DECEMBER
1	P ElipiJ, 5 ko C +
2	S Bibijann__
3	N 1. Advent n a <&
4	P Barbara, dev. H T Saba, opat
6	S Nikolai
7	Č Ambrož
8	P Spoč. M. D. _9_S Peter Kanizij
10	N 2. Adventna fj
11	P Damasus
12	T Otilija
13	S Lucija, dev.
14	6 Spiridijon
. in P Kristina + 16 S Evzebij
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico f« resnico — od boja do zmag*I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 234.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 7, 1939
LETNIK (VOL.) XLVIII.
Evropa snuje nastop proti Rusiji -Naziji zopet snubijo Rim
Nekateri krogi skušajo doseči mir z Nemčijo in mobilizirati celo Evropo proti Rusiji. — Drugi odklanjajo ta načrt. — Liga narodov bo sklepala o korakih proti Rusiji. — Rusija odklonila vabilo na zborovanje.
Pariz, Francija. — Z agresivnostjo, ki jo je pokazala s svojim napadom na Finsko, je sovjetska Rusija začasno potisnila nazijsko Nemčijo s prvega mesta na evropskem pozorišču in se sama postavila na čelo pozornosti. To dejstvo ji bržkone ni posebno prijetno, kajti smatrana je kot nekak "javni sovražnik št. 1," toda računali bo morala z njim. Bržkone pa je že v naprej pričakovala) tak pojav, kajti iz obnašanja, ki ga kaže te dni njena vlada, se razvidi, da je pripravljena kljubovati vsakemu nastopu, ki bi ga Evropa zasnovala proli njej.
Z dvigcfm Rusije je Evropa spoznala, »da je pravzaprav ta dežela tista, ki najbolj o-groža sedanji konservativni sistem in, da je postala Nemčija bolj ali manj le njeno orodje. Zato so se pa tudi nekateri krogi zdaj spravili na delo, da dosežejo konec vojne z Nemčijo in, da bi se nato vsa Evropa mobilizirala proti Rusiji. Prvi poizkus, da se nekaj takega uresniči, se bo bržkone podvzel prihodnji teden v Ženevi, ko se bo tam, kakor že poročano, vršilo zasedanje Lige narodov. Nikakor pa ni pričakovati, da bi ta načrt kar brez nadaljnjega bil sprejet. Nekateri dalekovi-dni diplomati so namreč nasprotnega mnenja, naml-eč, naj se Rusija, kljub nevarnosti, ki preti zapadni Evropi od nje, nekako prezre; naj se nastopi proti njej morebiti v toliko, da se jo izključi iz Lige narodov, toda drugače naj ji zborovalci ne skušajo nalagati nikakih "kazni." Ti diplomati namreč trdijo, da ostane Nemčija še vedno prvi in neposredni sovražnik in, da je vsako upanje za dosego zado voljivega miru z njo izključe no. Ako bi torej začeli očitne sovražnosti z Rusijo, bi s tem dosegli le, da se obe državi dejansko združite in vojaško skupaj nastopite. Rusija, pravijo, je sicer {nevarna, toda neposredna nevarnost je od Nemčije in na to mora ostati pozornost osredotočena.
Rusija sama pa bo nasprotno pustila Evropo, da bo ta lahko na zborovanju neovirano razpravljala o njej. Vabilo na zasedanje Lige, ki je bilo poslano tudi njej, kot članici, ie sovjetska vlada odklonila in obenem pristavila, da je žaljivo za njo, da se Liga sploh sestane na "obrekoval-ni" apel Finske. Pričakovati je tudi, da bo Rusija sledila vzgledu Nemčije in sploh izstopila iz Lige.
V odgovoru na vabilo je Rusija tudi omenila,da sovjetska unija sploh ni v vojni s Finsko in, da ne ogroža finskega ljudstva z vojno ter je povrhu 2. decembra sklenila s finsko vlado prijateljski pakt medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. Torej ni nikakega Povoda, je povdarila sovjet-
PAPEŽ 0DKL0-NILNAČRT
Vatikan se ne bo politično vezal proti komunizmu.
Vatikan. — Papež Pij je vljudno, toda odločno odklo nil neki angleški n,ačrt proti komunizmu, kakor se je izvedelo v tukajšnjih krogih ta torek. Načrt je dokaj dvomljivega značaja in bi se imela po njem nekako spojiti vera s politiko. Govori namreč, da se osnuje blok tistih velesil, ki so po svojem .ustroju nasprotne* komunizmu, kakor Anglije, Francije, Španije, Zed. držav in drugih, in vloga, ki bi bila nakazana papežu, bi bila ta, da bi dal temu bloku svoj blagoslov in nagovarjal katoličane, naj mu nudijo svojo podporo. Razumljivo je, cla na to vabilo ni mogel dati papež drugačnega odgovora, kakor ga je dal, namreč, da Vatikan sicer prigovarja vernikom, naj ovijajo širjenje komunizma, toda s kako kombinacijo držav, sestavljeno iz zgolj političnih smotrov, se ne more vezati.
■--o--
SVEDSKA SE 0B0R0ŽUJE
Proglasila delno mobilizacijo
s vpoklicem 40,000 mož.
Stockholm, Švedska. — Tukajšnja država se čuti resno ogroženo od nevarnosti, ki ji preti deloma od Rusije, deloma od Nemčije, ter je zato pospešila te dni ojačevanje svojih obrambnih sil. Tako je ta torek naravnost proglasila "delno mobilizacijo" ter ob tej priliki poklicala j/od orožje 40,000 mož. S tem ima armado, močno okrog 150,000 mož. Vendar pa se izrecno povdarja, da bo Švedska ostala nevtralna, ter se bo arma-cl'a uporabljala le v obrambo.
DALEKOSEŽNI NAČRTI ANGLIJE IN FRANCIJE
London, Anglija. — V skoraj vseh tukajšnjih listih se je pričela zadnje dni povdar-jati ideja, da naj Anglija in Francija ostanete gospodarsko zedinjeni tudi po končani vojni podobno, kakor ste to-časno. Iz tega, pravijo, se utegne izcimiti nekaka federalna unija, katera bi se razširila tudi na druge države in bi na ta način prišla Evropa končno dlo zedinjenja, vsaj v gospodarskem oziru.
KATOLIŠKO DIJAŠTVO PROTI VOJNI
Chicago, 111. — Katoliško dijaštvo v Ameriki je odločno nasprotno temu, da bi Zed države stopile v vojno. To je ugotovilo glasovanje, ki ga je vodil zadnje tedne katoliški tednik "America" med dija-štvom v 115 katoliških kolegijih in univerzah preko 32 držav. Rezultat glasovanja je, da se jih je 96% odstotkov izrazilo proti vstopu Amerike v vojno. Skoraj polovica, namreč 45 odstotkov, pa je kljub temu izrekla mnenje, da bo Amerika končno potegnjena v sedanjo vojno. V slučaju, ako bi do tega, prišlo, se jih je *23 odstotkov izjavilo, da bi se priglasili prostovoljno, 41%, da bi počakali- po živa, in 36 odstotkov bi jih nasprotovalo naboru.
-o-
ŠVICA PREVIDNA DO SKRAJNOSTI Basel, Švica. — Otroci v tukajšnjih šolah se bodo 'morali učiti letos zemljepisje svoje države brez zemljevidov. Oblasti so jih namreč dale odstraniti, in sicer zato, ker so bili na njih natančno na-značeni vsi prelazi preko gorovij. Ti zemljevidi, pravijo, bi utegnili služiti kakemu na padalcu, ki bi vdrl v njih de želo. — To je zopet en dokaz, v kako skrajno nervoz-nost je zašla Evropa, da so mogoče take otročje odredbe Kakor, da bi se napadalec zanašal na zemljevide, ki jih bo našel po šolah!
STARODAVNI DOLGOVI SE IZTERJAVAJO
Mexico City, Mehika. -Proti mehiški vladi so vložili štirje bratje tožbo za neki dolg, ki ima svoj izvor v letu 1590. Ti štirje bratje, ki se pišejo Esperon, trdijo, da so direktni potomci bivšega cesarja Aztekov, Montezume. S tem cesarjem je omenjenega leta španski kralj sklenil pogodbo, s katero mu je priznal stalno in dedno pravico do nekih velikih kosov zemlje. Omenjena družina je vložila to zahtevo na vlado že leta 1933, toda vlada jo je zavrnila, češ, da so se te pravice prenehale, ko je Mehika za-dobila samostojnost. Z zadevo se bo zdaj bavilo sodišče, in sicer se bo obravnava otvorila v marcu prihodnjega leta.
KANADA SPREJEMA LETALCE IZ ZED. DR.
Ottawa, Ont. — V kanadsko zračno armado lahko stopijo v naprej tudi nedržavlja-ni, samo, da so evropskega pokolenja. Vendar pa mora prosilec ob času, ko se priglasi, dejansko bivati v Kanadi. Amerikanci morajo torej priti v Kanado, predno vlože prošnjo, in pred sprejemom priseči vdanost angleškemu kralju.
KRIZEMSVETA
—	Berlin, Nemčija.— Feld-maršalu von Mackensenu so na|ziji priredili to sredo sijajen poklon; mož je namreč ta dan dosegel 90. leto starosti. Von Mackensen je bil v zadnji vojni eden glavnih vojskovodij.
—	Pariz, Francija. — Angleški kralj Jurij je točasno nekje na Ironti, ki jo imajo zasedeno angleške čete. V to svrho je prispel v Francijo zadnji ponedeljek in pri potovanju ga je spremljal njegov brat, .gloucesterski vojvoda.
—	Oslo, Norveška. — Tukajšnji zun. minister je zadnji ponedeljek poslal uradno vabilo zun. ministroma Švedske in Danske, naj se udeležita konference, ki se bo vršila v četrtek v tem mestu v svrho dos6ge miru med Rusijo in Finsko.
TRI K0MISI-JEV RIMU
Fašistični veliki svet se sestane ta četrtek. — Naziji skušajo opomniti Italijo na pakt.
Rim, Italija. — Nazi j ska Nemčija je podvzela novo prizadevanje, da izravna dokaj zakrivljeno os Rim-Berlin in pridobi Italijo, da zopet oživi pakt med nacizmom in fašizmom, ki se je še pred ne-dolgim proglašal "trden kot jeklo." V to svrho se mude točasno v Rimu tri komisije, ena delavska, druga vojaška in tretja bolj ali manj trgovska.
Naziji smatrajo ravna ta čas za kritično važen, da pritisnejo na Italijo. Ta četrtek se namreč sestane k zborovanju fašistični veliki svet in na tem zasedanju, ki bo prvo, kar je izbruhnila vojna, se bodo morebiti začrtale bolj jasne smernice bodoči italijanski politiki. Možno je da se bodo ob tej priliki izrazile simpatije za eno ali clrugo stran, in Nemčiji je brez dvoma na tem, da bi bila ona deležna teh simpatij. Odtod njeno prizadevanje. 1
Je pa dokaj malo možnosti, da bi se Italija določno pridružila tej ali drugi strani. Brez dvoma nobena tega niti ne pričakuje in boste obe zadovoljni, ako obdrži Italija še nadalje svojo nevtralnost.
Iz •Fuf/toslavije
Cerkvico sv. Duha v Krškem, ki je bila zgrajena v 16. sto-. letju, so razsvetili in jo darovali tamošnjemu Muzejskemu društvu. — Tajinstvena tatvina v Mariboru. — Smrtna kosa in drugo.
ŠE EN KOMUNIST OBTOŽEN
New York, N.Y. — Ista ob-dolžba, pod katero stoji tajnik komunistične stranke, Browder, se je vložila še proti nekemu drugemu vplivne mu komunistu, namreč W Warszowerju. Obdolžba se glasi, da je pod napačnim imenom zaprosil za potni list. Obravnava proti Browderju se je preložila na 18. decembra.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"!
NEMCI BODO ODGOVORILI Z MINAMI
Berlin, Nemčija. — Na u-ved'bo angleške blokade proti izvozom iz Nemčije, kar je stopilo v veljavo v ponedeljek, se iz uradnih nažijskih krogov ni slišala druga pripomba, kakor, da "bomo dali primeren odgovor na angleško prakticiranje piratstva." Kakor se smatra, bo ta "odgovor" obstojal v tem, da bodo Nemci še bolj na gosto obdali Anglijo in Škotsko z magnet-skimi minami..
sestala. Kakor znano, je Rusi ja upostavila na Finskem svo jo novo vlado in prejšnje vla-ska vlada, da bi se Liga sploh | de ne priznava več.
PRIZOR IZZA ČASA STAVKE
Stavka v Chryslerjevem avtomobilskem podjetju, ki je trajala skoraj osem tednov, se je zadnji teden zadovoljivo končala. Slika kaže, ko so tekom stavke člani CIO avtomobilske unije piketirali tovarno v Detroitu.
Krško ima svoj muzej
Krško, 11. nov. — Te dni se je izvršila v Krškem svečanost, kakršne so zelo redke v zgodovini našega naroda. V zgodovinski cerkvici sv. Duha je v četrtek zjutraj izvršil dekan in mestni župnik g. Kurent v prisotnosti zastopnika Muzejskega društva g. Otona Aumana razsvetitev (exsacri-ficacio.) Najprej je blagoslovil še enkrat cerkvico in pri notne, nato pa je g. Auman izklesal vzidne plošče na vseh treh oltarjih. G. dekan je nato odnesel relikvije najprej iz glavnega oltarja, nato pa še iz stranskih. Svetinje so bile na spodnjih vzidnih postavkah,in sicer na glavnem oltarju le 0 cm, na stranskih pa 11 in 14 cm globoko. Relikvije so bile shranjene v začinjenih ovalnih pločevinastih dozah. Dasi so pričakovali, da bodo našli v vdolbinah, kjer so bile svetinje, kake dokumente, se to ni zgodilo.
Nekdanja cerkvica sv. Duha je bila prvotno bolnišniška cerkev, zgrajena v 16. stoletju. Leta 1770. pa je prišlo cerkveno in bolnišniškb posestvo v oskrbo grofa Riharda Jožefa, Auersperga, ki pa sc je moral zavezati, da ostane kot posebna bolnišniška ustanova za ubožce, v kateri sta bili zagotovljeni oskrba in nastanitev vsaj desetih mestnih ubožcev. Poznejši lastniki so te obveznosti odkupili,vendar pa je ustanova obstajala vse do danes. Kakor kaže, je bila cerkvica za čas;* Auers-pergov prenovljena ter je dobila današnje lice in tudi Auerspergov grb nad vrati Po svetovni vojni je ostala cerkvica čisto zanemarjena. Šele pred kratkim so na po-islopju popravili streho. Vi-a preureditev cerkvice, ki je zidana v krasnem baročnem slogu, bo znašala okoli 32.000 din. Takoj po omenjeni svečanosti so začeli v cerkvici pospravljati. Nato pa bodo začeli popravljati cerkvico, ko dospe obljubljeni kredit. 01 tarne nastavka bodo prenesli v mestne kapelice.
-o-
Še3tsto ur je izginilo Maribor, 9. nov. — Snoči se je pripetila v neki veži v Jurčičevi ulici drzna, velika tatvina, ki je vzbudila v Mariboru precejšnjo senzacijo in ki jo skuša sedaj mariborska policija s temeljitimi poizvedbami pojasniti.
