno vrednostjo. To »e pravi, da ee je taikra/t dobilo za denar »povprečno 50% kio o- Kaj bo z zlatom? urim gmotnim in moralnim ua- Več potrebščin, kaikor za i pehom CJogoljevo tridejamdco Vsoto sedaj, a mezda pa je >u'liju »mo staia »večinoma taka kakor takrat. Ni čudno, da vlada v revnih plat teh ljudstva v Jugoslaviji tolikšno nezadovoljstvo. Nemci — iztfledia, ao si pomagali z zaplembo zaživil v deželah, katere so okupirali. Tako na ,primer »o jim ^"adle v Skupaj..........................$3,301.35 IZPLAČILA: JSZ za članarino, konv. fond in P. M..........................'.. $ 271.27 JSZ z* .španske lojaliste...... 74.23 Suuški s pinedbami-------wv 1,910.73 Stroški Save (učitelj, nabava pesmi, dvorana sa vaje) Najemnina dvorane za seje, vaje dram. odseka itd..... Naročnina na soc. liste in revije ter oglasi.................. IVipore: Tiskovni fond Proletarca ................$288.18 Okrajni organizaciji stranke ........................22.00 Nabava knjig za knjižnico in ;ez.ba .......................... Junior Guild ........................ IVavni stroAki in razno .... 356.90 44.00 59.20 310.18 12.43 27.63 1*6 0! Skupaj........................$3,211.58 Računski zaključek: Dohodki ......................$3,301.35 Prenos ii leta 1938...... 234.58 Skupaj.............-.1 $3,535.93 Izplačila ........................3,211.58 Blagajna dec. 1939 $ 324.36 Druga imovina: Delnice SDC ...............$4,193.05 Posojilo SDC ................ 100.00 Knjižnica .................. 290.00 "Zmrznjenega" na banki 71.43 ^lanske znam. na roki 6.85 Skupaj.............. $4,795.68 Ob koncu leta je imel klub ~~ dobrostoječih članov, nekaj pa takih, ki §o zaostali s prispevki nad po ipravilih določeno dobo. Pristopila sta dva nova člana, odstopila pa dva. Sej je imel klub 12, na mnogih teh so se vršile razprave o raznih problemih, ki ao bili in so (pred nami; na nekaterih so nastopili angleški sodrugi. Z okrajno organizacijo je klub . cdcleva) koliikor mu je bilo v danih okolščinah najbolj meječe; podpore ji daje $2.00 me--t no skozi celo leto, naro-jo tu li na strankino glasilo katerega je prihajalo na klub po 20 iztisov teden-•ko.rlani pa ffa ali sami ipoku-! >. '< i pa ga raizpečajo, med * rinii v Centru. Klubov pevski od»ek je imel kot običajno dva koncerta in 'ijctfov prebitek je bil koncem leta M5.32. V Stevlhi članov, f.r tudi v kakovosti flamn' ' m pevski odsek izdatno fcopo-I' »Inil in uipati je, da »e ie (bolj. To j p le kratek pregled dela lr> aktu nosti kluba za proAlo ^'to. V/a v,ie uspehe, ki »mo jih d*M4»vrli, j^re priznano« član«tvu, tudi številnim somiAlje-oikom, ki so sodelovali z nami ,n ' am : omagali pri prodaji ^topnic na razne naše prired-Vsem, ki so naim stali ob slr«ni prii>oročiwno, da to vr-^ tudi v }>odo*e. Vse one pa, ki Pi*> aktivni dlani kluba, vabi-rn<) na pristop; čimveč na» bo, tfm la/.je bomo vrlill naše na-»oge. Chat. Pogorelec, tajnik. dejo registrirati. Kako »e je ravnati regiatri-rancem ? V#i, ki se morajo po omenjenemu datumu registrirati, morajo potem vselej navesti istemu uradu v slučaju preselitve svoj novi naslov. Vsaike tri mesece po prvi registraciji se morajo uradu iprijavki znova tudi ako se ne preselijo. Vsi podatki, ki jih morajo navesti podvrženci te postave, ostanejo tajni in »o na razpolago edino oblastim. Najboljši izhod Ker s« nedržavni sedaj |L f , ^ k|j odrinjeni tudi od relifa in jim r je delo čezdalje težje dobiti, je Angleško pove!jstvo pravi, najboljše, da