Št. 20 (2283) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 20. maja 1993 • Cena: 85 SIT ODSLEJ NOV SODOBEN PRODAJNI SALON ZA VOZILA FIAT IN LANCIA V NOVEM MESTU NA NOVEM TRGU 6 NOVOTEHM liiiii ESE rprir PPM liMa ■MMHHBflMMMMH ■MMHHHBMPI UMdMMMJbMMM lili i*ITr " iKaMU«aMM| •] '1 ■ H ■MBHMMn mr jgif ■lUNIIinUTC MnMMNflBMMMMMI REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN V PIŠECAH PIŠECE - V tukajšnjem večnamenskem domu sc bo v soboto ob 18. 30 pričela revija folklornih skupin iz Posavja, Dolenjske in Zasavja. Natopilo bo 7 folklornih skupin s tega območja: posavski folkloristi iz Artič, Pisce in s Senovega, skupina “Javorje” iz Šmartnega pri Litiji, skupina “Račna” iz Grosupljega ter "Kres” iz Novega mesta. Trboveljčani so letos ostali brez godca in na reviji ne bodo nastopili. SOPROGE DIPLOMATSKEGA ZBORA V SEVNICI SEVNICA - V dogovoru z ministrstvom za zunanje zadeve je predsednica sevniške občinske skupščine Urcda Mijovič 19. maja povabila v goste soproge diplomatskega zbora v Sloveniji. Za soproge tujih diplomatov pri nas so Scvničani pripravili predstavitev turistične ponudbe in podjetij Stillcs, Lisca, Jutranjka, In-plct in Kopitarna, vinorodnega okoliša Malkovca, najvišje posavske gore Lisce ter sevniškega gradu. KOGOJEVA STEKLA V METLIKI METLIKA - V soboto, 22. maja, ob 12. uri bodo v Gang-lovcm razstavišču v metliškem gradu odprli razstavo Slovensko steklo, na kateri bo znani oblikovalce in ustvarjalec Oskar Kogoj razstavljal svoja dela iz stekla. Gre pretežno za oblikovane kozarce in steklenice, ki sojih izdelali v slovenskih steklarnah v Hrastniku, Hrpeljah in Rogaški Slatini in so bila že večkrat razstavljena v tujini, domači javnosti pa sc tokrat predstavljajo prvič. O avtorjevih delih bo govoril dr. Janez Bogataj, razstavo pa bo odprl dr. Dušan Plut. Dri dni Vinske vigredi Ta velika prireditev se začne jutri METLIKA - V petek, soboto in nedeljo bo v Metliki največja slovenska “fešta” - Vinska vigred, in to že 11. po vrsti. Gre za znano in uveljavljeno razstavo belokranjskih vin, ki je rdeča nit Vinske vigredi, na katero prireditelji vsako leto nanizajo vrsto zabavnih, kulturnih in turističnih prireditev. Metlika in cela Bela krajina sta vsako leto te tri dni v znamenju Vinske vigredi, prireditve se vrstijo vse tri dni, za zabavo in vse, kar sodi k temu, pa v Metliki znajo poskrbeti. Tudi najbolj razvajen in zahteven gost z Vigredi še ni šel nezadovoljen. Vse tri dni bo na metliških trgih in v prireditvenih prostorih na moč živahno. Ob razstavi in pokušnji najboljših belokranjskih vin lanskega letnika v grajski kleti bo še vrsta drugih razstav, od razstave znamenitega oblikovalca Oskarja Kogoja do razstave značilnih brclokra-njskih jedi. Vrstili sc bodo nastopi pevskih zborov, folklornih in tamburaških skupin, godb na pihala, harmonikarjev, pripravljajo modno revijo itd., itd. V Metliko sc bodo pripeljali kolesarji iz Ljubljane, od koder bo obiskovalec pripeljal tudi muzejski vlak. Za ples bo tri večere in noči igralo kar 9 ansamblov. Kot vsako leto pričakujejo obiskovalce iz cele Slovenije ter iz sosednje Hrvaške. Tudi po 15 tisoč sc jih zvrsti v treh dneh. Slabega vina na Vigredi tudi za velik denar ne boste dobili, bo pa vse, kar je narava lani dobrega ustvarila in skrben kletar doncgoval. Lačnemu tudi ni treba iz Metlike nikomu iti. Dani so zavrteli in razsekali kakih 150 janjcev in odojkov, letos bodo pekli na dveh krajih, sekali pa na treh. H golažu iz divjačine sc izvrstno poda metliška črnina. Ce bo gneča pri prvem šanku, jo boste dobili pri drugem, če boste šli do konca, pa pri osmem. A. B. Sodnik naj sluzi samo pravici Slovenski sodniki so se na Otočcu zavzeli za neodvisno sodstvo v vseh pogledih - Preiskovalne komisije državnega zbora opravljajo delo sodnikov - Novo vodstvo društva OTOČEC - “Pred dnevi smo bili sprejeti v Svet Evrope. Sprejeti smo bili zaradi tega, ker v Sloveniji spoštujemo človekove pravice. Bistvena človekova pravica pa je pravica do obrambe,” je na srečanju društva slovenskih sodnikov v petek, 14. nuga, na Otočcu dejal minister za pravosodje Miha Kozinc. Na Otočcu se je zbralo 278 sodnikov od 500, kolikor jih šteje društvo. Med gosti so poleg ministra za pravosodje Miha Kozinca na srečanje prišli tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Boris Stroh-sack, predstavnik Ustavnega sodišča dr. Janez Šinkovec, javni tožilec RS Anton Drobnič, predsednik komisije državnega zbora RS za notranje zadeve in pravosodje Vitodrag Pu-kel in drugi. Predsednik društva slovenskih sodnikov Boris Kovšca je v poročilu društva povedal, da so v zadnjem času dosegli že precej. “Iz stanja, v katerem je prejšnji družbeni red razvrščal sodstvo v enotni sistem državne oblasti in ga s tem tudi nadziral, sedaj počasi prihajamo iz anonimnosti,” je dejal Kovšca in nadaljeval: “Niti na zadnjih volitvah še ni prodrlo spoznanje, da potrebujemo neodvisno sodstvo, saj nobeden od kandidatov ni opozoril na ta problem, kaj šele, da bi ga dal v svoj program.” Po zadnjih aferah pa se ljudje počasi začenjajo zavedati, kaj neodvisno sodstvo in pravna varnost pomenita. Z ustavo so bili postavljeni trdni temelji za neodvisno in demokratično • Na srečanje je bil povabljen tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, vendar se srečanja ni mogel udeležiti. Zbranim sodnikom je poslal pismo, v katerem med drugim poudarja, naj jim dvom o sposobnosti pravosodja in še posebej sodnikov, ki ga je čutiti zadnje čase, ne vzame vo^je in zavezanosti za pravično in pošteno delo in m\j bodo pri delu vezani samo na ustavo in zakon. “Kakršnokoli vmešavanje v neodvisno sodstvo je nesprejemljivo,” je v pismu poudaril predsednik Milan Kučan. sodstvo, predvsem ustavni načeli o delitvi oblasti in o trajnem sodnikovem mandatu. “Naša pričakovanja v ustavnih diskusijah so bila večja. Tako nismo dosegli, da bi bilo kad- Rojstni dan slovenske vojske Prvi rojstni dan -15. maj počastili v Podstcnah, sredi Kočevskega Roga - Minister Janša: Obrambni sistem Slovenija zagotavlja visoko stopnjo varnosti našega ozemlja Zastrašujoč zaostanek Namesto k priporočeni čimbolj zgodnji košnji in siliranju je na vrhuncu sezone spravila krme Zadružna zveza Slovenije včeraj poklicala slovenske kmete na ceste, k puntu. Sedanja kmetijska politika vodi po njenem mnenju v propad: o tem je še bolj prepričana po zadnjih malenkostnih popravkih odkupnih cen in uvedbi prelevmanov na uvoženo živino in meso, ki so daleč pod pričakovanjem, celo za 60 odstotkov prenizki. In da je mera nolna: izbruh nezadovoljstva prihaja prav v času, ko je vlada sprejela tako imenovani tretji (ekosocialni) scenarij strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki obljublja mnogo več, kot v resnici kmetijstvu more dati. Analiza stanja slovenskega kmetijstva, ki je osnova za pripravo strategije, je namreč pokazala, da naše kmetijstvo zastrašujoče (izraz iz študije) zaostaja za evropskim. Povprečna kmetija v Evropski gospodarski skupnosti ima 4-krat več kmetijske zemlje, redi 6-krat več govedi in 5-krat več krav, ob tem pa ima izdatno podporo bogatega narodnega gospodarstva. Slovenija tega nima, se pa želi gospodarsko integrirati v Evropo, kar pomeni, da bo morala sprejeti neenak konkurenčni boj. Zdržalo bi ga lahko le temeljito spremenjeno slovensko kmetijstvo. Kruto, a neizbežno je, kar bomo zapisali: da se povprečna velikost kmetije podvoji, mora iti pol sedanjih kmetij neusmiljeno na boben. Kaj pa, da se velikost početveri, popeteri? Toda te solzne poti ne kaže nobena politična stranka, saj je vsem le do volilnih glasov in ne želijo odkrito spregovoriti o "krvi, solzah in znoju". Zato bo kvečjemu še .slabše, kot je. MARJAN LEGAN PODSTENE - Sredi Kočevskega Roga, kjer je še leta 1890 stalo štirinnjst hiš, v katerih je živelo 64 prebivalcev, je bila v nedeljo osrednja slovesnost ob prvem prazniku slovenske vojske. Poleg pripadnikov vojske in njihovih svojcev so se slovesnosti udeležili številni predstavniki slovenskega javnega življenja, med njimi dr. Janez Drnovšek. Herman Rigelnik, Igor Bavčar, ameriški in češki vojaški ataše v Sloveniji in drugi. Obrambni minister Janez Janša je daril, da je mesec maj povezan s v svojem slavnostnem govoru pou- številnimi pomembnimi dogodki ______________________________ oblikovanja in nastajanja prve redne oborožene sile Slovencev, posebej važen pa je 15. maj, ki bo poslej vsako leto dan Slovenske vojske v spomin na ta dan v letu 1990, ko je bil izdan ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe Slovenije. Takat so sc temu ukazu iz. Beograda uprli in že v naslednjih dneh je nastala IZBIRAMO NAJLEPŠI KRAJ LJUBLJANA zveza Slovenije - Turistična pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor tudi letos razpisuje tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Pod geslom “Moja dežela - urejena in čista” bodo posebej tekmovali izrazito turistični kraji, na drugi strani slovenska mesta z več kot 20.000 prebivalci, med katerimi najdemo tudi Novo mesto; posebej se bodo za ta naslov potegovala zdravilišča, v zadnji skupini pa bodo tekmovali med seboj vsi ostali kraji. Na tiskovni konferenci so povedali, da bodo poleg turističnih krajev v akciji tekmovali tudi bencinski servisi, pošte, osnovne in srednje šole, železniške postaje, mejni prehodi, planinske postojanke, turistične kmetije, trgovine in drugi. manevrska struktura Narodne zaščite, ki je kmalu štela 20.000 oboroženih pripadnikov, ki se je 23. maja v Pekrah pri Mariboru najprej uprla JLA in nato v poskusih okupacije Slovenije uspešno zavračala napade agresoija. Po Janševih besedah potebujemo stabilno državo, v kateri bomo lahko mirno živeli. “Obrambni sistem Slovonije zagotavlja visoko stopnjo varnosti naših meja in ozemlja, čakajo nas pa še dodatni napori za zavarovanje zračnega prostora in prostora izhoda v mednarodne vode Jadranskega morja, ki nam pripada,” je dejal. Osrednji del slovesnosti je bil podeljevanje odlikovanj številnim posameznikom, podjetjem in ustanovam, ki so se izkazali v bojih ali pri organizaciji slovenske vojske. Na koncu je specialna enota TO Moris izvedla prikaz helikopterskega desanta, v katerem je ponazorila obrambno pripravljenost naše vojske v primeru napada na slovenske meje. J. PAVLIN HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme s popoldanskimi plohami in nevihtami. rovanje in dnige statusne zadeve izključno v pristojnosti sodnega sveta. Prav tako nismo dosegli, da bi že v ustavi poudarili, da sodni svet neposredno predlaga državnemu zboru izvolitev sodnikov," V zadnjem času je ministrstvo za pravosodje posredovalo osnutke zakona o sodiščih, zakona o sodniških službah in zakon o pravniškem izpitu, vendar, kot pravi Boris Kovšca, jim je bilo dano premalo časa, da hi lahko nastopili z usklajenimi stališči. Predsednik društva je veliko govoril tudi o vse prepogosto neutemeljenih kritikah na račun sodstva predvsem v zadnjem času, ko so na dan prišle razne afere. “Vendar sodniki, če ne dobimo zahtev tožilcev, smo nemočni,” je poudaril Kovšca. Po razpravi je občni zbor sodniškega društva sprejel predlog novih pravil • Minister Kozinc je v svojem govoru poudaril, da je pred nami težko obdobje afirmacije in uveljavitve pravosodja in tudi usklajevanja med izvršilno, zakonodajno in sodno oblastjo. “Smo v časih, ko se ustanavljajo preiskovalne komisije državnega zbora in opravljajo pravosodno funkcijo, bojim se, da so to časi konventa in jakobincev in vi ste dolžni, da do tega ne pride,” je poudaril minister Kozinc. društva, zatem je predsednik društva Boris Kovšca 19 najbolj zaslužnim članom društva iz cele Slovenije podelil častna priznanja. Po podelitvi so ra^Fcšili dotedanje vodstvo društva in izvolili novo, predsednik društva je postal mag. Ivan Bele s Vrhovnega sodišča Slovenije. J. DORNIŽ DRUŠTVO SODNIKOV V ROJU ZA NEODVISNO SODSTVO - Na srečanju društva slovenskih sodnikov je bivši predsedniki dmštva Boris Kovšca dejal, da današnji čas nakazuje potrebo po pravni varnosti, ki jo lahko nudi le neodvisno sodstvo, za kar pa se bo društvo prizadevalo tudi v bodoče. (Foto: J. Domiž) MINARIKOVO ODLIČJE DR. PETRU JERMANU Direktor sektorja za farmacevtski marketing in sektorja za razvoj novih projektov v Tovarni zdravil Krka, docent dr. Peter Jerman, je te dni dobil najvišje priznanje Slovenskega farmaccvstskcga društva - Mi-narikovo odličje. Podelili so mu ga kot posebno počastitev za uspešno delo v farmacevtski stroki v naši državi ter za pomemben prispevek pri razvoju in uveljavljanju slovenske, farmacije. VISOKA ODLIKOVANJA BRANITEIJEM - Obrambni minsiter Janez Janša je izročil red generala Maistra I. stopnje polkovniku Albinu Gutmanu, novemu načelniku štaba TO Slovenije (levo). Na sliki pa priznanje prejema podpolkovnik Rade Klisarič, ki se je odlikoval v bojih na Pogancah in Medvedjeku. (Foto: J. Pavlin) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Sneg je »gospodaril« po na 3. strani: • Kralj je Kirarjev cviček na 4. strani: • Čevljarji slutijo za seboj na 6. strani: • Bivši direktor terja 280.000 na 7. strani: • Napovedali boj črnim na 1L strani: • Devizni prihranki še nekaj časa na 12. strani: • Romi gredo v Evropo na 16. strani: • Dolenjska potrebuje mlekarno ali 10 LET ZDRUŽENEGA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SIMON JENKO - MIŠKO KRANJEC - Na sobotnem slavnostnem koncertu v Erlangenu so pevci iz obeh omenjenih dmštev iz Nuentbega in iz* Erlangena doživeto zapeli pod vodstvom Janka Avsenaka. Jubilantom sta se pridružila še domača zbom, Gesangsgnippe Harmonie in Kosbacher Sladtsaenger, občinstvo pa je najbolj navdušil nastop okteta Jurij Dalmatin’ iz Sevnice. Slavljence in druge nastopajoče je v imenu državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja, in krške občinske skupščine, navzočega poslanca državnega zbora Braneta Janca, pozdravil krški župan Danilo Siter (na posnetku je pravkar Janku Avsenaku izročil spominsko darilo), zboru pa je v imenu slovenskega zunanjega ministrstva in občine Krško, ki je pokroviteljica SKŠD Simon Jenko, izročil posebno priznanje za ohranjanje narodne zavesti in zvestobe slovenstvu. (Foto: P. Perc) Slovenija, pomagaj si sama! 5. seminar o poslovnem napovedovanju in odločanju OTOČEC - “S seminarjem smo hoteli seči prek sedanjih slovenskih razmer, se pravi čez okvire dnevnega dogajanja. Med razpravami seje potrdila temeljna teza, da je v Sloveniji zdaj premalo organiziranih razumnikov, ki bi znali državo zavarovati pred škodljivimi vplivi tujine. Slovenija je nekako ogrožena. Kaže, da gremo po taki poti, da bomo postali lahek plen tujega kapitala. Rešitev iz sedanjih razmerje v nas samih in ni tako zelo pogojena s tujim denarjem. Problem pa je, kako aktivirati naše skrile zmogljivosti. Če ga ocenjujemo v luči teh predpostavk in ugotovitev, je seminar presegel raven lokalnega 'posvetovanja. Predstavljal je razmišljanje in ne inštruktažo.” Tako je dejal Janez Bajuk, predsednik Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, o seminarju na Otočcu. Dvodnevni seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih pogojih so prejšnji teden organizirali Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, podružnica Združenja managcijcv Slovenije Manager za Dolenjsko in Belo krajino ter območna gospodarska zbornica Novo mesto. Na dobro obiskanem delovnem srečanju ekonomistov in menedžerjev, ki je bilo že peto po vrsti, so številni ugledni predavatelji razmišljali o različnih vidikih uspešnega gospodarjenja. Med drugimi so nastopili prof. dr. Bogomir Kovač z Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jan Mcycr iz Univerze v Minnesoti in prof. dr. Doug Vogel iz Univerze v Arizoni. Na seminarju je sodeloval tudi prof. dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo. L. M. KAKO USPEŠNO GOSPODARITI? - V seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju so vključili tudi futu-rvtogijo. Kaj lahko slednja pove o slovenski prihodnosti, je razpravljal prof. dr. Boris Grabnar z Univerze v Ljubljani. (Foto: L. M.) V LJUBLJANI ODPRLI AVTOMOBILSKI SALON LJUBLJANA - Na Ljubljanskem sejmu so v petek odprli 17. mednarodno razstavo avtomobilov, motorjev, dodatne opreme in avto-moto športa. Do vključno nedelje, 23. maja, bo na ogled več kot 200 avtomobilov, program sestavnih delov in dodatna oprema vozil, s čimer se bo predstavilo okrog 110 razstavljalccv na 9.000 metrih razstavnih površin. Salon je odprt vsak dan od 10. do 21. ure, vstopnina pa znaša za odrasle 400 tolarjev, za študente, dijake, upokojence in invalide pa 200 tolarjev. VSE VEČ BREZPOSELNIH ČRNOMELJ - Na črnomaljskem zavodu za zaposlovanje je bilo prejšnji četrtek prijavljenih 929 iskalcev zaposlitve. Največ brezpo-slcnih, kar 463, je brez poklica in ima le končano osnovno šolo ali še te ne; poklicno šolo ima 230 iskalcev zaposlitve; s srednjo šolo jih je 120. Prijavljenih je tudi 11 ljudi z višjo in 7 z visoko izobrazbo. SKLAD ZA POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE IJUBLJANA - V pravkar minulem tednu Rdečega križa je začel delovati tudi Sklad za pomoč otrokom, žrtvam agresije na Slovenijo v letu 1991. Pobudo za ustanovitev sklada je dal minister za obrambo Janez Janša, namen sklada, ki sta ga ustanovila Rdeči križ Slovenije in Iskra Commerce, pa je pomagati otrokom, katerih očetje so padli v desetdnevni vojni za Slovenijo, pa tudi vdovam in staršem žrtev agresije. Številka žiro računa je 50100-652-25302. Sneg je “gospodaril” po svoje V črmošnjiškem tozdu je sneg podrl okoli 2.200 kubikov smrekovine - Delajo le za plače - Jelka se popravlja - Škropljenje proti lubadarju le v skrajni sili Končno na vrsti razdrapana cesta Vinica ■ Stari trg? S pogovora pri državnem sekretarju za promet ČRNOMELJ - Zaradi amandmaja poslanske skupine, ki ga je skupščina sprejela, bo letos iz državnega proračuna za posodobitev cest v črnomaljski občini na voljo 154 milijonov tolarjev, sicer bi jih bilo 35 milijonov manj. Iz osnutka je namreč izpadla postavka za začetek urejanja ceste Vinica - Stari trg. Pred kratkim so bili na pogovorih pri državnem sekrctaiju za promet Matjanu Dvorniku črnomaljski župan Martin Janžekovič, predsednik izvršnega sveta Tone Horvat in podpredsednik IS Jože Strmec. Seveda je beseda tekla o nerešenih cestnih vprašanjih v tej brelokranjski občini. Znano je, da so najbolj pereče ob-kolpskc ceste, in to Zuniči - Preloka ter Vinica - Stari trg. Že lani pa je bilo dogovorjeno vse za preplastitev ceste Črnomelj - Vinica in to delo bo letos opravljeno. Za cesto Vinica - Stari trg, ki že leta in leta čaka na posodobitev, v občini težko pristajajo na tako etapno gradnjo, po kateri bi bila cesta dokončana šele čez več let. Žalostno je, da je (nc)promctnost ceste močan izločilni dejavnik pri odločitvi za posodobitev cest. Če bi tako gledali pri tej cesti, se lahko od nje kar poslovijo. Promet na tej cesti je namreč majhen, kar ni čudno. Veliko ljudi iz teh krajev sc je prav zaradi slabe ceste in splošne odrezanosti in zaostalosti teh krajev že odselilo. Do Starega trga je lepa cesta iz Črnomlja, do Vinice tudi. Vmes so pa vasi in zaselki, na katere je, kot kaže, še bog pozabil: Damelj, Daljne njive, Draga, Gorica, Sinji Vrh, Špeharji, Breg in naprej cela Poljanska dolina. Po osamosvojitvi Slovenije pa ta obkolpska cesta poteka ob sami meji, in to v zelo redko naseljenih krajih. Samo še en razlog več, da sc dela res čim prej lotijo. A. B. 12 milijonov tolaijev za dela v KS Semič ČRMOŠNJICE - V črmošnjiškem tozdu novomeškega Gozdnega gospodarstva, ki ima večino od svojih 5.8(X) hektarjev površin na območju Kočevskega Roga, načrtujejo, da bodo letos posekali 19.700 kubikov lesa; od tega je za posek predvideno blizu 12.500 kubikov listavcev in 7.300 kubikov igl /cev. Vendar je v zadnji zimi v njihovih gozdovih po svoje gospodaril sneg, ki jim je polomil okoli 2.200 kubikov iglavcev in črmošnjiški gozdarji so imeli do teh dni ogromno dela, da so ves ta les pospravili. “Veliko večino lesa smo že oz. še bomo lahko prodali,” je povedal vodja tozda Alojz Puhan. Tanjši les gre v glavnem za predelavo v brusni papir, ki ga delajo v Krškem, in za ics za tcsanjc, ki ga gre največ v izvoz. Zaradi nevarnosti izbruha lubadarja so ves od snega polomljeni les pospravili do srede maja. ST nevarnosti so zlasti smrekovi sestoji, ki jih je snegolom tudi najbolj prizadel; na srečo je v Rogu v glavnem jelka, lubadar pa najprej ogroža smreko. In vendar so črmošnjiški gozdni delavci samo za odpravljanje posledic snegoloma delali cela 2 meseca, in to tudi ob sobotah, ki bi bile sicer proste. K temu, da je bila škoda zaradi snega še večja, je precej pripomogel tudi lanski močan obrod semena pri smreki. Smreke so bile polne težkih storžev, na to je padel še sneg in posledice so bile še toliko hujše. Na izbruh lubadarja so črmošnjiški gozdarji pripravljeni, • Ko gledam nove revolucionarje od Jelinčiča do Janše in bratov Podobnik, me zmrazi v glavi in pri srcu. (J. Zlobec) Maribor je končno spet sejemsko mesto Preboleli vinski sejem MARIBOR - Kakor kaže, tudi Maribor postopoma postaja sejemsko mesto, saj so bili v pičlem mesecu dni v športnem parku Tabor, ki so ga ob tej priložnosti preuredili v sejmišče, kar trije uspešni mednarodni sejmi: sejem orodjarstva “Forma tool”, na katerem so se zbrali orodjarji iz več držav srednje Evrope, sejem Energetike in sejem “Tcrotcch-vzdržc-vanje”. Na največjem med njimi, sejmu energetike, se je na 36 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin predstavilo okoli 550 razstavljalccv iz 16 držav. Mariborčani so vrsto let jadikovali, da nimajo noliencga poštenega »sejma, ker jim je bojda “vse najboljše sejme” pobrala Ljubljana. V štajerski metropoli mnogi še do dandanes niso preboleli, da je mednarodni vinski sejem vsako leto v Ljubljani, in ne na Štajerskem, kjer pridelajo največ vina. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da Maribor velikih mednarodnih sejmov - denimo takšnih, kakršne sta Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ali pa Obrtni sejem v Celju - niti ni mogel organizirati, saj je bilo za takšne prireditve sejmišče v centru mesta ob Dravi mnogo premajhno. Šele preureditev kompleksa na Tabora v začasno sejmišče, nad čimer sicer športni delavci že precej glasno negodujejo, omogoča Mariboru organizacijo večjih mednarodnih sejmov. Očitno pa so Mariborčani po mnogih letih iskanja in tavanja na področju sejemske dejavnosti sedaj krenili po pravi poti. Sejmi orodjarstva, energetike in vzdrževanja namreč niso podobno kakor številni propadli sejmi v preteklosti nastali po odločitvah raznih občinskih koordinacij, pač pa so se porodili iz ekonomskih interesov mariborskega gospodarstva, ki je doma in v tujini najbolj razpoznavno ravno po energetiki, strojništvu in vzdrževanju. Dravske elektrarne, Metalna, Strojna, Tovarna avtomobilov, Primat, Tovarna tirnih vozil, MIT, Livarna Swaty in draga podjetja so bila več kot po stoletja simbol Maribora, ki se že nekaj časa ponaša tudi s Tehniško fakulteto. Na področju energetike in strojništva ima Maribor bogato tradicijo, zato ima v zvezi s tem, ne glede na gospodarsko krizo, tudi kaj pokazati domačim in tujim strokovnjakom ter dragim obiskovalcem. TOMAŽ KŠELA in če bo nujno, ga bodo zatirali tudi s škropljenjem. Vendar je škropljenje v gozdu predvideno kot zadnji nujni ukrep, če sc bo le dalo, bodo gozdarji to opravili na skladišču lesa v Straži. “Na srečo opažamo, da se jelka v naših gozdovih popravlja in da stanje zaradi hiranja jelke kot posledice kislega dežja in dragega onesnaževanja ni tako kritično, kot je sprva kazalo, da bo.” Hlodovino jelke prodajajo največ črnomaljskemu • V bistvu 33 zaposlenih v tozdu Črmošnjice s svojini sedanjim delom zasluži le za plače in najnujnejše stvari. V dveh letih so število zaposlenih zmanjšali več kot za pol, suj jih je bilo že čez 70. Seveda danes s takim številom ljudi nikakor ne bi zdržali. Prizadela jih bo tudi denacionalizacija, si\j vse kaže, da bodo izgubili okoli 300 ha gozdov, in zaradi moratorija na sečpjo v teh gozdovih je že nekaj časa njihova proizvodnja manjša. Lesu in zasebniku Čuligu, Novo-lcsu, ki je bil prej njihov velik kupce, pa ne prodajo tako rekoč nič lesa, kajti Novolcs si je menda nabral dovolj lesa pa tudi plačuje ga ne. A. B. Glavno delo vodovod Nesto-plja vas - Starihov Vrh SEMIČ - Scmiška krajevna skupnost je poleg mestne največja v črnomaljski občini. V 52 naseljih živi okoli 3.700 prebivalcev. Seveda je v tako prostrani krajevni skupnosti s toliko naselji želja in potreb veliko, več kot dejanskih možnosti in dcia nikoli ne zmanjka. Zlasti veliko so naredili predlani, in to od asfaltiranja cest in poti do napeljave telefonskega omrežja. Lani so dobili še nekaj asfalta, in sicer na cestah od Rožnega Dola proti občinski meji pa od Krvavčjega Vrha do Metlike ter na cesti Stara gora -Gradnik. Za letos naj bi zbrali za razna komunalna dela 12 milijonov tolarjev, in to s prispevki krajanov, iz občinskega proračuna, iz poračuna lanskega samoprispevka in še od kod. V načrtu je gradnja vodovoda Ncstoplja vas - Starihov Vrh; za asfaltiranje sc bodo odločili tam, kjer bodo ljudje pripravljeni prispevati svoj delež; če sc bo dalo, bi radi razširili telefonsko omrežje. V načrtu je razširitev pokopališča na Selih pri Semiču in ureditev podpornega zidu na pokopališču pri Ncstoplji vasi. To je nasploh zelo lepo urejeno in vzdrževano pokopališče, za kar gre zasluga pokopališkemu odbora Kot- SNEGOLOM - Moker sneg v zadnji zimi je naredil veliko škode zlasti v smrekovih nasadih. Nesrečno naključje je hotelo, da je bil lani pri smrekah še izjemno močan obrod semena in so bile smreke na veliko ovešene z množico storžev. Gozdni delavci so imeli s pospravljanjem takega "gospodarjenja” veliko dela. V takih primerih je treba še toliko bolj skrbeti za gozdni red, kajti nevarnost izbndra lubadarja je velika. (Foto: A. B.) naša anketa Možato naj se postavijo Potem ko so številni Slovenci, med njimi dosti ljudi z območja širše Dolenjske, zgradili počitniške hišice na Hrvaškem, postaja slovenska soseda vse manj obljubljena dežela za slovenske turiste. To so pred nedavnim na lastni koži občutili na primer Pomurci, ki imajo v Monscni pri Rovinju počitniško naselje. Turistično podjetje v Rovinju je naročilo svojim delavcem, naj vlomijo v recepcijo pomurskega letovišča, zamenjajo ključavnico in odnesejo ključ. V tamkajšnje počitniške hišice so potem vselili begunce. Hotel, v katerem so pozimi bivali begunci, so Hrvatje pripravili za sprejem turistov. Korak, ki ga je naredil Rovinj, je k sreči bolj izjema kot pravilo. V večini primerov ostajajo razmere glede slovenskih počitniških hišic na Hrvaškem bolj ali manj take, kot so bile, če odštejemo uradne hrvaške sklepe o visokih davkih na slovenske vikende in ugibanja o usodi teh objektov. Vseeno bi sc morala Slovenija o teh rečeh že enkrat odkrito pomeniti s sosednjo državo, če ne bi šlo drugače, bi se zatekla tudi k povračilnim ukrepom. Nekateri v Sloveniji so doslej že predlagali, da bi omenjeno hrvaško takso obračunali pri plačilu hrvaškega dolga Sloveniji, vendar iz te pobude tedaj ni bilo nič. MARJANA PAVLIČ, obrtnica iz Dolenjega Boštanja: “Imamo vikend v Pakoštanih pri Vranskem jezera, in ker je v tem delu Hrvaške vojna, ne delujejo tamkajšnji organi oblasti, zato tudi še ni bilo nobenih položnic za plačilo davkov. Mislim pa, da ne bi bilo pošteno, če bi nas preveč stisnili z dajatvami, kajti tam so prej živeli zvečine reveži in šele s prihodom takih, ki smo gradili in začeli s turistično potrošnjo, se je domačinom dvignil standard.” NACEy HRIBAR, obrtnik iz Trebnjega: “Če bi sc uresničile napovedi hrvaških oblasti o obdavčenju počitniških zmogljivosti Slovencev ob Jadranskem morju, mislim, da bi bilo to početje odiranje slovenskih državljanov, ki so vlagali v razvoj njihovega turizma. Osebno sicer nimam takih težav. Menim, da neke dajatve država že mora pobrati, ne more pa biti pri tem grabežljiva, saj je to kratkovidno početje in dolgoročno slabo za izvajalce.” KARLO ZRIM, vodja restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu: “Večina gostov v Istri je Slovencev, zato je težko razumeti vse to, kar z lastniki hišic v teh krajih počno Hivati. Brez nas bi imeli prazne lokale in trgovine. Tudi naše podjetje ima počitniške zmogljivosti v Istri in na Lošinju. Za lani smo plačali visoke davke, kako bo letos, sc še dogovarjajo. Sam mislim, da bomo težko živeli drag brez dragega, zato si vsaj nagajati ni treba.” MARTA REBA iz Metlike: “Vikend imamo na Krku. Zgradili smo ga še prej, ko smo bili v eni državi in je bilo za vse enako. Sedaj pa naj bi mi iz Slovenije plačali veliko večji davek kot Hrvati, kar po ntojc ni prav. Saj imajo tudi Hrvati svoje vikende pri nas in naj bi to uredili za vse enako. Najbolje bi bilo, ko bi sc na višji ravni dogovorili in da bi sc še naprej lepo razumeli. Mi bi vikend lahko prodali, a ga nočemo, ker nam je tam lepo.” MIROSLAV ŠUJICA, upokojeni odvetnik iz Črnomlja: “Vikend imamo v Funtani pri Poreču; kraj je zelo prijeten in ljudje izredni. Odločbe o plačilu davka še nisem dobil. Seveda je vse stvar meddržavnih dogovorov in po dva visoka predstavnika z vsake strani bi to z dobro voljo rešila vsem v prid. Vendar se naj naši kar možato postavijo. Če nič dragega, take stvari med ljudmi povzročajo vznemirjenje, slabo voljo in napetosti.” MIRKO ŠTAJNER, direktor Počitniške skupnosti Krško: “Mislim, da smo v skupnosti organizirani tako, da sc naši lastnini ne bo nič zgodilo. Ker smo fizična oseba, nismo tako podvrženi pritiskom Hrvatov, zato pa nam jo je lani zagodla slovenska vlada, ki je dala naše zmogljivosti na razpolago hrvaški vladi. Čeprav so sc stroški zaradi davkov več kot podvojili, še vedno računamo, da sc bo dalo pogovoriti in odnose urediti v obojestransko korist.” DADKA KROŠELJ, poslovodja Kozmetike v Brežicah: “Veliko je odvisno od lokalnih oblasti na Hrvaškem in od trenutnih odnosov med državama. Doslej z našo lastnino na otoku Visu nismo imeli težav in upam, da bomo še lahko hodili tja dol. Tamkajšnji ljudje sc zavedajo, da živijo od turistov, in tudi sami ne zagovarjajo previsokih davkov. Vedeti pa moramo, da je na Hrvaškem vojna in da begunci brez vsega težko gledajo tiste, ki kaj imajo.” Enkratno okolje za enkratno vino Med tristo vzorci na glavni pokušnji je bilo kar polovico cvička - Dr. Terčelj: “Cviček kot edinstveno vino je potrebno ohraniti, zaščititi in ponovno uveljaviti na tržišču” KOSTANJEVICA NA KRKI - Za letošnje glavno pokušnjo vin dolenjskih vinogradnikov v okviru prireditve 'leden cvička so vinogradniki v oceno prinesli rekordno število - 300 vzorcev. Strokovna komisija, ki jo je vodil starosta slovenskih vinarjev dr. Dušan Terčelj, se je odločila, da letos postavi posebno komisijo za ocenjevanje vzorcev cvička in posebno za ostala vina. Prvo je vodil sam, drugo pa mag. VVondra iz kmetijskega inštituta. Letošnja pokušnja je potekala “v edinstvenem okolju za edinstveno vino”, kot se je o prostorih sredi spoštljivih galerij kostanjeviškega samostana izrazil predsednik dr. Dušan Terčelj. KMETJE PRIKRAJŠANI BREŽICE - Zaradi slabe organiziranosti kmetijstva bodo najbolj tepeni kmetje. O tem zgovorno priča regresiranje obresti kreditov za kmetijstvo. O njih kmetje niso bili pravočasno in organizirano obveščeni, poleg tega pa pri svoji HKS ne morejo dobiti kreditov, zaradi česar so prisiljeni iskati posamične kredite pri drugih bankah, seveda pod slabšimi pogoji. Zaradi spleta okoliščin že tako skromne državne pomoči ne bodo mogli izkoristiti. SAD ŠT. 4 KRŠKO - Z rahlo zamudo je izšla aprilska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej piše inž. Marko Babnik o krizi slovenskega sadjarstva, dr. Jernej Črnko o ocenjevanju nekaterih novih in starih jabolčnih sort, inž. Zlatko Gutman-Kobal o pregledu cvetnih brstov pod binokularjem, inž. Jurij Mamilovič o trtni uši, mag. Gabrijel Seljak o škodljivih škržatih na vinski trti, mag. Jože Šavor o hruševem ožigu, Primož Ogorclcc o uporabi hidrogelov v sadjarstvu, prof. dr. Mirko Jutcršek o gnojenju vinogradov in mag. Anton Vodovnik o vinu in počutju. Ž NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta ponedcljk so na tržnici veljale naslednje cene: jajca 15 tolarjev, solata 150, orehi 800, fižol 250, sadika paradižnika in paprike od 20 do 30, šopek sadik zelja 100, velika skodelica smetane 400, špinača 100, domača jabolka 35, suho sadje 200, skuta 200 in slivovka 450 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je Bernarda za kilogram banan vzela 110 toalrjev, limone so veljale 99, paradižnik 230, cvetača 229, zelje 139, pomaranče 57, solata 186, stara čebula 69 tolarjev. Pi Beladin-iju so banane stale 1IK), pomaranče od 55 do 70, kivi 125, paradižnik 185, čebula 65, krompir 45, kumare 180, jabolka 59, limone 128, cvetača 189 in solata 100 tolaijev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 270 do tri mesece starih in 36 starejših prašičev. Prvih so prodali 185 po 270 do 290 tolarjev, drugih pa 24 po 160 do 180 tolarjev kilogram žive teže. Komisija je ocenila še 64 vzorcev dolenjskega belega vina. Vzorec generalnega pokrovitelja Otta Sevška je prejel oceno 17,16 točke, vino Marka Ajdnika iz Gradenja 16,82, Lojze Zalašček pa je za svoj vzorec • “Cviček hi morali zaščititi kot našo posebnost in mu vrniti sloves, ki ga je že užival kot medicinalno vino. Vinogradniki bi se morali združiti okoli svoje zadružne vinske kleti, kakršna je že bila nekoč prav v Kostanjevici v samostanski kleti. Vinogradniki Dolenjske se ne bodo rešili svojih problemov, če bo vsak zase sadil visoko kakovostne bele sorte in opuščal proizvodnjo cvička. Prav je, da imajo takšna vina, vendar le v manjši meri. Edinstveni slovenski proizvod pa je potrebno ohraniti, zaščititi in s primerno propagando ponovno uveljaviti na tržišču, “ je po ocenjevanju povedal dr. Terčelj. prejel 16,60 točke. Izločenih je bilo 18 vzorcev. Komisija jc ocenila tudi 48 vzorcev rdečega vina, 10 vzorcev rozeja, 32 vzorcev belih sortnih vin POGOVARJALI SMO SE O BIO PREHRANI Obiskala nas jc gospa Kristina Rifel. Z bio vrtom in bio hrano se ukvarja že sedmo leto. Vrtnari v sodelovanju z naravo, obdeluje ročno in ne uporablja kemičnih sredstev. Začela je brati knjigo o zdravi prehrani, tako sc jc strokovno seznanila z zdravo prehrano. Nič več ni kupovala belega sladkorja, bele moke, trdih maščob, nobenih salam in mesa. Začela jc ročno mleti vse vrste žit. Vse bolezni, ki nastopijo zaradi napačne prehrane, zdravimo z zdravim načinom prehranjevanja. Ni dovolj samo hrana, potrebno je tudi veliko gibanja. Na ta način ohraniš zdrav način življenja. Tudi mi smo pripravili pod njenim vodstvom žitno pito. Pita nas je nasitila. Bila nam jc všeč, zato smo se odločili, da jo bomo pripravili tudi doma. BOJAN PUREBER 5. d, OŠ Šmihel Novo mesto KMEČKIH BRAZD NI Vse naše stalne naročnike časopisa Slovenske brazde obveščamo, da položnica, ki ste jo prejeli za plačilo naročnine časopisa Kmečke brazde, nima povezave s časopisom Slovenske brazde. Kmečkih brazd na tržišču ni, zadevo pa raziskuje Uprava javne varnosti. Uredništvo Slovenskih brazd Kmetijski nasveti Ročno redčenje breskev? V naravi vsake biološke vrste je, da se bori za svoj obstoj in da teži k razmnoževanju. Breskev denimo tako, da spomladi obsuje veje z množico cvetov in s tem preobiljem lažje prenese pozebo in druge neprilike, ki jo lahko doletijo. Tako bogatega nastavka cvetov sploh ne potrebuje in ga ob fiziološkem trebljenju, ki v naših razmerah nastopi nekako sredi maja, v veliki meri odvrže. Toda običajno še vedno ostane preveč plodičev - seveda, če je letini prizanesel pozni pomladanski mraz - in tu je prostor za sadjarjev poseg. Porabnik ceni samo prav debele, okusne in intenzivno obarvane plodove, takih pa breskovo drevo ne more razviti, če je preobloženo z rodnim nastavkom. Z raziskavami in poskusi so sadjarski strokovnjaki dokazali, da vsak plod potrebuje za normalen razvoj 30 do 40 zdravih listov m temu idealnemu razmerju sc jc treba približati, če ne gre drugače, pa z ročnim redčenjem. Stvar jc lahko izvedljiva, Če imamo eno ali nekaj dreves, mnogo težje pa jc razredčili plodove v velikih nasadih. Za en sam nektar jc potrebnih kar 90 do 130 delovnih ur in lahko si mislimo, kolikšno razočaranje jc prinesel precejšen neuspeh v uporabi sprva toliko obetavnih kemičnih pripravkov (ethrel za pozne in 3 CPA za zgodnejše sorte). Povrnimo se k dostopnejšemu in enostavnejšemu ročnemu redčenju. Da bo ta poseg pravilno učinkoval, je treba izbrati pravi čas. V praksi velja, da je mlade plodiče najbolje razredčiti takrat, ko so debeli kot lešnik ali drobnejši oreh in ko začno koščice kosteneti. S prezgodnjim redčenjem bi pridelku škodovali, zlasti če gre za zgodnje sorte, ki so nagnjene k pokanju koščic. Prav tako napačno bi bilo prepozno redčenje, saj bi z njim zavrgli preveč ze nakopičenih organskih snovi. Glede intenzivnosti redčenja velja praktično pravilo, naj bodo po posegu plodovi med seboj oddaljeni pri drobnoplodnih sortah K) do 15 cm, pri debcloplodnih sortah pa 15 do 20 cm. Inž. M. L in 10 vzorcev modrc frankinje. Med laškimi rizlingi pozne trgatve je najvišjo oceno prejel vzorec Vinka Štembcrgerja iz Šentjerneja (18,44), pri rozejih je zmagal vzorec Franca Opare iz Trebnjega, najboljšo frankinjo imajo v Krki, vino šardone pa Franc Martinčič iz Šmalčje vasi. Natančno polovico vseh vzorcev je bilo cvička. Kar 25 vzorcev je prejelo oceno več kot 16 točk, kar pomeni, da imajo ti vinogradniki vino v kakovostnem razredu. Poleg Marjana Kirarja iz Dobruške vasi, katerega vino jc postalo Kralj cvička, so visoke ocene prejeli še: Kralj iz Dobruške vasi, Vrhovšek iz Malcnc, Zalašček iz Boštanja, Smolič iz Šentjerneja in drugi. Komisija Kralj je Kirarjev cviček Doslej najvišja ocena DOBRUŠKA VAS - Letošnji vzorec Kralja cvička so pokuševalci cvička, ki jih jc vodil dr. Dušan Terčelj, prvič izbrali izmed štirih najbolje ocenjenih vzorcev. Vzorec pod številko 178 jc prejel oceno 16,88 točke in postal Kralj z doslej največjo oceno za cviček. Lastnik tega vzorca je Marjan Kirar iz Dobruške vasi, znan dolenjski vinogradnik, katerega ime jc zapisano že med ustanovitelji Društva vinogradnikov Dolenjske. Ko smo ga v nedeljo obiskali v njegovi zidanici in med vinogradi na Vinjcm vrhu, se laskavemu naslovu ni začudil, saj jc potihoma upal, da bo njegov vzorec visoko ocenjen. Kirar je vinogradnik z dušo in srcem. Njegovo znanje iz kletarjenja in vinogradništva je utemeljeno na stenah njegove zidanice, kjer človek težko najde toliko prostora, da bi viselo tudi zadnje odličje. Zanimivo je tudi to, da bi Kralj cvička lahko postal vzorec Marjanovega vinogradniškega soseda Janeza Kralja, prav tako iz Dobruške vasi, ki je pristal na drugem mestu in naslov zgrešil le za osem stotink točke. Kirarjevo trije za cviček raste v dveh vinogradih. Skupaj je 2250 trt, med katerimi je še največ žametne črnine, frankinje, rizlinga in nekaj malega kraljevine. “Posebnega recepta za cviček nimam. Delati ga jc potrebno že med letom in paziti, da žametovka ni preveč obložena, in jo potrgati tedaj, ko ima vsaj 14 odst. sladkorja. Vsako sorto za cviček klctarim posebej in jih šele po prvem pretoku režem. Zelo pomembno je, da je cviček vedno v polnem sodu,” pove vinogradnik Marjan, ki se jc že pred leti ločil od šoferskega sedeža odšel v pokoj. Lani so bili organizatorji prireditve v skrbeh, saj je bilo Kralja cvička za prireditev le dobrih 200 litrov. Teh skrbi letos ne bo, saj dva Kirarjeva soda držita skupaj okrog 3.000 litrov kraljevskega cvička. Kralja cvička bo na prireditvi Tedna cvička v Kostanjevici ponudil v prav za to pripravljenih buteljkah m s posebnimi nalepkami. J. P. je zaradi različnih napak izločila 28 vzorcev. Dr. Terčelj meni, da ima cviček prijetno vinsko aromo, a jo hitro izgubi, če ni v polnem sodu in zmerno žveplan, da ne oksidira. Nekateri vzorci so pokazali, da ni predobro predolgo izluževati barvo iz jagod na tropu, ker se izlužijo tudi slabi tanini, ki dajejo takšnemu vinu zoprno trpkost. Maceriranje pospešimo raje s stalnim mešanjem drozge in potapljanjem klobuka. Objava vseh ocen vzorcev bo zapisana v Biltenu prireditve Teden dolenjskega cvička, ki ga bo mogoče POKUŠNJA V GA LEIRJl - Prva od prireditev Tedna cvička je v zadovoljstvo pokuševalcev in tehnične ekipe minila v prijetnem okolju galerij kostanjeviškega samostana. (Foto: J. Pavlin) kupiti na prireditvi 28., 29. in 30. maja v samostanu Kostanjevica. Za vse vzorec vin, ki so prejeli več kot 15 točk, bodo vinogradniki prejeli plakete šampion, velika zlata medalja, zlata medalja, srebrna in bronasta medalja. Podelitev bo v nedeljo, 30. maja, ob 13. uri na prireditvenem prostoru Tedna cvička. J. PAVLIN NOVE STEKLENICE METLIKA - V metliški Vinski kleti so se letos odločili za nove oblike steklenic za nekaj svojih vin. Tako je po novem vrhunska metliška črnina v tako imenovani bordojski buteljki namesto v prejšnji burgundski. Nova jc tudi oblika buteljk za metliška bela vrhunska vina: steklenice so malo višje, malo temnejše barve in ne prepuščajo ultravijoličnih žarkov. Novi sta tudi steklenici za izbor in ledeno vino, ki vsebujeta 0,5 oz. 0,25 1 teh izvrstnih vin. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Vinska vigred naj nas nauči pokušanja vina Ponos ob letniku 1992 “Povej mi, kaj piješ, in povem ti, kdo si”, jc med poznavalci vin že kar pregovor. Vinogradniki širom po Dolenjski prirejajo v tem času poskušnje in razstave vin. To so veseli dnevi in lahko se pohvalimo, da je vse več jc iskalcev kakovosti v vinu. Pravi uživalci dobrega vina, namreč radi plačajo pravo kakovost in med njimi ni pijancev. Vina, ki jih bo letos ponudila belokranjska prireditev Vinska vigred 93 v Metliki, so lahko v ponos Sloveniji. Naštel bom vso zbirko zvrsti in sort, da si lahko pravočasno naredimo načrt, kako jih bomo v treh dneh Vigredi spoznavali. Naslednja razvrstitev vin je tudi priporočilo za vrstni red pokušanja: VINA REDNE TRGATVE - belokranjsko belo vino - 18 najboljših z zlatom ocenjenih vin, - šipon - dvoje vin, zlato in srebrno, - zeleni silvanec - tri zlata vina, - laški rizling - 26 vin, dve plaketi, 4 velike zlate medalje, 20 zlatih medalj, - beli pinot - 9 vin - dve veliki zlati in 7 zlatih medalj, - chardonnay - 6 vin, ena plaketa, 4 velike zlate in ena zlata medalja, - sivi pinot - 1 vino, velika zlata medalja, - renski rizling - 6 vin, 6 velikih zlatih medalj, - sauvignon - 4 vina, ena velika zlata in 3 zlate medalje, - rumeni muškat - 9 vin, ena plaketa in 8 velikih zlatih medalj, - belokranjsko rose vino - 6 zlatih medalj, 5 srebrnih, - belokranjsko rdeče vino - 10 vin, ena zlata in 9 srebrnih medalj, - metliška črnina - 19 vin, 2 zlati in 17 srebrnih medalj, - žametna črnina - samo eno, vendar zlato vino, - modra frankinja - 4 zlata vina. VINA POSEBNIH TRGATEV - laški rizling - pozna trgatev -3 s plaketo nagrajena vina, - charodonnay - pozna trgatev -2 s plaketo nagrajeni vini, - rumeni muškat - pozna trgetev - 4 vina, dve s plaketo in dve z veliko zlato medaljo nagrajeni, - traminec - pozna trgatev - eno s plaketo nagrajeno vino, - laški rizling - izbor - eno s plaketo nagrajeno vino in tudi šipon ali kralj letošnjih belokranjskih vin: laški rizling -ledeno vino. Spoštovane Belokranjke in Belokranjci, lahko smo ponosni na našteli pridelek lanskega letnika. Ne smem pa zamolčati razočaranja tistih, ki smo spremljali uradno ocenjevanje v aprilu, ker se ni med rdečimi vini pojavilo nobeno veliko vino, ki bi zaslužilo vsaj veliko zlato medaljo, če že ne plakete. Bela krajina se je uveljavila na slovenskem trgu z metliško črnino, sedaj jo pa zanc-marjanmo. To jc napaka v našem vinogradništvu, ki jo moramo takoj popraviti, v Grajski kleti, kjer znajo ponuditi vino, imajo pravilno ohlajenega in so stene oblepljene s podatki in koristnimi napotki. Svetujem, da upoštevate vrstni red pokušanja. Ne smete začeti z najboljšim. Ncaromantično vino pokušamo pred aromatičnim. Suho vino, ki ima ves sladkor povret, pokušamo pred polsuhim ali sladkim, belo vino pa pred rdečim. Dokler ni bilo razstav belokranjskih vin in Vinske vigredi, se res ni bilo lahko prepričati, da rastejo v Beli krajini tako čudovita vina. Na žalost nam še danes gostinci v Beli krajini - izjeme so redke -ne omogočajo, da bi pili kaj dobrega. Na Vinski vigredi naj nas ne bo sram, če bomo malo bolj razjKiložcni ob dobrih vinih. Sram naj nas bo, kadar v gostilni pijemo slabo vino in nimamo poguma reči gostincu, da ima zanič vino. Nasvidenje na Vinski vigredi! mag. JULIJ NEMANIČ Vsa belokranjska vrhunska vina METLIKA - H kvalitetni rasti belokranjskih vin in k njihovi uveljavitvi je v zadnjem času gotovo veliko pripomoglo tudi ocenjevanje vin in vse ostalo, kar je v povezavi z znano Vinsko vigredjo. Rdeča nit te velike turistične, zabavne in strokovne prireditve je razstava belokranjskih vin. Vzorci vin, ki jih strokovna komisga oceni s 14,0 do 14,9 točke dobijo bronasto medaljo, tisti, ki dobijo oceno 15,0 do 15,9 točke, srebrno medaljo, zlato medaljo dobijo vina, ki dobijo 16,0 do 16,9 točke, za veliko zlato je potrebna ocena 17,0 do 17,9 točke; za oceno 18 točk in več pripada vinu plaketa za vrhunsko vino, najvišje ocenjeno vino v kategoriji nad 18 točk pa je šampion razstave. Naj vrhunska vina, ocenjena na dosedanjih ocenjevanjih, naštejemo. Najvišjo oceno doslej, 19,6 točke, jc dobil laški rizling ledeno vino, letnik 1986, metliške Vinske kleti iz gorice Vi-nomer; sledijo: laški rizling ledeno vino 1992, Vinska klet, Vinomcr -19,5; laški rizling ledeno vino 1988, Vinska klet, Vidošiči - 19,4 točke; laški rizling pozna trgatev 1985, Vinska klet, Vinomcr - 19,3; laški rizling jagodni izbor 1985, Vinska klet, Vinomcr - 19,2; laški rizling izbor 1992, Vinska klet, Vinomer -19,2; laški rizling izbor 1986, Vinska klet, Vidošiči - 19,0; rumeni muškat 1985, Otmar Šturm iz Metlike, Plešči vrh - 18,8; laški rizling pozna trgatev 1989, Vinska klet, Vidošiči-Vinomer - 18,8; rumeni muškat pozna trgatev 1990, družina Plut iz Drašičev, Babna gora - 18,7; rumeni muškat pozna trgatev 1992, družina Plut iz Drašičev, Babna gora - 18,7; laški rizling pozna trgatev 1987, Vinska klet, Vinomer -18,6; rumeni muškat pozna trgatev 1991, družina Plut iz Drašičev, Babna gora - 18,5; laški rizling pozna trgatev 1989, Janez Humljan z Boldraža, Boldraž - 18,4; rumeni muškat pozna trgatev 1992, Otmar Šturm iz Metlike, Plešči vrh - 18,4; laški rizling pozna trgatev 1988, Vinska klet, Vid -Vinomcr - 18,3; rumeni muškat 1989, Jože Prus s Krmačinc, Repica - 18,3; rumeni muškat 1990, Jože Prus s Krmačinc, Repica - 18,3; laški rizling izbor 1991, Vinska klet, Vinomer -18,3; šardone pozna trgatev 1992, Anton Kostelec iz Drašičev, Drašiči - 18,3; laški rizling 1983, Vinska klet, Vinomcr - 18,2; beli pinot 1989, Anton Kostelec iz Drašičev, Drašiči - 18,2; rumeni muškat pozna trgatev 1991, Jože Prus s Krmačinc, Repica - 18,2; šardone 1992, Vinska klet, Vidošiči - 18,2; laški rizling pozna trgatev 1992, Vinska klet, Vinomcr -18,2^ renski rizling 1990, Peter Glazer iz Črnomlja, Stražni Vrh - 18,1; šardone 1992, Milan Butala iz Miheljc vasi, Ručetna gora - 18,1; šardone pozna trgatev 1992, Otmar Šturm iz Metlike, Plešči Vrh - 18,1. HELFM MRZUKAR Oceno 18,0 pa so dobili: rumeni muškat 1987, Zvonko Prus s Krmačinc, Repica; laški rizling 1989, Martin Črnugelj iz Ljubljane, Berčiče; šardone 1990, Vinska klet, Vidošiči; rumeni muškat 1990, Zvonko Prus s Krmačinc, Repica; laški rizling pozna trgatev 1991, Vinska klet, Vinomer; rumeni muškat 1991, Vinska klet, Vid.