Neki nosač je prinesel namreč snoči v omenjeno vežo kovčeg, v katerem je bilo 600 raznih ur, zlatih, srebrnih i1" nikljevih. Kovčeg je prinesel za g. Slavka Rusa, ki je zastopnik znanega celjskega draguljarja Antona Lešnika Slavko Rus je bil medtem v poslovnih zadevah pri nekem ,mariborskem urarju. Ko se je
Rus vrnil, da bi spravil kovčeg v najeto sobo, je kovčeg izginil. Rus je takoj stekel na policijo, kjer je prijavil drzno tatvino. Skupna, škoda je okoli 100.000 dinarjev. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki se smotrno nadaljuje.
-o--'
Nesreča v gozdu
V	gozdu sta bila zaposlena kot delavca posestnikov sin Andrej Kozel iz Tržca pri Sv. Vidu in nj-egov brat. Po nesrečnem naključju je brat u-daril Andreja s sekiro po glavi in desni roki. Hudo ranjenega so pripeljali v ptujsko bolnico.
-o--
Smrtna kosa
V	ljubljanskem mestnem zavetišču je umrla Neža Rozman, rojena Kreč, rodom iz velikega Mengša, stara 72 let. — V Trebnjem je umrl Matija Zdravič, starešina oddelka finančne kontrole. — V Celju, na Hribu sv. Jožefa, je umrla Neža Roje, rojena Flo-rič, doma od Sv. Krištofa nad Laškim stara 65 let.
Nesreča splavarja
V	celjsko bolnico je bil pripeljan 38 letni posestnikov sin Ivan Žunter, iz Rečice ob Savinji,ki je pri oddajanju splava padel in se nevarno pobil.
-o-
Obsojen Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti, je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora Alojzij Baligač iz Bre-tancev, ker je v prepiru, ki je nastal pri neki veselici, zabodel z nožem v hrbet svojega tovariša Štefana Vereša.
-o-
Več tobaka Finančni minister Dr. Šutej je odločil, da se bo pomnožilo pridelovanje tobaka v primorskih krajih, kjer so svoj čas sadili tobak. Tako bodo smeli saditi tobak po vsej občini Drniš in naprej v Sun ju. Tudi v barskem okraju, dalje v šibeniški občini v rajonu tobačne tovarne. Tudi v barskem okraju bodo smeli saditi tobak.
Oder se je podrl
Na neki stavbi, ki jo gradijo v Ljubljani, se je podrl oder. Ogrodje je potegnilo s seboj tudi 42 letnega zidarja Jožeta Lavša in 19 letnega delavca Franceta Omahna, oba iz Ljubljane, ki sta oba dobila zunanje in notranje poškodbe.
--o-
Nevaren konj
V ljubljansko bolnico je bil pripeljan posestnikov sin Alojz Ablar iz Zagradca na Dolenjskem, katerega je doma v hlevu brcnil konj in ga nevarno poškodoval.
.-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
pn^^B^^pi. Ef^s*.? K^^fXV' », ^ W * * " * 9m ' ' J' s W- '' Vv">, - ' y i ;k ' r ' 1 11 *	* f Tfl^H
Stran 2	__AMERIKANSKI SLOVENEC__Četrtek, 7. decembra l939_
Amerikanski Slovenec
#rvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene < list v Ameriki.	Newspaper in America. [
Ustanovljen leta 1891,	Established 1891,	jj ........, ,, Published by: i
Izhaja viak dan razun nedelj, pone-	'
ieijkov ip dnevov po praznikih.	Issued daily, except Sunday, Mod- i
i_-	day and the day after holiday*.
Izdaja in tiska:	--
EDINOST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO. ;
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cei-mak Rd., Chicago	1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 554«	Phone: CANAL 5544	1
Naročnina?	Subscription t	!
Za celo leto ______,_$5.00 For one year_____________$5.00 :
Za p61 leta ......................................- 2.50 For half a year______2-50
Za četrt lita _______—--1.50 For three months ---------------lr50 .
Za Chicago, Kanado in Bvropo:	Chicago, Canada and Europe: J
Za celo leto ........................................$6.00 For one year -$6,00
Za pol leta ■	3.00 For half a year	............. 3.00
Za četrt leta_____175 For three months ................... 1.75
Posatni8i5«a Številka ______________ 3c Single copy_________________— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo i Vsaj dan in pol pted dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številk« v tednu je čas <k> četrtka dopoldne. n Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov nred-■ifetvo ne ^ftča.___
Entired as second Class matter November 10, 1925, at tjic post office at Chicago, Illincfo, uftdef the Act of March 3, 1879.
Ukrajina in Ukrajinci
V nizu razprav o slovanskih narodih se hočemo danes na kratko pomuditi pri Ukrajincih, drugem največjem slovanskem narodu. O njem se je do svetovne vojne le malo govorilo. Rusija jih je proglašala za svoje pleme in nazivala Maloruse, Avstro-Ogrska je govorila o Ruten-cih, sami pa se imenujejo Ukrajince. Igmed vseh slovanskih narodov so Ukrajinci po mnenju mnogih znanstvenikov najčistejši in tudi najbogatejši. Bogata je njihova zemlja, bogato njihovo duševno življenje, bogata zgodovina in bogato tudi — trpljenje.
Ukrajina slovi po svojem naravnem bogastvu. V Galiciji meji ob Poljake, sega na jugu do Črnega morja, na jugozahodu do Dnjestra in Pruta, obsega obširno porečje Dnjepra in Doneča do obširnih ravnin ob Donu! Mejaši Ukrajine na severu so Belorusi in Velikorusi. Ukrajinska zemlja je nadvse rodovitna in skriva mnogo rudninskih bogastev. Pred svetovno vojno je že bila žitna zakladnica Rusije, katere ozemlje je močvirnato in proti severu neprijazno. Ukrajina je zalagala državo z živino, svinjami, jajci, sladkorjem. Ogromna so na ukrajinskem ozemlju premogovna skladišča, pri Ekaterinoslavu kopljejo že sto let v bogatih železnih rudnikih, v vzhodni Galiciji so obsežna polja nafte in mangana. Tako je Ukrajina med najbogatejšimi predeli"3EViv6pe, v tem je tudi glavni vzrok, zakaj je usoda naklonila njenemu ljudstvu toliko gorja in trpljenja.
Ukrajinci so odkrit in prisrčen narod. Svojo z«mljo ljubijo z neverjetno ljubeznijo. Domove krasijo s cvetjem, vasi z velikimi drevesnimi nasadi. Ukrajinšeina je mehko zvočna, ušesu izredno prijetna. Ukrajinci jo govorijo glasno iz polnih prsi, oživljajo govor s kretnjami rok, z nasmehom na licu ali žalostjo na ustnih. Bogato je ukrajinsko duševno življenje. Ljudstvo ima nebroj prelepih narodnih pesmi in plesov in jih čuva do danes z nenavadno ljubosumnostjo. Ukrajinski napevi so otožni ali mirno veseli, kakor je valovanje zelenja in cvetja ukrajinskih step. Iz besedila zveni ljubezen do doma in dekleta, do poljan in do nadvse ljubljene domovine. Prirodi je prilagojena ukrajinska noša, v kateri se v poletju prelivajo pestre barve, v zimi pa prevladuje snežna belina. V dolgih zimah se je rodila ukrajinska narodna umetnost, vložena v ročna dela, rezbarije in slikarije, v risanice in pisanice. Vzgledna je ukrajinska vernost. Ukrajinec ljubi Boga s srcem, po izpovedi pa je pravoslaven, oziroma katoličan vzhodnega obreda. Kljub slabi izobrazbi svoje duhovščine se vztrajno in odločno oklepa svoje vere in Boga prenaša zanj tudi najstrašnejša verska preganjanja.
Nič manj pestra je ukrajinska politična zgodovina. Ukrajinski narod je nastal iz plemen Poljanov, katerim so se prištevali Severjani, Derevljani, Duljebi, Beli Hrvati, Tiverci in Ugliči. V prvi dobi so živeli v mogočni svoji kneževini, katere srce je bil Kijev in ki je nekoč segala prav do Bolgarije in ogrožala sam Carigrad. Svoj višek je dosegla pod Svjatoslavom in Vladimirjem. Njeni temelji so se zamajali, ko so od vzhoda pridrli Tatari in ji usilili svojega kana za ukrajinskega vladarja. "Za Tatari so se začeli lastiti zemlje Poljaki, Litvanci, Madžari in Rusi. Dočim so imeli Poljaki razmerno lahko delo v galiških predelih, so se jim postavili po robu prebivalci vzhodne in južne Ukrajine — kozaki. To je nenavadno samozavestna in ponosna ukrajinska veja, ki je delala doslej preglavic« še sleherni tuji vladi. Pred stoletji so se kozaki vezali s Švedi in Sedmograjci, zasedli celo Varšavo, po sledečem porazu pa priborili Ukrajini pod Poljsko nekako samoupravo. Rusom so se zoperstavili pod slavnim hetmanom Mazepo, a bili poraženi. Rusi so jim nato odvzeli vsake svobodo, s poljske strani so pritiskali na ljudstvo oholi plemiči in ga zasužnjevali, še Avstrija je ravnala z njim: prav po mačehovsko. Po neizmernem trpljenju so dočakali svetovno vojno, a ura osvobojenja jim ni napočila.
Po svetovni vojni so bili razdeljeni med štiri države Nad 30 milijonov jih je prišlo pod sovjetsko oblast, do č milijonov Ukrajincev je prevzela Poljska, v rumunski Bukovim in Besarabiji jih je ostal milijon, približno pol mili-
jona je prišlo pod strehoXehoslovaske. Najhujše se je godilo Ukrajincem v Poljski. Odstavila je uradij.ištvo, ob-iavčila prebiv|Jstvo, dodeljevala zemljo svojim legionar-jem. V javnem življenju je izbrisala zadnjo sled ukrajin-sčine. Boljša usoda je bila naklonjena Podkarpatski Ukrajini pod Prago, v dvajsetletju čehoslovaške države je Ukrajina domala dozorela za obljubljeno ji avtonomijo. Rumunija svojih Ukrajincev ni priznala in ne poznala do zadnjega leta. Razmerno najboljše je Ukrajincem z narodnostjo v Rusiji, ki jih je združila v posebni republiki, dovolila njihovemu jeziku pravico javnosti, ustanavljala jim nižje, srednje in visoke šole. Strahotni časi so nastopili za tolikanj preizkušeno ljudstvo šele, ko je sovjetski komunizem segel po kmečki posesti, začel na kmečki zemlji ustanavljati kolhoze in sovjoze, trdovratne kmete pa, ki niso hoteli pustiti svoje grade, poslal v prognanstvo.
Pretežni del ukrajinskega naroda je danes pod sovjetsko Rusijo in deli njeno usodo in bojda tudi bližnjo bodočnost. ' Kdor — kot mi — veruje v slovanstvo, ki je sila duše in plemenitega srca in zato nezlomljivo in nepremagljivo, veruje, da tudi trpljenje Ukrajine nikakor ni zaman, marveč bo v blagoslov ljudstvu, ki ga s tolikim junaštvom in samopremagovanjem zmaguje, in v blagor vsej Evropi.
DETROITSKE NOVICE ležen te slavnosti. No, saj ve-
Detroit, Mich. ste' da s? takih slavnosti tudi i	porocevalec rad udeleži. —
Zopet sem se namenil nekaj pa se mi je rajni Frank izra-poročati, da ne bote cenjeni zil, da tudi on upa na zlato bralci mislili, da smo v De- poroko. Rekel je: Zdrav sem, troitu zaspali spanje pravične- zakaj bi tudi jaz tako dolgo ga. Veste,tukaj je veliko štraj- ne živel. Pa se je uštel za 25 kov. To je torej vzrok, da iet. Za 25 letnico svoje poro-sem tudi jaz za nekaj časa za- ke je bil namreč na bolniški ostal s pisanjem. Čakal sem postelji. — Prijatelj, dopolnil pač, da se nabere kaj novic. sj svoje na tem svetu, nas pa EVo vam jih, veselih in žalost- §e čaka. Da bf pač bilo srečno, nih.	K'o bo zadnja ura bila, Marija
Nemila smrt je zopet pose- prid' po nas! gla s svojo koščeno roko in V bolnišnici se najh.ajajo: nam ugrabila dobrega ih ugled- Cajzer in Alice Kodrich, kate-nega farana. Dne 25. novem- rim želim, da skoro okrevajo, bra je namreč previden s sv. — Tudi poroke smo imeli in zakramenti za umirajoče umrl sicer kar,/dve v enem dnevu. Frank Vihtelič, ki je podlegel Poročili so se Mr. Louis Stu proletarski bolezni, raku na par z Miss Anno Sienkewitz in želodcu v najlepših letih, 51 Mr. Albert ,3ndihar: z. Miss jih je imel. Doma; je bil iz Rosamundo Dodtch, Želim jirp Vrhnike in je prišel v Ameri- obilo sre|e In blagoslova v za-ko kot 16 letni fant. Imel je kon^kem stanu., * dobro in stalno delo v Fordo- Prejel sem koledarje "Ave vi tovarni. — O njem se mo- Maria" in jih pri cerkvi raz-ram izraziti, da je bil mož do- delil. Ka,t»ri ga pa še ni prejel, brega značaja, ka* je tudi pri- naj se oglasi pri meni. čal njegov pogreb, ki se je vr-	Poročevalec
šil v torek 28. oktobra iz cer-	-o--
kve sv. Janeza Vianeja na ČLANICAM PODR. SLOV. Holy Sepulchre pokopališče. ŽENSKE ZVEZE ŠT. 1. Ob tej priliki je bila cerkev	Chicago, HL
napolnjena vernikov, kar pač Članice Slov. Ženske Zveze priča, da je imel pokojni tono- v Chicagi, ste vabljeni na let go prijateljev. — Zapušča ža- no sejo ,v četrtek dne 7. delujočo soprogo, dva sina,, eno cembra ob osmi uri zvečer hčer, dva brata, katerih eden Vse tiste članice, ki dolgu j ett je v Detroitu, eden pa v Cle- asesment za letošnje leto, ste velandu, Ohio in eno sestro, prošene, da gotovo pridete ii Vsem izrekam globoko so- poravnate ves svoj dolg, di žalje. — Bilo je leta 1931, ko mi bo mogoče imeti knjige > so starši njegove žene Ogrinc, redu za novo tajnico. Tudi vs< v Podgorju pri Kamniku, ob- tiste, ki še niste plačale tike hiajali zlato poroko, pa so se tov za našo prireditev, st< tukaj zbrali svaki, ki imajo za prošene, da to storite v če žene hčerke omenjenih zlato- trtek. —: Torej se vidimo 1 poročencev, namreč Mr. in četrtek zvečer ob osmi uri. Mrs. Vihtelič, Mr. in Mrs. Ci-	Lillian Kozek. tajnica
ril Gaber in Mr. in Mrs. Stu-'	-o-
lar, ki so sklenili, d|a bodo tu- SE NEKAJ ZA LEMONTSKI di oni tukaj proslavili zlati ju-	PRIJATELJE
bile j staršev omenjenih žena N	* Bridgeville, Pa.
pri sodčku pive in tudi drugih Vsem onim, ki so robo pro dobrot je bilo. Prilika je na- dajali in salni kupovali v ko nesla, da sem bil tudi jaz de- rist novega semenišča oo. frač
5 čiškanov v Lemontu, Illinois, . naznanjam, da pridtete skupaj _ na moj dom"'drugo nedeljo v decembru, t© je 10. decembra ' popoldne. Pridite vsi. Posebno i so še vabljene" one dobre ma-i tere, ki so kar po $5.00 kupi-. le tega blaga, ki so sledeče: j Mrs, Terezija Plut, Cecil, Pa., Mrs. Katarina Žagar, Sygan, Pa. in pisateljica teh vrstic. — Pridite prav zagotovo, da 1 se kaj pomenimo kaj in kako
-	bi še naprej pomagali za slo-
i	vensko romarsko cerkev in _ novo semenišče v Lemontu,
•	111. — Vsem lep pozdrav!
