© © $oučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem. Vse zu vero, dom, cesarja ! IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. C ENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto. NAROČNINO in (oznanila sprejema upravništvo v Gorici na Placuti st. 12. g TT., HOKopise sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija st. 7. Deželni zbor goriški. Prva seja. V pondeljek dne 2. aprila se je otvoril goriški deželni žbor. Po slovesni sv. maši zberejo se ob 11 uri poslanci obeh narodnosti polnoštevilno k prvi seji. Navzoč je bil tudi em kardinal dr. Missia, c. kr. namestnik grof Goess ter dvorni svetnik vitez Bosizio. Ljudstva je bilo polna dvorana. Deželni glavar dr. Pajer nagovori poslance v obeh jezikih. V svojem nagovoru omenja 70. letnega dne cesarjevega in 400 letnice, od kar je naša poknežeua grofija pod habsburškim žezlom, katera dva vesela dogodka se bodeta proslavljala v tekočem letu. H koncu nazdravi trikrat z „Eviva“ presvetlemu cesarju. Za njun povzame besedo namestnik grof Goess, ki pravi v it. j»-kiku takole : „Čast mi je pozdraviti v imenu c. kr. vlade visoki zbor. — V svojih potovanjih po primorski deželi sem ime! priložnost spoznati mnogo raznovrstnih potreb v kmetijski in obrtni stroki, dalje glede uravna lija rek in potokov. Spoznal sem tudi, da je treba bolj pravično razdeliti na celo deželo stroške za ljudske šole. Ljudstvo željno pričakuje pomoči od deželnega zbora. Upam, da bo deželni zbor uspešno deloval, zlasti še z oziiom na 400 letnico goriške grofije pod habsburškim žezlom in 70 letnice rojstva presvetlega cesarja Franc Jožeia. C. kr. vlada ln> deželni zbor na vse načine podpirala". Približno isto je g. namestnik ponovil tudi po slovenski, le nekoliko bolj kratko. Poslanec vitez Dottori stavi nujni predlog, da naj deželni odbor določi in izvrši program slovesnosti za 70 letni rojstni god Nj. Veličanstva presveti, cesarja in 400 letnico poknežene grofije goriške pod habsburškim žezlom. V ta namen naj se podeli dež. odboru neomejen kredit. (Predlog so podpisali le italijanski poslanci). Zbor privoli v nujnost in potrdi predlog. Seja se zaključi ob 11 in pol uri. Druga seja. Druga seja je bila napovedana še isti dan ob 5. uri, toda gg, poslanci so ustopili v dvorano še le ob 6. uri. Poslanec Verzegnassi stavi nujni predlog, da se izbere iz deželnega zbora deputacija, obstoječa iz dežel, glavarja in 4 poslancev, kateri naj se LIS T E K Roka Božja. V neki fari je bil sveti misijon. Ljudstvo je z velikim veseljem hitelo poslušat pretresljive pridige gorečih misijonarjev, saj so bili pravi „dnevi izveličanja". V isti fari, ne daleč od cerkve, pa je prebival na svoji grajščini mogočen grajščak, kateri se nikoli ni brigal za cerkev in službo božjo, pač pa se semterlja ponoičeval iž nje. Njegovi služabniki so ga prosili, naj jim dovoli vsak dan nekaj časa, da bi mogli k svetim opravilom v cerkev, toda grajščak zarohni nad njimi : ,,Človek, kakor ste vi, je za to, da dela, ne pa, da lenari krog cerkve! Naj le imajo drugi svoje neumnosti tani pri ceikvi, izmed vas pa ne pojde nihče na misijon, sicer mu takoj pokažem svojo moč!" Delavci so pa vendar očistili svojo vest; če ne po dnevi, pa so zvečer prihajali v cerkev, ter saj nekoliko sadu imeli od sv. misijona. — Bil je predzadnji dan veselega misijonskega časa. Grajšča k je dal napreči kočijo, da se popelje k svojemu sosedu, v mišljenji enakemu. Hotela sta skupno se veseliti v posvetnem vesolji in popivanji, mej tem pa pridno zabavljati čez sv. misijon. Cesta je peljala skozi vas, ravno mimo farne cerkve. Tu je grajščak videl nešte-vilno ljudi iz vse fare, kako so veselih obrazov poslušal’ zadnje govore misijonarjev, v srcu pa imeli zavest, da jim sveti misijon prinese stoteren podajo na Dunaj, da izprosijo od Nj. Veličanstva milost, da počasti glavno mesto naše dežele se svojo prisotnostjo o priliki, ko bomo praznovali 400 letnico združenja naše grofije s habsburško hišo Zbor privoli v nujnost ter potrdi predlog. V deputaoijo so izvoljeni: baron Locatelli, dr. Gregorčič, dr. Venuti in prof. Berbuč. Dr. Gregorčič interpeluje deželnega glavarja viteza Pajerja: Kako je to, da ni v jutranji seji pozval tudi v slov. jeziku k trikratnemu živio-klicu Nj. Veličanstvu, kakor je bilo do zdaj vselej navada in zakaj ni obvestil o Dottorijevem predlogu, pri katerem je tudi on sodeloval, tudi slovenskih poslancev, da bi bili ta za. celo deželo velevažni predlog stavili tudi v jeziku deželne večine. Vitez Pajer se opravičuje, da se on ravna še vedno po tistih običajih, po katerih se je ravnal, ko je bil prvikrat dež. glavar. Glede predloga posl. Dottorija pravi, da ni mogel obvestiti slov. poslancev, ker se mu je predlog naznanil neposredno pred sejo in so slov poslanci prišli prepozno v zbornico. Nato se po dnevnem redu 1. potrdi ivolitev g. Oskarja Gaberščeka poslancem slovenskega veleposestva (Poročevalec dr. Tuma). 2. sprejme se s hvaležnostjo podaritev pošlovnice za ielo 1899 nj. prevzv. gosp grofa Fr. Coroninija v korist obnemoglim delavcem. Deželni odbor naj se inu primerno zahvali. (Poročevalec dr. Morani). 3. Računski sklepi za 1. 1895., 1896., 1897. in 1898. in proračuni za i. 1900. vseh zalogov, katere obskrbuje deželni odbor, se izročijo v pretreso-vanje in poročilo finančnemu odseku. (Poročevalec dr. Tuma). V finančni odsek so izvoljeni: Dr. Verzegnassi (predsednik), bar. Locatelli, Miglietti, Pa-nigai, dr. Gregorčič, Berbuč, dr. Rojic. V pravni odsek: dr. Marani (predsednik), dr. Egger, Valentinis, Verzegnassi, dr. Tuma, Grča, Muha. V peticijski odsek: Dottori (predsednik), Michieli, dr. Venuti, dr. Abram, Gabršček, Lapanja, dr. Gregorčič. Za danes ob 4. uri je napovedana tretja seja. POLITIČNI PREGLED. Delovanje deželnih zborov. V nižjeav-strijskem deželnem zboiu so bile jako živahne sad. Ni se odkril, ko je voz drčal mimo cerkve, pač pa je iz njegovih ust prišla polglasna beseda: „neumnost“. Ljudje se niso dosti menili za brezverskega grajščaka, pač pa je ta ali oni rekel : „Misli, da bo večno živel v sladnostih tega življenja!