-Vinomer; Sardone 1992, Polde Grahek iz Novega mesta, Vodičnik; laški rizling 1992, Milan Malnarič iz Vavpče vasi, Gaber; laški rizling 1992, Jože Prus s Krmačinc, Repica; rumeni muškat 1992, Andrej Pečarič iz Metlike, Vidošiči; traminec pozna trgatev, Jure Matekovič z Radoviče, Radoviča. A. B. gospodinjski kotiček Za spremembo - banane Police v kleteh, kjer so se še tlo nedavnega nahajala jabolka iz. domačega sadovnjaka, so skoraj prazne. Plodovi so tudi že postali uveli, ncaromatični in brez značilne kisline. Sprehod jto tržnici med stojnicami, obloženimi s svežo zelenjavo in zgodnjim sadjem, pa je prava paša za oči. Sadeži, ki polnijo stojnice vse dni v letu, so prav zagotovo banane, ki so pri nas že kar nekaj desetletij dobro poznane. Najbolj okusne so tako imenovane sadne banane, ki so na trgu tudi najbolj iskane. Nekoliko večje so planta banane ali kuhinjske banane, kot jih domačini imenujejo. V 100 g sadne banane se nahaja 81 kcal/341 kJ, 1 g beljakovin, 19 g ogljikovih hidratov in 1 mg natrija. Sadež ne vsebuje maščob in ga v več primerih uporabljamo za pripravo dietnih jedi, predvsem pri obolenju prebavil. So tudi najbolj pogosta sestavina sadnih kaš za otroke, saj kašo primemo zgostijo in ji dajo svojevrsten, nevsiljiv okus. Za pripravo različnih samostojnih jedi uporabljajo vrsto planta, ki ji pravijo tudi moknata ali zelenjavna banana. Nezrele banane imajo zeleno lupino, ta pa porumeni v posebnih klimatiziranih skladiščih. Notranji del sadeža postane med medenjem mehak in sladek. Za kuho, peko in surovo uživanje je znanih veliko vrst. Pečene banane so lahko okusen nadomestek za krompir. Ker olupljene banane hitro spremenijo barvo in postanejo temne, jih prelijemo z limoninim sokom, posebno če jih namenimo za sadno solato. Banane so lahko tudi osnova za goste napitke, pikantne in sladke nadeve. Narezane in panirane ali pomočene v gosto testo ocvremo na olju. IZ NtkŠIH OBČIN Mil IZ NKŠIH OBČIN Čevljaiji slutijo za seboj čevelj Tovarna obutve dela tudi za tuje kupce, vendar posluje v velikih težavah - Banka je neuradno za stečaj - Direktor J. Praznik: ali ni nekaj v ozadju? NOVO MESTO - Tovarna obutve Novo mesto ali skrajšano TOB je s proizvodnjo segla prek meja Slovenije. Njeno zaščitno obutev nosijo tudi Nemci, Avstrijci in Italijani, čevlje je na veliko prodajala nekdanji Sovjetski zvezi, ob vsem tem zdaj spet sodeluje kljub nekaterim težavam iz preteklosti tudi s Planiko in na ta način z nemškim Adidasom. Tovarna obutve Novo mesto sc ob tem srečuje z velikimi gospodarskimi težavami. Tisti, ki vedo za probleme te proizvajalke obutve, mrzlično iščejo rešitve, pri čemer pa eni bolj in drugi manj omenjajo tudi vzroke za nastalo stanje in posledice različnih sanacijskih ukrepov. Ljubljanska banka je nekako priporočila vodstvu TOB, naj tovarna sama Geodete čakajo zahtevne naloge Seminar iz občni zbor dolenjskih geodetov - Od črnih gradenj do meje GABRJE - Dolenjsko geodetsko društvo je prejšnji četrtek, 13. maja, pripravilo v Gabrju seminar. Beseda je tekla o izvajanju zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, sc pravi o črnih gradnjah; druga tema je bila državna meja, pri kateri so udeleženci dobili informacijo o geodetskih delih na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter o določitvi meje s Hrvaško. Tretja tema seminarja pa sc je nanašala na parcelacijo zemljišč za ceste in vodotoke ter zastopanje družbene lastnine v teh postopkih. Geodete čakajo zahtevne naloge, zlasti na področju reševanja črnili gradenj, kjer bo morala geodezija odpravljati posledice nedela in slanega dela drugih služb. Geodeti pričakujejo, da bo zakon zavrl črnograditcljstvo, hkrati pa se bojijo neplodnega administriranja. predlaga zase stečaj. Jože Praznik, direktor Tovarne obutve Novo mesto, bi pred predlogom za stečaj pričakoval kakšno drugo pomoč ali vsaj svetovanje. V to ga sili namreč sanacijski program, izdelan v TOB. Skladno s tem načrtom je vodstvo tovarne predlagalo banki in drugim upnikom delni odpis nemajhnih terjatev, določeno vlaganje v tovarno ali dolgoročni kredit. “Banka ni pokazala prav nikakršne pripravljenosti za sodelovanje z nami. Ker ni soglašala z nobeno od omenjenih možnosti, nam je to zaprlo tudi vrata v pogovorih z drugimi upniki. Ko smo sc namreč poskušali o delnem odpisu, vlaganju ali kreditu pogavaijati s temi, so najprej vprašali, kaj nam je odgovorila banka. Kakor hitro so izvedeli za njeno stališče, sc niso bili več pripravljeni o teh ukrepih pogo-vaijati z nami,” pravi direktor Praznik. Stečaj, ki naj bi rešil TOB, je zadnje, na kar pomisli direktor Jože Praznik. Prepričan je, da tovarne ne bi nihče več ponovno pognal, če bi zdaj zaradi težav ustavili proizvodnjo v njej vsaj za 14 dni. S stečajem bi po njegovem verjetno šlo na zavod za zaposlovanje vseh 250 zaposlenih. Težave, ki naj bi jih torej odpravil stečaj, so prišle malo same od sebe, malce pa jih je - kot je prepričan direktor Praznik - zakuhala tudi pretekla poslovna politika v tovarni. “Prejšnje vodstvo je naivno sprejelo nekaj odločitev. Tako je kupilo na kredit stroj, ki je tovarno stal 1,5 milijona mark, toda dejansko je vreden samo 300 do 400 tisoč mark,” pravi direktor Praznik. Nabava tega stroja Ključ je v samozavesti Krkin projekt pridobivanja kadrov - Letos za nadarjene dijake jezikovna tečaja in predavanje NOVO MESTO - Tovarna zdravil Krka, Novo mesto, je pred časom organizirala za 50 dijakov novomeške gimnazije tečaj nemškega in angleškega jezika. Prejšnji teden je skupina dijakov, udeležencev omenjenega jezikovnega usposabljanja, poslušala še predavanje Ane Nuše Kncžcvič. Oba jezikovna tečaja in predavanje Knežcvičeve sodijo v širši Krkin načrt, po katerem si novomeška tovarna zdravil zagotavlja uspešne delavce. Ta projekt razvoja kadrov pomeni, da Krka načrtno odkriva dobre učence, jih spremlja v srednji šoli in na univerzi in jih skuša pozneje tudi zaposliti. Obiskovalci omenjenega predavanja cslctkc Ane Nuše Kncžcvič so med drugim slišali vrsto tehtnih pripomb o mnogih (ne)z-nosnih podrobnostih v medosebni in družbeni komunikaciji. Kne-žcvičeva sc je odločno uprla nekemu, po njenem, zmotnemu, a vendar zelo razširjenemu pojavu, ki pa nas usodno določa. “Govorijo, da Slovenci kot na- I « l » 41 ffH rod nismo uspešni zato, ker smo majhni. Ni res, da smo majhni, majhni smo v glavah. Neuspešni smo zato, ker nismo samozavestni. Nečesa nas je sram, namesto da bi bili ponosni na vse to, kar imamo,” je Kncžcvičcva položila besede na srca navzočih gimnazijcev, zvečine četrtošolcev. Predavanje Knežcvičeve je izzvenelo v poziv človeški pameti - starševski, vzgojiteljski, učiteljski, otroški, mladostniški, a tudi diplomatski - naj vendarle dopusti vsestransko posameznikovo ustvarjalnost. Naj dopusti individualizem, ki se ga je ona naučila spoštovati najprej v Ameriki in pozneje na različnih seminarjih za najboljše menedžerje in druge tovrstne ljudi. Navzoči dijaki so, če sodimo po besedah Dragane Trivundže in Primoža Moravca, ugodno ocenili tako predavanje Kncžc-vičcvc kot jezikovna tečaja. Posebej so pohvalili tudi Krko, ki je v okviru omenjenega projekta o kadrih vse to organizirala. L.M. H PREDAVANJE O SVOBODI IN USTVARJALNEM POSAMEZNIKU - Ana Nuša Kncžcvič je s posebno pozornostjo govorila o svobodi in ustvarjalnosti. Čeprav je v zelo provokativnem predavanju naravnost nagovarjala navzoče nadarjene dijake za upor zoper ustaljena, vendar, po njenem, preživela toga pravila družbenega življenja, je svarila pred sleherno grobostjo. “V nobeni civilizaciji kultura nikoli ni bila grobost," je Ana Nttža Kncžcvič postavila mejo med dovoljenim in nesprejemljivim. (Foto: M. Luzar) za izdelavo podplatov, ki še danes ni povsem izkoriščen, je TOB finančno precej obremenila. Dodatne težave so nastale, ko je tovarna v preteklosti za nekaj časa povsem prenehala sodelovati s Planiko, se pravi, ko je nehala delati obutev iz Adi-dasovega programa. Težak udarec pa je Tovarni obutve zadala tudi nekdanja Sovjetska zveza, ki še do danes ni plačala večje količine prevzetih čevljev. Tovarna dela v razmerah, ki jih odražajo ta dejstva. Naročil ima sicer zadosti, vendar ji manjka denarja, malo tudi zaradi kompenzacij, ki so najpogostejša oblika plačevanja obutve, narejene v TOB. Preglavice • Direktor Jože Praznik razmišlja o odzivih finančnikov in pobudi za stečaj tako: “Banka ni pristala na nobenega od naših predlogov. Z nekaterimi tovarnami, ki so podobne naši, pa banka sodeluje. Ali se za vso to nepopustljivostjo do nas skriva izdelan scenarij za to, da bi tovarno nekako spravili na kolena in jo olastninili? Ali bi mogoče kdo rad postavil nazaj staro vodstvo tovarne?” ji dela tudi nerazumevanje Ljubljanske banke, saj mora zdaj material nabavljati in uvažati na podlagi garancij svojih kupcev, namesto z bančnimi garancijami. M. LUZAR KJE BODO SPALI ZGODOVINARJI? NOVO MESTO - Tradicionalno 5. srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije bo letos v Novem mestu 10. in 11. junija na osnovni šoli Grm. Iz vseh slovenskih osnovnih šol bo na srečanje prišlo 180 mladih in njihovih mentorjev, ki so pripravili 90 raziskovalnih nalog s področij zgodovine in ekologije. Glavni organizator Zveza prijateljev mladine občine Novo mesto sc trudi, da bi v vseh štirih šolah le nekako zagotovila prenočišče za mlade zgodovinarje tako, kot je v navadi na podobnih srečanjih v drugih slovenskih mestih. Za zdaj je še premalo tistih, ki bi za eno noč sprejeli prijatelja iz drugega slovenskega mesta. Umrla je čebula Sla po uničevanju NOVO MESTO - Lepega vrta, ki ga z neznanskim veseljem urejajo varovanci otroškega vrtca Ločna v Novem mestu, ni več. Z obličja zemlje so ga zbrisali neznani razgrajači, ki so pustili za seboj pravo opustošenje. Zelenjavne grede s čebulo in še s čim dnigim, kar raste ta čas, so se spremenile v razkopano zemljišče, kakršno pustijo za seboj divji prašiči, potem ko v svoje največje zadovoljstvo prerijejo gozdno jaso. Vse, kar so iz dopoldneva v dopoldne tako zanosno in navdušeni opazovali najmlajši državljani, se je zlomilo pod "supergami" in pod prsti še neodkritih ljudi. Nekdo pač se je za zabavo znesel nad vrtom, torej nad majhno njivo. Nobena rasa ne more napredovati, če ne ugotovi, da je ravno toliko dostojanstva v obdelovanju njiv kot v pisanju pesmi. To je nekoč rekel ameriški državnik. Uničevalci ločenskega vrta lega po vsej verjetnosti ne vedo. Sreča bi bila, če bi bili za globoko sporočilo Američanovih Iresed prikrajšani samo oni, toda zdi se, da zanj ni slišal še kdo drug, na primer starši pogumnih teptalcev zelenjavnih gred, kar je zelo žalostno. Še bolj žalostno je to, da se tukajšnje ljudstvo niti v poeziji ne odlikuje bogve koliko. Sploh pa ne gre za grede, za čebulo ali za solato in pesmi. Gre za več, gre za razbijašlvo in za izkazani nagon po uničevanju vsega, tudi življenja, ki ga predstavlja varovancem vrtca in sicer mlada čebula. Novomeška “superga” zdrobi mlado čebulo, ker to intimno zadovlji lastnika obuvala. Srbski vojaški škorenj zdrobi vrat mladega Muslimana, in to iz istega razloga. Med uživaškim znašanjem nad nenevarno čebulo in med uživaškim znašanjem nad človekom v načelu ni razlike. Zakaj bi se sicer svet klal s tako neznansko lahkoto? MARTIN LUZAR FUTURO- AVANTGARDISTIČNI SPEKTAKEL NA LOKI NOVO MESTO - Oddelek za Spektakelske umetnosti iz Novega mesta in GIP Pionir vabita na futuro-avantgardistični Spektakel Priglasje na gori Eiger, ki ga bodo izvajali artisti Oddelka za Spektakelske umetnosti na Loki v petek, 21. in soboto 22. maja, ob 20.30. Vstopnice lahko rezervirate pri Kompasu, Novi trg 6, v Novem mestu ali po telefonu: (068) 21-333 ali 32-404 od 9. do 16. ure. Vstopnice bodo naprodaj tudi eno uro pred predstavo v Študentskem servisu, Novi trg 6, v Novem mestu. DELOVNO FARMACEVTSKO DRUŠTVO Farmacevtsko društvo oz. njegova podružnica za Dolenjsko, ki deluje v Krki, je imela pred kratkim občni zbor. Na seji Dolenjske podružnice farmacevtskega društva so za novega predsednika izvolili Miho Florjaniča in sc za dveletno vodenje zahvalili Meti Papež. Pod njenim vodstvom je podružnica organizirala 16 srečanj: to so bila predvsem strokovna predavanja, vsa zelo dobro obiskana, ki so jih popestrili z družabnimi srečanji in ogledom dveh strokovnih sejmov v tujini. Dolenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva je bila ustanovljena ob koncu šestdesetih let in šteje danes 245 članov: tretjina jih dela v lekarnah, zdravstvenih domovih in bolnišnici, ostali so v Krki. (Iz Utripa Krke 2/93) IZLET NA PECO NOVO MESTO - Planinsko društvo vabi v soboto, 5. junija, na enodnevni izlet na Peco. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novem mestu bo ob 5. uri, cena izleta pa je 1000 tolarjev. Izlet bosta vodila Rudi in Rozi Skubc, prijavite pa sc lahko na telefona 21-446 in 23-862. Vabljeni! 1 II IM ! J®* j V času od 1. do 12. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Malič iz Karlovca - Danijela, Jožica Krivic iz Čcšnjic - Matica, Darja Binko iz Podturna - Davida, Jasna Simčič s Prclokc - Marka, Lilijana Turk z Mirne - Urbana, Anica Žugelj iz Gor. Dobravice -Majo, Elizabeta Černič iz Zaloke -Katjo, Alenka Vidmar iz Metlike -Žana, Tatjana Kozole s Senovega -Anjo, Marjeta Kosamč iz Loke -Marka, Anka Mavrič iz Drušč -Gregorja, Tanja Govekar s Senovega - Bena, Štanka Klemenčič iz Dolža - Anjo, Karmen Švalj iz Dol. Brezovice - Janeza, Lilijana Jankovič iz Brežic - Jureta, Stanka Blatnik iz Hinj - Špelo, Andreja Kostrcvc iz Hrušice - Roka, Katarina Bevce iz Podturna - Aljaža, Mateja Sebanc iz Trščine - Petra, Mojca Bizjak iz Krškega - Špelo, Majda Tratnik iz Otočca - Šaro, Jolanda Kozoglav iz Šentjošta -Jasmino, Albina Hribar iz Trebnjega - Ano, Ivica" Goscnar iz Blatnika - Tejo, Mojca Ambrožič iz Gor. Brezovice - Sabino, Marija Sinur iz Gor. Laknic - Boštjana, Ivanka Bučar iz Ostroga - Majo, Marinka Šncljer iz Gorice - Tino, Vclcrija Longar iz Stranske vasi -Janija, Marija Špehar iz Črnomlja - Tomaža, Melita Kovačič iz Brezja - Klemena, Andreja Vidmar iz Gradcnca - Andrejo, Zdenka Veselič iz Črnomlja - Tadeja, Zdenka Saje iz Površja - Tilna, Ivanka Starešinič iz Zilj - Sandro, Bernarda Lavrič iz Budganjc vasi - deklico, Marta Ramovš iz Brinja - dečka, Gabrijela Gliha iz Dečje vasi -dečka, Marjeta Rcpše iz Brine vasi - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Andreja Blatnik, Nad mlini 7 - Dejana, Andreja Plut, Šegova 43 - Alcna, Mateja Gorjup, Ragovo 20/a - Tejo, Nevenka Duranovič, Slavka Gruma 46 - Ncvcna, Sonja Lozar, K Roku 25 - Kristijana. Čestitamo! i KONFERENCA NA VIŠJI RA VNI - Učitelji novomeške srednje tehnične gradbene šole so prejšnji petek \x>jx>ldne imeli za konferenco na “višji ravni”. Za to priložnost so namreč dobili prostor v Pionirjevem domu na Gorjancih, kjer so se lahko v mini posvetili šolskim vprašanjem. Po končani konferenci pa so si pripravili piknik. Take priložnosti, da se zberejo vsi in da to traja dalj kot šolski odmor, so pri šolnikih redke in zato še bolj prijetne. (Foto: A. B.) I S t ,rv k, Sl . OTVORITEV KOPALNE SEZONE V KRKI - Za Novomeščana Marjana Graha mnogi ne vedo, da, je ljubitelj atraktivnih športov. V prostem času rad leti z jadralnim padalom, v soboto pa si je v Kostanjevici že privoščil kopanje v 17 stopinj “topli" Krki. Vse tako kaže, da bo tudi letos Krka mnogim nadomestila morje, zato je prav, da jo kolikor se da ohranjamo čisto in jo pričnemo znova ceniti. (Foto: J. Pavlin) ZAPUŠČENA NEMARNOST - Vsepovsod, kamor človek stopi, vidi sledove nemarnosti in zanikmosti. Grape in gozdovi, travniki in potoki so postali smetišča in odlagališča zavržene krame, od cunj do nerabnih avtomobilov. Tisti, ki je pustil razbitino ob partizanski magistrali pod Gabrom, je imel svojo kripo očitno zelo rad, saj ji je privoščil pokoj na kraju, s katerega je en najlepših pogledov na Belo krajino. Lastnik jička pa je najbrž v> delovni dobi svojega ljubljenca bolj poredko umival, ga je pa zdaj zavlekel tik ob vrtino ob Klamferju pod Hrušico, od kjer iz globin priteka izvrstna pitna voda. (Foto: A. B.) [Novomeška kronika VINO - Nedavno so v naših logih ocenjevali vzorce vina za Teden cvička. Strokovna komisija je za eno od vin, danih v pokušnjo, rekla, da je “meh- '< ko”. Lastnik “mehkega” je seveda protestiral, rekoč: “Kakšno mehko vino neki! Je že kateri od vas kdaj videl trdo vino?” Pripišemo lahko, da vino praviloma ni trdo, da pa je kaj lahko “trdo” ljudstvo, ko si ga zaradi hude žeje in stare navade privošči zadostno količino. AVTOMOBILI - Peter Lavrih se majčkeno žalostno ozira izza volana svojega približno 20 let starega volks-vvagna, odkar je srenja kupila novega golfa proštu Jožetu Lapu. Šef ekonomata pri novomeških frančiškanih sicer iztisne iz motorja omenjenega “oldlimcrja” več kot bi pričakovali. Budnemu očesu tako ni ušlo, da je zadnjič skoraj prehitel gospoda prošta, a je potem spoštljivo odvzel plin. Kljub takim uspehom sc gospod Peter kot v upanju na vozilo menda ozira v nebo in še bolj po morebitnih radodarnih someščanih. PROSLAVA - Novomcščani, ki so bili v Rogu na proslavi ob dnevu slovenske vojske, vedo povedati zanimive stvari. Najbolj je ta, da je bilo blata vsem najmanj do gležnjev, obiskovalcem s tankimi nogavicami in tankimi podplati je segalo še višje. Vsi, celo dame v dotlej bleščečih salonarjih, so bili blatni, kot bi mencali po na novo odkritem gradbišču. Samo nekaj imenitnih gostov v prvi vrsti, ki jo ponavadi snema kamera, je imelo kolikor toliko čiste čevlje. Ampak te goste so na proslavo pripeljali s helikopterjem. POTI - Dr. Boris Grabnar je na seminarju na Otočcu v predavanju omenil Janeza Trdino. Rekel je, da je slavni pisatelj in poznavalec širše Dolenjske napovedal, da bo iz Novega mesta v Semič vozilo letalo. Ali se bo napoved uresničila v teh dneh, še ne vemo. Dobro bi bilo, ko bi sc, saj so ceste v naših krajih jama-stc, da bodo kmalu prišle v poštev samo še vožnje po zraku. Ceste so slabe celo na mondenem Otočcu. Izvoz z magistralne ceste so cestarji zakrpali šele pred dnevi, potem ko so jame v asfaltu dolge mesece premetavale voznike. Ena gospa je rekla, da bo odslej nosila v torbici periskop. Prav ji bo prišel v nekaterih križiščih, da bo gledala prek različnih obvestilnih tabel. Te so ponekod postavljene tako nerodno, da se zaradi njih težko vidi, če je cesta prosta. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. maja, bodo odprle naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dolenjka, Market, ljubljanska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vila, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpelru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba •Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 23. maja, bodo odprle naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: mini market Perov Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpelru (Črnomaljski drobir KAZNI - Črnomaljci sc pritožujejo, da so njihovi policisti preveč vneti pri zatikanju listov na nepravilno parkirane avtomobile. Pravijo, da je tako in tako v Črnomlju vsepovsod prepovedano parkirati, tam, kjer je slučajno dovoljeno, pa ni nikoli prostora. Če bi policisti ravnali povsem dosledno, bi morali kaznovati vsak dostavni avto, ki pripelje robo za trgovine ob Cesti Staneta Rozmana. Slišati je bilo tudi tak predlog: podrimo kakšno staro hišo, da ne bo delala sramote in bo več prostora za parkiranje. Pred leti so sc že proslavili z rušenjem Ko-betičevega gradu. OROŽJE - Delegata na zadnji seji občinske skupščine je zanimalo, kdo lahko ljudem, ki niso slovenski državljani da dovoljenje za posest orožja. Dal je vedeti, da je takih kar nekaj v Črnomlju. Odgovor je sledil kar na seji: takega dovoljenja ljudem pač ni moč izdati, torej imajo ti ljudje orožje “na črno”. Morda pa, reveži, nosijo orožje zato, ker jih domorodci ogrožajo s svojim agresivnim neno-šenjem orožja... NASMEH - Od predvolilnih obljub, ki so jih stranke velikodušno trosile volilcem, imamo danes bore malo. Eden takih mega plakatov je do danes ostal na pročelju ene najbolj zanemarjenih hiš v Črnomlju. Plakat, ki obljublja, da bo stranka vrnila Sloveniji nasmeh, se po podobi prav dobro sklada z okoljem, v katerem visi. Nasmeh že, ampak kisel... RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA V VINICI VINICA - Že lani so nameravali razširiti pokopališče v Vinici, vendar zaradi zamude pri izdaji potrebne dokumentacije tega niso mogli opraviti. Sedaj že imajo lokacijsko dovoljenje. Krajevna skupnost ima za to delo šc od samoprispevka nekaj denarja, bo pa treba šc zbirati. Na viniškem pokopališču pokopavajo umrle iz 16 vasi, sicer pa je v tej prostrani krajevni skupnosti, ki šteje 2.300 prebivalcev, kar 7 pokopališč. ( Trebanjske iveri ROŽE - V občinski knjižnici v Trebnjem so zelo veseli slehernega obiskovalca, ljubitelja knjižnih zakladov. Mednje verjetno ne spada tisti, ki si je dovolil odnesti bršljinkc. Te so knjižničarke posadile, da bi rože polepšale okolje knjižnice. Bajc ukradene rože najbolje uspevajo. Da pa bi bila mera potrpežljivosti in dobrega okusa polna, je letos dobilo noge celo korito z rožami vred! Lani petunijc, letos bršljinkc in korito - le kaj bo na sporedu neznanih kradljivcev prihodnje leto? ZASLEPLJENOST? - Če vodstvu Toma godi, ker je izid ankete o razmišljanjih zaposlenih, kam bi vložili lastniški certifikat, zelo ugoden zanj (saj so delavci večinoma pokazali, da zaupajo podjetju), nikakor ne morejo biti zadovoljni z rezultatom v enoti Konfekcija. Le 39 konfekcionark je izpolnilo anketo in komaj petina jih je bila za to, da bi lastniški certifikat zamenjale za bone. Direktor Janez Dule in njegovi sodelavci upajo le, da bo tudi vodstvo sindikata Toma “spoznalo vsebino zahtev in prizadevanj večine zaposlenih, to tudi podprlo, ne pa še naprej verjelo lažem in provokacijam iz vrst, ki so jih zaslepili levazi lastniki”. Je mar na pomolu vojna med vodstvom sindikata in direktorjem Dulcem, ki ga sindikat, vsaj po izjavah predsednice Vande Bračko sodeč, v sedanjih zapletenih razmerah nikakor ni hotel začeti? Sindikalisti so šc zmeraj prepričani, da je za njimi večina delavcev, njihovih članov. Dule ne dvomi o pravilnosti svojih poslovnih odločitev, četudi te dostikrat niso priljubljene med delavci. Se bo merjenje moči končalo do izbruha sovražnosti? MASLO - Na Račjem selu pravijo, da je bilo zaprtje tovarne IOK predvsem maslo tedanjega župana. Zato bi to maslo lahko imelo ime. IZ NtvŠIH OBČIN iliiiiiM IZ NKŠIH OBČIN Belt Livarje treba še utrditi Programiran stečaj Belta - V novi firmi bo okoli 400 zaposlenih - Ljudje si od pretresov še niso povsem opomogli - Huda konkurenca - Kaj pravi direktor Miroslav Rožman ČRNOMELJ - Nekdaj velika črnomaljska firma Belt, ki je zaposlovala tudi 1.200 ljudi, je pred časom zaradi znanih vzrokov zašla v izredno hude težave. Tako kot še nekatere druge črnomaljske firme v podobnih težavah, so edino rešitev videli v republiškem skladu za razvoj. Da bi rešili program, so ustanovili novo firmo Belt Livar, kar je bil v bistvu programiran stečaj Belta. Od nekdanjih 1.200 in zadnjih 800 je v Bellu Livarju ostalo 353 zaposlenih. “V kratkem računamo, da bo v obratu strojna oprema, ki bo hči Belta Livarja, in v invalidski delavnici dobilo delo kakih 50 ljudi,” pravi direktor Belta Livarja Miroslav Rožman. Ostalih 4(X) dobiva sedaj plačo od ministrstva za delo, potem jih čaka zavod za zaposlovanje. Kakih 60 od teh naj bi jih še letos dobilo delo v sosednjem Danfossu, približno 80 jih je s hrvaške strani in jim bo poteklo delovno dovoljenje, kakih 50 si jih bo uredilo samozaposlitev, zato računajo, da jih bo na zavodu za zaposlovanje ostalo približno 100. “Za sedanji program in obseg proizvodnje to število zaposlenih zadostuje,” pravi Rožman. “Belt Livar sedaj ne posluje z izgubo, vendar to, kar delamo in kolikor zaslužimo, ni dovolj za razvoj, povsem nespametno pa bi bilo pričakovati, da bi lahko še vračali stare Bcltovc dolgove.” Nova firma stalno išče nove posle, v glavnem pa delajo odlitke za avtomobilsko industrijo, in to za naročnike v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. “Skušamo prodreti tudi na druga področja, ne samo na velikoserijske odlitke, tam, kjer so serije manjše, kjer je potrebno več znanja in kjer so tudi cene višje.” V Bcltu Livarju so po prepričanju novega direktorja sposobni tega in šc česa, vendar si, kot Od začetka s 5 zaposlenimi do danes, ko jih je 425, ni metliški Komet nikoli imel izgube - Pravi čas zapustili jugoslovansko tržišče - Tržno utrjeni METLIKA - Med slovensko osvobodilno vojno in po njej so v metliškem Kometu čutili previdnost in nezaupanje njihovih dolgoletnih tujih partnerjev. Naročil in dela je bilo manj. Kljub temu pa je Komet tako leto 1991 kot 1992 končal brez izgube. Sedaj, ko so se stvari umirile, sc je vrnilo tudi zaupanje tujih partnerjev v Komet in v Slovenijo kot mlado državo sploh. “Letošnje poslovanje je zadovoljivo,” pravi direktor Kometa Anton Tomc. “Proizvodne zmogljivosti so zasedene in računamo, da do konca leta pri delu ne bo večjih izpadov.” Komet danes zaposluje 425 ljudi, pretežno so to ženske, in precej jih je s hrvaške strani Kolpe. Že več kot 20 let uspešno delajo za najzahtevnejše zahodnoevropske trge. Njihovi največji naročniki so velike Klic v stiski poslej tudi za Trebanjce Telefon 44-293 TREBNJE - V ponedeljek je Center za socialno delo v Trebnjem pripravil posvet, na katerem so se z bodočimi sodelavci, z ljudmi, ki imajo posluh in so strokovno usposobljeni za delo z ljudmi, dogovorili, kako bi odprli telefon za otroke in odrasle z območja trebanjske občine. Telefonska številka 44-293 za “Klic v stiski” bo delovala vsak ponedeljek od 7. do 8. ure in od 15. do 17. ure, in sicer oa 31. maja letos. Direktorica Centra za socialno delo Trebnje Anica Miklič poudarja, da gre za uresničevanje preventivnega programa za revitalizacijo družine oz. projekta “Trebnje - občina dobrih medčloveških odnosov”. Znano je, da na trebanjskem območju izstopajo nekatere oblike socialne problematike, ki sc kažejo v nadpovprečno velikem deležu starejših med aktivnim prebivalstvom in deležu osamelih starejših oseb. Trcbanjci pa imajo v Sloveniji že dlje časa tudi neslavno prvenstvo po številu samomorov, veliko je alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, ki jih občutijo zlasti otroci. Ker v zadnjih letih vse več Trebanjcev ostaja brez redne zaposlitve, jim gre že za preživetje. Starši, ki pa so šc zaposleni in imajo doma morda šc kmetijo, zaradi prevelike obremenjenosti ne najdejo časa zase in svojo družino. V takšnih stiskah bi ljudje včasih potrebovali zgolj topel pogovor, da bi spoznali, da niso povsem sami in da je navkljub vsem tegobam, ki sc kažejo sprva kot neznosno brente, vendarle vredno živeti. Klic v sili bo seveda odprt tudi za otroke in druge družinske člane. Strokovna mentorica projekta je Marinka Sila, njena namestnica pa Tina 1’lazar, obe sta socialni delavki Centra za socialno delo v Trebnjem. P. P. in svetovno znane firme iz Nemčije. Pred leti so izvažali tudi na Vzhod, zlasti v tedanjo Sovjetsko zvezo, pokrivali pa so tudi celo jugoslovansko tržišče, vendar so sc z njega • V Kometu sc tudi nikomur ne čutijo nič dolžni. Od začetka do danes, od prvih 5 zaposlenih pa do današnjih 425, je Komet rasel in se razvijal na podlagi svoje akumulacije. Poslovanje je sicer ves čas skromno, a v 32 letih obstoja Komet ni imel niti enkrat izguhc. Ves čas posluje pozitivno in vseskozi je državi, pa naj je hiia kakršna koli že, poravnaval vse obveznosti. Poslovali so z lastnimi sredstvi in nikoli se niso preveč zadolžili. Skratka, vedno so pogoltnili največ toliko, kolikor so lahko zinili. začeli pravočasno umikati in so pred slovensko osvobodilno vojno že zapustili celoten jugoslovanski trg razen hrvaškega, s Hrvaško pa poslujejo še danes. Izguba jugoslovanskega trga jih je sicer prizadela, vendar so to izgubo začeli šc pravi čas nadomeščati s povečanim izvozom. Prav povečan izvoz uslug na tuje trge je najbolj “zaslužen”, da v Kometu po izgubi jugoslovanskega trga niso odpuščali delavk in da se poslovanje ni poslabšalo. Delo za izvoz - gre seveda za usluge, tako imenovani, včasih zasmehovani in zasramovani, “lohn posel” - zaseda sedaj že 85 odst. Kometovih proizvodnih zmogljivosti, ostalo pa je VUKOVCI BREZ VODOVODA VUKOVCI - Lani so Učakovei v krajevni skupnosti Vinica dobili vodovod in pol potrebnega denarja so bila tako imenovana nepovratna sredstva. Zdravo pitno vodo bi radi imeli tudi Vukovci. Vukovčani so namreč prej Učakovčanom pomagali pri gradnji vodovoda, sami pa so ostali “na suhem”. Ker nepovratnih sredstev ni, za letos, žal, ni videti možnosti, da bi Vukovci dobili vodovod. ZA RADENCE ELEKTRIKA IZ SLOVENIJE RADENCI - Pred kratkim so preklopili obkolpsko vas Radence na elektriko iz Slovenije. Doslej je ta kraj dobival elektriko čez Kolpo iz Hrvaške. Elcktro Ljubljana je bil investitor vseh potrebnih del, zlasti gre za postavitev napeljave iz Starega trga. Na proslavi ob pitklopu prejšnji petek so bili poleg vaščanov, najvišjih predstavnikov črnomaljske občine, Elcktra Ljubljane tudi predstavniki hrvaškega Elcktra Skrad, od koder so Radenci doslej dobivali elektriko in katerih transformator šc uporabljajo. SREČANJE ODBOROV SKD IZ OBMEJNIH OBČIN ČRNOMELJ - V četrtek, 3. junija, bo v Črnomlju srečanje občinskih odborov slovenskih krščanskih demokratov iz obmejnih občin. Pripravljajo namreč problemsko konferenco o težavah obmejnih območij. Na problemsko konferenco so povabili 32 območnih odborov SKD iz vseli slovenskih obmejnih občin in večina je že napovedala svoj prihod v Črnomelj. Problemsko konferenco, ki bo potekala v dvorani črnomaljskega obrtnega doma, pripravljajo na pobudo belokranjskega regionalnega odbora SKD. Pobudo za tako srečanje so Belokranjci sprožili zaradi potrebe po večji pozornosti do obmejnih območij, ki so v večini, šc posebej pa tista ob hrvaški meji, tudi demografsko ogrožena. E pravi, po vseh velikih pretresih ljudje še niso povsem opomogli, še niso prišli k sebi, so še nekoliko “grogi”, kot bi se reklo v boksarskem žargonu. “Potrebno jim je vliti pravo dozo optimizma, da bodo spet našli potrebno motivacijo. Sedaj prav zaradi pomanjkanja teh za kakovostno in uspešno delo potrebnih elementov kakovost naših izdelkov preveč niha. Skratka: prva in najpomembnejša naloga je firmo stabilizirati ter poiskati dodatne programe.” Pri svojem delu sc srečujejo z veliko konkurenco iz Vzhodne Evrope in po napovedih poznavalec najhujši val šele prihaja. “Vendar se nimamo kaj izmikati, Slovenija je za nas premajhna in tako ali drugače si bomo morali delo iskati v tujini, kjer je konkurenca velika in neizprosna.” A. BARTEU Kometovih 32 let dela brez izgub za prodajo v Sloveniji in nekaj na Hrvaškem. “Mi smo tržno utrjeni,” pravi Tomc, “saj smo se hočeš nočeš morali tudi v prejšnjem sistemu obnašati tržno. To pa pomeni kvaliteto, roke in ceno. To, da je treba delati kvalitetno, je v tržnih razmerah in v hudi konkurenci samo po sebi razumljivo, sicer dela sploh ne bi imeli. Spoštovanje rokov je najbolj stroga zapoved, in če zadostiš obema zahtevama, tudi primernega plačila ni težko dobiti. Zato mi prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo sploh nismo občutili.” A. BARTEU Prenovljen gasilski muzej v Metliki Prikaz razvoja gasilstva na Slovenskem METLIKA - V okviru Vinske vigredi bodo v soboto, 22. maja, ob 11. uri v Metliki slovesno odprli nove in prenovljene zbirke Slovenskega gasilskega muzeja. Ta muzej je v Metliki od leta 1969, ko je dobil prostore v pritličju gradu, v katerem sicer domuje Belokranjski muzej. Leta 1985 so za gasilski muzej ob gradu dozidali paviljon, pred dvema letoma pa je metliška občina podarila Gasilski zvezi Slovenije za potrebe muzeja stavbo bivšega kina, ki se tako rekoč drži gradu. “Stavbo je Gasilska zveza Slovenije povsem prenovila in. za to po celi Sloveniji izpeljala akcijo zbiranja denarja pod geslom: Najmanj K) tolarjev za naš gasilski muzej. Denar za obnovo so prispevali tudi sponzorji,” je povedala kustodinja Gasilskega muzeja Marjetka Balkovcc. Obnovili so stavbo in nabavili novo opremo, hkrati z obnovo stavbe pa so potekale tudi priprave na vsebinsko preureditev muzeja. S tem sta sc največ ukvarjala dr. Branko Božič, dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije in izvrsten poznavalec gasilstva na Slovenskem, ter kustodinja Balkovčcva ob pomoči komisije za zgodovino požarne varnosti pri Gasilski zvezi Slovenije. “Poslej bo naš muzej bolj pregleden in nazoren in bo prikazal celoten razvoj gasilske organizacije na Slovenskem, tudi njen družaben in splošen družbeni položaj v naši družbi. V muzeju bo tudi video kotiček,” pravi Balkovčcva. V prostorih metliškega gradu je prikazan razvoj gasilstva na Slovenskem do L svetovne vojne, v novih prostorih, kjer bo tudi sedež muzeja, pa po njej. V prenovljeni stavbi so uredili tudi prikaz gasilstva po posameznih območjih. A. B. Marjetka Ilalkovec MINISTER NA VESELICI ZILJE - V Ziljah se pripravljajo na asfaltiranje poti do pokopališča. Največ denarja za to so prispevali vaščani sami, le za asfalt bo nekaj malega primaknila KS Vinica. Da bi zbrali šc kaj denarja, bodo priredili veselico, na kateri pričakujejo tudi ministra Umcka. ZA NAJLEPSE UREJENO VAS ČRNOMEIJ - Črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke - Kmečke zveze razpisuje natečaj za najlepše urejeno vas v črnomaljski občini. V prvih dneh prihodnjega meseca bo komisija v sestavi kipar Jožko Vrščaj, biologinja Mira Ivanovič, pravnik Pucelj in agronom Greta Avguštin obiskala vasi in odločila, katera je najlepše urejena. Pozivamo predsednike vaških odborov, naj poskrbijo za lepši videz in urejenost vasi, saj tečejo ta prizadevanja v sklopu Jutjevanja v Črnomlju. Denar tudi za grad Trebnje in Skrljevo TREBNJE - Na trebanjski občini so imeli kar trikrat v hiši inšpekcijo novomeške Službe družbenega knjigovodstva zaradi porabe denarja od kupnin stanovanj. Inšpektorji niso odkrili nič presunljivega oz. da bi Trcbanjci nenamensko porabili stanovanjski denar. Pri strogo namenski jjorabi bodo sicer šc vztrajali, čeprav so si na zadnji seji trebanjske vlade zastavljali tudi tehtna vprašanja. Zakaj denimo bi morali kupovati draga solidarnostna stanovanja, po katerih menda nimajo jx>lrcb, po drugi plati pa so prav taka stanovanja po veljavnem zakonu poceni prodajali. “In naj kdo najprej pove, kdo spada v to socialno kategorijo!” sc je razhudil župan Ciril Pungartnik. Za stanovanjsko dejavnost Trcbanjci letos predvidevajo 37,3 milijona tolarjev prihodka. Plan prihodkov na področju solidarnosti znaša skupaj s prenesenim denarjem iz lanskega leta 22 milijonov tolarjev, plan ostalih prihodkov pa 15,3 milijona tolarjev. Odhodki za solidarnost in drugo so predvideni v enaki višini kot prihodki, denar solidarnosti (18,2 milijona) pa naj bi vendarle rezervirali za nakup stanovanj. Predvidevajo, da bo do izteka zakonskega roka (to je 19. oktobra) še nekaj stanovanj izpraznjenih in vrnjenih občini. Po besedah Jožeta Klemenčiča so doslej prodali 291 stanovanj, lastnik 123 stanovanjskih enot pa je še vedno občina, j>rc zvečine za manj kakovostna, starejša stanovanja, tudi v gradovih, tako da je stvarno pričakovati, da bodo prodali kvečjemu šc okrog 60 stanovanj. Za pripravo gradnje in projektne dokumentacije doma starejših občanov v Trebnjem so predvideli 3,5 milijona tolarjev, za nadaljevanje sanacije stolpa gradu Trcbpjc in najnujnejša dela na gradu Škrljcvo pa 3 milijone tolarjev. Tolikšen znesek so predvideli šc za potrebe prostorskega planiranja. P. P. V Tomu po malem tudi “čarajo” Janezu Dulcu in njegovi ekipi je uspelo denar, ki gaje Adria Caravan nakazala na stari žiro račun l oma, speljati do dobaviteljev - Od SDK Tom zahteva povrnitev škode MIRNA - Vodstvo Tovarne opreme Mirna na čelu z “odstavljenim” direktorjem Janezom Dulcem je pretekli teden zaradi ponovnega neplačevanje novomeške Adrie Caravana (AC) zaustavilo proizvodnjo za svojo “mačeho.” Tako namreč že imenujejo v Tomu AC zaradi njenega obnašanja in ukrepov zoper neposlušno “hčer” - Tom. Ko so zapadle terjatve narasle že na 53,5 milijona tolarjev, je AC pretekli četrtek sprva prijetno presenetila, ko je plačala kar polovico svojih zapadlih obveznosti, v Tomu pa so bili skoraj v isti sapi kislih obrazov, ko so ugotovili, da je AC nakazala denar na žiro račun, kjer sta podpisnika delavca AC, ki ju je vsililo vodstvo AC in nista zaposlena v Tomu. Mimogrede: v.d. direktorice Toma Murnova naj bi po neuradnih virih celo že odstopila. Bivše in sedanje vodstvo Toma, če tako poimenujemo Dulčevo ekipo, je navkljub vsem polenom, ki mu jih mečejo pod kolena Novomcščani, dejansko alfa in omega v 341-članskem kolektivu. Da so Dule, njegov pomočnik Bruno Gričar in sodelavci sposobno, podjetno moštvo, jim priznavajo tudi drugi gospodarstveniki in jih cenijo tudi v zbornici. Pretkanost so Dulčevi ljudje pokazali tudi ob zadnjem nakazilu AC, ko so denar Toma naglo spravili pod svojo kontrolo in ga porabili za poplačilo obveznosti do dobaviteljev. Kljub vsej iznajdljivosti pa zahteva tako “čaranje” obilo energije, ki bi jo lahko koristeje jx>rabili za druge, predvsem razvojne naloge. Dule in njegovi sc zaman trudijo, da bi dokazali Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto, kako napak ravna, ko je dovolila spremembo podpisnikov žiro računa, saj to že povzroča neposredno gmotno škodo Tomu, ker kupci zadržujejo plačila dobavitelji pa zaračunavajo obresti za nepravočasna plačila. Tom izgublja dobro ime v poslovnem svetu. Za- voljo tega so sc zoper početje SDK Novo mesto že pritožili SDK Slo- • Vodilna (Dulčeva) ekipa Tuma je zelo zadovoljna z rezultati ankete, s katero so želeli preveriti, kain na-meravajo zaposleni vložiti lastniške certifikate ob lastninjenju Toma. Odzvalo se je 268 zaposlenih, od tega se jih je kar 200 odločilo, da bi vložili certifikat v Tom. Poleg tega bi zbrali še 141 lastniških certifikatov ožjih družinskih članov. Brez popusta že teh 341 certifikatov pomeni okrog 102 miljjona tolarjev ali 1,7 niil(jona mark, če pa bi k temu prišteli še lastniške certifikate, ki bi jih vložili v nakup Toma bivši zaposleni in upokojenci, bi lahko prišli do 40 odst. vrednosti, kot so predvideli ob javni obravnavi predloga za obliko odkupa Tomovega premoženja. venije in najavili še zahtevo po povrnitvi povzročene škode. P. P. [9 Ul IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN lli Proračun sprejeli, programa IS ne Kočevski poslanci so proračun sprejeli brez večjih pripomb, o programu dela izvršnega sveta pa niso niti glasovali - Nepričakovani konec seje KOČEVJE - Minuli četrtek popoldan so se v sejni sobi Ljubljanske banke v Kočevju zbrali poslanci kočevske občinske skupščine na skupni seji vseh treh zborov; 17 točk dnevnega reda je napovedovalo dolgo zasednje, vendar je bila seja že pri obravnavi S. točke zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela in nato še preostalih dveh zhorov nepričakovano prekinjena. pripombe upoštevati, predsednik kočevskega izvršnega sveta Alojz Petek pa je obljubil, da bodo poskušali to storiti. M. LESKOVŠEK-SVETE V času sklepčnosti so poslanci z veliko pripombami sprejeli zapisnik, skoraj brez razprave pa zaključni račun za leto 1992 in proračun v višini nekaj čez 664 milijonov tolarjev za letošnje leto. Kljub temu da so poslanci sprejeli dejstvo, da je večina proračunskega denarja že razporejena, so predstavniki gasilcev in krajevnih skupnosti Stara Cerkev, Kočevska Reka ter Poljanska dolina, pripomnili, da je za njihove potrebe namenjeno premalo denarja. Poslanci so menili, da je premalo denarja tudi za osnovno šolstvo in izobraževanje učiteljev, da pa ga preveč porabijo občinska uprava, SEVNICANI TRETJI PO ČASTNIH IZJAVAH SEVNICA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri scv-niški občinski skupščini, ki ga vodi Jože Jeke, je do 20. aprila letos zbral 480 podpisnikov častnih izjav voznika, kar je 25 prebivalcev na 1 .