M. U.
-o-
AMERIŠKA SLOVENKA OPISUJE RAZMERE a	NA DUNAJU
Stražišče, Jugoslavija. [ Ker je danes ravno 11. no-' vembra, sv. Martin in je malo praznika, (tako smo včasih reklj,) bom pa nadaljevala
-	moje potovanje, kot sem zadnjič obljubila ko sem bila še "v Gradcu.
t Ko me je drugo jutro hčer-1 ka moje prijateljice peljala na ■ kolodvor, — šle sve s cestno železnico in sve bile kaj hitro tam, me je najbolj ganilo to, da je Karla, tako je bilo de-klici ime, ves čas govorila sa-
ii	mo slovensko z menoj. Tudi
-	ko sem bila že v vagonu, je stala na peronu in še vedno z
:o menoj slovensko govorila, če-tudi so bili vse okoli sami
•	° Nemci. Tega bi bila kaj težko !5 deležna v Ameriki. Opazila
pa, sem, da ji gre s slovenščino ki bolj težko. Ona je bila nam-lil reč rojena v Gradcu in njen ,a oče je bil rodom iz Kočevja p- ter je vedno najraje govoril v ia svoji kočevski nemščini, kot pa slovensko. Vsa čast torej K materi, ki je svojo hčer tako e" lepo naučila slovensko. Izrazi-la sem se Karli, da nisem ve-dela, da zna slovensko, pa mi je odgovorila, da rada sloven-u slco govori, če se ji poslušalec in ne smeji. V resnici, bila sem ss do JSote^fe^jiStlft,, kq .SVft se po-
slavili , ii^^n^j^i obljubiJft, a" če bo le.mogoče,se zopet-.ogla* sim na poti z Dunaja,: lcar mi ve pa ža! ni bilo mogoče, ker sa-z" mo en brzovlak vozi na dan el> na Dunaj in z brzovlakom sem se peljala zato, da ni bilo treba na meji prestopati in tudi cariniki niso na brzovlaku ta-
•	ko sitni. Saj pravim: Revež je revež, pa če ga tudi v zlato
, zakoplješ. Samo da ima ta ali ze oni malo bolj 'zafrknjen' klo-buk in da se pelje z brzcem, le" pa oblasti niti pol niso tako sitne.
;t« Na vlaku, s katerim sem se ite peljala na Dunaj, je bilo vse in polno potnikov, ki so se pelja-da li na velesejem, nekateri pa v seveda tudi po svojih oprav-'se kih. Imeli so pa vsi polne aktovke jedil s seboj, kot sa-jte dje, nadevane kruhke, itd. »e~ samo meni se je dozdevalo v da drug pred drugim skrivaj e kaj jedo. Bil je pa skoro suh: kruh in nihče ni svojemu so sedu ponudil grižljaja, četud tE so bili znanci, ki so se domače stvari razgovarjali. Kadar se je vlak na kakem večjem ko ro- lodvoru ustavil, so skušali do biti hrenovke brez kart, ka; *n- pa ni bilo mogoče. Le če s
karto skozi okno pomolil si dobil, drugače pa ne. Jaz sem jih imela par, pa jih nisem hotela pojesti, pa magari bi bila 24 ur brez jesti, kajti hotela sem jih pokazati, kakšne v resnici so. Ko smo se pripeljali že bližje Dunaja, je bilo vse polno letal v zraku. Čudno se mi je videlo, da so nekateri kar mirno stali v zraku, drugi pa drveli s tako hitrostjo, kot jih še nisem videla.
Nekako ob dveh se prifuramo na Dunaj. Tako sem vze la cestno železnico do Black-turn gasse. Ko sem prišla tja, sem z gotovostjo menila, da so že pojedli kosilo, toda ko sem stopila v hišo, so se ravno pripravljali k jedi. V lep "šmorn" sem zašla, sem si takoj mislila' gotovo mi bodo ponujali jesti, pa reveži sami nimajo dovolj. To se je v resnici tudi zgodilo. Na vsak način sem morala ostati na kosilu, ki je glavna dnevna jed, toda kakšna. Juha, ki je bila iz repe, krompirja, kolerabe in korenja, toda vse naribafno in ne zrezano na kocke kot v Ameriki ter malo popoprano in osoljeno, pa nič zabeljeno; potem košček krvavice, v kateri ni bilo drugega) kot kri; par kuhanih krompirčkov in ohrovt, zabeljen le toliko, da 1 je šla ponev mimo. Za močna-i to jed so bili češpljevi cmoki,
■	ki pa tudi niso bili zabeljeni i niti eno desetinko zadostno in i je bilo še meni premalo zabe-i le, dasi moj želodec ne prene-i se maščobe. To je bilo kosile
-	na Dunaju; ena krvavica za t šestčlansko družino, ki ima še
sedaj dve služkinji in stalne ' šiviljo. Kaj naj pa potem re
-	vež uživa. — Po kosilu serr i prosila Ano, ki je* že 30 lel ) kuharica pri tej družini, če b
-	šla z menoj na Velesejem. Re
je, da lahko gre in ko sen i io vprašala, kdo bo skuhal ve
-	čerjo, mi je povedala, da ne : kuhajo drugega kot kavo ir i pa če kaj opoldne ostane, po
-	jedo.
v Tako sva se' z Ano odpeljal
-	na Velesejem. Vstopnina j< i eno mairko in pol. Takoj pr
-	vhodu na desni strani so bil i sami stroji, pa nobenega ob i iskovalca zraven, samo ta, k
-	bi imel razkazovati, kako s< i stroj rabi, se je dolgočasi
■	med tem umetno zloženim že a lezjem. V sredini velesejem D skega prostora je bilo sam« i sadje, pa ni bilo za prodajo
-	samo razkazovali so ga. N; ., levi so pa bili piškoti, kater' o se je dobilo brez kart. Tud
likerje se je dobilo brez kart e Potem je bilo par paviljonov e v katerih so prodajali "wiene .- wurst," katere so prodajali 1 a dekagramov za osebo, a s r- moral poprej karto kupiti, ka e tera se je dobila takoj pri vrs i- tih, ko se je prišlo notri. Tar ., je bil pa tak naval, da kdor r ), bil močan, sploh poleg ni pr c šel. To pa zato, ker tiste kai n te niso bile vračunane v vss >- kdanjo hrano. Neki. možak s h je izrazil, da pride na Velese e je'm vsaki dan, da *se vsaj t e pošteno naje. "Bil je velik i )- če je hotel, je lahko trilm 3- prišel na vrsto in tako je dob tr vsega skupaj 80 dekagramo si (Dalje na 5. strani)
si ..................—p
l Dogodki
med Slovenci po ev	Ameriki
lo
10	Poizvedba
Pueblo, Colo. — Podpisana ' bi rada izvedela za Mary Zo-re, ki baje živi v Standart, Illinois. Kdor bere te vrstice, cl" naj ji to sporoči, ali če jih be-® re sama, naj se oglasi, ker ji ^ imam nekaj važnega za pove-^ dati, za kar ji bom j ako hvaležna. Naj piše na Johana cc Starcer, 1106 Santafe Ave. 10 Pueblo, Colo.	(Ogl.)
-P	__
Vsem, ki so pomagali
ni North Chicago, 111. — Go* ;s_ spodična Rose Treven se praV a_ lepo zahvaljuje vsem sorodni-o- kom, prijateljem in znancem, d, l ki so ji pomagali v kontestu la 'za bazar cerkve Matere božje, be da je bila tako z njihovo dano režljivostjo kronana kot kra-v ljica fare Matere bož;je v no Waukeganu. Prav lepa hvala o; vsem skupaj in Bog vam V0' :a- vrni! ri;
in Nov grob v Clevelandu
da Cleveland, O. — Po dolgi ia- in mučni bolezni je v tukaj' ki. šnji Cleveland Clinic bolnih mi niči umrl Fr^nk Legat, star in šele 35 let. Rojen je bil v vasi ^e- Lesce, na Gorenjskem. Za-pušča ženo, starše/ štiri brate, il° dve sestri in več Sorodnikov, v za starem kraju !tu'di včč sorodni' še kov. Pogreb je bil- Zadnji p"' no nedeljek 4. decenibraK iz cel'" re- kve Marije Vriebovzete na P0' cm kopališče sv. Pavla, let	_
Nesreča rojakinje
Milwaukee, Wis. — Mrs-em Margaret Lustik, soproga biV" ve- šega predsednika organizaci-je Slov. Doma bi kmalu posta-in la žrtev uhajajočega plina-P°- Hotela si je pri štedilniku P0' ^sušiti lase, pa je prepih ugas-mil" enega gorilnikov,' čpsa* Je ona ni opazila. Nesrečo, so & Pr| pravočasno opazili in ponesre-biH čenko pripeljali v bolnico,kje1 so jo vzbudili iz nezavesti-l*1 Sedaj se že nahaja izven «e'
se varnosti in je že doma. isil	_
ae"	Žalostna vest
Cleveland, O.— Mr. Geor^ mo Kovačič, brivec na St. Cl»ir lJ°> Ave., je te dni prejel iz stare1 ga kraja žalostno sporočil0; ere da mu je v vasi Družbinec P1' udi Varaždinu u'mrl njegov oč( irt- Ivan v visoki starosti 82 let ov> Zapušča dva sina in hčer, te' ner več vnukov, tukaj v Clevelai1 du tudi dva sina, dve hčeri i* S1 več vnukov, ka-	_
'ra"	Podlegla pljučnici
'am Oglesby, 111. — Dne 2. de
r ni	cembra je v tukajšnji naselb1
Pri-	ni podlegla težki bolet*
car'	pljučnici Mrs. Annie Barbic
/sa-	Pokojna zapušča moža John3
se	tri hčere in enega sina. Bil'
ese-	je članica Slovenske ŽensK'
tu	Zveze. — R. I. P.
: in	-o——
erat "Amerikanski Slovenec"
olbil	"Novi Svet" ata lista, brez &
«ov	terih bi ne smela biti noben' slovenska družina!
____
TARZAN IN OGENJ V THORU	(6)	(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
—l-TTTIIii.il y .'.i' Mil liJ.J.11 J Ml- HI 1 LI..... ..................■	— ------	mm i	i	11	-.m	'
Naenkrat se je Tarzan ustavil in začel vonjati v zrak. Paul D'Arnot ga je skrbeče gledal. Tedaj se pa .že Tarzan oglasi in reče: "Ne daleč od tukaj ' je voda." Francoz se je tenro nasnieh- : nil i,n dodal: "Že precej dolgo sva'sku-, pai in zopet moram priznati, dragi prijatelj, da si dober džungelski cletek. tiv."
■t- "Ti že vse naprej- čutiš, kot ž—." Z roko si je zamašil usta, (Ja bi ne izrekel besede do konca in ijiorda žalil Tarzana, toda' ta se niu je nasmehnil in rekel: "Le feci, le, jla imam živalsko naravo. Po rojstvu seiu človek, po vzgoji pa žival in če bi ne! bil, bi ti ne hodil tako variio po džungli."
Čudil se je temu. priznanju D'Arnot, cot se je čudil že toliko Tarzanovim iejanjem, toda priznati jc moral, da e ta govoril resnico'. — Čez trenutek e Tarzan zopet spregovoril, da čuti Ijni, kar pomeni, da beli ljudje tubo-•ijo ob vodi. "Če l)i bili črnci," je do-»tavil, "bi jih čutil,"
Zopet sta šla naprej in čez nek trenutkov je Tarzan nastavil roko n uho,' kot da nekaj s posebno pozoi lostjo posluša. D'Arnot uiti ni sliši ličesar, samo začuden je gledal I"at sana, ki je izjavil: "Lev in leopar ita v bližini in sta zavohala ljudi, l ;o sc utaborili blizu vode."
DIV7f\Dl Poglej na fctevUke ponaslov« » s
I UZlUiV! imena- Ako ti i® naročnin« potekla |
■BEsamesa obnovi jo in pomagaj Matu!
'Četrtek, 7. decembra 1939	j&M'P*IKA,N$Kt SLOVENEC__,______— '
Chicaška kandidatinia odnesla zmaqo!
Mirs. Mary Blai iz Chicage odnesla glavno zmago v letošnji kampanji mesečnika "Novi Svet". — Za njo so na prvem mestu kandidatje iz držjave Minnesote. — Zbor "Vitezov in Princezinj" mesečnika "Novi Svet" dobi s tem novo načelstvo, v katerem imajo zastopstvo države Illinois, Minnesota, Ohio in Colorado.
Letošnja kampanja za razširjenje mesečnika "Novi Sv«t" je bila vrlo zanimiva. Padale so težke bombe zlasti iz države Minnesote. Toda, ko se je raznesel glas o tej kampanji je prisluhnila
^_• Mrs. Mary Blai, znana dopisni-
KIP" JHjj ca "Amer, Slovenca" in je deja-H	jH| la: Kar drugi lahko store, tudi
P^^HKl , §|§ jaz lahko! In poskusila je. Sreča ji je bila vseskozi naklonjena. Bfcftiflfr." tHI, I Zmago si je sicer že sama izvo-
I jevala in si priborila z jako živahno agitacijo nad 100 tisoč BmMe	- m glasov- vseh strani iz vseh
jMj^ V raznih naselbin po Ameriki pa rtfBBte^ so naklonili naročniki nad 45 lllli tisoč glasov, kar jo je potisnilo Bg^^M daleč v ospredje, skoro še en-krat naprej pred druge. Mrs. Blai,.kakor smo že omenili je ze lo poznana med naročniki in či-tatelji naših listov vsled njenih poljudnih in zanimivih dopisov I^^^^^^Hl^^HHRHHl in člankov, ki jih je objavila o MRS. MARY BLAI	svojem potovanju v domovino
Glavna zmagovalka, v letošnji in o drugem. Naročniki so v tej
kampanji in novo izvoljena načel- kampanji dobili priložnost in so niča zbora Vitezov in Princezinj ,. , ' ,	,	..
"Novega Sveta".	^ 8 tem' "a so glas°vall za njo
le izrazili svojo zahvalo za njeno dopisovanje. Mrs. Blai zasluži priznanje in zahvalo za njeno prizadevanje v ravno zaključeni kampanji. Agitacija zlasti za dobre liste ni lahka. Kdor je kedaj to poskusil, ta ve kaj je to. Agitatorje katoliških listov drži pokoncu le globoka zavest, da delajo za dobro potrebno stvar. Veliko misijonsko delo je to, kakor smo to že tolikokrat povdarili. In kdor ima v srcu to zavest, tak tudi navdušeno agitira za katoliške liste.