“ V sosedovem gradu je bilo vse živo ; gospoda in družina ste imeli dosti opraviti, da počastiti dobrodošlega gosta, ter mu dobro postre-žeti; kaj jim je bilo mar za spokorne čase doli pri cerkvi! Veselo so se pozdravili. „Danes pa bomo imeli mi svoj misijon, ti boš govornik, mi pa poslušalci11, rekel je grajščak svojemu gostu. „Prav tako, saj zato sem došel; pa, kaka butiljka bo tudi poslušala, kaj ne pristavil je hudomušno. „To se ve, in rudečih lic se popelješ nocoj mimo cerkve, kjer drugi vpadlega obraza poslušajo misijonarjev „Meinento mori!" Vsa družina se je veselila dneva prihoda grajščaka iz sosedne grajščine, saj so vedeli, da jih bo zabaval, če tudi z neslanimi šalami. Starejši domači sin je bil ravno na počitnicah kot visokošolec; znal je tudi dobro zabavljati veri in cerkvi, torej se je imela pri kosilu razviti prava domača veselica, na koncu, seveda-, tudi ples, saj godbo je znala domača hči. To bo veselje ! Pred kosilom so si ogledali to in ono novo naredim pri domačem gospodarstvu. Mej tem je zazvonil veliki zvon pri fari „čas sprave" ; ljudje so si segali v roke, stara sovraštva so imela prenehati, v faro .se useliti tihi, krščanski mir. razprave o potrebi zgradbe nove železnice čez Ture in Bohinj v Trst. Ravno tako je izra-razil koroški deželni zbor željo, da bi se zgradila čim preje, ta železnica, ki bi bila tudi za Ptimorsko deželo neprecenljive vrednosti. V7 gorenji Avstriji, ua Oeskem in Moravskem so bile na dnevnem redu zahteve, naj se v ondotnih krajih uravnajo reke, da ne bodo tako pogosto povodnji, ki prizadevajo ondotnim posestnikom ogromno škodo. V tirolski deželni zbor niso prišli italijanski poslanci, v štajerski pa niso hoteli Slovenci, ker zahtevajo zase posebni deželni zbor. Iz vsega tega je razvidno, da so potrebe v naši državi jako velike in da bo vlada, ako bo hotela resno delati v blagor ljudstva, imela še čez glavo dela. Dunajsko starešinstvo. Vsied potrditve novega volilnega reda za dunajsko občino so liberalci odložili svoje mandate. Upali so, da s tem korakom prisilijo vlado razpustiti starešinstvo. A urezali so se. Vlada se nanje nič ne ozira. Zdaj pa upajo liberalci, da bo vendar razpuščeno starešinstvo in da se razpišejo nove volitve. V kratkem bo treba voliti novega prvega podžupana in za to volitev je treba vsaj 100 glasov. Toliko glasov pa nimajo krščanski socija-sti brez liberalcev. V italijanski zbornici se ponavljajo vedno škandalozni prizori vsied obstrukcije parlamentarne manjšine. Če vlada ne premeni dnevnega reda po želji radikalcev, ne bo mogoče redno delovanje. Franciju se pripravlja za vsak slučaj, Od dne do dne se množi nje vojna moč. Zdaj so začeli utrjevati pristanišča, da ne bo mogla nobena mornarica Francozom do živega. Rusija ni še odnehala se svojimi pripravami za vojsko, dasi je turški cesar že dovolil Rusom skoraj vse zaldeve glede zgradbe novih železnic. V kratkem bo začel car sam pregledovati vojne priprave. Govori se, da je za vojsko že pripravljenih 250.000 mož. A nihče ne ve, komu veljajo te priprave. V Aziji je Rusija storila tudi en korak naprej. Pridobila si je važno pristanišče na polotoku Korea. Kakor je videti porablja Rusija dobro čas. ko je Anglija zapletena v vojsko z Buri. Vojska v južni Afriki. Po dolgem umikanju so Buri vendar enkrat začeli zmagoslavni „Kedaj pa zazvoni k našemu misijonu, ali prav zuprav k „mizijonu“, obloženem z vsem dobrim upraša grajščak soseda. „Kmalu bo tudi naš mizijon, le pripravi se dobro, saj si se kaj pretresel na vozu." — Ne dolgo potem zakličejo h kosilu. Prostorna dvorana je bila lepo okrašena, miza pa obložena z vsem dobrim, kar more ugajati razvajenim želodcem. ,,Sedimo", pravi domači gospodar, „t,i gospod „mizijonar“ tam le na svoje mesto in polem začni mizijonariti po stari navadi," ,,Dobra tečna juha bo to, dober začetek našega mizijona", pravi povabljeni gost, ter si vzame na krožnik dobre juhe. V tem trenutku pa se začuti nekako slabega, toda misli, da to takoj preide, ko nekoliko použije. Vzame prvo žlico, nese jo proti ustom, roka mu omahne, znak pade na stol, v trenutku je — mrtev ! Grozen strah preleti vse domače, vsi si prizadevajo, da bi ga oživili, ali zastonj! Bled, mrzel je, življenja ni več v njem. Razume se, da je bilo kosilo tudi pri kraji; domači niso mislili dru-zega, kakor, kako bi umrlega grajščaka spravili na njegov dom ter sporočili žalostno vest njegovim sorodnikom. Zvečer se je peljal grajščak res domov, a ne rudečih lic, kakor je mislil še tisto jutro, ampak nnzel, bled in mrtev. Žalosten sprevod je šei mimo iste farne cerkve, mimo katere se je umrli peljal zjutraj v ustili z besedo: „neumnosl.