se potrudijo do- da je bilo v tej voijrni do konca Ako zmaga Nemčija, bo zlata valuta po svetu najbrž odpravljena in namesto nje na-staila povscid takozvana kontrolirana valuta, kakor jo ima^o že mnoge detžcde. Nad 'polovico vsega svetovnega zlata je sedaj v posesti Zed. držav. Hrani ira v podzem>kih rovih v Fort Knoxu, Ky. Na podlagi sedanje valute predstavlja vrednost 16 milijard dolarjev. biti državljanstvo ko hitro mogoče, četudi je to sedaj veliko težje kakor nekoč.. junija Ubitih, p<42or Slov. Sekcije J. S. Z.: Vi^kp Lo^aiakar. Rok Boiičaik, AagaU Zaita. "Proletarec" glasila la laa« alovaaaka »akcija JSZ. pPftAVNI ODBOR PROLETARCA: Aataa Q#r. de a, predsednik j Dapald K Lotrich. podpredsednik; Fraak Aloak, tajnik; Aagala Zaits. blagajnlca; John Sprohar, Philip Godino in Joaoph Ovan, nadzorni odbor. Uradnik: Fraak Zaits. Upravnik: Ckaa. Pogoroloc. IMENIK KLUBOV: ILUNOIS St. 1, CHICAGO—Tajnlk-blsgajnik Ckaa. Pogoroloc, 2301 S, Lawndale Ave. Organizatorja Frank Alotli in Joaoph Drasler. Zapisnikar John Sprohar. — Zboruje vsaki fcetrtl petek v ineaecu ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru. St. 3. OGLESBY.—Tsjnik-blagajnik Aaton Udovich, RFD 1, La Salle, 111. Organizator Louis Vi*nlVar. Zapisnikarka (Kristina NsdvrSnik. Seja vsaki 3. če-t rte k v mesecu o4> 7. zvečer na domu tajnika. ftt. 4S. W AUKEG AN.—Tajnik-blaga j nik Jacob Mo-•oc, 1037 Adams St., N. Chicago. Zapinnikarica Anna Mahnich. Organizator Martin Judnich. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. nar. domu. St. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik-blagajtiik Joaoph Ovca. 1841 S. 15th St. Organ zatrr Louis Aidich. Zapisnikar John Gorftek st. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3. popoldne v Slov. nar. domu. INDIANA St. 41. CLINTON.—Tajaik-blsgajnik tiaa« Spaa. dal. 560 N. 11 th 8t. Organizator Wllllam Starlha. Zapisnikar Bartol Oblak. Seje zadnjo neric. Organizatorji, Anton Gabrenja, Andrca-V dr ch in Jacob Gabrenja. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu cb 2. pop. r dvoran: dr. Sv. Alojzija. St. 10, FOREST CITY. — Tajnik-blagajnik Aaton DraaUr ml., RFD 2. Boz 44. Organizator (?). Zspis-pianikar Frank Drasler. Seje vsako drugo nedeljo v meaecu ob 2. popoldne na domu tajnika na Brovn-dal*. St. 13, $YGAN, PA. — Tsjnik-blagajnik Lawroaca ICeečic, RFp. 2, McDonald, Pa. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizator Jobn Wirant. Zboruje prvo nedeljo v meaecu v dvorani drultva it. 6 SNPJ, ob 4. popoldne. St. 19, BURGETTSTOVVN.—Tajnik Joaoph Krmel. 110 Stella St. Zapianikar John Seje. Organizator Frauk Laurich. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v Slov. domu. St. I IS. CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Marko Tokavo% 514 Franklin Ave. Organizator J. Terčelj. Zapisnikar John Koklich. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v dvorani druitva it. 138 SNPJ, Strabane. St. 17S, MOON RUN.—Tajnica Joaaio Jerala, RFD 5, Boz 443, Črafton, Pa. Zapisnikar Jacob Tomee. Organizator Jacob Ambrozich, Seje 2. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani Sam. podp. druitva. S$. 211, W. AL|QUIPPA.—Tajnik-blagajnik Bartol Yoraa|, 115*4 Beaver Ave. Zapisnikar George Smrekar. Organizatorja Andrew Antonic in Andrej Fatur. Sejg (T). WEST VIRGINIA St. 22S, PURSGLOVE.—Tajnik-blagajnik John Gal- loa, Boz 116, Oi«age. Organizator I*wrence Selak. Za pisnikar Tony Pogačar. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu od 3. pop. v Joe Železnikov! dvorani v Oaage, W. Va. WISCONSIN S«. 37, MILVVAUKEE — Tajnica-blagajnica Kriati-no Padjavariak, 1439 W. Madison St. Zapianikar Joaeph Jovan. Organizatorja Frank Faletič in Frank Kolenc. Seje vsaki drugi petek v mesecu ob 8. zvečer v S. S. Turn dvorani. St. ISO, WEST ALLIS. — Tajnica-blagajnica Mary Mutich, 1917 S. 72nd "St. Zapisnikar Frank Matkovich. Organizator Rudy Slnger. Seje se vrie po potrebi pri raznih sodrugih. ČLANI AT LARGE Ed. Tomsich, VValsepburg, Colo. John in Fraacat Artach, No. Chicago, 111. Aataa Blasich, Fontana; Calif. Fr, ia Cecilija Lipar, Hyndsville, N. Y. John in Marjr Fradal, Latrobe, Pa. Mika Kralts, Wli;ard, Wia. KONFERENCE J. S. Z. $t 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA__Tajnik Ja. rok Ambroaich. P D. 1. McKees Ročka, Pa. Organita-torja: John Terčelj in Geo. Smrekar. Pub. odsek: Frank VVirant fiygan; Frank Samsa, Canonaburg. il 2, OHIO.—Tajnik John Krekal, 6409 St. Clair Aye., Cleveland. O. Organizatorji: Anton Jsnkovich In John Vehar ml., za Cleveland; Akron, Kenmore in BsnberM>n, Leo Bregar; za Girard, John Tancek Si. 4. sovami ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Aatea Garda a. 2301 So. Lawndal* Ave., Chicago 111 St. s, *«hod„i OHIO la WEST VIRGINIA.—Taj.' nik Jat ph Sanj. RFD 1, Bcx 7, Bridgeport, 0. Orga-nizatorjl: za Bridgeport, Louis Gor«nc; ta Powhatan Pioinl. John Merzel; za Power Point, Matt Tufak; ■S Pin«y Fork, Frank Zavertnik, sa Salem. Francea Mihevr. Tajaike klakov ia Koaforear prosimo, da naj aam vap sprom^mho e odborih ia aaalovlh talaa s po ra4a, da iik a vrstimo e aeaaaaa. Bjr Dr. CHARLES STELZLE Tt>*f mm who :» pn t h« jpb only uhen he ia wearing hi« overalla. or vhen he ia workintf at hia deHk, or atanding ibehind tihe counter, will piobably stay there as long as he lives, although he will be atnong tbe fiiat to be let out <* heu bMsiness |ilows up. Industrial proceaaea aie moving along ao fast that nu man who wants to get ahead can afford mereiy to plug< along, doing routine things, allowimst the job to get ahead of him, instead of trying to keep ahe*d of ihe job. Tlie sound of tihe whiatle ian't a sign that he ia to etop thinJcing about the job. lt'a a fact that the man wtip ia on the job longest and hardest when he's away from the shop vrill ultimately s|»erul the lea»t time in the shop. We're thinking now of tihe man who wlll some d«y land in.<«ide the auperintendent's rail, while others v^ait outaide the gate. It'a so eaay to stop vvhen the job gets hsrd and to find a really leg it imate excu»e for chuoking it—one that will be aceept-

becauae they hang on when others let go, not because they pos-t»eas morek original povver. Actually it s in the little thingM that most men fall down. Sometimes it's just a word .»poken at a critical mojm*nt vrhu-h either makes or unmakea a man'a future. An opinion exprea«ed, a criticism made, a judjiment given— and the keen judge sizes up a man and generally put« him where he be-longs, because it is usually a charac-ter and a life vvhich ia back of the remBrk, and your alert man of the world knows it. Sometimea it'a a matter of dre«*. And Pm not thinking of ,4.well" clothes. A frayod linen collar, - a single occupant. H^lp Great Northern j Fmployees Win Their Strike J ^jllCAGO.—To tho naighborhood storos and huainass meni We are your customera who are out on atrike at the Great Northern Chair company, ! 