Kakor zasluži Mrs. Blai priznanje in zahvalo, prav tako zaslužijo vse priznanje in zahvalo tudi naši vrli bojevniki in bojevnice tamkaj na severu v državi Minnesota Prav za prav so Slo venci v Minnesoti prvi zagrmeli in predramili druge. Tamkaj je naj prvo aagrmelo, grmelo in treskalo je kar naprej, da je zgledalo do skoro zadnjih dni, da bo glavna zmaga romala tja gori. Yes, Three Cheers for Minnesota! Minnesota je v letošnji kampanji dala sama nad 300 novih naročnin. "Novi Svet" je napravil tam gori na severu velik korak naprej. Res je glavno mesto v načel-stvu dobila Chicaga, ampak kar štiri glavne naslednja mesta, so zasedli naši vrli Minnesotčani. Polovica načelstva je v rokah Minnesotčanov. Vsa čast, pripoznanje in zahvala jim.
Dobro so delali pa tudi po drugih naselbinah. N. pr. naravnost je nas te zadnje dni presenetila Mrs. Jennie Keber iz Wau-kegana, 111. Tam gori smo že pred dvema letoma, predno je list začel izhajati dobili nekaj nad sto naročnikov. Tam gori jih je pred par tedni našla še 44 novih Mrs. Blai. Mislili smo, zdaj je vse obrano. Pa je nam te dni baš pred zaključkom poslala zopet 12 novih naročnin Mrs. Jennie Keber. tri sto petelinov, tamkaj rastejo naročniki kakor gobe po dežju. To so naravnost čudeži. Takih hrabrih in junaških agitatorjev ne zmore noben drug list na svetu, le "Novi Svet" ima take junake.
Kakor se je izborno pokazala Ameriška Vrhnika se je častno izkazala tudi slovenska naselbina v Milwaukee. Tam je pridobila Mrs. Blai 46 novih naročnin, kar je tudi lep napredek za par dni agitacije.	,
Pa tudi druge naselbine so sodelovale, vsaka je storila, kar se je v danih razmerah storiti dalo. Vsem najlepša hvala.
Te zadnje dni se je vršila agitacija tako le:
MRS. MARY BLAI iz Chicago, 111. je dobila te zadnje dni glasove od sledečih: od Mr. Johna Kramaricha, Joliet, 111. 6962 gl.; Mr. Martin Golobich, Chicago, 111. 2 nove naročnine 2000 gl.; Mr. John Dolčič, Girard, Ohio, 1300 gl.; Mrs. J. Mohar, Sheboygan, Wis. 1200 gl.; Mr. Anton Strukel, La Salle, 111. 1 novo in 5 starih, kar da 2000 gl.; Mr. Jos. Bregar, Standard, 111. 500 gl.; Mrs. Mary Fa j far, Aurora, 111. 400 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, O. 4 nove in 26 starih, kar da 8100 gl.; Mr. Jacob Tursich, Chicago, 111. 200 gl.; Mr. J. Staudohar, Worcester, N. Y. 200 gl.; Mr. Mike Trinko, Chicago, 111. 200 gl.; Mr. M. Žužek, Ontario, Canada, 1 nova 1000 gl.; Mrs. Terezija Koleto, Joliet, 111. 200 gl.; Mr. J. Treven, No. Chicago, 111. 200 gl.; Mrs. Mary Dolson, Cicero, 111. 200 gl.; Mr. Tonn Stare, Chicago, 111. 200 gl.; Mr. Fr. Juvančič, So Chicago, 111. 200 gl.; Mr. Gregor Gregorich, Chicago, HI. 200 gl.; Mrs. Mary Zorman, Cairnbrook, Pa. 200 gl.; Mr. John Klobu-char, Calumet, Mich. 200 gl.; Mrs. Mary Zabukovec, Peoria, 111. 200 gl.; Mr. P. Strnad, Bell, Calif. 200 gl.; Mr. John Bergstaller, Sartell, Minn. 200 gl.; Mr. Chas. Novak, Calumet, Mich. 200 gl.; Mr. Frank Dokl, Milwaukee, Wis. 200 gl.; Mrs. Mary Blai, sama dobila v Milwaukee, Wis. 46 novih in 3 stare in v Chicagi 3 stare, kar ji da 51,000 gl.; Mr. Jos. Fajfar, Chicago, 111. 7 novih in 44 starih, kar da 16,000 gl.; Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111. 12 novih naročnin, kar da 12,000 gl.; skupaj je to pot dobila 94,862 NADALJNIH GLASOV.
MRS. URŠULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo. je dobila te dni od Mr. Mathiasa Klučevšek iz Johnstowna, Pa. 3 nove in 6 starih, kar ji da 4,400 NADALJNIH GLASOV.
REV. JOHN KAUŠEK, Virginia, Minn, je dobil te dni od: Mr. John Strah, Eveleth, Minn. 200 gl.; Mrs. Ana Lushin, Mountain Iron, Minn. 200 gl.; Mr. Frank Gruden, Gilbert, Minn. 200 gl.; Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn. 3 nove in 8 starih naročnin, kar da 4700 gl.; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 1 novo in 1 staro, kar da 700 gl.; Mr. Anton Pene, Leoneth, Minn. &nove naročnine, 1500 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn.
400 gl.; Mrs. Frances Loushin, Soudan, Minn. 1 novo in 5 starih, kar da 1400 gl.; skupaj to pot dobi 9,300 NADALJNIH GLASOV.
MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn, je dobil te zadnje dni od Mr. Johna Kramarich, Joliet, 111. 6,963 glasov; sam pa jih je dobil 18 novih in 14 starih, kar mu da 19,800 gl.; skupaj to pot dobi 26,763 NADALJNIH GLASOV.
MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111, je dobila te dni od Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 8 starih, kar da 1600 gl.; sama je dobila 2 stare naročnine, kar da 400 gl.; Mr. Anton Bakse, So. Chicago, 111. 200 gl.; skupaj ji to da 2,200 NADALJNIH GLASOV.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila od Mrs. M. Možir, Milwaukee, Wis. 1 nova naročnina 1000 gl.; od Mrs. Lucije Gregorčič, Milwaukee, Wis. 1 novo in 22 starih, kar da 4700 gl.; Mrs. Jennie Kašček, Bingham, Utah, 600 gl.; Mr. Martin Bayuk, Terrace,.Pa. 600 gl.; Mrs. Rose Deželan, Milwaukee, Wis. 3 nove in 3 stare, kar da 3550 gl.; Mr. Joe Sedmak, Crested Butte, Colo. 1 nova, kar da 1000 gl.; Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 100 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis. 1 nova in 15 starih, kar da 3350 gl.; Mrs. Johana Logar, Enumclaw, Wash. 200 gl.; Mrs. Mary Russ, Pueblo, Colo. 200 gl.; Mr. Martin Krašovec, Pueblo, Colo. 200 gl.; Mrs. J. Stepanich, Cheryvalle, Kans. 200 gl.; sama poslala 34 starih naročnin, kar ji da 6300 gl.; skupaj to pot dobi 22,000 NADALJNIH GLASOV.
RT. REV. JOHN J. OMAN, kanonik in župnik pri sv. Lovrencu, Cleveland, Ohio, je dobil je zadnje dni od: Mr. Frank Stavec, Bedford, Ohio, 6 starih, kar da 1200 gl.; Mr. Jacob Resnik, Cleveland/Ohio, 3 stare naročnine, 500 gl.; Mr. Jos. Stimetz, Cleveland, Ohio, 300 gl.; Mrs. Mary Omejc, Valley, Wash. 300 gl.; Mr. John Smrke, Rice, Minn. 200 gl.; Mrs. Mary Koshmerl, Monterey Park, Calif. 200 gl.; Mr. Jos. Rudman, Wilkinsburg, Pa. 200 gl.; Mr. Jacob Petkovšek, Little Falls, N. Y. 200 gl.; Mr. Jos. Pintar, Burgettstown, Pa. 200 gl.; Mrs Mary Petelin, N Brad-dock, Pa. 400 gl.; Mrs. Frances Vovko, Blaine, Ohio, 200 gl.; Mr. John Prisel, Cleveland, Ohio, 7 novih in 115 starih, kar da 30,100 gl.; Mr. Frank Kokal, Universal, Pa. 800 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 200 gl.; Mrs. Ana Gliha, Cleveland, Ohio, 2 nove in 23 starih naročnin, kar da 5350 gl.; Mr. John Jamnik, Imperial, Pa. 200 gl.; skupaj to pot dobi 40,550 NADALJNIH GLASOV.
MR. JOSEPH J. PESHELL, Ely, Minn., je poslal sam še 18 novih in 1 staro naročnino, kar mu da 16,100 NADALJNIH GLASOV.
MRS URŠULA PIERCE, No. Braddock, Pa. je dobila sama 1 novo iri\ 1 staro naročnino, kar ji da 1200 GLASOV. Kandidati-nja je sama.
MR. JOSEPH RAKOVEC, Greenwood, Wis. je dobil te dni od: Mr. LudVig Perušek, Willard, Wis. 600 gl.; Mr. Frank Perov-Šek, Willard, Wis. 200 gl.; sam pa je poslal še 4 stare naročnine, kar da 800 gl.; skupaj to pot dobi 1600 NADALJNIH GLASOV.
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind. je poslal sam 1 novo in 8 starih naročnin, kar mu da 1600 NADALJNIH GLASOV.
MRS. URŠULA ZAIC, Hibbing, Minn., je dobila te dni od Mrs. Josephine Richter, Enumclaw, Wash. 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 1200 gl.; sama j e poslala za zaključek kampanje še 22 novih naročnin, kar ji da 19,500. Skupaj to pot dobi 20,700 NADALJNIH GLASOV.
Ob zaključku kampanje so dosegli kandidatje sledeče število glasov.	,'
MRS. MARY BLAI, Chicago, 111.........................................152,262 glasov
MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn..................... 78,565	"
MR. JOSEPH J. PESHELL, Ely, Minn......... ........... 76,300	«
MRS. URŠULA ZAIC, Hibbing, Minnesota.................... 75,300	«
RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0...._........'. 70,450	"
REV. JOHN KAUŠEK, Virginia, Minnesota.................. 56,600	«
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo............... 40,000	«
MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, 111.........15,000	"
MRS. URŠULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo....«*........ 9,400	"
MR. JOS. RAKOVEC, Greenwood, Wis........................... 8,600	"
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind................... 6,600	"
MRS. URŠULA PIERCE, No. Braddock, Pa................. 1,200	««
V novo načelstvo "Vitezov in Princezinj" mesečnika "Novi Svet" so izvoljeni:	;. , ..
MRS. MARY BLAI, Chicago, 111., načelnica.	'
MR. FRANK LAURICH, Chishholm, Minn., prvi podna-čelnik.
MR. JOSEPH J. PESHELL, Ely, Minn., drugi podnačelnik. Svetovalci in svetovalke v načelstvu:
MRS. URŠULA ZAIC, Hibbing, Minn.
RT. REV. JOHN J. OMAN, kanonik, Cleveland, Ohio.
REV. JOHN KAUŠEK, Virginia, Minn.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Coio.
MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, HI.
Vsem prav iskrene čestitke 1
UPOŠTEVAMO
prošnje nekaterih naših zastopnikov(ic), ki so izrazili želje, da naj bi nagrade v obliki slik, ki so KRIŽEV POT; PAPEŽ PIJ XII.; VEČER V PLANINAH in MATI Z OTROCI, ostale v veljavi do konca tega leta. To je, da bi bili upravičeni do istih še vsi, ki bodo tekojn meseca decembra obnovili celoletno naročnino ža "Novi Svet". Tem željam Uprava rada ustreza, čeprav to nalaga precej izrednega dela in stroškov. Torej vsi naročniki, ki bodo DO 31. DECEMBRA T. L. obnovili za celo leto svoje naročnine, bodo še upravičeni do zgorajšnjih izrednih nagrad omenjenih slik. Z 31. DECEMBROM 1939. pa te nagrade jenjajo. Tisti, ki jim bo potekla naročnina ta mesec ali prihodnje mesece, store samim sebi dobro, če naročnino ta mesec obnove, da bodo deležni ene izme^ navedenih slik.
TO IN ONO
SVET NOSI V GLAVI
V Helsinkih zbuja pozornost študent geografije Wieno Koskilainen, ker je pri nekem izpitu prevzel nalogo, da nariše zemeljsko karto po spominu. V sedmih urah je brez vsake pomoči in tudi brez vsake druge karte izvršil to delo in sicer z veliko natančnostjo. Razen celin in poedinih dežel na njih je narisal vsa večja gorovja, otoke in reke in 500 mest je postavil natančno tja. kamor spadajo. Mladi mož ima dobesedno ves svet v svoji glavi.
ZVEST IN RAZUMEN PES
Chicago, 111. — Pes, ki ga lastuje 23 letni slepi Robert Freemole in, ki mu tudi služi za voditelja, je pokazal izredno bistroumnost in zanesljivost. Zadnjo nedeljo zvečer je bil fant zadet od avtomobila, ki je nenadno pripeljal izza vogla. Po nesreči je pes takoj zdirj al na'zaj v dvorano, od koder sta z gospodarjem prišla od nekega zborovanja, in tam z razburjenim lajanjem vzbudil pozornost ljudi, od katerih mu je res skupina nato sledila do mesta nesreče. Freemole je k sreči zadiobil le male poškodbe in zdaj že hodi zopet s psom, na katerega se še bolj zanese kakor prej. -o-
PURPURNO ZLATO
Zlato je zlatorumeno, kakor vsi vemo, drugače bi ne govorili o "rumeni kovini." Lahko pa storimo, da postane ta kovina vijoličasta ali pur-purna s tem, da ji nekaj dodamo. Zlato potem seveda ni več čisto zlato. To nekaj, kar mu dodamo, da je navaden aluminij. Človek bi si mislil, da postane zlato, če ga pomešamo z aluminijem, svetlejše, kakor postane svetlejše, če mu primešamo srebra. In v resnici postane bleščeče se belo, če vsebuje samo desetino aluminija. Če pa te lahke kovine dodamo več, postaja barva zlata počasi temnejša, sprva rožnata, potem rdeča, a če je zlata manj nego 4 petine in aluminija več nego 1 petino, tedaj postane zlitina čudovito temno vijoličasta aH purpurna. Na žalost je ta zlitina zelo krhka in je ni mogoče obdelovati.
NOV SERUM PROTI HRIPI
Neki profesor zavoda za eksperimentalno medicino v Moskvi je po mnogoletnih poskusih odkril nov pripomoček zoper hripo. Pri zadnjih epidemijah hripe so ta serum preizkusili na nameščencih neke blagovnice v Moskvi, ki so se javili prostovoljno.
Izmed 500 moških in žens]?, ki so jih obravnavali z novim serumom, so oboleli samo štirje, med ostalimi 1800 nameščenci, ki jih niso cepili, je bilo 150 primerov hripe. Imuniteta po novem cepivu traja približno mesec dni.