“. V cerkvi se je pa ravno isti čas konec litanij razlegal glas: „Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, Gospod usmili se nas!1.... boj proti angleškemu generalu Robertsu. Pred kratkim se je razširjala lužna vest iz Pretorije, da je hrabri vojskovodja Burov, Joubert, umrl. Starca ni umorila angleška kroglja, ampak pre-hlajenje je naredilo konec njegovim zmagam nad Angleži. Kakor je videti, so Buri bili pripravljeni na ta udarec. Tri dni je žalovala cela dežela po njem, potem pa so si izvolili novega poveljnika, generala Botha. Da so Buri s to volitvijo pravega pogodili, nam kažejo zadnje bitke. Pri Bloemfontainu so Buri pobili dva angleška bata-lijona in ulovili 350 mož, uzeli jim 20 vozov živeža in 7 topov. Pri Braudfortu so Buri štirikrat sijajno odbili napad Angležev. Tudi v hrbtu se Angležem prikazujejo Buri. Angleški general French je šel s 6000 možmi proti Burom, a že tri dni ga ni nazaj. Upanje zopet rase, da bodo Buri še konečno zmagali Angleže, kar jim cel omikan svet razen Anglije želi ! NOVIC E. Romanje v Rim. Oglasilo se je v Gorici blizu 400 romarjev, v Ljubljani pa črez 500. Vsled tega bomo zahtevali od it. železnice dva vlaka. — Romanje bo vodil prevzv. knez in nadškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. — Romarjem, ki bodo vstopili na črti od Sežane do Gorice, smo prosili znižano ceno do Kormina. Odgovora nimamo še. Sploh ne moremo še danes dati podrobnih podatkov. — Za večo prtljago bo ( imel vsaki vlak en voz, manjše reči naj vzame | vsaki romar s seboj v voz, vse to je brezplačno, j Iz goriškega okraja. Približuje se velikonočni praznik, veseli spomin častitljivega usta-jenja Odrešenika N. G. J. Kr. Povsod, koder prebiva verno katoliško ljudst vo, bodo obhajali obred Ustajenja iz Božjega groba kar moč slovesno. Pri slovesnostih sv. R. Telesa velja opomin sv. Tomaža Akvinskega: »Kolikor moreš dajaj hvalo, vedno hvališ ga premalo-. Pesmi, ki se prepevajo ob ustajenju so pretih izraz veselja, ki ga občuti verno serce katoliškega ljudstva. Niti glasno pri-terkavanje zvonov ne zadostuje kipeči radosti. Zato pa želi verno ljudstvo noj tudi mogočno streljanje dalječ na okoli razodeva vsem sosedom burno veselje. Pa žalibog. da je streljanje s topiči v go-riškem okr. glavarstvu že več let sem prepovedano radi nesreč ki so se dogajale iz neprevidnosti pri streljanju. Prav je, da oblasti v tej zadevi strogo postopajo, vendar je naredba c. kr. okr. glavarstva prestroga, ker ne gre popolnoma za-branjevati dobre stvari radi mogoče nevarnosti in zlorabe. Slovesnost pri cerkvenih obredih povzdiguje verski čut ljudstva. Omejitev slovesnosti ga zamorjuje. Slabo znamenje verskega čuta kaže ljudstvo, ki se ne zanima za slovesne cerkvene obrede. Streljanje gotovo zelo povzdiguje slovesnost, kar potrjuje dejstvo, da povsod streljajo, kjer le smejo. Okoli in okoli razlega se o velikonoči v naš okraj streljanje topičev kot odmev radosti naših sosedov ; le pri nas je vse tiho. To le vžali človeka, ki si misli, zakaj drugod, pri nas pa ne ! Procesija Ustajenja brez streljanja je mrtva Verno ljudsvo zelo pogreša streljanja. Mlačnim kri-stijanom ali celo liberalcem je seveda vse jedno, je-li se strelja ali ne, ali je procesija ali ne. Nekateri sploh ne morejo slišati glasnih pojavov verskega mišljenja. Drugi posnemajo Juda Iška-rijota in farizeje, ki so govorili, ko je Marija Magdalena z dragocenim mazilom mazilila Gospodove noge: „0emu ta potrata!" Ce smo smeli in skoraj morali o priliki lanske 50 letnice vladanja Nj. Veličanstva našega ljubljenega cesarja s streljanjem izražati svoje veselje, čemu nam je to prepovedano ob Ustajenju našega Gospoda in Izveličarja ? Če smemo točo preganjati s streljanjem, zakaj bi ne preganjali tudi verske toposti in mlačnosti ! Naj bi tedaj slavno c. kr. okr. glavarstvo zopet dovolilo streljanje pri slovesnostih občinam, ki za to prosijo. Le potrebne previdnosti naj bi strogo zaukazalo, posebno glede streljalcev. Znani pijančki naj bi ne smeli streljati; sploh naj bi ne smel nikdo pred streljanjem napiti se korajže in zapiti previdnost. V določeni okoliš naj bi pod kaznijo nikdo ne smel stopiti. In še druge podobne previdnosti. Komur je kaj ležeče na slovesnosti o Veliki-noči, naj se gane. C. kr. okr. glavarstvo gotovo ne bo samo od sebe ukazalo streljati. Brez njegovega dovoljenja tudi nikdo ne sme, ker orožniki niso še pozabili, da velja prepoved, dokler se ne prekliče. Ogenj v papeževem stanovanju. Dne 24. m. ni. okolu 'J. ure zvečer je navstal v Vatikanu v nekem zakurjenem prostoru ogenj, katerega so pa stražniki in ognjegasci takoj zapazili ter v jedili uri zadušili. K sreči se ogenj ni razširil na stranske sobe, kjer se nahaja veliko število važnih spisov. Umrl je 1. t. m. v Trstu baron Reiuelt, predsednik tržaške trgovske zbornice. Bil je znan i i v Trstu pod imenom ,,tržaški Rotšild1*. Zapustil je baje kakih 20 milijonov imovine. t Jožef Ivančič, učitelj v Kamnem pri Kobaridu, je dne 27. m. m. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Star je bil še le 36 let. Bil je mirna iu blaga duša! V Trstu. Dne 27 t. m. je volil IV razred. Zmagala je „Deinocratica“. Od 1071 oddanih glasov, so dobili njeni pristaši po 900 glasov. Zupan dr. Dompieri je dobil v tem razredu 355 svobodnih glasov. Dne 30. m. 31 m. m. je volil lil razred mestnih volilcev. „Progresso“ je postavil 12 kandidatov, toda prodrlo jih je samo 11. Kot 12. kandidat je prodrl dr. Dompieri, prejšnji župan, katerega je volila od „Progressa“ neodvisna stranka. »Piccolo se radi tega jezi nad nezavednimi Tržačani. Ta volitev je pokazala, da se „Pro-gresso11 v Trstu maja! —11 razred je volil dne 3. t. ni., ter je prodrl „Progresso“ z vsemi dvanajstimi kandidati. — Danes voli I razred. Dne 8 aprila pa voli tržaška slov. okolica. Slovenski misijon pri sv. Jakobu v Trstu se je izvrstno posrečil. Cerkev je bila vedno natlačena. Toliko ljudstva ni bilo pri laškem sv. misijonu. Bog daj obilo sadu ! V Barkovlje pri Trstu je preč. ordina-rijat poslal duhovnika, ki bo tudi italijanski pro-povedoval ondašnjim Italijanom. Iz idrijske doline. Pred nekolikimi dnevi prišla mi je v roko že več tednov stara »Soča", ki v svojih predalih hrani dopis iz „Dolenje Trebuše.11 Zaletuje se dopis