(XX) prebivalcev. S tem dosežkom so Scvničani tretji v Sloveniji, za Hrastnikom in Velenjem (po 29 podpisnikov na 1.000 prebivalcev). Do konca aprila je bilo v sevniški občini podpisnikov že 569, največ na sekretariatu za notranje zadeve (160), med osnovnimi šolami pa vodi Blanca (93), predv Krmeljem (84), Tržiščem (71), Šentjanžem (60) itd. Na področju, ki ga pokriva Dolenjski list, so sc najslabše odrezali Brcžičani, ki so zbrali le 32 izjav, sledijo Krčani (61), Novo-meščani (203 izjave) itd. Manjka tesaijev Kaj moti direktoija Makarija SEVNICA - Splošno gradbeno podjetje Posavje Scvničani raje imenujejo še kar po starem - Beton, saj je novo podjetje vzniknilo na pogorišču razpadajočega SOD Beton Zagorje. Pod to streho pa je bilo SGP Posavje dolga leta eden izmed tozdov, po poslovnih rezultatih ne ravno najboljši niti ne med slabšimi. Vsekakor pa je direktor SGP Posavje Karel Makari prepričan, da je bila odločitev vodstva in delavcev, da sc postavijo na lastne noge, popolnoma pravilna. “Lani smo poslovali pozitivno, nismo bili niti enkrat blokirani. Povedati moram, da smo letos stoodstotno zasedeni, čeprav je konkurenca izjemno huda, saj se na licitacijah pojavi • 115 delavcev SGP Posavje Sevnica trenutno največ dela v brežiški občini, Iger končujejo dela na Jesenicah na Dolenjskem, pri mrliški vežici v Velikih Malcncah je prišlo do zastoja zaradi nenadejanih arheoloških odkritij, po besedah direktoija Makarjja pa so prevzeli tudi gradnjo vodovoda Bizeljsko. Ntyveč delavcev in kooperantov bo zapreženih, ko se bo razmahnila gradnja bloka v Šmarju pri Jelšah, v Sevnici pa bo nekaj kruha pri delih za izpostavo Elektra Krško. tudi 15 do 20 firm. Sicer res ni dela na večjih objektih, ampak na manjših, ki nas zaposlujejo za dva do tri mesece. Toda tudi s tem smo lahko zadovoljni. Pri tem je zanimivo, da le okrog 15 odst. realizacije ustvarimo v domači, se pravi v sevniški občini, polovico v preostalih dveh posavskih občinah, ostalo pa od Šmarja pri Jelšah do Trebnjega in Litije. Motita me predvsem dve stvari: prvič, da v Posavju ne moremo dobiti dovolj tesarjev, in drugič, da moramo družbene firme za objekte pridobiti razne (drage!) ateste, zasebnim podjetjem pa tega ni treba iskati,” pravi direktor Makari. P. P. otroško varstvo in inedobčisnkc inšpekcijske službe. Kritično so spregovorili tudi o komunali in cestni dejavnosti, češ da dobita izredno veliko, ne naredita pa nič. Kot je bilo pričakovati po izjavah poslancev pred skupščinskim zasedanjem, programa dela izvršnega sveta poslanci niso sprejeli. Očitali so mu, da je neoperativen in da pravzaprav prinaša le popis obstoječega stanja, za katero pa vsi vedo, da je slabo. Poslanca DPZ Mojca Ahac in Vinko Pintar sta mu zamerila, da se ne ukvarja z več kot 30-odst. brezposelnostjo, novimi de- • Vrste pripomb, od vprašanj, kako lahko skupščina nekaj ustanovi, pregled nad delom pa ima izvršni svet, do namigovanj, da si je izvršni svet naredil “mali Hit”, je bil deležen osnutek odloka o ustanovitvi centra za razvoj Kočevske. Med razpravo o tem so ugotovili nesklepčnost zbora združenega dela. Sledil ji je množični odhod tudi poslancev preostalih dveh zborov, tako da je bilo skupščinsko zasednje zaradi nesklepčnosti vseh treh zborov nepričakovano prekinjeno. lovnimi, mesti in prostorskim planiranjem. Šolniki so pripomnili, da pri pripravi programa niso sodelovali, očitali pa so mu, da nima opredeljenih rokov za izvedbo v programu zapisanih nalog ter da je nesprejemljiva usmeritev, da sc osnovno šolstvo rešuje na račun srednjega. Zaradi številnih pri|X)mb poslanci o osnutku programa dela izvršnega sveta niso glasovali. Menili so, da mora izvršni svet njihove 17 INTERVENCIJ V 4 MESECIH SEVNICA - V prvih letošnjih štirih mesecih so sevniški gasilci zabeležili 17 intervencij, ki pokrivajo tudi 13 zaselkov. Največ je bilo gozdno-travniških požarov, trije pa so bili dimniški. Gasilci so se že izurili za tehnične intervencije, reševali so poncsrcčncc, uklcnjcne v pločevino, ob dveh prometnih nesrečah, dva avtomobila pa so izvlekli iz Save oz. z magistralne železniške proge. Največ posegov gasilcev je bilo potrebnih zaradi malomarnosti, gasilci pa opozarjajo tudi na slabo hidrantno omrežje. Pred poletjem bi kazalo v vaseh očistiti opuščene vodnjake, da bi bili za rezervo ob suši, ko gasilci s cisternami razvažajo vodo v številne odročne kraje. MEDNARODNA PROGA KOČEVJE - OSILNICA KOČEVJE, OSILNICA - Avtobusna proga med Kočevjem in Osilnico velja za mednarodno oz. meddržavno in je zanjo potrebno usklajevanje voznih redov, kot velja za take proge. Kočevsko avtobusno podjetje si prizadeva, da bi v soglasju s Hrvati to čimbolj poenostavili, saj vozi avtobus iz Kočevja do Osilnice le manjši del po Hrvaški, in še to le zato, ker pač nima možnosti, da bi vozil le po slovenskem ozemlju, ker pac še ni dograjen del slovenske obkolpske ceste. Vendar s Hrvati ni večjih zapletov in po skupnem dogovoru kočevski avtobus vozi tudi hrvaške otroke iz Zgornje Kolpske doline do njihove šole v Brodu na Kolpi. Tako pomagajo drug drugemu v okviru možnosti. LEGALNA LE DVA KAMNOLOMA SEVNICA - V sevniški občini sta legalna le dva kamnoloma, in sicer tisti v Kaplji vasi, s katerim upravlja KS Tržišče, in na Logu, za katerega skrbi KS Sevnica. Lani so na sevniškein sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora skupaj z Geološkim zavodom iz Ljubljane pripravili nalogo, da bi določili, katere peskokope bi v občini lahko uporabljali, ne da bi zasekali prehude rane v okolje. Podobno nalogo Trebanjci že imajo. Dokler Scvničani te naloge ne bodo obudili k življenju, bodo Občinarji odstrele peščenih agregatov v peskokopih čim bolj enakomerno razporedili po krajevnih skupnostih. SEVNIŠKE PRIREDITVE 93 STUDENEC - Predsednik sevniš-kega izvršnega sveta Marjan Kurnik je s sodelavci na Studencu v gostišču Janc predstavil novinarjem pester program kulturnih, športnih m zabavnih prireditev v letu 1993. Te prireditve naj bi po Kurnikovih besedah prispevale tudi, da bi Sevnica postala eno od nakupovalnih središč. Lani je bilo po Kurnikovi grobi oceni na vseh sevniških prireditvah do 25.000 ljudi. Za vse letošnje prireditve so v občinskem proračunu predvideli okrog 2 milijona tolarjev. Najbolj podrobno so predstavili mednarodno gorskohit-rostno avtomobilsko dirko Sevnica 93 - TOP RACINO na cesti Im-poljca - Studenec, ki bo 24. in 25. julija. Več o tej in drugih prireditvah prihodnjič. Gotenica ostaja zaprta Krajani Kočevske Reke obtožujejo Gotenico, da ni pripravljena sodelovati - Bojazen, da bo tako kot nekoč KOČEVSKA REKA - Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Kočevska Reka, ki je bila minuli petek zvečer, so spregovorili o tekoči in razvojni problematiki krajevne skupnosti ter vprašanju Gotenice. Namen sklica razširjene seje, ki so se je udeležili predstavniki strankarskega življenja v kočevski občini, je bila seznanitev širše javnosti s problemi, ki izvirajo iz 40-lctne zaprtosti celotne krajevne skupnosti, in tistimi, ki jih povzroča dejstvo, da je Gotenica tudi danes v nekem smislu še vedno zaprta. Predsednik krajevne skupnosti Kočevska Reka, Stane Gabrič, je v uvodu povedal, da sc je po odprtju širšega območja krajevne skupnosti Kočevska Reka veliko spremenilo. Kot oviro uresničevanju zastavljenega razvojnega koncepta krajevne skupnosti, ki temelji na ohranjanju ekološko čiste narave, razvoju turizma in ustanovitvi občine kot cilju, ki ga želijo doseči, je navedel nepripravljenost Gotenice, da bi se vanj vključila. Poudaril je, da z javnim podjetjem Snežnik in specialno brigado Moris kot preostalima dvema uporabnikoma prostora dobro sodelujejo. Zaslugo za sprotno reševanje problemov, ki sc pojavijo, je, da kar zadeva brigado Moris, pripisal priravljenosti in razumevanju njenega poveljnika Toneta Krkoviča, vzvišen odnos Gotenice do dogajanja v krajevni skupnosti pa njenemu prvemu možu Branku Ivančiču. “Imamo dovolj volje in poguma, da se zoperstavimo vsem tistim, ki želijo zavirati razvoj naše krajevne skupnosti,” je dejal Gabrič in poudaril, da jim občinske strukture, od katerih so največ pričakovali, pri tem ne pomagajo. Da je za to potreben tudi pogum, je utemeljeval z bojaznijo krajanov, da sc na celotnem področju Kočevske Reke iz Gotenice prisluškuje. Da se želi Gotenica zapreti, tako kot je bilo nekoč, so Krajani na seji utemeljevali z njenim odzivom na vladno odločitev, da morata v enem letu obe ministrstvi (za obrambo in notranje zadeve) prenesti svoje gospodarske dejavnosti na Snežnik. Gabrič je povedal, da je Gotenica, ki tudi sicer dela mimo vednosti krajevne skupnosti in kočevske občine (v dokaz so navedli postavitev Petrolove črpalke, in ker je obstoječa v Kočevski Reki od Gotenice oddaljena le 5 km, so to njeno dejanje na seji označili za gospodarski kriminal), pripravljena iKidati živino in delavce, ne pa tudi objektov. M. LESKOVŠEK-SVETE Preimenovali bodo osem ulic Dolgotrajna razprava v ribniški občini je končana RIBNICA - Predlog preimenovanja nekaterih ulic je bil v zadnjem letu in pol že nekajkrat na dnevnem redu zasedanj občinske skupščine, do razprave pa vse do zadnjega zasedanja ni prišlo. Poslanci iz vrst krščanskih demokratov so zato zahtevali, da se o njihovem predlogu glasuje in tako “enkrat za vselej” zaključi z razprava o preimenovanju. Po predlogu predsedstva občinske skupščine naj bi sc poslanci v sredo odločili le o predlogu preimenovanja Trga Veljka Vlahoviča in poimenovanju predela med ribniško cerkvijo, župniščem, stavbo SDK, zavarovalnico in banko po jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu. Poslanski klub SKD je ta predlog pozdravil, vendar pa sc z njim ni zadovoljil. Zavrnili so predlog predsednika skupščine Franca Miheliča, da bi sc o preostalih predlogih preimenovanj dokončno odločili na septembrski skupščini in tako omogočili tudi stanovalcem za preimenovanje predlaganih ulic, da bi sc do predloga opredelili. Predlagali so, naj se njihovi predlogi preimenovanj obravnavajo takoj in se sprejemajo v paketu. Bivši direktor teija 280.000 mark Upokojeni direktor Jutranjke Karel Vehovar zahteva ob lastninjenju družbenega premoženja polovico tega zneska v delnicah, pol pa v gotovini - Le 2 odst. od premoženja? SEVNICA - “Po vsestranski analizi, upoštevajoč znane okolnosti, sem se odločil, da posredujem organom upravljanja Jutranjke, pristojnim za preoblikovalne družbene lastnine, svojo terjatev, ki znaša 280.000 mark v tolarski protivrednosti (50 odst. v delnicah, 50 odst. pa v gotovini),” piše v zahtevku organom upravljanja sevniške Jutranjke, njen nekdanji, upokojeni direktor Karel Vehovar. Po zaključnem računu za leto 1987 je znašalo premoženje Jutranjke po Vchovaijcvih izračunih, upoštevaje tečaj marke 31.12.1987, natanko 14,080.108 DEM. Na tej osnovi je njegova terjatev v višini dveh odst., po njegovem prepričanju minimalni odstotek, glede na vloženo delo od ustanovitve Jutranjke leta 1962 do vključno leta 1987. Vehovar svojo terjatev utemeljuje s tem, da je bila Jutranjka ustanovljena na njegovo osebno pobudo in še nekaj delavcev, brez lastnih finančnih virov. Po zaključnem računu za leto 1987 je bilo zaposlenih že 1.506 delavcev, od tega so jih 1.381 priučili in usposobili za delo v sami Jutranjki. V obdobju od leta 1962 do vključno leta 1987 so v Jutranjki na novo zgradili in v celoti preuredili 17.203 m2 proizvodnih in poslovnih prostorov. V tem obdobju je bila po Vehovarjevih izračunih nova vrednost v višini okrog 310,000.000 DEM. S to novoustvaijeno vrednostjo so opravili vsa izplačila osebnih dohodkov, plačila vseh prispevkov in dajatev, oblikovali pa so tudi lastne sklade, od poslovnega, rezervnega pa do sklada skupne porabe. “Če pri tem upoštevamo skrajno kriminalen odnos posameznih političnih pritlikavcev v Sevnici, lažje ocenimo osebno učinkovitost in osebni prispevek k premoženju Jutranjke,” v svojem slogu piše Karel Vehovar. Opozarja še, da je bila ob 20-letnici sedmim naslovom takrat odgovornih politikov v Sloveniji posredovana informacija, “da je Jutranjka v 20 letih dosegla enake rezultate, kot jih je doseglo pet delovnih organizacij v Sevnici (izvzeta je Lisca!) v 162 letih.” • S to slikovito prispodobo je Vehovar že nekajkrat nastopal v javnosti, tudi v zadnjem času, odkar je poslanec v sevniški skupščini, ko je govoril o divji privatizaciji nasploh in o domnevnih zametkih le-te v svojem nekdanjem delovnem okolju. Pri tem je običajno omenjal skrb za delavce od kuritja navzgor ter ot- • “Vloženo delo v razvoj Jutranjke, doseženi rezultati v obdobju od 1962 do 1987, ter vloženih najmanj 26.000 nadur nedvoumno upravičujejo mojo terjatev do premoženja, ustvarjenega v navedenem obdobju, zato je moja terjatev nepreklicna!" dobesedno poudarja Vehovar v svojem zahtevku. Poleg tega predlaga, naj se njegova terjatev upošteva pri otvoritveni bilanci oz. pri brezplačni razdelitvi dela premoženja Jutranjke. Ko so njegovo pismo prebrali na delavskem svetu Jutranjke, je kar završalo. Predsednik delavskega sveta Jože Dernač je povedal, da o Vehovarjevem zahtevku oz. terjatvi sploh niso razpravljali niti ne bodo na njegovo pismo odgovarjali. Pač pa bodo z njim v celoti seznanili vse delavce Jutranjke. roke, ki bodo lahko po njegovih besedah le še pasli travo, če bodo odgovorni tako ravnanje z družbenim premoženjem še dopuščali. P. PERC Ker so krščanski demokrati odstopili od svojega predloga preimenovanja Trga Veljka Vlahoviča v Trg Antona Skubica in podprli predlog predsedstva občinske skupščine, da se trg poimenuje po Luki Knaflju kot cmcn najznamenitejših dunajskih Slovencev, ki je bil doma iz Ribnice, o preostalih dveh predlogih, da bi sc trg preimenoval v Vrtnarsko naselje oz. Skrabčcv trg, poslanci niso glasovali. Hkrati z izglasovanjem odločitve o preimenovanju Trga Veljka Vlahoviča v Knafljev trg so sc poslanci zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora odločili tudi za poimenovanje predela ob župnišču ribniške cerkve, ki nima neposrednega izhoda na Šeškovo ulico, za Skrabčcv trg. O predlogu ribniških krščanski demokratov, naj sc Partizanska cesta preimenuje v Cesto Petra Kozlerja, Kurirska pot v Riglcrjevo in Scš-kova ulica v Ulico Antona Skubica, so jroslanci glasovali v paketu in ga kot takšnega tudi izglasovali. Nič manj naklonjeni pa niso bili, predvsem poslanci zbora krajevnih skupnosti, sodraškemu paketu predlaganih preimenovanj. Če bo geodetska uprava ugotovila, da so preimenovanja možna v obliki, kot so jih sprejeli, se bo v Sodražici v bodoče imenovala Cesta Notranjskega odreda Notranjska cesta, Kurirska cesta bo Ulica Franceta Prešerna, Trg 25.vmaja Krekov trg in Cesta Majde Šilc Potoška cesta. M. L.-S. ZA CESTE NAJ BI PRISPEVALI ENAKO SEVNICA - Ob sprejemanju občinskega proračuna sc je razvnela žolčna razprava. Poslanec Jože Imperl je menil, da ni sprejemljivo, da bi Okrogličani za cesto Breg -Okroglice prispevali pa 1.500 mark, krajani za cesti Radna - Laze in Trnovec - Poklek pa nič. Sekretar za okolje Jože Kolar je povedal, da krajani za cesto Konjsko - Laze prispevajo v obliki krajevnega samoprispevka, kar je potrdil tudi poslanec Alojz Zalašček. Inž. Kolar je še pojasnil, da pripravljajo pravilnik, po katerem bi morala biti udeležba gospodinjstev za posodobitev lokalnih cest v občini približno enaka, od 1.800 do 2.000 mark. Pri KS Sevnica je zdaj ta razpon od 1400 do 2400 DEM. Poslanec Jože Roštohar pa je spet zahteval, naj vendarle Občinarji pripravijo poročilo, koliko denarja so dobile KS za ceste, po njegovem ga od leta 1980 gotovo ni bilo nič za 2 km ceste Poklek - Trnovec, zato ne morejo zdaj od 10 gospodinjstev terjati še 2000 mark. Roštoharja je podprl tudi poslanec Anton Jazbec iz Zabukovja. Drobne iz Kočevja SLUŽBENA STANOVANJA - Z razdelitvijo že dve leti praznih stanovanj na Trgu zbora odposlancev 12-18 v Kočevju še vedno ni nič, čeprav je že pred časom prav zaradi teh stanovanj vso zadevo vzela v roke celo sama občinska skupščina. Občinska statutarno-pravna komisija je namreč ugotovila, da pravilnik, ki ga je pripravila posebna skupščinska komisija, po vsebini sicer ni v nasprotju s stanovanjskim zakonom, da pa ni izvedljiv. Kako zadevo razrešiti, da bi stanovanja vendarle lahko še letos oddali in tako preprečili nastajanje še večje škode, ki že po dosedanjih podatkih krepko presega milijon tolarjev? Kočevski župan dr. Mihael Petrovič predlaga, naj bi zadevo ponovno prevzel kočevski izvršni svet. Strokovna služba izvršnega sveta za stanovanjsko gospodarstvo naj bi pripravila predlog zakonskih rešitev za tiste člene v predlaganem pravilniku, ki niso izvedljivi, izvršni svet pa naj bi pripravil konkreten predlog dodelitve nezasedenih stanovanj ter ga dal skupščini v potrditev. Če bodo poslanci županov predlog sprejeli, bi to pomenilo, da bi se vrnili skoraj natanko tja, kjer se je pred dvema letoma vse skupaj začelo. PREVIDNOST - Dandanes je pri nakupu zemlje potrebna velika previdnost. Dogaja se, da zasebniki prodajajo kot zazidljive parcele, ki to niso, in čeprav zveni še tako neverjetno, se je zgodilo celo, da je občina prodajala zemljo, kateri ni bila več lastnik. Kdo je kriv, da prihaja do takšnih zadev je težko reči, saj so lahko vzroki za to sila različni, pomembno pa je, da so pogosto najmanj krivi tisti, ki trpijo posledice. (Ribniški zobotrebci) GOSTILNIŠKI TURNIR - 29. in 30. maja bo v Grškem Potoku že četrti tradicionalni gostilniški turnir v malem nogometu. Organizator turnirja, na katerem lahko sodelujejo le ekipe pod imenom gostilne, biffeja, pizzerije, hotela, restavracije in drugih gostinskih lokalov, bo tako kot vsa leta gostilna Pri Kapcu iz Travnika. Lini je na turnirju, ki se igra po pravilih Fifa za mali nogomet, sodelovalo 24 ekip, letos pa pričakujejo udeležbo 32 ekip iz vse Slovenije. Žrebanje ekip bo 27. maja ob 20. uri v gostilni Pri Kapcu, kjer bo pred pričetkom žrebanja še možno plačati Startnino. Tista ekipa iz ribniške občine, ki bo med vsemi nastopajočimi zasedla najboljše mesto, bo prvak gostilniške ekipe občine Ribnica in bo za to prejela prehodni pokal. STANOVANJA -Občane ribniške občine izredno motijo prazna stanovanja, ki so v lasti ministrstva za obrambo. Seveda jih ne bi toliko motila, če ne bi bilo v ribniški občini skoraj 30 prosilcev za dodelitev ali zamenjavo stanovanj. Sprašujejo se, ali občina res ne more ničesar storiti in ali je ministrstvo za obrambo res tako močno, da mu ne morejo do živega niti republiški poslanci. ( Sevniški paberki ) ZAKOPANA SEKIRA? - Če imajo Krčani spcedway, Brcžičani motokros, bodi Sevnica Meka avtomobilizma. Tak ugled naj bi si utrla z mednarodno gorskohitrostno dirko Impoljca - Studenec. Tako poenostavljeno povedano, razmišljajo sevniški Občinarji. In ker ima predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik rad poskočne jeklene konjičke, ga tudi osebno zanima potek priprav za tako pomembno športno prireditev, ki bo štela celo za avstrijsko državno prvenstvo. Kurnik, ki velja bolj za optimista kot za pesmista, celo pričakuje, da bo ta športna dirka priložnost za gospodarsko veselico in za spravo med Šusterjem in njegovim velikim tekmecem, lanskim zmagovalcem te dirke Tom-Ijctom. Na nevtralnem prizorišču v Žclhvcgu so sevniški organizatorji s predsednikom organizacijskega komiteja Branetom Busarjcm na čelu navezali stike z obema tekmecema in upajo, da bosta na Studencu zakopala bojno sekiro. KOPALIŠČE - Scvniško kopališče doživlja svojo novo pomlad. Tajnik Športne zveze Borut Bizjak sc zaveda, da bi bilo potrebno kopališče temeljito obnoviti. A za vse ne bo denarja. Celo za športna društva je zaradi porabljenega denarja za dela na bazenu zaenkrat manj 'denarja. Na poseben način ga že lep čas oblegajo skupine mladcev. Tam si zvečine resda poiščejo le streho pred dežjem, so pa tudi hujši primerki, s katerimi bi lahko opravili tudi možje postave. Ti običajno zmajujejo z glavo, češ da so dokaj nemočni, če gre za mladoletnike. Njihov kolovodja organizira seanse z rozejem, prazne steklenice pa končajo v travi ali bazenu. Tamkaj so zadnjič našli kar mizo! Na ploščadi pred bifejcni bazena pa so “hašišarji” celo zakurili ogenj. •%' ■$ ; -a ■V X p T T'T f' p-* wr* • t < t ?• A'' S'.v -z ■ "E A *.V fP. r v ( Krške novice ) SAMO EDEN - Z gospodarskim kriminalom jc v Posavju tako: dovolj ga je in ga ni. Človeka zmrazi, ko v temnih kotili zakajenih bifejev sliši, kaj vse počnejo v nekdaj družbenih in delavskih podjetjih. Kamorkoli sc obrneš, kdo krade, a to, kot da je najboljša vrlina, ki jo lahko človek ima. Po dosedanjih rezultatih sodeč, gospodarskega kiminala skorajda ni, saj ni ustanove, ki bi ga znala učinkovito razkrinkati in kaznovati. V Posavju se en sam človek ukvarja z gospodarskim kriminalom. Kot smo slišali, se trenutno ukvarja z nekdanjim Vidmom. Če je res vsaj malo od tega, kar slišimo o dogodkih v tem podjetju, svoje naloge ne bo kmalu opravil. Zato pa bodo do takrat svoje opravili v drugih podjetjih. BREZ ZAPOVEDI - V Ncrczi-nah na Malem Lošinju bo v naslednjih sezonah spet mrgolelo znancev iz domačega kraja in nikjer ne bo niti ene živali. To jc načelo, ki sc ga vodstvo skupnosti strogo drži že vse od začetka. Zaradi praktičnih in higienskih razlogov ne pusti v naselje domačih živali razen psov vodnikov za slepe. Živali morajo tako ostati doma. Tam sc jim bodo v pasji vročini pridružili tudi delavci. Njim ni nihče prepovedal dopustovanja, samo zajamčeno plačo so jim dali. POTRJENO - Na seji sveta posavskih občin sc jc spet potrdilo staro pravilo: Kdor kaj predlaga, mu takoj naložijo delo. Dejan Avsec, direktor Posavske banke, jc spet enkrat poskušal zbuditi gospodarsko zaspano Posavje. Predlagal je, da bi naredili temeljito analizo gospodarskega stanja v regiji in prognozo bodočih gibanj. Predstavniki treh občin so podprli idejo in takoj predlagali, naj to naredi banka. To, da bi banka težko zastopala različne politične in gospodarske interese, jim jc moral nekdo šele povedati. V tem primeru kar sam direktor banke. (Novo v Brežicah VOJNA ŠE TRAJA - V Bukošku kokošji boj še ni pojenjal. Ker naše uredništvo nikakor ne more ugotoviti, ali imajo kokoši res komunistično preteklost ali pa morda niso v svoji majhni dušici kakšne druge politične opredelitve, smo sc odločili za konstruktiven predlog. Kakšno kokošjo umazanko pod nož, v krop in nad ogenj! To ne bo nikakršen lov na rdeče čarovnice, ampak veselica pri treh rdečih kamnih. Morda Bukoščani, ko jim bo zadišala kokošja pečenka, ne bodo več razmišljali o politiki in o sosedovih kokoših. STARA ŠOLA - Na neki seji so obravnavali vlogo Dmštva izgnancev, ki je prosilo za pomoč pri izdaji zbornika. Ko jc predstavnik društva razložil vlogo, jc želel oditi, da bi se prisotni lažje dogovorili in odločili. Gospod jc še iz stare šole in ne ve, kakšne so danes manire. Danes, na primer, na sestanku mirne duše sedijo direktorji in manedžerji ter glasno razpravljajo o tem, kako škodljiva je divja privatizacija. Po zvenečih zaključkih odhitijo v svoje podjetje pogledat, ali jc njihova že končana. ZAŠČITENI - V brežiški občini so računali, da bodo v kratkem poleg podjetja Kovis imeli tudi svoio pivovarno. Kovis je svoje izdelke izvažal na Češko, od koder naj bi dobil plačilo v obliki opreme za novo pivovarno. Ker te ne sme postaviti, je podjetje zašlo v težave, iz katerih mu očitno tudi občinski manever z visokimi obiski v podjetju ni veliko pomagal. Čc ne bi bilo Keltov, prazgodovine, Rimljanov in tako ali drugače zaščitenih območij, bi se Brcžičanom precej bolje godilo. NOCOJ SE PREDSTAVI LOPATIC FAMILY BAND BREŽICE - Radio Posavje - Studio Brežice pripravlja nocoj ob 20. uri javno radijsko oddajo “Glasbeni portret”, na kateri.bodo predstavili brežiški ansambel Lopatič family band in njegovo kaseto Za vsakogar nekaj. Na prireditvi v dvorani prosvetnega doma bodo sodelovali še pevki Majda Arh in Stanka Mactir ter citrar Miran Kozole. Javno radijsko oddajo bo povezoval Andrej Pinterič. I2BR€2IŠK€n Majda Bračun z Razteza -Karmen. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN k Stari grad bi lahko bolje služil okolici Tudi to poletje raziskave na Starem gradu PODBOČJE - Posavski muzej Brežice jc v sodelovanju z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi arheologi in ustanovami izdal monografijo Podbočje/Stari grad. Gradivo zaokrožuje doslej zbrane arheološke podatke in znanje o zgodovini Starega gradu nad Podbočjem (nekdaj Sv. Križem). V knjigi, ki so jo nedavno predstavili v Podbočju, je prikazana zgodovina raziskav na tem najdišču. Tako iz nje zvemo, tla so zapisi o ostankih srednjeveškega gradu in tudi o prazgodovinskem najdišču na tem kraju stari že čez sto let. Ker sc je življenje v okolici nadaljevalo tudi po Rimljanih in srednjem veku, so največ predmetov našli bližnji kmetje ob poljedelskih in gradbenih delih. Leta 1970 so ob urejanju dostopa na gornji plato griča uničili del južnega obrambnega zidu, s fiozncjšo gradnjo objektov in ceste pa sc je uničevanje še nadaljevalo. Zanimanje za najdišče pod Bočjcm sc je povečalo pred 15 leti, ko arheologom ni uspelo preprečiti nekaterih novogradenj, tako da dve zidanici danes stojita ravno na obrambnem jarku srednjeveškega gradu. Posavski muzej jc v letu 1977 izvedel manjše sondažno izkopavanje, ki naj bi pokazalo, kaj sc skriva pod gričem in hkrati osvestilo bližnje prebivalce. Lansko poletje so udeleženci mednarodnega arheološkega tabora ugotovili, da objekt ni tako poškodovan, kot so sprva mislili. Pri delu so med drugim našli pozlačeno bronasto ploščico, ki sc sklada z nekaterimi že prej najdenimi predmeti in dokazuje, da jc pod rušo srednjeveški objekt iz najmanj 13. stoletja. Pod zemljo je še ohranjen tloris zgradbe, ki ga bo treba raziskati, saj o tem gradu ni pisanih virov. Do danes jc ostalo le ime za zaselek in ledinsko ime za to točko, ki jo jc lahko le izšolano oko arheologa prepoznalo za arheološko najdišče. Kot so povedali na predstavitvi monografije, bralo letošnje poletje nadaljevali z odkrivanjem objekta. V petih letih naj bi tako odkrili, kakšen je bil nekoč grad, in poskrbeli za primerno predstavitev. Čeprav gre za ruševino, so strokovnjaki mnenja, da bi s premišljeno vključitvijo v okolico objekt na svoj način še lahko služil lastnikom, krajanom in širši okolici. Arheologi pri tem seveda potrebujejo podporo skupnosti, zato so pozvali krškega župana in poslanca v državnem zboru, naj potrkata na težka republiška vrata, ki so za Stari grad, Ajdovsko jamo in druga najdišča v bližnji okolici zelo zaprta. B. D.-G. KRŠKO: SREČANJE SLOVENSKIH ROMOV KRŠKO -11. srečanje Romov, ki živijo v Sloveniji, bo letos pod pokroviteljstvom občinske skupščine v Krškem. V soboto dopoldne ob 8.30 pričakujejo na zbirališču pri OŠ Leskovec okrog 200 udeležencev srečanja in še vrsto uglednih gostov, ki jih bo pozdravil predsednik SO Kiško Danilo Sitcr. Romi sc bodo tudi letos pomerili v športnih dejavnostih. Pričetek tekmovanj v malem nogometu in v streljanju z zračno puško bo ob 9. uri pri OŠ Leskovec. Svoje srečanje bodo izkoristili tudi za pogovore z gosti. Na osrednjem razgovoru ob 10.30 v krškem kulturnem domu bodo spregovorili o organiziranosti Romov v Sloveniji. Ob 13. uri se bodo ravno tako v kulturnem domu predstavili še s kulturnim programom, ki ga bodo popestrili folklorni, glasbeni in plesni nastopi. Enota bo, toda kdo bo direktor? Marca v Krškem še ni začela delovati nova območna enota za zdravstveno zavarovanje, kdaj bo? - Krčani morajo zagotoviti prostore, zavod imenovati vodjo KRŠKO - Po dogovoru med Svetom posavskih občili in direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Francem Koširjem hi v Krškem že dobra dva meseca morala delovati 10. območna enota tega zavoda. Pri uresničevanju dogovorov se je zapletlo, tako da za zdaj še ni znano, kdaj Posavci lahko pričakujejo storitve ZZZS na svojem območju. REVIJA CERKVENIH ZBOROV V LESKOVCU LESKOVEC PRI KRŠKEM - V soboto ob 19. uri bo v farni cerkvi v Leskovcu vsakoletna revija cerkvenih pevskih zborov iz leskovške dekanije. Sodelovali bodo otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz župnij: Čatež, Cerklje ob Krki, Sv. Križ, Kostanjevica, Šentjernej, Škocjan, Raka in Leskovec. Pobudo za ustanovitev posebne enote zavoda je že oktobra lani dal Svet posavskih občin. Po odločni akciji je bila sprejeta in uvrščena v predlog statuta zavoda, ki pa je začel veljati šele v maju. To je menda tudi osnovni vzrok, da dogovora o začetku delovanja enote (L marec) niso mogli uresničiti. Občina Krško sc jc obvezala, da zagotovi prostore za delavce enote z izgradnjo objekta v Bohoričevi ulici. Čez teden dni naj bi poslanci krške skupščine sprejeli sklep o tej izgradnji, da bi občina lahko pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje najela dolgoročni kredit v višini 50 milijonov tolarjev. Zdaj je na vrsti razpis za delovno mesto vodje območne enote, ki ga imenuje direktor ZZZS Franc Košir. Na njegov predlog so sc Posavci že januarja dogovorili, da bi na to mesto imenovali Antona Podgorška, sedaj Napovedali boj črnim gramoznicam Poostren nadzor nad črnim črpanjem gramoza - Preprečevati črno dejavnost, poleg tega pa tudi odlaganje smeti - Opuščene gramoznice je treba sanirati BREŽICE - Treba je priznati, da je zelo prijetno, če človek odgrne samo drobno plast trave in zemlje in že ima tako rekoč na domačem dvorišču gramoza, kolikor ga hoče. Kljub vsemu ima tako črno črpanje pomembnega gradbenega materiala kar nekaj slabosti. Ko tovornjaki odpeljejo, za njimi ostanejo luknje, neprimerne za kmetijsko obdelavo, včasih delno napolnjene s podtalnico, še večkrat pa z razno navlako, ljudem so pač gramoznice pri roki in jim služijo kot črna odlagališča smeti. Brežiški izvršni svet jc ta vprašanja obravnaval pred kakšnim mesecem dni, ko jc razpravljal o predlogu za sanacijo nekaterih gramoznic, in sklenil neredu napraviti konec. Moti ga namreč škodljiv vpliv na okolje, še bolj pa dejstvo, da jc zaradi črnega izkoriščanja gramoza precej prikrajšan tudi občinski proračun, v katerega črni “komunalci" seveda ne prispevajo nič. Kot jc slišati, se mnogi občani izgovarjajo in opravičujejo svoje posege v naravo, ker je menda, tako jih jc naučila lanskoletna suša, zaradi podtalnice treba znižati nivo zemlje. Sekretariat za kmetijstvo ob lem zatrjuje, da ni izdal zahtevanih soglasij za te namene. In čc zdaj pogledamo v osrčje vprašanja, lahko ugotovimo, da so črne gramoznice že stara zadeva, čeprav sc jc v zadnjem času zaradi neugodnih gospodarskih razmer njihovo število še povečalo. Po besedah Miroslava Mikelna iz Medobčinskega inšpektorata v Krškem se jc urbanistična inšpekcija konec aprila ubadala z 9 črnimi gramoznicami. V eno izmed njih že navažajo zemljo, da bi površino spet usposobili za normalno vegetacijo. Medtem ko ima nadzor nad legalnimi gramoznicami na skrbi rudarska inšpekcija, je pri preprečevanju črnega črpanja potrebno vključiti urbanistično, tržno, vodnogospodarsko in kmetijsko. Da bi preprečili nove in zatrli obstoječe črne gramoznice, so v PO DOMAČE PRED BLAGOVNICO BREŽICE BREŽICE - To soboto sc bo ob 10. uri dopoldne pred brežiško blagovnico začela tradicionalna prireditev "Po domače”. Letos jo bodo pripravili že devetič, seveda z upanjem, da bo naslednje leto “ta okrogla”. Na ploščadi pred blagovnico bodo nastopili: Fantje izpod Rogle, Ansambel Tonija Vcrdcrberja, Dobri Prijatelji, Ansambel Vinka Cvcrlcta, Rožmarin, Ansambel Tonija Savnika, As iz Gorenjske, Gašperji, Ansambel Franca Ocvirka in mogoče š$ kdo. Program bo povezoval Vinko Simck-Jaka Šraufcigcr, povemo pa naj še to, da bodo delavci blagovnice kot ponavadi poskrbeli tudi za vabljivo gostinsko in trgovsko ponudbo. Brežicah pozvali inšpektorje, naj dosledno izvajajo vse zakonsko predvidene ukrepe za preprečevanje neregistriranega črpanja gramoza. Tudi občinski sodnik za prekrške naj bi poostril kaznovalno politiko za to področje. Sklenili so, da si bodo delavci pristojnih občinskih upravnih organov in člani izvršnega sveta ogledali črne gramoznice na desnem bregu reke Save, da se bodo nato lažje vključili v akcijo. Izdelali naj bi poročilo o stanju in oceno izgub prilivov v proračun zaradi črnega črpanja ter s tem in z imeni kršiteljev seznanili javnost. B. DUŠIč-GORNIK ZAHTEVAJO DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE BREŽICE - Poslanci so na zadnji seji občinske skupščine sprejeli sklep, da se ministrstvu za pravosodje, slovenski vladi in obema zhoroma državnega parlamenta posreduje zahteva, na sc takoj lotijo statusne ureditve delovnih in socialnih sodišč. Zavzeli so sc, da mora tako sodišče ostati v Posavju tudi v bodoči organiziranosti, saj gre za geografsko, gospodarsko in politično zaokroženo regijo. Zahteva temelji na dosedanjem obsegu dela Sodišča združenega dela v Brežicah, ki sc je zelo povečal, in na potrebi po izboljšanju pravne varnosti na področju delovnih razmerij v Posavju. sekretarja za družbene dejavnosti občine Brežice. Kot jc menda takrat dejal Košir, jc zelo zaželeno soglasje med predlagateljem in interesi prostora. Na ponedeljkovi seji Sveta posavskih občin smo slišali, da je med tem časom prišlo do zapletov in nesoglasij. Predsednika sveta Teodorja Oršaniča moti predvsem to, da so kandidata za vodjo enote predlagali na Koširjevo pobudo, da sc jc on z. imenom strinjal, pozneje pa se je menda zaradi osebne in- • V Posavju so predlagali tudi, da bi na isti lokaciji odprli tudi enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj izračuni kažejo, tla taka enota ne bi pomenila večjih stroškov za Zavrni. Posredno bi se storitve celo pocenile, saj se zdaj upokojenci in ostareli vozijo v Celje oz. Novo mesto. Predlog za posavsko enoto v tem zavodu še ni bil sprejet. Dogovorili so se le za kompromisno rešitev - za referat, ki je otl 1. marca dalje odprt v Krškem (Cesta krških žrtev 30) vsako sredo dopoldne. tcrvcncijc občanke iz brežiške občine premislil. Moteča je predvsem misel, da jc lahko taka intervencija prcva-gala mnenje Sveta posavskih občin. Ncvplelcnim sc ztli, da v Posavju iz muhe delajo slona, vendar, kot pravijo, gre za eno najmočnejših firm v Posavju, v kateri sc bo obračal V NEPOSREDNEM STIKU - Opuščene gramoznice so privlačno mesto za odlaganje smeti, vendar se mnogi krajani ne zavedajo, da tu odpadki prihajajo največkrat v neposreden stik s podtalnico. Zato preprečevanje črnega črpanja ne ho dovolj - treba ho tudi počistiti črna smetišča in nato luknje sanirati tako, da bodo spet uporabne. (Foto: B. D.-G.) V Nerezinah letos nekaj več gostov kot lani Delavci podjetij vse manj počitnikujejo KRŠKO - Če bi sklepali jx> interesu za počitnice v Nerezinah in po številu rezervacij, ki jih že imajo za to poletje, bi lahko rekli, da bo Počitniška skupnost Krško imela vsaj malo boljši obisk kot preteklo sezono. lani so imeli skupaj 78 tisoč nočitev, kar jc toliko, kot bi imeli mesec dni polno zasedene zmogljivosti. Trenutno kaže, da bo že v letošnjem letu v višku sezone (med 15. 7. in 20. 8.) kar težko dobiti prostor v počitniškem naselju. Vodstvu skupnosti, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo in združuje 95 članic, jc nekaj dobre volje vlil tudi obisk ob prvomajskih praznikih, ki sc jc od lani kar podvojil. Vsi tisti, ki bodo želeli na počitnice pred glavno sezono in po njej, tudi letos ne bodo imeli večjih težav, saj ima skupnost na voljo 1500 ležišč. Prednost pri rezervaciji imajo zaposleni pri članicah skupnosti, čeprav ugotavljajo, da jc med njimi iz leta v leto manjše zanimanje za to vrsto dopustov. Padec standarda in zvišanje cene za počitnice sta storila svoje. Tako v Počitniški skupnosti Krško vse bolj računajo na zunanje goste. Naselje s 24 ha urejene površine in s 400 počitniškimi hišicami jc gotovo privlačno, čc ne drugega, daje vsaj občutek varnosti, saj jc Hrvaška še vedno v vojni. Skupnost ima poleg najbolj znanega letovišča v Nerezinah na Malem Lošinju, ki jc odprto že od 25. aprila in vse do konca septembra, še 320 ležišč v Matcradi pri Poreču in gorski dom pod Ljubeljem. Cene za slovenske državljane so odvisne od sezone. V glavni sezoni bodo gostje morali za vsak dan odšteti 17 mark na osebo, v malo manj ugodnih terminih 14 ter pred sezono in po njej pa 10 mark. K temu bodo morali prišteti še strošek za turistično takso. K višjim cenam občutno prispevajo tudi visoke dajatve. Čc bi bilo naselje polno zasedeno vsaj dva meseca v letu, bi se stroški podvojili. A ker bo gostov zagotovo manj, bodo obremenitve še 'ečje. B. D.-G. toliko velik denar, zato res ni vseeno, kdo in kako bo z njim ravnal. Bitka seveda še ni izgubljena. Če imajo v Posavju resnega kandidata, sc ta lahko prijavi na razpis, občine pa ga v razgovoru z direktorjem Koširjem poskušajo podpreti. B. DUŠIČ-GORNIK JUTRI O POTEH IN STRANPOTEH MLADIH BREŽICE - Brežiški krščanski demokrati so pripravili več pogovorov na temo Poti in stranpoti mladih, da bi to problematiko čimbolj približali širši javnosti. K sodelovanju so pritegnili znane strokovnjake s področja mladinske kriminalitete, zdravstva, sociale, šolstva in teologije. Prva okrogla miza na to temo bo že jutri ob 20. uri v brežiškem dijaškem domu. K pogovoru so tokrat povabili Štefana Kocipra, poslanca v državnem zboru in strokovnjaka s področja socialnega dela, Pavleta Čelika in Katjo Bašič, ki sc v ministrstvu za notranje zadeve ukvarjata z mladinsko kriminaliteto, profesorico dr. Majo Zupančič s Filozofske fakultete in profesorja dr. Vinka Potočnika s Teološke fakultete v Mariboru. Omizja bo vodil dr. Zvonimir Škofljancc. ZAPELI IN ZAIGRALI SO NA REKI DOBOVA - Tukajšnji mešani pevski z!x>r “Franc Bogovič” je minulo nedeljo, 15. maja, gostoval v Kulturno prosvetnem domu Bazovica na Reki, kjer je imel celovečerni koncert. Pod umetniškim vodstvom dirigenta J. Grakaliča so Slovencem, ki živijo na I Irvaškcm, podarili šopek slovenskih pesmi, nastop pevcev pa jc popestril pihalni kvintet godbe Izrče. Pevci in godbeniki so poželi navdušeno ploskanje nabito polne dvorane. Zavod skrbi za pmisposaUjanje nezaposlenih Kako lažje do zaposlitve BREŽICE - Republiški zavod za zaposlovanje spodbuja odpiranje de- lovnih mest in poskuša vplivati na to, da bi se delovna sila izobraževala tako, da bi bila čimbolj prilagojena povpraševanju po njej, v tem pa seveda ni najbolj uspešen. Žato so nezadovoljni brezposelni, ki kljub izobrazbi ne dobijo službe, obenem pa tudi podjetniki in obrtniki, ki ne najdejo primernih delavcev. V preteklem letu jc Zavod za zaposlovanje sofinanciral pripravništvo čez 200 nezaposlenih oseb iz brežiške občine; 34 osebam brez izobrazbe, težje zaposljivim, neustrezno usposobljenim ali dolgotrajno nezaposlenim osebam je pokril usposabljanje, ki ga nujno potrebujejo, ko iščejo delo. Nezaposlenim so na razpolago tudi različne oblike izpopolnjevanja obstoječega znanja. Tako je bilo lani v brežiški občini v različne tečaje za računalništvo, učenje jezikov in usposabljanje za različne vrste del vključenih 93 nezaposlenih oseb. Žavod nudi tudi pomoč pri samozaposlovanju. Tako je 17 oseb iz brežiške občine sodelovalo na seminarjih za vzpodbujanje podjetništva, še 49 ostalih pa jc iskalo pomoč pri zunanji svetovalni organizaciji, 14 nezaposlenih je dobilo priložnostno delo v javnih delih s področja socialnega dela in komunalnega gospodarstva. Zavod ic lani tudi sofinanciral dokup delovne dobe za 20 delavcev iz 10 različnih podjetij in ponujal sofinanciranje za prcuspos-abljanjc delavcev, na katero pa ni bilo odziva. Domnevajo, da so podjetja tako možnost izkoristila že v prejšnjih letih. Republiški zavod za zaposlovanje je sofinanciral tudi odpiranje novih dc-Iovnih mest. V Posavju jc bilo odobreno 152 vlog za republiška sredstva, na osnovi katerih naj bi sc odprlo čez 500 delovnih mest. Čc bodo projekti, za katere so bila odobrena sredstva, res zaživeli, potem naj bi v brežiški občini kmalu dočakali 173 novih delovnih mest. B. D.-G. kultura in izobra- ževanje Jubilejni koncert 150-letnica rojstva cerkvenega skladatelja p. Angelika Hribarja NOVO MESTO - Ob 150-lctnici rojstva organista, zborovodje in skladatelja p. Angelika Hribarja bo v soboto, 22. maja, ob 20. uri v frančiškanski cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi pod vodstvom zborovodje Lojzeta Kolarja in ob orgelski spremljavi Marije Holcar. Zbor bo zapel več Hribarjevih pesmi, organistka pa bo zaigrala tudi Prcmrlovo Fugo v žalni spomin skladatelju. O glasbeni podobi p. Hribarja bo spregovoril dr. Edo Škulj. Angelik Hribar seje rodil 3. marca 1843 v Zg. Tuhinju pri Kamniku v glasbeno nadarjeni družini. Šolal se je v Kamniku in Ljubljani, nato je stopil v frančiškanski red in kmalu prevzel vodstvo kora v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Organist je bil do smrti. Največ zaslug za slovensko glasbo ima kot skladatelj. Zložil je nekaj latinskih maš, številne Marijine pesmi, adventne in božične, postne in velikonočne ter druge pesmi. Lotil sc jc tudi posvetne glasbe, vendar je bilo poglavitno torišče njegove ustvarjalnosti v cerkveni glasbi. Pesnik, tesno povezan z mestom Na dolenjskem knjižnem sejmu je Janez Mušič predstavil svojo knjigo o pesniku Dragotinu Ketteju - Sejem seje končal z nastopom mladih literatov iz osnovnih šol NOVO MESTO - Dolenjska metropola ima svojega velikega pesnika, s katerega imenom je za vedno tesno povezana, čeprav je pesnik bival v nji le dobri dve leti svojega tragično kratkega živjjei\ja, a vendar v tem kratkem času ustvaril svoja najlepša dela. Bivanje Dragotina Ketteja v Novem mestu, za tega pesnika in to mesto gre, je bilo pravo sonce v njegovo ustvarjanje, tu se je po obdobju skrajne človeške stiske in bede ponovno razživel, pokazala se je vsa njegova človeška iskrivost in notranje zdravje, ki je prekipevalo v najboljših pesnitvah in ciklusih. “V Novem mestu je prišlo do prave eksplozije ustvarjalnih moči v mladem pesniku,” je dejal Janez Mušič, ko jc prejšnjo sredo na dolenjskem knjižnem sejmu v Krkini poslovni stavbi zanosno in obširno predstavil svojo najnovejšo knjigo Dragotin Kette; prav v dneh dolenjskega knjižnega sejma jo je namreč izdala ljubljanska založba Mladika. Najnovejšo Mušičevo knjigo lahko uvrstimo med tista njegova dela, s katerimi si prizadeva prikazati velikane slovenske književnosti na poljuden in privlačen način. Tudi v knjigi o Ketteju bralcu približa umetnika s pomočjo avtentičnega AVTOR O KNJIGI - Prof. Janez Mušič jc na dolenjskem knjižnem sejmu zanimivo in obsežno predstavil svojo novo knjigo o Ketteju. (Foto: MiM) Lepo je živeti s knjigo Na zaključni prireditvi bralne značke je 330 mladih bralcev prejelo republiška priznanja - Podelitev zlatih značk ZPM NOVO MESTO - V Domu kulture jc bila minuli petek dopoldne zaključna prireditev za vse tiste osmošolce iz novomeške občine, ki že vsa šolska leta prijateljujejo s knjigo. Republiška priznanja jc prejelo 330 mladih bralcev, kar jc v primerjavi z lanskim letom dobrih 10 odst. več. “Stopate v svet lepote in znanja, ki sta nepogrešljiva vira za človekovo življenje, uspešno delo, osebno rast in razvoj. Za knjigo si je treba vzeti čas, čeprav mlade vznemirja toliko zanimivih stvari - od računalništva, televizije do športa in dragega,” jc ob podelitvi povedala Slavka Kristan, predsednica odlx>ra za bralno značko pri Občinski zvezi prijateljev mladine, in nadaljevala: “Knjiga vam jc obogatila mlada leta, v njej ste našli polno junakov, nenavadnih pustolovščin in pretresljivih usod.” Govor jc zaključila z željo, da bi mladi nadaljevali z branjem tudi v srednjih šolah in bi na knjigo ne 3 t ,i-4 ti. pozabili tudi potem, ko jim bo v boju za vsakdanji kruh zmanjkovalo časa. Organizatorji so prireditev izkoristili še za podelitev zlatih značk ZPM, ki jc pred tednom dni slavila 40-lctnico svojega delovanja. Pokroviteljica prireditve je bila Ljubljanska banka. J.P. LUTKE SO VZELE SLOVO NOVO MESTO - Lutkovno gledališče Pika Nogavička se je v sredo, 19. maja, z lutkovno igrico Branke Jurca Modra kapica in začarani volk poslovilo od svojih mladih gledalcev za to sezono, v kateri so pripravili tri predstave: poleg Modrev kapice še Piščančka Frančka in Žabjega kralja. KONCERT PIANISTA MLINARIČA NOVO MESTO - V torek, 25. maja, bo ob 19.30 v Kozinovi dvorani glasbene šole koncert mladega, že uveljavljenega pianista Vladimirja Mlinariča, ki smo ga kot korepetitorja v Novem mestu že slišali, kot solist pa sc bo tokrat predstavil prvič. Zaigral bo dela Beethovna, Mozarta in Bacha. dokumentarnega, slikovnega, literarnega in dragega gradiva, podanega v nezahtevni obliki, in opozorja na tiste niti, ki se prepletajo skozi njegovo življenje in delo. Knjiga je napisana v prijetnem kramljajočem tonu, je zelo berljiva in tudi prava paša za oči, saj besedilo spremlja obilje slik. Kljub navidezni preprostosti pa je krepko naslonjena na literarno vedo. “Moj namen jc bil podati Kettejevo življenjsko dramo in prgišče tistih njegovih poezij, za katere osebno menim, da so zelo dobre. Če bom s to knjigo v kom spodbudil željo • Z nastopom mladih literatov iz osnovnih šol novomeške občine se je v petek, 14. maja, zaključil letoši\ji 16. dolepjski knjižni sejem. Organizatorjem Svetu knjige iz Krkinega KUI)-q, Knjigarni Mladinska knjiga in Študijski knjižnici Mirana Jarca so ljubitelji knjig in žal ne preveč številni obiskovalci sejma ter spremljajočih prireditev hvaležni, da so ponovno združili sile in sejem priredili. Postal jc pomemben kamenček v vsakoletni kulturni ponudbi dolenjske metropole. po branju Ketteja, željo jx> globljem spoznavanju njegovega dela - pri tem pa mislim predvsem na mladega bralca - bom zadovoljen,” jc dejal Mušič in dodal, da čuti potrebo pokazati, kako izjemna človeška figura je bil Kette, ki jc v svojem kratkem, le 23 let dolgem življenju duhovno PLESNO POPOLDNE NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto priredi danes, 20. maja, ob 18. uri v Domu kulture območno srečanje plesnih skupin, ki bo potekalo pod nazivom Plesno popoldne. Predstavile sc bodo otroške, mlajše in mladinske plesne skupine iz občin Črnomelj, Metlika, Krško, Trebnje in Novo mesto. V ŽALCU DVA DOLENJSKA PIHALNA ORKESTRA ŽALEC - Na 14. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v dragi težavnostni stopnji, ki jc potekalo v sobotp, 15. maja, v Kulturnem domu Žalec, sta med 12 orkestri iz vse Slovenije nastopila tudi Pihalni orkester Senovo, ki ga vodi Janez Ceglar, in Občinski pihalni orkester Trebnje, ki ga vodi Igor Tcršar. Predstavila sta se vsak s tremi skladbami, in to uspešno, saj je mednarodna strokovna žirija senovškemu orkestru fxxlelila zlato listino, trebanjskemu pa srebrno. Slavila folklora in oktet Majhni kraji, a z bogato razvito amatersko kulturo Ro podelitvi priznanj so mladi bralci prisluhnili pesmim sodobnih slovenskih avtorjev v izvedbi Milene Režun iz Trebnjega. Z glasbo jo je spremljal Lado Jakša. (Foto: J. Pavlin) KANADSKI ROJAKI V BELI KRAJINI METLIKA - Na turneji po Kanadi pred dvema letoma je znani belokranjski glasbenik Silvester Mihelčič pomagal tudi folklorni skupini Soča v Hamiltonu. Gre za folklorno skupino naših izseljencev oziroma njihovih potomcev, v kateri jc tudi nekaj članov belokranjskega porekla. Že takrat so načrtovali obisk v “starem kraju”, do katerega pa bo prišlo letos poleti. Pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice bodo imeli turnejo po Sloveniji in konec julija nastopili tudi v Metliki in Črnomlju. Kanadčani bodo v tem času bivali pri članih metliške folklorne skupine Ivan Navratil , ki tudi prevzema organizacijo belokranjskih nastojrov, pokrovitelja pa sta župana belokranjskih občin. ARTIČE, PIŠECE - Nabito polna dvorana artiškega kulturnega doma je zopet potrdila, da jc kultura tukaj doma že desetletja, da so jo krojili mnogi krajani in jo počasi vcepili v življenja sovaščanov. Tri zelo različne generacije folkloristov so v soboto zvečer s prikazom plesov in običajev različnih slovenskih pokrajin obeležile 25-letnico folklore v Artičah in hkrati tudi 15-Ictnico sedaj delujoče skupine. Veliko navdušenja med gledalci so poželi plesalci prve skupine izpred 25 let, ki so sc ponovno zbrali ravno zaradi obletnice, ponovili nekaj plesnih korakov in pogumno stopili na oder. Enako je s spletoma gorenjskih in belokranjskih plesov storila tudi srednja generacija plesalcev. Sedaj aktivna skupina je predstavila nekaj plesov in običajev iz svojega, danes že precej obširnega in kakovostno boljšega repertoarja. Folkloristom sc je na celovečernem koncertu pridružila še domača dekliška skupina, ki jc zapela nekaj starih in skoraj že pozabljenih ljudskih pesmi. Po ljudsko jc zaigrala in zapela tudi skupina tamburašev, s katero jc zapela vsa dvorana. Nastopajočim so na pomoč priskočili še nekateri pevci artiškega pevskega zbora ter seveda godci, brez katerih bi plesa ne bilo. Kot sc za obletnice spodobi, so ob večeru artiške folklore najzaslužnejši prejeli Maroltove značke, ki jih za pet, deset in petnajst let aktivnega dela podeljuje Zveza folklornih skupin Slovenije. Jubilantom jih je podelil Franc Kcne iz • V petek zvečer je bil podoben praznik v Pi.šecnh, kjer je 15-letnico svojega delovanja slavil oktet Orlica, ki ga vodi prof. Juriča Grakalič. Tudi pišečki večnamenski dom je bil p>ln priv ržencev kulture in petja, ki so s svojim obiskom izkazali spoštovanje do okteta. Čeprav skupina deluje v tako majnem kraju, ji je uspelo neprekinjeno delati poldrugo desetletje. Zveze kulturnih organizacij Brežice. Bronasto Maroltovo značko so tako prejeli: Dragica Gorišek, Aleš Kukoviča, Nataša Starki, Vesna Bogovič in Zdenka Dušič, srebrno Evald Rožman, Miran Srpčič, Ivan Lipej, Ivan Dimič, Irena Ivanšck in Zdravko Dušič ter zlati Milan Gorišek in Slavko Petan. B. DUŠIČ-GORNIK izjemno hitro dozorel in ustvaril čudovit zaključen pesniški opus. Knjigo o Ketteju je Mušič pripravljal dlje časa, pot pa ga jc pri iskanju izvirnega gradiva pripeljala tudi v Novo mesto in v Študijsko knjižnico, kjer hranijo dragoceno gradivo o ustvarjalcu znamenite pesmi “Na trgu”. Kot je Mušič posebej poudaril, je v Novem mestu naletel na izjemno prijazen sprejem ter bil deležen vsestranske pomoči. M. MARKELJ SREČANJE MLADIH LITERATOV KRŠKO - Zveza kulturnih organizacij in Literarni klub Beno Zupančič priredita v soboto, 22. maja, območno srečanje mladih literatov. Zbor vseh udeležencev bo ob 9. uri v Valvasorjevi knjižnici, pol ure kasneje sc bo začel pogovor o literarnih prispevkih, ki so prispeli na razpis, ob 12. uri bo ogled Kapucinske knjižnice in knjigarne Opus, prireditev pa se bo zaključila s kosilom za udeležence. Pokrovitelj srečanja je krška občinska skupščina. Nizozemski glasbeniki v Črnomlju Julija bo vadil v Črnomlju nizozemski mladinski orkester - Tudi Kozina ČRNOMELJ - Ko jc bila lani Glasbena mladina Slovenije v Barceloni sprejeta v svetovno družino glasbenih mladin, je bil Silvester Mihelčič vodja slovenske delegacije. Tam sc jc Mihelčič dogovoril, da bo znani nizozemski mladinski orkester letos od 6. do 16. julija vadil v Črnomlju, v naslednjih dneh pa bodo mladi nizozemski glasbeniki imeli koncerte v Črnomlju, Metliki in verjetno na Bledu. Seveda Nizozemci -gre za 105-članski orkester - ne bodo prišli kar na slepo. Predsednik nizozemske glasbene mladine in ma-nager mladinskega orkestra Arthur van Dijk jc lani za martinovo prišel v Črnomelj, si ogledal dijaški dom, v katerem bodo glasbeniki nastanjeni, kulturni dom, kjer bodo vadili, in športno dvorano, kjer bo koncert, in bil z vsem zadovoljen. Iz Črnomlja bo orkester odšel na turnejo po Avstriji, Madžarski in češki. Nizozemski nacionalni mladinski orkester vodi sloviti dirigent Roberto Bcnzi, ki jc obljubil, da bodo vadili tudi Kozi-novo Belo krajino. Mihelčič mu jc že izročil partituro. A. B. ( T isoči na Krpanovi kobil > li Glasbena mladina Bele krajine ima od lani poklicno kul- turno organizatorko - Množični ogledi predstav ČRNOMELI - Glasbena mladina Bele krajine jc ena najstarejših tovrstnih organizacij na Slovenskem. Že leto dni po ustanovitvi Glasbene mladine Slovenije, se pravi pred dobrimi 21 leti, jc začela redno, resno in uspešno delovati Glasbena mladina Bele krajine Tako kot' takrat se morajo Belokranjci še danes za večino večjih glasbenih in drugih kulturnih prireditev voziti v Ljubljano, Zagreb ali v druga večja mesta ali pa nastopajoče pripeljati k sebi. Eno in drago jim jc šlo in jim še gre dobro od rok. Velike zasluge za uspešno delovanje Glasbene mladine Bele krajine ima nedvomno glasbenik in dolgoletni ravnatelj črnomaljske glasbene šole, Silvo Mihelčič. Belokranjci so prvi začeli organizirati cele karavane avtobusov in vlakov, ki so mlade vozile v opero in na koncerte v Ljubljano in Zagreb, kamor so jih vodili tudi v gledališče pa tudi na športne tekme. Tudi v Belo krajino so pripeljali številne umetnike v okviru glasbenega abonmaja. Leto dni pa ima Glasbena mladina Bele krajine poklicno “skrbnico”. Delo v tej razvejeni dejavnosti je lansko pomlad prevzela kulturna organizatorka Mojca Molan. “Z delom Glasbene mladine sem sc srečala, ko sem vodila koncerte glasbcnomladinskcga odra. To je tudi ena od dejavnosti Krajine. a.uuu s " /V> W * , Mojca Molan Glasbene mladine, s katero želimo mladini glasbenikom omogočiti čim več nastopov,” jc povedala Mo-lanova. V tej sezoni so bili v Črnomlju štirje taki nastopi. “Na ogled v Ljubljano smo v organizaciji naše Glasbene mladine popeljali blizu 3.000 šolarjev iz Bele krajine, novomeškega konca ter iz tlela Posavja. Po 11 avtobusov naenkrat je odpeljalo na predstavo.” Tako jc Molanova verjetno človek, ki je največkrat videla to predstavo. Poskrbela pa je ne samo za tehnično plat organizacije, kar že samo po sebi zahteva dovolj dela, ampak je poskrbela tudi, da so gledalci prišli na predstavo “pripravljeni”. Med večje akcije Glasbene mladine Bele krajine, ki jih je že vodila Molanova, sodi še predstava Traviate v kulturnem domu v Krškem, ki si jo je lani decembra ogledalo več kot 600 novomeških srednješolcev; pripravili so tudi ogled gledaliških predstav v I .juhlja-m. Kralja Leara v Cankarjevem domu si je v njihovi organizaciji ogledalo 420 novomeških gimnazijcev. “Ta sezona sc izteka, za naslednjo pa meti drugim pripravljamo glasbeno-glcdališki abonma v Črnomlju. Sc naprej bomo organizirali tudi gostovanja glasbenih in drugih umetnikov na šolali od Starega trga do Leskovca pri Krškem,” pravi Molanova. A. BARTELJ NATEČAJ ZA 15. SREČANJE LITERATOV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje natečaj za 15. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji. Srečanje bt) oktobra v Murski Soboti. Sodelujejo lahko le avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi ali dramskimi besedili, dolgimi do 10 strani, ter z do 10 pesmimi v vseh jezikih narodov in narodnosti razen slovenskega. Natipkana dela naj kandidati [»šljcjo v treh izvodih in označena s šifro najkasneje do 15. junija na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 15. srečanje literatov dragih narodov), Štefanova 5, Ljubljana. V posebni zaprti kuverti naj priložijo osebne podatke, naslov, poklic, narodnost, delovno organizacijo, v kateri so zaposleni, ali solo, kjer sc šolajo. Žirija bo vsa dela prebrala in najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večera in za objavo v posebni publikaciji. KONZORCIJ UREDNIŠTEV REVIJE COMMUNIO STIČNA - Včeraj se jc v cistercijanskem samostanu začelo petdnevno redno zasedanje konzorcija uredništev Mednarodne katoliške revije Communio, katerega polnopravni član jc Slovenija že od leta 1990. Članstvo Slovenije sc jc pokazalo kot dobra za mednarodno promocijo naše mlade države. Revija Communio izhaja v 13 različnih jezikovnih izdajah, med njimi tudi v slovenščini, in sicer kot Communio Kristjanova obzorja. RAZSTAVA MODNE OBLIKOVALKE NOVO MESTO - V avli Krkine poslovne stavbe so v torek, 18. maja, ob 13. uri odprli razstavo del modne oblikovalke Amalije Hribar, ki se je javnosti predstavila že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Diplomirala je na oddelku za tekstilno grafiko in modo na Šoli za oblikovanje in grafiko. Zaposlena jc v tekstilni tovarni Prebold kot krea-tor novih proizvodov. TTIl • • V • ••• Viharjenje možganov na gimnaziji Novomeška gimnazija je druga srednja šola na svetu, ki bo uporabljala novo računalniško tehnologijo za delo v skupinah - Dragoceno darilo Univerze v Arizoni NOVO MESTO - V sredo, 12. maja, je bil na novomeški gimnaziji pomemben dogodek, pomemben ne samo za to izobraževalno ustanovo, temveč za širše okolje, slovesno so namreč odprli novo računalnico za skupinsko delo, opremljeno z računalniki in programsko opremo Group System V družbe Ventana, ki jo je gimnaziji podarila ameriška Univerza iz Arizone, medtem ko so za strojno opremo poskrbeli številni podporniki, predvsem Zavarovalnica Tilia kot glavni sponzor ter Pionir, Krka in Feniks in še 22 drugih podpornikov. Novomeška gimnazija sc je z novo računalnico vpisala kot draga srednja šola na svetu (poleg šole v VVashingtonu), kjer bodo uporabljali računalniški sistem za skupinsko delo, ki je sicer že močno uveljavljen v številnih podjetjih, ustanovah in na univerzah po svetu; med dragim ga uporablja tudi modri velikan IBM. Sistem omogoča tako imenovano možgansko viharjenje, vodenje sestankov na nov, bolj učinkovit in ploden način ter olajšuje poslovne in druge odločitve, uporaben pa jc tudi na drugih področjih, kjer poteka delo v skupinah. Prof. Doug Vogel z Univerze v Arizoni jc med najbolj zaslužnimi, da je gimnazija dobila tako dragoceno darilo. Žačelo pa sc jc pravzaprav nekaj let poprej s prvimi stiki med prof. Voglom in dr. Jožetom Gričarjem, nekdanjim dijakom novomeške gimnazije, ki si jc prizadeval, da bi v projekt uvajanja novega računalniškega sistema vključili tudi Slovenijo. Dogovori so pripeljali do tega, da so sistem postavili v Raz-vojno-izobražcvalncm centra SRC v Grimščah pri Bledu in na kranjski Fakulteti za organizacijske vede. Ko pa sc jc prof. Vogel na enem od predavanj na Otočcu seznanil z nekaterimi posebnostmi novomeškega okolja, kot so Pionirjev projekt pio-nercka, Krkine nagrade, in zvedel za plodno povezovanje gospodarstva z gimnazijo, je prišlo do zamisli, da bi novomeško gimnazijo pritegnili k sodelovanju. In beseda je meso postala. Seveda pa bi vse ostalo le pri lepi ideji, kot je poudarila ravnateljica gimnazije Vasja Fujs, če ne bi bilo ljudi, ki so verjeli da gre za pomemben prispevek k razvoju Dolenjske, in projekt podprli, mu posvetili čas, svoje moči ter kot ZASLUŽEN ZA DARILO - Prof. Doug Vogel z Univerze v Arizoni med predavanjem sponzorji prispevali denar. “Čudovito jc, da sc jc toliko ljudi iz različnih podjetij odločilo za sodelovanje pri tem projektu. Novo mesto jc lep primer, kako sc da združiti moči,” jc povedal tudi dr. Vogel na posebnem predavanju, ki ga je imel po slovesni otvoritvi. M. MARKELJ KONCERT UČENČEV GLASBENIH ŠOL TREBNJE - V zgradbi stare osnovne šole so se v torek, 18. maja, ob 19. uri predstavili učenci trebanjske glasbene šole, in sicer tisti, ki so sc udeležili aprilskega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije: Boris Bizjak, Nace Škoda in Jaša Lamut ter gostje iz. Srednje glasbene in baletne šole iz. Ljubljane: Nuša Lozinšck, Mateja Kozole in Barbara Mrak. Pri klavirju bo prof. Lidija Malahotky-Haas. OBČINSKA PEVSKA REVIJA SEVNICA - Zveza kulturnih organizacij Sevnica priredi v soboto, 22. maja, ob 20. uri v kuturni dvorani GD Sevnica občinsko pevsko revijo. Natopili bodo mešani pevski zbori I.isca, Jutranjka in Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu ter oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Kot gost sc bo predstavil McPZ Strojnska Reka z Raven na Koroškem. Korošci prihajajo v goste zaradi dobrega sodelovanja Posavske pevske zveze in Koroške pevske zveze ter z. McPZ Primož Trubar, Ločanom pa tako Korošci tudi vračajo obisk. A PRVO SREČANJE JE RILO TUDI NA OTOČCU - Prvo srečanje društva slovenskih sodnikov je bilo v začetku sedemdesetih let na Otočcu in že takrat so se sodniki med sabo povezali, da bi bili uspešnejši v svojih zahtevah. Na letošnjem srečanju sodnikov, ki je bilo zopet na Otočcu in o katerem pišemo na 1. strani, so dejali, da se kljub temu, da so bili z novo ustavo postavljeni trdni temelji za neodvisno in demokratično sodstvo, dogaja, da njihovo delo opravljajo komisije državnega zbora, na sodstvo pa letijo kritike, da v zvezi z aferami ničesar ne ukrene. (Foto: J. Dorniž) Č-* r* j£V KDAJ BODO VARNI PEŠCI? - Približno 9 mesecev je bil starodavni most čez Mimo iz 18. stoletja, potem ko je tovornjak podrl del ograje, v tako žalostnem stanju (na posnetku). Vodstvo mirenske krajevne skupnosti je zaman moledovalo pri cestarjih, naj vendarle popravijo most, ker so se ti bali da ne bi naredili kaj narobe in bi jih potem okrcali odgovorni iz spomeniškega varstva. Pretekli petek sta se zidarja iz novomeškega cestega podjetja le lotila popravila in malo pokrpala tudi nasprotno ograjo. Z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pa KS Mirna še vedno zaman pričakuje vsaj kakšno smernico, če že ne kar projekt, kako bi ustrezno razširili most, tla bi posta! varen za pešce. Predsednik KS Jože Tomažin je povedal, da so ta most vnesli v seznam kulturne dediščine oz. ga spomeniško zavarovali šele pred leti, ko so ga hoteli razširiti zaradi večje varnosti pešcev. Bodo tudi na te smernice čakali dolgo kot na težak porod? (Foto: P. Perc) - ZA VARNEJŠO VOŽNJO - Prejšnjo sredo so v metliški osnovni šoli pripravili regijsko tekmovanje za varnejšo vožnjo, ki so se ga udeležile ekipe desetih osnovnih šol iz Zasavja, Posavja, Dolenjske in Bde krajine, skupaj 60 tekmovalcev, učencev 8. razreda. Najprej so bili na vrsti testi iz znanja cestnoprometnih predpisov, temu pa je sledila vožnja s kolesom z motorjem na poligonu. Premočno je zmagala ekipa meili.škc šole, ki je dobila le 27 negativnih točk, drugo mesto je zasedla ekipa iz Hrastnika (66 točk), 3. pa iz Trebnjega (71 točk). Pokrovitelji tekmovanja so bili Tomos, zavarovalniuca Adriatic in republiški Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Prvo- in drugouvrščena ekipa sta dobili za nagrado Tomosovo kolo z motorjem, priljubljeni avtomatik. Na tekmovanju v polževi vožnji je tudi zmagal metliški tekmovalec Andrej Bajuk, ki je za nagrado dobil čelado. Na sobotnem tekmovanju Kaj veš v prometu, v Žalcu, pa je metliški učenec Siniša Crljenica med 48 tekmovalci zasedel 7. mesto. (Foto: A. B.) Zaradi jajc ostal brez repa? Berkopčev pav iz Praprota pri Semiču je bil s svojim pisanim repom v ponos celi vasi - Kdo ga je ostrigel? PRAPROT PRI SEMIČU -Praprot pri Semiču je na videz povsem običajna belokranjska gručasta vas s prijaznimi domačini, pa vendar sc lahko tudi v takšnem okolju dogodijo čudne stvari. Pri Bcrkopčevih imajo že Iti leta pri hiši pava, ki sc je s svojim repom rad šopiril po vasi, prejšnji teden pa mu ga je nekdo do koze ostrigel. “Le kaj je komu storila uboga žival, da ji je to storil?” sc sprašujejo pri Bcrkop-čevih. “Kupili smo ga v Mlaki pri Radovljici in to je bil njegov prvi rep,” pravi gospodar Anton. Vsi so ga imeli radi in prav veselje ga je bilo pogledati, ko je razprl skoraj meter dolg pahljačast rep. Nočno prebivališče si je izbral kar na lipi na njihovem dvorišču. Podnevi pa sc je rad družil in pasel s kokošmi po celi vasi. “Preteklo soboto okrog 4. ure popoldan pa je na dvorišče prišel ves poklapan in brez repa,” pravi Anton. Bcrkopčevi kar niso mogli verjeti svojim očem. Začeli so povpraševati po vasi, kdo bi mu ostrigel rep, vendar odgovora niso dobili, le sosedov fantič je povedal, da ga je tisti dan videl zvezanega in že ostriženega. Berkopčeviin sc je neslana šala zdela prehuda in so zadevo prijavili na policijski postaji. Ko so v vasi opazili, da je prišel policist in začel raziskovati, so sc začele širiti govorice, da je pav po vasi delal škodo in jedci kokošja jaca. “Tri leta sc že sprehaja po vasi, pa nam predtem tega ni nihče očital,” razlaga Anton: “Mislim pa, da sc je nekdo znesel nad njim predvsem zato, da bi prizadel nas.” Bcrkopčevi pravijo, da če je že bilo kaj narobe, potem bi sc o tem morali pogovoriti, še zdaleč pa za nesoglasje ni kriva žival, ki je konce koncev bila v ponos celi vasi. Pav se že po naravi ne da rad prijeti, razen če ga presenetiš ali s hrano zvabiš v zaprt prostor, zato ga tudi naš fotoaparat ni mogel najbolje ujeti. Mogoče pa je zaradi ranjenega ponosa hotel zbežati pred večno zaznavo, saj je bil brez repa prej podoben samici kot pa možatemu samcu. Bcrkopčevi so sc po tem odločili, da ga bodo že v kratkem dali nekomu, ki si pava že dalj časa želi, v upanju, da bo v novem okolju lahko brez strahu razkazoval svoj rep. J. D. Alkohol še vedno glavni krivec Prometna varnost na naših cestah seje letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poslabšala - Če bi uporabljali varnostne pasove in čelade bi bile poškodbe manjše iR£?m m fTriU-. NOVO MESTO, KRŠKO - Tako na Dolenjskem kot tudi v Posavju sc je prometna varnost v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem zelo poslabšala. V Posavju so letos obravnavali kar 66 odst. več prometnih nesreč kot lani, v Novem mestu pa je bilo za 17 odst. več prometnih nezgod s smrtnim izidom in telesnimi poš-kodbami. Med najpogostejše vzroke za nezgode je vožnja pod vplivom alkohola, neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, stran vožnje. Na območju UNZ Novo mesto so v prvih treh mesecih obravnavali 55 prometnih nezgod, kar je za 17 odst. več kot v istem lanskem obdobju, od tega je bilo 5 prometnih nezgod s smrtnim izidom, prav tako kot lani in 50 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami, medtem ko so jih lani zabeležili 42. V Posavju so v letošnjih prvih treh mesecih NAŠLI UKRADENI AVTOMOBIL BREŽICE - 11. maja so brežiški policisti v Brežicah našli osebni avtomobil znamke Audi z registrsko številko ZG 863 - IZ. Vozilo je bilo ukradeno na Hrvaškem. Še isti dan so ga vrnili lastniku. Poškodovana, ker nista nosila čelade Nepravilno zavijanje in prehitra vožnja KRŠKO - 12. maja ob 15.10 se je na Cesti 4. julija v Krškem zgodila prometna nezgoda zaradi nepravilnega zavijanja v desno voznice osebnega avtomobila. Po lokalni cesti jc iz smeri Sotclskc-ga proti Krškemu peljala 32-lctna Ana Marija Capi iz Krškega. Ko se jc pripeljala na Cesto 4. julija, jc pri gostilni Kužnik dohitela voznika kolesa z motorjem 13-letnega Vladimirja Bartuliča iz Sremiča pri Krškem, pravilno ga jc prehitela in takoj nato zmanjšala hitrost ter nenadoma zavila v desno na stransko cesto. V tistem trenutku je voznik motorja močno trčil v zadnji del osebnega avtomobila in padel na pločnik, kjer je obležal. Zaradi udarca jc dobil pretres možganov, zlom lobanje, levega kolka in zlom pod-laktnc kosti leve roke. Poškodbe glave bi bile verjetno manjše, če bi voznik uporabljal varnostno čelado. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Hujša prometna nesreča sc je zgodila tudi 15. maja ob 12.50 na lokalni cesti Krško - Trška gora zaradi neprimerne hitrosti in verjetno vožnje pod vplivom alkohola voznika kolesa z motorjem, 35-Ictncga Jožeta Rihtarja. Jože je peljal iz smeri Trške gore proti Krškemu. Ko je pripeljal v blagi spust v levem nepreglednem ovinku, ga je zaradi neprimerne hitrosti in vrejetno vožnje pod vplivom alkohola zaneslo najprej proti desni bankini, nakar jc podrsal z desno stranjo ščitnika za noge po asfaltu in tako drsel 2,20 m, padel na desno stran krmila, nato pa še drsel po vozišču na nasprotni vozni pas, kjer je z glavo udaril ob asfalt in tam obležal. Dobil je hud pretres možganov. Odpeljali so ga na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Tudi Jože Rihtar pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. J. D. izgubile življenje 3 osebe, lani 5, obravnavali pa so več telesno poškodovanih (43) kot lani (32). Posavski policisti ugotavljajo, da bi bilo manj poškodovanih, če bi vozniki uporabljali varnostne pasove in čelade. Na območju UNZ Novo mesto se jc največ prometnih nezgod pripetilo v naseljih (32), od tega 2 s smrtnim izidom. Na magistralnih cestah se je pripetilo 24 prometnih nezgod, od tega 3 s smrtnim izidom, ter 43 na regionalnih in lokalnih cestah. V Posavju je do prometnih nesreč prihajalo predvsem na magistralnih in regionalnih cestah, medtem ko so na lokalnih cestah obravnavali 14 odst. manj nesreč kot v enakem lanskem obdobju. Največ prometnih nezgod so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Policija je pri kontroli prometa posvečala pozornost tistim prekrškom, ki so najpogostejši vzrok prometnih nezgod. Tako so kontrolirali hitrost, vožnjo pod vpli- STRELA UPEPELILA POSLOPJE NESTOPLJA VAS - V Nestoplji vasi je 16. maja oh 14.40 uri med nevihto strela udarila v leseno gospodarsko poslopje v velikosti 11 x 5 m in poslopje je zgorelo do tal. V njem je zgorelo seno, hrastovi plohi, 250 komadov betonske strešne opeke in 20 vreč cementa, vaščanom pa je uspelo rešiti kosilnico, pluge, obračalnik za seno ter hrane. Požar so pogasili gasilci iz okoliških vasi. Škoda znaša okoli 500.000 tolarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Že zadnjič srno pisali, da si je nekdo za poletne spuste po Kolpi '‘sposodil” prvi čoln, ki ga je opazil. Očitno pa ni bil edini, ki si je tako močno zaželel čolnarjenja, saj je v času od 8. do 14. maja neznan storilec vlomil v počitniško prikolico, ki stoji ob Kolpi v Gribljah. V prikolici je vse premetal, vendar ni odnesel ničesar. Izpred prikolice pa je vzel kanu in lastnico A. G. iz Metlike oškodoval za 20.000 tolarjev. • Pravijo, da smo, ko zunaj pritisne vročina, tudi ljudje bolj razdražljivi. Vendar vročina le ne more biti kriva za vse. Kaj je bilo vzrok pretepu v Šentjerneju, se še ne ve. 21-lctni A. R. iz Grobelj je namreč utemeljeno osumljen, da jc 9. maja pred lokalom Bacardi v Šentjerneju pretepel D. Š. iz Šentjerneja. To pa očitno ni bito prvič, saj so policisti zoper osumljenca napisali že več kazenskih ovadb zaradi nasilnega obnašanja. • Neznan storilec, ki je v času med 10. in 16. majem vlomil v bio hišo, katere lastnik je GIP Pionir iz Novega mesta, ni odnesel ničesar, čeprav jc bilo v hiši veliko vrednejših stvari. Pregledal je vsebino po omarah in raztresel po tleh kavo, očitno pa tistega, kar je iskal, ni našel. • Svoje pa jc našel in odnesel neznan storilec, ki je 12. maja vlomil v še nedograjeno stanovanjsko hišo Ivana Mlinariča iz Lončarjevega Dola pri Sevnici. S sabo je odnesel radiator, dva lestenca in še nekaj manjših stvari, skupaj vrednih 60.000 tolarjev. ZAPEUAL NA LEVO STRAN -4. maja ob 21.25 jc 38-lctni Dušan Ivanuša iz Vrčic pri Semiču vozil osebni avto Clio 12, last podjetja Revoz, od Novega mesta proti Straži. Ko jc pripeljal v Srebrničah v desni pregledni ovinek, jc zapeljal na levo stran ceste, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Jugo 45A, 22-letna Ksenija Bučar iz Straže. Ivanuša jc s sprednjim delom vozila trčil v osebni avto Bučarjeve, peljal še nekaj metrov po levi strani, nato pa izven ceste trčil v smreko. Pri nezgodi sta sc hudo poškodovala voznik in voznica, sopotnik Bučarjeve, 26-lctni Andrej Bu- kovec iz Vavtc vasi, j>a sc je lažje poškodoval. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode jc za okrog 600.000 tolarjev. ZBILA KOLESARJA - 14. maja ob 19.35 je 41-letna Olga Žonta z Mirne vozila osebni avto R-19 v Mokronogu proti Gorenjim Laknicam. Ko je pripeljala v oster, nepregleden, desni ovinek po desnem voznem pasu, sta v tem trenutku nasproti pripeljala dva kolesarja. Voznica je zavila še bolj v desno, vendar jc kolesar, 6-lctni Denis Sluga iz Mokronoga, vseeno zadel v prvi odbijač in prek pokrova motorja padel na bankino, kjer je obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici. vom alkohola, izsiljevanje prednosti ter druge prekrške, ki vplivajo na prometno varnost. Policija je v tem obdobju dala 2294 predlogov sodniku za prekrške, kar jc za 13 odst. več kot lani. Na območju UNZ Novo mesto jc bilo denarno kaznovanih 4051 udeležencev zaradi prekoračitev dovoljene hitrosti in zaradi neuporabe varnostnega pasu. Na • V prvem trimesečju letos je policija na območju UNZ Novo mesto ugotavljala prisotnost alkohola pri voznikih motornih vozil. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo odvzetih 351 vozniških dovoljenj, kar jc za 4 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi odklonitve preizkusa pa je bilo odvzetih 169 vozniških dovoljenj, kar je za 196 odst. več kot v enakem obdobju lani. območju UNZ Krško pa so policijske postaje dale 27 ovadb tcmljne-mu javnemu tožilcu in evidentirale 144 manjših prometnih nesreč. J. DORNIŽ PRI VOZNIKU NAŠLI PONAREJENE DOKUMENTE KRŠKO - Policisti prometne postaje Krško so na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb ustavili hrvaškega državljana Branka G., ki se jc izkazal z diplomatsko izkaznico, za katero so policisti ugotovili, da jc ponarejena, enako tudi vozniško dovoljenje. Predmete so policisti zasegli, zaradi utemeljenega suma ponarejanja dokumentov sledi kazenska ovadba. dežurni I poročajo | ODNESLA TORBICO Z DOKUMENTI - 11. maja jc J. F. v bližini Hudejskih njiv za trenutek pustila odklenjen osebni avto. Storilec je ta trenutek izkoristil in s sedeža ukradel žensko torbico z dokumenti, dvema denarnicama, denarjem in rokavicami. Oškodoval jo je za 30.000 tolarjev. UKRADEL MOŠKO GORSKO KOLO -11. maja jc neznan storilec na železniški postaji na Mirni izpred zgradbe ukradel moško gorsko kolo, ki ga lastnik ni imel zaklenjenega. Lastnika M. V. jc oškodoval za okrog 20.000 tolarjev. POTREBOVAL JE LE CIGARETE - 17. maja jc neznanec v Črnomlju na Trgu svobode razbil okno kioska, last Tobačne tovarne Ljubljana ter ukradel nekaj cigaret. Omenjeno podjetje jc oškodoval za več kot 3.000 tolarjev. VLOMILI SO V HIŠO BREŽICE - II. maja so Robi P., Marjan K. in Igor V., vsi trije iz Brežic, vlomili v stanovanjsko hišo Ivana Galiča, prav tako iz. Brežic. S sabo so odnesli video kamero, fotoaparat in več drugih tehničnih predmetov v vrednosti 250.000 tolarjev. Ko so odhajali, so jih na cesti zalotili brežiški policisti. ji !»I1I zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek! Iščemo POGODBENE SODELAVCE za naslednje kraje: Krško Raka Kostanjevica Brestanica Brežice Dobova Cerklje ob Krki Pisne ponudbe pričakujemo v osmih dneh na naslov: Zavarovalnica Tilia,d.d.,Novo mesto, Cesta herojev 1, za kadrovsko službo, ali pa nas pokličite po telefonu (068) 23-726 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI Najsodobnejša črpalka V Črnomlju jo je odprl Petrol - Tudi polnilnica za razvoz kurilnega olja - Staro bojo prenovili ČRNOMELJ - Prejšnji torek so v Kočevju pri Črnomlju odprli novo Petrolovo bencinsko črpalko. Pri tej drugi črnomaljski črpalki gre za najsodobnejši objekt te vrste v Sloveniji. Graditi so jo začeli lani jeseni, gradbena dela je zelo korektno opravil črnomaljski Bc-grad. Vsa stvar je stala več kot 2 milijona mark. “Gre res za najsodobnejšo črpalko, na katero vodijo trije pasovi; imamo 17 iztakalnih mest oz. pip, vse je pripravljeno tudi za samopostrežno natakanjc goriva in lahko takoj preidemo na ta način,” jc povedal poslovodja Bogomir Hudak. Na tej veliki črpalki imajo tudi polnilnico za razvoz kurilnega olja, v prostorni in dobro založeni trgovini pa je več kot 900 artiklov, od cigaret, pijače in kozmetike do olj, maziv, pnevmatik in še marsičesa drugega. “Toliko jc vsega, da pogrešamo večje skladišče,” pravi Hudak, ki sc na svoj posel spozna, saj je bil 18 let poslovodja na črpalki na Vinici, še prej pa 7 let prodajalec na črnomaljski črpalki. Sedaj je na črpalki zaposlenih pet ljudi, računajo pa, da jih bo, ko sc bo stvar povsem utekla, sedem. “Prve dni se ljudje še niso navadili in še ni prav veliko strank, jih je pa vsak dan več. Tisti, ki pridejo, pa pravijo, da takih črpalk tudi v Nemčiji ni veliko.” Promet sc bo precej povečal, ko bodo črpalko v mestu zaprli za tovorni promet, kajti tam jc stiska sv prostorom. Staro črpalko v Črnomlju namerava Petrol prihodnje leto prenoviti. A. B. NOVA ČRPALKA • Prve dni po otvoritvi je nova črnomaljska bencinska črpalka, najsodobnješa v Sloveniji, bolj samevala. Računajo pa, da se je bodo ljudje kmalu navadili, zlasti pa se bo promet povečal, ko bodo črpalko v mestu zaprli za tovorni promet. (Foto: A. B.) Pevideja dobila memorialno dirko Memorialno dirko v spomin na Jurija Levičnika je dobila Pevideja pod vajeti Slavka Antončiča in zaslužila 45.000 SIT - Lojze Gorjanc zmagal dvakrat ŠENTJERNEJ - Konjeniški delavci s Šentjernejskega polja so v nedeljo pripravili otvoritveno konjeniško prireditev, ki je kljub nestabilnemu vremenu privabila več kot 3.000 ljubiteljev konjcništva. Med sedmimi kasaškimi nastopi je največje zanimanje veljalo memorialni dirki v spomin Jurija Levičnika, velikega prijatelja konjeniškega športa. POKALNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU BREŽICE - Športna zveza Brežice priredi to soboto občinsko pokalno prvenstvo v malem nogometu. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri na igrišču pri brežiški gimnaziji. Prijavijo sc lahko ekipe osnovnih športnih organizacij v občini ter ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Igrali bodo po izločilnem sistemu, dvakrat po 20 minut, in po veljavnih pravilih za mali nogomet po sistemu 4+1. Najvcčjc število rezervnih igralcev je 6, število letečih menjav med igro jc neomejeno. Ekipe morajo imeti enotne drese, za tekmovanje pa se lahko prijavijo pismeno na naslov Športna zveza Brežice, p.p. 18, ali po tel. 61-251 do jutri do 15. ure. Prijavnina je 2 tisočaka. Najboljše tri ekipe bodo poleg pokalov prejele še komplet dresov oz. žogo. Čeprav je bil junak dneva prav gotovo Lojze Gorjanc z Brda, ki sc je z dvema zmagama v Šentjerneju le za las približal jubilejni šestdeseti zmagi, odtehta največ zmaga Pevideje pod vajetmi Slavka Antončiča. V dirki, kjer je bil nagradni sklad kar 300.000 SIT, je Pevideja vodila od štarta do cilja in zanesljivo zmagala. Številni gledalci so bučno pozdravili Antončičevo zmago. Rezultati - 1. dirka “Novotchna Novo mesto” - denarni handicap za dvoletne kasače: 1. Lojze Gorjanc (KK Brdo) - Ajd B 1:33,4, 2. Vidic (Brdo) - Jard B 1:33,4, 3. Sclinšck (KK Maribor) - Forcc 1:33,9, 4. Jcrovšck (KK Komenda) - Smoki B 1:34,9, 5. Kukolj (KK Ljutomer) -Lanada 1:35,4; 2. dirka “TILIA NOVO MESTO” - denarni handicap za 3 - 5-lctnc kasače z zaslužkom do 40.000 SIT: 1. Rezač IKK Maribor) - Vinson 1:29,3, 2. Plečko (Maribor) - Soča II 1:29,3, 3. Kocuvan (Lju- Premalo svetlih trenutkov Od odbojkarjev Pionirja je uprava pričakovala dosti več • Kmalu kadrovske spremembe - Dekleta dosegle veliko NOVO MESTO - Končana je spomladanska odbojkarska sezona, ki je prinesla vodilnemu dolenjskemu odbojkarskemu klubu Pionir malo veselja. Četrto mesto pomeni, da bodo odbojkarji Pionirja sicer spet nastopali v Evropi, je pa precej manj, kot so v vodstvu kluba na začetku sezone načrtovali. Prijetno so presenetile odbojkarice, ki so si z drugim mestom v II. državni ligi pod vodstvom trenerja Bojana Vcrmga priborile mesto v I. državni ligi. O pravkar končani sezoni smo se pogovarjali s podpredsednikom in direktorjem OK Pionir, Jankom Golašcm, ki je med drugim povedal. “Glede na kakovost naših odbojkar-jev je četrto mesto v Sloveniji premalo. To že pove, da s preteklo sezono ne moremo biti preveč zadovoljni. Od ruskih igralcev in trenerja smo upravičeno pričakovali več, vendar so premajhni učinkovitosti verjetno prispevali precej tudi slabe možnosti za vadbo. Profesionalci so navajeni na poseben ritem dela, če tega ni, so potem lahko še slabši kot amaterji. Tako nekako je bilo tudi pri nas. V klubu lahko pričakujemo korenite spremembe, mislim na trenerski kot tudi igralski kader. Konkretnega ne morem povedati, lahko pa bomo to zvedeli zelo kmalu. Kajti priprave na jesensko tekmovanje v državni ligi bodo v kratkem stekle, zato moramo vedeti s čim lahko računamo.” BREZ TOČK liublja med domačo NK Črnuče se je Kolpo KBM tesno zmago gostov (1:0). Ti ‘ " ' PODZEMELJ nogometne podzveze lipo K”w “ končal s Gostitelji s sojenjem ljubljanskega sodnika Mitroviča niso bili zadovoljni, saj je nekaj minut pred koncem srečanja spregledal očitno enajstmetrovko za domačine, zato je moral igrišče zapustiti v spremstvu policije. KRŠKI TRIGLAV NA SEDMEM MESTU KRŠKO - Pred dnevi je bilo v Postojni 2. moštveno državno prvenstvo v šahu, kjer je med štiriindvajsetimi ekipami nastopil tudi krški Triglav. Šahisti iz Krškega so prijetno presenetili, saj so zascdlh 7. do 9. mesto, kar je precej več, kot je kdo pričakoval. Zmagala je Murka iz Lesc, Krčani pa so si sedmo mesto razdelili s šahisti Napredka iz Domžal in Radenske. B. C. Goran Vučkovič viceprvak Sijajen nastop tekmovalcev Hrasta v Ljubljani -Vučkovič bo ostal večno drugi Rezultati - moški: četrfinale -Janežič (F1T-TOP) : S. Turk (Hrast) 3:0, Prelesnik : Adlcšič (oba Squashland) 3:2, Bežan (Veržej) : Gutman (Hrast) 3:0, Vučkovič (Hrast) : Peternelj (FIT-TOP) 3:0; polfinale - Janežič : Prelesnik 3:0, Vučkovič : Bežan 3:0; finale -Janežič : Vučkovič 3:2. Ženske: četrfinale - Slabe (FIT-TOP) : Mesojedec (FIT-TOP) 3:0, Brezovnik (FIT-TOP) : Kovač LJUBLJANA - Na državnem prvenstvu za člane in članice v sguashu so igralci novomeškega Hrasta zaigrali izvrstno. Večno drugi Goran Vučkovič, ki sc je v finalu srečal z Janežičem (FIT-TOP Mengeš), je bil zelo blizu zmage. Vodil jc z 2:1 in imel dve zaključni žogi za zmago s 3:1, vendar ni uspel. Odlično sta se uvrstila tudi Klemen Gutman, ki je bil peti, in Sebastijan Turk, ki je osvojil osmo mesto. Pri ženskah je največ pokazala veteranka Zorica Verbič, ki je s svojo borbenostjo bila zgled mlajšim tekmovalkam. Žorica je osvojila osmo mesto, Erna Galič jc bila enajsta, Damjana Čavlovič pa petnajsta. (Sauashland) 0:3, Vihar (Velenje) : Džckič (Squashland) 3:0, P. Verbič (Squasiiland) : Z. Verbič (Hrast) 3:0; polfinale - Slabe : Kovač 3:0, Vihar : P.Verbič 3:1; finale - Slabe : Vihar 3:2. tomer) - ARTS 1:29,9, 4. Kovačič (KK Posavje) - Firos 1:30,2, 5. Košak (Šentjernej) Arapada 1:30,2; 3. dirka “Dolenjka Novo mesto” - denarni handicap za 3 - 7 letne kasače z zaslužkom od 40.000 do 80.000 SIT: 1. Plečko (Maribor) - Denisi 1:26,4, 2. Kovačič (Maribor) - Dag Frost 1:25,2, 3. Antončič (Ljubljana) -Proza II 1:30,4, 4. Jan (Triglav Kr. - Pilca 1:28,3, 5. Košak (Šentjernej - Fin Kcy 1:28,0; 4. dirka “Vodnog ospodarsko podjetje Novo mesto” -denarni handicap za 3 - 7 letne kasače na progi 1.800 m, zaslužek od 80.000 do 120.000 SIT: 1. Gorjanc (Brdo) - Que B - 1:23,6, 2. Kocuvan (Ljutomer) - Pero III 1:25,5, 3. Križmanič (Šentjernej) - Edži Hano-ver 1:25,9, 4. Rezač (Maribor) -Voltcr 1:24,1, 5. Damiš (Maribor) Paalermo 1:25,5; 5. dirka “Krka tovarna zdravil Novo mesto” - denarni handicap na progi 1.800 m, zaslužek 120.000 do 180.000 SIT: 1. Hrovat (Ljubljana) - Pelka II. 1:24,1, 2. Sack (Zagreb) - Peer 1:25,9, 3. Radkovič (Šentjernej) - Briška II. 1:25,0, 4. Šlavič (Ljubljana) - Fanci 1:26,0, 5. Makovec (Ljutomer) - Leona II. 1:24,5; 6. dirka “LB Dolenjska banka Novo mesto” - denarni handicap za 3 - 12 letne kasače na progi 1.800 m, zaslužek od 180.000 do 300.000 SIT: 1. Humek (Posavje) - Figar AS 1:24,6, 2. Lučič (Šentjernej) - Pelizo-na 1:25,0, 3. Šepetavcc (Zasavje) - Fir Lindy 1:25,7, 4. Dokl (Maribor) -Leticija 1:24,9, 5. Vidic (Komenda) -Davo B 1:24,9; 7. dirka “Spominska dirka Jurija Levičnika” - denarni handicap za 3 - 12 letne kasače na progi 1.800 m, zaslužek nad 300.000 SIT: I. S. Antončič (Šentjernej) -Pevideja 1:24,2, 2. F. Antončič (Šentjernej) - Fabio 1:25,3, 3. Kukolj (Ljutomer) - Lctja 1:24,0, 4. Mikša (Maribor) - Dominant 1:25,2. SLAVKO DOKL - Kako gledate na uveljavitev ženske odbojke? “Skrajni čas jc že bil, da so si novomeške odbojkarice, ki so včasih bile v samem slovenskem vrhu, povrnile mesto v državni ligi, kar je velika spodbuda za mlade odbojkarice kot tudi za klubsko upravo, ki bo morala zdaj računati še na eno kakovostno ekipo. S. DOKL Sevniškim karateistom bron na DP Prvič kolajna mlajšim dečkom, starejšim dečkom se je za las izmaknila MURSKA SOBOTA - Na državnem prvenstvu v katah posamezno in ekipno, za mlajše in starejše dečke ter deklice so preteklo soboto v Murski Soboti sevniški karateisti nadvse prijetno presenetili. Za Sevničanc je bilo to prvenstvo najuspešnejše, saj so prvič v zelo močni konkurenci rekordnih 177 tekmovalcev iz. 24 ekip osvojili medaljo. Za malenkost pa sla sc jim izmuznili še dve kolajni, in sicer prt starejših dečkih ekipno in posamezno, kjer so Scvničani zasedli najbolj nehvaležno 4. mesto. Štopar se jc izmed 55 tekmovalcev v finale osmerice najboljših prebil s sedmim rezultatom, v finalu pa je za kato djin dobil najvišje ocene. Toda to ni bilo dovolj za skupno oceno, ki bi prinesla Sevničanom prvo kolajno, ker jc pač odločal seštevek dveh krogov. Obetavnemu sevniškemu karateistu, ki jc bil najmlajši tekmovalec v svoji skupini, je za uspešen nastop čestital tudi sekretar slovenske karate zveze. Pri mlajših dečkih se je priboril v finale le Denis Orač, ki jc med 62 tekmeci končal na zelo dobrem 8. mestu. Denis jc nato s kolegoma iz ekipe, Rokom Črcpinškom in Danilom Liscem, priboril sevniškemu karateju prvo kolajno na DP. Nepopisno veselje v taboru Scvničanov je nagradilo tudi objektivno občinstvo, čestitke st) deževale od vseftovsod. Starejši dečki Dejan Uranjek, Marko Stopar in Iztok Busar so za zadnji, finalni krog ekipno za dovršeno izvedeno kato dobili sicer najvišjo oceno na prvenstvu, kar pa jc zadoščalo le za 4. mesto. Ti uspehi sevniških karateistov so potrdili napovedi trenerja Jurija Orača, da spadajo v sam vrh slovenskega karateja. P. P. V Športne iz Kočevja in Ribnice • Danes bo v Ribnici finalni turnir za pionirje v rokometu, kjer bodo poleg gostiteljice, ekipe OŠ Ribnice, igrali še osnovnošolci iz Škofje Loke, Velike Nedelje in Velenja. Naslov najboljše osnovnošolske ekipe v rokometu branijo mladi Ribničani. Turnir se bo pričel ob 14. uri. • Nogometaši Avto Burna iz Kočevja so se pritožili zoper sojenje kranjskega sodnika Betona na tekmi med Primorjem in Avto Bumom, ki so jo Kočevci izgubili s 5:0. V upravi kluba očitajo kranjskemu sodniku, da je neupravičeno izključil igralca Avto Burna Rauterja, poleg tega pa, da je pri rezultatu 1:0 za gostitelje spregledal očitno enajstmetrovko v korist gostov. O pritožbi Kočevcev bo pritožbena komisija pri Nogometni zvezi Slovenije razpravljala danes. • V pokalni tekmi medobčinske nogometne zveze Ljubljana jc ekipa Avto Burna na svojem igrišču porazila NK Dolomiti z Brezovice s 5:1 (1:1) • V 5. kolu občinsek lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Jcdinstvo - AG Ingeneering 2:3, Želje - Kovinar 4:7, Korida - Grafit 2:2, Tri zvezde -Snežnik 4:4, Dolga vas - Gostišče Lovšin 5:3 in Črni Potok - Mozclj 4:1. Vodi ekipa Kovinarja z devetimi točkami. m. GLAVONJIČ BOJAN ERAK ZMAGOVALEC NOVO MESTO - Na otvoritvenem turnirju teniškega kluba Novo mesto dveh kategorijah nastopil štirinajst igralcev. V maljši kategoriji jc v dveh kategorijah nastopilo blizu štirinajst igralcev. V maljši kategoriji (do 35 let) jc zmagal Bojan Erak, pri starejših tekmovalcih (nad 35 leti pa Matjan Stokanovič. V super finalu jc ------■ ' ' * jc pQTf—' pooaljš ak - Me' PEVIDEJA ZANESLJIVO ZMAGALA - V glavni dirki šentjcmejske konjeniške prireditve, kjer so se kasači pomerili tudi za Memorial Jurija Levičnika, je prepričljivo zmagala Pevideja pod vajetmi izkušenega Slavka Antončiča. Na sliki: pokal je zmagovalcu izročil predstavnik IMV Vladimir Bahč. (Foto: S. Dokl) zmagala mladost, Erak jc porazil Stokanoviča z 2:1, in to v podaljšani igri. Rezultati do 35 let: Erak - Medle 6:3, 6:2, nad 35 let: Stokanovič -Šekoranja 6:2, 6:0. Super finale: Erak - Stokanovič 6:3, 1:6, 7:6. MILENA VEBER JE ZMAGALA TREBNJE - Na kegljišču v Krškem so trebanjske kcgljavkc zaključile svoj nastop, kot smo že napovedali, jc zmagala Milena Veber,ki jc drugouvrščeno Fliscrjcvo prehitela za več kot sto kegljev. Rezultati: 1. Veber 1.653, 2. Flisar 1.535, 3. Zupančič 1.435, 4. Veble 1.432, 5. Okoren in Pust po 1.413 podrtih kegljev. N. G. Avto Bum po zmagi spet tretji Novomeščani prijetno presenetili v Kranju - Ali je konec krize? - Avto Bum zanesljivo zmagal, vendar sta mu tekmeca ušla za štiri točke NOVO MESTO, KOČEVJE - Nogometaši novomeškega Studia I) so nepričakovano, vendar povsem zasluženo Nakelčanom v Kranju odščipnili točko. Tako se je družinski dvoboj med trenerjem Živil Naklo Branetom Oblakom in njegovim sinom Robijem, ki brani barve Novomeščanov, po trdem in zagrizenem boju končal z delitvijo točk. Gostitelji so imeli nekaj več od igre, vendar jc vse njihove napade ukrotil zanesljivi in zelo razpoloženi vratar Studia D Pavič. Še več, Novomeščani so imeli celo dve zelo veliki priložnosti, da bi pripravili prvovrstno presenečenje, vendar sta strela Mesojedca in Oblaka žal zletela mimo vrat gostiteljev. BRANKO FILIP SPET BLESTEL SCHALBRUCKEN - Mladi novomeški kolesar Branko Filip je spet opozoril na svoj veliki talent, ki ga jc ponovno potrdil na VI. trofeji KARISBERG v nemškem Schalbriickcn, kjer jc v ekipni vožnji za Krko skupaj z Urošem Murnom, Robijem Gašperlinom in Andrejem Kastelcem zasedel 20. mesto med 32 nastopajočimi ekipami. Branko Filip je zmagal v prvi etapi, v tretji pa jc bil drugi. Če bi točkovali sami nastope posameznikov, bi Branko Filip bil zanesljivo prvi. V tretji etapi, ki je bila dolga 132 kilometrov, jc bil njegov klubski tovariš Robi Gašperlin osemindvajseti. Uroš Murn sc jc proslavil na gorskih ciljih, kjer je osvojil drugo nagrado. J. JAGODIC Novomeščani, ki so nastopili v precej pomlajeni postavi, so pod tak- PRIZNANJE ZA BOJANA VERNICA NOVO MESTO - Trener odbojkarske ženske ekipe Pionirja, Bojan Vernig, jc ob koncu tekmovalne sezone dočakal še eno veliko priznanje. Prejšnji teden ga jc CEV deligirala za mednarodnega delegata na ženski odbojkarski tekmi za evropsko prvenstvo med Portugalsko in Turčijo, ki jc bila v Guimaracsu. Ob povratku domov nam je priznani odbojkarski delavec povedal, da so zmagale gostje s 3:1. tirko novega trenerja prof. Vida Horvata prijetno presenetili. Vse kaže, da je glavna kriza mimo in bodo lahko mirno zaigrali do konca prvenstva ter tako spet privabili na tribune zveste prijatelje nogometa, ki so jim v zadnjem času že obračali hrbet. Nogometaši Avto Burna so živeli v senci dvoboja med vodilnima na lestvici, Istragasom Jadranom in Primorjem, mislili pa so na dvoboj s Taborom Jadranom, ki so ga zanesljivo dobili s 3:0. Dvoboj prvouvrščenih se jc zanje končal neugodno. Primorje, ki jc bilo na drugem mestu, je doma v Dekanih presenetilo vodilnega tekmeca, tako da sta zdaj primorski ekipi izenačeni, vsaka ima po 38 točk, Kočevci pa jih imajo samo 34. Do konca prvenstva jc še pet kol, le zmage na tujem jih lahko pripeljejo na tako žcljeno drugo mesto, ki vodi v I. državno nogometno ligo. SLAVKO DOKL Kaj hoče Mladost od Umauta? Zagrebški klub zahteva 65.000 dolarjev NOVO MESTO - Okoli mladega odbojkarja novomeškega Pionirja in slovenskega reprezentanta Matjaža Urnauta se je v zadnjem času dvignilo veliko prahu. Na novinarski konferenci v Zagrebu, ki jo je pred dnevi imel predsednik OK Mladost Danici Ženko, je uprava tega proslavljenega odbojkarskega kolektiva od Matjaža Urnauta zahtevala odškodnino za njegov prestop k Pionirju v višini 65.000 dolarjev, hkrati pa mu očita, da jc zagrebške odbojkarje kljub podpisani pogodbi zapustil v najhujšin časih. O “primeru Urnaut” smo za mnenje povprašali podpredsenika odbojkarskega kluba Pionir in direktorja kluba Janka Golcša, ki je povedal tole: “Matjaž Urnaut jc slovenski državljan. V našem klubu jc želel igrati, ker je menil, da sc pri Pionirju lahko dobro uveljavi, saj smo se pripravljali na nastope v evropskem pokalu. Z Zagrebčani jc pred leti podpisal pogodbo, ki pa s pravnega stališča ni veljavna, saj jc bil tedaj še mladoleten, podpisal pa jo jc brez soglasja staršev. Zato o tem primeru ne gre izgubljati besed.” Zaradi pritožbe Mladosti pri Mednarodni odbojkarski zvezi so Novomeščani imeli nekaj težav pred tekmami z Žilino in Wupcr-talom, vendar so Zagrebčani odnehali po posredovanju Odbojkarske zveze Slovenije, ki jc potrdila, da jc registracija Matjaža Umauta za OK Pionir pravilna in zakonita. Za Novomcščanc je zadeva urejena, bržkone pa sc s tem ne bodo zlahka sprijaznili pri Mladosti. Verjetno sc bodo vode še bolj sakalile, če bo nadarjeni odbojkar nadaljeval svojo kariero v tujini, tedaj bodo apetiti Zagrebčanov verjetno še bolj porasli. Naj ob koncu zapišemo, da jc Mladost prvotno zanj zahtevala že 100.000 dolarjev odškodnine, potem pa jc Ic malce popustila. S. DOKL VEBROVA IN FLISARJEVA PODRLI 1.590 KEGLJEV TREBNJE - Kcgljavki Milena Veber in Rozi Flisar, članici KK Mercator, sta na državnem kegljaškem prvenstvu dvojic v Postojni podrle I. 590 kegljev in s tem upravičili svoj nastop. Omeniti velja dosežek Vebrove, ki jc jx>drla kar 849 kegljev. Na drugem koncu Slocnijc, v Mariboru in Radencih, pa sta člana črnomaljskega Rudarja Drago Dra-ganjac in Vinko Hutar podrla 3.272 kegljev. N. G. MOJSTRSKI KANDIDAT POVŠE OSVOJIL VSE TOČKE SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za maj jc z enajstimi točkami zmagal mojstrski kandidat Martin Povšc, ki je premagal vse svoje tekmece. Vrstni red: 1. Povše II, 2. Grilc 8,5, 3. Kranjec 8, 4. Kolman 6,5, 5. Mesojedec, Dcrstvcnšck in Šibilja po 6 točk itd. V skupnem seštevku točk s petih turnirjev še vedno vodi Franc Derstvcnšck z 52 točkami, sledi Povše, ki jih je zbral 35 itd. J. B. Rekorden konec tedna za atlete Odlična nastopa Darje Tratar in Tomaža Božiča v Avstriji - Matjaž Fabjan je za 20 sekund popravil osebni rekord na 5.000 m - Še dva nova rekorda V nedeljo so novomeški atleti nastopili na dveh mednarodnih tekmah. V llarthergu v Avstriji sta šprinterja Tomaž Božič in Darja Tratar postavila nove dolenjske rekorde na 100 in 200 m, V Gorici na mitingu Alpe Jadran pa je Fabjan osvojil 2. mesto v teku na 5 km in dosegel osebni rekord 14:21,44. Dragan je bil v istem teku šesti, osebni rekord pa je za več kot 25 sekund popravil na 14:32,24. SANDI PAPEŽ ČETRTI NA VN MARIBORA MARIBOR - Na kolesarski dirki za Veliko nagrado Maribora so nastopili tudi Krkini kolesarji, vendar Novomeščani niso dosegli pričakovanih rezultatov. Na VI. Kvikovcm memorialu jc bil mlajši mladince Derganc drugi, njegov starejši klubski tovariš Sandi Papež pa četrti na XXVI. dirki za VN Maribora. Uspešna sta bila tudi mlada Krčana, saj je pri dečkih kategorije B bil Četrtič drugi, Dular pa v kategoriji A peti. Kolesarje jc motilo deževno vreme, kar jc preprečilo mlademu Novomcščanu Gimplju, ki jc bil v vodilni skupini, da bi osvojil prvo mesto. Po nedeljskem nastopu jc jasno, da jc novomeška atletika v svoja jadra spet zajela močan veter. Na mednarodnem mitingu v avstrijskem Hart-bergu jc Tomaž Božič dosegel dva pomembna dolenjska rekorda. V tekli na 100 m se jc s časom 10,99 s kot rekorda 11,83 s in 23,59 s. V teku na 1000 m jc zmagal Mitja Kren ^2:41,76), tretji pa jc bil Matjaž prvi Dolenjec spustil pod 11 s, na 200 m pa jc prebil tudi mejo 22 s in z 21,95 s dosegel svoj drugi rekord ne- tji bar (2:44,52). V Gorici so na mitingu, na katerem so nastopili tekmovalci iz sedmih držav, trije Novomeščani dosegli od- deljskega popoldneva v Hartbcrgu. V prvem nastopu je bil drugi, v drugem pa tretji. Darja Tratar je zmagala v teku na 100 m in tudi dosegla absolutni dolenjski rekord 12,48 s. Vse svoje rezultate sta novomeška šprinterja dosegla pri hitrosti vetra v nrbet, ki jc bila še daleč od dovoljene pomoči: 0,38/0,30 in 0,55 m/s. V mladinskih tekih na UK) in 200 m je Durič Miha dosegel osebna SANDI BRADAČ ZMAGAL V TREBNJEM TREBNJE - Na majskem teniškem turnirju v športnem centru VITA v Trebnjem je nastopilo 25 tenisačev, ki so igrali v osmih skupinah. Zmagal jc Sandi Bradač iz Dolenjskih Toplic, ki jc v finalu premagal Novomcšcana Jerneja Špilcrja. Rezultati - polfinale: Bradač - Medle 9:5, Špiler - Zupančič 9:5 in finale: Bradač - Špiler 9:5. lične rezultate in visoka mesta. Matjaž Fabjan jc za 20 sekund popravil osebni rekord in za Velenjčanom Bahti-rijem osvojil 2. mesto v teku na 5000 m. V istem teku je za 25 sekund popravil osebni rekord tudi Robert Dragan. S časom 14:32,24 sc je uvrstil na 6. mesto. Matjaž Zupančič, ki jc pozimi ponovno začel resno trenirati, jc bil v teku na 110 m z ovirami s časom 15,10 s peti. J. PENCA LUDVIK MEŽNAR DRUGI V VELENJU VELENJE - Na motokrosu v Velenju so ob koncu prejšnjega tedna nastopili tudi tekmovalci AMD MEL iz Novega msta. V kategoriji motorjev do 80 ccm je odlično drugo mesto zasedel štirinajstletni Novomcščan Ludvik Mežnar, zmagal je spet Jelen iz Lukovice, Ivan Jordan jc bil enajsti, Sandjo Vindiš pa šestnajsti med enaidvajsetimi nastopajočimi. fcamfeli š® mdls ju® sa« Zamrznitev prihrankov v bankah sicer ni vsakdanji pojav, žal pa včasih vendarle nastopi. Eno takih so pri nas izpeljali nekako v času, ko se je Slovenija trgala iz jugoslovanske federacije in ko je torej šla na svoje tudi v bančništvu. Tedaj pridržani devizni prihranki mnogih državljanov so še v posesti države, medtem ko so nekaterim varčevalcem devizne depozite banke že vrnile. V vsakem primem problem starih deviz še greni življenje mnogim državljanom, ki že dolgo časa čakajo na svoj denar. Vprašali smo v Ljubljanski banki-Dolenjski banki, d.d., v Novem mestu, kako misli vrniti zamrznjen denar ta finančna hiša. Informacijo je Dolenjskemu listu posredovala Marina Jazbec, pomočnica direktorja za področje poslovanja s prebivalstvom. - Za kolikšna sredstva gre? “Konec januarja letos je banka vodila 5.500 računov t. i. starega deviznega varčevanja. Največje število vlog predstavljajo hranilne vloge z nizkim stanjem deviznih prihrankov. Tako je na primer v banki 56 odstotkov deviznih hranilnih vlog starega deviznega varčevanja s stanjem do 2.000 DEM.” - Kakšne so zakonske možnosti za vrnitev deviznih prihrankov, neprostovoljno zadržanih v banki? “V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen zakon o poravnavanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog. Bankam, ki ne zagotavljajo občanom razpolaganja z deviznimi prihranki v skladu s sklenjeno pogodbo, nalaga zakon, da morajo omogočiti razpolaganje na enega od naslednjih načinov: prvič, polletno razpolaganje z najmanj eno desetino devizne vloge, vendar najmanj s 1.000 DEM; drugič, banka izda občanu za hranilno devizno vlogo lasten prenosljiv vrednostni papir banke; tretjič, banka omogoči občanu vezavo celotne hranilne vloge za najmanj polovico obdobja, v katerem mu mora banka omogočiti razpolaganje pod prvo točko; četrtič, banka izroči občanu prenosljive obveznice Republike Slovenije, ki zapadejo v desetih letih v obliki polletnih anuitet. Obrestovane so po 5-odstotni obrestni meri in izplačljive v konvertibilni valuti. Rok za izročitev ustrezne zahteve glede četrtega načina je že potekel, in sicer 30. aprila letos. Poleg zakonskih določil je tudi banka pripravila svojo ponudbo razreševanja problematike starega deviznega varčevanja. Banka ponuja deviznim varčevalcem, ki imajo v banki še nad lO.