VOHUNI S PADALI
Vojaški sotrudnik "Exchange Telegrapha" poroča svojemu listu, da so Nemci v prvem mesecu vojne skušali spraviti v Francijo vohune s padali. Vohuni so se spuščali iz letal za francoskimi postojankami. Prvi primer te vrste so ugotovili približno pred mesecem dni. Vrhovno vod stvo francoske vojske je to stvar zamolčalo. Zdaj se je sličen poskus ponovil pri Nancyju, kjer so se vohuni skušali spustiti za hrbtom francoske vojske v Nancyju. Toda vojaki so nakano spregledali in vohune obstreljevali s strojnicalmi, da niso dosegli svojega namena.
-o--
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
1 '■■" . .............. .............
Na akciji za naš tisk v Milwukee
iBfi i ■
M. Blai
,	Chicago, 111. I
Večkrat sem čitala, in ker res rada čitam, pozneje zato tudi sama dognala, kako berilo vpli-va na človeka. Kar že beremo, pod vtisom tega berila se znajdemo preje ali sleje. Dosti mi je dalo to misliti. N. pr. ko čitamo angleške dnevnike, ki stalno smešijo predsednika Združenih držav ameriških, dasi se otepamo teh misli, pa se le kar prikradejo v naša srca, da morda preje idealen in spoštovan predsednik, nam postane manj ugleden, manj spoštovan. Res se reče, da človeka naj vodi razum, toda kaj ko pa ima človek poleg razuma, ki išče resnice, tudi še drugo plat, to je srce, voljo, ki se mimogrede oklene stvari, ki so ali ki niso koristne človeku. Razum je res kot luč, ki sveti človeku, volja je pa svobodna, zato pa sprejema, dobre in slabe stvari ali pa tudi oboje zavrže.
Slovenci smo, rekla bi, priden, naobražen narod, ki radi beremo. Piše se, da Slovenci v Evropi tri do štirikrat več čitajo, kot pa zapadni evropski narodi. Če gledamo zgodovino slovenskega tiska v zadnjih 50. letih, kako zelo se je razmahnil v domovini in ravno tako tudi med slov. izseljenci širom sveta, in posebno še v Ameriki.
In v ameriškem vrvežu ima čitanje časopisov še večji pomen pri vplivu na bralca. Ravno v Ameriki, kjer vse brzi z neznansko hitrostjo naprej, navadno ni časa ali možnosti presoditi, kaj je resnica in kaj ne, ker se časopisi hitro čitajo, a počasi pa se vsrkava vase misli, mnenja, nazore časnika in sčasoma začne bralec tako misliti, govoriti in delati, kakor je bral v svojem časopisu.
Takšnele misli so mi dale povoda, da sem se letos za Časa kampanje za Novi Svet dvakrat odpravila na agitacijo za gori-
imenovani mesečnik. Je to namreč mesečnik, za katerega bi že. lela, da bi ga sleherna slov. družina imela naročenega med svojimi drugimi katoliškimi časopisi ; v prvič zato, ker je to pomemben in potreben mesečnik, iz katerega bodo enkrat naši potomci izčrpali delo našega življa v Ameriki in ga najbrže obelcu danili v angleščini za vse tiste, ki ne bodo več zmogli slovenščine. Drugič pa želim, da bi se dobro berilo razširilo med naše Slovence zaradi že preje omenjenih misli in zdi se mi, da vsak novopridobljen naročnik na naše slovenske liste bode podaljšal rok našemu slovenstvu v Ameriki. Zato, kot že rečeno, sem šla z veliko vnemo na delo za nove naročnike našemu mesečniku Novemu Svetu. V prvo sem šla, kako bi rekla, domov, v Waukegan. Kako smo tam delali za naš tisk, sem že malo napisala. Za danes naj še le to pristavim, da od tam nisem šla preje domov, da mi je bilo povedano: "zdaj smo pa vse obrali." Mislijo si lahko čitatelji, kako sem bila iz-nenadena oni dan, ko me je urednik telefonično obvestil, da je korajžna Mx-s. Jennie Kebei po "special delivery" poslala še 12 celoletnih novih naročnikov za Novi Svet, in meni glasove dala. A--to ti je bila res novica. Že preje se je bil urednik čudil, kje smo jih 44 novih dobili, a sedaj pa še 12 povrhu in zraven vsega tega bi človek verjel, da ga je že itak imela sleherna družina v Waukeganu. Jaz le kar takole mislim, da bitka z Minnesoto je spravila Mrs. Keber v hrabro borilko, češ, pa se dajmo udariti.
Kakor razvidno iz poročila,
smo zmagali, toda--imeli
smo ,hmm, kako močne utrdbe tam na minnesotski strani za prodreti. Prišli so mi na pomoč (Dalje na 4. strani)
j Božične jaslice
j V tem seznamu nudimo naročnikom več vrst i f različnih božičnih jaslic, različne kakovosti in
f različne cene:
f i
| PAPIRNATE JASLICE:
, MALE OBLIKE, komad ......................................................... 15C !
ZBIRKA PASTIRCEV, jaslice, ki se sestavijo.......................25c !
' MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice ........................... ...35c >
f SREDNJE OBLIKE, lepo umetno narejene, komad 50c f LEPE JASLICE, iz trdega papirja, ki se umijejo in so do-
.	bre za več let ..............................................75c '
KRASNE BARVANE JASLICE, iz papirja ZliZliZjSb i
f POSEBNOST SO LETOS:
f SVETA DRUŽINA (Sv. Jožef, Marija in Detice na sla-f	mici) vlito iz belega porcelana, 4 inče visoko, zgleda ka-
,	kor košček altarčka, pri luči zgleda vrlo lepo, stane............40c
SVETA DRUŽINA, kakor zgoraj iz belega porcelana, sa-f	mo, da so jaslice pritrjene na ogledalo, kar zelo krasi
f	zlasti pri lučki, stane ............................................................... 7sc
j MARIJA Z DETETOM v manjši obliki, tudi vlito iz be-
lega porcelana in pritrjeno na ogledalu, stane......................35c •
1 SESTAVI ZA JASLICE:	j
'1 Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavijo na mizi, ' f ali kosnu in predstavljajo krasno sliko svetonočnega prizora. ;
,	I. f Ti sestavi stanejo:
F MALE OBLIKE ..................................................;.v. ... $1 S0	'
, SREDNJE OBLIKE ..................................;.................... $3 50	>
MALO VEČJE OBLIKE ......................................................$6.00	j
! NEKAJ KRASNEGA JE	)
I BOŽIČNA ZVEZDA	j
Ta zvezda se da porabiti nad jaslicami, nad božičnim dre-
• vesom, ali pa se jo dene na okno. Spoji se z elektriko, ka-	1
! kor na primer vsaka druga namizna električna luč. Ima	j
zraven 5 čevljev insulirane električne vrvi. Zvezda meri 9	i
t inčev na okrog in ima na sredi prostor za rudečo lučko. Ko	j
se vžge, se posveti krog okrog zvezde in na sredi in poka-	' že krasno rudečo božično zvezdo, ki je pravi kras. Stane
s poštnino .........................................................................................$1.50 J
^ Naročila se sprejema do 16. decembra \
Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in	^
za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D.	i
teh naročil na pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za	'j
C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na:	.;-■».
' Knjigarna Amerikahski Slovenec \
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois i
•: tett i '	AtaUKANSki SLOVEN^	četrtek, 1. decembra 1939
NA AKCIJI ZA NAŠ TISK
V MILWAUKEE, WIS.
(Nadaljevanje s 3. strani)
tudi Milwaucanje, in še nepoznani rojaki širom Amerike, kakor tudi naši Chicažani.
Med milwauškimi rojaki sem bila en teden. Iskreno se zahvaljujem č. g. župniku Rev. A. Shiffrerju, ki so tako lepo v cerkvi priporočili svojim fara-nom katoliško časopisje. Na ta način sem jaz dobila zelo pogum, katerega nisem prav nič imela na preostajanje, vsaj to je bil nekako šele dobro začetek novo-nakazanega mi dela. Prenočevala sem pri naših prijateljih, Rangusovih. Za začetek je šla z, menoj Mrs. Rangus in kot prvo naročnico sem dobila Mrs. J. Go-renc iz So. 15. Streeta; kot prvi naročnici sem ji res še nekako bolj hvaležna, ker pri tem, da se je naročila, je bila še tudi zelo prijazna in postrežljiva, da sem si sama pri sebi domišlje-
vala--no — če bo tako šlo,
saj pa še bo--- samo, da bi
mi ne postregli vsepovsodi z — vinom, kajti — spaka, to bi bila mešanica, katere nisem niti malo navajena in po vrhu vsega tega pa še gre tista kapljica, če jo pijem, vsa le v glavo, katera ta ko vrtoglava postane, da se pete zapletajo. Zato sem morala mnogokrat odkloniti uljudno postrežbo dobrih mihvauških Slovencev.
Ker pa Mrs. Rangus ni mogla Iti radi dela dnevno z menoj, je pa prevzel delo vodnika Mr. Pauc. To vam je duša pristnega Slovenca, ki se ne ustraši truda, če se gre za dobro slovensko stvar. Dasi je že pri visoki starosti, že v pokoju in tudi ne prvovrstnega zdravja, vendar se je Mr. Pauc tako zelo potrudil in mi bil za vodnika in obenem "mešetarja" pri našem "bižnesu". Jaz in uredništvo Novega Sveta smo dolžni iskreno hvaležnost Mr. Paucu za njegovo dobro voljo in trud.
Tudi g. J. Vidergar je šel z menoj na nedeljo in sva precej naročnikov dobila. Tudi on je dober agitator in vnet Slovenec
in katoličan. In pa ---Mrs.
Vidergar — — hm — ona je pa poleg prijazne žene še tudi izvrstna kuharica, ki me je v nedeljo tam na kosilo povabila. Res, bilo je prijetno se z njima seznaniti.	v
Mrs. Deželan je šla en dan z ' menoj in isti večer smo se udeležile bingo party-a, ki se je vršil pred zahvalnim dnevom v korist slov. cerkve. In, verjamete ali
ne---kokoš sem "vinala".
Samo ---to sem že zaklano
dobila, sicer bi prišla lahko v škripce, radi kokoši, kakor v starem kraju.
Tudi Mr. Safoshnika sem dobila kot naročnika. On najbrž še do danes ne ve, koliko je storil za me in Novi Svet s tem, da Se je naročil. — Ko sem prišla, v razne hiše in ljudem povedala kakšno "robo" prodajam, so me navadno vprašali dvomljivo: pa ste že kaj dobili naročnikov? O ja, sem dobila že precej novih, je bil moj odgovor in sem začela listati po knjigi, kjer so bila zapisana imena novih naročnikov in jih glasno čitala. Zapazila sem, da kadar sem imenovala ime Mr. Safoshnika, tedaj so ljudje povzeli besedo: tudi Mr. Safoshnik se je naročil? — no pa še mene zapis. Torej vidite, Mr. Safoshnik, bili ste nekako "silent partner" pri akciji za Novi Svet.
Že parkrat sem čitala izpod peresa neke dopisnice s podpisom "Figarca", ki trdi da Do-brepoljci naj bi se rajši imenovali Dobrevoljci. Well, od kar sem tudi jaz srečala nekaj teh v Mihva-ukeju, tudi jaz to podpišem obema rokama. (Dobro da sem tudi levična.) Nadalje sem se srečala z naročnico, ki je istega dne in meseca: rej jena kot jaz, in zopet druga, ki je od našega kraja doma, kar se mi jc skoro videlo kot bela Vrana \ Milwaukee, kjer žive v pretežni večini ljudje iz lepe Štajerske Pri Tratmkovih sem srečala očeta od Mrs. Tratnik, ki že nos
precej čez 8 križev. Kmalu smo! se spustili v pogovor in zašli v mlada leta tega sedaj starega očeta. Pripovedoval je, kako se je bojeval kot vojak s Turčini. ko so I&-.ti začeli krog Bosne kristjane moriti. Ves štajerski regiment je bil tistikrat pobit in to zaradi slabih neizvežbanih komandantov, ki so jih imeli. Knjigo bi se dalo spisati iz do-življajev tega moža.
Koprivetz-evi so se mi tudi skazali kot iskreni prijatelji; vzeli so me z mašino enkrat k Ferjančičevim, ki so moji sopotniki lanskega izleta. Takoj smo obšli vsa naša pota v pogovorih. Bilo je veselje se sestati z njimi j in poleg sem jih pa še tudi dobila kot nove naročnike za Novi Svet. Mojo stalno sopotnico v domovini, Mrs. M. Lenoshek sem obiskala. To je bilo veselja ob zopetnem snidenju in za na-vržek me je Micka razveselila še z naročnino. Lenoshekovi vodijo grocerijo in mesnico v Milwaukee in če bi morda kdo kaj šole potreboval v mesarski obrti, naj se kar na Mr. Lenosheka obrne. Dovtipni Mr. Lenoshek bode raci povedal kako on prašiče, krave in vso takšno zverinjad iz kože devlje.
En dan sem se ustavila pri Mr. in Mrs. J. Augustinovih. Prav v veselje mi je bilo se spo-zanti s to družino, toda, obžalujem pa in sočustvujem z ubogo Mrs. Augustin, ki je že veliko let bolna. Revica je in jaz jo našim dobrim rojakom priporočam v molitev, naj bi ji ljubi Bog podelil zdravja, katerega si bolj želi ko slepec luči.
Ko sem prišla k Mrs. Kora-chin, hm, kako je bila huda — ne maram nič, ne maram nič več papirja v hiši, ga je že zdaj preveč, itd., jaz pa kar nič ni razumela kaj pravzaprav ona misli in sem trdila svojo; rezultat: eno naročnico več in eno prijateljico imam več v Milwaukee. In pravzaprav se je tako nekako ponavljalo hiša za hišo. Nekako mrko so me pogledali, ko sem v hišo stopila, a razšli smo se kot prijatelji.
Koprivetzevi so me potegnili tudi gori v West Allis, da sem obiskala naše znance še izza chicaških časov, Mr. Joe Arh-a
in družino. Radi nepričakovanih vzrokov, ki so me ovirali pri moji agitaciji, sem tu nenadoma sredi dela prenehala z agitacijo. Dobila sem 46 novih naročnikov, ki pa seveda ni veliko število za drugo največjo slovensko nasel-bilo v Ameriki. Ko bi bila dlej časa tam in bi ne bilo ovir, bi bil rezultat res vreden milwau-ške slovenske naselbine. Toda, nič še nisem obiskala Mrs. Shlo-sar in Mrs. Zore, sopotnici lanskega izleta. Če se preje ne naročite, ju pa pridem ob gotovem času malo pozdraviti in obenem ju bom spravila v družino naših naročnikov. Ali bo tako?
Ko sem se že poslovila pri Mrs. Certalich, ki mi je seveda tudi dala naročnino, sem se začela pripravljati za pot proti domu. — Ko sem po srečni vožnji stopila v naš dom, sem prvo stvar ugledala na mizi Ameri-kanski Slovenec z velikimi črkami zapisano: Minnesota na vrhu! O, o, sem rekla, tako torej stvar stoji. Toda, tako blagodejno so vplivala imena milwau-ških novih naročnikov, katere sem imela v kovčegu, na moje, že precej utrujene živce. Mislila sem si: lahko da me Minnesota še tudi po teh-le naročnikih premaga, tudi prav, a pri vsem tem bom imela zavest, da sem storila pač kar mi je bilo moči za naš slovensko-katoliški tisk in v tem sem se počutila popolnoma zadovoljno.