v osebo č. g. župnika Kadenara Očita se mu, da hodi vedno v tomin-sko sodnijo, doma pa, da vse zaklene in nese ključe od župnišča in cerkve, da v potrebi niti v cerkev ne morejo. Gospod dopisnik v „Soči“ ! Zakaj pa hodi vaš g. župnik v sodnijo ? On se poteguje le za svojo čast in pravico, za kar se smejo menda tudi duhovniki potegovati. Zakaj pa nosi g. župnik ključe seboj in jih ne pušča doma? Ali ni v celi okolici znano, da so pred par leti nekteri uzmoviči celo skozi okno vlomili v župnišče in g. župnika okradli ? Meni niso znani uzmoviči, ali so č. g. Kadenaru, tudi ne vem. Gotovo je pa pri imenovanem gospodu utemeljen strah, da bi uzmoviči ne pogledali lehko samo v župnišče, ampak odnesli morda tudi Boga iz cerkve, ko bi mogli do ključev. V onem dopisu je tudi razprava, kje so Mohorjeve knjige lanskega leta za ude iz Dolenje Trebuše. Jaz mislim, da bi bil dopisnik lažje zvedel, če že ne pri domačem župniku, pa vsaj pri č. g. dekanu v Tominu, kakor pa v proda-jalnici suhih prešičjih jezikov, ali po domače, pri »Soči11. Iz Kronberka, dne 2. aprila. — Proti kardinalovemu davku se je oglasil v zadnjem »Primorcu" tudi »nekdo iz Kronberka\ Dobro vemo, na kateri strehi čivka vrabec. Čivkanje vrabčevo prenesel je nekdo v Gosposko ulico, kjer so jo uglasbili po notah. Toda moti se, ako ima nas Kronberžane za take butce, dane znamo ločiti davka od prostovoljnih darov. Krouberžani smo vedno radi po svojih močeh darovali v dobre namene in bomo tudi za deško semenišče, ker nvidevamo resnično pomanjkanje duhovščine. Ako »vrabcu”, ki do zdaj še nič ni daroval, to ni po godi, nas to malo briga. Po petju se ptič spozna, po čivkanju pa »vrabec11. Zato naj se nikar ne zadira v našega ča>t. g. vikarja, da se ljudstvo res ne razburi proti njemu. Kdor seje veter, bo žel vihar. »Ofri“ v naši cerkvi pa vrabca prav malo zadevajo. Mi sami smo sprožili [misel, naj se napravijo orgije v cerkvi ter cerkev olepša, zato smo tudi sami radovoljuo se izjavili, da hočemo s prostovoljnimi darovi prispevati, ker cerkev tega ne zmore. Naši „ofri“ so torej prostovoljni in vedno ceneji, kakor pa »ofri11 pri znanem »vrabcu11, v kojega gnezdu goriški Lahoni tako brezskrbno prepevajo »MarameoV Capito, siguor »vrabec"!! Bodite prepričani, da gospodarska sveta, | kromberški iu loški, ne spita. Pri prihodnjih volitvah pokazala bodeta, da ju čivkanje »vrabcev" ne bega, ter odkažeta pristojno mesto take vrste ljudskim prijateljem. Vemo, da Vam je g. vikarij trn v peti. Ali s takim pisarenjem ne boste nam ga oinrzili, ker ga poznamo kot požrtvovalnega in vestnega dušnega pastirju. Vsacega „vrabca" glas, ne seže še v deveto vas. Na svidenje! „Nekdo iz Kronberka". Maln posredovalnica. Odprli smo v svojem listu stalno rubriko: Mala posredovalnica na zadn ji strani, v kateri priporočamo uboge delavce, obrtnike iu kupce. Udje slov. kat. delavskega društva dobe prostor zastonj. S tem smo mislili ustreči le dobri stvari. Toda »Soči-1 tudi to ni po mislih. V št. 10. t. I. nas je radi tega prav po krivem napala ter zarotila svoje somišljenike, naj nikar ne dajo zaslužka revežem, ka- I tere priporočajo semeniški hujskači okolu »Pr. L.11. Upamo pa, da bo občinstvo naša namere uvaže-valo ter podpiralo naše priporočeiice, ki so pravi reveži! Velika laž slovenskih liberalcev. V zadnji seji »Slovenske Matice* je bil predsednik ' prof. Levec naprošen, da naj s pomočjo drugih pisateljev sestavi »Prešernovo spomenico1*, katero bode za 1. 1900. izdala »Matica". Prof. Levec je obljubil, da bode to storil, zraven pa pristavil: »Razkril bodem pa v tej kujigi tudi nekatero neresnice, ki so razširjene o Prešernu, n. pr. to, da je kranjski dekan Dat/arin požgal Prešernovo literarno zapuščino. Jaz in dr. Mencinger sva dobila dokaze, da je ta trditev ntosnovana laž". Sledili so tej izjavi debeli pogledi odbornikov. In kdo naj ne strmi! Prva dva veljaka imata dokaze, da je laž, kar je moral verjeti doslej vsak gimnazijec! Se ni davno, kar je stal velik pepel-njalc na najbolj elegantni narodni veselici v »Narodnem domu" v Ljubljani in vitke gospice in učeni profesorji so z gnevom hodili mimo in preklinjali Dagarina iu vso klerikalno stranko, ki je upepelila literarni plod nesmrtnega pesnika. In vender je ves ta gnev in polstoletno izkoriščanje groznega požiganja v liberalne namene ter podžiganje sovraštva do duhovnov počivalo na — zgodovinski laži ! Sv. Lucija ua Mosta. Od volitev občinskega starašinstva pri sv. Luciji smo zvedeli, da ni res, kakor bi bilo novo starašinstvo in nje stranka pristaš kake politične stranke. Slo je tej stranki le za to, da so več starašin dobile postranske občine. V novem starešinstvu so tudi prav dobri možje. Bodi si, kakor hoče, naše mnenje pa je, da ni nobena občina srečna, kjer nastajajo stranke bodi si iz katerega koli uzroka. Posledice ne morejo izostati. Sovraštvo in nasprotovanje kalita mirno občevanje posameznih Občinarjev. Kjer pa ni miru, tudi božjega blagoslova ni. Goriški Slovenci, delajmo složno in vzajemno, ne podpirajmo pa nikdar nesloge! Iz Jageršč. Vaša vest v zadnjem »Pr. L." o imenovanju našega č. g. župnika g. Cigoja župnikom v Ajdovščini nas je bridko zadela. Mi sicer gorečemu dušnemu pastirju iz srca privoščimo lepšo službo. Vreden je je.! A uboga naša občina! Zopet bomo sirote, kar smo bili v zadnjih 10 letih nič manj kot petkrat. Le to upanje gojimo, da se bode nas kmalu vsmilil prevzvišeni knezonadškof in nas z novim dušnim pastirjem osrečil. Na Trnovem pri Solkanu dobe nov krasen križev pot od znane tvrdke Mfiller. Mnogo sitnosti so imeli pobožni Trnovčani z imenovano tvrdko, a, kar so želeli, so vender dosegli. Meseca maja bode