2500 VVest Ogden Ave. We are strik. ! ing for union vvorking conditious and ! more wage.i to meet the high coat of I livir-g. ¥or« wages for ua me^ina i moi e UiainesH to you. Therefore, vve aak you for help to win the atrike. We are planning to Met up u Strike Relief Kitchen, and ask you for contributiona. We need »«uch thinga ua coffee, cunntxl milk, rugar, bread, cheese, and sandwich meeta. (ash contributions vvill be very much acvpreciated. Signed, Walter K old ras, Chairman Strike Committee. Representotives of Toman Librory Meet Friends of the Library CHICAGO. — Repreaentstives of gioup« cooperating wlth iioratlea on comniunity activities met at a meeting i-ponaored by t)ie Otganizin? Committee cif tihe Frienda of the Chicago Public L»brary »n the Triining Class Koom of the Chicago Public I.ibrury June 19. The Frienda pf thc Librsty. recent^ organized grmip of Chicago civic leaders, ia prepaiing a perma-nent proga am vvhich will help the library bniaJen ita aervice to Chicago citizena. Mrs. H. M. Mulberry, former preaident of the Ulinoia Coti^rera of Parents and Tcachara, is chairman. Delegates Will Be Royally Entertained CLEVELAND. — The three-day Convention of the Jugoalav Socialist federation ia novv in session at the Slovene Workmen'a Home, in Collin-wood, Ohio. It began Th}in»day, July 4 and vvill continue until Saturday July 6. On Friday night, July 5, there will be a variety prt»grum with Zarja, Jidran and Anton Eppich, soloiat, partici-pating. Saturday niaht'8 banerity. Not for brasa medala to give to pos-terity. Ours is the battle for freedom and plenty, Not for the horrors that stalked 1920. To hou«e the ill-hoiif»e<| and Kny bread for the poor, Let'a draft dollars for jobs, arul not soldiera for a«r. There are different kind« nnd form* of education. The worst of tfcem all ia the kind that teaches the art of destruetion. U. S- Steel profits for the first quarter of 1940 vvere 2.500 percent above the figure for 1939. It must hurt like hell to make money out of »teci in these days. 1 The Machine I am the Machine! I and my Biother Che«nurgy— \VV can make Anything and Every-thirv?! I can A(M, Multiply, Subtra.t and Divide. I can inake Music, top. » Art, Science, Philosophy, Poetry and Religion, State, Church, Univeraity, Union and atmy, AU must d«nce to the tune I play! I drive the Statesmen; I preach the Serir^ns; I thuik for t^e Thinkers; I com manj the Armies; 1 werk the VVorkers; I farm the Farmers; I »r-T| * f ^ I. OPENING OF THE CONVENTION, Opaaiag af tka Convaation, Charles Poforo- lac, Natioaal sacr«Ury, JSF. Eloction of a credeatial committee of threo mambors. Wolcoming addross ia kakalf of tho prapora- tian« committee. Kojnoto speech. Fraak Zaita. Approval of Coavoatioa ralas and agaada. Raport of the credeatial committee. 7. b) O d) AGENDA. II. ELECTION OF CONVENTION COMMITTEES Eloction of convention officers aad commit- «— ^ • ' jt-" Ckar.man and tvro vice-chairmen. (To bo elocted for oach day separateljr.) Convention secretary. (For tka entire convea. tion period.) Recording aocrotary. (Solectod ky tke JSF socrotarg ia coasaltation wlth tho JSF E>ecativo Com mit too.) Rosolation committee. (Three members.) Eleetion of by law. committee. (Throc membera.) III. JUGOSLAV SOCIALIST FEDERATION S, Work of tho JSF in the period oiace the last convention, Ckas. Pogoroloc. Slovene Seetion JSF, Frank Zaita. IV. EDUCATIONAL BUREAU Work of tke JSF Edeeatioaal Bareaa from its beginning ap ta tho Vroseat, Ckas. Pogorelec. Work af tho JSF Edacatiaaal Bureau among yoatk and tka Eaglisk-apoeking fraternal ar-gaaiaations, Joaapk Drasler. % Oar caltaral problem, Ivaa Molek Passibilitv for oalarglag tke work of the JSF Educational Buroaa. Frank Caaaa. V. SLOVENE LABOR CENTER Report of tho socratarg, Joaeph Drasler. Report af tka maaager. Frank Zaits. VI. OUR POLITICAL ACTIVITY Report oa the Socialist Partjr Convention ia Washinf ton, aad tho Socialist prasidential eampaiga, Aataa Gardaa, Josep?