Kako zelo sem pa bila iznena-dena, ko mi je g. urednik povedal, da sem, no ja, načelnica s tako veliko večino glasov, mi je pa težko popisati. Sedajle, ko tole pišem, še ne vem, od kod so mi bili vsi ti glasovi naklonjeni. Naj bodo že od kjerkoli hočejo, vsem in vsakemu posebej: iskrena hvala! Bog vam bodi plačnik za vašo naklonjenost in prijaznost, Naj rečem z besedami č, g. Schiffrerja, ko so tisto nedeljo priporočali katoliški tisk: karkoli storite za katoliško časopisje, storite za svoje družine. Tc je par resnih besed, y katerih je dosti pomena. Bog lonej vsem, vsem, ki ste kaj storili v ta namen, za povzdigo našega tiska!
H koncu naj omenim, da denar, ki sem ga dobila od raznih ljudi zadnjih par mesecev za
i>& Plinske peči nove vrste so tako različne od plinskih peči stare vrste, kakor so današnji avtomobili različni od onih pred leti! Moderna avtomatična plinska peč je zadnja beseda v udobnosti kuhanja, snažnosti in varčnosti ! Chicaških družin si jih po več kot 1300 na teden nabavlja moderne plinske pe&i!
Samo moderna plinska peč ima vse te pripomočke y za boljšo kuho!
*	GORILEC NA VRHU, ki	* BREZDIMNI PRAŽILEC
se prižge avtomatično. Ni tre-	izločuje dim, praži v dvakrat
oa vžigalice prižigati — katera-	hitrejšem času! koli stopinja vročine trenotnol
*	VELIKI GORILCI, ki iz-	^TOMATIČNA .KON.
vfše najhitrejše kuhanje, kar	TROLNA URA (Na zeljo)-
jih je še znanih!	!,nzSe vročino in 30 ugasne v
vasi odsotnosti.
*	KONTROLA VROČINE
V PEČI—-konča kuhanje z "u-	* T I S O Č RAZLIČNIH
gibanjem"—drži vrpčiho v'pe-	VROČINI Lahko dobite kate-
či v bližini 5 stopinj od staže-	rokbli stopinjo vročine treuot-
Ijene temperature.	no! Brez čakanja.
Velik popust za vašo staro peč — Vaša stara peč kot prvo naplačilo — Lahki mesečni obr,oki.
revne v Borovnici, sem oddala, kakor se je želelo. Vsega skupaj se je nabralo $14, katero svoto sem odposlala na g.Jožefa Kos, v Borovnici. On je dovolj dober in pošten, da vsako naročilo lastnoročno odda na pristojno mesto. Dobili bodo $8 tisti hromi Klančarjev deček, $1 Tinetova mati, $1 Pintarjeva Urša, $1 eni ženi v Jeli* $1 po namenu pok. Setnikarjevih mater, in $2 kdor bode v Borovnici najbolj potreben v letošnjih božičnih praznikih. — Ko sprejmem odgovor, ga pa tu vsaj na kratko objavim. Iskreno pa se zahvaljujem uredništvu Am. SI.; ko mi od ča-
sa do časa dovoli prostora v listu za objavo teh milodarov. Bog plačaj vsem darovalcem, in pozdrav vsem rojakom.
-o-
ŠTEVILO TELEFONOV SKORAJ REKORDNO
Chicago, 111. — Koncem novembra je imela telefonska družba 992,330 naročnikov v tukajšnjem mestu. To je največje število instaliranih telefonov od aprila 1'930 naprej, ko jih je bilo 1,060 več. Tekom novembra se je število naročnikov zvišalo za več kot 6000.
mmmm^mmmm.mMmm
gV ZELO PRIMERNO IN PRIPRAVNO : :
1 Božično darilo
je lep
MOLITVENIK
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Kadar naročate mo-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitverdka. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku.
SLOVENSKI MOLITVENIM:
praktični za starejše in mlajše.
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsqk dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan ___________________________________________________ 85c
Lepo vezan, zlata obreza_________________________________________________________________$1.25
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza________...______________________—..— 75c
Zlata obreza _____________________________________________________________.._______________________$1.00
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, ?elo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. 95c
Lepša vezava, zlata obreza ..._____________________________________________________________$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza_________________________________________._________________$1.50
Rdeča obreza .......................................,t............................................... 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...................'........................................................i_________$1.50
ROŽA MARIJA, molitvenik lepe primerne žepne oblike, stane rudeča obreza ......................................................................................... 75c
. Lepo vezan, zlata obreza......................................................................$1.00
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, Skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. <, Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50
Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza_____________$1.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante,'lepo vezan v usnje z zlato obrezo -------------------------------------------$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza_________________ 85c
Zlata obreza _________________________________________________________________________....$1.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza..................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza. 95c Zlata obreza .............................__________________________________________________$1,50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
primerni za fante, dekleta, može in žene.
CATHOLIC GUIDE stev. 103, lepo v usnje vezan, zlata obreza,
zelo praktične žepne oblike za može in fante........'........................$1.00
: CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana...................................................................„;._____________ 25c
! DEVOTIONAL, štev. 216, praktične žepne velikosti (4^x3), fi-
, no vezan v usnje, zlata obreza ..............................j.i........................$1.5C
_ "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15e
' "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza .....................,..................................................... 50(
! "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80< ! "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.2! f "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fi-; no vezan, zlata obre?a ..........................................................................$1.5(
f "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platni-
ce, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.7!
[ "KEY OF itEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.51
f "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan f v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo j pripraven za darila, zlata obreza.......................................................$2.7;
: MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, štev. 101, vezan v umetno usnje, zlata obreza, praktične žepna oblike za može,
fante, dekleta in žene .......................................................:.................... 75«
F MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, štev. 216, praktične f ■ žepne velikosti, vezan v fin,o usnje, zlata obreza, za može, fan-
, te, clekleta in žene, zelo lep ...............................................................$1.51
POCKET PRAYER BOOK, štev, 114, lepo vežan v usnje, zlata f obreza, praktične žepne oblike ..........................................................$1.0i
■ Druge knjige in molitveniki:
f "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri-
f priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................i..............$2.01
F V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.5i
f "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
f praznike, rudeča obreza _______________________________________________________________...,_. 50
' Boljše vezane, zlata obreza...............................................................$1.5'
Fino vezane, zlata obreza .......................................................r_______41.7
I SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
f "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour f Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 f strani, trdno vezan................................................................................$2.51
f "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), f z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 t strani, trdno vezan.................................................................................$2.7;
f: Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitveniki . ali knjige, ki, jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po fj streči, > 'i ,■ ■	\
1 H naročilom je treba prid Jati potrebni znesek, katerega je poslati na
\ Knjigarna Amerikanski Slovenec
i 1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
IGRE ZA NAŠE ODRE
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................. 35c
AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c
BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamca-ec (ni). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjen: Žid
(m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC.
Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem .......................................................................................... 45c
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih .................................................................................... 35c
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................ 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih....................:....... 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist "in ropar. — Prevarani hišnik. — Ivon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ...................................................................................... 30c
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 7Sc
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ....................................................... 35c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih ............................................................................... 35c
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih .....................................................................j.................... 5c
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) .........................................-.................. 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ..................................................................... ...... 35c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvfezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dajanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v 5. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ 50c
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih ................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZAL,A. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) .................................................................. 50c.
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko ..................:...........................................................................50c
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4._	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna* drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ..........................................'.......................................-— 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih™ 5e
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino..............................-......... 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ............................................................... 50c
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah................. 25c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih........................,.,...,............. 15c
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila; bla-govfestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ................................................................................ 50c
PUŠČAVNIKOV
ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m)'. — Knjigovodja Hostnik (m). —
Zamorka ........................................................................................ 45c
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopifi. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (ni). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigari je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -ira odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ..........................................T............................... 50c
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando,- strah Avstrije (m). —• Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž),........ 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci
in kralj (m).'— Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)..................................,.....,..,........................... 3Qc
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m)- — Svojeglavna Minka (ž) ...............'............................................. 30c
17.	snopič, r— Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)..........— 30c
Pri naročilih prilo'ite potrebno svoto v gotovim ali Money Odru in poS jite na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Kuhajte obede ob praznikih z
Moderno plinsko peej<
f-s
Naravnamo kontrolnih Gremo v kino ... In obed je gotov, Ko pridemo nazaj!
"V-,.! .. ...M. __--
Četrtek, 7. decembra 1939 ___ AMERIKANSKI SLOVENEC_____ __Stran 5
SLOVENSKIM ŽENAM IN DEKLETOM
SLOVENSKE ŽENE IN DEKLETA, posebno na Vas se obračamo Slovenske Sestre, da nam priskočite na pomoč. Ako se boste Ve zavzele za nas, 3 m o prepričane, da bomo aspele
Ce bi se našlo vsaj par sto žen in deklet širom Amerike, in bi vsaka razprodala eno knjižico ki sestoji iz 40 opek in vsaka opeka je 25 centov, ai me brez skrbi pričele z zi ianjem.
Te knjižice bi lahko obdr Žale šest mesecev ali še dalje. 2e bi vsak teden prodale le ive opeke, bi v šestib mesecih 3ile s knjižico brez velikega ;ruda gotove, a nam zelo po-nagale in si dosti zaslužile Dred Bogom, ker bi podpirale Satoliško Ustanovo,pred vsem se Slovensko, ki tako "zelo rasi pomoči.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
dobajse. Pijača se je pa lahko iobila, samo precej draga je jila. Ko smo prišli z Velesej-na domov, so mi zopet servi-■ali kavo, seveda le Knajpo-/o. — Pri tej "kavi" smo ma-o pokramljali,pa se naenkrat jglasi hišni zvonec. Ko hišna >dpre, se takoj prikaže poli-:aj in pravi, da okna niso dovolj zastrta, da se skozi vidi, la morajo to popraviti, drugače sledi kazen. Takoj so )besili na okno še en "koc", uč pa ovili v črn papir, da bi ie j a kaj ven ne videlo. Poem sem še dalje izpraševala \no, kaj se lahko dobi in kaj ie ter sem pripomnila da ima-
0	pač malo mesa. Pripomnila lem še, da imajo morda ribe, m mi je odvrnila, da tudi teh li skoro mogoče dobiti in da e večkrat že po dve . uri stala r vrsti, pa nič dobila.
Še nekaj se mi je pripetilo, la Dunaju,da sem morala plakati za prenočišče dve poste-ji, ker sobe z eno posteljo reč niso imeli. Tako sem zo->et enkrat prenočila na Du-laju. — Drugo jutro sem jo )a že ob osmih mahnila na /lak. Sopotniki v kabini so bi-
1	en Madžar, ki sedaj stanu-e na Dunaju, pa mi je pravil, la niti spodnjih hlač ne dobi reč brez karte; potem ena Če-linja, o kateri ne vem, kako e tja zašla, ki se je peljala la Sušak, obiskat bolne sorod-like; ter ena Ljubljančanka, d je tudi bila na Velesejmu n je obiskala svoje sorodnike. — Nekako eno uro smo se že vozili z Dunaja proti Gradcu, co pride eden iz jedilnega vosa in naznani, da bodo servi-•ali kosilo "ohne kart". Rekla sem Ljubljančanki, da bi šle ^ogledat kaj bodo dajali, pa ni je odgovorila, da se je do->ro najedla pri teti in da nima-lič več nemških 'mark. Jaz pa sem nemške marke še imela n tako sem šla že ob 10 uri la južino, oziroma kosilo, ker Tii je že po želodcu pelo. Sem lamreč predolgo spala, da bi sila šla na kavo. —Ko pridem / jedilni voz, oddam številko,
ODSTOPIL
_________ . .... .........-
gag^	i / SSŠ iŠfifflj
»S^^^^^wSSSSwMM^^^il^iiiii.............. Ill »
Bivši finski min. predsednik Cajan-Jar, ki je resigniral s svojo vlado, ko ie izbruhnila vojna z Rusijo. . *
Do sedaj se je nekaj dobrih Slovenk iz Clevelanda in ne kaj iz Chicago priglasilo, da smo jim poslale knjižice. Ime vsake, ki proda eno knjižico bo tiskano v "Ave Marija" kot sotrudnica, a v naših srcih kot dobrotnica, za katero bomo molile pri sv. maši in svetem obhajilu vsaki dan.
Drage žene in dekleta, bo li Vaše število za prodajanje teh knjižic narastlo,ali pa nas boste pustile same? Ali bomo res morale zopet preložiti zidanje za nadaljni negotovi čas? Žene, dekleta Slovenska, ne pustite, da bi prišlo do tega. Priglasite se v velikem številu za božje plačilo, z eno karto na naslov:
SISTERS OF ST. FRANCIS
7A. R, 1 Mt. Assici Convent Lemont, III.
katero sem dobila ko sem se prijavila za kosilo in mi odka-žejo malo mizico, pri kateri je že sedela neka dama, prav prijazna. Začeli sva se pogovarjati, pa mi reče, če nisem morda Angležinja, ker tako govorim nemško kot Angleži. Pojasnila sem ji, da sem Ame-rikanka ter da težko govorim nemško, pa je ona takoj začela govoriti angleško. Vprašala sem jo, kje ee je naučila angleško in mi pove, da v Ameriki, kjer je bila tri leta. Zakaj je šlal nazaj, mi ni povedala, le toliko je omenila, da je bila pri stricu. Dama je bila iz boljše družbe in se je vozila v drugem razredu. Omenila je med pogovorom, da ji je dolgčas po dobri kavi, jaz sem"ji pa obljubila, da ji v Ljubljani naročim eno dobro kavo, seveda, če bo vlak dovolj dolgo čakal, kar se pa žal ni zgodilo, ker v Ljubljani brzovlak premalo časa stoji. — Naj še opišem kosilo na vlaku: Juha je bila postna, ker je bil ravno petek, pa je bila okusna in lepa porcija, potem so bile pohane ribe, kuhan krompir, solata ter kislo zelje, ki je pa bilo čisto suho. Vsega je pa bilo dovolj, da še celo ponujali so, če hoče kdo še kaj več vzeti in vse je bilo
ez karte, le kruha ni bilo, za kruh je pa morala biti karta. — Eno, kar meni ni šlo v rlavo je bilo to, da so tiste ribe, ki so jih nam servirali, pripeljali iz Dunaja. Domačinom jih torej ne dajo, le tuj cem hočejo pokazati, da je tam vsega dosti, kar pa ni resnica.
Srečno sem se pripeljala v prelepo Ljubljano. Kar vse bolj prosto se človek počuti in se ni treba bati kaj bi govoril in s kom pride človek v dotike. — Takoj drugi dan jo
Božična darila
svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kUrzu. Včeraj so bile na-še cene:
„ JUGOSLOVANSKI _	ITALIJANSKE
DINARJI:	LIRE:
Za $ 2.S0 .............. 100 Din Za $ 3.1S ............ 50 Lir
Za $ 4.80 .............. 200 Din Za $ 6.00 ............ 100 Lir
Za $ 7.00 ............. 300 Din Za $ 11.85 ......._____ 200 Lir
Za $ 9.20 .............. 400 Din Za $ 17.25 ............ 300 Lir
Za $11.25 .............. 500 Din Za $ 28.00 ............ 500 Lir
Za $21.75 ..............1000 Din Za $ 55.50 .....!......1000 Lir
Za $43.00 ..............2000 Din Za $109.00 ........'....2000 Lir
V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka pošiljatev zakasni, vendar kolikor jo mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji.