slovesno blagoslovjen novi kinč lepe trnovske cerkve. Grgar. Anton Doljak iz Grgarja šel je v Skalnico sekat vejevje. Ko je vlekel vlakno v dolino, utrgala se je za njim nad 40 kvintalov težka skala ter ga podsula. K sreči se je skala osbonila na drugo skalo, da ga ni zmastila do smrti. Pod skalo ležečega so prevideli se sv. zakramenti, potem pa vsega premaščenega potegnili izpod skale ter prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Prav malo je upanja, da okreva. Vrtovin na Vipavskem. Influenco in življenje si je z žganjem pregnal 18 letni žagar pri Cirjevcu v Vrtovinu, Janez Carl, doma iz Lo-kavca. Tiho nedeljo popoldne spije v edui krčmi 2 1. vina. Ker toži, da ima influenco, mu tovariša svetujeta, naj si jo z žganjem prežene, ter mu v drugi krčmi plačata 3[4 I. žganja. Popolnoma pijanega morajo na vozu peljati domov. Nobedna pomoč ga več ne pripravi k zazavesti. Popoluoči je umrl. Pravijo, da ni bil pijanec, ampak celč varčen. Kedo je tedaj kriv njegove smrti ? Hudobna prijatelja, ki sta ga silila, in krčmar, ki je že pijanemu natočil. Sokrivi pa so vsi, ki se svetom in izgledom piiporočajo žganje kot koristi o pijačo, ki pa je v resnici pravi strup, naj že bo iz špirita ali domačega pridelka. Vrastislavski knezškof kard. Kopp piše v letošnjem postnem pastirskem listu: »Naj se nikdo ne moti, da je pijančevanje zoperno le, kadar raz-deva hišo iu družino delnica; tako je tudi, ko onečasti hišo, v kateri naj bi prebivala viša omika in vzgoja. In gotovo je nezmernost ravno tako ostudna, naj že izvira od žganja ali drugih pijač". Nesreča v dalmatinskem deželnem zboru. V prvi seji dalmatinskega dež. zbora je eksplodirala cev kotla parne kurjave. Zastopnik Mangjer je bil ranjen in so ga morali prenesti v bolnico. Vroča voda, ki se je izlila iz cevi, ga je poparila. Dunaj. Radi visokega snega, ki je zapadel te dni, bilo je veliko železničnih vlakov na železnici ustavljenih. Razglas. Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo, letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzvišeuega deželuega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce. v spomin ua zaroko prejame nad vojvodinje Marije Valerije. Za podporo se smejo oglasiti delavci iu delavke, ki so pristojni v kateri občini pokuežene grofovine goriško - gradiškanske ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podati do 30. aprila 1900. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1. spričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali, de treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, — v katerem spričevalu je vestno popisana starost, stan družine, preži vila prosivčeva, kako se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo potrjujoče prosivčevo boleliavost ali pohabljenost, ki zakrivlja njegovo nesposobnost za (lelo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova boleliavost, ustavi se takoj podpora. Deželni odbor: Pajer. C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu razglaša: Naredba c. kr. finančnega ministerstva od 1. decembra 1B99. in 23. februvarja 1900. št. 6637 glede uradnega utiska kolkovnih znamenj na inozemske vrednostne papirje in na nepopisan papir: Od 1. aprila t. 1. se bodo vtiskavala pri c. kr. dohodarstvenem in kolkovnem uradu v Trstu kolkovna znamenja po 2 v in 10 v. ne le na račune in vozne liste, ampak na zahtevo strank tudi na nepopisan, za sostavljenje listin, spisov in dokazil določen papir in sicer: 1. na nepopisan papir; 2. na nepopisane blankete vsake vrste, ra-zuu promes, kakor: blankete za račune, vozne liste, menjice, trgovske nakaznice, nakaznice (čeke), pooblastila, pobotnice, spričevala, vloge i. t. d.; 3. na še nerabljene trgovske in obrtnijske knjige, ako kolek za eden list ne presega 50 v., in ni treba napraviti več nego 5 vtiskov na eden list, in ako fizična kakovost predmeta vtiskovanje dopušča, z določilom, da bode nadouiestovalo to vtiskovanje predpisovano v porabo občnih kole-kov, oziroma uradnih blanketov. Razveljavljenje vtisnjenih znamenj s tem, da se popišejo ali nanje pritisne uradni pečat, ni potrebno. Določbi § 1. zak, od 18 septembra 1892. št. 171 drž. zak., da morajo biti inozemski vrednostni papirji kolekovani, zado3ti se lahko v smislu § l.a omenjene naredbe, kakor dosedaj s prilepljenimi in obliterirauimi koleki ali pa, če hoče stranka, z uradnim vtiskom primernih kolkovnih znamenj. Ako želi torej stranka, posebno, ker se pri kolkovnih znamenjih ni bati, da postanejo po mokroti ali s tem, da izgine barva obliteracije, nerazložljiva, (la se znamenja vtisnejo, tedaj prevzame c. kr. dohodarstveni in kolkovni urad v Trstu in c. kr. glavna davkarija v Gorici inozemske vrednostne papirje in jih odpošlje c. kr. osrednjemu kolkovnemu uradu na Dunaju. Da se na take inozemske vrednostne papirje vtisnejo kolkovna znamenja, se jih mora izročiti neposredno pri omenjenih uradih, priklopi vši v dveh enakih izvodih-pismeno prijavo, za kojo se dobi formulare pri gornjih uradiii — (ločim je potrebna pismena prijava bri blanketih le tedaj, ako jih je več kot 10,—. Po pošti se predmetov ne moro dopošiljati. Razpisana zdravniška služba. V Žminju v Istri je razpisana služba občinskega zdavnika z letno plačo 2000 Kr. Prošnje je poslati na občinsko predstojništvo v Žminju do 15. aprila t. 1. Razkuženje prostorov za gojenje svilo-prejk s formalino proti apuenskej bolezni. Razkuženje s formalino se mora vršiti prej ko se piičnejo v dotičnih prostorih sviloprejke vzgajati in sicer na sledeči način : Pripravi se tekočino iz 2 delov formaline in 100 delov vode, to je na vsak liter vode se primeša 20 gr. formaline in z navadno škropilnico, katero se rabi