(KH) DEM starih deviznih prihrankov, možnost, da tretjino te devizne vloge prenesejo na vpogledno vlogo novega deviznega varčevanja, preostali dve tretjini pa vežejo v banki za dobo nad 24 mesecev.” - To so možnosti. Kako se je mladoletniška kriminaliteta GlatefciiMsG Mladoletniška kriminaliteta v Sloveniji narašča, na Dolenjskem pa je kaznivih dejanj, ki jih povzročijo mladi toliko kot pred leti. Več je izsiljevanja denarja. Pogosto si mladi kaj privoščijo iz radovednosti. Človeka spreleti srh, ko sliši iz ust desetletnikov zgodbo o tem, kako uporabna je lahko mamina čekovna kartica in kako prikladno je denarno poslovanje preko bankomata. Bilo je po šoli in fantiča sta se s torbami na rami vračala domov. Prvi je dejal: “Res ne razumem, kako si ti vedno brez denarja.” “Kako ne bi bil, saj žepnino, ki jo vsak mesec dobim od mame, zelo hitro zapravim,” je odgovoril drugi. “Moraš se znajti. Jaz si od mamice žsposodim’ bančno kartico in dvignem denar na bankomatu, saj poznam njeno osebno številko,” mu je na to rekel prvi. Drugi mu je odvrnil: “Jaz kaj takega ne bi mogel storiti svoji mami!” “Da ne? Moja mama tako in tako ne ve, koliko denarja ima na banki,” mu je odgovori. Na žalost to ni izmišljena zgodba. Vsi otroci niso takšni, nekaj jih zelo zgodaj zaide na kriva pota, kot temu pravimo, Začne se z nedolžnimi tatvinami, nadaljuje z vse večjimi. Nekateri stopijo na stranpot za celo življenje. Mladoletnika izsiljevala denar Na novomeški Upravi za notranje zadeve ugotavljajo, da so kazniva dejanja s področja mladoletniške kriminalitete v prvem letošnjem trimesečju na ravni lanskega obdobja. Letos so obravnavali 61 kaznivih dejanj, lani pa 60. Mladoletniki so storili pretežno kazniva dejanja premoženjske kriminalitete. Opazili pa so, da se v zadnjem času tako kot tudi drugod po Sloveniji tudi na Dolenjskem pogosteje pojavlja nasilništvo mladoletnikov. Letos so obravnavali dva mladoletnika srednješolca, ki sta od svojih vrstnikov dogajalo v resnici? “Banka je v letih 199J, 1992 na tudi v letošnjem letu v največji možni meri ugodila željam občanov po prostem razpolaganju z deviznimi prihranki iz naslova starih deviz. Rezultat takšnega obnašanja banke je povrnjeno zaupanje varčevalcev in z njim ugoden priliv deviznih sredstev občanov na račune pri banki. Tako so imeli varčevalci v banki konec 1991. leta za 43 milijonov DEM deviznih prihrankov. V letu 1992 so devizni prihranki v banki kljub težavam zahtevala denar. Predvsem izsiljevanje denaija od mlajših mladoletnikov je v zadnjem času vse pogostejši pojav. Nedolgo tega se je v Ljubljani zgodilo, da je skupina treh mladoletnikov štiri ure mučila in izsiljevala v kleti trinajstletnika. Fariča so pričakali pred stanovanjskim blokom, ga zgrabili in zavlekli v klet bližnje hiše, kjer so ga na najrazličnejše načine maltretirali. Izmenično so ga pretepali, celo s kolom in izsiljevali za denar. Fantič je moral prenašati tudi spolno nadlegovanje. Tako hudega primera na Dolenjskem za zdaj ni bilo. Predvsem na šolah se med odmori pojavlja izsiljevanje denaija, žrtve pa izsiljevalci tako prestrašijo, da si največkrat tega ne upajo zaupati odraslim. Zaradi tega kriminalisti težko pridejo do teh podatkov, največkrat za to izvedo iz pogovora z mladostniki. Tudi druga kazniva dejanja, ki jih zagrešijo mladoletniki, se po statističnih pregledih najpogosteje dogajajo v času, ko je šola. Do nasilnih dejanj največkrat pride, ko so mladoletniki pod vplivom alkohola. Gostinskih lokalov, kjer se mladina začne zbirati že v zgodnjih dopoldanskih urah, je vse več. V te lokale jih vabijo ne le pijača, ampak tudi igralni avtomati. Prepovedi točenja alkohola mladoletnikom se tako in tako ne drži skorajda noben gostinec, saj izvajanje prepovedi ni strogo nadzorovano pa tudi kakšnih hujših kazni ni za to. Da je človek manj razsoden, kadar je pod vplivom alkohola, je znano, zato se ni čuditi, pri zagotavljanju razpolaganja s starimi deviznimi vlogami naraščali in so konec leta 1992 znašali 50 milijonov DEM, od tega je bilo na računih tako imenovanih starih deviz 24 milijonov DEM. Konec aprila so imeli devizni varčevalci v banki naloženih za 53 milijonov DEM deviz. Od tega je 20 milijonov DEM iz naslova starega deviznega varčevanja in 33 milijonov DEM novopoloženih deviz. Ugodna rast deviznega varčevanja je posledica dejstva, da je banka v preteklih letih v največji možni meri upoštevala želje Var- da v nedolžnem prepirčku kaj hitro lahko pride do hujših, če ne celo usodnih poškodb. Na srečo je takšnih dejanj malo, več pa je tatvin, kjer je seveda največ storilcev fantov, zadnje čase pa se vse pogosteje pojavljajo tudi dekleta, vendar gre pri njih v glavnem za manjše tatvine, kot so kraje šminke, nedrčkov, kril. Kriminalisti z UNZ-ja, ki se ukvarjajo z mladoletniškim prestopništvom, pravijo, da takšni mladostniki v glavnem izhajajo iz problematičnih, neurejenih družin, čeprav vedno to ni nujno. Večkrat si ti otroci želijo, da se o kaznivem dejanju ne bi pogovarjali skupaj s starši, pa ne zato, ker bi se jih bali, ampak zato, ker se z njimi nimajo kaj pogovarjati. Tina Kapler - Volk, kriminalistka za mladoletno prestopništvo na navomeški UNZ, na vse to pravi, da se starši premalo pogovarjajo z otroki in jih opazujejo, mnogi niti približno en poznajo svojega otroka. Vsi ne bodo postali lopovi Cvetka Jerančič, ki dela v novomeškem centru za socialno delo na področju mladoletniškega prestopništva že od leta 1975, pravi, da vsi mladoletniki, ki so storili kaznivo dejanje, še niso huligani in barabe. Ko dobi ovadbo, pokliče k sebi na razgovor mladoletnika in starše. V razgovoru je ne zanima le kaznivo dejanje, to podrobneje obdelujejo policisti, ampak nasploh življenje in značilnosti otroka od nosečnosti in poroda dalje. Starši so pogosto presenečeni nad temi vprašanji, vendar so tudi dogodki iz začetka življenja čevalcev po sprostitvi deviz. Banka pri kreditiranju občanov in obrtnikov ne pogojuje vplačila depozitov, zato so občani lahko uporabili stare devizne vloge kot obliko jamstva za redno vračilo kredita.” - Za tistih 20 milijonov mark gre. Kaj se bo zgodilo s tem denarjem? “Banka želi s svojimi deviznimi varčevalci urediti odnose v skladu z opisanimi variantami do konca prvega polletja. Zato je v prvi fazi povabila v banko občane, ki imajo v banki naloženo nad 10.000 DEM starih deviz. Po 3. juniju pa se bo lotila razreševanja starega deviznega varčevanja tudi z občani, ki imajo manjše zneske starih deviz v banki. Če imajo občani devizna sredstva vezana, bo banka počakala z razreševanjem do poteka roka vezave in nato ponudila občanom možnosti, ki jih določa zakon, ter svojo ponudbo, pri čemer bo občan po poteku vezave sredstev lahko uveljavil vse ugodnosti. Ob razreševanju starega deviznega varčevanja ponuja banka občanom tudi možnost konverzije deviznih sredstev v eno izmed valut, in sicer šilinge, švicarske franke, lire, marke ali ameriške dolarje ter združitev večjega števila vlog, s čimer želi znižati stroške poslovanja.” - Kljub neugodni izkušnji varčevalcev verjetno obstaja interes banke za devizno varčevanje. Če je tako, s čim namerava banka spodbuditi tovrstno zanimanje prebivalstva? “Kljub velikemu pomenu, ki ga banka pripisuje razrešitvi starega deviznega varčevanja, z vso skrbjo oblikuje tudi ponudbo novega deviznega varčevanja. Pri tem daje poudarek stimulativnemu obrestovanju višjih zneskov deviznih depozitov in daljšim rokom vezave sredstev. Banka ponuja pestro paleto oblik deviznega varčevanja. Občani lahko poslujejo v banki preko deviznega tekočega računa, devizne varčevalen knjižice in sklepajo kratkoročne ali dolgoročne devizne depozite. Preko banke lahko občani opravljajo plačilni promet s tujino. Na vseh bančnih enotah opravlja banka menjalniško poslovanje. Za komitente, ki potujejo v tujino, pa banka poleg potovalnih lekov ponuja poslovanje z Evročekom, ki zagotavlja varno in enostavno poslovanje v tujini.” MARTIN LUZAR še kako pomembni in lahko zaznamujejo nadaljnji otrokov razvoj. Iz razgovora napiše socialno anamnezo in jo pošlje na sodišče. Če iz razgovora ne dobi dovolj podatkov, gre po podatke tudi v solo in podjetje, čeprav se tega izogiba, saj okolico takoj zanima, kaj se dogaja, in lahko mladega človeka za stalno zaznamuje. V novomeškem centru za socialno delo pravijo, da porasta mladoletniških kaznivih dejanj ne opazijo, se pa vsako leto zgodi, da do njih pride, nekateri storilci so žal tudi povratniki. V povprečju pride k njim na razgovor okrog 5 deklet in okrog. 90 do 100 fantov na leto. Najhujši ukrep, ki ga sodišče lahko izreče, je, da mora mladoletnikov prevzgojni dom. Za fante sta najbližja v Radečah in Logatcu, za dekleta v Višnji Gori. Tudi socialna delavka Cvetka Jerančič opaža, da se starši premalo pogovarjajo s svojimi otroki in da jih nekateri skorajda ne poznajo. Pou-daija, da glede na položaj, v kakršnem živimo, ko je brezposelnih vsak dan več, mladoletniških kaznivih dejanj le ni tako veliko. Starši so namreč obremenjeni s službo, mnogi tudi s popoldanskim delom, otroci pa so prepuščeni samim sebi in v takem položaju ni čudno, če do česa pride. Sicer pa tudi vsa dejanja, ki jih mladi storijo, še ne pomenijo, da bodo storilci postali kriminalci. Mnogi to storijo zgolj iz radovednosti, ali ker se hočejo izkazati pred vrstniki. Mladost je pač norost. JOŽICA DORNIŽ m priloga dolenjskega lista 1 1 naš pogovor: jože berus & boja n tudija Konec prejšnjega meseca je bilo v Snagovi pri Bukarešti v Romuniji nenavadno živahno. Slišali je bilo vse mogoče jezike, od angleščine, nemščine, italijanščine, španščine, romunščine in srbohrvaščine pa do romščine v vsej njihovi različnosti in razslojenosti. V tem kraju so se namreč zbrali predstavniki Romov iz evropskih držav in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem etničnih skupin in narodnosti ter posebej z romsko problematiko. Med njimi so sc prvikrat pojavili tudi slovenski predstavniki, in to kar trije Dolenjci: novomeški Rom Bojan Tudija, njegov spremljevalec in prevajalec Jože Berus iz sekretariata za družbene dejavnosti ter snemalec Jože Hartman. Na konferenco so prišli po zaslugi novomeškega filmskega ustvarjalca Filipa Robarja, katerega so organizatorji zaprosili, naj jih poveže s slovenskimi Romi, potem pa sta pomagala Urad za narodnosti pri vladi Republike Slovenije in novomeška občina, ki je dala na voljo avto. Tako seje naša delegacija lahko udeležila konference in prisluhnila problemom, ki tarejo romske skupnosti po evropskih državah, slišala za razlike v položaju Romov na različnih koncih Evrope, zvedela za načrte, s katerimi si Romi želijo izboljšati svoj položaj, ob vsem tem pa je še navezala precej stikov z udeleženci konference. Bojan Tudija je zbranim tudi spregovoril v svojem jeziku, kot ga govorijo dolenjski Romi, vendar njegovih besed Romi iz drugih dežel žal niso skoraj nič razumeli. Romi se dandanes celo v svojem jeziku ne morejo več sporazumeti, saj se je jezik posameznih skupnosti tako spremenil, da je pogovor denimo med Romom iz Španije in Romom iz Romunije praktično nemogoč. Nekaj vtisov s konference in razmislekov o domačih razmerah sta v pogovoru za Dolenjski list povedala Bojan Tudija in Jože Berus. - Kakšen je na splošno položaj Slovenije v reševanju romske problematike, če jo primerjamo i drugimi državami? naše korenine Tistega dne, ko se je Slovenija osamosvojila, je Božo prevzel močan zanos in prestopila je prvo stopnico. To sc je zgodilo prvič po dolgih letih usihanja, apatije in potem počasnega in trudapolnega ponovnega rojevanja. Zc dolgo je tega, odkar je pričela nekdaj vitalna, radoživa in ustvarjalna ženska, ki je z družino rada hodila v naravo, še najraje pa v gozd, bolehati. Lotevali sta se je slabost in vrtoglavica, boleli so jo sklep,', mišice, prevzemala jo je apatija. Na koncu je že skoraj čisto ohromela, oslepela in oglušela. Pota od zdravnika do zdravnika so bila zaman. Nihče ni mogel ugotoviti pravega vzroka za bolezen. Pa se je dr. Vidmar iz ljubljanske infekcijske klinike spomnil, da bi jo testirali še za borelijo, tedaj še malo poznano bolezen, ki jo povzroča ugriz klopa. Test je bil pozitiven in končno se je pričelo lahko pravo, a dolgotrajno zdravljenje, ki je bolezen zaustavilo in Boži po dolgem času prineslo tudi opazno izboljšanje. A le toliko, da so se ji povrnila čutila in volja do življenja. Vse ostalo je bilo odvisno od Bože same. Božo Podrgajs jx>znajo mnogi Novomeščani, saj je imela v mestu svoj butik, a je iz zavesti mnogih izginila, ko so ostala vrata butika zaprta. Mnogi pa so jo pogrešali. “Ko postanemo starejši, radi delamo inventuro. Spominjamo sc tistega, kar nas je posebej spodbujalo in nam ostalo dragoceno. To je bila tudi Božina trgovinica. To ni bila le prodajalna njenih izdelkov, bila je mnogo več. Bila je spovednica’ za njene številne obiskovalke. Prihajale smo na kavo in klepet. Tam smo našle toplo in razumevajočo besedo, BERUS: “V pogovorih in iz predstavitev udeležencev konference se da ugotoviti, da je Slovenija v nekaterih pogledih precej pred drugimi državami in da se pri nas pri reševanju romske problematike veliko naredi, v nekaterih pogledih pa smo v zaostanku. Tako so denimo v državi-gostitcljici, Romuniji, kjer je romska populacija izredno močna (po uradnem štetju je Romov okrog 1,7 milijona, sami pa pravijo, da jih je najmanj 3 milijone), šele zdaj uvedli spodbujanje izobraževanja romskih otrok in so to na konferenci poudarjali kot veliko pridobitev. Pri nas pa z dodatki družinam, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, spodbujamo izobraževanje že prek 20 let. Res je, da še brez večjih uspehov, a počasi se le premika na boljše. To je dolgotrajen proces, a nujen, če sc naj kaj premakne zares na boljše. Izobraževanje je namreč podlaga vsemu drugemu.” TUDIJA: “Prejšnje generacije so zelo malo otrok pošiljale v šole, sedanje pa jih več. Bolje je zato, ker so zdaj starši šolobveznih otrok tisti Romi, ki so kot otroci že okusili šolo in vedo, kaj šola lahko človeku da. Velikih nasprotovanj šolanju, kot je bilo nekdaj, zdaj ni več.” • Imajo v drugih vzhodnoevropksih državah kaj boljše izkušnje z obveznim šolanjem romskih otrok? BERUS: “Kot se je dalo zvedeti, imajo izobraževanje najlepše urejeno na Slovaškem. Tam imajo Romi svoje razrede in svoje učitelje. Na splošno pa je drugje šolanje slabo urejeno. Problem je namreč ta, da romski otrok, tolažbo v stiski, spodbudo in nasvet. Veliko časa je preteklo od takrat, me pa še vedno pogrešamo ženski kotiček’, ki ga v Novem mestu ne bo nikoli več,” nam je pisala ena od naših bralk. Pa sem se oglasil pri Boži doma in sprejela me je vsa nasmejana in dobre volje, kot je bila vedno vajena sprejemati obiskovalce. Toda sledovi bolezni so se opazni. A opazni so tudi sledovi načina, s katerim bolezen premaguje. To je delavnost in ustvarjalnost. Že prej je Boža v svojem butiku prodajala predvsem lastne izvirne izdelke za žensko modo. Zdaj se ji je ustvarjalnost še okrepila. V kuhinji visijo v okras lesene žlice z njenimi poslikavami, na steni delovne sobe so glinasti krožniki z njenimi skulpturami in ornamenti. Na kavču so razgrnjene dekliške majice z originalnimi poslikavami in izpisanimi imeni pa obeski, ženske broške, katerih barve in vzorci se ujemajo s poslikavo ženskih oblačil. En izdelek ni enak drugemu, vse je narejeno z obilo potmljenja, ustvarjalne fantazije in vztrajnosti. Ta pa ni prišla sama po sebi. Veliko truda je bilo potrebno, koncentracije in samozaupanja. A ko se je odprlo, je bila sprememba očitna. “Začela me je preganjati neverjetna ustvarjalna mrzlica. Prinesli so mi barve in poslikala sem vse, kar mi je prišlo pod roke: krožnike, lončke, plastične posode, lesene buče in drugo,” pripoveduje Boža o svoji ustvarjalni sli, ki pa ni bila le sla po lepem in novem, ampak tudi po obnovi lastnega duha in telesa, sla po zdravju in normalnem življenju. To je bila pot k ponovnemu Božinemu ko pride prvič v šolo, ne zna jezika okolja, pri nas slovenščine, in nima tistih znanj in delovnih navad kot ostali otroci, nima izkušenj s pisanjem, risanjem, ne gleda televizije, nima slikanic in knjig. Zato je za romske otroke še kako potrebna priprava. V novomeški občini je bil narejen pomemben korak lani aprila, ko je bil odprt vrtec v romskem naselju Žabjak. V njem se otroci pripravijo na šolo, nauče slovenščine in drugega.” TUDIJA: “Prvi romski vrtec sem videl v romskem naselju Pušča v Prekmurju med snemanjem Robarjevega filma Opre Roma in sem bil navdušen. Tam so se otroci v vrtcu naučili slovenščine in potem niso imeli takih težav pri pouku kot naši romski otroci, ki so bili v prvem razredu kot gluhonemi, sploh niso razumeli, kaj se dogaja.” - In v čem Slovenija glede romskega vprašanja zaostaja za drugimi državami? BERUS: “Kot sem že povedal, se je Slovenija na splošno dobro odrezala, ima veliko stvari, ki jih drugje nimajo razen morda Slovaške. Na področju pomoči Romom se v Sloveniji naredi in dela največ od vseh vzhodnoevropskih držav, so pa naši Romi veliko slabše organizirani kot drugod. Predvsem se pozna, da nimajo svojih izobražencev. Zanimivo je bilo srečati romske predstavnike, med njimi so bili doktorji in magistri, pravniki, posamezniki so tekoče obvladali po 4 jezike. Pri nas pa imamo izredno malo izobraženih Romov. Kot mi je znano, se je iz vrst dolenjskih Romov izšolalo le dvoje, troje posameznikov. Vendar se ti Romi, ki so uspeli, ne počutijo več Rome, nekako so se odtujili od svoje skupnosti. V svetu pa je obratno, izobraženci delajo za ostale Rome, skušajo jih prosvetliti, vplivati nanje in jih krepiti v njihovi identiteti. Zavedajo se, da so Romi, in to ostajajo, kljub temu da so si pridobili izobrazbo. Ponosni so, da so, kar so. Prav tega pri nas v Sloveniji ni.” TUDIJA: “Želim si, da bi bili tudi naši Romi kulturni in izobraženi, na svoje korenine pa ne bi smeli pozabiti.” - V organiziranosti slovenskih Romov se v zadnjem času le premika na boljše. rojstvu. Pri tem jo je aktivno podpirala vsa družina, zlasti pa mož, ki se je medtem upokojil in ji bil vedno ob strani. Prihajali so prijatelji in znanci in jo bodrili. Zdaj je že mekaj časa slika spet obratna. Boža se je na novo rodila, ustalila. Polna je lastne moči, ki jo rada deli z drugimi. Ko so njene prijateljice deprimi-rane, se hitro spomnijo nanjo. “Pojdimo k Boži po moralo,” pravijo. Svojčas je bila Boža Podrgajs likovni pedagog. Poučevala je v Črnomlju in v Novem mestu, potem pa šolo pustila in pričela na svoje. Ko je po težki bolezni spet pričela ustvarjati, je pripravila več razstav svojih unikatnih izdelkov: v Ljubljanski banki, v Drjištvu ujrokojencev, v Domu starejših občanov v Šmihelu. Povsod so bili ljudje nad njimi navdušeni. Zanimivo je brati zabeležke v knjigi obiskovalcev. Polna je pohval, tisti, ki jo osebno poznajo, so zapisali zraven še nekaj spodbudnih besed. Zanimivo je, da je med podpisanimi tudi več njenih nekdanjih učencev. Zdaj so oni nastopili kot ocenjevalci izdelkov svoje učiteljice. Nad njimi in nad njenim življenjskim zgledom so bili presunjeni. Toda to ni tema, o kateri bi želela Boža kaj dosti razpravljati. Raje pove, kako srečna je bila, ko se je po nekaj letih sedenja v invalidskem vozičku po terapiji bioenergetika Štefana Šepata prvič dvignila na lastne noge: “Prvi poizkus je bil reven. S pomočjo prijateljice Nane in bioenergetika sem za nekaj sekund stopila na noge, a sem v glavi začutila močno vrtoglavico in šumenje. Po šestih takih tretmajih sem se s težavo spravila na noge in za nekaj sekund razprostrla roke. Kolena so me vedno izdala. Kadar sem se hotela dvigniti, so klecnila in padla sem nazaj na sedež. Ves čas sem po navodilih vztrajno vadila z nogami. Po treh mesecih sem začutila rahle bolečine v rokah in kolenih. To je dobro znamenje,’ me je spodbujal bioenergetik, noge oživljajo.’ Pred tremi leti sem se oprijela vozička in napravila nekaj korakov.” Tako je Boža počasi shodila, a ostala je sužnja stanovanja, kajti po stopnicah še ni mogla. Pa je prišel tisti slovesni trenutek razglasitve samostojne Slovenije in Boža je dobila novih moči. Zmogla je stopnice in se tako kot Slovenije sama spustila v svet. Ena in druga sta bili šele na začetku poti: “Dobra volja, vera v lastno moč, upanje m vztrajnost, vse to je potrebno, da obdržiš svoj prostor pod soncem,” pravi Boža. Ona že ve. TONE JAKŠE r . Pripravlja se ustanovitev Zveze slovenskih Romov. Kako kaže? BERUS: “Na konferenci se je lepo videlo, da so Romi v drugih državah bolj organizirani. Tudi za to gre zahvala njihovim izobražencem, ki znajo voditi organizacije in jih povezovati v mednarodna združenja. Pri nas tega žal ni. Tudija je šel na konferenco kot predstavnik slovenskih Romov, ne pa kot predstavnik slovenske romske organizacije, ker je pač še ni.” TUDIJA: “Gospod Winkler iz Urada za narodnosti je pobudnik, da bi slovenski Romi ustanovili svojo zvezo. To soboto, ko bomo v Krškem z zamudo praznovali dan Romov (ta je sicer 8. aprila), se bomo pogovorili o ustanovitvi slovenske romske zveze. Potem sc bomo lažje povezovali z ostalimi romskimi organizacijami in lahko bomo stopili tudi v Svetovno romsko zvezo. Zdaj imamo v Sloveniji samo tri romske organizacije, in sicer romska društva v Novem mestu, Krškem in v Prekmurju. Kljub temu da še nimamo svoje zveze, pa smo slovenski Romi že povabljeni na zasedanje romskega parlamenta, ki bo letos oktobra v Budimpešti na Madžarskem. Upam, da bomo zvezo ustanovili in bomo v Budimpešti uradni predstavniki, ne samo opazovalci.” - S kom vse ste na konferenci imeli stike? So poznali Slovenijo? Kaj jih je najbolj zanimalo? BERUS: “Sestali smo se s Slovaki, Čehi, Romuni, Angleži, Kosovci, Srbi, Makedonci, Bolgari, Francozi in' z nemško delegacijo, ki je bila najštevilnejša, a brez Roma v svoji sestavi. Prvi dan, ko smo prišli, so nas vsi mešali s Slovaško. Kar naprej smo morali poudarjati, da smo iz Slovenije. V pogovorih je sogovornike zanimalo, kako pri nas žive Romi, še posebej pa jih je zanimal .projekt gradnje stanovanjskih hišic, ki poteka v Žabjeku. Izkazalo se je, da je to prava redkost. Nikjer se ne dogaja, da bi občina na tak način pomagala Romom pri reševanju stanovanjskega vprašanja.” TUDIJA: “Ko sem se pogovarjal s predstavnico Romunije, sem jo povprašal, ce pri njih Romi gradijo kakšne hiše, in zvedel sem, da ne. Ko sem ji povedal, da jih v Žabjaku gradimo, da smo v romska naselja napeljali vodovod in elektriko, se je čudila. Rekla je, da kaj takega pri njih niti mnogi romunski državljani minajo, kaj šele Romi.” • Na konferenci se je pokazalo zanimivo dejstvo, da se Romi, ki so prišli iz 17 različnih evropskih držav, niso mogli sporazumevati v svojem jeziku. Kako je bilo? BERUS: “Na konferenci se je pokazalo, da je jezik res velik problem. Romi zelo težko Bojan Tudija komunicirajo med seboj in potrebovali so prevajalce, posrednike. Romsčina se je na posameznih območjih tako preoblikovala, da se zdaj Romi iz dveh držav ne razumejo več. Ena od teženj, o kateri je bil tudi govor na konferenci, je, da bi jezik poenotili, da bi dobili nekakšno knjižno romščino.” TUDIJA: “ Z romskim jezikom je podoben problem tudi v Sloveniji. Romov nas je tu vsega skupaj nekaj več kot 5000, a se ne moremo sporazumevati v romščini. Dolenjski in prekmurski Rom se le težko razumeta, če govorita vsak v svojem jeziku.” Rome v evropskih državah različno obravnavajo. Ali je bilo na konferenci čutiti evropskega združevalnega duha? BERUS: “Seveda. Precej besed je bilo slišati o tem, da bi za vse evropske države poenotili status Romov. Evropa se združuje, prihaja do poenotenja zakonodaje in težnje so, da bi tudi Rome enako obravnavali, jim določili enak status in enako zaščito v vseh evropskih državah. Na konferenci se je oblikoval predlog, da bi Romi dobili status eksterito-rialnc manjšine. So v večini evropskih držav, vendar nimajo svoje matične države. Veliko je bilo govora tudi o zaščiti človekovih pravic, saj sc v vseh državah pojavljajo različne oblike diskriminacije Romov.” Kako jc s statusom Romov pri nas? Kaj je z napovedanim zakonom o zaščiti romske etnične skupnosti? BERUS: “Vlada se jc odločila, da ne bo izdelala posebnega zakona za zaščito romske etnične skupnosti, pač pa bo v ustrezne zakone vgradila ustrezne določbe. Z romsko problematiko se bo na vladni ravni poslej ukvarjala komisija za zaščito romske etnične skupnosti. V nji sodelujejo predstavniki državnih organov, ki se s svojo dejavnostjo kakorkoli dotikajo položaja Romov, od ministrstev za okolje, za zdravstvo, šolstvo in delo, za družino in socialne zadeve do ministrstva za kulturo, potem predstavniki tistih občin, kjer živijo večje skupnosti Romov (Murska Sobota, Novo mesto, Krško), ter predstavniki romskih organizacij. Znani so ze tudi člani iz našega okolja: to sta Ana Bevc kot predstavnica novomeške občine in Bojan Tudija kot predstavnik Romov z območja Dolenjske/ TUDIJA: “V komisiji si bom prizadeval, da bi slovenski Romi dobili status narodne manjšine. Romi živijo na Slovenskem zelo dolgo. Naselili so sc že v 14. stol in 15. stol. in sc ohranili do danes, tako da jih lahko imamo za avtohtono prebivalstvo na slovenskem ozemlju. Od evropskih držav pa je Romom priznan položaj narodne manjšine samo na Češkem.” MILAN MARKELJ med legendo in zgodovino E0@co EMud Id Mub 9 Kastni sistem jc značilen za indijsko družbeno ureditev. Ne moremo si misliti, da so takšen sistem razslojevanja poznali tudi nekdanji prebivalci na naših tleh - Kelti. V najvišjo kasto so sodili merlini, ki jih poznamo tudi pri nas. Besedni koren “mer” jc indoevropskega izvora, lahko pa jc tudi starejši. V prevodu pomeni lep, velik, pomemben, odličen itd. Vse kaže, ni pa dokazano, da je francoska beseda maire (župan) tudi nastala iz lega korena. V Bohinju nastopa pri nekem staroselskem obredu vodja fantov, ki mu pravijo mer. V stari latobiško-keltski prestolnici na Mihovem pod Gorjanci je še vedno ohranjen naziv Merdun ali Mrdun (Glavica), ki je nastal iz nam znane besede “mer”, poleg tega pa še iz keltskega “dum”, ki pomeni kraj ali mesto. Gre za velik in odličen hribček, na katerem so mihoviški Kelti prirejali kresovanja. Tisto noč je bilo mladim vse dovoljeno in vse pregraje med keltskimi kastami so tisto noč padle. Zato so si mladi dali duška. Veliko deklet je na kresno noč zanosilo, kar jc tudi bilo povezano z njihovim verovanjem, da so spočeli trden in zdrav rod. Drugi dan se fant in dekle, ki sta tisto noč “grešila”, nista smela več pogledati, seveda če sta bila iz različnih kast. Poglejmo še malce nazaj. Nekoč so prebivalci Podgorja rekli mravljišču mrdun. Zakaj tako, nihče ne ve. Najbrž je v kakšni zvezi z Mrdunom. Morda,je tam ob kresu ali pa kdaj drugič bilo tako živo kot na velikem mravljišču. V tej zvezi lahko omenimo tudi toponim Verdun (najbolj slaven jc francoski, ki ga poznamo iz prve svetovne vojne), veliko pa jih imamo tudi pri nas, n.pr. pri Dolenjskih Toplicah, Gracarjcvem Turnu, Volavčah in tudi pri Portovaldu v Novem mestu. Za Verdun pri Dolenjskih Toplicah lahko zanesljivo trdimo, da je francoskega izvora. Ta kraj so tako poimenovali francoski menihi, ki so nekoč tam živeli. Vso ostali pa naj bi zaznamovali kraj, kjer so nekoč staroselci pasli svoje črede. SLAVKO DOKL NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral TATJANO TIČAR in VESNO KOTNIK iz Novega mesta. Tičarjcvi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Kotnikova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 30. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 20. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 20 REŠITEV 18. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PINASA, SM, KOLESARSKA, KES, PALAS, LUKS, APA, PO SLOVENIJ, DON, ALEMANI, OSIR, DALI, PARAGON, ILIRI, RAK, ABORTI-VUM, TRAJNOST, JAMA, AA, KARTA, ANAM. prgišče misli Kozmopolitstvo se mi zdi prazno. Ljudje se ne morejo razvijati, če ne pripadajo določeni kulturi. Četudi se ji upirajo in jo povsem transformirajo, še vedno pripadajo toku tradicije. I. BERLIN Ker smo za gospodarje imeli zmerom tujce, nam je ostalo v krvi, da so merila zunaj nas. JANEZ MENART Bolj ko je neka oblast samovoljna, dlje ko je od ljudstva, močnejšo potrebo čuti, da se oveša z okrasjem, ki naj bi prikrilo njeno goloter. ROMAN LEIJAK Politični in znanstveni pogled na svet nam že v marsičem nadomeščata vero. MARJAN ROŽANC DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NASTAJA- NJE, ROJEVA- NJE SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI SLADKO- VODNA RIBA PRISTOP K POGODBI dolenjski DOLENJSKI 2»“ ROČNO ORODJE VRSTA SOKOLA SUŠICA OKRASNI KAMEN DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NOETOV SIN (PRADED HAMITOV) OSEBNI ZAIMEK VINSKA SORTA NEKD.ALB. VODITELJ RAMIZ KRAJ NA KRASU KRAJEVNA ZADEVA RAZČLE- NJEVANJE STOPNJA ALKOHOLA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO DEL VOZA AVTOR: , OZE UDIR PONIKAL- NICA POJAV NA VODI ST. PERZ. KRALJ SLIKAR BOŽIDAR BELGIJSKE TERME PRAV TAKO (LAT.) VODILNA MISEL MANJŠE ITAL MESTO (PENEČA VINA) VRSTA KUHINJSKE POSODE SRB. M. IME IME IZUMITELJA EDISONA SOKRATOV TOŽILEC VARESE EDGAR PRIVRŽE- NEC RASIZMA SMUKEC VRTINEC NEKDANJA BLIZNJE- VZHODNA DRŽAVA MOŠKO IME zanimivosti iz sveta fflsfjiMm m® fia v Ce bi danes vprašali povprečno izobraženega človeka, kaj je to acetilsalicilna kislina, bi najbrž ne znal odgovoriti. A če bi ga vprašali, kaj je to aspirin, bi le redko kateri ne vedel, da gre za zdravilo. A je oboje Isto. uporabljati, ker ga večina ljudi dobro prenaša. Čeprav je aspirin že desetletja v splošni uporabi in so ga temeljito raziskali, pa še vedno vznemitja znanstvenike. Odkrivajo nove možnosti uporabe aspirina za preprečevanje migrene, pri diabetikih, za ohranjanje tveganih nosečnosti pri ženskah z visokim krvnim tlakom itd. Nove raziskave so odkrile, da acetilsalicilna kislina že v majhnih odmerkih učinkovito preprečuje tvorjenje krvnih strdkov ter tako lahko ščiti pred kapjo, miokardnim infarktom in ponovnimi napadi infarkta. Aspirin bo torej dočakal svojo stoletnico kot zdravilo, pred katerim je treba sneti klobuk. Acetilsalicilna kislina je dobila ime aspirin leta 1899, ko so aspirin vpisali kot zaščiteno ime v register cesarskega patentnega urada v Berlinu; od tedaj do danes je ostal aspirin učinkovito zdravilo za prcnckatcro tegobo in zanimiva snov za zdravstvene raziskovalec. Po desetletjih uporabe namreč odkrivajo, da o aspirinu še vedno ne vedo vsega in da ima ta snov še celo vrsto za človeka koristnih lastnosti. Davno prej, predno je aspirin dobil ime in bil vpisan v register, so ljudje vedeli za zdravilnost vrbove skorje, v kateri sc nahaja snov, podobna aspirinu. Starogrški zdravnik Hipokrat jo je uporabljal kot učinkovito sredstvo proti bolečinam in povečani telesni temperaturi, poparck iz vrbovega listja pa je priporočal še zlasti ženskam za lajšanje bolečin. Minila so stoletja in leta 1763 je angleški duhovnik Edvard Stone napisal prvo znanstveno pričevanje o zdravilnosti izvlečkov iz vrbove skorje; preskusil ga je na mrzličnih bolnikih in dosegel opazen zdravilni učinek. Zdravniki so postopoma začeli predpisovati vrbovo skorjo za znižanje telesne temperature, vendar le kot ceneno nadomestilo za kininovo skorjo, ki je bila tiste čase pač težje dosegljiva. Znanje se je že tako razvilo, da so lekarnarji iskali, katera učinkovina je tista, ki vrbovo skorjo dela zdravilno. Leta 1828 je uspelo francoskemu lekarnarju Lerouxu iz vrbove skotje osamiti salicin v čisti kristalni obliki, italijanskemu kemiku Pirri pa je uspel izolirati brezbarvne igličaste kristale salicilne kisline. To je bilo tisto, kar so iskali. Po teh odkritjih so ugotavljali, da sc zdravilna učinkovina nahaja še drugje v naravi, vendar naravni viri niso zadostovali za zadovoljevanje vse večjih potreb po zdravilu. Leta 1859 so salicilno kislino sintetizirali. Petnajst let pozneje, ko so s kliničnimi poskusi že dokazali njeno antirevmatično delovanje ter ponovno odkrili, da blaži bolečine in znižuje vročino, je Haydcn izdelal industrijsko uporaben postopek za sintezo salicilne kisline. To je pripravo zdravila sicer bistveno pocenilo, vendar so širšo uporabo salicilne kisline preprečevali stranski učinki: spojina je bila zelo grenkega in kiselkastega okusa, poleg tega je močno dražila želodčno sluznico. Morala so miniti še štiri desetletja, da je nemški kemik Fclix Hoffmann, nameščenec tovarne Bayer začel iskati podobno spojino, a z manj stranskih učinkov. Raziskovanja sc je mladi kemik lotil posebej zagnano, ker je njegov oče trpel zaradi neznosnih revmatičnih bolečin, lajšnjc trpljenja z natrijevim salipilatom pa mu je povzročalo hude želodčne okvare. Uspelo mu je, da je po principu oplemenitenja znane spojine iznašel postopek acetiliranja salicilne kisline, odkril je torej aspirin. Nova snov je že po enem letu kliničnega preskušanja s svojimi odličnimi farmakološkimi lastnostmi presenetila zdravnike, lepo so jo sprejeli tudi bolniki. Novemu zravilu so še dali ime aspirin in ga pod tem imenom patentirali. Potem sc je začela njegova hitra in uspešna pot v svet. Že leto dni po začetku industrijske proizvodnje je tovarni acetilsalicilno kislino z dodatkom škroba uspelo stisniti v 500-miligramske tabletke, kar je bilo tisti čas popolna novost, kije omogočila natančno doziranje in enostavnejše jemanje. Tako si je novo zdravilo še hitreje pridobivalo naklonjenost zdravnikov in bolnikov ter se sčasoma uveljavilo skoraj na vseh področjih medicine kot mnogostranski analgetik, antipirc-tik in antirevmatik. Aspirin so predpisovali za lajšanje raznih bolečin, za zboljševanje splošnega počutja in za skrajšanje poteka bolezni. Izkazalo se je tudi, da je mogoče zdravilo dolgotrajno Vsi večji in pomembnejši izumi dandanes pritegniti pozornosti. Za nekaj let je bila prihajajo iz velikih podjetij, katerih razisko- pozabljena, potem pa je prišlo do preobrata, valni laboratoriji so opremljeni z najsodobnejšimi Ward je svojo snov predstavil na televiziji, napravami, v njih pa delajo cele čete vrhun- Surovo jajce je premazal s starlitom, nato pa skih znanstvenikov. Zato je slišati kot prav- je vanj za nekaj časa uperil prižgan varilni Ijica, da sc je posrečil eden največjih izumov aparat. Jajce ni ne zgorelo in ne skuhalo, tega časa (če sc bo to seveda potrdilo) na- ostalo je nespremenjeno in hladno, kot je vadnemu posamezniku s preprostimi sredstvi. bilo. Za starlitc se je po tej oddaji pozanimal Gre za novo polimer- laboratorij za no snov starlitc, ki pri _R_T_nflQ______ raziskaveatom- jo je izumil nekda- [£j@[H®W ske«a orožia in £» izvedel posku- nji frizer Maurice Ward iz Yorkshira. Snov s svojimi lastnostmi osuplja strokovnjake, ki niti z najmodernejšimi znanji ne znajo razložiti, od kod polimeru neverjetne lastnosti, starlitc je namreč fantastično odporen proti vročini in je praktično neuničljiv. Ward je 20 let strigel lase, leta 1985, ko je prišlo do letalske nesreče na letališču v Manchestru, kjer je zgorelo 54 potnikov, pa sc je odločil, cia se bo posvetil iskanju ognja-varne snovi. Že po treh mesecih je v svojem preprostem laboratoriji s poskusi odkril formulo za novo snov, vendar z njo ni mogel se. Rezultati so bili osupljivi. Četrt milimetra tanek kos star-lita je brez škode prestal več kot 75 simuliranih atomskih eksplozij. Pri taki simulaciji sc dva centimetra debele jeklene plošče kar topijo. Ward je nenadoma postal zelo iskana osebnost in za njegov izum so se začela zanimati najrazličnejša podjetje in države z vseh koncev sveta. Vendar VVard formule ne izda nikomur in tudi noče podpisati nobene pogodbe. Pravi, da pripravlja nova odkritja, v primerjavi s katerimi je starlitc prava malenkost. zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Bolezen prizadene vsako četrto bolnico z rakom v naši deželi. Ne vemo sicer, zakaj nastane nevarni tumor, znani pa so mnogi dejavniki, ki vplivajo na razvoj raka dojk. Belke so v večji nevarnosti, da zbolijo kot ženske drugih ras. Če imajo tudi druge članice družine raka na dojki, je verjetnost obolenja večja. Tudi ženske brez otrok in tiste, ki so pozno izgubile mesečno perilo, so v precej večji nevarnosti. Kaže, da ima dojenje varovalni učinek, nedvomno pa obstaja tudi povezava med zahodnjaško prehrano in nastankom raka na dojki. Na splošno se vsi strinjajo, da se možnosti za nastanek raka na dojki s starostjo povečujejo. Pred petindvajsetim letom je zelo redek, do petiintridesetega leta ni pogost, med petintridesetim in petdesetim letom se pogostnost zveča, po petdesetem letu pa je nevarnost največja. Drage bralke, če ste v skupini z visoko možnostjo obolenja, si morate dojke vsak mesec same preiskati! Rak dojke odkrijejo največkrat žene same pri kopanju ali telesni negi. Opazijo izcedek iz prsnih bradavic, viaijo ah zatipajo spremembe v dojki oziroma na njej ali pa začutijo bolečine v dojkah in se zaradi tega napotijo k zdravniku. Zgodnja diagnoza raka je torej v veliki meri odvisna prav od prosvetljenosti žensk. Seveda spremembe, ki jih žene opazijo v dojkah, pogosto niso maligne oziroma nevarne. Gre namreč za tiste spremembe v dojkah, ki so v toku cikličnih sprememb napredovale, ali pa za spremembe, ki so posledica poškodb ali vnetega procesa v dojki. V vsakem primeru je potreben klinični pregled pri zdravniku, ki v primeru sumljivega izvida napoti bolnico v ambulanto za bolezni dojk. Vemo namreč, da nevaren tumor v dojki, ki je že en mesec tipljiv, pomeni v 50 % prisotnost zasevkov v pazdusnih bezgavkah. Če pa je zatrdlina prisotna šest mesecev, narast število pozitivnih bezgavk v pazduhi že kar na Obolevnost in smrtnost sta pri raku dojke visoka. Rezultati zdravljenja so boljši pri zgodnjem tumorju. Preiščite se same Ker je dojka dostopna ogledu in tipanju, domnevamo, da lahko zenska zgodaj odkrije spremembe s samopreiskavo, seveda če jo opravlja redno in po strokovnih navodilih. Kljub pomisleku, da samopreiskava psihično obremenjuje žensko in da lahko sproži kancerofobijo, jo danes priporočamo kot prvo detekcijsko metodo. Zato si, drage bralke, dojke redno vsak mesec preiščite takole' Slečene do pasu stopite pred zrcalo. Z rokami, spuščenimi ob telesu, si skrbno oglejte obe dojki. Pazite na morebitne spremembe v obliki dojk od meseca do meseca, na vdolbinice ali gube v koži dojk m na spremembe v obliki dojk. Nato dvignite roki nad glavo, morda se katera od navedenih sprememb pokaže šele sedaj. (Se nadaljuje) ■■HM ■■jm i ' i mmn priloga dolenjskega lista 1 3 praktični križ A sa ______________Z Obnova kože Že res, da obleka naredi človeka, toda še tako lepa obleka ne more zakriti od zime in slabega zraka - bodisi v prostorih ali na ulici - “utrujene” kože na obrazu. Zato morate poskrbeti za spomladansko obnovo kože. Na tržnici je že dovolj svežega sadja in zelenjave, zato si privoščite vitaminske maske, ki bodo ugodno vplivale na vašo kožo. Tako lahko, ne glede na vrsto kože, zmešate žlico limoninega, korenčkovega in kumaričnega soka. S tekočino si namažite obraz, pustite učinkovati 20 minut, da se posuši, nato pa si obraz umijte s toplo vodo in namažite s kremo, ki vam ustreza. Še bolj enostavno pa je, da si namažete na obraz banano. Čez pol ure jo izmijete z lipovim čajem, osvežite s tonikom in namažete z običajno kremo. °Fl°r Karnise in zavese Ko kupujete karnise in zavese za stanovanje, morate biti precej pazljivi na nekatere malenkosti, ki vam sicer la"hko povzročijo nemalo težav. Tako ne pozabite upoštevati robov, zavihkov in ponavljajočih sc vzorcev, ko jemljete mere za zavese. Prepričajte se, ali so v trgovinah na voljo dovolj dolge karnise in drogovi za zavese, ki jih želite uporabiti, saj jih ne morete vedno spajati. Pribor za karnise naj bo od istega proizvajalca, ki je izdelal tudi karniso, da ne boste imeli težav pri montiranju. Pri montaži karnis, navojnic in oknic vedno uporabljajte libelo. Zavese ne smejo prekrivati termostatnih ventilov na radiatorjih, bolje pa je, da tudi radiatorjev ne. Solata na šefov način Za šest oseb potrebujemo: 1 glavo solate ledenke, 1/2 stcblastc zelene, 2 paradižnika, 1 papriko, 6 jajc, 150 g kuhane šunke v kosu, 150 g ementalskega sira v kosu, 1 rumenjak, sol, 1/2 žličke gorčice, malo limoninega soka, 1,5 dl olja, 100 g kisle smetane, 4 žlice paradižnikovega kctchupa, 1 žlico paradižnikove mezge, poper, omako tobasco, I do 2 žlice vinjaka (po okusu). Solato očistimo, operemo in narežemo na rezance. Paradižnike narežemo na krhlje. Papriko očistimo in narežemo na tanke pramene. Zelenina stebla olupimo in narežemo na kot prst debele koščke. Šunko narežemo na pramene. Sir grobo naribamo. Jajca skuhamo v trdo. Solatni preliv: iz rumenjakov, soli, gorčice in olja zmešamo majonezo. Primešamo ji limonin sok, kislo smetano, paradižnikovo mezgo. Začinimo s poprom in omako in premešamo. Potresemo s sirom in obložimo z rezinami trdo kuhanih jajc. KTNov^t: gnojilo v 1 Ml briketih Tudi na našem tržišču je že mogoče dobiti umetna gnojila (brikete) s podaljšanim in upočasnjenim delovanjem, ki so v vrtnarstvu še posebej uporabna in zažcljcna. Briketi so sestavljeni iz kompleksnih gnojil, kar pomeni, da imajo v sebi več hranilnih sestavin, ki jih za rast potrebujejo gojene rastline. V zemlji trajajo do tri leta, v tem času pa počasi oddajajo hranila in z njimi oskrbujejo rastline. Zakopljemo jih kakih 10 cm globoko in malo proč od stebla rastline, tako da raztopina gnojil počasi pronica v območje korenin. Briketi vsebujejo poglavitna tri hranila, torej dušik, fosfor in kalij, poleg njih pa tudi magnezij in slcdovnc elemente: cink, baker, bor, molibden, železo in še nekatera druga, ki omogočajo zdravo rast in razvoj. Ob nakupu dobimo tudi navodilo za uporabo gnojil za posamezne rastline. 44 Kaj je “SPI - Rent” Okvare ma avtomobilu nas kot po pravilu seveda dolete takrat) ko se nam najbolj mudi. Do sedaj so bile hujše okvare vedno povezane s hudimi zagatami ter velikimi stroški, odkar pa je pričel AMZS poskusno uvajati tako imenovano “SPI - Rent” izposojo vozila, to je, da vozniku, katerega vozilo je sprejel v popravilo, posodi avtomobil za nujno uporabo, so stvari enostavnejše. Taka izposoja je cenejša, kot pri firmah za izposojanje avtomobilov, voznik, ki si je bil primoran vozilo izposoditi, pa lahko po opravljeni dolžnosti vrne vozilo najbližji tehnični bazi AMZS, ki jih je v Sloveniji dvanajst. Za sedaj je uveden tak način izposoje le na tehnični bazi v Postojni, če pa se bo tam to obneslo, bodo take izposojcvalnc avtomobile dobile še druge tehnične baze v Sloveniji. POLEG LESA TUI)F KAMEN - V ljudskem stavbarstvu Bele krajine nastopata kot najpogostejši material les in slama. Drugače je v Poljanski dolini ob Kolpi. Material, iz katerega so zgrajene stanovanjske hiše, je tu kamen, iz njega pa so oblikovali tudi posamezni kamnoseški detajli, običajno glavni portali. V sklepniku, ki nastopa le kot okrasni element, so vklesane letnice in začetnice imen lastnika, zelo pogost pa je tudi motiv Kristusa na križu. Ciste linije, forme, pobrane iz stilne umetnosti, in malce okoren način krašenja praznih ploskev najdemo tudi na glavnem portalu hiše v Deskovi vasi pri Starem trgu. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Slabi narodnjaki - Novomeški in sploh dolenjski narodnjaki o vsakem domorodnem početju in prigodku (n.pr. o volitvi, o napravi kake veselice, o ustanovi kakega denarnega etc društva) vselej na to mislijo, koliko jim ho prinesla reč dobička. Krčmarji hoteli hi prodajati vino in sploh pa postati dobro plačani agentje. Ce kaže škoda, ati le zamera pri visoki gospodi, Dolenec ne udeležuje narod, gibanja, marveč še nasprotno dela n.pr. voli nemčurja. Staro prerokovanje se izpolnjuje. “Ko sem bila še majhna, so prerokovanja šle taka, da bodo ceste šle od vasi do vasi, vozovi da bodo leteli naprej brez konj, tudi po zraku, da bo treba plačati od vsakega petelina davek, pred malnom da bo stal soldat in zahteval štibro od vsegav kar bo kdo prinesel mlet - in glejte skoraj vse se je že zgodilo. Se veliko druzega so prerokovali starci in vse se je že pripetilo ali pa se še le bo - o to so bili modri možje!” (67 letna žena) Neverne ženske - Spisi so napravili bili skrivno policijsko družbo, ki je nadzirala ženske in raportovala vsako jutro predsedniku Marinu škandale. Nevera mnogih se je tako izvedela. ' Za papeža šli Dolenjci molit, ker to želeli popi, skrivaj pa so kazali Piju figo in rekli, da pojdejo molit za dež, ne pa zanj. Tak je Dolenjec! 3Q02>&4 J.S.: * (SM g® m ffiasoS Že zdavnaj je padla noč, ena tistih brezmesečnih noči, ko tema gosto izravnava svet v nekaj daljnega, brezkončnega. Pred nami v temi so vinogradi, osiromašene trte prazne stojijo ob kolih in stebričkih, tako uboge, kot da nikoli niso bile bogato ovešene s sončnimi, težkimi grozdi, svetlimi kot sonce in temnimi kot najbolj bogata kri. Bledo odsevajo okna zidanic in hiš, razmetanih po bregu. Ivanka je vsa razigrana. V topli zidanici žari peč in na mizi, pogrnjeni s kockastim prtom, stojijo polič rdečega mladega vina in krožniki, polni dobrot. Skoraj premlada je še gostiteljica za odhod v pokoj; toliko načrtov še ima, toliko neizkoriščenih priložnosti za marsikaj, česar ni mogla ob številnih obveznostih postoriti zase. Prostor se kmalu napolni s smehom, dovtipi. Poliček je hitro prazen in štiri lica rdijo od toplote, vinske kapljice in smeha. Prične se obujanje spominov, utrinkov tega in onega. Tu v dolini in tam gori v vasi, kjer cesta po klancu zavije navzgor, je tekla naša mladost, leta otroštva in nekaterim vse življenje. Ena je ostala tukaj, druga se je priselila v sosednjo vas, tretja je prišla po dolgih beganjih spet nazaj, četrta pa, bog ji daj srečo, komaj dobro pričenja poganjati korenine, presajene z brega tja na hrib. V zidanici je svetlo in toplo, zunaj pa je tema zaradi tega še bolj čma in težka. Nenadoma tišina. Ivankine oči so naenkrat [H)lne solz, naše gkive sklonjene k tlom, ona pa, kot da je ni med nami, kot da je nekje daleč, kamor me ne moremo za njo. Vemo, kje je njena misel, je blizu in daleč. Presvež je spomin, prekratek čas za pozabljanje. “Vse je postoril sam, naredil pohištvo, polkna, obil stene, ometal strop. Ko je bil zadnjič tukaj, je že hudo kašljal, robec pred usti je bil krvav. Rekel je: žVem, da sem danes zadnjič tukaj, vem, da ne bom naredil nič več, ampak nocoj sem vesel, ta prostorček sem naredil do kraja in... na zdravje!’ Nazdravil je prijateljem, ki so narejeno veselo hoteli spraviti zlo slutnjo vstran. Le še pet mesecev je živel..." Ivanki omahne glava na roke na mizi in zaihti. Pustimo jo v njeni boli in vsem nam je nenadoma tako tesno pri dušL. Cernu usoda včasih udari tako nepričakovano in kruto? Kratka je bila tista doba od spoznanja in hrabrega samopremagovanja do konca. Le. malo dni, predno je zatisnil oči, slepe od bolezni, smoga obiskali prijatelji. Celo uro je trajalo, da je bil pripravljen na pogovor. Bridko je bilo, ko nas je spoznaval po glasu, pa vendar se je nasmejal šali, toplo in široko, kot je znal le on. Zdi se, kot da njegov smeh odmeva v zidanici, jedko obarvan. Pa ni smeh, je Ivankino hlipanje, zatajevano ves ta dolgi večer, dokler se ni sprostilo v odrešujoče solze. Se kako jih razumemo, te solze, ki ji olzijo v dlani, to skelečo olečino za izgubljeno srečo! Na mizi so ostanki kruha, pokriti s prtičem, prazni kozarci in izpraznjen poliček Ura je pozna in naenkrat se nam tako mudi ven, iz tega proštom spominov in !x>lečine. Poslavljamo se. Zunaj je temna noč, strupeno sijejo zvezde gori na nebu in pol meseca je prilezlo izza obzorja. Visoko nekje na nebu rezko režejo nočno tišino kriki divjih gosi; odhajajo na jug, naznanjajo zimo. Poslavlja se neki čas... vse odhaja v nepovrat... Claudelove pesmi in igre Paul Claudel, francoski pesnik in dramatik, je na Slovenskem doživljal precej neljubo usodo. Četudi so razumniki vedeli zanj in so ga visoko cenili (Kocbek ga je denimo ocenil kot “genija, velikana, podobnega gori”, kot “najlepšo in najčistejšo dragotino, kar jih imajo Francozi po Racinu”), se v desetletjih po zadnji vojni zaradi ideoloških razlogov, ker je Clau-dclovo delo pač izrazito zaznamovano s krščanstvom, nikakor ni mogel uveljaviti ne na slovenskem odru ne v pesniških prevodih. Šele v zadnjih letih je Claudel končno prišel tudi k nam, najprej na oder, nedavno tega pa tudi po skoraj sedemdesetih letih v novih knjižnih izdajah. Mladinska knjiga in Mohorjeva družba iz Celja sta namreč izdali dve njegovi knjigi: prva v znani in uveljavljeni zbirki Kondor prinaša obsežen izbor iz njegove poezije, naslovljen SEJALEC BOŽJE MERE, druga pa tri Claudelove drame: MARIJINO OZNANJENJE, V PRELOMU POLDNEVA in ZAMENJAVA. Claudclovcga pesniškega opusa sc jc lotil prevajalec Marko Marinčič, ki jc, kot pravi, skušal narediti celovit pregled Claudelove poezije, zato jc poleg slovitih hvalnic, liturgičnih himen in ciklusa podob svetnikov vključil v izbor tudi njegova mlajša dela ter lirične pesmi iz zadnjega življenjskega obdobja. Izboru jc pripisal obsežno spremno besedo, ki jo Člaudel zaradi dosedanje zamolčanosti pri nas vsekakor zasluži in jc potrebna. V slovenščini imamo tako prevedeno dobro tretjino Claudclovcga pesniškega opusa. Bolj kot pesnik jc Claudel dandanes v svetu poznan in cenjen kot dramatik. Prevod že omenjenih treh najbolj znanih Claudclovih dram (prevajalec jc Aleš Berger) v knjigi spremlja Schmidtova dramaturška razčlemba igre Marijino oznanjenje, Barraultovi zapisi o nastajanju krtsnih uprizoritev V prelomu poldneva in Zamenjave ter zapis o Claudclovi smrti. 0 Claudelu pri nas piše B. Zupanova, o njegovem liku pa F. Rode. MILAN MARKELJ Reprint Malove Zgodovine Mohorjeva družba iz Celja je v sklopu počastitev 140-lctnice svojega delovanja te dni izdala reprint nekdaj zelo priljubljene, zdaj pa že težje dostopne ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA, ki jo je napisal dr. Josip Mal in jc izhajala v desetih zvezkih od leta 1928 do 1939. Mal jc napisal zgodovino Slovencev za obdobje od francoske revolucije do razpada Avstro-Ogrske in nastanka Jugoslavije, medtem ko je starejšo zgodovino, ki jc izšla v 6 zvezkih v letih od 1910 do 1916, napisal dr. Josip Gruden, reprint te izdaje pa jc Mohorjeva izdala lani. Zdaj jc celotna Mohorjeva Zgodovina slovenskega naroda na voljo bralcem, ki bodo in že pridno posegajo po nji, čeprav ne gre za delo, ki bi povsem trdno stalo v vseh svojih točkah. Sodobna zgodovinska znanost nekatere stvari razume in vidi drugače, kar pa Grudnovi in Malovi Zgodovine ne jemlje njenih vrednosti, to pa so dobra temeljna zasnova, poljud-nost pripovedovanja, široko prikazovanje vsakdanjega življenja, mnoge malenkosti in drobni dogodki, ki bralcu živo približujejo čas in razmere. Reprintu Malove Zgodovine je dodana uvodna študija Boga Grafenauerja. Tisti čas Svetlana Makarovič jc slovenska pesnica, ki je v mnogih svojih pesmih zgradila značilno in zlahka prepoznavno poetiko, ki jo še najbolj določa “spoj slovenske mitske arheologije in eksistencialistično pojmovanje tujstva” (Peter Kolšek), vendar pa v nobeni zbirki doslej ni v tej poetični drži tako dosledna, kot jc v najnovejši TISTI ČAS, kijojc pred kratkim izdala pri Založbi Mladika. Pesmi, ki jih jc v zbirki vsega 28, so mračne po svojem osnovnem tonu in sporočilu, ki pravi, da jc človek z rojstvom vržen v ta svet in da jc rojstvo prekletstvo. Da jc prekleta ura, ko jc seme padlo, prekleta ura, zemlja in nebo ter prekleti prvi dih in luč sveta, zapiše pesnica že v prvi pesmi Rojstni dan. Človekova pot skozi življenje in svet jc samotna, človek kot deseti brat blodi po sivem svetu, (“Ti boš pa romala, ti boš hodila/ dolgo boš romala, nikdar prišla./ Nikdar nikoli, desetnica.”), in ostaja večni tujec v njem, žejen žive vode smisla. Konec blodenja po svetu jc tista ura, tisti čas, ko sc razodene neskončno (“Tam neznano. Tam visoko./ Jc bilo in jc in bo./ Tam neskončno. Tam edino. Tista zvezda nad goro.”), ki ga človek sicer ne more spoznati, videti, a vendar ve, da jc, kot sporoča zadnji verz zadnje pesmi v zbirki. Pesmi Svetlane Makarovičeve se dajejo bralcu popolnoma same zase, brez spremnih besed ali kakšnih uredniških opomb (razen avtoričine prepovedi po samovoljnem javnem izvajanju in uporabi), podobno torej kot se posamezniku razodene tudi “tisti čas”. MILAN MARKELJ Zagrizenost nemškega duha Že po letu 1931 se vse bolj množe • ■' J kulturbundovske organizacije in sc širi ’ nacistična propaganda zlasti na Kočevskem. Nacionalistične pesmi in Hitlerjev pozdrav so bili tu običajna stvar. Princ Auersperg je dal tej skupini naslednje geslo: “Bratje Nemci, ne dovolite, da bi izginil ta nemški otok v Kočevju, ki nas mora pripeljati na Jadransko morje!” Posebna nacistična organizacija je s svojim do podrobnosti izdelanim načrtom, s “turisti”, znanstvenimi raziskovalci, študentskimi vandrovci in podobnim leto za letom preplavljala Kočevsko, prirejala tajne tečaje, sestanke in pohode. Kdor se je posebno izkazal, je šel na nadaljnje “študije” v Nemčijo. Krošnjarji so postajali vse bolj fanatični privrženci in organizatorji kulturbundovskih organizacij in njihovih tajnih oboroženih oddelkov. Na šoli na Lazah se zaostruje predvsem pri verouku. Katehet Kralj z Uršnih sel 7.marca 1938 piše šolskemu upravitelju: “Opažam uporni duh proti verskim vajam na jmenovani šoli od strani kočevarskih otrok.” Že malo predtem ugotavlja: “Nekaj slabega se pojavlja med kočevarskimi učenci na šoli v Lazih: Uporen, sovražen duh proti meni in cerkvi, ki ni navaden med našo mladino, ampak mora izvirati samo od njihovih staršev.” Ta upornost se pojavi med otroki iz Travnega Dola, Pleša in Pajkeža. Pojavil se je pravzaprav že pred šestimi leti, ko je bil v cerkvici na Lazah nagovor za prvoobhajance v slovenskem in nemškem jeziku. Takrat so se ti odpovedali poučevanju verouka. “Sedaj je tu slovenska šola, a zagrizenost nemškega duha je ostala,” piše katehet. Ivanka Mestnik Vas Laze in njena šola skozi čas se počutili “prikrajšane in razžaljene”. Čutili so, da bodo pri maternem jeziku okrnjeni. Od tod mržnja pri starših proti Uršnim selom, zlasti ker je njihova nemška šola naenkrat postala slovenska. Neki učenec celo glasno izjavi: “Bo že prišel oče in bo povedal, da imamo svojo cerkev v Črmošnjican!” Priložen je tudi seznam upornih učencev, ki jih je 17. Vsi so iz Travnega Dola, Pleša, Pajkeža in Blaževca. Šolski upravitelj Kraševec je v zvezi s tem poklican k sreskemu načelniku. Ta pove, da se je odpor proti katehetu začel po božiču. Sredi novembra je po šolskem okolišu hodil nek nemški dijak, ki je ljudem razdajal nemške knjige in koledarje in agitiral med ljudmi, naj se držijo svojega maternega jezika. Upravitelj še pravi, da katehet poučuje verouk po predpisih slovensko, moli pa z njimi, posebno v 1. in 2. šolskem letu, tudi nemško. Pri svojem delu je točen, reden. Teče pa še neprestana agitacija proti obisku šolskih maš na Uršnih selih od strani kočevarskih učencev. Ivan Kirsche, občinski odbornik iz Travnega Dola, je celo med poukom stopil v šolo invse vpričo otrok nedostojno obnašal. Heronim Štalcar s Pajkeža pa je istega dne pri šoli hujskal otroke k upornosti in neubogljivosti. Oba sta zagrizena Kočevarja, najhujši pa je Mausser iz Travnega Dola. Na šoli je bil organiziran bojkot, štrajkali pa so samo otroci tistih staršev, ki žive v dobrih odnosih s Kirschcrjem in na katere ima on vpliv. 20. aprila 1938 piše sreski načelnik župnemu uradu v Črmošnjicah, 12. maja pa ta odgovarja, da je bila na Lazah do “prevrata” nemška enorazredna ljudska šola, kamor so zahajali otroci iz črmosnjiške župnije. Potem so bili sem priključeni otroci z Uršnih sel, ki so prej hodili v osnovno šolo Zgornje Sušice. Kočevarji so t Cerkev ,vv. Matija na Lazah Kot župnik je štiri leta poučeval verouk na tej šoli. Otrok z Uršnih sel ni nikoli silil k verskim vajam na Laze, še manj v Črmošnjice. Lahko so jih opravili pri domačem župniku. Župnik svetuje, naj ne silijo otrok na Uršna sela, ampak jim dajo prostost. ^ “Kot njihov župnik jim ne morem in ne g smem zabraniti, da posečajo domačo farno ° cerkev,” še pravi v pisnem odgovoru in spomni, f da so okoliščine kočevske vasi adaptirale svojo | cerkev na Lazah z ogromnimi stroški. Ali jih | ne bi katehet povabil na verske vaje tja, saj c je le četrt ure hoje? Tudi to razburja ljudi, češ toliko smo žrtvovali za cerkev na Lazah, pa je večinoma zaprta tudi za otroke. In šola stoji na Lazah! Tako župnik Franc Zajec iz Črmošnjic, ki je po materi nemškega rodu. Upravitelj Kraševec na vse njegove izjave odgovarja, da hodijo na šolo Laze otroci iz treh far: iz Toplic, Črmošnjic in Podgrada, in ker je večina z Uršnih sel, se mora manjšina ravnati po večini. Ker na Lazah pri cerkvi ni mežnarije, ne ciborija za obhajilo, ne mašne obleke za razne dni (sta le dva plašča), je tako. Ima pa župnik mašo na Lazah v začetku in ob koncu šolskega leta ter L decembra. V šolskem letu 1938/39 je na šoli 150 učencev, učita jih Avgust Kraševec in Mara Močnik. V Šolskem letu 1939/40 pa piše v zaključnem poročilu, da so ovire pri vzgoji in pouku alkohol m dvojezičnost. Šoloobveznih je v tem letu 142 otrok, učita jih Gustav Kraševec in Matilda Vidmar. L//V.V''1-: 1 4 priloga dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Preklinjanje in furmansko izrazosbvje Iz rubrike “Bucike” v tovarniškem glasilu Labod Kar nekaj knjig v zadnjem času govori o poslovnem bontonu, znana pa so tudi predavanja ne le gospe Kneževič, ampak še mnogih strokovnjakov na to temo: Torej gre za vsebino, ki ima veliko težo, čeprav se v našem okolju počutimo na tem področju povsem samostojni in zaenkrat še ni bilo nakazane potrebe za predavanja ali izobraževanje v tej smeri. Za medsebojne odnose, ugled in profesionalnost je še kako pomembno, kako se obnašamo, kako komuniciramo, kako delujemo. V svetu so stroga pravila, vezana celo na oblačenje, kaj šele kaj drugega. Predvsem v modnem podjetju bi morala biti obleka in obnašanje še toliko bolj poudarjena. Mi pa se veselo pošiljamo v "tri krasne" in pogosto gradimo svoj ugled edino ali predvsem na tem, da soseda ali drugo službo blatimo oz. skušamo izničiti. Ne le v poslovnem, ampak kar v splošnem načinu življenja so taki “'prijemi” spotakljivi. V poslovnem življenju pa bi morali pazili še na vse kaj drugega. Način sprejema, pozdrav, nazivanje - vse to ima svojo težo in je vizitka ne le posameznika, ampak podjetja sploh. Preklinjanje in “furmansko" izrazoslovje že dolgo ne pomeni več samo sproščenega odnosa in spuščanja na raven množice (to je tudi spotakljiva razlaga, saj tako obnašanje priča bolj o poniževanju kot neupoštevanju delavcev) in bi moralo biti v službi povsem izključeno. Pričakujemo, da bomo kot podjetje in kot posamezniki upoštevani, spoštovani, pa sami ne premoremo toliko poslovne morale, da bi se vsaj pretehtano in izbrano izražali in obnašali. Z raznimi vzdevki opremljamo imena in blatimo vse okoli sebe, da bi se sami bolj svetili. Kako bodo torej naši nastopi navzven primerni in prepričljivi? Posebno poglavje je komuniciranje nadrejenih s podrejenimi, ki je pogosto neprimerno in tudi žaljivo. Tako v proizvodnji kot tudi pisarnah bi morali biti pozorni na to. Vendar kako doseči dnigačne, bolj kulturne odnose? Najprej bi se morali začeti spoštovati - spoštovati delo in osebnost. Kot smo v bucikah že pisali, ne gre za to, da bi se imeli radi. Gre za medsebojno spoštovanje. (Iz rubrike “Bucike" v glasilu Labod) Še: Otrok se ne da prevarati! Odgovor na pismo s tem naslovom, objavljeno v Dolenjskem listu 13. maja • Slovenci smo ogroženi predvsem od sebe. (Pirjevec) • Revolucija je krvav prehod iz slabega sistema v še slabšega. (Petan) • Za velikimi civilizacijami ostajajo veličastne ruševine. (Wilde) • Gremo v pekel, da bi spoznali nebesa. (LiUy) Prebral sem članek v Dolenjskem listu z naslovom “Otrok se ne da prevarati” prizadete avtorice Stanke Preskar iz Globokega. Ker je članek napisan tako pristransko in ker zavaja javnost, mi vest ne da miru, da bi se ne dotaknil nekaterih njenih izjav, saj poleg revije Pil, ozvočenja skupine Peter Pan in strokovne komisije “Pilovcga žura” blati tudi nastope nekaterih skupin. Bil sem prisoten na “Pilovem žu-ru” v Ivančni Gorici od vsega začetka, torej od generalke pa do konca prireditve. Ozvočenje skupne Peter Pan je bila na profesionaln ravni in vsi ansambli razen prvega, ki ni prispel na generalno vajo, so lahko ozvočenje preizkusili oz. spoznali, kako sc bodo postavili na odru in priključili instrumente. Ravno pri prvonastopajočem ansamblu, ki ni bil na generalki, se je žal malo zataknilo, vendar se takšne stvari dogajajo tudi na koncertih profesionalnih skupin. Strokovna komisija je bila izbrana iz vrst glasbenih delavcev in predstavnika revije Pil. Ne poznam imen članov komisije, vem pa, da je bil njen predsednik Slavko Avsenik, mlajši, katerega strokovnosti noben poznavalec glasbe ne more oporekati. Povsem normalno je, da so nastopajoči in tudi ostali, ki smo bili prisotni, po generalki komentirali nastop skupin in napovedali, kdo bo zmagal, in podobno. Mnenje večine, zlasti pa ravno učencev OS Globoko in OS Bizeljsko, je bilo, da bosta zmagala “Rok in Jure” iz OS Cerklje ob Krki, ker sta po njihovih ocenah pokazala največ (lastna skladba, dvoglasno uigrano petje, obvladanje instrumentov zlasti pri solo točkah, scenki nastop). Izjava avtorice Stanke Preskar, da sta bila osnovna dva kriterija strokovne komisije “vsebina in nabijanje po sintetizatorju”, žali komisijo, obenem pa kaže javnosti svoje šibko poznavanje takšne glasbe. Očitno ni dorasla tehniki in pravilnosti igranja na synthcsizciju, ki ga je pokazal Rok (mimogrede Rok že izredno obiskuje 1. letnik srednje glasbene šole - C smer za jazz in zabavno Gospodični izyuga V nedeljo, 9. maja, sem se peljal iz Črnomlja proti Metliki. Na mostu sem v vzvratnem ogledalu opazil živčno mežikanje za menoj vozečega yuga. Za volanom je sedela svetlolasa gospodična, ki si je verjetno mislila: “Daj, stari, zmigaj se!" Vozil sem štirideset kilometrov na uro. Tako je tudi dovoljeno s prometnim znakom, ki stoji pred mostom. Z dolgim piskom in s potezo roke, ki navadno pomeni “bedak", me je gospodična jadrno prehitela. Verjetno si je mislila, da bi mi bilo treba vzeti vozniško dovoljenje, ker sem tak mečkač. Pa je svetlolasa gospodična storila tri prekrške hkrati: vozita je prehitro, prehitela me je na mostu, povrhu vsega pri polni črti. Teh vrstic zavoljo nje niti ne bi napisal, a sem se spomnil podobnih divjanj po belokranjskih cestah. Vsi Belokranjci dobro poznajo mladeniča, ki uprizarja na cesti Metlika - Črnomelj in obratno prave hitrostne dirke. Celo policisti vedo zanj. Pred prijatelji se hvali, da potrebuje za omenjeno razdaljo dobrih šest minut. Hitrost ni majhna, če vemo, da je iz Metlike do Črnomlja štirinajst kilometrov. Vmes so seveda naselja, kjer živijo ljudje. Tudi otroci in starci. Ko pri takšnem divjanju poči, poči zares. In takrat so krivi vsi drugi, le divjak ne. Vsaj v njegovih očeh. Gospodični iz yuga bi rad povedal le tole: če se že hočete izkazati, se izkažite kje drugje in ne na cesti. Če ste pozabili cestnoprometne predpise, jih ponovite. To velja tudi v primeru, če ste kupili vozniški izpit ali ste prišli do njega po kakšni drugačni, lažji poti. Ne pozabite, da je na slovenskih cestah vsako leto mrtvih približno sedemsto ljudi, od tega za dva razreda otrok. Tudi zaradi takšnih, kot ste vi' TONI GAŠPERIČ glasbo v Ljubljani in ima v glavnem predmetu celo odlično). Vadi vsak dan po več ur in ga je takšna izjava Stanke Preskar močno prizadela, zlasti ker ta izjava izključno leti nanj, saj so drugi učenici na tem instrumentu igrali z enim ali največ tremi prsti. Iz vsega tega sledi, da avtorica Stanka Preskar s takšnim člankom “o učni uri nepoštenosti”, kot sama navaja, ne koristi nikomur, celo več, zbija voljo vsem nastopajočim in potcncionalnim glasbenikom že od malih nog. “Pilov žur” je srečanje mladih glasbenikov Slovenije iz osnovnih šol, namenjeno predvsem zabavi, medsebojnemu poznavanju (to ni revija glasbenih šol ali pevskih zborov) in sc tako tudi prezentira v reviji Pil. V svojih izjavah “saj se to ne splača, vse je bilo že vnaprej prodano” avtorica Stanka Preskar žali Pil, strokovno komisijo in zmagovalce, in če je poštena do svojih učencev, bi se za to morala javno opravičiti. Kot dober poznavalec glasbe in oče zmagovalcev Roka in Jureta s strokovno komisijo nisem imel ne pred Pilovim žurom in ne po njem nobenih stikov, niti jih sploh osebno ne poznam. Glasbeni skupini iz OŠ Globoko čestitam za njen nastop in ji želim, da bi dolgo zdržala skupaj in dosegla vidne uspehe. Zal mora vedeti da glasba ni šport in se rezultati ne dajo meriti, temveč so stvar okusa komisij ali poslušalcev. V tem primeru so bili oboji na strani Roka in Jureta, kar se mi je zdelo pošteno. SILVESTER LOPATIČ, Boršt, Cerklje ob Krki P*fP*3l -TTT-TT U , itcirTT • Zaskrbljeni za vsestranski razvoj mladih Poziv TV Slovenija Zaskrbljeni zaradi naraščanja nasilnega obnašanja in prestopništva med mladimi, ki ni le posledica moralnega razkrajanja celotne sodobne družbe in propadanja družine, ampak tudi kvarnega vpliva televizije kot najmočnejšega medija, v imenu Združenja za demokratizacijo javnih glasil pozivamo Televizijo Slovenijo, da odstrani nasilje, ki nam ga ponuja v raznih oblikah, od risank za najmlajše, TV filmov različnih zvrsti, glasbenih spotov in celo TV dnevnika, da z večjo mero kritičnosti izbira in oblikuje programe in odkupuje tuja televizijska dela ter tako zagotovi mladim, na katere ta medij najbolj vpliva, čistejše okolje za oblikovanje njihove osebnosti. Resnično zaskrbljeni za zdrav telesni in duševni razvoj mladih, opozarjamo pristojne televizijske delavce na odgovorno ravnanje. Dopuščamo, da sc ne zavedajo pogubnega vpliva takšnega propagiranja nasilja, ki po eni strani pretirano zvišuje prag neprizadetosti, po drugi pa znižuje odgovornost ravnanja, in na tak način trkamo na njihovo vest. Vabimo somišljenike in širšo slovensko javnost, da nas v tej zahtevi podprejo, bodisi z neposrednim pritiskom na TV Slovenijo, ah pa nas o svojih mnenjih in stališčih pisno obvestijo. Združenje za demokratizacijo javnih glasil Pot v hribec 8, p.p. 47 Ljubljana, Črnuče Za Združenje: KAROLINA ADAM KAMERA ODKRIVA - Na Puščavi v bližini železniške postaje Mokronog med 10-dnevno agresijo jugoarmade na Slovenijo ni bilo naokoli videti žive duše razen kakšnega policista. Zaradi groženj srbskega podoficirja Dragomirja Grujeviča, da bo pognal v zrak skladišče z gorivom v Ciganski dolini nikomur ni bilo prav do šale, saj je bilo ljudi strah, da bi se ob takem brezumnem početju njihov kraj za nekaj časa dobesedno spremenil v -puščavo. Verjetno so tisti ki so se takole znseli nad tablo s krajevnim imenom, hitro pozabili na tiste dni, ko je tod strašil Grujo in so se odločili da bodo svojo “dlako" pustili, vsem(u) navkljub, na takole vidnem kraju. (Foto: P. Perc) Kdo v resnici kali nočni mir? “Brezobzirno ravnanje gostilničaija Andreja Jakšeta” z Drske v Novem mestu - Cvičkarija in drugi hrupni dogodki motajo sosede -”Kdo ščiti takšne gostilničarje?” so sc nam tresle pozno v noč. Ko je ansambel končno zaključil svoj repertoar, so “žvrgoleli” gostje nekako do 3. ure zjutraj. Spati nisem mogla niti po tistem. Kmalu po 4. uri zjutraj sc namreč oglasi Jakšctov petelin, ki vrešči toliko časa, dokler te popolnoma ne zdrami. Še nekaj o “Cvičkariji”. Ker tisto nedeljo ob 23.15 ansambel še ni imel namena nehati razbijati po inštrumentih in ker me je naslednji dan čakalo naporno delo v službi, sem poklicala policijo. Dežurni mi je razložil, da delovni čas gostilne ni v njihovi pristojnosti in da naj naslednji dan pokličem tržno inšpekcijo. Zopet mi ni preostalo nič drugega, kot počakati, da hrup preneha, kar se je zgodilo šele ob 24. uri. Tržne inšpekcije potem nisem poklicala. Raje sem težave opisala v časopisu. Tako lahko upam, da bo kdo od pristojnih to prebral in sc vsaj malo zamislil nad tem. Vem, da jih je še veliko, ki mislijo tako kot jaz. Na koncu še vprašujem: je pomemben samo denar, ki se steka v go- K pisanju me je spodbudila “Cvičkarija” v gostilni Jakše na Drski od 7. do 9. maja letos. Ker sem eden izmed nesrečnežev, ki so obsojeni na bivanje v neposredni bližini omenjene gostilne in ker očitno nikogar od pristojnih ne moti brezobzirno ravnanje gostilničaija Andreja Jakšeta, sem sc jx> dolgotrajnem molčanju odločila o tem spregovoriti javno. Nedolgo tega so sc v Dolenjskem listu vrstili članki o piceriji San Sebastjan. Lastnik picerije je bil obdolžen, da ne spoštuje delovnega časa, da gostje ostajajo do jutranjih ur in da v vseh primerih kršijo javni mir. San Scbastian ni nikoli motil nočnega miru z glasbo v živo in z ozvočenjem na ves glas, medtem ko gostilničar Jakše to vztrajno prakticira. Njegova gostilna sc nahaja v naselju, kjer živi veliko družin z veliko otrok pa tudi z bolniki. Ob tem se mi postavlja vprašanje, zakaj sc vedno javno ogovarja samo ene, medtem ko sc o drugih vztrajno molči. Ali so res vredni graje samo tisti lastniki lokalov, kjer se zbira mladina, medtem ko ostajajo lastniki gostiln, kamor zahajajo “srednji sloj” in pijanci, brezmadežni? Zanima me, kdo ščiti takšne gostilničarje. Cvičkarija je le iskra, ki je v mojem primeru zanetila že dolgo tleči ogenj. Pred leti si je gospod Jakše poleti omislil ansambel, ki je vztrajno vsak petek nabijal po inštrumentih vsaj do 23. ure; delovni čas gostilne je do 22. ure. Spominjam sc, kakšen vik in krik je nastal pred leti, ko so v gostišču Loka vrteli glasbo s plošč. Ljudje, ki so se pritoževali SREČANJE HARMONIKARJEV IN ORGLIČARJEV LJUBLJANA - V soboto, 5. junija, ob 16. uri bo v kinodvorani Črnuče srečanje harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko (frajtonarico), ter orgličarjev. Tokratno prireditev organizira črnuški Odbor za srečanje harmonikarjev in orgličarjev. Izkupiček prireditve bo 15-članski odbor izročil v dobrodelne namene. Nastopajočim bodo podelili priznanja. nad Loko, so dosegli svoje, medtem ko mi živimo v nenehnem strahu pred poletnimi meseci. Vsako leto nam “glasbeniki” na Jakšetovcm vrtu vztrajno parajo živce. Kadar ni ansambla, poskrbijo za glasbo gostje sami. Letos sc je gospod Jakše odločil otvoriti poletno sezono, ki naj bi trajala do pozne jeseni, s “Cvičkarijo”. Začela sc je v petek. Šipe na oknih Zakaj Radovci niso šli na Thlinov vrh? Prekinjena tradicija prvomajskih pohodov RADOVIČA - Celih 16 let so sc Radovci za L maj odpravljali na Trdinov vrh oz. na Gero, kot v Beli krajini po starem rečejo najvišjemu vrhu Gorjancev. Tudi po 100 jih je za ta praznik šlo na pohod na Trdinov vrh. Vsako leto so iskali nove poti, da je bilo bolj zanimivo in pestro. Seveda so se na vrhu poveselili in obrnili marsikaterega janjca, da o popitem dobrem radov-skem vinu sploh ne govorimo. Lani pa so morali pohod najaviti in ministrstvu za notranje zadeve dostaviti seznam udeležencev, ker z Radoviče pot na Gorjanec pač vodi čez Hrvaško in na tej poti ni nobenega mejnega prehoda. Seveda se ljudje na takem pohudu ne držijo drug drugega za hlače in jo gor ali nazaj ubirajo eni po tej, dragi po drugi poti. Zato organizatorji, med katerimi je najbolj zavzet Jože Janžekovič, letos niso hoteli prevzeti te odgovornosti in so prvomajski pohod “preusmerili” v bližnje domače kraje, ki pa jih tudi večina slabo pozna. Gre zlasti za divji kraški svet ob potoku Jamnik, kjer je tudi brezno Pcčcnevka. Vendar si Radovci, ki živijo tik ob meji, želijo, da bi sc stvari med Slovenijo in Hrvaško čim prej uredile, in upajo, da sc bodo prihodnje leto za L maj spet lahko brez skrbi podali na Trdinov vrh. A. B. stilničarjcv žen, medtem ko zdravje in počutje tistih, ki vse to prenašamo, ni vredno omembe? Se bomo res prisiljeni preseliti oziroma ob določenih dnevih bežati iz lastnega doma, da bomo lahko živeli v mira?! L. M. Za Kandijo je leto že izgubljeno Kakšna bo usoda štirih gostinskih obratov v Novem mestu NOVO MESTO - Restavracija Kandija z vrtom, mestna Kavarna na Glavnem trgu, restavracija Pri vodnjaku in hotel Metropol so obrati, ki že čakajo na novega ali bivšega lastnika. Zakon o denacionalizaciji je pred zid postavil ne le delavce Krke Zdravilišča iz poslovne enote Gostinstvo Novo mesto, temveč tudi vse Novomeščane, ki so v te lokale radi zahajali. Zatečeno stanje se še najbolj pozna v senci kostanjev na kandijskem vrtu, kjer sc je v teh majskih dneh že marsikaj dogajalo. Letos je nočni mir v prid vsem stanovalcem v bližini. Najbrž je velika škoda, saj Novo mesto, nepripravljeno na te nove korake, ostaja tako rekoč brez hotelov, brez dela željnih naslednikov. Za vse te objekte je dana zahteva Po besedah Novo mesto, ponekod postopki že tako daleč, da so se z novimi lastniki že pripravljeni pogajati zato, da bi sc ta položaj vsaj začasno premaknil v prid letu turizma, če že ne dragemu. “Radi bi čimprej razrešili ta zaplet, saj po novem zakonu ne smemo v ten objektih ničesar spreminjati, ne obnavljati, ne vzdržavati. Nekateri upravičenci sc z nami sploh niso pripravljeni pogovarjati. Nikogar ne zanimajo naši zaposleni delavci. Zato je hotel Kandija za letos že izgubljen, saj sc novi lastnik ni niti toliko opogumil, tja bi pristal na pogovor,” meni Škufca. Tudi restavracija Pri vodnjaku, ki jo mnogi popularno imenujejo kar Ribja restavracija, čaka enaka usoda. Vseeno so sc sedanji upravljalci odločili, da že jutri odprejo prenovljen vrt na željo številnih Novomcščanov, ki so se v vročih dneh lanskega leta tam hladili s pivom, sladoledom ali še čim. J. PAVLIN SRAMOTA NA PRAGU TRAVNE GORE Obiskovalcu Travne gore, priljubljene gorske turistične postojanke, skazi vtise divje smetišče kakšnih 150 m od glavne ceste na odcepu za Travno goro nad Sodražico. Kupi rjavečih konzervnih škatel, celih in razbitih steklenic, škatel od spreja, gnijoče embalaže, gradbenega odpadnega materiala, po približni oceni kar nekaj ton, pričajo, da je tu našel odlagališče uporabnik te embalaže, vse skupaj pa krasijo prevrnjen kombi, štedilniki in dragi večji odpadki. Koliko je smetišče škodljivo z ekološkega vidika, bi morala oceniti ustrezna inšpekcija in tudi ukrepati, takole na oko cenjeno, pa lahko mirne duše trdimo, da je v sramoto vsem domačinom, komunali, lastnikom vikendov, predvsem pa je izredno slaba reklama za gostišče na Travni gori, ki si z izrednimi napori pridobiva ugled, ki ga je že imelo. A. K. • Tudi socialistično pravo, ki smo ga v prehodnem obdobju še prisiljeni uporabljati, ni bilo brez etične in moralne podstati Pravičnost je bila ena njegovih osnovnih načel. (Janko) “Lastninijo” časopise Za ta sum je dosti krivo zaspano raznašanje V nekaterih delih Kočevja raznašajo zdaj časopisa Delo in Slovenske novice okoli 8. ure, včasih so jih približno uro ali pa še več kasneje, medtem ko so naročniki Dela pred letom dni dobivali ta časopis že pred šesto uro zjutraj. V ponedeljek minuli teden spet ni bilo časopisov niti ob deveti uri, zato je neki tečni naročnik Dela vprašal odgovorne v Ljubljano, kje je vzrok in če morda ne stavkajo. Odgovor je bil, da je do zamude prišlo zaradi kraje (sodobno sc temu reče “lastninjenja”, kar bo gotovo kmalu priznal tudi slovenski pravopis) časopisov v Kočevju. Delo in Slovenske novice dostavljajo vsako jutro že okoli 5. ure jdutraj do kioska Dela v Kočevju. Zaradi zaspanega raznašalca (morda raznašalkc) se časopisa tu “medita” toliko časa, da njuni bralci zvedo mnoge novice že iz radia. Prodajalka v kiosku, ki pride na delo okoli 5.30, mora zaradi zaspane raznašalkc najprej težke pakete Dela in Novic raztovoriti s prodajne police, da nanjo namesto paketov razporedi časopise in revije, ki jih prodaja. Raznašalka pride precej pozno (zato so časopisi na tleh ob vsakem vremenu, tudi ob dežju), saj ji do 50 m oddaljenega stanovanjskega bloka uspe prinesti časopis šele okoli 8. ure ali 8.30, kar je z ozirom na prejšnje zamude zelo zgodaj. Zaradi tako zaspanega raznašanja so nekateri že, drugi pa še bodo odpovedali ta časopisa. J. P. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Dolenjska potrebuje mlekarno ali ne? Tehtni razlogi govorijo za lastno mlekarno - Ljubljanske mlekarne so “država v državi”, zato je vpliv lokalnih oblasti v normalnih razmerah minimalen, v času recesije, ki jo doživljamo sedaj, pa povsem nemogoč Pobuda, da jc v novomeški občini potrebno zgraditi mlekarno, ni nova, toda prišli smo do trenutka, ko jc zadnji čas, da se prične gradnja mlekarne. Tudi če bi pričeli graditi takoj, prej kot v treh letih ne bi polno obratovala. Zato jc nujna takojšnja ustanovitev družbe za izgradnjo mlekarne. Opozorili bi radi, da jc od gradnje mlekarne odvisna boljša tržnost živinorejske proizvodnje, zlasti v odročnih krajih, v katerih ravno želimo povečati tovrstno dejavnost, da o demografsko ogroženih področjih sploh ne govorimo, na katerih so pogoji za razvoj živinorejske proizvodnje že tako omejeni. Strokovnjaki so mnenja, da je v tem času mleka preveč, zato so ljubljanske mlekarne, da bi zmanjšale število dobaviteljev mleka, uveljavile strožje zahteve pri odkupu mleka glede higienske kvalitete mleka. Ta pravilnik resda temelji na evropskih merilih, toda v naših razmerah tega čez noč ni mogoče doseči. Se posebej jc kritičen sistem organizacije odkupa mleka po kvalitetnih razredih zaradi skupnega zbiranja v hladilnih bazenih. Prepričani smo, da bomo kmalu priča pomanjkanju mleka, in ker jc proizvodnja mleka povezana z mesno, bo tudi mesa kmalu premalo. Če upoštevamo, da jc slovenski živilski trg majhen, bodo posledice zmanjševanja mlečne proizvodnje zelo hitro zmanjšale ponudbo izdelkov iz mleka in mesa, in kar jc še najlmjšc, povzročile upad staleža govejih plcmcnic, ki smo ga Dolenjci tako skrbno čuvali celih 50 let. V marcu 1993 so sc razmere glede odkupa mleka izredno zaostrile zaradi Ljubljanskih mlekarn, čeprav so prekomerni usmeritvi kmetov v mlekarsko proizvodnjo botrovale ravno slovenske mlekarne. Mleko in mlečne proizvode so takrat prodajale na Hrvaškem in celo v Srbiji. Za odpoved odkupa naj bi bila kriva zavrnitev izvoza mleka v Avstrijo in Italijo, vendar to ni nadomestilo za izgubljeni jugotrg. Na zahodno tržišče naše mleko ne more prodreti ravno zaradi neevropske higienske kvalitete, za katero smo premalo naredili v preteklosti. Tujci nas lahkko zavračajo, ker je ponudbe mleka od vsepovsod dovolj. Tudi naši kmetje so sposobni in že dosegajo evropske standarde kvalitete mleka in so se tudi pripravljeni podrediti tem zahtevam. Poleg tega jc potrebno vedeti, da pridelujejo mleko na ekološko in biološko zdravih področjih Evrope. Izpolnjene želje Magda Hlebec iz Grma odprla cvetličarno pri novomeški bolnišnici Za Magdo Hlebec iz Grma pri Trebnjem jc šele v soboto, 30. aprila, zasijala prava pomlad. Uresničila sc ji jc skrita želja po obrti vrtnarske stroke. Usjicšno jc končala vrtnarsko šolo v Celju in sc potem zaposlila v Hotelu Krke v Strunjanu, kjer jc delala dve leti. Nato se jc zaposlila v bolnišnici Novo mesto kot vrtnarica. V tedanji stiski, ko jc prav to delovno mesto odpadlo, so ji bližnji in predpostavljeni omogočili urediti si lokal na njihovem prostoru v Kandiji, nasproti bolnice. S pomočjo domačih in okoličanov si jc to hišico prenovila in ho služila za cvetličarno, poleg tega bo urejala in krasila zunanjost vseh stavb bolnišnic. Ob otvoritvi je prvi prestopil prag cvetličarne direktor bolnišnice dr. Tone Starc, ki jc tudi veliko pomagal, da jc Magda dobila prc lahko prostor za obrt. R. MAJER V razgovorih, na katerih smo sodelovali, sploh še nismo prišli do razprave o kvaliteti glede na vsebnost snovi, ki opredeljujejo kvaliteto. Že sam sistem zbiranja mleka, pri katerem sodelujeta zadruga kot organizatorica odkupa in mlekarna, sedaj ne omogoča sortiranja mleka po kvaliteti, zlasti ne glede prisotnost števila mikroorganizmov. Mleko vestnih in manj vestnih pridelovalcev se namreč zmeša in nato seveda meri povprečen vzorec. Govorimo lahko samo o kolektivni krivdi in kazni ali odgovornosti, kar jc preživela zadeva. Vsekakor jc prav, da sc proizvodnja uskladi s potrebami, vendar velja pravilo, da bi morala vsaj polovica proizvodnje z vidika države ostati na domačem trgu, kar še posebej velja za kmetijske proizvode, kajti v kmetijstvu je nemogoče brez škode preusmerjati proizvodnjo. Ljubljanske mlekarne so država v državi, zato jc vpliv lokalnih oblasti v času konjunkture minimalen, v času recesije pa popolnoma nemogoč. Intervencija občine v primeru OBISK LOJZETA PETERLETA V organizaciji in na povabilo občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov občine Trebnje jc zunanji minister in predsednik SKD Izijze Peterle 10. maja 1993 obiskal tovarno opreme TOM in Kolinsko na Mirni ter Trimo v Trebnjem. Pri razgovorih s predstavniki omenjenih podjetij sta ga spremljala poslanca državnega zbora Izidor Rejc in Vida Čadonič, državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Urbančič, predsednik IS občine Trebnje Jože Rebolj in predsednik OO SKD Trebnje Franci Smolič. Vodstva podjetij so ga seznanila s svojim gosfiodarskim položajem tako v okviru gospodarstva občine Trebnje kot države, o uspehih in problemih, ki so v tem trenutku povezani predvsem z lastninjenjem, izvozom, prodajo, razvojem itd. Lojze Peterle je obljubil in ponudil vso pomoč pri nadaljnem gospodarskem razvoju omenjenih podjetij, predvsem pa pri vzpostavljanju stikov s tujimi partnerji in uveljavitvi teh podjetij na tujih trgih. Ob tej priložnosti jc podjetje Kolinska podelilo Lojzetu Peterletu zlato značko Kolinske za njegove zasluge pri razvoju podjetja. OO SKD TREBNJE ZAHVALA PLJUČNEMU IN GINEKOLOŠKEMU ODDELKU Ne najdem besed zahvale za čas od 30. aprila do 8. maja, ko sem bila na pljučnem in ginekološkem oddelku novomeške bolnice. Za prvi maj sem bila na pljučnem oddelku. Počutila sem se kot v hotelu. Prijazni zdravniki, sestre, strežno osebje, sopacicnti in izvrstna hrana so pripomogli do hitrega izboljšanja mojega zdravja. Skupaj s svojo družino sc za učinkovito nudeno pomoč iskreno zahvaljujemo osebju pljučnega in ginekološkega oddelka novomeške bolnice ter trebanjskemu zdravstvenemu domu. ALOJZIJA STRNIŠA Gor. Medvedje selo 8 Trebnje • Slovenske stranke so kar tekmovale v zavajanju ljudi v trditvah, da so vse nesreče prišle iz Beograda. (Pintar) • Značilnost velikih ljudi je, da od drugih zahtevajo manj kot od sebe. (Eschenbach) • V Jugoslaviji nismo mogli živeti. Brez jugoslovanskih tržišč tudi ne moremo. (Jurič) • Ta. nacionalni mediji imajo slonji input in mišji output. (Misel pokrajinskega novinarja) konfliktnih situacij bi bila učinkovita samo tedaj, če bi imeli v občini ali pa vsaj v regiji lastno mlekarno z • Ne glede na povedano, jc le potrebno, da se izdela študija o ekonomski upravičenosti poslovanja mlekarne tako za potrebe proizvodnje kot za potrebe porabe in nadaljnje predelave mleka na Dolenjskem. V bistvu je potrebno le dopolniti študije iz preteklih let, ki so seveda ostale vse po vrsti le na papirju. Seveda ne moremo pričakovati, da bo mlekarno zgradila in organizirala država, pač pa je potrebno organizirati podjetje na podlagi zasebnega kapitala, kmetov in podjetnikov. Za to pa imamo dovolj močno zaledje in dovolj znanju, ki naj bi se koncentriralo v novoustanovljeni družbi in nato v realizaciji projekta. lastno politiko. Vodilni v Ljubljanskih mlekarnah, ki so bili na posvetu v marcu 1993 v Novem mestu, zagotavljajo, da majhna mlekarna zaradi dragih investicij ne bi mogla rentabilno poslovati. Trdijo, da je tudi za evropske razmere celo sistem Ljubljanskih mlekarn premajhen. JOŽE BEG SLOVENIJA - ROCK 93 MARIBOR - V petek, 28. maja, se bo na snežnem stadionu pod Pohorjem ob 15. uri začel festival Slovenija - Rock 93, na katerem bo nastopilo 18 skupin. Za festival se je prijavilo 86 skupin iz vse Slovenije, žirija pa je za nastop izbrala le 18 skupin, ki se bodo potegovale za več nagrad: nagrado za najboljšo rockovsko skladbo po izboru organizatorja, za nagrado občinstva Zlati lokvanj in za nagrado strokovne žirije. Med izbranimi rockovskimi skupinami so tudi tri z našega območja: s skladbo “Zbudi se” sc bo predstavila skupina Desert Fox iz Semiča, s skladbo “Pot” Mercedes band iz Novega mesta in s skladbo “Mestni Robin Hood” Društvo mrtvih pesnikov tudi iz Novega mesta. RAZDEJANJE NA GORJANCIH - Pred leti so neodgovorni objestneži brez dovoljenj in kljub prepovedi inšpektorja grobo razrili pot po slemenu Gorjancev od Krčev do Špilerjeve špice, /z nekdaj prijetne gozdne poti so naredili pet in več metrov široko rano. In vse to zato, da se bi lahko snežni teptalni stroj vozil od smučišča nad Javorovico do tistega pri Gos/rodični Povzročitelji tega razdejanja na Gorjancih so bili na sodišču obsojeni in kaznovani, in to na najvišje možne kazni, ki pa jih zaradi takrat veljavne višine niso prav nič prizadele. Takrat so tudi obljubljali, kako bodo traso uredili in zatravili. Žal za te njihove obljube ne ve erozija. Tako izgleda danes ta ratraška pot. (Besedilo in slika: A. Bartelj) ZADNJA OZKOTIRNA ŽELEZNICA V SLOVENIJI -Železniški tiri, po katerih so vozili premog iz senovškega rudnika v Brestanico na vlak, so vse bolj zapuščeni Mnenja o tem, ali bodo tu ostali kot tehnični spomenik ali bodo romali med staro železje, so zdaj deljena. Rudnik jih je dejansko že odpisal, saj je z njih preusmeril transport na cesto. Zato so nekateri predlagali, naj bi železnico obnovili in bi po njej vozil turistični vlak. K temu se nagibajo tudi iz razloga, ker omenjena železnica predstavlja zadnjo ozkotirno železnico v Sloveniji. Rudnik ne bi imel nič proti rekostmkcijl______________________ Svojo prvo pomlad je Jože Sta-roveški ugledal kmalu po L svetovni vojni. Rojen je bil 9. julija 1919 v zaselku Plavie pri Zagorskih Selih onkraj Sotle v kmečki družini kot tretji izmed osmih otrok. Številna družina se jc težko prebijala in s 15 leti je Jože odšel v Maribor, kjer je stanoval pri stricu, lastniku znane gostilne Pri treh ribnikih, ter se učil za kovača. Tako jc spoznaval dve obrti, gostinstvo in kovaštvo. S kovaškim spričevalom še ni bil zadovoljen, kajti bil je željan znanja in samostojnosti. Tako je leta 1940 dokazal svojo sposobnost tudi z mojstrskim izpitom, opravljenim iz banovinske podkovske kovaške stroke v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno se jc znašel v Bosni, v Ključu, od koder je pripešačil v rodno Zagorje. Kot aktivistu so mu priznali sodelovanje z NOB pred 9.9.1943. Leta 1946 sc jc po poroki preselil v Sevnico, kjer je zgradil kovačijo in že jeseni istega leta začel z obrtjo. S kovaštvom sc jc ukvarjal vse do upokojitve 1978. V njegovi delavnici sc je izučilo poštenega in trdega dela 40 mož. Kot obrtnik jc bil deležen nenaklonjenosti oblasti do zasebne lastnine, zato sc jc z drugimi stanovskimi kolegi povezoval, da bi sc lažje borili za svoje pravice. V zgodovino sevniške obrtne zbornice sc jc Jože Starovcški vpisal kot ustanovni član Društva obrtnikov Sevnica, predhodnice tukajšnjega obrtnega združenja in današnje obrtne zbornice. Njemu in njegovi družini življenjska usoda ni naklonila najbolj trdnega zdravja, tako je huda bolezen tudi Jožeta naenkrat odtegnila od plodnega dela in mu naposled prekrižala zasluženi, mirni pokoj. PRAZNIK SLOVENSKE ŽUPNIJE RAVENSBURG RAVENSBURG - Slovenska katoliška župnija Ravcnsburg - Ulm jc 16. maja praznovala tridesetletnico. V počastitev tega pomembnega jubileja so pripravili slovesnost. Slovenska župnija v Ulmu ima bogato tradicijo še iz časov davno pred prvo svetovno vojno. Slovenci v Nemčiji so hvaležni katoliški cerkvi na Nemškem, da jih je tako lepo sprejela. Posebno skrb tujcem posveča ravno škofija Rottenburg - Stuttgart v katero sodi tudi slovenska katoliška župnija Ravcnsburg. Devetdeset let spominov Kako daleč seže spomin Angele Kuhar, ns\jstarejše prebivalke Kočevja, hčere delavskega voditelja “Rojena sem bila 1. maja 1899, se prvi, da sem pred kratkim praznovala 95. rojstni dan, saj imaš prvi rojstni dan takrat, ko sc rodiš. To sem slišala pred kratkim po radiu in prav so povedali,” mi jc razložila za uvod Angela Kuharjeva iz Kočevja, ki je bila rojena v Toplicah pri Zagorju. Nadaljevala jc, da bi prav na tisti dan, ko se je rodila, moral oče na orožne vaje, a jc počakal, da je privekala na svet. Potem je šel porod prijavit župniku, ta pa je rekel, da no zapisal, da sc jc rodila dan prej, 30. aprila, saj jc bil I. maj že takrat delavski praznik, za katerega so mnogi ugledni menili, da ga ne kaže praznovati. Njen oče Martin Rcpovž je bil med delavskimi voditelji v Zagorju. Kasneje, ko jc odšel Kristan v Ameriko, Klopčičev Franci pa v Rusijo, jc bil pravzaprav med glavnimi, če ne glavni komunist v Zagorju. Prve maje so Zagorjani vedno zelo svečano in domiselno praznovali. “Poročila sem sc na kresni večer leta 1918 z avstroogrskim oficirjem, ki jc bil 14 let starejši od mene. Rada sva sc imela in vedno je lepo skrbel zame. Kar prehitro jc minilo tistih 31 let z njim. Umrl jc leta 1949. Zelo ga pogrešam. Rada bi videla, da bi vsaj sedel tukaj, pri meni, nič mu ne bi bilo treba delati.” V Zagorju je bila takrat fara, pošta, konzum in štiriletna slovenska šola. V Toplicah pri Zagorju pa je bila šestletna nova nemška šola. Tega se spominja Angela in dodaja: “Ponoči, ko ne morem spati, se pred očmi zvrstijo mnogi spomini. Najlepši pa jc spomin na očeta, ki jc bil tudi poveljnik gasilcev. Nekoč je ponoči gorel “štirc”, kjer so prah premog. Brata sta spala, medve z mamo pa sva šli gledat. Bilo je svetlo kot podnevi. Oče jc stal visoko na gasilski lestvi, čelada na glavi sc mu jc svetila, ker se jc od nje odbijal sijaj ognja. Ljudje so se bali, da ne bi padel v ogenj, in so mu vpili: “Martink, dol! Rcpovž, dol!” On pa jih ni poslušal. Videla sem ga, kako je visoko dvignil roko in zamahnil s sekiro. Presekal jc kabel, ki sc jc takoj kotvvelika črna kača vil proti glažuti. Če ne bi presekal kabla, bi gotovo zgorela tudi glažuta, so pripovedovali potem. Oče Rcpovž jc bil grofovske hčere otrok. Mojega starega očeta so namreč ujeli v vojake. Takrat ni bilo vojaških naborov, ampak so fante lovili. Kar 18 let so ga potem držali v vojski v Trstu, da Angela Kuhar se je rodila še v prejšnjem stoletju. ga niti njegova mama, moja prababica, ni poznala, ko jc po osemnajstih letih prišel le domov. In takrat je pripeljal domov grofovsko hčer. Pisala sc je Clcmcn-tina von Klcssc. Vzel jo je iz internata. Grofje, ki so imeli več otrok, so namreč zapustili grofijo le enemu, ostale pa so dali v internate. Moja stara mama, grofovska hči, je vedno nosila črno obleko in belo pečo. Ko je šla ob nedeljah v cerkev, so jo vsi ob- , čudovali in govorili: “Glejte, tržaška Slovenka gre k maši!” Angela še vedno bere, čeprav že od rojstva ne vidi na eno oko. Najraje bere nemške romane, ker imajo “grosse schrift” (velike črke), saj drobnih črk ne vidi več dobro. Sc vedno hodi na sprehode in pri tem jo spremlja kakšna mlajša prijateljica oz. znanka. Obiskujejo jo tudi daljni sorodniki, saj bližnjih nima več. JOŽE PRIMC Milena Vlahovič 21. aprila 1993. Zelo lep, sončen dan. Za koga? Za naravo, ki se je začela z vso silo prebujati iz dolgega zimskega spanja. Za nas, tvoje prijateljice iz. Društva operirank na dojki, pa jc bil ta dan težak in žalosten. Tega dne se je dokončno strlo upanje za tvoj vesel pogled v bodočnost, za življenje, ki ti ga je neizprosna bolezen v komaj 57. letu tako nenadoma pretrgala. Globoko smo bile povezane, trpele smo s teboj in sc veselile vsake svetle iskrice pri najmanjšem izboljšanju tvojega zdravja. Ta dan nas jc dokončno razdružil, to smo dojele ob tvojem preranem slovesu. Ostala je le s cvetjem pokrita gomila na pokopališču v Vojni vasi. Vendar bomo kljub vsemu še skupaj, še se bomo srečevale na naših rednih mesečnih sestankih. Vedno pa bomo z besedami in mislijo povezane s teboj. Hvala ti, draga Milena, za vse vesele trenutke, ki smo jih preživele skupaj. Prijateljice iz Društva operirank na dojki za Dolenjsko in Belo krajino Tone Pirc V nedeljo jc v 72. letu življenja nepričakovano umrl Tone Pirc, podpredsednik občinskega tul bora ZB v Novem mestu. Na letni skupščini krajevnega združenja ZB v Brusnicah mu jc dopoldne nenadoma postalo slabo, kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico pa mu niso mogli več pomagati. V torek opoldne sc jc zaslužnega pokojnika spomnilo predsedstvo občinske organizacije Zveze borcev na žalni seji. Tone Pirc je že kot mlad fant v domači Birčtii vasi, po ostalem Dolenjskem in na Kočevskem spoznal vso revščino nekdanjega kmečkega polprolctarca. Delal jc na žagah, kopal kremenčev pesek, nakladal vagone, kopal premog v Kočevju in pomagal pri kmetih. Že konec 1941 so ga povabili k tajnemu deluza OF, sredi maja 1942 pa sc je aktivno vključil v organizirano politično delo in bil nato do konca vojne zvest borec za svobodo. Kot intendat brigade jc bil oktobra 1948 demobiliziran iz JA. Nato je vrsto let delal na okrajnem ljudskem odboru, pri okrajni zadružni zvezi in nato do konca 1965 pri KZ Novo mesto. Zadnjih deset let jc Tone Pirc v borčevski organizaciji skrbel predvsem za spomeniško varstvo, številni vojni tovariši pa so ga poznali tudi kot sposobnega vsestranskega organizatorja. Zlasti jc pomagal pri zdravstvenem varstvu nekdanjih borcev in invalidov. Pri tem so mu koristile obsežne