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Eoad, Chicago, Illinois
Fanta, ki ju kaže slika, sta Higin io Acevado in Gabriel Londono iz južnoameriške države Colombia. Dosegla sta nenavaden rekord, namreč da sta prehodila 5000 milj iz Bogota v Washington, kar sta izvršila v enajstih mesecih.
mahnemo Kar pes k Sv. Valentinu nad Škof j o Loko. Čez hribe in doline je šlo, celih pet ur in samo enkrat smo si šli med potjo dušo "privezat." Tam smo prenočili, kar okrog peči, ker niso imeli postelj na razpolago. — Ko zjutraj o-pravimo romarske dolžnosti se najprej dobro -podpremo s svinjskim golažem in domačim kruhom ter čajem, nakar se
-G
podamo zopet nazaj proti domu. Dež je začel na vso moč liti, da smo morali v Praprot-nem vzeti avtobus, s katerim smo se peljali na kolodvor v Škofjo Loko in od tam z vlakom do Kranja. Tako smo srečno prišli zopet domov. — Iskren pozdrav vsem, tudi članicam S. Ž. Z. v So. Chicagi.
' K. Triller
i-
RAZNOTEROSTI
FRANCIJI	i
Belgrad, Jugoslavija. — Di-	; jaštvo tukajšnje univerze je z 1 živahnimi demonstracijami,	1 prirejenimi zadnjo sredo, po-	1 kazalo svoj o nenaklonjenost	i napram Franciji. Izgredi so so	] pričeli s tem, da so dijaki raz-	r bili zborovanje nekega društ-	1 va, ki se imenuje Prijatelji	( Francije, na kar so se demon-	j stracije nadaljevale do večera,	< dokler nj nemirnežev razgna-	t la policija. Isti dan je vlada	i odvzela univerzi tudi njene	t avtonomne pravice ter bodo	c morala biti v naprej dijaška zborovanja nadzorovana od policije, profesorje pa bo nastavljalo mesto in ne več člani univerze.	1 -o--]
OHIO NE BO POMAGAL	s
MESTOM	<
Columbus, O. — Mesta v ; državi Ohio, ki so v stiski za ' denar, bodisi za oskrbovanje i relifa, bodisi za vzdrževanje 1 šol, ali za kako drugo svrho, 1 ne morejo pričakovati nikake 1 pomoči od države, marveč si bodo morala na lcakoršen koli način sama preskrbeti po trebna sredstva. Tako je od-1 čno povdaril zadnjo sredo governer Bricker, rekoč, da ne bo letos sklical izrednega zasedanja zakonodaje, da bi reševala te probleme. Dejal je, da ni dolžnost cele države, da
bi skrbela za potrebe nekate rih mest. V poštev pridete zlasti mesti Cleveland in Toledo. Prvo je brez sredstev, da bi vzdrževalo svoje relifarje, ki so postali zadnji čas iz< redno nemirni, ker so se jim podpore do skrajnosti omejile, Toledo pa je zaradi pomanjkanja denarja bilo prisiljeno, da je zaprlo svoje šole do 2. januarja. Governer je dejal, da se mora pričeti varčevati; država, pravi, je s tem že začel in mesta ji morajo slediti ter obenem sama skrbeti za svoje potrebe.
-o--
za "revno vdovo" se
našlo Se; več
Chicago, 111. t--- Kakor je bilo pred kratkim poročano,je Mrs. Janet Lincoln po svoji smrti presenetila svoje domače in oblasti z velikim premoženjem, ki so ga našli za njo. Ženska je stanovala pri svojih, sorodnikih na 1221 N. Springfield ave. in je bila po svojem varčnem in skromne'm živi je nju prava slika "revne vdove." Ko pa so po njeni smrti, 15. novembra, preiskali njene
Za božično darilo j
kupite svoji mami, očetu, svoji sestri, bratu, ali j svoji hčeri, sinu, ali svojim drugim sorodnikom, , ali pa prijateljem	j
KRASEN KRIZ
pasa kateri tvori pripravo,	i
ki se rabi ob času pre-	j
jj^i iT. fvidevanja bolnikov.	.
fj==|33§l ^ Jafisw JL&A Narejen je po no-	i i I vem praktičnem nači-
11 )MW i j?	"Wood Fiber" materi-	i
S Vm ilfi^f7-^	ala. Visok blizu 11 in-	i
«nu ^ /^sl P^	čev. Narejen tako, da	t
|Ji	* vvjjl	se vsa priprava, kot
W *(hH	svečke, flaška za bla-	'
m wf	goslovljeno vodo, bata,	i
> jI t	prtič, žličke zloži v	j
A ft A	križ. Nato se načelna
y	stran križa zapre kot	3
pokrov in imate kra-	i
I A,	sen križ za obesiti na	i
A gaJ jjgL a	steno. Narejen je v le-	i /flSSaft pi orehovi barvi. Križ
~lm	je vlit iz lepe svetle	'
/g j	medenine'.
It Jill!	Te križe so začeli
U^Jj/	izdelovati pred krat-
gLpjfrV /	f kem kot posebno no-
^^ ^T/ veliteto in se radi praktičnosti zelo pro-dajajo. Lepšega božičnega darila si sploh ne morete misliti. Naročite ga takoj.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
zapusemo, so z osuplostjo od krili premoženja za celih /279,000 in sicer v gotovini. A presenečenja še ni bilo konec. Zafdnji teden so namreč našli v neki drugi varnostni shrambi nadaljnji zaklad, namreč okrog $150,000, zopet obstoječ po večini iz gotovine. Kakor se torej računa,, je "u-boga" ženska lastovala premoženje skoraj pol milijona.
-o-
OPIKANI MEDVEDI
V	bližini Vilne so kmetje naleteli na trupla treh medvedov, ki so bili napihnjeni tako, da jih je bilo koma'j spoznati, čeprav še niso trohneli. Več gnezd divjih čebel v bližnjih drevesih je razložilo to najdbo: medvedja družina se je bila spravila nad med, divje čebele pai so jo napadle. V tem boju so čebele kosmatince opikale tako, da so poginili.
-o-
ANGLEŠKI LETALCI
Angleški minister za vojno je nedavno izjavil v londonskem parlamentu, da je vojaška izobrazba Angležev postavljena na povsem moderne temelje. Posebno v letalstvu posvečajo veliko važnost individualni izobrazbi osobja ter dajejo prednost razvoju individualnih sposobnosti, kar je bilo prejšnje čase izključeno.
Odločni moški z dobrimi živci so dokazali, da so najboljši lovski piloti. Hladnokrvne možo hladnega temperamenta pa nastavljajo za pilote težkih bombnikov ter iz vidnih letal. Piloti se zdaj hitro izvežbajo. Neka šola, ki je imela 1. 1934. 90 pilotskih gojencev, jih ima zdaj 500.
-o.....-.....
ČRTALO ZA USTNICE IN PROTILETALSKI TOPOVI
V	danski poslanski zbornici je prišlo do razburjenih debat zavoljo predloga neke poslanke, naj bi se vsi kozmetični predmeti, črtalai za ustnice, šminke, pudri, pripomočki za baryanje las itd. obložili s posebnim vojnim davkom. Na ta način bi črtala za ustnice spreminjali v topove zoper zračne napade. Danski finančni minister si je pridobil naklonjenost vsega danskega ženstva, ko je to prijazno ponudbo odklonil. Črtala za ustnice ne dobe posebnega davka. Saj minister ve, da so tudi pripomočki za lepotičenje pošteno obdavčeni, ne da bi se njih konsumentke tega niti zavedale.
--o-
Širite in priporočajte 11»» 'Amerikanski Slovcnec"!
OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII.
"Summi Pontificatus"
(Dalje)
Zahvala svetovni katoliški družini
Ko to prvo okrožnico Našega papeževanja s polnim zaupa njem izdajamo v znamenju Kri stusa Kralja, smo popolnoma prepričani, da bodo vsi verniki to sprejeli z veselim srcem. Skušnja nas namreč uči, da stiska in preizkušnje našega časa v katoliškem občestvu bude zavest skupnosti in nesebično povezanost bratske vzajemnosti v tako odlični meri, kot morda redko kdaj prej. V vseh, ki verujejo v Boga in hodijo za Kristusom kot svojim učenikom, se prebuja zavest skupne nevarnosti. V dneh, ko smo s trepetajočim korakom, pa polni zaupanja v B.oga, stopali na prestol, ki je po smrti Našega velikega prednika ostal prazen, nam je bila ta zavest katoliške skupnosti, ki se v trdi sedanjosti tako mogočno razrašča, v veliko tolažbo in oporo.
Živo se še spominjamo neštetih nežnih dokazov sinovske vdanosti Cerkvi in Kristusovemu namestniku, ki so nam prihajali ob Naši izvolitvi in kronanju, in tolikega prisrčnega slavja in toplega sijaja in radi se poslužujemo te prilike, da se vam, častiti bratje, in vsem u-dom katoliške družine, iskreno zahvalimo za ta miroljubni plebiscit ,v katerem je tako odlično prišlo do izraza priznanje pa-peštva in neomajna zvestoba vrhovnemu pastirju. Vemo pa, da vse to slavje ni šlo Naši ubogi osebi, ampak edino in izključno najvišji službi, v katero Nas je Kristus Gospod poklical. In od prvega trenutka smo čutili vso težo velike odgovornosti, ki je združena z najvišjo, po božji previdnosti nam podeljeno oblastjo, ti veličastni in jasni dokazi edine in nerazdružljive katoliške Cerkve, ki se tem bolj strnjeno zgrinja okrog nezlomljive Petrove skale v neprebojno obzidje, čimbolj raste besnost Kristusovih nasprotnikov, so nam bili v veliko tolažbo. In ta plebiscit svetovne katoliške edinosti in nadnaravnega bratstva narodov ob skupnem očetu nam je toliko bolj dragoceno poroštvo velikega upanja, čim bolj žalostne so bile materialne in duhovne okoliščine v času, ko se je to dogajalo. Ta lepi spomin Nas je tudi krepil v prvih mesecih našega papeževanja, ko smo že okusili bridkosti in težave, s katerimi je posuta pot skrivnostne neveste Kristusove posvetu.
Tudi voščila tistih, ki sicer niso udje vidne katoliške Cerkve, so nas nad vse ganila in ne moremo molče mimo njih, pa naj so v svoji plemenitosti in iskrenosti izrazili to, kar jih druži z nami bodisi ljubezen do Kristusove osebnosti bodisi vera v Boga. Vsem gre naša globoka zahvala. V vsem zaupamo v božje varstvo in vodstvo in slovesno izjavljamo, da smo prežeti ene same želje: da bi posnemali
zgled dobrega Pastirja in vse pripeljali k sreči: "da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju" (Jan 10, 10).
O pomenu Lateranske pogodbe
Zlasti pa se moramo ginjeni javno zahvaliti za vse izraze spoštovanja in vdanosti, ki smo jih prejeli od vladarjev, poglavarjev držav in javnih oblasti tistih narodov, s katerimi je Sveta Stolica v prijateljskih od-nošajih. V posebno radost pa nam je, da moremo v tej prvi okrožnici vsem narodom po širnem svetu med te šteti drago Italijo, rodoviten vrt vere, ki sta ga zasejala apostolska prvaka; Italijo, ki po sklenitvi Lateranske pogodbe — do katere ni prišlo brez božje previdnosti — zavzema Častno mesto med državami, ki so uradno zastopane pri Apostolski Stolici. Ta pogodba je bila srečen začetek, kot zarja mirne in bratske zveze duš v verskih zadevah in v svetni združbi, "v Italiji je obnovljen mir Kristusov"; vedno prosimo Boga, da bi v jasnih dneh tega miru oživljal in krepil duha italijanskega naroda, ki je nam tako blizu in sredi katerega živimo; molimo in prosimo, da bi ta narod, tako drag Našim prednikom in Nam, zvest svoji slavni katoliški preteklosti, v dragocenem božjem varstvu vedno bolj čutil resničnost psalmistovih besed: Blagor narodu, ki ima Gospoda za svojega Boga" (Ps 143, 15). Ta novi, že dolgo zaželjeni pravni duhovni red, ki ga je to nepozabno delo ustanovilo za Italijo in ves katoliški svet, se nam nikdar ni zdel tako pomemben in zedinje-valen kot takrat, ko smo z visoke lože vatikanske bazilike prvikrat 'povzdignili in razprostrli roke in blagoslovili Rim, sedež papeštva in Naše ljubljeno rojstno mesto, in Italijo, spravljeno s katoliško Cerkvijo, in narode vsega sveta.
(Dalje prih.)
'ŠIRITE AMER, SLOVENCA*
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom listov "Am. Slovenca" in "Novega .Sveta" ter vse drugim rojakom v Bridgeport, Connecticut, sporočamo, da jV sprejel zopet zastopništvo za naš list rojak Mr. Martin Hor-vath, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za imenovana lista, kakor tudi naročila za oglase in naročila za knjige in vse kar v zvezi z našimi listi. Vsem ga najtopleje priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk. Uprava "am. Slov. in
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Ttkfoo: >5 — Roc <OaO-W	j
...... ....................................... .. .i............................ i
ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE	j
prod ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete	i
notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R all	f
te pa zglasite pri:	1
JOHN PRIŠEL	?
15908 Parkgrove Avenue	5
CLEVELAND OHIO	i
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN
PRODAJALEC HIŠ.	K
5tran 6 ' ___AMfeRIKANSKI SLOVENEC______ Četrtek, 7. decembra 1939_
Ukrajina joceL=0
■■■■■■aHBBHMaana^	liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Bilo je malo pred sončnim vzhodom in oster mraz je rezal kakor nož v obraz Naenkrat je župnik zakričal. Videl je kako so iz enega vagona padli trije ljudje. Urno je tekel s svojima spremljevalcema k ponesrečencem, toda videl je, da niso več pri življenju. Zmrznili so. Vlak je so-pihal mimo dalje. V zadnjem vagonu so se odprla vrata in pahnili so iz vagona dva mrtveca.
"Kaj naj storimo s temi trupli?" je vprašal eden izmed spremljevalcev.
"Ničesar ne moremo z njimi storiti. Le za njih duše bomo molili," je rekel župnik.
Znosili so mrtvece skupaj in župnik je iz srca molil za njihove duše. Tako je izkazal poslednjo čast žrtvam komunistične politike.
Ko se je vrnil župnik nazaj v Volovo-divko, je poskrbel da so njegovi verniki prizanašali prosečim meščanom. Pripovedoval jim je, kako težko je zaslužiti kruh, ko morajo gladujoči prepotovati na stotine vrst v mrazu in zimi, da dobe košček kruha.
Kmalu potem je prišla k župniku Ni-kandru prosit žena z majhnim otrokom. Prjšla je iz Odese. Otročiček je bil bolan, ves bled je ležal v njenem naročju. Žena je, prosila župnika, da bi ga takoj krstil, ker ni bil še krščen in bi lahko vsak hip ,umrl.
"Kaj pa je malemu?" je vprašal župnik.