« Jauch. Propaganda and edacational vrork, Math Petrovič k. Silaatian smonf Serka and Croala ia ragards ta aar movement, Ckaa. Pagorolac. -» ♦ Discussion on tke problem of roargaaiaing tha JSF far |ta fntnro vrark, Frank Zaita. 9. 10. 11. 12. 12. 14. IS. is. 17. It. VII. OUR PRfSS 19. Proletarec, The Americaa Family Almanac, aad May Herald: a) Financial report of t|»e Jufo»lar Workmen's Pvblishing Companjr, bjr its business manager, Chas. Pogorelec. b) Assistans business maaager aad assistant editor, Joseph Drasler. c) Editorial departmeat, Fraak Zaita. 20. 35tk Anniversarjr of Proletarec. 21. Agitating for Proletarec aad our pablica|ian« throughout the Slovene commanities: a) Antoa Jankovich, for Cleveland. Ohio. b) Anton Shular, for Konsas. c) Anton Zornik for Western PennsjrUania. VIII. CANKAR FOUNDATION 22. Cankar's Toandation, its rolatioaship and ia-fluence upon oar movement and our pubiications, Milan Medveshek. IX. YOUTH SECTION 23. The role of the JSF among Amoricaa-born Slovene >outh: a) Dona Id J. Lotrich. Chicago, lil. b) John Rak, Johastown, Pa. c) Josephine Turk. Cleveland, O. X. VVORK AMONG OUR VVOMEN MEMBERS 24. Is it possible to atrengthea oar. movement among woman? Mary Dam, Cleveland, Okio. XI. CO-OPERATIVES 25. Tho co-operative movement among Sloeenes ar4 its future, Joseph A. Siskovick. XII. OUR VVORK IN THE LABOR MOVEMENT 26. The problem of labor unitf, Anton Garden. XIII. FRATERNAL ORGANIZATIONS 27. Importance of our frateraal movement, Fred A. Vider 28. The problem of merging some af oar orgaaiaa-tior* for combinej work in tke future, Anton Zaits. XIV. RESOLUTION S AND BY-LAWS 29. Report of tho resolatioas committee. 30. Roport of tho secrctarj an proposod change* in by-lavr« of tke JSF and ita Edacatiaaal Buroaa. XV. MISCELLANEOUS 31. Miseellaneoua. 32. Adjeurameat. KDUCATION ORGANIZATION CO-OPKR ATI VE COMMONWEALTH PROLETAREC A Y ugasla v VVcekly Devoted to the lntereat of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yuffoalav Federation S. P vol. XXXV CHICAGO, ILL., July 3, 1940 P«iblUka4 W«.kly al 2301 So. Law»dalc A«*. REVIEVV OF BRANCH NO. 1 JSF, ACTIVITIES IN THE PAST YEAR WHAT THE COUNTRY THINKS ABOUT LABOR THE MARCU OF LABOR Much Has Been Accomplished Fortune mag a zine claim« that its samplinga of public opinion are the moat scientific of any of the what-do-you-think polit, «ince the people interviewed are truly repre«entative, in the proper ratios, ot the country's region*, occupationt, income grcup« and allegiance«. The uncanny accuracy with which For. tune fcretold, state by »tate, the re-election of Roosevelt in 1936, and the apparent »oundnesa of it« other «urvey« give tub btantia! batu to thia claim. It« sampb'rvg of attitudes tovvard unionism, reported in it« June iasue, may therefore be accepted, in the absence of evidenc« to the contrary, as a reasonably reliable pieture of what Americans think about labor organizations. Sizty per cent of