proti peronospori se s tekočino poškropi pod, stene prostorov, vrata in okna. Paziti je pa treba, da je vse dobro poškropljeno. Ravno tako je treba dobro poškropiti vse bližnje prostore, kakor hodnike, stopnjice in sosebno pa shrambe za listje ter drugo dotično orodje. Sploh se mora pazili, da je vsaka stvar, katera ima biti v prostorih odrejenih za vzgajanje sviloprejk in vsaka stvar, katera služi pri tem vzgajanju ali, ki pride na kakršen koli način v dotiko se sviloprejkami, dobro poškropljena. Prej ko se prične škropiti, je treba prostore dobro zapreti, pustivši odprta samo vi ata za izhod. Po končanem škropljenju se pa še ta zaprejo in po preteku 48 ur se odprejo vsa okna in vrata, da se prostori prezračijo. Formalina je tekočina, katera vodi primešana ne pusti liikakega madeža na nobenej stvari. Nje nekoliko ojster vonj se kmalu izgubi, ko se je prostore prezračilo. Za prostore srednje velikosti, n. p. 100 m' kakoršne se navadno rabi za vzgajati eno oučo semena in zi dotično orodje se porabi 3U—40 litrov tekočine, sestavljenje iz formaline in iz vode. \ poštevši, da je treba poškropiti tudi vse bližnje prostore, kakor hodnike, stopnjice in shrambe za listje, se mora porabiti za vsako »mčo semena ’/«—i liter formaline. Do-tičniki, ki si mislijo oskrbeti naj se oglase pri družbi vsaj do lo. aprila. Družba bode prodajala lormalino v steklenicah od 1 litra približno po 2 kroni in 50 vinarjev, katere se bode plačalo pri izročitvi. Razpis službe poštnega odpravnika. C. kr. poštno in brzojavno ravnatelisivo v Trstu razglaša: Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Mirnu (III. razred III, stopnja) proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača za oskrbovanje poštne službe 400 K, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 200 K, uradni pavšal 120 K, letni pavšal 399 K. za dostavljanje poštnih pošiljatev in letni pavšal 1200 Iv, za vzdržavo na dan jednokratne vožne pošte Miren-Vertojba-Št. Peter-Gorica. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Vinogradniki pozor ! Vsled vedno naraščajočega občega zanimanja za streljanje proti toči, smo prevzeli podpisani zastopstvo za Primorsko najrenomiranejše tovarne za take stroje, ter se hočemo potruditi, da bodemo vršili isto v popolno zadovoljnost svojih cenj. odjemalcev. V zadnjem času se je izumilo nebroj naj* različnejih strojev za streljanje proti toči, kateri so se več ali manj dobro obnesli ; ker so pa z nabavo teh strelnih priprav združeni prav veliki stroški, ter nam je na tem ležeče, da se naši vinogradniki ne oškodujejo s prenagljenim nakupom teh dragih priprav, priredimo podpisani v nedeljo dne 8. aprila v Kozani za poskušnjo streljanje s tremi zazličnimi stroji, kamor naj-uljudneje vabimo vse vinogradnike in drugo za to zanimajoče se občinstvo. Priporočamo ob enem svojo izborno assorti* rano zalogo vseli potrebščin, spadajočih v želez-narsko stroko, ter bilježimo odličnim spoštovanjem udani Konjedic & Zajec trgovina z žeUzjcm v Gorici. Pred nadškofijo št. 5. — Podružnica: konec Ra-štela št. 2. — Zaloge: Ulica Morelli št. 12. — Gosposka ulica št. 7. SoGijalne drobtinice. Kako so rastli državni dolgovi od leta 1845 do 1867 t. j., dokler ste se Avstrija in Oijerska še skupno zadolževali : 1. 1845 1850 1855 1800 1867 mil. gld. 902 1160 1687 2359 3025 pride na osebo: fl. 32 42 61 73 84 ko ste se obe drž. polovici ločili, je avstrijska polovica imela dolgov 1. 1868 1880 1890 1900 mil. fl. 2692 3164 3820 4500 pride na osebo: fl. 136 13« 157 170 Za obresti in upravo drž. dolgov je plačala naša drž. polovica: 1. 1870 1880 1890 1900 mil. fl. 80 103 134 170 Ogri imajo letos dolga 3407 m. tl., pride na osebo 130 fl. in plačajo obresti in za upravo I 146 mil. 11. Posnemanja vredno. Nižeavstrijski deželni zbor je lansko leto odpovedal demokraški delalski bolniški blagajuici letno podporo 23.000 kron. Vsled tega je nek krojaški pomočnik sklenil, da se bo t»i mesece zdržal opojnih, pijač in tobaka. Računi! je, da tako prihrani vsak teden 2 kroni. To je sporočil dunajski „Arbeiter-zeitung“-i s pristavkom : „Če le 1000 delalcev to stori, je v četrti leta nadomeščenih 24.000 kron“. Je li našel kaj posnemulcev, ni znano. Posnemali naj bi ga pa goriški Slovenci, katerim je na srcu duševni blagor in napredek ubozega slovenskega ljudstva. Od 100 kadilcev „portorik“ i naj si vsak odreče edno na dan, dalo bo to celo leto 2554 kron; od 100 kadilcev „viržink„ po edno na dan izda 3650 kron. Nekateri imajo navado izpiti vsaki dan par vrčkov ali pa maselcev piva. Naj bi 100 teh bratcev storilo bratoljuben sklep darovati vsaki dan eden maselc ljudskemu napredku ; to bi zneslo 5840 K. Ti domoljubni junaki bodo morda med vinopivci navdušili 100 korenjakov, ki si pritrgajo od svojih ust četrtinko na dan ali 7300 Iv. celo leto. Tako bi imeli koncem leta 19 344 K., katere bi razdelili malemu semenišču, Alojzijvišču in Šolskemu domu. In ti vrli zatajevalci bi ne imeli le nobedne škode, ampak krasen dobiček, namreč: boljši želodec, čistejšo glavico, veselo zavest, da so storili lep del krščanske dolžnosti usmiljenja in, kar je najboljše, zasluženje pri Bogu. K. Naša društva. Občni zbor „Krojaške zadruge11 dne 2. aprila je privabil lepo število udov, — kakih 50, — s pooblastili. Predsednik je pozdravil došle zborovalce in dal besedo blagajniku, ki je prebral poročilo načeluištva in nadzorništva ter predložil letni račun in bilanco zal. 189<). Iz poročila na-čelništva naj posnemamo, da je pri nabiranju deležev načelništvo podpiral poseoao g. Luka Dugar, da je ravnateljstvo Ljudske posojilnice krepko sodelovalo, ko je načelništvo in nadzorništvo iskalo primeren prostor za štacuno. Zadruga in j Ljudska posojilnica sti skupno kupili Bauma-novo hišo v Gosposki ulici 7. „Kmalu se pokazalo, da je za nas bolje, ako last hiše prepustimo Ljudski posojilnici. Radi smo torej sprejeli dotično ponudbo pod pogoji: da „smo vdobili prostor za štacuno za deset let. s pravico vknjižbe in da bomo plačevali prvi dve leti 800 K. najemnine na leto, a drugih osem let, ko vdobimo še en prostor na dvorišču, 1000 K. najemnine.