izkušnje, ki si jih jc pridobil z aktivnim delom v gospodarskih in finančnih odborih nekdanjega okraja in občine, dolga leta pa jc bil aktiven tudi v okrajni in medobčinski zdravstveni skupnosti. Številni ljudje so ga poznali tudi kot uspešnega sodelavca skupščine SPIZ Slovenije, kjer je zastopal našo občino. Tone Pirc jc bil politično vseskozi napredno usmerjen. Poleg dela v Socialistični zvezi in krajši čas tudi v ZK je vse svoje sposobnosti namenjal Zvezi borcev, saj jc poznal ogromno ljudi po širši Dolenjski. Zlasti po letu 1983, ko jc bil tajnik in nato član predsedstva ZB, zadnja tri leta pa tudi podpredsednik občinskega odlrora ZB, sc jc ves predal borčevskim vprašanjem in pri tem uspešno pomagal mnogim nekdanjim sobojevnikom. Včeraj popoldne sc jc na šmihcl-skem pokopališču od zaslužnega in spoštovanega tovariša poslovila dolga vrsta prijateljev, znancev in nekdanjih soborcev. T. GOŠNIK DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Vozili kovček zaupanja Zgodba se je odvijala že pred leti, v listih časih, ko je bilo denarja še na pretek in smo množično hodili na sindikalne izlete in strokovne ekskurzije v tujino. Pa tudi v časih, ko sc je oblast hudo bala, da ne bi kdo pretihotapi! k nam kakšne protirežimske literature ali česa podobnega. Proti večem je naš avtobus poln ukaželjnih članov strokovnega društva, prispel v švicarski Solothum. Odložili smo po sobah prtljago, na hitro povečerjali in odšli na ogled mesteca. Kmalu smo ugotovili, da je skoraj v vsakem gostišču kot natakarica zaposlena katera od slovenskih deklet. Tudi v restavraciji, kjer je sedela naša skupinica in je igral manjši narodni ansambel, je bilo tako. Fantje so igrali skoraj same Avsenikove viže. Hitro smo se počutili kot doma. “Ali veste, da te natakarice sploh nimajo redne plače?" se je oglasil Jože, potem ko smo naročili vsak svoj vrček piva. “Njihova je te napitnina. ” To je povedal še ravno pravi čas, kajti plačevalo se je sproti. Tudi mi smo tako primaknili nekaj. Glasbeniki so ravno nehali z znano polko, ko se je pri omizju pojavilo mlado dekle. “Prijateljice so mi povedale, da hodijo po mestu naši rojaki Dolenjci, pa sem rekla, da vas moram najti, ” je plaho začela. “Imam namreč veliko prošnjo. Tako rada bi po kom poslala svojim domačim nekaj stvari. ” Medtem je ves čas gledala Janeza. Zato je prvi odgovoril: “Zakaj pa ne, brez skrbi. Rojakinji pa res moramo ustreči!” "Imam že vse pripravljeno, tu čez cesto, kjer delam,” je odvrnila. Odšla sta in čez trenutek smo ju videli' skozi okno, kako gresta z velikim kovčkom proti našemu hotelu. STOSNI CENIKI Vsaka gostilna mora imeti izobešen cenik. Tudi v Reli krajini. Lastniki lokalov se znajdejo vsak po svoje: na stenah visijo z roko napisani ceniki pa tudi takšni, ki jih je moč sestavili s plastičnimi črkami. Pa ni štos v tem, bolj smešno je, kako so ti ceniki napisani. Da njihovi sestavljala nimajo osnovnega znanja o slovenščini, ni treba posebej poudarjati, da manjkajo črke in tako prihaja do duhovitih skovank, tudi ne. Gostilničarjem je, razumljivo, najpomembnejše, koliko kaj stane. Materni jezik jim je nujno zlo, zaradi katerega tudi niso prilezli dlje kot do gostinske šole. Morda pa še to ne, saj je znano, da se ukvarjajo z gostinstvom ljudje, ki sc bolj spoznajo na struženje kovin kol pa na strežbo. Zelja po hitrem zaslužku, ki naj bi bila prisotna v ljudeh, ukvarjajočih sc s turistično-gostinsko ponudbo, botruje tudi “štosnim” cenikom. T. G. Janez je bil kmalu nazaj. “No, pa je opravljeno. Dal sem ga kar naravnost v prtljažnik avtobusa." Dntgi dan smo imeli na sporedu dolgo vožnjo in v dolgočasju se ljudje spomnijo vsega vraga. Prigoda s kovčkom se je kmalu raznesla po avtobusu. Pa pride do Janeza nekdo s prednjega konca: “Ti, pravijo, da vozimo po tvoji zaslugi s seboj skrivnosten kovček, tako rekoč mačka v Žaklju. Kaj pa, če bodo na meji težave? Notri je prav lahko celo kakšna bomba!” Ihi tem nam je na skrivaj pomežiknil. “Rodite no pametni, kakšna bomba neki! Saj ste videli punco, kako izgleda, ” se je obrnil na nas vprašani. Nazadnje je prišel naokoli še eden od vodstva ekskurzije. “Zanesljivo je le zanesljivo. Predlagam, da komisijsko odpremo kovček in pregledamo, kaj vozimo.” “Tega pa ne!" je pribil Janez. “Če bo res kaj narobe, odgovarjam jaz. ” Nehote sem pogledal na zadevo z druge, dekletove strani. Kdo ve, koliko časa je varčevala skromno napitnino, da je kupila tiste stvari! Izročila pa jih je popolnoma neznanemu človeku, sem si dejal. Srečno smo prešli nekaj mej in se vrnili domov. Čez dober teden pa srečam Janeza in ga vprašam: “Ti, kaj je bilo s tistim kovčkom?" “Nič posebnega. Že takoj dntgi dan sem ga zapeljal v Ivančno Gorico. Našel sem dekletove domače, jim izročil kovček skupaj s pozdravi, spil kavico in se poslovil." Pri srcu mi je postalo prijetno. Pa je vendarle lepo biti pripadnik majhnega naroda. Ljudje se bolj poznamo, smo bolj ustrežljivi in bolj zaupamo drug drugemu... SLAVKO KMNČIČAR ČETRTEK, 20. V SLOVENIJA 1 10.15 ■ OlO TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 SLOVENSKA IJUDSKA GLASBILA IN GODCI 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 15/52 12.30 ANSAMBEL VRTNICA 13.00 POROČILA 15.40 OBISKI , 50 LET MLADINE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: ČAROBNI SVET GLASBE, L del 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 ON IN ONA, amer. naniz., 10/13 23.10 VRTINEC, južnoafriška nadalj., 4/13 SLOVENIJA 2 15.15 - 22.40 Teletekst 15.30 Video strani - 15.50 Tedenski izbor: Ko zaprem voči (slov. film); 17.20 Sova (ponovitev) -18.45 Že veste -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Človek in igra - 20.50 Umetniški večer: Opazovalec z okna: Sijaj Loare (zadnji del naniz. avstrijske TV); 21.35 Ves svet je oder (angl. dok. serija, 5/13) HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS 6LASZA JE HVUEDJE Za našo zaslišcvalno okroglo mizo bomo v sobotni oddaji Glasba je življenje imeli v gosteh Janeza Menarta, enega največjih sodobnih slovenskih pesnikov. Ko človek prebira Menartove pesniške zbirke, dobi občutek, da sc pesnik zelo dobro spozna^ na glasbo. Nove popevke na ploščah, Harfa v mesečini, Balade v D-duru, Antisong - to so naslovi Menartovih pesniških zbirk. Vprašala sem ga, če sc pesnik mora spoznati na glasbo. “L)o neke mere sc mora. Dobro je, čc ima posluh, saj je glasbi in poeziji skupen vsaj ritem, delno pa tudi intonacija. Nujno pa vsekakor ni, saj je bilo kar nekaj pesnikov, ki niso imeli posluha; jaz ga imam.” Še vedno smo v maju, mesecu ljubezni, in nikakor ne morem minit) realne revolucionarne ljubezenske poezije, ki je nastala pod peresom Tofa: Toneta Fronezzija Raraba je tale moj mož, pokvarjen še pa še. Izgovarja se na brata, da pri njem je spal nocoj, pokazala mu bom vrata, in to takoj, laže mi v obraz! Kako naj bi spal pri bratu, če pri njem sem spala jaz! Mi pa smo v soboto iz Mil-lstrceta spremljali Eurosong 93. Morda smo nekoliko razočarani nad okusom komisij, vendar naš En X band sc je dobro odrezal in predstavil Slovenijo 300 milijonom gledalcev. Naš računalnik pa še izbira napovedi, v sobotni oddaji bo znano, kam bo odšel Fctrolov glasbeni stolp in deset nagrad Liqui Molyja. Simona 1120 PETEK, 21. V SLOVENIJA 1 8.15 - 1.20 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 BATMAN, 12. epizoda 9.20 SOFIJA, danski film 11.50 ŽE VESTE 12.20 ČLOVEK IN IGRA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER 14.00 VES SVET JE ODER, 5/13 16.00 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 VERNIKI, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA 22.55 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 2. epizcnla amer. naniz. 23.30 VRTINEC, južnoafriška nadalj., 5/13 0.10 PLEZALEC, švedska nadalj., 3/3 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.40 Teletekst 16.00 Video strani - 16.30 Tedenski izbor: Glasba, show in cirkus; 17.25 Sova (ponovitev) - 18.45 Znanje za znanje: Učite sc z nami - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - 22.00 Moški, ženske - 23.00 Homo turisticus SOBOTA, 22. V SLOVENIJA 1 8.15 - 1.10 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR: 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 OSCAR JUNIOR 9.20 KLUB KLOBUK 10.55 PET PRIJATELJEV, 8/13 11.20 TOK, TOK 12.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 MOŠKI, ŽENSKE 15.00 VERNIKI, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 8/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: KAJ SE JE ZGODILO BABY JANE?, amer. film SLOVENIJA 2 12.15 - 0.15 Teletekst 12.30 Video strani - 12.45 Tedenski izbor: Človek in glasba (4. oddaja); 13.40 Sova (ponovitev) - 15.00 Športna sobota -18.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 5/25) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio City - 21.10 Berlinska gospa (koprodukcijska nadalj., 2/4) - 22.00 Sobotna noč: Alpski večer; 23.10 Koncert Yvesa Montanda (2. del) NEDELJA, 23. V SLOVENIJA 1 9.15 - 23.50 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.45 OTROŠKI PROGRAM 9.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.30 ČAROBNA PIŠČAL, 3/3 11.05 IJUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATEI JI, 11/26 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: RAZVOJ CITER 12.35 VIDEOMEH 13.00 POROGU 13.05 SNEŽNA VILA JUKI, japonski film 16.05 OGNJENO DREVJE TI1IKE, angl. nadalj., 4/7 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TO NI TVOJ SIN, amer. film 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDE1JSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 5/12 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACH PREDSTAVUA, amer. naniz., 11/29 VRTINEC, južnoafriška nadalj., 6/13 SLOVENIJA 2 10.45 - 0.10 Teletekst Opomba: Giro d Italia: vsak dan od 23.5.-13.6. na koncu TVS 2; 15.00 Svet. pokal v atletiki; 15.20 M. Carlo: F-l; 18.40 SP v namiznem tenisu -11.00 Video strani - 11.10 Tedenski izbor: Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 7/10); 12.00 Križkraž; 13.00 Poglej in zadeni - 15.00 Športna nedelja -19.18 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.30 Bitka za premoč (amer. film) - 23.15 Športni pregled PONEDELJEK, 24. V SLOVENIJA I 10.15 - 0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 BATMAN, 13. epizoda amer. naniz. 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 5/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET ODKRITIJ, 8/11 13.00 POROGU 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN ŠPORTNI PREGLED 15.55 HOMO TURISTICUS, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.1X1 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 DOSJE 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SAMCI IN SAMKE, angl. naniz., 6/7 VRTINEC, južnoafriška nadalj., 7/13 TOREK, 25. V SLOVENIJA 1 9.15 - 0.15 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 PAMET JE BOIJŠA KOT ŽAMET 10.10 POŠTARSKA PRAVUICA 10.45 TV AVrOMAGAZtN 11.10 ZELENA URA 11.45 VEŽNA VRATA, drama TV SA 13.00 POROČIU 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 SOBOTNA NOČ 15.10 KONCERT YVESA MONTANDA, 2. del 16.05 SEDMA STEZA 16.25 SLOVENSKI UMETNIKI IZ PORABJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM IIUCKLEBERRY FINN, 12/26 OSCAR JUNIOR LISICA ZVITOREPKA, portugalska risan 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GORE IN UUDJE 21.45 KRONIKA, kanadska dok. serija, 6/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz, 12/18 VRTINEC, južnoafriška nadalj, 8/13 SLOVENIJA 2 15.45 - 22.35 Teletekst 16.1X1 Video strani - 16.20 Tedenski izbor: Dosje - 17.00 Sova (ponovitev): Samci in samke (angl. naniz, 6/7); Vrtinec (južnoafriška nadalj, 7/13) - 18.45 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Trije semestri (švedska nadalj, 1/4) - 21.00 Novosli založb - 21.10 Osmi dan - 22.00 Svet poroča SREDA, 26. V SLOVENIJA 1 9.45 - 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 BATMAN, 14. epizoda 10.55 VIDEOŠPON 11.35 PRISLUHNIMO TIŠINI 12.05 KRONIKA, 6/12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 5/12 13.00 POROČIU 13.05 POSLOVNA BORZA 15.30 TEDENSKI IZBOR TRIJE SEMESTRI, švedska nadalj, 1/4 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 FILM TEDNA DRAGA EMMA, IJUBA BOBE, madž. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz, 8/15 VRTINEC, južnoafriška nadalj, 9/13 SLOVENIJA 2 13.45 - 22.15 Teletekst Opomba: 20.25 finale pokala prvakov v nogometu 14.00 Video strani - 14.25 Tedenski izbor: Gore in ljudje; 15.25 Omizje; 16.40 Bevcrly Mills, 90210 (amer. naniz, 21/22) - 17.25 Sova (ponovitev): Alo, alo (12/18); 17.55 Vrtinec (južnoafriška nadalj, 8/13) - 18.45 Analitična mehanika (amer. izobraž. serija, 16/52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.15 Oči kritike Rešili gola življenja in sv. Janeza Pripoved frančiškana iz Jajca - Hrana prišla še kako prav - 40.000 ljudi na begu - Oropan samostan, podrta cerkev NOVO MF.STO - Luni so v akciji Karitas v novomeški dekaniji in v šentjernejski župniji zbrali okoli 16 1»n hrane za uboge ljudi v bosanskem Jajcu in njegovi okolici. Največ je bilo moke in krompirja. Prevoz zbrane hrane sc je zaradi težav zavlekel. “Izkazalo pa sc je, da smo imeli veliko srečo, da je bilo tako. Če bi zbrano hrano lahko odpeljali takoj, bi padla v roke sovražniku. V tem času je namreč Jajce padlo, zavzeli so ga Srbi in čc bi bila hrana iz Novega mesta že na cilju, bi si jo seveda prilastili, tako kot so si vse drugo,” pravi pater Pero Jurišič, frančiškan iz Jajca. “Bilo je grozno, zadnjih pet dni srbskega napada so na Jajce kar naprej padalc granate. Okoli 40.000 ljudi, Hrvatov in Muslimanov, je zbežalo iz Jajca in okoliških krajev. Odšli smo v eksodus proti Tomislavgradu in Splitu, pa v Zagreb in Slovenijo, od tam pa naprej po vsem svetu; do Avstralije so bežali naši ubogi ljudje. V Jajcu in okolici je živelo okoli 24.000 Hrvatov, tam smo Hrvati staroselci, ves čas smo živeli v teh krajih, kamor so naši predniki pred davnimi stoletji prebežali pred Turki. Sedaj pa smo vsi zbežali. Na tem begu in v krajih, kjer smo mi in Muslimani dobili zatočišče, nam je hrana iz Novega mesta še kako prav prišla.” Pater Pero, doma prav iz Jajca, je bil v tem bosanskem mestu, kjer je star frančiškanski samostan, tri leta župnij, zadnje leto pa je bil župnik v Podmilačju, 7 kilometrov od Jajca, v kraju, kjer je najbolj znana božja pot v Bosni, svetišče sv. Janeza Krstnika. Lani so praznovali 700-letnico frančiškanov v Bosni, kjer jim pravijo fratri in so med ljudmi ves čas zelo priljubljeni, saj so bili vse, od učiteljev do umnih gospodarjev in zdravnikov. V času turške zasedbe Bosne so sc skrivali pri ljudeh. Njihov razpoznavni znak so bili brki. Ko so Turki prišli v hišo in vprašali, kdo je ta človek z brki, so ljudje odgovarjali: naš ujak (stric). In še danes jim ljudje rečejo ujci. Velja pa: Čc ujec reče, sc Vrbas ustavi. Pater Pero ima v novomeškem frančiškanskem samostanu prijatelja patra Petra Lavriha, s katerim sta skupaj študirala na ljubljanski teološki fakulteti. Prek tega znanstva in prijateljstva je tudi prišlo do zbiranja hrane za ljudi iz Porovih krajev. “Mi smo prej v teh krajih živeli v miru in slogi, pri nas ni bilo incidentov. Vso pomoč, ki smo jo do- bivali, smo razdelili med vse potrebne, pa naj so bili to Hrvati, Muslimani, Srbi ali Romi. Odkar pa so Srbi zavzeli Jajce in druge naše tamkajšnje kraje, sc dogajajo strašne stvari. Najprej so vse izropali in pokradli, med drugim na tisoče ovc, krav in konj, zato imajo v Banjaluki lahko polno mesa. Pa to ni najhujše, podatke imam, da so srbski barbari izropali samostansko knjižnico v Jajcu, frančiškansko muzejsko zbirko, v kateri so bili eksponati še iz rimske dobe pa iz turških časov. Sliši se, da so v Beogradu naprodaj •nekatere starine, knjige in slike iz našega samostana v Jajcu. V moji fari, v Podmilačju, je bila cerkev iz 14. stoletja, ki so jo Turki pustili pri miru, ta banda jo je porušila. Ropajo in rušijo cerkve, hrvaške hiše, sedaj, ko so moški v vojski, slišimo, da srbske žene in otroci hodijo po izropanih hrvaških hišah in jih požigajo, da bi uničili vse, kar je hrvaškega, vse, kar priča, da so tu stoletja živeli Hrvatje. Celo spomin na nas bi radi zbrisali.” Pater Pero sc je ustavil v Zagrebu, kjer je dobil zatočišče v frančiškanskem samostanu na Kaptolu. S sabo je na beg vzel tudi krstne knjige in druge dokumente, ki sedaj beguncem iz njegovih krajev še ka- ko prav pridejo. Hrvatskcga državljanstva namreč ne dajejo samo na besede, ampak se mora človek izkazati, da je res Hrvat. In na podlagi dokumentov je ujce Pero od novembra lani do letošnjega maja v Zagrebu izdal svojim rojakom iz Jajca in Kotor Varoša že okoli 21.000 potrdil, na podlagi katerih so dobili hrvaško državljanstvo. Seveda bi se ti nesrečni ljudje radi vrnili domov. “Lc ti kraji so naš dom in ljudje šele sedaj, ko ga nimajo, spoznavajo, kako ga ljubijo. Ne vemo, kdaj sc bomo lahko vrnili domov, toda samo za to še živimo, 'listi trenutek, ko nam bo dovoljeno, se odpravimo. Na golo zemljo gremo, pod šotore, pod hrastom bi imel mašo in verouk. Ti kraji po Vancc-Ovvnovcm načrtu tvorijo hrvaški kanton, travniški. Sedaj Muslimani povzročajo incidente, ker bi radi te kraje v osrednji Bosni pridobili zase. Mi upamo, da se bodo stvari čim prej uredile, da sc bomo lahko vrnili domov in začeli življenje znova. Bog je dal, da smo rešili najvrednejše: svoje življenje in čudo-tvorni kip sv. Janeza Krstnika iz naše cerkve v Podmilačju. Kip je na varnem, Srbi, ki bi radi uničili vse, kar je hrvaškega, pa sedaj vpijejo, da je Podmilačjc njihovo “vekovno FRANČIŠKANA - Frančiškanska redovnika, p. Peter Lavrih (levo) in p. Pero Jurišič, pregnanec iz Jajca, v pomenku na tihem vrtu novomeškega frančiškanskega samostana. (Foto: A. H.) svetište” in da sem jim jaz ukradel njihov kip “svetog Jovana”. Vse bomo pozidali na novo, hiše, cerkve, samostane, šole, bolnice, samo da sc vrnemo,” je trdno prepričan pater Pero. “Samo za vrnitev živimo, in čc ne bi imeli tega upanja in vere v Boga, bi se nam zmešalo.” Prav zato, da sc ne bi povsem golih rok vrnili v izropane, požgane in porušene domove, je bil pater Pcrio prejšnji teden spet pri svojem prijatelju patru Petru v Novem mestu. “Karitas naj bi začela zbi- ralno akcijo za stvari, ki jih bodo ti ubogi ljudje potrebovali, ko sc bodo lahko vrnili domov. Gre za vse, kar potrebujejo v hiši: od žlice in krožnika do kladiva in postelje, skratka vse za začetek novega življenja,” pravi pater Peter Lavrih. “Naši ljudje bodo gotovo našli lake stvari in predmete, ki jih ne potrebujejo več ali jih imajo več, kol jih potrebujejo. Natančneje pa bomo o tej akciji Karitas pravi čas sporočili.” A. BARTEIJ DOLENJSKI LIST M bi 9** M. ti/K*UvjLitoo' 'bobur^Jaja/ tujcu NAŠI GLASBENI DOSEŽKI Na naši šoli smo letos že drugič organizirali zimski festival. Ta ni bil le pri nas, bil je tudi na OŠ Bizeljsko in Pišete. Šest finalistov iz teli šol sc je uvrstilo na finalni večer mladih pevcev, ki je bil v prosvetnem domu v Brežicah. Vse te pevce sta spremljala mladinska pevska zbora iz OŠ Bizeljsko in Globoko. Na naši šoli pa smo ustanovili tudi ansambel Prvi poljub, ki bo sodeloval na Pilovem žuru. Vodi ga tovariš Vilko Urck, ki je bil tudi glavni organizator zimskih festivalov in finalnega večera. Šolski ansambel je sestavil tudi lastno skladbo z naslovom Pujsi, ki jo bodo igrali na Pilovem žuru. Upamo, da se bodo naši glasbeniki v Ivančni Gorici dobro odrezali. ANJA OGOREVC in AEAN PAVI.IČ 6. r., OŠ Globoko NA PODELITVI ZLATIH CANKARJEVIH PRIZNANJ Konec marca je bilo v Ljubljani vseslovensko tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje. Za območje Dolenjske, IJele krajine in Zasavja smo se ga udeležile tri tekmovalke, ki smo na območnem tekmovanju dosegle najboljše rezultate. 7, maja sva z mentorico odšli na Vrhniko na svečano podelitev. Tam sem doživela presenečenje. Med 4K osnovnošolskimi tekmovalci sem se uvrstila na 3. mesto. Knjižne nagrade in priznanje sem prejela iz rok predsednika Slavističnega društva Slovenije dr. Franceta Novaka. V zanimivem programu je nastopila Ljuba Jenče, ki je pela ljudske pesmi. Na zelo staro harmoniko sla igrala brata Cuk. Popoldan smo natančneje spoznali Vrhniko. Ogled smo zaključili pri Močilniku, kjer je bila otroška likovna razstava. KATJA JARM 7. c, OS Trebnje EKOLOŠKI DAN Na OS Veliki (iaber smo imeli ekološki dan. Ob tej priložnosti smo se razdelili v skupine, kjer smo opravljali različne dejavnosti. Posebna skupina je bila na terenu in je popisovala divja odlagališča. Na žalost nismo mogli popisati vseh, kajti na območju Velikega (iabra jih je kar precej, za kar pa je bilo eno dopoldne prekratko. Na teren smo se odpravili v upanju, da bi ta smetišča v bližnji prihodnosti očistili. Želimo, tla ne bi bilo več smetišč, tako tudi ne bi bile potrebne te akcije. Zato, človeštvo, pozor! Učenci litcrarno-novin. krožka OŠ Veliki Gaber BRANJE MI JE V VESELJE Vsak dan izide zelo veliko knjig. Bralci smo hvaležni za vsako novo knjigo. Tudi mi smo pisali pisatelju in doktorju psiholoških znanosti Vidu Pečjaku, naj nas razveseli še s kakšno knjigo. Tudi jaz rada berem. Najljubšc pa so mi knjige Veliki čarovnik Uj-tata, Oblaček Pohajaček, Ileidi, Palčki gredo na izlet in Obuti maček. Ker veliko berem, tudi jaz razvijam svojo domišljijo in to uporabim, ko pišem svoje prispevke za časopis, radio. Nekaterim otrokom je branje knjig zabava, igra in užitek, nekaterim pa učenje in muka. Vsi bi sc morali truditi, da bi branje postalo vsem otrokom zabava, veselic in igra. NATAŠA JON TEZ 3. r., OŠ Krmelj NAVDUŠENJE OB PODELITVI BRALNIH ZNAČK Pred dnevi smo na naši šoli zaključili delo bralni značkarji. Na podelitev bralnih značk sta prišla Tone Partljič in njegova hčerka, dramska igralka Mojca. Pripravila sta nam nepozaben program. Gospod Partljič nam je prebral nekaj odlomkov iz svojih humorističnih zgodb, seveda s svojim neponovljivim humorističnim stilom, Mojca pa nam je zaigrala nekatere odlomke. Bilo je enkratno! Bralno značko je prejelo preko 35(1 učencev, 28 osmošolcev pa je prejelo posebno nagrado, knjigo z avtogramom gosta. Mislim, da je bila letošnja podelitev posebnost za nas vse, zato se zahvaljujemo vodstvu šole, da je organiziralo tako lepo prireditev. Zahvaljujemo pa sc tudi gostiteljema, ki ju ne bomo nikoli pozabili. NINA ŠTOJS 5. r., novin. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica POMEMBNO JE SODELOVATI V torek, 11. maja, smo se učenci OŠ Koprivnica udeležili občinskega tekmovanja v atletiki v Krškem. Skakala sem v daljino, preskočila 4,10 m in osvojila 3. mesto. Sošolec Boštjan Umek je zmagal v teku na 1000 m. Pri starejših pionirjih je dosegel Damjan Božičnik 3. mesto v skoku v v višino. Za nagrado smo se ohladili z okusnim sladoledom pri Senici. LIDIJA CERJAK BODITE IZBIRČNI — KUPUJTE, KJER JE NAJCENEJE trgovina ŽELEZNINA« Ljubljanska c. 28, Novo mesto, tel.: 22-316 tel.: (068) 22-316; 22-356 fax. 23-139 Bogata izbira pločevine, kotnih, ploščatih in paličnih jekel, črnih, pocinkanih, kvadratnih in pravokotnih cevi; orodja; vijakov; žičnikov; okovja; rezilnega in brusilnega materiala; ležajev... Obiščite nas in se prepričajte o ugodni ponudbi! ---------------------------------------------^ Občina Trebnje na podlagi sklepa Izvršnega sveta z dne 5.5.1993 razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjih nepremičnin: GARAŽE V STANOVANJSKIH BLOKIH Kraj in ulica Velikost v m* Izklicna v DEM cena na dan 5.5. v SIT 1. Trebnje, Rimska c. 5 14,57 11.499 755.829,00 2. Trebnje, Rimska c. 5 16,80 13.259 871.514,00 3. Trebnje, Rimska c. 5 14,57 11.499 755.829,00 4. Trebnje, Rimska c. 5 20,56 16.227 1.066.601,00 5. Trebnje, Ul. heroja Slaka 11 16,64 13.446 883.806,00 6. Trebnje, Ul. heroja Slaka 11 15,96 12.896 847.654,00 7. Trebnje, Ul. heroja Slaka 11 19,20 15.514 1.019.735,00 8. Mirna, C. III. bat. VDV 54 17,00 14.292 939.413,00 9. Šentrupert 48 13,80 2.413 158.606,00 Prodajna cena je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izvedbe javne dražbe. Javna dražba bo v sredo, dne 9.6.1993, ob 15. uri v sejni sobi občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Plačilni pogoji: kupec je dolžan plačati 20 odst. izklicne cene v 8 dneh po podpisu pogodbe, preostali del pa v roku 30 dni. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe (državljani republike Slovenije) oziroma njihovi pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pismenim pooblastilom ter potrdilom o državljanstvu. Pred pričetkom javne dražbe morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 odst. izklicne cene na žiro račun občine Trebnje št. 52120-849-705 pri SDK Novo mesto - ekspozitura Trebnje. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena v roku 3 dni po opravljeni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. Pogodbo o nakupu garaže mora kupec skleniti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi. Če kupec ne bo sklenil pogodbe in plačal kupnine v določenem času, se smatra, da odstopa od nakupa, vplačana varščina pa zapade v korist prodajalca. Posebni pogoji: garaže so zasedene. Vsi potencialni kupci imajo pred izvedbo javne dražbe možnost ogleda garaž po predhodni telefonski najavi na telefon (068) 44-150 pri upravniku garaž - KOMUNALA Trebnje. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prodajalec nepremičnine plača prometni davek, kupec pa vse druae dajatve, nastale v zvezi s prenosom lastništva. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE v____________________________________________________________S Leto turizma - enkratna priložnost Turizem - enkratna priložnost in možnost, ki jo prepočasi uresničujemo Z geslom “Slovenci spoznavajmo Slovenijo!” želi Turistična zveza Slovenije navdušiti ljudi za dopustovanje in izlete, namenjene spoznavanju izrednih naravnih lepot, kulturne dediščine, bogate zgodovine, običajev, avtentične kulture in drugih zanimivosti. Dopustovanje doma bo cenejše, mnogo krajev širom Slovenije pa vabi h kvalitetnejši ponudbi, na zanimive prireditve, bogato kulinariko, v urejeno okolico in k prijaznim ljudem. * Dopusti in uporaba prostega časa so del svobode človeka in vsak se sam odloča, kje bo dopustoval. Znano pa je, da je domači gost bil in ostaja dober gost. V naši mladi državi sicer vse bolj prevladuje spoznanje, da je turizem izredna razvojna priložnost, toda besedam ne slede vedno dejanja. Seveda dober turizem, ki bo gospodarsko uspešen in hkrati prijazen do okolja, domačinov in turistov. Da bi to dosegli, je potrebno storiti marsikaj. Predvsem moramo korenito spremeniti odnos do turizma, oblikovati nov turističen ugled Slovenije, dokončno sprejeti in uresničevati na ravni države in občin razvojno strategijo turizma, oblikovati kvaliteten turistični proizvod, ustvariti koncept sodobne marketinške promocije naše turistične ponudbe v svetu pa tudi doma. Potrebno je, da sc odkrito spopademo z vsem, kar onemogoča, da bi turistična dejavnost postala razvojni izziv za gospodarsko učinkovitost, prestrukturiranje celotnega gospodarstva in naš vzpon v svet. Leto turizma je zato izredna priložnost. Seveda naš cilj ni industrijski turizem, kjer je turist objekt ali tujec, temveč kakovosten, okolju ustrezen turizem, v katerem interesi turista, domačinov in naravne zgodovinske danosti vzpostavljajo ravnovesje in sožitje. Nove tokove v turizmu lahko uresničujejo ljudje, ki živijo za turizem in jim turizem pomeni možnost za delo, zaslužek in zadovoljevanje interesov. Gonilna sila sprememb naj bo tudi geslo “Turizem smo ljudje” in spoznan- je, da turizem bogati osebnost. Tak prisop je lahko (udi na Dolenjskem največja gonilna sila turizma. Turistično organizacijo, predvsem turistična društva, je • Pokra jinski časopisi Gorenjski glas. Primorske novice, Vestnik iz Murske sobote in Dolenjski list bodo v naslednji številki svojih časopisov izdali prilogo v nakladi več kot 100.000 izvodov. Z njo se bodo predstavili tudi na Marketing klubu v Ljubljani prve dni junija, bralci vseli štirih pokrajin pa bodo v ujej našli vrsto prijetnega in koristnega branja pred prihajajočimi dopusti. treba razumeti ku) javen interes družbe, kot del civilne družbe. V turističnih društvih so ljudje združujejo prostovoljno z namenom, da bi ustvarjali, menjali podobo svojega kraja, zadovoljili svoje interese in delovali za vsestranski razvoj turizma, predvsem v svojem kraju. Mnoge bosta v turizem vse bolj silila potreba po delu in za preživetje, kar je v tržnih razmerah normalno. Vsak naj sc v turistični organizaciji dobro počuti. MARJAN ROŽIČ predsednik Turistične zveze Slovenije - gotovinski popust - obročno odplačevanje PROGRAM LESNIH IZDELKOV D.D. Pomladi, ko običajno urejamo in prenavljamo svoj bivalni prostor, delovno harmonika, drsna in preklopna vrata različnih dimenzij, - izdelava in dobava vsehj vrst lesenih oblog tal, sten in stropov, - izdelava in dobava pregradne stene in - pohištva po naročilu. Bankam, šolam, vrtcem in vsem ostalim pravnim ustanovam nudimo pogodbeno vzdrževanje skozi vse leto. Za nakup naših izdelkov pokličite trgovino PIONIR-PIMEX na tel.: (068) 321-826 ali pa obiščite razstavno-prodajni prostor v Cegelnici tel.: (068) 323-147,323-119 (odcep nasproti trgovine KZ Krka v Bršljinu), ža storitve vzdrževanja pa: Pionir - program lesnih izdelkov, d.d., Kettejev drevored 37, tel.: (068) 323-189 Pokličite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi! 3 . , L 17. SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON Ljubljana, 15. do 23. maj 1993 od 10 do 21 ure na gospodarskem rasravišču. Oglejte si vse, kar ponuja svet na dveh, štirih kolesih ter sestavne dele in dodatno opremo. • razstava avtomobilov in motornih koles • razstava sestavnih delov za avtomobile slovenskih proizvajalcev • razstava dodatne opreme za vozila v sožitju z avtomobilom 18 DOLENJSKI UST Št. 20 (2283) 20. maja 1993 bbbb Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat AVTOMEHANIKA GRIL Dol. Kamence 46 b, Novo mesto tel. (068) 28-714______ — uradna in edina veljavna garancija za vozila Bana in lancia — pooblaščeni servis in rezervni deli — prodaja vozil Fiat in Lancia — do 23. maja 5% popusta za vozila iz programa Lancia Posebno ugodno: LANCIA y 10, centralno zaklepanje, elek. odpiranje oken, katalizator..................17.200 DEM zavarovalnica triglav Poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, Novo mesto VABI K SODELOVANJU več honorarnih sodelavcev — zastopnikov, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve, za sklepanje zavarovanj na območju krajev: Novo mesto, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Dragatuš - Vinica. POGOJI: — končana najmanj srednja šola katerekoli smeri. Prijave z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, 68000 Novo mesto Izbrane kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog. RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1993/94 naslednje štipendije Zap. št. Naziv poklica-smer St. zaht. poklica Št. štip. 1. Varilec v serij. proizvodnji II 1 2. Zidar za zidanje ometavanje II 30 3. Tesar opažev II 30 4. Pečar IV 4 5. Stavbni klepar IV 3 6. Slikopleskar IV 3 7. Kamnosek IV 3 8. Natakar IV 2 9. Kuhar IV 2 10. Prodajalec žel. grad. 11. mat. pohištva Strojnik IV IV 2 3 12. Elektroinstalater IV 5 13. Strugar IV 2 14. Monter klimat. naprav IV 3 15. Monter vodovodnih naprav IV 2 16. Monter ogrevalnih naprav IV 2 17. Konstr. ključavničar IV 8 18. Avtoličar IV 2 19. Avtomobilski klepar IV 2 20. Avtomehanik IV 2 21. Pečar IV 10 22. Tesar IV 30 23. Zidar IV 30 24. Komercialni tehnik v 3 25. Ekonomski tehnik v 4 26. El. teh. ener. za proiz.-dist. v 2 27. Strojni tehnik v 2 28. Grad. tehnik v 5 29. Inž. strojništva VI 3 30. Inž. elektrotehnike VI 1 31. Dipl. inž. grad. za org. teh. VII 5 32. Dipl. inž. strojništva VII 3 33. Dipl. inž. elektrotehnike VII 3 34. Dipl. inž. računalništva VII 2 35. Dipl. ekonomist za analize in plan VII 4 Prijave POŠLJITE NA NASLOV: GIP »PIONIR«, p.o.,Novo mesto, Kettejev drevored 37, Kadrovsko pravna služba — do 30. julija 1993. Informacije o razpisu pa lahko dobite osebno na oddelku za izobraževanie. Tel. 321-826. Kandidati prijavi za štipendiranje na obrazcu SPN-1 - Vloga za uveljavitev socialno-varstvenih pravic priložijo: 1- overjene prepise dokazilo učnem uspehu v predhodnem letniku (tofokopija spričevala o končanem razredu in zaključnem izpitu ali sporočilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah ipd.) 2- Potrdilo o bruto plači staršev za zadnje tri mesece (marec, april in maj 93) 3- Svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije 4- kratek življenjepis in opis socialnega materialnega položaja družine. Kandidati bodo obveščeni o izbiri do 1. septembra 1993. NOVOLES, lesna industrija, d.d. Straža, Na žago 6 razpisuje A. JAVNO LICITACIJO, ki bo 7.6.1993 ob 12. uri na sedežu podjetja v Straži Na licitaciji bo naprodaj nekdanji proizvodni obrat v Gotni vasi, ki zajema vse objekte. Pokritih površin je 8834 m2 ter funkcionalnega zemljišča 9119 m2. Celotni kompleks je komunalno urejen. Izklicna cena je 4,5 mio DEM. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v R Sloveniji, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni licitaciji predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno licitacijo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR 52100-601-19046. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na licitaciji ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti. Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 7 dneh po končani licitaciji in plačati najmanj 50% kupnine v 15 dneh po podpisu pogodbe. Ostalih 50% kupnine bo kupec plačal v roku in na način, ki bo določen sporazumno pri sklepanju kupoprodajne pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Prodaja poteka po sistemu videno - kupljeno. B. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP POSAMEZNIH DELOV INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA V GOTNI VASI V primeru, da licitacija za celotni kompleks po točki A ne bo uspela, bo komisija za izbor ponudb obravnavala ponudbe za nakup posameznih delov. Pisne ponudbe bo komisija obravnavala naslednji dan po morebitni neuspeli prodaji celotnega kompleksa. Ponudbe morajo vsebovati točno navedbo, na kateri del kompleksa se nanašajo, ponujeno ceno in način plačila. C. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V najem ponujamo: - posamezne dele podjetja NOVOLES - NOVI AMBIENT, d.o.o., Straža, Na žago 6, s pripadajočo infrastrukturo in tehnološko opremo - poslovne prostore v zgradbi razvojnega centra, Straža, Na žago 6, - skladiščne prostore, Straža, Na žago 6, - del obrata Mirna Peč s pripadajočo infrastrukturo Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v ponudbi opredelili: - dejavnost in razvoj podjetja ali obrti, - predlog dodatnih investicij v objekte, - predlog politike zaposlovanja. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbor ponudb. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo ob upoštevanju enakih kriterijev zaposlili večje število delavcev Novolesa. Ponudbe pod točko B in C je treba poslati do 7.6.1993 na naslov: Novoles, lesna industrija, d.d., Straža, Na žago 6, 68351 Straža, z oznako RAZPISNA KOMISIJA. Vsakemu ponudniku pod točko A, B in C bo omogočen ogled objektov in pogovor z vodstvom. Za morebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo se obrnite na g. Bencika, telefon (068) 323-504 in (068) 84-533. V_________________________________________________________/ REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA NOVO MESTO Trdinova 10, Novo mesto VABI K SODELOVANJU PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE ZA SVETOVANJE BREZPOSELNIM OSEBAM PRI SAMOZAPOSLITVI na področjih: - strokovne pomoči pri ocenjevanju podjetniških idej, - izdelave poslovnega načrta, - računovodskega servisa za podjetnike in obrtnike, - ekonomsko-marketinškega svetovanja, - iskanja poslovnih prostorov, - ustanavljanja novih obratovalnic in podjetij, - finančnega svetovanja, - pravnega svetovanja, - tržnih raziskav in komercialnih storitev itd. Ponudbi je potrebno priložiti: - dokazila o strokovni usposobljenosti (diploma itd.) ter - o registraciji svetovalne dejavnosti, - navedbo področij, na katerih lahko ponudite svoje storitve, - cenik storitev. Ponudbe pošljite na Republiški zavod za zaposlovanje, Enota Novo mesto, Trdinova 10, Novo mesto, do 30.5.1993 s pripisom SVETOVANJE. Pri izbiri bodo imeli prednost ponudniki, ki lahko ponudijo celovitejšo storitev in so vključeni tudi v svetovalno mrežo za razvoj malega gospodarstva. Z izbranimi ponudniki bomo sklenili pogodbo o svetovanju. V---------------------------------------------------------- • Kdor hoče dobro startati, mora na startu poklekniti. (Jurič) • Resnica je podobna nebu in mnenje oblakom. (Joubert) • Ce ne bi bilo smrti, ne bi nihče cenil življenja. (Bosshart) • Narodi ravnajo modro šele tedaj, ko izčrpajo vse dinge možnosti. (Eban) • Bila sem povsod, kjer sc je kovala nova država. Mislila sem, da gre fantom za demokracijo, in spoznala, da jim je le za oblast. (R Dobrajc) Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur.l.RS št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) javni razpis za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela na vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenem zavodu občine Brežice 1 .Investitor: Občina Brežice, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 18. 2 Predmet razpisa in orientacijska vrednost: A) OSNOVNA ŠOLA ARTIČE - nabava in montaža senčnikov 170.000 SIT - pleskanje oken (275 m2) 250.000 SIT - pridobitev dokumentacije in izgradnja gospodarskega 400.000 SIT 250.000 SIT objekta (50 m2) - nabava Orffovega instrumentarija nabava opreme za računalniško učilnico 1.300.000 SIT 300.000 SIT 150.000 SIT 180.000 SIT - nabava fotokopirnega stroja - nabava ojačevalca za ozvočenje - nabava čistilnega stroja za pod B) OSNOVNA ŠOLA BIZELJSKO - obnova strehe na šoli 1.500.000 SIT - zamenjava talnih oblog (45 m2) in tapet (143 m2) 250.000 SIT - nabava računalnika 200.000 SIT 2.000. 000 SIT 1.000. 000 SIT 120.000 SIT 500.000 SIT 100.000 SIT C) OSNOVNA ŠOLA BREŽICE - obnova centralnega ogrevanja - obnova tal hodnikov (250 m2) - obnova fasade na telovadnici - nabava računalniške opreme - nabava telovadne opreme D) OSNOVNA ŠOLA CERKLJE - rekonstrukcija oken v stari stavbi 1.000.000 SIT - tesnjenje oken v novem delu 300.000 SIT - nabava polivalentnih blazin 250.000 SIT E) OSNOVNA ŠOLA DOBOVA - izgradnja centralnega ogrevanja na podružnični šoli Kapele 4.000.000 SIT - nabava opreme za eno učilnico 250.000 SIT F) OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO - izdelava tehnične dokumentacije za adaptacijo podstrešja novega dela stavbe in za sanacijo stropne konstrukcije pritličja starega dela (gradbeni in instalacijski del) - adaptacija stropa 3.000.000 SIT - adaptacija podstrešja 3.000.000 SIT rekonstrukcija oken v starem delu stavbe 210.000 SIT nabava opreme za računalniško učilnico 1.300.000 SIT 200.000 SIT 500.000 SIT 470.000 SIT 500.000 SIT 2.200.000 SIT nabava opreme za eno učilnico G) OSNOVNA ŠOLA PIŠECE - preureditev pisarniškega prostora - adaptacija greznice - obnovitev dela fasade - nabava šolskega vozila H) OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA - prekritje strehe (264 m2) in zamenjava žlebov I) GLASBENA ŠOLA BREŽICE 480.000 SIL - sanacija dela strehe 100 000 SIT - pridobitev dokumentacije za izgradnjo učilnic na podstrešju m šolske dvorane 400 000 SIT - nabava instrumentov 300 000 SIT J) VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD BREŽICE - zamenjava tlakov in stenskih oblog v enoti VVZ na Maistrovi ■. , 500.000 SIT - obnovitev enega trakta VVZ 700 000 SIT - postavitev razsvetljave pri objektu na Šolski ulici 500.000 SIT K) STAVBA BIVŠE OSNOVNE ŠOLE PEČICE - izdelava in vgradnja oken - elektroinstalacijska dela - in vodovodnoinstalacijska dela 1.700.000 SIT 3. Nadzor: Izvajanje nadzora pod 2, B C E F G H J K 1. 1., 1. 2. 1., 1. 1., 1.. in 2. alinea, 2. in 3. alinea, alinea, in 3. alinea, 2. in 3. alinea, alinea, 2. in 3. alinea, 2. in 3. alinea. 4. Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo pri ravnateljih posameznih šol oz. ravnateljiči Vzgojno-varstvenega zavoda Brežice, za stavbo bivše osnovne šole Pecice pa v Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti občine Brežice. 5. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika- - cena za razpisana dela, - reference pri izvajanju takšnih afi podobnih del - morebitne druge ugodnosti ponudnika. 6. Predvideni rok izvajanja del: dela se bodo izvajala vmeseni*71 V meS6CU jullju in av9ustu 1993, nekatera pa tudi 7. Interesenti morajo oddati ponudbe do 31.5.1993 do 12 ure na naslov: Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo m družbene dejavnosti, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 18, kjer bo ob isti uri v sobi št. 4 tudi odpiranje ponudb Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis za šole!" 8. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. c . , . t „ Občina Brežice Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti St ?n (2?83) ?0 maja 1993 fr. . uA .* DOLENJSKI UST 'V •••r* ttp. «*.- 'V v . v » * ■.-■i.t.ivu., w jR. T% '-r y vTTfflf9‘T. t•VT TT V I f-š 'J » li.4 V 'J * /, Vi'- ................ /x->x-x-x-x-:-x-xxvX\ psi CELJSKI SEJEM 11. POMLADANSKI OBRTNI SEJMI Sejem, ki postaja vse večji in boljši Sejem desetih sejmov od 1 7. do 23. maja, na prostoru Celjskega sejma. Pridite in se prepričajte sami! X:::'.: II /e Novo mesto fiUTOCOMMGRCC d.d. Dolenjci, Belokranjci, Posavci! Odslej vse za vašega lepotca tudi v prodajno razstavnem salonu Autocommerce na Cesti herojev v Novem mestu. V maju salon kupcem podarja promocijski popust za nakup avtomobilov, rezervnih delov, avtokozmetike, avtoplaščev in bele tehnike. V salonu lahko kupite tudi rabljena vozila. Telefon: (068) 321-000. Mercedes Ben/ ra HONDA *. V.‘.V. M-KZ »KRKA«, z.o.o. PE AGROSERVIS POT NA GORJANCE 8, NOVO MESTO TELEFON: 068/321-479, 324-480 TELEFAX: 068/321-987 AGROSERVIS Ugodno najnižje cene vozil Lada v Sloveniji LADA CARAVAN 1500/5V MPC z 20% PD 629.000,00 SIT cena v DEM 8.860 ^31 Možnost menjave staro za novo in leasing. Rok dobave takoj. Poleg omenjenega vam nudimo iz zalo tudi vozila SUZUK SUZUKI MARUTI MPC 10.8 DEM MERCATOR TRGOAVTO, Koper, Pristaniška 43 A objavlja prosta dela POMOČNIKA POSLOVODJE prodajalne v Novem mestu, Ljubljanska c. 8 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano poslovodsko šolo ali šolo za prodajalce avto ali tehnične stroke, - da dobro poznajo avtostroko in organizacijo dela v prodajalni, - da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije. Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: Mercator Trgoavto, Koper, Pristaniška 43 A, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomb pismeno obvestili o rezultatih objave. OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK Baragova 1, Žužemberk 68360 Žužemberk tel. (068) 87-022 razpisuje prosta delovna mesta - 3 učiteljev na razredni stopnji za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1.9.1993. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po predpisani zakonodaji sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. YURENA, (vpis v tečaje tujih jezikov) šola tujih jezikov Novo mesto ® 23-434 Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Novo mesto Sevno na Trški gori 13 68000 Novo mesto objava prostih delovnih mest kmetijskih svetovalcev za: a) Enoto občine Trebnje b) Enoto občine Novo mesto Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — najmanj višješolska izobrazba kmetijske smeri — opravljeno pripravništvo — poleg slovenskega znanje vsaj enega svetovnega jezika — vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo Lastnoročno napisano prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Novo mesto Sevno na Trški gori 13 68000 Novo mesto O sklepu bomo kandidate pravočasno obvestili. <5Lektcatna Oite&tanica Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 27. 01. 1993 objavljamo javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: 1. Tovorni avto TAM — 110, nosilnost 4,5 t, letnik 1979, vozen, neregistriran. Izklicna cena 800.000.— SIT. 2. Buldožer — traktor goseničar T G 50 — C, letnik 1976, vozen. Izklicna cena 700.000.— SIT. Ogled je možen vsak dan od 8. — 13. ure do dneva licitacije. Licitacija bo v torek, 25. maja 1993,ob 10. uri v elektrarni. Polog znaša 10% od izklicne cene, kupec plača prometni davek. Kupec mora kupljena osnovna sredstva odpeljati v 3 dneh od dneva licitacije. Na podlagi 3., 4. in 8. člena Odloka ter 4. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje RAZPIS O PODELITVI PRIZNANJA OBČINE TREBNJE Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Predloge za podelitev priznanja dajejo krajevne skupnosti, podjetja, politične stranke in ostale skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 15.6.1993. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE GALA TRADE, d.o.o. Trgovsko podjetje Celje, Mariborska 128, Celje objavlja prosta delovna mesta: 1. PRODAJALCA (2 delavca) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali poslovodske smeri - živilska smer - ustrezne delovne izkušnje pri prodaji živilskega blaga 6 mesecev - tečaj higienskega minimuma - 60 dni poizkusnega dela Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: GALA TRADE, d.o.o., Trgovsko podjetje Mariborska 128, 63000 CELJE O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 2. PRODAJALCA (2 delavca) za občasna dela po pogodbi o delu. Kandidati naj pošljejo svojo ponudbo na naslov: GALA TRADE, d.o.o., Trgovsko podjetje, Mariborska 128, Celje. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA “DOLENJSKA”, d.d. Novo mesto, Ločna 21 RAZPISUJE naslednja delovna mesta za PEKARNO ŠENTJERNEJ 1. VODJA PEKARNE Pogoji: VKV PEK ali ŽIVILSKI TEHNIK z najmanj 5 leti delovnih izkušenj v pekarni 2. PEK - dva delavca Pogoji: VK PEK s tremi leti delovnih izkušenj 3. PRODAJALEC - dva delavca Pogoji: KV prodajalec s tremi leti delovnih izkušenj Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih poslati najkasneje do 30. maja na naslov: PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ''DOLENJSKA'’, d.d., Novo mesto, Ločna 21, z oznako "ZA UPRAVNI ODBOR”. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu o izbiri. DOLENJSKI UST Belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD Črnomelj Zadružna c. 14 KOMERCIALNI SEKTOR razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas KV PRODAJALCA V TRGOVINI GRADBENEGA MATERIALA Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe — prodajalec gradbenega materiala — 2 leti delovnih izkušenj — tečaj za viličarista — poznavanje gradbenega in instalacijskega materiala Prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja v roku 8 dni po objavi razpisa. Razpis O m i Mirnakomerc,d.o.o. Sevnica NHM 17 68290 SEVNICA Razpisujemo prosta dela in naloge za vodjo blagovnice v Novem mestu na Partizanski cesti. Zaželjena poslovodska izobrazba z večletno prakso. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila naša mama in žena PAVLA GAČNIK rojena Ljubišek iz Zapuž na Mimi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti,ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA |j V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica in sestra MARIJA KOZJAN rojena Ogulin z Božakovega 37 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala sestri Veri in dr. Vukoviču, ki staji lajšala bolečine v zadnjih dneh, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni otroci in ostalo sorodstvo SERVISNO PRODAJNI CENTER JANEZ MOLEK AVTOSERVIS • AVTODELI • AVTOVLEKA • RENT-A- CAR • 68332 GRADAC 131 tel./fax: 068/57-207 PRODAJALNA METLIKA: TEL.-FAX: 068/58-666 PRODAJALNA NOVO MESTO, ŽABJA VAS, TEL.: 068/27-729 Obveščamo cenjene stranke, da smo poleg najbolj ugodne prodaje vozil Škoda pričeli v sodelovanju s »Fordom Paič« iz Krške vasi, prodajati vozila Ford. Vozila bodo v času Vinske vigredi v Metliki od 21. 5. do 23. 5. razstavljena pred našo prodajalno avtodelov, CBE 106. SE PRIPOROČAMO! REVOZ NOVO MESTO d.d. objavlja prosto delovno mesto tehnologa v obratovanju in razvoju elektro energetike Pogoji: — dipl. ing. elektrotehnike, smer energetika — zaželene vsaj 3-letne delovne izkušnje — poskusno delo 3 mesece Vse zainteresirane prosimo, da svojo pisno ponudbo z dokazili naslovijo v 8 dneh na naslov: REVOZ Novo mesto d d personalna služba I. D., Zagrebška 20, Novo mesto. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA ROŽMAN s Sel pri Semiču 12 a Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, darovali rože in sveče. Posebna hvala sosedom za pomoč, Nežki Bezek za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: sin Peter in hči Tončka z družinama, sestri Anica in Albina z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta DANIELA JERMAN roj. Šutej iz Črnomlja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, podarili vence, cvetje in sveče ter pokojno v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej hvala sosedu Antonu Sajetu za poslovilne besede v imenu krajanov. Vsem, ki ste bili kakorkoli z nami, še enkrat hvala! Vsi njeni Črnomelj, 17. maja 1993 4? * ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, ded in stari ate KAREL SEVER iz Gor. Lokvice 27 pri Metliki Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem ter vsem, žalujočim za njim. Iskrena hvala župniku za spremstvo pokojnika na zadnji poti in vaščanom za govor. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 46. letu starosti nas je zapustil sin, brat, stric in svak RADO BURGAR iz Šmihela Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom in društvom za izraze sožalja in darovano cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče ROZALIJE TESARI iz Kota pri Semiču 77 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Mariji Plut in patronažni sestri Anici za nesebično pomoč v težki bolezni ter g. kaplanu za opravljen pogreb in tolažbo. Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila teta MATILDA KASTELIC z Rdečega Kala 18, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za podarjene vence, cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Oklešen Leopold tel.: (068) 323-193 POGREBNE STORITVE ZAHVALA Trnje življenje in veselje bilo je delo in trpljenje. V 75. letu starosti seje od nas poslovil naš dragi JOŽE BRULA s Talčjega Vrha 2 jskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za udeležbo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo GD Talčji Vrh, Petrova vas, Rožič vrh in Radine za udeležbo in organizacijo pogreba ter gospodu Grabrijanu za besede slovesa. Enaka zahvala sodelavcem Belta Črnomelj in Območnega štaba TO Črnomelj. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred in domačim pevkam za ganljive pesmi slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali ter našega dragega v tako velikem ševilu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Veronika, sinova Jože in Tone z družinama, sin Vinko in ostalo sorodstvo Alama, utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Rada si delala, rada živela, družino svojo in polja rada imela, sedaj, ko le več med nami ni, vemo, koliko nam pomenila si. 6. maja je v 74. letu starosti tiho in za vedno odšla od nas naša draga dobra in skrbna žena, mama, stara mama, sestra, teta, sestrična, tašča in botra ANA ŽALEC iz Dolenjega Suhorja 1 pri Vinici V globoki žalosti, prežeti z neutolažljivo bolečino in grenkobo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, kakor tudi vaščanom iz njene rojstne vasi, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje in sveče, izrazili sožalje ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in ZD Črnomelj za skrb in nego v času bolezni, Rudniku Kanižarica za podarjena venca, Martinu Percu za poslovilne besede pred domačo hišo, Olgi Matkovič in njeni družini za vsestransko pomoč, gospodu Hitiju za opravljene pogrebne storitve, pevkam iz Otovca za ganljivo petje, gospodu župniku za molitev na domu in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam*1 k0uLpEimAR Tosest “zenitne pCnudbeLU2raznoBI 1jbSvest!lUaANJp^ ~”zahvaleSKI STR°JI Četrtek, 20. maja - Vnebohod Petek, 21. maja - Feliks Sobota, 22. maja - Milan Nedelja, 23. maja - Željko Ponedeljek, 24. maja - Marjanca Torek, 25. maja - Gregor Sreda, 26. maja - Filip LUNINE MENE 21. maja ob 16.06 - mlaj kino BREŽICE: 21.5. (ob 20. uri) ter 22. in 23.5. (ob IS. in 20. uri) ameriški akcijski film Oblegani. 26.5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Izdajalski trenutek. ČRNOMELJ: 20.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Smrt ji lepo pristoji. Od 21. do 23. 5. (ob 20. uri) ameriška romantična melodrama Vonj po ženski. KRŠKO: 21. in 21.5. (ob 18. uri) ameriški film Patriotske igre. METLIKA: 21. in 23.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Smrt ji lepo pristoji. NOVO MESTO: 20.5. (ob 18. uri) Plesno popoldne (območno srečanje plesnih skupin). Od 20. do 24.5. (ob 20. uri) ameriški film Oddaljena obzorja. Od 21. do 24.5. (ob 18. uri) ameriški film Kuffs. kmetijski stroji KOSILNICO BCS ACME prodam, ar- (068)78-058. 2008 TRAKTOR IMT 35 s kabino, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam, ® (0608)82-481. 2024 TRAKTORSKI MEHANSKI NA-KLADAČ Tehnostroj prodam. >5 56-604. 2035 KIPER PRIKOLICO Tehnostroj Ljutomer, 4.5 t, novo, prodam. Franc Makše, Rdeči Kal 15, 68211 Dobrnič. 2037 TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, pogon na vsa 4 kolesa, letnik 1977, prodam. Anton Može, Dol. Kamence 41. 2040 TRAKTOR ZETOR 8145, pogon na vsa 4 kolesa prodam. * (0609)612-231. 2046 LADO 1300 karavan, letnik 1988, in traktor brez hidravlike s koso prodam. ® 57-280. 2050 MALO RABLJENO samonakladal-ko, 25 m3, in molzni stroj Alfalaval prodam. *(0608)69-377. 2054 MLATILNICO s popolnim čiščenjem in gumi voz, 16col, prodam. ® (068)45-563. 2058 TRAKTOR IMT 539 s kabino, kompresorjem, avtomatsko kljuko in kosilnico s 520 del. urami prodam za 8.000 DEM. »(0608)60-206. 2071 ANGLEŠKI TRAKTOR Ferguson, 75 KS, nemški traktor Aicher, 19 KS, in silokombajn prodam. » 50-109. 2076 ENOOSNI UNIVERZALNI trakor Gorenje s kosilnico in traktorsko prikolico prodam. * (0608)43-264. 2081 motorna vozila GOLF JX D, letnik 1988, prodam. ® (0608)60-080. 1989 PASSAT CL1800, star 3 mesece, dodatno opremljen, prodam. ® (068)25-986, zvečer. 1995 R 5 CAMPUS, letnik 12/89 prodam. »27-750. 2011 OSEBNI AVTOToyotaStarlet 1000, star dve leti in pol prodam .»27-481, po 20. uri. 2017 R 5 1.4, francoski, letnik 1987, na novo registriran, prodam. ® (0608)32-355. 2020 126 P, letnik 1987, in jugo 45, letnik 1989, prodam. Viktor Pirkovič, Ratež 38 a. 2026 Prodam lado samaro, letnik 90; nissan micro, letnik 90; nissan sunny, letnik 91. »(068) 85-180. Prodam tovornjak MAN s kompletno opremo dvigala in prikolico. Plačilo: gotovina + leasing. » (068) 24-790. LADO SAMARO, letnik 9/1987, prodam, o (068)27-767, popoldan. 2030 R 9 GTD, letnik 1989, registriran do 5/94, prodam za 12.000 DEM. Jure Murn, Črmošnjice 50, »• 43-840. 2033 R 4, letnik 1983, prodam. žfc 76-341. R 5 CAMPUS, petero vrat, 11/90, prevoženih 40.000 km, garažiran od prvega dne, odlično ohranjen, prodam. Če-na 11.200 DEM. č 28-192, Novo mesto, po 19. uri. 2027 LADO SAMARO, letnik 1987, in motor Tomos, starejši, dobro ohranjen, prodam. » 27-841. 2036 R 5 CAMPUS, petero vrat, letnik 1991, črn, ugodno prodam.Beba Piltaver, Krška vas 42. 2038 JUGO 55, 12/89, rdeče barve, prodam. »(0608)70-305. 2042 R CAMPUS SAGA, letnik 1991, registriran do 7/93, prodam. ® 27-866. 2044 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)21-968. 2048 PEUGEOT 405 GR, letnik 1988, prodam. * 068/25-115 popoldan. ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068) 51-059 — RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA GOLF, letnik 1981, z dodatno opremo prodam. Kavšček, Kristanova 53. 2049 Z 101, letnik 1983, registrirano do 3/94, bele barve, prodam. ® 25-113. 2052 FIAT TIPO 1.1, letnik 10/90, prodam za 13.000 DEM. » 27-288, popoldan. 2055 126 P, letnik 1988, R 4, letnik 1982, ter kombi Z 850 AK, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)76-009. 2057 GOLF JX, z dvoje vrati, letnik 12/89, prodam. Ivo Dominič, Šmarješke Toplice 142. 2065 OPEL KADETT 1.3 S, avtomatik, letnik 1989, prodam za 14.500 DEM. ® (0608)81-502. 2066 AVTOMOBILI TAVR1A. Cena s prometnim davkom 609.477,00 SIT. Dobava takoj. Avtoservis in prodaja vozil /I i S Obvestilo! Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje nove telefonske številke. Takele: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 telefax 322-898 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-728-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teleloni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Šutar, Stara vas 21, Škocjan, o (068)76-039. 2070 UGODNO PRODAM jugo 45 A, letnik 2/87. * 21-568. 2072 126 P, registriran celo leto, letnik 1987, prodam. ® 45-522. 2073 \0V0TEHM TAKOJŠNJA DOBAVA VOZIL LADA SKODA Servis in rezervni deli zagotovljeni, nakup je možen tudi na leasing ali kredit. Tel.: Novo mesto (068) 322-066, Trebnje (068) 44-025 VULKANIZERSTVO IN PRODAJA GUM Zlatko Vidic Bučna vas, tel.: 068/27-361 Novo mesto 126 P, letnik 1987, malo vožen, prodam. Franc Gazvoda, Sela pri Zajčjem Vrhu 3, Novo mesto. 2077 126 P, letnik 1990, rdeče barve, prodam za 3.900 DEM. * (068)21-513, Vanja. 2082 AVTO RUS d o o TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE GRADAC 132, 68332 GRADAC NOVO NOVO NOVO TRGOVINA — vse za vozila RENAULT — motorna olja ffleif - avtomehanika RENAULT TEL./FAX: (068) 57-258 AMI Ljubljanska 27 Novo mesto (BTC) tel. (068) 26-010 Rent-a-car R4, Uno, R5, Clio, R19 16V, R 21, Trafic furgon, Citroen 8+1. Prodaja avtomobilov Renault in Fiat. JUGO 45 E, letnik 1987, in Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Peter Železnik, Gor. Laknice 7, Mokronog. 2085 GOLF JX D. letnik 1989, ugodno prodam. * 43-538. 2086 LADO NIVO, letnik 1988, prodam. » 85-617, zvečer. 2090 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, ugodno prodam. * (068)28-714. 2092 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1214 ZELO UGODNO PRODAM: - kombinirke, 5, 6 operacij, širine 220, 260, 300, 350, 400, 500 mm - robilno žago z dvojnim listom, obdelovanec fiksen, dolžina 5,2 m širina 80 cm - formatno žago, dvojno, pomični voziček - ročni - tračno žago za hlode, 1000, 1100, 1200, 1300 mm - ročni voziček, električni ali avtomatski - tračne žage: 700, 800, 900 mm Tel.: (067) 51-304, 51-655 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, ijave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068) 49-567. 1550 / V Prodam ravnalno mizo Car O Liner, rabljeno samo na sejmih in demonstracijah. Tel. (063) 712-481. RJAVE JARKICE, stare 9 tednov, prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 2053 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-intormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telelon: (063) 27-217 fa>: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) PURANI, BELI IN GRA-HASTI, TEŽKE PASME, STARI 1 MESEC, ZA NADALJNJO REJO. DOBAVA 13. 06. 93 NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Štev. (068) 45-622 (068) 57-105 MAN>4P turistična agencija BVRTIZANSKA 7 , NOVO MESTO tet 0G8-28 136 Počitnice na morju • Slovenija • Istra • Tujina Plačilo na obroke! — rezervacije do 15. junija — 30% takoj — ostalo pred odhodom na 2 čeka Poleg lastne ponudbe še celotna ponudba — KOMPAS HOLIDAYS — EMONA GLOBTOUR — TELEVVINGS — iste cene — ugodnejši plačilni pogoji Pokličite nas, poslali vam bomo cenik! Obiščite nas, poiskali vam bomo najboljšo možnost za vaše počitnice! Cenik POČITNICE 93 je že na voljo v naši turistični agenciji! MINITOUR d.o.o. Miran Štukelj Ulica Ivana Roba 30.Novo mesto tel.: (068)23-917, 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Brno (Češka). Odhod vsak teden. S MEDIC Na lazu tl , Novo mf\t< nasproti avtobusne postaje REVOZA tel / fax 068 25 835 fotokopiranje do formata JI0 6arvno fotol(ppiranje * možnost z diapozitivov in fiCmov * papirnica servis - prodaja - najem fotofppime in Birotekniine opreme Canon Servis — trgovina LTH Elmont Emonec ELEKTROMEHANIKA TURK Otočec (068) 85-118 Na zalogi imamo omejeno količino hladilnikov, zamrzovalnikov in kombiniranih hladil-no-zamrzovalnih omar. Hladilniki so iz uvoza, znamke CALEX. Servis je zagotovljen Cene so od 26.400 SIT naprej; omogočamo brezobrestni kredit na 3 čeke. Iščemo potnike za prodajo na terenu. Butler, tel.: (068) 22-815. ' i -iTi+C+iQV7D I+ 1/a\ B0TLER Pod Trško goro 49, tel./fax. (068) 22-815 Novo mesto (Mačkovec) Ugodna prodaja jeans izdelkov v 8 barvah (kavbojk, otroških kavbojk, jaken, otroških jaken, srajc in ostalih jeans izdelkov), nogavic, mikic, otroških mikic, kopalk, bermud sposoja poročnih oblek in dodatkov. Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 10. do 12. ure. Pričakujemo vas! NOVO NOVO NOVO BVS trgovina Na Bregu 77 pri Kočevju Nudimo vam kmetijsko mehanizacijo: — traktorje SAME, ZETOR, FIAT — rezervne dele — motorne žage — oregon verige in pile — orodja za vrtičkarje — gume za traktorje — plačilo na čeke tel. (061) 854-218 d.o.o zrno trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka Umetna gnojila: urea 980 SIT vreča kan 840 SIT vreča NPK 15x15x15 1.100 SIT vreča Škropiva: ridomil 1.700 SIT kg cromorel 380 SIT 0,21 Gradbeni material: cement ANHOVO 450 489 SIT vreča apno 319 SIT vreča betonski blok 25 60,76 SIT kom. opeka bramac 75 SIT kom. arm. mreže 9/6 3.499 SIT kom. hrastov lamel. park. extra ki. 958 SIT m2 sep za fasado 34 SIT kg folija 190 SIT kg Ugodna ponudba keramičnih ploščic, klinkerja in dimnikov shiedel. Tel. (0608) 75-086 Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. NOVO NOVO NOVO • Komplet za sprejem signalov iz 5 satelitov brez vrtenja parabole (40 gledanih programov) • Poleg tega še veliko najkvalitetnejše izbire satelitskih kompletov • Možen nakup na obroke • 2-letna garancija Franc Bojane, Ljubljanska 32, Novo mesto, ts 068/23-309. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, de kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • KB popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! u G O D N O H DET di&temi - sistemi nove generacije O tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimedga, računalniške mreže, komunikacije, svetovanji- v.v.v.v.-.^ TIP RAČUNALNIKA 386 SX 25 RAM 1721LMfiL 1 MB 97200 105240] 115920 170MB 122400 J4Q ¥B 149400 425 MB 3B6DX 32 64 KB 2 MB . 113880 I 119880 | 131680 138000 165360 239760 386DX 40/128 KB 2 MB 116880 ' 122880 134880 141000 168360 242760 486DX 33/256 KB 4 MB i 189600 200400 4 MB j | 208800 ’ 220200 205200 232800 307080 486DZ2 50/256 KB 225000 252600 326280 486DX2 66/256 KB 4 MB i 235200 ] 246000 250800 267840 351600 DISKETE BASF EXTRA 3.5" ' DS/DD 144 DS/H D 227 BASF EXTRA 5.25” 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna plošča, dalovnl spomin •*• MB RAM, AT BUS kontroler, i i atr. In 1 i par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi dlak OUAHTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14' PHILIPS, ohli|e mini tovver z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY a SLO znaki n ■s TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: vse vrsle svežih betonov s prevozom in vgradnjo peske s prevozom cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! PURANI BELI IN GRAHASTI, težke pasme, stare en mesec, za nadaljno reJ°- Dobava 13.6.1993. Naročila sprejemamo po ;t> (068)45-622 in (068)57-105. 2091 posest PARCELO, 1260 m2, staro leseno hišo, elektrika v hiši, voda na parceli, ob glavni cesti Mokronog - Sevnica, poceni prodam. « (068)49-118, zvečer. 1985 12 HA ZEMLJE ob asfaltni cesti, na sončni legi, primerne za vikende. Na parcelah sta dve zidanici in vinograd, /o. 59-1 s 1, vsak dan od 12. do 14. ure in od 20. do 22. ure. 1993 .. VELIKO NJIVO na Selcu pri Špeharjih prodam. Cena ugodna - 6.000 DEM. «(066)51-706. 1998 VIKEND gradbišče z barako na Bojs-nem pri Brežicah prodam. 8 (041)316-681. 2001 NA LEPI sončni legi v okolici Novega mesta prodam parcelo 3000 m2. Možnja gradnja vikenda. Lahko dvema kupcema. '»(064)215-965. 2005 Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: novejšo vrstno hišo v Novem mestu, v račun vzamemo manjše stanovanje v Ljubljani — hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Gumberku, Črnomlju, Kaplji vasi in Dvoru — trgovino z mešanim blagom z opremo, 119 m2, v Novem mestu in picerijo z opremo v Novem mestu — vikend zidanico v Šmarju pri Trebnjem ter vikende v gradnji na Gačah, Tanči gori, Gadovi peči, takoj vseljivega v Brezovici pri Metliki — poslovne prostore (230 m2) v Črnomlju in 280 m2 velikega v Ljubljani — gradbene parcele v Smolenji vasi, Brusnicah, Suhadolu in Semiču kmetijsko zemljišče in vinograde v Rihpovcu, Raki, Semiču in Ravniku pri Šentrupertu — stavbno zemljišče (njivo) veliko 11 arov v Žužemberku — zamenjamo dvosobno stanovanje v Novem mestu s trosobnim in večjim Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. ZA 5.000 DEM prodam 40 arov veliko parcelo za vinograd ali sadovnjak blizu Ra ke na Dolenjskem. ® 21 -747. 2015 HIŠO V SOTESKI pri Dolenjskih Toplicah, 77 m2 koristne površine, na parceli 1400 m2, sončna lega, dovoz po asfaltu, prodam, o (068)26-441, po 20. uri. 2019 VIKEND pri Kapelah prodam. Vodovod, elektrika in telefon na parceli. ,s (041)415-954. 2051 HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. ® (068)26-704. 2060 V OSTROGU pri Šentjerneju prodam travnik in zazidljivo parcelo. Ogled na mestu 30.5., od 10. ure dalje, e (061)51-423. 2080 prodam 1200 KOM cementne strešne opeke prodam. ‘;e: 23-167 ali 25-615. 1984 UGODNO PRODAM garažna vrata (2 x 2,40 m), brivski stol in razne vrste stolov za frizersko - brivski salon. 8 (0608)70-314. 1991 REZKALNI STROJ UHG - Prvomajska, avtomatsko revolversko stružnico WMW -BWF, do fi 46 mm, eksccnter stiskalnico Jelšingrad, 63 t, avtomatsko žago za jeklo HAP - 280, Prvomajska, s premerom rezanja 280 mm, in šeping 250 mm x 400 mm prodam. V najem oddam tudi prostor, 70 m2, primeren za obrt ali skladišče. «? (0608)69-523, vsak delavnik od 6. do 14. ure. 1999 600 L dobrega cviška po 70 SIT/1 prodam. ® 76-293, zvečer. 2006 RDEČE VINO iz Straške gore, večjo ali manjšo količino,prodam. Barbič, ® 85-479. 2007 SRNASTE MLADIČE, brez rogov, stare 5 tednov, prodam. Gornje Gradišče 3, Dolenjske Toplice. 2010 RABLJENE REZERVNE DELE za avtomobile 126 P, Z 101, jugo, lada, škoda, renault prodam. S? 86-185. 2012 ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, ent-larico, 4- nitno, dvoigelno, ugodno prodam. * (0608)75-097. 2013 SEDEMTEDENSKE PUDELJČ-KE, sive, prodam. Leskovšek, Šegova 12, * 24-051. 2016 PRODAM glasbeni center Grundig in šivalni stroj, Ruža, ugodno, e 27-041. EMAJLIRANO KAD poceni prodam. ® 25-626. 2021 SEDEŽNO GARNITURO prodam. * 84-611. 2025 MLADO KRAVOs teletom prodam. Kovačič, Rakovnik 12, Novo mesto. 2041 OTROŠKO POSTELJO, pralni stroj, televizijo in ostalo prodam za samo 15.000 SIT!® 25-442. 2045 ŠKOTSKE OVČARJE, trikolor, rodovniške, stare 8 tednov, prodam. ® (068)25-986. 2047 STROJ za kemično čiščenje ugodno prodam. Informacije na ® (061)772-404. 2056 KOZE Z MLADIČI, dobre mlekarice, in plemenskega kozla prodam ali zamenjam za ovce. ® 52-970. 2062 PRAŠIČE, težke 140 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. ® (0608)68-348. 2064 ŠTEDILNIK, kombiniran (2 plin 2 elektrika), in sedežno garnituro (trosed, dvosed in kot) ugodno prodam. ® (068)20-524. 2075 NOV MEŠALEC za beton, 1501, nov cirkular in termoakumulacijsko peč, 4 KW, poceni prodam, o (0608)33-957. 2084 službo dobi IŠČEMO POTNIKE za prodajo tekstila na terenu. Potreben lasten avto. Prosti vikendi! ® (068)85-325. 1791 ZA PRIDNO in vestno delo nudim 2000 DEM mesečno. Dobimo se v petek ob 19. uri v gostilni Kovačič, Drnovo. REDNO ALI HONORARNO zaposlimo dekle v gostilni. Gostilna Zupančič, Žužemberk, ® (068)87-290. 1990 HONORARNO ZAPOSLIMO mlajšo upokojenko gostinske ali trgovske stroke v strežbi Klub - bife Društva upokojencev Novo mesto. 1997 RAZLIČNE VRSTE popolnoma samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga vam pošljem po pošti. Ke-rec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Do-brunje. 2003 TRGOVKO z večletno pakso zaposlim. « 50-123. 2014 REDNO ZAPOSLITEV dobi KV natakarica. ® (068)43-797. 2018 ZOBOTEHNICO za delo v laboratoriju in asistenco pri pacientu zaposlim. Šifra: ..NOVO MESTO« 2022 PRODAJALCA za delo v tehnični trgovini na Otočcu zaposlim. ® 27-041. STE ZOBOTEHNIK (- ICA) z večletno prasko? S kratkim življenjepisom se javite pod šifro: »DOLENJSKA« 2023 POTREBUJEM pomoč v kuhinji in strežbi. ® 44-900. 2031 GOSTILNA BLIZU LJUBLJANE želi zaposliti dekle za strežbo in pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši. ® (061)371-988. 2032 KLJUČAVNIČARJA in varilca zaposlimo. ® 24-856. 2039 AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja zaposlimo honorarno. ■« (068)25-084, dopoldan. 2043 omsin in za nedoločen delovni čas zaposlimo sposobno ter spretno trgovko v špecerijski trgovini v Novem mestu. Šifra: »TRGOVKA« 2063 KUHARJEM IN NATAKARJEM, sposobnim in ambicioznim, odpiramo možnost zaposlitve v prenovljenem gostišču LOKA v Novem mestu. ® 21-764 (popoldne). 2069 VEČ šivilj zaposlim. * (068)56-383. IŠČEMO večje število resnih agentov za predstavitve super artiklov, ki so prvič v Sloveniji. Imate možnost napredovanja, o 068/85-392. ODLIČEN ZASLUŽEK nudimo prijetnim in vztrajnim. Potreben je lasten prevoz in prosti vikendi. * 23-977, po 15. uri. 2083 GOSTILNA ZLATA GOS nudi zaposlitev. Ponudbe na ® (0608)60-199. 2087 PREDSTAVNIKE iz Dolenjske za slike z našimi poslovnimi partnerji iščemo. Ponujamo vam stimulativno plačio, možnost redne zaposlitve in izobraževanja. Zaželjen lasten prevoz. Pisne ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Simtech, d.o.o., Rožna dolina c. 5/23, 61000 Ljubljana. 2088 KHRCHER Trgovina — servis Na gmajno 5, Šentjernej tel. (068) 42-130 Prodaja strojev za pranje kmetijske, gradbene ter ostale mehanizacije. Prodaja sesalcev za suho globinsko ter mokro sesanje. stanovanja STANOVANJSKO PRAVICO za dvosobno stanovanje prodam. Informacije na ® (0608)34-631. 1987 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Drski prodam. Vse informacije na ‘S (068)26-635, v večernih urah. 1988 V CENTRU PIRANA prodamo novo, takoj vseljivo garsonjero, 22 m2. Zeta, d.o.o., Piran, ® (066)73-545, od 8. do 14. ure. 1992 STANOVANJE v Krškem, 71 m2, vseljivo takoj, prodam. * (0608)31-796, (0608)76-168. 2004 DIPL. ING. NAJAME dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. ® (068)28-183. 2009 DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, s centralno kurjavo, prodam ali zamenjam za enosobno ali garsonjero. 5 23-898. 2028 VEČJE STANOVANJE v Novem mestu, lahko tudi stanovanjsko pravico, kupim. Dogovor! * (068)26-704. V BLIŽINI CENTRA Novega mesta prodam prostor v izmeri 24 m2, ob glavni cesti, primerno za mirno obrt ali drugo dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku. 2029 V NAJEM ODDAM oddam gostilno s teraso, manjšim discom, ob cesti na Gorjance. Kuljaj,» 85-617. 2089 ENOSOBNO STANOVANJE, 42 m2, prodam. * 26-696, od 15. ure dalje. ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani prodam. ® (061)376-201 (zvečer) ali (068)22-361 2067 ENOINPOLSOBNO stanovanje (48 m2) v Ul. Slavka Gruma zamenjam za večje (dvoenpol - ali trisobno). ® 27-264 V NOVEM MESTU kupimo dvosobno stanovanje. * 26-708, po 20. uri. UGODNO! TIM trgovina na Dvoru nudi vse vrste obutve in konfekcijo na 3 čeke brez obresti. Tel. (068) 87-630. STANOVANJE v Novem mestu najamem. Nudim letno predplačilo. Možen odkup, e 28-150. 2079 razno DOPUST v Lovranu pri Opatiji! oddajam sobe turistom. Emilija Makovec, 5/415, Lovran, Jakova Jurčiča 2. 1996 OTROŠKA OBLAČILA zamenjam za kmečke pridelke. * (061)345-165. ženitne ponudbe V LJUBEZNI RAZOČARAN 42 -letni fant bi rad spoznal dekle, dobro gospodinjo, ki ji čustva, iskrenost in odgovornost nekaj pomenijo. Iščem trajne vrline, zato naj avanturistke in materialistke ta oglas preskočijo. En otrok ni ovira! Šifra: »UPANJE« 1986 VDOVA, 53 let, želim spoznati partnerja srednje postave in dobrega srca. Naslov v oglasnem oddelku. 2002 ZA PREKRŠKE NUJNI TRIJE SODNIKI BREŽICE - Brežiški poslanci so istočasno s poročilom občinskega sodnika za prekrške, ki govori o vse večjem obsegu dela, sprejeli tudi sklep, da se v občini določijo po novem trije sodniki za vodenje postopkov o prekrških. ZAHVALA V 72. letu starosti je po kratki bolezni preminil v Clevelandu — USA MATIJA HUTAR Tam je zapustil užaloščeno ženo Angelco, hčerko Mimico z družino, sina Zanija z družino, tukaj pa brata Jožeta z družino in sestro Micko z družino. Prisrčna hvala vsem, ki ste se v velikem številu v Clevelandu udeležili žalnega pogreba, prijateljem in sorodnikom iz Clevelanda in Kanade. Lepa hvala tudi za darovano cvetje. Posebna hvala vsem, ki so nam stali ob strani in se v velikem številu udeležili pogrebne sv. maše pri sv. Roku - fara Semič ob isti uri, ko je v Clevelandu potekal žalni pogreb. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki boleznijo ugasnilo zlato srce našemu dragemu možu, očetu, dedku in tastu MILANU KOVAČIČU iz Gradca v Beli krajini Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem Dimovim iz Gradca za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter dr. Bojanu Videtiču iz Metlike za njegovo skrb v času pokojnikove bolezni. Iskrena hvala govornikoma Milanu Bajcu in Ivanu Šušteršiču za poslovilne besede ter organizacijama ZB in GD iz Gradca. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi: žena Heda ter hčerki Nataša in Mira z družinama ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi sine, bralec, več i’ našem domu ni. V 38. letu starosti nam je kruta usoda vzela iz naše sredine ljubega sina, brata in strica MARTINA KRAKARJA Kot 88, Semič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in številnim prijateljem za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Enaka hvala njegovim sodelavcem iz Iskre Tenel Novo mesto, predsedniku LD Smuk Semič, vsem članom LD Smuk Semič, članom LD Trebelno in članom LD Brusnice. Lovskemu pevskemu zboru iz Črnomlja se zahvaljujemo za lepo zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in našega Tinka pospremili v tako velikem številu do mnogo preranega groba. Žalujoči: mama Marija, oče Martin in sestra Zlatka z družino ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta iz Hruševca 3 pri Straži Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Lcbanove ulice, nekdanjim sodelavcem s sindikata in maminim vaščanom za izraženo sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče. Prisrčna hvala dr. Smiljanu Trobišu, kije bil kot sosed vedno pripravljen pomagati moji dragi mami,in sosedi Majdi Šuln, ki mi je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Za skrb in nego se najlepše zahvaljujem tudi pljučnemu in internemu oddelku novomeške bolnišnice, gospodu župniku pa /a opravljen obred. Hčerka Gena v imenu vsega sorodstva JOŽEFA ŠUŠTARŠIČ ZAHVALA V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta KATARINA JANKOVIČ roj. Gerzetič iz Črnomlja Ob boleči izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje ter vsem, ki ste jo ob njeni bolezni tolažili in ji stali in strani, posebej sestri Fanici ter sosedama Uvanki in Anici. Zahvala g. Moljkovi za besede slovesa, pevkam in g. kaplanu za lepo opravljen obred ter prav vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Tone, hčerka Darinka z družino, sin Dušan z družino in sin Toni ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric MOMIR RADOJČIČ iz Bojancev 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in ostalo pomoč. Še posebej se zahvaljujemo Splošni bolnici Novo mesto, ZD Črnomelj, ZD Vinica, dr. Specovi.podjetju Interšafar, PTT Novo mesto, PTT- enoti Metlika, Centru za socialno delo Črnomelj, sindikatu Belta Črnomelj, GD Bojanci za organizacijo pogreba, govornikom za poslovilne besede, Plutovima iz Semiča ter vsem, ki ste pokojnika tako številno spremili na njegovi poslednji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. V 64. letu starosti je po težki in dolgi bolezni odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE KLEMENČIČ iz Črešnjevca pri Semiču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in osebju pljučnega oddelka Bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, pevcem, govornikoma, GD Črešnjevec in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Vilko Urek Že mesec dni se pri Urekovih | blizu Kapel oglaša šibak otroški | glasek. Peti sicer še ne zna, a 1 ker je prijokal na svet v glasil beno družino, se bo tega gotovo kmalu naučiL Ko bo malo zrastel, bo pri hiši en glas več za petje in dvoje rok bo tipalo po najbližjem inštrumentu v želji, g pesmico. Vilko Urek, otrokov 1 oče, je prepričan, da mora otrok | spoznavati glasbo in se poskušati i ' v njej že zelo zgodaj. Sam z glasbo preživi večino | življenja. Po poklicu je učitelj 1 glasbe in skrbi za glasbeno vzgojo p na dveh osnovnih šolah, ki sta I v demografsko najbolj ogroženih krajih občine lirežice: na Bizeljskem in v Globokem. Ob i večerih igra po restavracijah sam, ali pa, kadar je mogoče, skupaj z ženo Zofko. V njihovem domu 5; glasbe ne manjka in Vilko si tudi ne more predstavljati prave j družinske vzgoje brez nje. Včasih, ko doma prestavlja inštrumente, se zberejo okrog njih vsi in zaigrajo: Vilko, Zofka in njun starejši sin Andrej, ki obiskuje •j prvi razred, a s svojim leto dni f starejšim bratrancem že igra v „ ansamblu. V letu mi je izšel Urekov | učbenik za igranje na sintetiza-;; tor. Mladi glasbeniki so ga dobro S sprejeli, mnogi so mu pisali, ga | pohvalili, tudi pokarali začetniške si napake in mu predvsem vlili | veliko volje, da se je lotil priprave | dmgega dela učbenika. V novo-| meški tiskarni že pripravljajo za " izdajo učbenik s 100 znanimi I skladbami vseh zvrsti in bo | najpozneje do jeseni na tržišču. da bi iz njega spravilo kakšno mico. Vilk Vilko je vodil tudi dva moška pevska zbora, vendar je to zanimivo delo opustil, saj je čutil, da je preobremenjen. "Raje delam manj in tisto temeljito. Poleg tega imam doma dnižino, takšno, kakršno sem si vedno zamišljal, zato moram nekaj časa posvetiti tudi njej. ” Pravi, da ga nihče ne bi mogel pripraviti, da bi učil na mestni šoli. Na vasi je vse drugače. Tukajšnjim otrokom lahko glasbo približa ne le na na osnovi popularne zabavne, ampak tudi ljudske glasbe, ki je mnogim že dobro poznana, saj v marsikateri družini še skupaj zapojejo po domače. Poteg tega podeželski razredih niso tako natrpani, zato je pri vzgojnih predmetih lažje delati, uspehi pa so v odstotkih večji, listo, kar v mestu nikoli tako ne zaživi, so, kot meni Vilko Urek kulturne prireditve. Na vasi z njimi pritegnejo tudi pozornost drugih krajanov in tako lažje opozorijo na znanje in sposobnosti otrok Vilko je že v lanskem šolskem letu na OS Bizeljsko uvedel šolski festival, letos pa je ob podpori ravnateljev in učiteljev takšne festivale pripravil na treh šolah. Najboljši pevci so zapeli na finalnem festivalu v brežiški dvorani, ki je bila dvakrat zapored razprodana. “Vaškim otrokom dajo take prireditve občutek da tudi oni nekaj znajo in nekaj pomenijo. Ze letos se veselijo festivala v naslednjem letu in si izbirajo pesmi, s katerimi sc bodo predstavili,” pravi in načrtuje v novem šolskem letu festival vseh osnovnošolcev v brežiški občini. /n nagrada? Največja nagrada zanj bo seveda, če bo vsaj eden od “njegovih " pevcev zares uspel. Totem bo srečen ob misli, da mu je tudi sam nekoliko pomagal. "Na našem območju je toliko glasbenikov, da si zaslužijo, da kdo izmed njih tudi uspe, ” meni. Na žalost pa večina od njih nima možnosti za napredovanje. Vilko Urek glasbenik z dušo in srcem, jim pomaga doseči prvo stopničko. Od tam naprej jih vodi še veliko, a le malokdo premaga številne ovire. BREDA DUŠIČ-GORNIK 115 CM DOLG IN 12 KG TEŽAK SOM - Sredi aprila letos je Stanko Kranjc, član črnomaljske ribiške družine, v Žagarcih pod Črnomljem potegnil na suho 115 cm dolgega in 12 kilogramov težkega soma in dokazal, da v Lahinji živijo tudi velike ribe. (Foto: J. Simec) Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto VABILO NA 9. TEK OB KRKI KOSTANJEVICA - V okviru akcije RTV Ljubljana “BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI” organizira ŠD Partizan iz Kostanjevice na Krki v nedeljo, 23. maja, Ob 9.30 9. TEK OB KRKI. Prireditev obsega trimski tek na 1(1 kilometrov, razen tega se bodo tekmovalci pomerili Se v malem maratonu (21 km). Atleti bodo nastopili v šestnajstih kategorijah. Za prve tri uvrščene je organizator pripravil medalje, za posebne dosežke pa še praktične nagrade. Startnina je 300 SIT. POIIOD NA GEOSS LITIJA - Planinsko društvo Litija organizira skupaj z odborom projekt VAČE 81 majski pohod na GEOSS (središče Slovenije), ki bo v soboto, 22. maja, s startom med 7. uro in 9.30 z železniške postaje v Litiji. Vsi tisti pohodniki, ki bodo 11 kilometrov dolgo progo prvič premagali v petih urah, bodo dobili izkaznico, za trikratno udeležbo pa bodo prejeli spominsko značko. Pohod, ki bo strokovno voden, bo prav gotovo zanimiv za vse udeležence. Z VESLI PO REKI KRKI ŽUŽEMBERK - Kajak-kanu klub iz Žužemberka priredi v soboto in nedeljo, 22. in 23. maja, mednarodno turistično rekreativno kajak - kanu - rafting regato na Krki od vasi Krka do Soteske. Prvi dan se bodo čolnarji pomerili na progi, dolgi 15 kilometrov, in sicer od Krke do Žužemberka, drugi dan pa na progi Žužemberk - Soteska, ki meri 11 kilometrov. E. G. Paraplegik Tone Kanc iz Pristavice poiskal smisel življenja tudi na vozičku PRISTAVICA - Devet let je minilo, odkar se je življenje 32-letnega Toneta Kanca iz Pristavice 22 pri Velikem Gabru korenito spremenilo. Naključje je pač hotelo, da je Tone, na katerega so na domačiji kot na edinega fanta med štirimi otroki računali, da bo prevzel kmetijo, 4. aprila, ko se je vračal iz službe (bil je manipulant v stavbi PTT pri železniški postaji v Ljubljani), sedel na Sapovcm avtobusu. Šofer avtobusa je pri prehitevanju na “dolcnj-ki” zašel v škarje, oplazil tovornjak in avtobus se je prevrnil. En potnik je umrl, 13 pa je bilo poškodovanih, od slednjih pa jo je 23-letni Tone skupil najhuje. Postal je paraplegik, odvisen od invalidskega vozička. “Že na kraju prometne nesreče sem spoznal, da ne čutim več nog. Po treh mesecih zdravljenja v ljubljanskem kliničnem centru in prav toliko časa rehabilitacije v Soči, kjer sem bil 9 mesecev, so mi rekli, da ne bom nikdar več hodil,” piipovcduje Tone. Z nasmeškom, ki pa le ne more prekriti grenkobe, da se je mladenič zelo težko sprijaznil s kruto resnico, nadaljuje pripoved, dopolnjuje pa jo mati Frančiška. Kan-čevi redijo 24 glav govedi, lani so pridelali več kot 50 ton, zvečine semenskega krompirja. Nekaj zemlje imajo še v najemu in pridnih rok ni nikoli preveč. Pomagajo tudi svojci, od treh že poročenih hčera je doma še Fani. Tonetu so domači seveda izdatno pomagali, da je bila njegova lepa hiša, narejena po načrtu arhitekta pri Zvezi paraplegikov Slovenije, že leta 1988 pod streho. Zdaj pa ne ma- njka več dosti, da se bo Tone lahko vselil v novo hišo, kjer bo lahko zaživel še bolj neodvisno od pomoči domačih. Maratonska tožba za materialno odškodnino je še v teku in Tone upa, da bo letos pravdanje vendarle končano. Denar potrebuje za dokončanje hiše, misliti mora tudi na čas, ko bo treba zamenjati avto. Brez tega bi bil prikrajšan za NI MU DOLGČAS - V prostem času Tone Kanc (na posnetku pred domačo hišo na Pristavici) doma rad kaj prebere, tudi Dolenjski list, na katerega je naročen. Zatrjuje, da mu ni nikoli dolgčas. (Foto: P. P.) kakovost življenja, lei se zdi zdravim ljudem sama po sebi umevna, to je za svobodo gibanja. Za paraplegike je več kot pol zdravja rekreacija - telesna aktivnost in tega se dobro zaveda tudi Tone. Pravi, da je zelo malo doma in da mu pravzaprav nikoli ni dolgčas. Vsak torek hodi s prijateljem Jožetom Zajcem iz Šentvida, ki je še mlajši paraplegik kot on, na kegljanje v Radohovo vas. Ob četrtkih prireja novomeško društvo paraplegikov, kjer je duša in motor vsega Jože Okorn, rekreacijo, košarko. Dolenjski paraplegiki so v košarkarski ligi, kjer tekmujejo paraplegiki petih regij, trenutno tik pod vrhom lestvice. V košarki Tone ni reprezentant, zato pa je dolenjske in slovenske barve že zastopal v atletiki, torej tudi na mednarodnih tekmah. Poleti se Tone dvakrat tedensko vozi v Ljubljano na stadion ŽAK, kjer vadi za tekme paraplegikov v vožnjah na dolge proge. Vso to raznovrstno telesno gibanje je nujno, da bi lahko vzdržal naporne tekme, kot je maraton na 42 km v čeških Košicah ali pri nas najdaljše tekmovanje, mali maraton (21 km) v Radencih. PAVEL PERC Kaj je na sliki? izpolnjene kupone poslali na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do 3.000 SIT ZA PRAVILEN OD- Ponedelika’ 24' ma>a-GOVOR - Ponedeljek je dan, ko s pošto prispejo v naše uredništvo tudi dopisnice z vašimi odgovori. Tudi tokrat se jih je nabralo kar zajeten kup in skoraj večina odgovorov je bila pravilna. Le nekdo je stavbo športnega letališča v Prečni zamenjal z zgradbo AMD v Novem mestu. Nagrado tega tedna bomo tokrat poslali v Belo krajino, in sicer Slavku Špeharju, Draga!uš I, p. Draga-tuš, ki je imel pri žrebu največ sreče. Šodelujte v nagradni igri še naprej. Za žrebanje uganke bodo prišli v poštev vsi, ki bodo Katera stavba je na sliki? Moj naslov:. ^ tbi/Mj ji lotile Šopirjenje s hrvaško šahovnico - Kolesarji imajo nekaj navdušenih navijačev, kijih moti kritično poročanje v časopisu - Prometna nesreča, o kateri vlada nerazumljiv molk Odnosi s sosednjo Hrvaško niso najboljši, zapleta sc z mejami, kjer Hrvatje kažejo prav neprijetno trmoglavost in svojevoljnost, zato je razumljivo, da ljudi motijo tudi takšne stvari, ki jih sicer ne bi ali pa bi sc jim le nasmehnili. Oličan s Prelokc pri Vinici nam je ogorčen sporočil, da je nova hiša na Vinici, zgrajena iz nepovratnih sredstev (se pravi z družbeno podporo), zdaj v spotiko in zgražanje. Stavba sama ne, pač pa velika zidana rdeče-bela šahovnica pred njo, sc pravi simbol hrvaške države. Njen lastnik je pri nas zaposleni hrvaški državljan. Nekateri sc norca delajo, druge pa zelo moti in jezi. Sprašujejo sc, ali ne gre za prilaščanje slovenske zemlje. Franc Mesarko iz Spodnje Pohance sc je oglasil v imenu mnogih vaščanov, ki jih pekli, ker so jih v novem telefonskem imeniku prekrstili iz Pohančanov v Trebcžanc. Presenečeni so namreč prebrali, da, po telefonskem imeniku sodeč, stanujejo na Trcbcžu. V vseh dosedanjih imeni- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si ždimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko j)isati,rzato j>a je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj sjircmenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. L V kih je bilo prav napisano, zdaj pa ni. Jezni so in zahtevajo javno opravičilo. Moti pa jih tudi, da pošta za stare imenike ne daje novih nekoliko ceneje. Ljudje kosmate vesti prav nič ne razmišljajo, ko stegnejo tatinske kremplje po tuji imovini, ali ne gre morda za imovino revnih. Nek zlikovec je zadnjo soboto izmaknil kanto za smeti izpred dragatuške šole. Kot nam je sporočila Stanislava Badjuk, je bila kanta povsem nova, šolo pa je stala okrog 11.000 tolarjev. Kdor jo je ukradel, naj jo vendar vrne, saj so časi za šole trdi in sc šole ne valjajo v denarju. “Kanto naj vrne, smeti pa naj obdrži!” meni Badju-kova. Nedavna kolesarska dirka odmeva. Videti je, da ima kolesarstvo kar veliko privržencev med Dolenjci. Na dežurni telefon sla sc zaradi poročanja s tekme oglasila kar dva. Stanka Mervar iz Novega mesta je povedala, da jo je zelo zmotila kritična opomba športnega novinarja, ki je v Dolenjskem listu zapisal, da je komentator na dirki govoril v spa-kedrani slovenščini. Take opombe sc ji zdijo nepotrebne, saj bi morali kolesarstvo podpirati in popularizirati. Kolesarji niso ne cenjeni in ne tako plačani, kot so smučaiji ali teniški igralci, čeprav vlagajo prav toliko ali pa še več truda. V samostojni Sloveniji ni po mnenju naše bralke nihče tako lepo predstavil naše države kot kolesarji, Jože Miha iz Meniške vasi pa sc je jezil nad zapisom v Novomeški kroniki (DI. 19), češ da je redar prevrnil kolesarja s kolesa, ko je šel na zmagovalne stopničke. “Videl sem dogodek na lastne oči in ni bilo tako, kot piše Dolenjski list. Ni prav, da sc novinar norčuje iz redarjev, ki so v redu opravljali svoje delo. Kolesar bi zapeljal nazaj mimo fotocelice ter povsem zmešal vse meritve, če ga redar ne bi hitro zaustavil. 4. maja sc je v Srebrničah pripetila prometna z dvema huje poškodovanima udeležencema in z drugimi lažje, gmotna škoda pa je bila velika, saj sta bila v nesrečo vpletena avtomobila povsem razbita. Očividca te nesreče iz Straže zanima, zakaj o nji ni v nobenem časopisu nič napisanega, ter sc sprašuje, kaj bi lahko bilo v ozadju takega ravnanja. Nič takega; o nesreči lahko berete v današnjem Dolenjskem listu. Ljudem so nerazumljive tudi mnogo bolj neusodne, drobne stvari. Tako se občan sprašuje, kakšen red imajo v diskoteki na Otočcu. Pot ga je pred kratkim v zgodnjih jutranjih urah zanesla v diskoteko Otočec, kjer je popolnoma trezen želel popiti še kavico. Že na vhodu je moral miriti svoje živce, ker, kot pravi, sta ga redarja oblajala v tujem, srbohrvaškem jeziku, slišati pa je bilo tako, da mora plačati polno vstopnin^, če želi vstopiti, četudi je bila diskoteka tedaj uradno že zaprta. Bralko iz Žužemberka pa moti, kako sc razdeljuje pomoč socialno ogroženim. Meni, da jo dobivajo mnogi, ki imajo lepe dohodke in ki povrhu še niso zadovoljni z njo, mnogi, ki bi jo bolj zaslužili, pa je ne dobe. Oglaša sc zato, da bi opozorila na bolj pošteno razdeljevanje pomoči. MiM KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Marjana Šetina-Kladnik. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS • Babicam je. odklenkalo, zdaj pripovedujejo pravljice politiki. (Jurič) • Po gnezdu vidimo, kakšen ptič živi v njem. (Pregovor) • Lepota, resniča sreča in pravo junaštvo hodijo potihem. (Raabe) petek, 21. maja SOKOLI Lestvica narodnozabavne glasbe | 0 + Studia D in Dolenjskega lista s>' Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado TONČKI FORJAN iz Ljubljane. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE 2 (I) Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV 3 (5) Ko jih bom štel 64 - ANS. VESNA 4 (8) Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE 5 (3) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI 6 (4) Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (6) Tiha sreča - ANS. NAGELJ 8 (7) Mladost sc končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 9 (-) Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 10 (10) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC Glasujem /a ..................................................... "Z O V1oj naslov ................................... Cm ------------------------------------------------------------------ U* Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto studio KAJ REPIČANE SPRAVI S TIRA? m Rcpičani so mirni, vljudni in ■ prijazni ljudje. ■ Kadar vidijo na pločniku koga ■ z iztegnjeno roko, gredo mimo, ^ kot da ga niso opazili. Če blizu njih poka zaradi u streljanja, sc ne vznemirjajo, ker m vedo, da prihaja bobnenje topov a iz druge države, n - Le čemu bi vtikali nosove v ■ stvari, ki se nas ne tičejo? ■ govorijo, ko sedajo za mizo, na ■ kateri se kadi zelenjavna juha. Repičani se ne zanimajo celo m za najbližje sosede. Le povprašajte B tiste, ki živijo v stolpnicah, koliko m tam stanujočih ljudi poznajo! m - Nikogar, vam bodo odgovo-m rili in tako zatem dodali, da je ■ boljše in lepše živeti, če imaš s m sosedi čim manj opravkov. - Nekdaj smo se med prazniki zbrali vsi iz naše ulice, pripravili smo hrano in pijačo, celo harmonikarja smo najeli, danes pa smo kot rogovi v torbi. - Odtujili smo se drug dnige-mu, navržejo in odhitijo vsak po svojem opravku. Da, Repičani delajo kot čebele. - Brez denarja si nepomemben in neopažen, pravijo, kot hi se hoteli opravičiti, ker zanemarjajo zaradi hlastanja po bogastvu žene, može, otroke, matere in očete. - Uspešnemu mlademu človeku so starci le v nadlego, je slišati iz ust Repičanov. Repiške stanovanjske hiše so ograjene z visokimi plotovi in živimi mejami, saj ne gre, da bi ti nepoklicani ljudje gledali v lonec. Vse več je tudi Repičanov, ki vstavljajo v svoje avtomobile zatemnjena stekla. In tako teče življenje v Rcpičevi Dragi spokojno in po ustaljenih tirnicah. Zmotijo ga lahko samo kokoši, ki, nespametne kot so, skočijo s sosedovega vrta na sosedovo dvorišče. Takrat sc posluži Repičan sodišča, če pa je to prepočasno in neučinkovito, vzame v roke sekiro, na hajd nad soseda! Saj vendar ne gre, da bi kdo posegal po njihovi imovini, ki so si jo pridobiti v potu lastnega obraza! TONI GAŠPERIČ ■ ■ ■ ■