the folks queried think that unions are needed to protect workers. Half of these replied that unioni were needed under any circumstances. The otner half thought it vvould be fine if unions weren't needed, but said they cer-tainly thought they vvere essential now. An additional 25 p r cent of those queried believe unions are needed in some casts. but not in a majority. OnIy 9.2 per cent believe that they do more harm than good and should be abolished, vvhile 5.8 per cent—mostly from the rural distriets—said they didn't know. • Fortune intervicvvers also asked thi« question: "Which of these people do you feel have been on the whole helpful to labor and vvhich haraifu!?" Opinion« were: Helpful Hanmful Don tKm»w Pf,- Cent Ter Cent Pe r Cent Henry Ford ......................................... 73.6 12.3 14.1 Sen. Wagncr....................................... 51.8 6.6 42.fi Willi-ini Green .................................... 49.7 18.2 32.1 Ser. of Labor Perkins........................ 43.4 19.4 37.2 Sen. Robert U Follette ..................... 22.0 5.5 72.5 John L. Lewi»...................._............... 32.6 44.6 22.8 Norman Thomas ................................. 14.1 20.6 65.4 Tom Girdler ....................................... 4.4 9.7 85.9 Far! Browder ...................................... 4.2 39.4 56.4 The most curiou« thing about these replies is that mor« people^ a large number of them vvorker«, thought Henry Ford has been more helpful to labor than have been Senator Wagner, VVilliam Green or John L. Levvis. The idea of a national labor party, according to Fortune'« tindings. has not yet g sine d wide acceptance. Here'« vvhat it« quizzers vvere told about vvhat labor should do in politic«: Keep out of polities.......................................................56 , - .. . Support Kepublican* or Demo era t* .......................................18 I Or*anite a national labor party„............................ -............11.4 — > Don't know .1..;...^..::............................................................14 "7 . '. ' . Those vvho, like ourselves, look to labor to play the major role in putting a sick vrorld on iti feet vvill find these opinion« diaappointing. But it'« silly to chide American labor for it« political backvvardness in comparison vvith British or Scahdina-vian labor. Realista vrill find in these figure« the need for education in vvhich the lessons are patiently dravvn from the vvorker'« near-at-hand ezperiences, and preachments are avoided. They vrill find vreli organized and relatively advanced com-munities like Kenosha, Racine, Milvvaukee and Reading, Ps., a source of inspiration for the rest of the country. Realist« will be neither roman tie about the "oppressed proletariat" or dis-mayed by the "dumbness" of the vvorkers. They'll teli the story about these tovvns that point the way. Kenosha Labor. in rwt i ariv davi Of THC AMlfttCAN l ASOa MOVtMINl • A trsiai WA% CAUtD A "TORAl-OOT ♦ IA5T OSI or Mli iT i a TO ouilt •lAiOtt OtSTUCMNCU" — PAT C B SON N J F ac TORT STSiai OF I02b . A COAt MINER /ft U . HI VVAS FRES-»DCNT Of TM( MINE VVORKERS UNiON FROM lf99U>l90ft . HIS AftlilTV ANO OIVOTION LAIO THK FOUND ATION OF THC UNION. Yes, We Need Movement a Radical Map New Attacks on Unions Drive on Lobor Will Be Camouflaged as War on "Subversive Activities" Lasser Resigns From Workers' Alliance Head TURN TO PAGE 7 FOR CONVENTION AGENPA AND MORE ENGLISH ARTICLES