“ — Na dalje daje poročilo hvalo g. poslovodju Avre-liju Bisail-u. Sijajni uspeh prvih treh mesecev je uspeh njegovega znanja in njegovega dela v pozne noči ! V zadrugo se je vpisalo od začetka do 31. (lec. 1899 udov 282 s 628 deleži. — Izstopili so trije s 4 deleži. Krojaška zadruga je pristopila k Gospodarski zvezi v Ljubljani in se s tem podvrgla njenemu nadzorstvu. Ravno tako je zadruga pristopila z enim deležem k Ljudski posojilnici v Ljubljani in k goriški Ljudski posojilnici. Letni račun se glasi : Dohodki: Vplačani deleži 23,489'80 K. — Vstopnina udov 592- K. — Za knjižice 102 80 K. — Razni dohodki 39-40 K. — Iztržek za blago od 20 septembra do 31 decembra 40,139* K. — Najeta posojila 9,520' K. — Neka tvrdka vrnila 36-80 K. — Skupaj: 73,9l9-80 K. Stroški: Oprava 3,2/0 70 K. — Plačani računi tovarn 03,248-36 K. — Špedicija 1,209-90 K. — Upravni stroški 2.909-54 K. — Tiskovine, inserati 338-96 K. — Naloženi denar 24. K. — Obresti od najetega posojila 106-48 K. — Razili stroški 10 0*2 K. — Saldo 31. dec. 1899 2,801-84 K. — Skupaj: 73,919'80 K. Bilanca. Aktiva: Blago inventure 58,593-K. — Oprava v prodajalnici 3,27070 K. — Vrednost tiskovin 50' K. — Aktivni krediti 2,026-50 K. — Naloženi denar 24' K. — Obresti od hranilne vloge 235-68 K. — Hranilna vloga pri poštni hranilnici 1,969'16 K. — V blagajni 832-68 K. — Skupaj: 67,001'72 K. Pasiva: Vplačani deleži 23,489'80 K. — Najeta posojila 9.520' K. — Pasivni krediti 29,634-16 K. — Obresti zadružnih deležev 028-29 K. — Čisti dobiček pri bilanci 3,729-47 K. — Skupaj: 67,001-72 K. Letni račun in bilanco je nadzoraištvo odobrilo v seji 22. marca t. 1. Na to je g. blagajnik prebral predloge na-čelništva in nadzorništva o vporabi čistega dobička. Po kratki razpravi, katere so se vdeležili razni gospodje je občni zbor soglasno sprejel : 1. predlog nadzorništva, (la naj se poleg obresti ne izplača letos nobena dividenda. 2. da naj se g. poslovodju nagradi delo črez uro s K. 200. 3. da naj se ustanovi podporni zalog za uslužbene trgovce, krojače in šivilje ude za slučaj bolezni, nesreče ali onemoglosti na stare dni, v kateri zalog se vračuui od čistega dobička iz 1. 1899 K. 1000. 4. ves drugi preostanek po odbitem davku naj se vporabi za osnovanje reservuega zaloga. Pri 3. točki „predlogi“ je vprašal g. Delcleva, koliko krojačev je v zadrugi in koliko deležev imajo ? G. blagajnik ne ve povedati števila, obžaluje, da se krojači niso vpisali v večjem številu, upa pa, da se zdaj bodo. G. Poveraj toži, da krojaška obrt trpi in da odbor ni nič storil za koristi krojačev. Stavil je nekatere predloge, katere so pa drugi navzoči krojači kar odtočno odklonili. G. blagajnik priporoča krojačem, da naj se najprej sami med seboj dogovorijo in svoje želje predložijo odboru. Zlasti bi bilo treba, da bi bili sami bolj vneti za svoje koristi, kakor so bili do zdaj. Zadnja točka je bila volitev načeluištva in nadzorništva. G. dr. Tuma, — predsednik nadzorništva, kateremu je zadruga hvale dolžna za marsikatero pomoč, — je pismeno naznanil, da radi preobilnih poslov ne more sprejemati nobenega odborništva pri zadrugi. — Na izrecno vprašanje, ali je kedo proti temu, da se voli z vzklikom in ne po listkih, so vsi soglasno zahtevali volitve z vzklikom. Izvoljeni so bili v načelništvo: Ivan Bajt, predseduik, Ant. Jakončič, veleposestnik, podpredsednik, Jernej Kopač, svečar, Ant. Krušič, krojač, in Franc Novič, krojač, kot odborniki. Blagajnik in tajnik: dr. Jos. Pavlica. V nadzoi-ništvo so izvoljeni : dr. Fr. Kos, predsednik, dr. Fr. Žigon, podpredsednik, Jos. Hrovatin, ravnatelj, Franc Černič, krojač v Št. Petru in Valent. Jug, krojač v Solkanu kot odborniki. Deželno učiteljsko društvo. Dne 17 t. m. bo v dvorani .,Hotel Central** v Gorici shod učiteljstva pokuežene grofovine Goriške in Gradiščanske in prvi občni zbor deželnega učiteljskega društva za Goriško-Gradiščansko. Zborovanje pri-čue ob 10 uri. Sadjarsko in vinarsko društvo v Naklem naznanja svojim udom, da ima precejšnjo množino ključev amerikanskih trt med svoje ude razdeliti Udje naj pridejo po nje najkasneje do 20. aprila in sicer k predsedniku v Škocijan h. št. 10., kajti po preteku tega termina porabilo bode društvo ključe v kar se mu bode najbolje zdelo. Tudi ima društvo obilo jabolčnih in hruško- je pa ! vili cepičev najboljših vrst, koje mu je priskrbelo slavno c. kr. kmet. društvo v Gorici in koje deli, dokler so v zn lopi, vsacemu udu brezplačno. Naj bi torej udje porabili ugodno priliko, da pridejo čini preje do anierikanskih nasadov in žlahtnega sadja. Le v ust rajnem kmeti jskem napredku je še. mogoča rešitev naše krajine popolnima materijal-nega propada! Vabilo k rednemu občnemu zboru tolminske liranilnice in posojilnice, registrovaue zadruge z neomejeno zavezo. ki se. bo vršil v občinski dvorani dne IS. apiilja ob 10. uri predpoldne. Dnevni red : 1. Poročilo ravnateljstva in nadzorstva. 2. Predložitev računa in bilance za leto 1899. 3. Volitev novega odbora. 4. Kazni nasveti. Odbor. Tilk. posojilnica razvija se, hvala Bogu, vedno bolje. Imeli smo lanskega 1. približno 700.000 kron prometa. Upati je vedno večji razvitek. V 5 letih imela je nad 3,000.000 K. prometa. Za kratek čas. Dober odgovor: Nek majhen pa učen mož se je sprl z nekim drugim možem - velikanom, ki je bil pa od nasprotne stranke. Prepir je bil hud in velikan reče: „Ak<> hitro ne molčite, vas vtaknem v svoj žep.“ „Čenm“, odgovori mali mož, ,.vtaknite me raje v svojo glavo, tamkaj je več prostora.“ Napačno razumel: Kaj pa tako študiraš Janez ?“ - „Vbijam si glavo s tem, bodo li zopet palico uvedli v šolo ali ne.“ — „Neumnost! Palica nima z glavo nič opraviti.11 Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Bajt. Lastnik: Konsoroij nPrimor^kega Lista*. Tisku : Hilarijanska tiskarna. Zahvala. Povodom prebritke smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka prečastitega gospoda Josipa Bajc, bivšega ravnatelja gluhonemice, kitezonudakotljakcgu tajnika itd. izrekamo vsem prijateljem in znancem /a mno-gostransko izkazano iskreno sočutje, ter mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu v dan 28. t. m., najsrčnejšo zahvalo — in sicer: prečast. duhovščini, redovnikom, gg. semeniščanom in drugim odličnim gospodom iz Gorice, vodstvu in učite-liškemu osobju dež. gluhonemice, vodstvu slov. Alojzijevišča, raznim gg. županom in drugim prijateljem iz okolice. Še posebno nas veže dolžnost izraziti najglobokejo zahvalo preč. g. župuiku Wolf-u za tolažbo v zadnjih trenotkih, ter preč. g. dr. Josipu Pavlica za prav prijateljsko sočutje v času dolgotrajne bolezni in požrtovalnost pri uredbi pogreba. — Najsrčnejša zahvala bodi izrečena tem potom tildi preč. g. župniku v Šempasu in drugim č. g. stanovskim tovarišem, ki so se vdeležili pogreba tamkaj, g. županu in staraši-nam, učiteljskemu osobju, tamkajšnim pevcem za ginljivo nagrobnico, sploh vsem Občinarjem iz Šempasa, Kronberka, Lok, Ozeljana, Oseka itd., ki se niso zbali neprijetnega vremena, da izkažejo zadnjo čast blagemu pokojniku. Bog plati, — pokojnemu pa večni mir! V Gorici dna 29. marcija 1900. Žalujoči ostali. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. n. slavn. vojaštvu in drugemu častitemu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtni ulici St. 8, nič ne spremeni. Ta krojačnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno, odkar jo podpisani že več let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897 glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 1898 napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno-tehnoložkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje po.-treči ter se nadeja obilih naročil od p. i:. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. So toplo priporoča z odličnim spoštovanji-m udani. Anton Krusič, ret in naslednik pokojnega Sim .na Rosama. V Gorici, 28. marcija 1900. Artur Makutz klepar, Ozka ulica (Via Stretta) se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. f !wl Isiiillj | | pekovski mojster na Komu v Gorici * ^ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. F0J< klobučar in gostilničar v Seininiški ulici ima bo gato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji 1 krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soli h.h. Anton Obidič, Čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gr or ici, priporoča et> za raznovrstna naročila po meri za gosp* in gospode. Naročila sc iivriujejo h i t ro 1’riporoča dalje tudi svojo. za'ogo ■M8MMHT Fran c 13 e -v k ulica Ponte Isonzo št. 3. priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo oglja, premoga in drv po najnižih cenah. Postrežba je i točna. filiali Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 uljudno priporoča veleiastili duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu iil po nizki ceni. Stare reči popravi, posrebri in pozlati o ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s lem, da je pripravljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa pred. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! S avno občinstvo pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uhod v gosposki ulici. A.nton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, kitere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilue sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ler razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegantiiejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! GORICA priporoča Vrtna ulica 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, Dostavlja na dom železnici na vse kraje monarhije v aodili od 56 itrov Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne Postrežba poštena Via Giardino 8 briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. in razpošilja po avstro - ogerske naprej. Cebelno voščene sveče pod garancijo 3000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, svečar. Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici. (S Odlikovani fotografski atelier s. J«tK!Č Gosposka olica Ster. 7, r hiši ni«;..I! edini zalagat.elj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. NoYi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevani v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani ANTON JERKIČ. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo V Cm Gosposka ulica št v. 7. —-a* a*-— VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prteuiuo, Chiffoii, oksfort, srovico. vsakovrstne preproge, zavese, namizne i prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd. VSE PO i\A.L\JIŽIII ( K\AII. Cene so stalne brez pogajanja. tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska ulica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in :ia deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah. Mala posredovalnica. 1'dje kat. * za veliku noč. V Gonu, Gosposka ulum It. 9.