2ena je odgovorila: "Že od predvčeraj-snim ni ničesar jedel."
Župnik je otroka krstil in dal obema jesti. Žena je menila, naj bi ne dal otroku ničesar, ker bi trpel prehode bolečine. 0-gledal si je malega natančneje. Nepremično je ležal in težko je dihal. Ne bo več dolgo vzdržal," je menil.
"Bog je rešil Izmaela," je rekel ženf, zato tudi ne bo doptMii; 9a bi otrok umrl. Priporočite otroka milosti božji in ga pustite meni. Jaz ga bom negoval. Usmiljeni Bog mu bo morda dal dolgo in srečno življenje."
S solzami v očeh mu je dala žena otroka. Od veselja je jokala, da je rešen in jokala je od bolečin, da se morata ločiti. Kmalu je odpotovala nazaj domov k ostalim otrokom.
Župnik Nikander je skrbel za tujega otroka, kakor da bi bil njegov. Previdno' ga je navadil na hrano. Zato je počasi ozdravel. Sosedovi otroci so prišli v Ni-kanderovo hišo in so se skupaj igrali. V hiši je bilo zopet glasno in otroški smeh se je cul iz prej tihega župnišča.
Župnik je opazoval brezskrbno in veselo otroško igranje in premišljeval.
Srečni so ti otroci, ko ne vedo, kaj se godi okoli njih. Kdaj bo že vendar konec tega trpljenja? Ali bom doživel oni dan, ko bo ta otrok brez skrbi za svojo bodočnost stopal v življenje? Sedaj se igra, veseli se igre, ne da bi mislil na jutri. Ce se časi ne bodo izprernenili, bodo otroci ne-srečnejši kakor smo mi. Od komunistov se uče le zločinov. Zlo je sedaj enakovredno dobremu. Saj bodo sleherno dobro iskro, ki še tli v njihovem srcu ugasnili in užgali plamene sovraštva, koristolovstva in zločinstva. Divje zveri v človeški podobi bodo napravili iz teh otrok."
Težko je bilo župniku Nikandru držati križem roke, ko je videl, da se vse vedno
globlje in globlje pogreza. Nobene rešitve ni mogel najti. Z dneva v dan je bilo hujše. Življenje je bilo neznosno ne le po mestih, ampak tudi po vaseh. Končno so žito uradno "zaplenili", ne glede na to, ali je bil davek plačan ali ne. Preiskali in odpe-ljai'so vse, kar so našli.
V Moskvi in v drugih ruskih velemestih je delavstvo trpelo pomanjkanje. Delavci so pritiskali na vlado, vlada je pritiskala dalje in izdala ukaz, naj zaplenijo v Ukrajini vse žito, kar ga je moči dobiti. Rdeči vojaki so napadli vasi in napravili stroge hišne preiskave in vzeli vse, kar jim je padlo v roke.
Mnogo vasi se je branilo. Vojaki so jih zavzeli z orožjem in jih do tal porušili. Možje, starčki, žene in otroci so morali nastopiti pot v sibirska močvirja.
"Saj je pravi pekel," je rekel nekoč župnik Nikander cerkvenemu pevcu, ko mu je ta pripovedoval o uničenju neke sosednje vasi. "Hudičevi hlapci so na delu in uničujejo vse, kar jih ovira. Kraljestvo teme in krivice zidajo. Kako so le mogli vse te ogromne množice žita, ki so ga plačali kmetje kot davek, tako hitro potrošiti? Saj bi bila s tem kruhom sita vsa Evropa. Sedaj nimajo ničesar več. Tega ne razumem."
"Da nimajo kruha drži," je rekel nato cerkveni pevec. "Povedal vam bom takoj primer, ki vam bo vse pojasnil. Ali > se spomnite očka, da je prejšnjo jesen, ko so kmetje plačali davek in jim je tovorni vlak odpeljal žito. Pri mostu pri Hnivanu se je prevrnil v reko Buh.
"Da," je pritrdil župnik, "slišal sem."
"Sedaj vem natančno, kako se je nesreča pripetila," je nadaljeval cerkveni pevec. "Predstojnik žitne zbirke na kolo-v dvoru Rahni je žito Judom kar na debelo prodajal, podobno kakor njegov tovariš v Lipovcu. Judje so žito vozili noč in dan in so delali s predstojnikom kar so hoteli. Nekaj je bilo treba storiti, da bi prikrili primanjkljaj, ki so ga prodali Judom. Priložnost jim je hodila prav. Nekega dne je prišel nalog iz Moskve, da je treba takoj odposlati tovorni vlak žita. Judje so se domenili z železničarji, ki so tudi hoteli svoj delež. V vsak vagon sta bila naložena dva, reci in piši, le dva puda žita. Vagoni so bili plombirani kakor da so polni * in odposlali so jih na ukazan naslov. Toda na namembno postajo niso prišli. Pri Hni-ranu so železničarji razdrli na mostu progo, vlak so s polno paro pognali na most, kjer se je iztiril in padel v reko. Razbitine in žito je plavalo po vodi proti Črnemu morju. V resnici je bilo videti, kakor, da je bil izgubljen ves tovor štiridesetih vagonov. Da bi pa sled zločina zabrisali, so sporočili Čeki, da so vlak iztirili ukrajinski separatisti. Zato sta morali odgovarjati dve vasi, Hniran in Sutiska. Rdeči so prijeli dvajset kmetov, jih odpeljali v Vinico in jih tam ustrelili."
"Moj Bog," je vzdihnil župnik, "kako goljufajo na tem svetu!"
(Dalje prih.) -o-
Prireditve, ki »o oglašane ▼ "Am. Slovencu" »o vedno u-♦peine.
S /•
X	i
^toyy	Jj^	* zdeluje vse vrste tiskovine, za
h^	društva, organizacije in posa-
/ ^^^	meznike, lično in poceni
/	Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road,	£
CHICAGO, ILLINOIS
TO IN ONOJZ^ DOMOVINE
Kap ga je zadela zaradi davkov
| V Glini se je pred kratkim | pripetil nenavaden dogodek. '' Ugledni glinski trgovec Jakob Langraf je bil poklican na davčno upravo v Glini, kjer ao mu sporočili, koliko davka mora plačati. Nad veliko svoto se je Langraf tako razburil, d mil je postalo slabo. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati — trgovca je zadela srčna kap.
-o-
Prepir v družini
Pri Korenovih v Bukovcih je prišlo nied očetom in sinom nekega dfte do nesporazumlje-nja, iz če'sar se je izcimil družinski prppir. Razburjeni oče je pograbil za poleno in zamahnil po 21 letnemu Ferdu ter mu prizadejal po glavi tako občutne poškodbe, da se je mora sin zateči v mariborsko bolnico.
■-o--
Smrten padec s kolesa
V Marenbergu se je smrtno ponesrečil 46 letni sodni služi-telj Anton Arih. Padel je s kolesa in dobil pri tem hude poškodbe. Dasi so ga takoj odpeljali v mariborsko bolnico, mu tam vendar niso mogli pomagati in je poškodbam podlegel.
-o-
Slab pridelek
Kot se poroča iz Maribora, je bil letošnji pridelek krompirja po Dravskem polju j ako slab. Računajo, da je dosegel
komaj četrti del lanskega pri-I delka.
Zaradi osmih dinarjev
V neki gostilni v Mariboru sc se precej žilavo spoprijeli in to zaradi malenkostne svo te. Neki Franc P. bi namreč moral plačati osem dinarjev, ki jih pa ni. Zaradi tega je prišlo do rabuke, pri kateri sc padali udarci na desno in le vo, trpel je pa tudi gostilniški inventar in bo stvar končana šele na sodišču.
-o-
Žrtev nesreče
Na cesti med Mariborom in Kamilico se je ponesrečila soproga trgovca iz Kamnice Pavla Štok, ko je padla z avto'mobila iri si nevarno poškodovala lobanjo, da so jo morali odpeljati v mariborsko bolnico, kjer je podlegla po škodbi.
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
a Pregleduje oči in predpisuje očala p 23 LET IZKUŠNJE
| DR.JOHNJ.SMETANA I
|	OPTOMETRIST
■ 1631 So. Ashland Avenn« ■ feL Canal 0523	|
Uradne ure: vsak dan od 9. j § zjutraj do 8:30 zvečer.
"llllBllliaillinilllHIII!!BIIIIH!!lliaillllBI!!!IBIIIIHIII!!W!lin^
I Električna peč )j
\\ v \T 11 v* v I
Ajrece Vesel bozic /
V
AVTOMATIČNA...HITRA... ČISTA... VARČNA !
Za čim najbolj veseli božič podarite materi prednosti električnega kuhanja. Hitrost, čistost in priprave za brezskrb-nost ji bodo prihranile ure dela ... dale ji več časa za druge stvari. In tudi boljše kuha živila. Obedi bodo bolj okusni — bolj prijetni za celo družino — ker so živila kuhana v njih lastnih naravnih šokih.
*
Električne peči se prodajajo pri trgovcih za električne potrebščine, v trgovinah z železnino, v trgovinah s pohištvom in v department trgovinah ter pri Commonwealth Edison Company. *
Kuhaite z elektriko
Pisano polje
J. M. Trunk
Stališče Jugoslavije je v sedanjem konfliktu zelo preker-no. Mussolini sedi na plotu,pa čaka, kam naj skoči. Tega Jugoslaviji ni treba, ker ji mora iti pred vsem le za obstoj, ne za kako zavojevanje. Lahko pa jo ta ali ona stran prisili, da se odloči in poseže dejansko v konflikt. Konflikta ■e mora skušali ubraniti, če le mogoče.
Da so simpatije vsaj mero dajnih krogov na strani Anglije in Francije, o tem ni dvoma. Hitler je popolnoma izključen. Rusija je delikatna zadeva. Iz slovanskega sta lišča morda, ako bi mogla ali hotela slovanska plemena rešiti pred nemškim kopitom. Pa sta Hitler in Stalin skupaj, [zgleda,da Bolgarija gleda na Rusijo, ampak ima svojo Do-bružo, Jugoslavija je nima. Radi komunizma bodo simpa-tizirali le komunisti, pa jih je le peščica.
Z Nemčijo je Jugoslavija v "prijateljskih" razmerah. Mora pač biti tudi iz ekonomskih ozirov. Hitler pritiska in pritiska, da bi prišlo malo več hleba in še marsičesa, posebno si-rovin, ker Stalin je skromen ali pa nima dosti.
Zelo važne rudnine so v angleških in francoskih rokah. Menda bodo šle te sirovine v Nemčijo. Anglija protestira. Zdaj konferirajo, se še niso odločili. Hitler lahko pritisne.
Pri živilih se bo Jugoslavija držala kvote, kakoršna je bila določena pred spopadom pri trgovski pogodbi, ampak Nemec hoče več in še rudnine. Prekerno.
Izgleda, da se je le nekaj obrnilo, dasi ni dosti prida. Vsaj zabavljali so prej hudo, da pošilja Nemčija za živila v Jugoslavijo—harmonike. Morda je nekaj na tem, in to bi bilo vrlo slabo. Za rude pa bi Nemčija pošiljala kanone in vojni material. Tudi to ni dosti prida, ampak vojska je pred vrati, in vsekako bi bili
kanoni nekaj boljšega od —
■ —
VELIKA
Blasnikova
Pratika
za 1940 je ravno dospela
Vsebuje celo vrsto krasnih slik. Posebnost v tej letošnji Pratiki je zemljevid Evrope, ki pokaže s statistiko koliko prebivalcev so imele države pred vOj-no. Posebna tabela kaže, kako so porastli Slovani v prebivalstvu. — Nadvse so zanimive letošnje uganke. Takih še niste slišali.
Stane s poštnino 25 CENTOV
Naroča se pri:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
■HMnBHRRHBHrnr
harmonik, knofov in orgllC' j Morda jih nasilni Nemec s6 I
dobi z lastnimi kanoni.
*
• j
Da so Nemci inteligentni, j
razboriti, enako pa tudi prfr brisani in zviti, o tem ni nobe* nega dvoma. Ampak da bi bil' Angleži, in to celo taki, ki s° v službi, katera so označuje po inteligenci, le zarukan0 klade, o tem bi se dalo P°" dvomiti. Poroča se pa o nek} j taki robi, kjer bi bili Nemcl ! vlekli Angleže pri službi za in" ; teligente dolgo za nos. Sev® se Nemci brijejo iz teh —- i11' teligentnih Angležev norce, ako je tako. Baje so bili A*1" gleži v zvezi s tajno postaj" nemških nezadovoljnežev, i'e' volucionarjev, antinazijstov.k* so jih zalagali z vestmi, da bo zdaj in zdaj izbruhnil0 med Nemci zoper Hitlera, da vidijo Nemci od samega stra* danja, že po dnevu zvezde, cja je razdor na najvišjih mestih itd., kar je pač prijetno za ušesa nasprotnika. Menda se je pa Nemcem le zdelo vse preneumno, ko so Anglež požirali tako debele, in ko"' čno so tem inteligentnim An* gležem sami naznanili, da Je te ljubezni konec, ker tajn° postajo je imela v rokah državna policija — Gestap0, Ako je tako, je to huda 23 Angleže.
*
Omenil sem, da ima Jug0' slavija prekerno stališče. Ru' munija pa je že izkusila, ka' ko bridek je celo kruh neV' tralnosti. Nemci so kar zahtevali, da jim morajo Rumund odpreti vse ka'rnre in vse ma* gazine in vrhu tega še dat' skoroda zastonj, če ne.. .Prl" demo s kanoni- in bombam1-Za enkrat je vsaj ministerstvo odstopilo. "Obračati na dve oči, to zdravo ni, to dobi"0 ni..." in še dalje: " . .iz teg* se gorje rodi." Nekdo je pi'e* daval tu v Denverju, ko se j0 i vrnil pravkar iz Evrope, pa .1e j trdil, da se tam do danes se začelo ni. Izgleda tako.
-o-
Obsojen, ker je ždravil ljud»
Pri Devici Mariji v Puščavi
■ že delj časa zdravil ljudi letni najemnik Matija Kranjci ki je zbiral razna zelišča, lZ katerih je potem pripravlja' zdravila proti revmatizmu. Za vsako zdravilo je računal 30 dinarjev. Kr^njc je imel pre cej pacientov. Te dni ga je državno tožilstyo obtožilo, ke? je v teku petih let proti na* gradi obrtoma zdravil bolnike« ne da bi imel za to predpisan0 strokovno izobrazbo. Sedaj je bil Matija Kranjc v Mariboru obsojen na 14 dni zapora, P°" gojno na dve leti. Pri razpra* vi je Kranjc povedal, da Je zdravil bolnike zato, ker je to delal tudi njegov oče celi*1 60 let.
Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno usneh!
Slovenske božične razglednice
I si naroČite lahko od naše knjigarne'-
Navadne dopisnice (karte), ducat----------40c
Tri dopisnice----------------------------12C
Razglednice (Folders), manjše pisemske
oblike, zelo lepe, ducat------------------60c
Pol ducata ____________________________35c
Razglednice (Folders), večje oblike s kuvertami, zelo lepe, ducat-------------------80c
Pol ducata____________________________45«
Naročila sprejemamo dokler zaloga traja.
K naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Ordru, 3 znamkah.
S Knjigarna Amerikanski Slovenec
§ 1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois