ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park _______r^. narocmKov boste nasii na oglasnik straneh. Gospodarstvo Podravje • Na črni listi SKEI šest ptujskih podjetij O Stran 5 Podjetništvo Podravje • Največ občinskih transakcij na račune bank O Stran 7 Ptuj, torek, 15. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 81 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 www.radio-ptu¡.si Danes priloga Pred Kurlno Stranl5-20 sezono TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Slovenija • Nepremičninski davek še vedno nedodelan Kakšen bo dogovor o obdavčitvi nepremičnin Ta teden naj bi bil davek na nepremičnine, ki že dolgo razburja javnost, posredovan v obravnavo v državni zbor. Sp. Podravje Markovci • Opozicija vsilila svoj predlog proračuna O Stran 6 Kot je znano, v vladi še vedno tečejo pogajanja okoli vprašanja, koliko naj bodo obdavčene posamezne vrste nepremičnin. Do zakona, za katerega je sicer predvidena obravnava po nujnem postopku in od katerega si državna blagajna obeta 205 milijonov evrov, so kritični vsi. Mnenja se zaenkrat najbolj krešejo okoli višine obdavčitve kmetijskih nepremičnin, davčne stopnje za industrijske objekte ter okoli delitve prihodka med državo in občinami, ki zahtevajo, da se iz zakona izvzamejo javni objekti. Za stanovanja in hiše sprememb v zakonu ni pričakovati, je pa zato Geodetski zavod že znižal vrednosti nepremičnin, ki so osnova za izračun davka, za 10 do 30 odstotkov. Za območje Ptuja z okolico so se znižale le vrednosti zemljišč za gradnjo stavb in za industrijske objekte. SiM Foto: Črtomir Goznik Kmetijstvo • Kdo bo poplačal dolgove ormoške zadruge? O Stran 6 Na Ptuju še nikogar na terenu, drugje že prvi izkopi Ptuj, Markovci, Gorišnica • Pogodbe za izvajanje projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja so bile podpisane 29. avgusta letos. Takrat naj bi se tudi uradno pričela izvedba tega projekta, a stroji so na delu le v Gorišnici in Markovcih, medtem ko na Ptuju še vedno potekajo le usklajevanja. O Stran 3 Cvetlične vojne še ni konec ... Ptuj • Dober mesec dni potem, ko so Javne službe Ptuj odpovedale gostoljubje dosedanjima dolgoletnima prodajalcema cvetja in sveč na novem rogozniškem pokopališču ob Dornavski cesti, se je nekdo s črno oljno mešanico lotil prodajnega kombija podjetja Štajerklas - Vrtnarije Palma. O Stran 24 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 15. oktobra 2013 Slovenija • O davku na nepremičnine še usklajevanja Veljajo nove, znižane vrednosti nepremičnin Ta teden se nadaljujejo usklajevanja usklajevanja o predlogu zakona o davku na nepremičnine, o katerem je sicer že minuli četrtek razpravljala vlada. Neuradno je slišati, da vlada želi zakon potrditi že na tokratni četrtkovi seji, tudi v primeru, da zakon ne bo usklajen z vsemi strankami. Pričakovani priliv iz tega davka, za prihodnje leto 205 milijonov evrov, je že upoštevan v predlogu sprememb proračuna za leto 2014, ki je v obravnavi v DZ. Predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 sicer predvideva, da se do uveljavitve zakona o davku na nepremičnine še obdavčujejo nepremičnine, vredne nad 500.000 evrov, pri čemer so izvezete praktično vse nepremičnine, razen stanovanjskih (ki niso v državni ali občinski lasti) ter stavbnih in neplodnih zemljišč. Foto: CG Ministrstvo za finance je v minulih tednih in mesecih opravilo več krogov usklajevanj s predstavniki kmetov, gospodarstva, občin in drugih, a ti z rešitvami niso zadovoljni, poleg tega se je v četrtek izkazalo, da predlog ni koalicijsko usklajen. Ministri z različnimi stališči Predsednik stranke DeSUS in minister Erjavec je tako dejal, da bo vladi predlagal pripravo informativnih izračunov posledic uvedbe davka za upokojence in napovedal, da bo zakon podprl le, če bo usklajen z zvezo društev upokojencev. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik pa je ocenil, da lahko pri zakonu pride le do manjših popravkov. Od ostalih ministrov je ministrica za delo Anja Kopač Mrak o zakonu dejala, da razume, da ljudje v tem času vsako odločitev za višji davek čutijo kot dodatno breme, da pa jih poziva k premisleku, ali je ta davek sprejemljiv z vidika zagotavljanja sredstev, ki so nujna za izplačilo vseh socialnih transferjev in pokojnin. Ministra za zdravje Tomaž Gantar in za kmetijstvo Dejan Židan sta povedala, da se bo o zakonu koalicija še usklajevala. Kmečki sindikat pričakuje nove pogovore Predstavniki kmetov pričakujejo nove pogovore z vlado v začetku tedna, je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Z obdavčitvijo niso zadovoljni, predvsem ne z načinom vrednotenja kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlagana omejitev višine davka za leto 2014 - da bi davek za kmetijska zemljišča znašal največ 25 evrov na hektar, za gozdna pa največ 10 evrov na hektar - bi sicer nesorazmerja omilila, pravi Žveglič, še vedno pa da bi bila obdavčitev previsoka. Gospodarstvo naj se obdavči enako kot kmetijstvo Kritični so tudi predstavniki gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da »politično kupčkanje« ob pripravi davka očitno vodi v rešitve, ki ne zagotavljajo več, da plačila gospodarstva ne bodo višja, kot so plačila iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za poslovne in industrijske nepremičnine namesto predlagane stopnje 0,75 odstotka zahtevajo 0,60 odstotka. Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ne pristaja na višjo obremenitev, kot jo imajo njeni člani z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Če že obdavčitev, pravijo na zbornici, naj bo takšna, kot je predvidena za kmete, torej s stopnjo 0,30 odstotka, kot je predlagana za kmetijske stavbe. Gurs za Ptuj znižal le vrednosti stavbnih zemljišč in industrijskih objektov Ta teden pa so že javno dostopne nove, znižane vrednosti za določene nepremičnine, kot jih je z indeksacijo ugotovila Geodetska uprava RS (Gurs). Vrednosti bodo med drugim osnova za davek na nepremičnine, je pa ob uvedbi davka predvideno novo informativno obveščanje lastnikov, najkasneje do 1. februarja 2014. Vrednosti bodo znižane za od 10 do 30 odstotkov, za nobeno vrednostno cono ni predlagano zvišanje vrednosti. Najbolj se bodo znižale vrednosti za lokale, pisarne, zemljišča za gradnjo stavb in tudi stanovanjske nepremičnine na območjih, kjer so bile najvišje. Za kmetijska zemljišča in gozdove se vrednosti ne bodo spremenile. Vrednosti stanovanj bodo za od 16 do 17 odstotkov znižane v središču Ljubljane, Postojni, Novi Gorici, Idriji in na območju Bohinja, za do 15 odstotkov bodo nižje na območju južno od Ljubljane, v okolici Nove Gorice in pri Litiji. Na največ območjih bodo znižane za 10 do 12 odstotkov, in sicer na širšem območju Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Radovljice, v Celju, Kranju, na Jesenicah, na Obali, Krasu in v Posočju. Vrednosti hiš bodo za 25 odstotkov znižane v okolici Jesenic, za 24 odstotkov v nekaterih predelih Ljubljane, za 19 do 20 odstotkov na območjih severno in zahodno od Ljubljane, na Obali, na Bohinjskem in na območju Kranjske Gore, za 14 do 15 odstotkov med drugim na območju od Ljubljane proti Vrhniki, na delih Gorenjske, v okolici Celja, deloma ob povezavi med Ljubljano in Dolenjsko, na območju južno od Maribora. Za od 12 do 10 odstotkov bodo nižje med drugim na Krasu, Primorskem, širšem območju Novega mesta. Največje znižanje bo pri pisarnah in lokalih na območjih večjih mest, in sicer za 25 odstotkov v Novi Gorici in Mariboru, za 19 odstotkov v delu Ljubljane, za 10 odstotkov bodo vrednosti znižane večinoma na Gorenjskem. Vrednost zemljišč za gradnjo stavb bo za 25 odstotkov znižana na delih Obale, v Postojni, deloma v Ljubljani in naprej proti Gorenj ski, v okolici Bleda in Bohinja ter na območju ob povezavi proti Kranjski Gori. Za 20 do 19 odstotkov bodo znižane na območjih Notranjske, Dolenjske, tudi Ptuja in Kranja, za 17 do 15 odstotkov med drugim ob povezavi proti Kočevju, na območju Brežic, ponekod na Gorenjskem, na območju Celja, za 12 do 10 odstotkov na Goriškem, severno in jugovzhodno od Ljubljane ter ponekod na Gorenjskem. Za industrijske stavbe bo znižanje 20-odstotno na območju Maribora, 15-odstotno na širših območjih ob Slovenske Bistrice in Ptuja do meje z Avstrijo, 10-odstotno bo znižanje na Obali, Krasu, v Ljubljani in širši okolici, na Gorenjskem, Celjskem, Dolenjskem, v Zasavju, tudi na Koroškem. Sta, Ur Po državah EU različen davek na nepremičnine Večina članic EU ima določeno obliko davka na nepremičnine, so pa med državami razlike med drugim v razdelitvi nepremičnin in določanju davčne osnove. V večini držav je davek prihodek občin, zavezanci so večinoma lastniki, v nekaterih državah pa poleg lastnikov tudi uporabniki ali najemniki. Od članic EU davka na nepremičnine nima Malta. Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za finance, večina držav obdavčuje zemljišča in stavbe. Nekatere obdavčujejo zemljišča in od stavb le stanovanja (Francija), druge poleg stavb obdavčujejo samo stavbna zemljišča (Bolgarija), nekatere ločeno zasebna in najemna državna zemljišča (Litva), nekatere prazna zemljišča (Madžarska). Davek je večinoma prihodek samo občin, v nekaterih državah pa poleg občin tudi zveznih dežel (Nemčija), regij in de-partmajev (Francija), okrožij (Danska) in delno države (Švedska). Davčna osnova je v vseh državah neka generalizirana ocena vrednosti nepremičnine ali letne vrednosti najemnine. Glede na primerjavo oprostitev in olajšav, ki jo je za 19 držav pripravil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ivo Lavrač, so v 16 državah vsaj nekatere nepremičnine za javne namene, v lasti države, lokalnih skupnosti ali regionalnih oblasti vsaj deloma oproščene nepremičninskih davkov. Nepremičnine verskih skupnosti so takšne obravnave deležne v 16 državah, zdravstvene institucije v osmih, izobraževalne ustanove v desetih, spomeniki ter muzeji in galerije v sedmih, diplomatska in konzularna predstavništva v 15 državah. Uvodnik Se dela tako? Čeprav poskušam razumeti, kaj počne naša vlada, priznam, da mi to ne uspeva preveč ali pa sploh ne več. Trenutno najaktualnejša zadeva je sprejemanje proračuna oz. rebalansa proračuna za naslednje leto in v zvezi s tem sprejemanje novega davka na nepremičnine. Izkupiček slednjega, tam nekje okoli 250 milijonov evrov, naj bi bil že vračunan v prihodke naslednjega leta. Ampak nepremičninski davek, ki ga pljuvajo vsi po vrsti, še zdaleč ni niti usklajen, še manj potrjen. Odkar so se v javnosti prvič pojavili predlogi, koliko naj bi bile po novem letu obdavčene posamezne vrste nepremičnin, se številke in odstotki kar naprej spreminjajo, sakralni objekti enkrat so in drugič spet niso več obdavčeni, obdavčitev kmetijskih zemljišč se niža, hkrati so se v večini območij znižale še administrativno določene vrednosti nepremičnin, ampak prvotno predvideni izkupiček od davka je še naprej nespremenjen in kot tak vnesen v proračun naslednjega leta. Ta naj bi bil sprejet že v četrtek, čeprav je to malo težko verjeti, pogajanj okoli davka pa še zdaleč ni konec in jih verjetno še lep čas ne bo. Res ne vem več ali to dvoje, torej proračun in davek na nepremičnine, ni povezano, ali pa lahko vse skupaj razumem le tako, daje proračun pač neka fiktivna pravljica o debelem pujsku, pripravljena in poslana v Bruselj zgolj za to, da tamkajšnji strici ne bi prehitro prišli v našo deželico. No, v bankah so že, in zanimivo bo videti oziroma slišati, kakšne bodo ugotovitve njihovih stresnih pregledov. Sicer pa smo vmes že na hitro dobili višji DDV, pa nove cene vinjet, pa izgubili usklajevanje dohodnine z inflacijo, mimogrede se višajo komunalni prispevki, pa omrežninepri najrazličnejših storitvah... Ampak pomembno je, da je predsednica Bratuškova minuli konec tedna nadvse ponosno izjavila, da »Slovenija s protikriznimi ukrepi izkazuje, da ima svojo prihodnost v svojih rokah.« Nisem ravno prepričana v to. Pa tudi ne vem, koliko je še ljudi (razen vladajočepolitično-gospodarske) elite, ki si to sploh še želi. Simona Meznarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 15. oktobra 2013 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Ptuj, Markovci, Gorišnica • Izgradnja kanalizacijskih sistemov Na Ptuju še nikogar na terenu, drugje že prvi izkopi Pogodbe za izvajanje projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja so bile podpisane 29. avgusta letos. Takrat naj bi se tudi uradno pričela izvedba tega projekta, za katerega so v občinah na Ptujskem potrebovali skoraj deset let. A stroji so zaenkrat na delu le v Gorišnici in Markovcih, medtem ko na Ptuju še vedno potekajo le usklajevanja okoli tras. Gre sicer za nadvse pomembno investicijo na področju varstva okolja in kvalitete življenja na ptujskem, gorišniškem in markovškem območju, ki jo sestavlja projekt št. 1 (izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci - Formin in čistilne naprave Formin) in projekt št. 2 (izgradnja kanalizacijskega sistema 5 v MO Ptuj). Ob podpisu pogodbe so župani občin podpisnic pogodb tudi napovedali, bodo izbrani izvajalci z delom na terenu začeli v roku 14 dni, predviden zaključek del pa je 31. december 2015. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je potek nastajanja projekta opisal kot kriminalni roman, je takrat tudi izjavil, da je bilo že leta 2007 obljubljeno, da se bo začelo na tem projektu delati, pogodbe za njegovo izvajanje pa so podpisali šele letos, zato še vedno dvomi v zanesljivost projekta. Ta dvom bo trajal vse dokler ne bo plačana zadnja situacija in dokler ne bodo dobili plačil za opravljeno delo vsi izvajalci in po-dizvajalci. Zato tudi njegovo zaprosilo vsem izvajalcem, naj se pri izvajanju projekta maksimalno potrudijo, da se ne bo zgodilo podobno kot prvi fazi projekta. Ptuj: dela se še niso začela Vendar pa se na Ptuju dela dejansko sploh še niso začela. Dober mesec in pol po podpisu pogodb je stanje na terenu, vsaj kar zadeva MO Ptuj takšno, da še ni videti pravih začetkov. Izvajalec je že vpeljan v delo, potekajo pa usklajevanja na terenu okrog posameznih tras, kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan. V kratkem pa bi tudi v MO Ptuj morali izvajalci začeti s fizičnim deli na terenu samem. Roke za izgradnjo bo treba dosledno spoštovati, da bomo upravičeni do 100 odstotnega koriščenja evropskega denarja, med drugim poudarja Čelan in dodaja, da bo v letu 2014 v MO Ptuj odprtih precej gradbišč, zato prošnja vsem, zlasti pa še tistim v bližini gradbišč, naj bodo potrpežljivi, saj bo tudi precej cestnih zastojev glede na to, da nekaj tras poteka neposredno ob cestnih lokacijah, nekatere pa celo po njih. Gorišnica: težave pri gradnji čistilne naprave V občinah Markovci in Go- rišnica se bo v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, sofinanciranega iz evropskega kohezijskega sklada, skupno zgradilo dobrih 17 kilometrov kanalizacijskih cevovodov; na območju občine Gorišnica 8.194 in na območju občine Markovci 9.121. V občini Gorišnica so predvidena tri in v občini Markovci štiri prečrpališča. Na Forminu se gradi čistilna naprava za 4000 populacijskih enot. Predvidoma se bo na napravo priključilo 1800 populacijskih enot iz občine Gorišnica in 2200 iz občine Markovci. Očiščene odpadne vode se bodo odvajale v kanal HE Formin, nizvodno od elektrarne. Kot je pojasnil župan občine Gorišnica Jože Kokot, se na območju njihove občine že gradi čistilna naprava na Forminu, z zemeljskimi deli so pričeli tudi na območju naselja Placerovci. »Do konca junija prihodnje leto bi moral biti sistem zgrajen do faze, ki bo omogočala poskusno delovanje čistilne naprave,« je povedal župan Kokot. Pri gradnji čistilne naprave na Forminu so se pojavile težave zaradi visokega nivoja podtalne vode. Projektant si se situacijo na terenu že ogledal, župan Jože Kokot pa je poja- snil, da bodo čistilno napravo zgradili nekoliko višje, kot je bilo sprva predvideno, kar pa nekih nadaljnjih težav ne bi smelo povzročati. Markovci: prvi izkopi v naselju Bukovci Na območju občine Mar-kovci so po besedah direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko z deli pričeli v naselju Bukovci. »Izvajajo se zemeljska dela in izkopi. Do zime in v času zime bomo gradili ob cestah. To pa zato, ker v zimskem času ne bi želeli imeti razkopanih cest. Spomladi bomo z gradnjo začeli tudi tam, kjer je kanalizacijski cevovod predviden pod cesto, to pa je na lokalni cesti skozi Stojnce (od trgovine v središču vasi do Muretin-cev),« je povedala Kolenkova. Za izvedbo potrebnih več kot 13 milijonov evrov Izbrani izvajalci so Cestno podjetje Ptuj, d.d., Komunalno podjetje Ormož, Ele-ktrostudio, d.o.o., Lendava, Drava - Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d., in Nigrad Maribor. Nadzor bo izvajalo podjetje Proplus, d.o.o., Maribor, za kar bo prejelo dobrih 67 tisoč evrov. Skupna vrednost upravičenih stroškov za sofinancirje z DDV znaša 13,096 milijona evrov, prispevek iz kohezijskega sklada znaša brez DDV 7,548 milijona evrov. Občine bodo skupaj prispevale 4,215 milijona evrov vključno z DDV, od tega občini Gorišnica in Markovci 2,098 milijona evrov z DDV ter MO Ptuj 2,117 milijona evrov z DDV. S strani kohezijskega sklada bo naložba za občini Markovci in Gorišnica sofinancirana v višini štiri milijone evrov (brez DDV); prispevek nacionalnih virov (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) za imenovani občini bo dobrih 713.000 evrov (brez DDV); občini bosta iz lastnih proračunov skupaj, kot povedano, zagotovili za dobra dva milijona evrov (z DDV). Iz kohezijskega sklada bosta občini v tem letu prejeli sredstva v višini 183.00 evrov, preostali delež pa v letu 2014. Izvajalca del na območju občin Markovci in Gorišnica sta Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ormož. Majda Goznik, Mojca Zemljarič Tudi na Hajdini novi metri sekundarne kanalizacije Občina Hajdina je bila uspešna na razpisu kmetijskega ministrstva (Razvoj podeželja) z dvoletnim projektom ureditve komunalne in prometne infrastrukture. Skupen znesek odobrenih nepovratnih sredstev znaša dobrih 280 tisoč evrov, kar predstavlja sofinanciranje v višini 60 % upravičenih stroškov, priznanih v višini dobrih 462 tisoč evrov. Celotna vrednost investicije, upoštevaje davek po novi davčni stopnji 22 % znaša dobrih 534 tisoč evrov. Skladno z razpisnimi pogoji mora občina Hajdina zagotoviti lastna sredstva v višini nekaj več kot 253 tisoč evrov. V okviru projekta bodo v Dražencih zgradili 615 metrov sekundarne kanalizacije in izvedli rekonstrukcijo na 850 metrih cestišč v skupni vrednosti več kot 259 tisoč evrov. Dela, ki jih bodo izvedli v Zgornji Hajdini, so ocenjena na dobrih 85 tisoč evrov. Zgradili bodo sekundarno kanalizacijo v dolžini 220 metrov in črpališče, na 220 metrih pa bodo izvedli tudi rekonstrukcijo cestišč. V Skorbi so dela na komunalni (sekundarna kanalizacija v dolžini 53 metrov, črpališče, kanal v dolžini 117 metrov in tlačni vod) in prometni infrastrukturi v dolžini 173 metrov ocenjena na več kot 58 tisoč evrov. V Gerečji vasi bodo zgradili sekundarno kanalizacijo v dolžini 239 metrov in v tej dolžini izvedli tudi rekonstrukcijo cestišč. Vrednost investicije je več kot 100 tisoč evrov. Skupna dolžina kanalizacijskega sistema, vključujoč dve črpališči, znaša 1.287,50 metrov. Upravičeni stroški nadzora v okviru projekta znašajo nekaj manj kot 3.693 evrov. Investicija se bo začela še letos in bo zaključena v letu 2014. Javni razpis za izbiro izvajalca je v teku, zaključen bo 25. oktobra. Izgradnja novih metrov sekundarne kanalizacije bo omogočila priključitev še 48 gospodinjstvom v občini Hajdina na kanalizacijo, je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Zupan Jože Kokot: »Gre za projekt izjemnega pomena. Ne predstavljam si, kako in v kakšnem času bi občine brez teh sredstev uspele zgraditi kanalizacijski sistem.« Foto: Črtomir Goznik Medtem ko so v Markovcih in Gorišnici že začeli s prvimi izkopi za kanalizacijski sistem, pa na Ptuju še ni nobenega odprtega gradbišča; župan Štefan Čelan sicer že vnaprej opozarja, da bo v (predvolilnem letu) ptujski občini gradbišč veliko, med njimi bo tudi gradnja kanalizacijske mreže. 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 15. oktobra 2013 Ptuj • O spremembah poslovnika mestnega sveta bodo še razpravljali So naložbeni projekti poslovna tajnost? Ptujski mestni svetniki so na zadnji seji razpravljali tudi o osnutku sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta MO Ptuj, ki je bil sprejet oktobra leta 2007, spremenjen pa leta 2009. Foto: Črtomir Goznik Helena Neudauer, vodja svetniške skupine SDS: „Pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta bi se morali upoštevati tudi vsi predlogi, ki so bili podani v dosedanjem mandatu delovanja mestnega sveta. Tako pa so se obšli, oziroma se pri pripravi osnutka sprememb niso dogovorile niti svetniške skupine, kot je to bilo doslej pri teh spremembah." Kot je pojasnil ptujski župan, je za uveljavitev spremembe, če jih bosta podprli dve tretjini mestnih svetnikov. Komisija za statut in poslovnik, ki jo vodi Tatjana Vaupotič Zemljič, je pripravila sedem sprememb in dopolnitev, ki podrobneje urejajo uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov mestnega sveta. Več predlogov sprememb se nanaša na samo glasovanje o vloženih amandmajih, glasovanje trenutno poteka skladno z ustaljeno prakso, in podajanje županovega amandmaja k dopolnjenemu predlogu proračuna, ki ga ta lahko vloži na sami seji. Poenotili naj bi tudi pravila glasovanja pri amandmajih o dopolnjenem predlogu proračuna. Vodja svetniške skupine SDS in podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer pa je ob tem Vendar se ta ni neposredno nanašala na proračun, temveč na medsebojno strankarsko obračunavanje in na komentiranje vladnih ukrepov. Svetnice in svetniki pa so bili soglasni glede izjave, v kateri svet Občine Slovenska Bistrica nasprotuje morebitni ukinitvi Upravne enote, Centra za socialno delo in Geodetske izpostave RS. Prvi del seje je zaznamoval dialog med svetnikoma iz SDS Žarkom Furmanom in Tomažem Godcem iz SD, ki sta debatirala, za katerega slovenskega političnega akterja ali župana je šel denar, namenjen Slovenski Bistrici. Pogovor so končali svetniki Desusa, ki so poudarili, da je občinska seja namenjena reševanju občinskih in ne državnih problemov. Državnim temam pa se niso mogli izogniti, saj so investicije in priprava proračuna odvisne od države. »Ne moremo načrtovati proračuna, če ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Če bodo sprejeti vsi zaenkrat omenjeni ukrepi, se bo denar za občine zmanjšal za približno 20 %, kar ogroža tudi tekoče delovanje,« je opozo- spomnila na številne že podane predloge v dosedanjem triletnem mandatu sedanjega mestnega sveta, ki pa jih pri sestavi osnutka sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta komisija, žal, ni upoštevala. "Tisti, ki smo člani mestnega sveta že drugi mandat, nekateri pa so člani mestnega sveta vse od oblikovanja mestne občine oziroma mestnega sveta, se bodo verjetno spomnili, da smo v spremembe poslovnika šli šele takrat, ko so se načelno za te spremembe dogovorile vse svetniške skupine. V tem primeru ni bilo predhodnega dogovora, ne pri uvrstitvi na dnevni red in ne pri pripravi vsebine poslovnika." Svetnica je ob tej priložnosti opozorila na vse tiste pripombe, ki so bile že podane v času mandata tega mestnega sveta in niso bile vključene ril župan Ivan Žagar in tako odgovoril tudi na pobudo svetnikov, da bi se občinski proračun za naslednje leto sprejel takoj po novem letu. Ob tem pa je na svetnike naslovil apel, da naj posredujejo pri poslancih in poslankah ter opozorijo na stanje v občinah. »Z zmanjšanimi sredstvi ne bomo mogli zagotavljati programov, ki so vezani na predšolsko vzgojo, reševanje socialnih problemov itd. Vladna raven nas ignorira. Upam, da bodo ukrepi in predlogi jasni v okviru enega meseca in da bomo odnesli zgolj popraskano kožo ter da bomo v ta osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta. Vprašanje je tudi pisanje zapisnika na seji kolegija župana, tudi to je že bilo izpostavljeno, tudi to ni bilo zajeto v spremembi po- lahko proračun zastavili tako, da bomo lahko celo kaj delali in ne zgolj preživeli,« je še dejal Žagar. Dom za upokojence sameva zaradi države Na 19. redni seji se je občinski svet seznanil tudi s tremi kohezijskimi projekti, s katerimi pa ima občina nemalo težav. Prvi je izgradnja centra za ravnanje z odpadki oz. razširitev obstoječega odlagališča Pragersko. Drugi je projekt oskrbe s pitno vodo in tretji izgradnja kanaliza- slovnika. Že večkrat pa se je razpravljalo tudi o tem, ali naj se zapisniki sej odborov in komisij objavljajo na spletni strani MO Ptuj ali ne. Podobno kot zapisniki sej mestnega sveta bi morali biti objavljeni cijske mreže, ocenjena vrednost pa je nekaj več kot 6,5 milijona evrov. Pri obeh se je občina soočila z zamenjavo izvajalca in dolgotrajnimi postopki. »Vsak dokument je treba uskladiti s pristojnimi ministrstvi in to traja v nedogled. Sicer pa ne vidim razloga, zakaj ne bi bili projekti realizirani. Tisti projekte, ki jih sami peljemo in so prav tako financirani iz Evropske unije, pa normalno tečejo. Na primer dom za upokojence. Mi smo ga končali že pred letom dni, še vedno pa čakamo na državni del,« je o zapletih dejal Žagar. Med svetniki se je porodil tudi predlog o protestnem pismu zoper ukinitev geodetske izpostave v Slovenski Bistrici. Župan je predlagal, da se ta pridruži ostalim in tako so sprejeli izjavo, v kateri svet Občine Slovenska Bistrica nasprotuje morebitni ukinitvi Upravne enote, Centra za socialno delo in Geodetske izpostave RS. »Proti tem zaprtjem smo bili v Skupnosti in Združenju občin Slovenije ter občinski svet. Bila je namreč postavljena teza, da se bodo stroški zmanjšali. Po tudi zapisniki sej odborov in komisij mestnega sveta. Kot poudarja svetnica Helena Neudauer, bi bilo treba doreči tudi objave projektne dokumentacije za mestne investicije, saj na njih ni zapisa, da gre za uradno tajnost, polno skrivnosti in podobno. Zato se ob tem upravičeno postavlja vprašanje, ali neo-bjavljanje teh dokumentov ni zakonsko oziroma ustavno sporno, da o njih širša javnost ne ve nič. Tudi o tem so svetniki že razpravljali, pri pripravi osnutka poslovnika pa se v zvezi s tem še ni nič naredilo. Mestna svetnica pa je še spomnila na pobudo o tem, da bi se seje mestnega sveta prenašale. „Obžalujem, da se ob začetku priprave osnutka sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta nismo vsaj na kolegiju župana skupaj z vodji svetniških sku- naših informacijah ne. Tisto, kar je bil včasih nujen postopek, tukaj rešen v nekaj urah, zdaj traja več dni. Ob zaprtju Upravne enote pa se lahko zgodi, da bodo morali prebi- pin dogovorili, da pristopimo k spremembam poslovnika, da bi lahko vse, kar smo doslej predlagali, vključili že v osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika mestnega sveta. Ker pa se nam počasi izteka mandat, je tudi vprašljivo, ali po treh letih spreminjati način našega dela," je še v svoji razpravi izpostavila Helena Neudauer, ki je komisiji za statut in poslovnik predlagala, da pregleda vse dosedanje pobude in predloge, ki se nanašajo na poslovnik o delu mestnega sveta. Njeni pobudi se je pridružil tudi Milan Čuček, svetnik LDS, da če gre za celo vrsto predlogov, naj dokument o spremembah poslovnika ostane v fazi osnutka, s čimer so soglašali tudi drugi svetniki in razprave o osnutku poslovnika niso končali. MG valci naših krajev po gradbena dovoljenja v Ljubljano,« je nizal argumente proti zaprtju in tovrstnemu varčevanju Žagar. Svet Občine Slovenska Bistrica je na seji med drugim potrdil investicijski projekt - Obnova dvorca Zgornja Polskava, s katerim so se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo. Vrednost investicije, ki naj bi se izvajala v letih 2014 in 2015, če bodo na razpisu uspešni, je po tekočih cenah ocenjena na približno 294.600 evrov. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na sedemurni seji bistriškega občinskega sveta so zbrani največ časa porabili za medsebojno strankarsko obračunavanje in komentiranje vladnih ukrepov ... Slovenija • Kaj je bilo sklenjeno med vlado in predstavniki Ljubljane Spet več denarja za prestolnico Predstavniki MOL in vlade so se sestali konec julija. Iz med obema stranema usklajenega zapisnika srečanja je razvidno, da je MOL predlagala črtanje odstavka člena iz zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2013 in 2014, s katerim se je lani zmanjšalo financiranje ljubljanske občine za okoli 3,5 milijona evrov za letošnje in prihodnje leto. Občina pa bo morda uspešna za naslednji dve leti, saj v predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015 ni več omenjenega člena.. Na zapisnik sestanka med predstavniki vlade in Mestne občine Ljubljana (MOL) so se v SDS odzvali že večkrat. V uradu vlade za komuniciranje navedbe o prelivanju sredstev v MOL zavračajo. Kot so sporočili iz omenjenega urada, se stranka SDS pri obtoževanju o prelivanju sredstev v MOL sklicuje na zapisnik srečanja med vlado in predstavniki ljubljanske občine, ki ni bil usklajen med obema stranema in ne odraža dejanske vsebine srečanja. Iz SDS pa so sporočili, da so zapisnik sestanka pridobili od osebe, ki je bila prisotna na sestanku in je ponovno potrdila, da so zapisnik po sestanku prejeli vsaj nekateri vladni organi. Na zapisnik so se sicer odzvali tudi v mariborskem mestnem odboru SDS, kjer so zapisali, da so lahko sprejeti sklepi iz zapisnika srečanja za Mestno občino Maribor in vzhod države zaskrbljujoči. Zapisali so, da vlada glavno mesto v primerjavi z ostalimi občinami postavlja v privilegiran položaj. (sta) Slovenska Bistrica • S sedemurne 19. redne seje Proti ukinitvi upravne enote, geodetske izpostave in centra za socialno delo Svetniki in svetnice so se minuli četrtek zbrali na 19. redni seji, na kateri so obravnavali Poročilo o polletni realizaciji proračuna občine Slovenska Bistrica, ki je odprlo polemično debato. torek • 15. oktobra 2013 Gospodarstvo Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Črna in bela lista sindikata SKEI Na črni listi sest ptujskih podjetij Sindikat SKEI Slovenija ima na svoji spletni strani objavljeno črno listo delodajalcev, ki po ugotovitvah sindikata krSijo predpise, predvsem s področja delovnopravne zakonodaje in participacije sindikatov kot stranke v socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih. Namen črne liste je vnaprej javno opozoriti delodajalca - kršitelja in mu dati »signal«, da lahko pride do kolektivnega spora, tudi po sodni poti. Na aktualni črni listi na dan 9. oktober je bilo 35 slovenskih podjetij, med temi jih je šest iz Ptuja in okolice: Tisto, TVP vzmetni inženiring, Agis Plastificir-nica, Agis Zavore, TVP in Tehcenter. Poglejmo, zaradi katerih prekrškov so se ptujska podjetja znašla na črni listi. Podjetje Tisto zaradi neizplačanih plač zaposlenim za julij in avgust 2013 ter neizplačanega dela regresa za letni dopust za leto 2013. TVP vzmetni inženiring Formin zaradi neizplačila dela regresa za letni dopust za leto 2011, neizplačila regresa za letni dopust za leto Na črni listi sindikata SKEI je (iz različnih razlogov) šest podjetij s Ptuja in okolice: Tisto, TVP vzmetni inženiring, Agis Plastificirnica, Agis Zavore, TVP in Tehcenter (fotografija je simbolična). 2012, neizplačila jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči ter zaradi nezakonito odtegnjenih mesečnih zneskov od plač večini delavcev. Agis Plastificirnica zaradi nenakazovanja sindikalne članarine SKEI in odtegljajev Blagajne vzajemne pomoči, kljub prikazanim odtegljajem na izplačilnih listah delavcev članov SKEI in Blagajne vzajemne pomoči. Agis Zavore zaradi neiz-plačila regresa za leto 2012, TPV zaradi odrejanja nadur v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih in Tehcen-ter zaradi neizplačila regresa za letni dopust v letu 2012. Sekretar regijske organizacije sindikata SKEI za Ptuj in okolico Franc Šuen je pojasnil, da je edino ptujsko podjetje, katerega delavci so včlanjeni v sindikat SKEI in od koder ne prihajajo pritožbe o kršenju zakonodaje ali pravic delavcev, podjetje LP Mycron. »V tem podjetju je red. Vidi se, da je lastnik tujec. Sicer moram dodati, da ima tudi TVP odgovornega lastnika s poštenimi interesi. Plača je redna, delavci prejemajo regres. Edina težava je odrejanje nadur v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih. Ne razumem, zakaj se tako bojimo tujih lastnikov,« je poudaril Šuen. Na beli listi niti enega ptujskega podjetja ... Na spletni strani sindikata SKEI je objavljena tudi bela lista delodajalcev, na kateri so podjetja z dobro poslovno prakso. Žal med temi podjetji ni niti enega ptujskega, je pa ta seznam tudi bistveno krajši kot tisti s črno listo delodajalcev. Na beli listi je šest podjetij: Yi-dria Motors iz Podskrajnika, Eti Izlake, Gorenje Velenje, BSH Hišni aparati Nazarje, Palfinger Maribor in Impol Slovenska Bistrica. Slednji je na beli listi zaradi izida pogajanj med delodajalcem in sindikatom o najnižji neto izplačani plači v višini 600 evrov. Sicer pa bistriški Im-pol najdemo tudi na črni listi - zaradi delodajalčeve odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. Mojca Zemljarič Foto: MZ Slovenija • Večje takse pri zahtevkih za revizijo Razlog ni pravno varstvo, ampak preprečitev zavlačevanja postopkov V juliju je bila sprejeta sprememba Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Sprememba se nanaSa na dvig takse pri zahtevku za revizijo. Kaj to pomeni? Če je neizbrani kandidat na javnem razpisu vložil zahtevek za revizijo pred mesecem julijem, je taksa znaSala največ 10.000 evrov, po spremembi zakona pa lahko znaSa tudi do 25.000 evrov. Na Ministrstvu za finance trdijo, da s tem preprečujejo zlorabe v postopku, medtem ko so podjetniki, ki se prijavljajo na razpise prepričani, da se jim s spremembo dela krivica. Zupan Anton Butolen: Tistih, ki bodo imeli objektivne razloge za zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja, tudi viSja taksa ne bo odvrnila Župan občine Žetale Anton Butolen pojasnjuje, da je bojazen podjetnikov, da so njihove pravice zmanjšane, ali da bo kdo koga preferiral, popolnoma odveč. Vloga župana je po njegovih besedah pri javnih naročilih zgolj pravno-formalna. »V naši imamo imenovano komisijo za javna naročila. Predsednik komisije je stalen, prav tako zunanji predstavnik stroke, ki je pripravila projekt, tretji član pa je običajno svetnik iz naselja v katerem se izvaja investicija, oziroma predsednik odbora občinskega sveta iz področja javnega razpisa. V komisiji obvezno sodelujeta direktor občinske uprave in pravnik. Osnovna naloga komisije je, da javni razpis opravi v skladu z zakonodajo in meni kot županu pripravi predlog odločitve. Sam, kot župan, predloga nikoli ne spreminjam, ker zaupam komisiji in se v podrobnosti nikoli ne spuščam. Glede na to, da izvajamo več ali manj projekte, ki so podprti z evropskim denarjem, smo praktično vedno v časovni stiski in nam je interes, da pritožb ni, ker bi projekt lahko padel. Pri nas v nobeni pomembni investiciji v vseh teh letih nismo imeli zahteve za revizijo postopka. Izbrani izvajalci so zelo različni. Za pet projektov visoke gradnje: šola, vrtec, mrliška vežica, zdravstveni dom in občinska stavba je bilo izbranih pet različnih izvajalcev. Res pa je, da je firm, ki se javljajo na razpise vedno manj in da so časi, ko se je na razpis javilo po 10 ponudnikov mimo. Menim, da tistih, ki bodo imeli objektivne razloge za zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja tudi višja taksa ne bo odvrnila od zahtevka.« Na Ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se takse določajo na novo in so sorazmerne različnim predmetom in višini javnih naročil. V skladu z načelom sorazmernosti se določajo takse ločeno za blago, storitve in gradnje ter ločeno za vrste postopkov javnega naročanja. Za enostavnejše postopke oziroma načine oddaje javnih naročil na primer za oddajo posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma pa se določa enotna taksa. Taksa se v primeru ugodenega zahtevka za pravno varstvo povrne vlagatelju zahtevka. Sredstva se vplačajo v proračun in so namenjena delovanju organa pravnega varstva, to je Državne revizijske komisije. Neizbrani ponudnik se odloča za pravno varstvo na podlagi kršitev, ki nastanejo v postopku, ne glede na to, kakšna je višina takse, saj se ta ob upravičeni pritožbi vrne. Predlagatelj spremembe zakona je med drugim ob poudarjeni večji sorazmernosti želel tudi pre- prečiti zlorabe, ko se zahteve po pravnem varstvu podajo zgolj iz naslova zavlačevanja postopka in niso namenjene pravnemu varstvu samemu. Praksa namreč kaže, da se večina neizbranih ponudnikov v preteklosti pritožila zato, da bi zavlačevala postopek in ne, ker bi dejansko imela kak utemeljen razlog. Kot so dodali na ministrstvu pa mednarodna primerjava kaže, da »Sprememba zakona je krivična do neizbranih ponudnikov« Za mnenje o spremembi zakona smo povprašali vodjo enega izmed gradbenih podjetij, ki ni želelo biti imenovano, se pa redno prijavlja na javne razpise in ki je pred kratkim v eni izmed naših občin kot neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo, ki je bil zavrnjen kot neutemeljen. Kot je dejal, je bila takrat višina takse izračunana še po starem zakonu, da pa je to strošek podjetja, ki mu ga v primeru zavrnitve nihče ne krije. V podjetju menijo, da spremembe zakona pomenijo zmanjšanje možnosti neizbranih ponudnikov. »Verjetno se bo odslej malokdo odločil za tovrstno pritožbo, razen v primeru, ko bo zares prepričan, da gre za napako, pa še to je pri slovenski zakonodaji zelo vprašljivo. Bojimo se, da bo to pomenilo, da bodo na razpisih še pogosteje izbrana podjetja, ki bodo nekomu ''blizu''.« imajo nekatere države tudi precej višje pragove, kjer lahko znaša najvišja taksa tudi preko 1 milijona evrov. Prej 10.000 sedaj 25.000 evrov Če se je neizbrani ponudnik odločil za vložitev zahtevka Foto: Črtomir Goznik Po novem Zakonu bodo takse za plačilo revizije precej višje kot so bile doslej; gradbinci menijo, da to ni najboljša poteza, saj se bo le malokdo odločil za pritožbo oz. revizijo postopka. za revizijo pred mesecem julijem, je taksa znašala en odstotek od vrednosti izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000 evrov. Po spremembi zakona pa taksa znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe, skupaj z davkom na dodano vrednost, za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov. Če se v postopku izkaže, da je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik, to je v največ primerih občina, iz lastnih sredstev tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V primeru ko pa zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Patricija Kovačec 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 15. oktobra 2013 Markovci • Po štirih mesecih spet presenečenja Opozicija zavrnila županov in vsilila svoj predlog proračuna Čeprav so svetniki markovške opozicije (SDS in SLS) tudi sami sodelovali pri pripravi in usklajevanju osnutka proračuna za prihodnje leto 2014, so na seji zvrnili predlog župana Milana Gabrovca in s preglasovanjem dosegli, da je šel v dvotedensko javno razpravo njihov, bistveno spremenjen osnutek proračuna. Župan Milan Gabrovec je sicer poudaril, da so pri snovanju osnutka proračuna za prihodnje leto, v katerem načrtujejo za dobra 4,3 milijona prihodkov in dobrih 5 milijonov odhodkov, sodelovali predstavniki vseh svetniških skupin in tudi opozicije in da so na skupnem sestanku vse nejasnosti tudi uskladili. Pri tem so bili zelo racionalni, saj morajo kljub zmanjšanemu obsegu priliva - v občinsko blagajno naj bi prihodnje leto prejeli za okoli 3 milijone manj kot v preteklem letu - zagotoviti, da bodo poslovali nemoteno naprej, da bodo lahko realizirali vse, kar so načrtovali, in v tem duhu so osnutek proračuna tudi uravnotežili. Da so o vsebini osnutka proračuna podrobneje razpravljali in z njim soglašali tudi na odboru za finance, je zatrdil predsednik tega odbora Franc Ferčič ter pojasnil, da so zaradi bistveno nižjega obsega pričakovanih sredstev morali predlagane postavke skoraj povsod malce znižati. Gasilski lobi je znižal vsem, le sebi ne Toda županovi opoziciji očitno to ni mar, kajti svetnik Ivan Svržnjak je v imenu opozicijskih svetniških skupin SDS in SLS tudi tokrat presenetil, saj je na seji predstavil povsem nov, drugačen predlog proračuna, ki so ga šele pred pričetkom seje dobili po elektronski pošti tudi vsi drugi svetniki. V proračunskem predlogu opozicije je, kot smo lahko slišali, znižanih okoli 50 prej dogovorjenih proračunskih postavk, povečanje prvotno predlaganih sredstev so v dveh primerih predvideli le v Prvencih, od koder prihaja prvak SDS Marjan Meglič. Zanimivo je tudi, da se v opoziciji, v kateri prevladujejo prvaki gasilskega lobija, niso niti v enem primeru strinjali z znižanjem sredstev za gasilsko dejavnost, čeprav je znano, da v občini Markovci dajejo v primerjavi z drugimi občinami za gasilsko dejavnost največ sredstev. Župan Milan Gabrovec je zaradi tega izrazil ogorčenje, saj so se v opoziciji očitno tudi tokrat požvižgali na poprejšnji dogovor: »Ne razumem vas, kako se lahko obnašate tako neodgovorno, saj vsi veste, da nam država nakazuje vedno manj sredstev in da moramo povsod malce zategniti pasove, saj drugače ne bo šlo. Skupaj z občinsko upravo smo vse natančno preračunali in ugotovili, kje lahko še malce stisnemo, kje lahko še malce počakamo in kje ne; pri pripravi osnutka proračuna smo se o tem tudi lepo dogovorili, vi pa se na vse to požvižgate in pridete sem s povsem novim predlogom!« Svoj predlog so pripravili, ker pri usklajevanju ni bilo ključne osebe Toda opozicijska prvaka Marjan Meglič (SDS) in Ivan Svržnjak (SLS) sta še naprej vztrajala pri osnutku proračuna, ki so ga pripravili v opoziciji, češ da je po njihovem mnenju ta bolj pravičen. Ko je bilo očitno, da ne bodo odstopili, je Franc Ferčič (LDS) predlagal, da bi se po javni razpravi ponovno sesta- li vodje svetniških skupin in proračun ponovno uskladili. Sicer pa so županov predlog osnutka s preglasovanjem zavrnili, nato pa s sedmimi glasovi za in le z dvema proti izglasovali, da je šel v javno razpravo osnutek opozicije. Župan Milan Gabrovec je ob tem ponovno opozoril, da bodo s takšnim osnutkom proračuna v prihodnjem letu zelo težko poslovali, saj bo v občinski proračun priteklo za 3 milijone evrov manj kot predlani. Prvak opozicije Ivan Svržnjak pa se s tem ni strinjal, češ da končni zneski prihodkov in odhodkov ostajajo enaki županovemu predlogu, le notranja prerazporeditev je med posameznimi postav- kami nekoliko spremenjena. V poznejšem pogovoru z novinarko radia Ptuj pa je bil že bolj odkrit, saj je celo dejal, da na usklajevanju svetniških skupin ni bilo ključne osebe, Marjana Megliča (SDS), zato so pozneje v opoziciji pripravili svoj predlog. Med pobudami in vprašanji so svetniki opozorili, da še vedno niso odpravljene najbolj nevarne posledice lanskih novembrskih poplav, zanimiv je bil tudi Svržnjakov predlog, da občina razveljavi pogodbo z MO Ptuj, po kateri občina Markovci za ureditev športne infrastrukture na akumulacijskem jezeru prispeva letno okoli 26.000 evrov, nihče pa več ne ve, kaj se s tem denarjem počne. Enotni pa so bili ob sprejemu sklepa, s katerim pozivajo vodstvo Družbe za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, vlado in pristojna ministrstva, da nemudoma zagotovijo vse potrebne ukrepe za nadaljevanje izgradnje odseka hitre ceste Ptuj - Ormož z izvennivojskimi križanji in priključki. Vse odgovorne so pozvali, da pospešijo postopek priprave in sprejema končne odločitve o uvrstitvi odseka Markovci - Hajdina v skladu z veljavnim nacionalnim programom izgradnje avtocest ter pri tem uveljavijo prevlado javnega interesa nad Naturo 2000. M. Ozmec Ptuj, Ormož • Združitev Kmetijskih zadrug Ptuj in Ormož Kdo bo poplačal dolgove ormoške zadruge? Že nekaj mesecev je znano, da se v poslovanju Kmetijske zadruge Ormož pojavljajo likvidnostne težave, pred kratkim pa so se pojavile tudi informacije o iskanju rešitve v povezovanju s Kmetijsko zadrugo Ptuj. Vodstvo ormoške zadruge vidi rešitev situacije v poslovnem sodelovanju s ptujsko zadrugo. A kot trdijo vodilni, situacija v Kmetijski zadrugi Ormož naj ne bi bila tako brezizhodna, kot se nekateri bojijo, saj bodo v ormoški zadrugi še naprej izvajali projekte, s katerimi so začeli pred časom. Kot nam je pojasnil direktor ormoške zadruge Franc Kociper, želijo s poslovnim povezovanjem med Kmetijsko zadrugo Ormož in Kmetijsko zadrugo Ptuj zagotoviti stabilno delovanje in zagotavljanje vseh dejavnosti, s katerimi se zadruga ukvarja. »S povezovanjem dobimo pozitivne učinke kot količinsko in vrednostno močnejši ter zanesljivejši poslovni partner pri nabavi trgovskega blaga in drobnega materiala ter pri prodaji. Kmetijska zadruga Ormož se je v zadnjih nekaj letih zaradi nekaterih poslovnih odločitev v preteklosti srečevala s težavami pri zagotavljanju potrebnih sredstev za poplačila obveznosti kooperantom in dobaviteljem. Z neplačilom grozdja za letnik 2012 in s tem ko se je našim kooperantom omogočalo, da so v zadrugi z namenom uspešne pridelave nabavljali materiale z odlogom plačila, se je to stanje še nekoliko poslabšalo. Da bi v prihodnosti lahko zagotovili nemoteno poslovanje in plačevanje obveznosti v pogodbenih rokih, predvsem pa, da bi lahko zagotovili boljše odkupne in plačilne pogoje za naše kmete, smo se odločili za povezovanje in združevanje s KZ Ptuj. Vsi postopki morajo biti seveda v skladu z zakonom in pravili zadruge. O vseh postopkih in ukrepih smo in bomo obveščali naše pridelovalce.« Kot je še poudaril, želijo s povezovanjem ohraniti Direktor ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič pozdravlja združitev obeh zadrug, kako bo potekala sanacija dolgov ormoške zadruge pa še ni znano. in še izboljšati kakovost opravljanja storitev dejavnosti ormoške zadruge ter zagotoviti konkurenčne cene in pravočasno plačilo za odkupljeno blago in s tem ostati zanesljiv partner tako na nabavni kot na prodajni strani. Kot je dejal, se tudi v ostalih evropskih državah podjetja panožno povezujejo med seboj, saj bodo le tako lahko v teh kriznih časih preživela na tržišču. KZ Ptuj še ne vedo, kako bo potekala sanacija dolgov Podobno meni tudi direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, ki združitev vidi kot priložnost in boljše izhodišče obeh zadrug v prihodnje. Združevanje kmetijskih zadrug Ptuj in Ormož, ki sta sicer poslovna partnerja že dolgo časa, se bo izvršilo postopoma po posameznih sektorjih. »Trenutno smo v fazi združevanja trgovin s kmetijskim drobnim materialom, KZ Ptuj bo prevzela zaposlene v trgovinah in odkupila zaloge. Naslednji korak bo živilski program in združevanje na proizvodnem področju,« je dejal Janžekovič, ki dodaja še, da bo skupna zgodba nadaljevanje strategije ptujske zadruge, ki se je v preteklosti izkazala kot uspešna, saj so v preteklih letih na podoben način pripojili že dve zadrugi, in sicer zadrugi iz Korene in Pesnice, ter ju uspešno sanirali. Kako bo potekala sanacija dolgov ormoške zadruge pa še ni znano. Patricija Kovačec Foto: PK torek • 15. oktobra 2013 Občine in podjetništvo Štajerski TEDNIK 7 Podravje • Medsebojno poslovanje občin in bank Največ občinskih transakcij na poslovne račune bank Ob pregledu aplikacije Supervizor smo zasledili, da je z mariborsko Probanko, ki je v nadzorovani likvidaciji, veliko poslovala tudi Mestna občina (MO) Ptuj. S strani MO Ptuj je bilo na račun Probanke izvršenih za 46,5 milijonov evrov transakcij. Samo v tem letu je občina na Probankin račun izvršila za 4,6 milijona evrov transakcij: januarja 800.000, aprila 1,5 milijona, julija dva milijona in avgusta 300.000 evrov. Po podatkih Super-vizorja so se prva nakazila s strani MO Ptuj na Probanko pričela aprila 2004. Glede na višino nakazil v vseh teh letih je ptujska mestna občina po Supervizorjevih podatkih med javnimi ustanovami, ki so na Probanko izvrševale transakcije, četrta po vrsti. Nas je zanimalo, zakaj ta nakazila. Župan Štefan Čelan je na naše poizvedovanje odgovoril: »MO poskuša s svojimi prostimi sredstvi čim bolj gospodarno ravnati, zato jih ob vsaki priložnosti (če jih imamo) vežemo pri različnih Občina Prejemnik in mesto na lestvici Supervizorja pri posamezni občini Skupni znesek nakazil (EUR) Ormož 1. NLB 4. NOVA KBM 6. BANKA KOPER 54.040,503,43 15.450.145,89 8.294.824,47 Markovci 1. NLB 2. BKS BANK AG 7. UNICREDIT BANKA 9.600.000 4.100.000 1.500.000 Juršinci 1. NOVA KBM 8. UNICREDIT BANKA 4.456.829,72 600.908,12 Destrnik 1. PB SLOVENIJE, skupina NKBM 9.713.478,31 Trnovska vas 1. NOVA KBM 2. DELAVSKA HRANILNICA 7. SBERBANK 8. ABANKA 9. RAIFFEISEN BANK 11. PB SLOVENIJE, skupina NKBM 14. DBS 15. PROBANKA 19. BANKA KOPER 1.938.791,93 1.815.569,13 430.000,00 401.422,31 359.265,16 357.815,95 261.940,95 250.000,00 170.588,10 Majšperk 1. NOVA KBM 7. HYPO BANKA 8. RAIFFEISEN LEASING 9.922.258,61 1.300.000,00 1.127.867,54 Ker naj bi novi lastnik Cas-stillo Rodriguez Angel Antonio, stanujoč v Skopju, družbo začel takoj po prevzemu izčrpavati, je Dumida v nekaj mesecih postala insolven-tna. 24. julija se je v podjetju pričel stečajni postopek, za stečajno upraviteljico je bila imenovana Nataša Jeršič. Kot je razvidno iz evidenc Ajpesa, je na Rodriguezovem poslovnem deležu (obvladuje 100 % podjetja) vpisana zastavna pravica z neposredno izvr- šljivostjo za terjatev upnice Nove KBM. Skupna vrednost zastavnih pravic Nove KBM na premoženju Dumide po zaznambi v Ajpesu znaša 2,4 milijona evrov. O izčrpavanju podjetja s strani novega lastnika je v petek poročal časnik Finance, del zgodbe o Dumidi smo ta dan objavili tudi v Štajerskem tedniku. »Oprema in stroji so se odvažali kar s tovornjaki. Manj kot tri mesece po tem, ko je Rodriguez prevzel Dumi- Komu poslovni objekt na Rogozniški cesti 34? Poročali smo, da je lastnik poslovnega objekta na Rogozniški cesti 34, kjer je sedež podjetja Tisto, družba Finor leasing, ki je v 100-odstotni lasti Banke Koper. Najemnik objekta je bila do avgusta letos družba Tisto. Na Finor leasing smo naslovili novinarsko vprašanje, kakšna bo nadaljnja namembnost objekta in ali bodo objekt morebiti odprodali ali pa iskali novega najemnika. Direktor leasing hiše Zlatko Kuštra je bil v odgovoru zelo skop: »Poslovnih razmerij s komitenti ne komentiramo v javnosti! Poslovno razmerje med nami in našim komitentom je poslovna skrivnost! Naj tako tudi ostane.« Občine naj bi oz. so z depoziti v bankah nekaj denarja tudi prigospodarile. Iz blagajne MO Ptuj so se finančna nakazila izvrševala tudi na račun mariborske Probanke, ki je v nadzorovani likvidaciji. Vir: Supervizor, oktober 2013 Na Supervizorju smo preverili, katere spodnjepodravske občine, podobno kot ptujska, največ nakazil izvršijo na račune bank. V tabeli smo izpostavili samo tiste, kjer je banka kot prejemnik sredstev na lestvici na prvem mestu. Ptuj, Maribor • Stečaj družbe Dumida Zakaj propadajo dobra podjetja? V petkovi izdaji Štajerskega tednika smo poročali o finančnih težavah podjetja Tisto, do katerih naj bi prišlo zaradi prodaje družbe Dumida, na kateri je imel Tisto vknjiženo finančno jamstvo. Februarja letos je bila Dumida prodana novemu lastniku, nekdanji lastnik pa naj bi bil opeharjen tudi za celotno kupnino. bankah. Od leta 2004 do leta 2013 je bilo takih kratkoročnih vezav za dobrih 46 milijonov evrov. Podobne ali še večje številke so tudi pri ostalih bankah. Za vsakokratno vezavo sredstev pošljemo na različne banke povpraševanje. Vedno izberemo tisto banko, ki nam ponudi najboljše pogoje. V skladu z 69. členom Zakona o javnih financah se prosta denarna sredstva lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti na- ložbe. Od vezav sredstev pri različnih bankah smo od leta 2004 do 2013 prigospodarili 639.237,66 evrov. Na datum 13. september 2013 je imela MO Ptuj pri Probanki vezanih sredstev za 2,1 milijona evrov.« Ker župan Štefan Čelan v svojem odgovoru omenja, da so podobne ali še višje zneske vezali tudi v drugih bankah, smo na Supervizor-ju preverili, na katere banke je MO nakazovala sredstva. Najvišje, torej nasploh med vsemi prejemniki sredstev s strani MO Ptuj, je že omenje- na Probanka s 46,5 milijona. Na drugem mestu je Hypo banka s 33,5 milijona. Na petem mestu po višini nakazanih sredstev je Nova KBM z nekaj manj kot 21 milijoni, nato pa v nadaljevanju lestvice najdemo še Raiffeisen leasing (2,9 milijona), NLB (2,7 milijona), Unicredit banko Slovenije (2,4 milijona), Banko Koper (1,8 milijona), KBM leasing (1,5 milijona), Raiffeisen banko (1,2 milijona), Prvi faktor (NLB in SID banka - 859.000), Pošto Slovenije (650.000) ... Mojca Zemljarič do, je ta imela blokirane vse bančne račune (od 28. maja letos). Slaba dva meseca kasneje pa je »prazno« Dumido pahnil v stečaj, zaposleni so izgubili vse. Po istem principu in za zdaj brez sankcij naj bi Rodriguez prevzel oziroma kupil še nekaj bližnjih podjetij,« so med drugim poročale spletne Finance in v članku navedle, da naj bi se s primerom podjetja Dumida ukvarjali tudi policisti. Sedež podjetja Dumida je v Pesnici pri Mariboru, gre pa za družbo za trgovino, storitve in servis. Po javno dostopnih podatkih je družba v letih 2010 in 2011 poslovala z dobičkom. Leta 2010 so ustvarili dobrih šest, v letu 2011 pa nekaj manj kot 11 milijonov evrov prihodkov. Leta 2010 je dobiček iz poslovanja znašal 33.990 evrov, leta 2011 pa 80.360 evrov. Poslovno poročilo za 2012 na portalu Ajpes ni objavljeno. Mojca Zemljarič Slovenija • Ivan Žagar o varčevanju Vladni ukrepi bodo prizadeli predvsem naložbeno dejavnost občin Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je v poletnih mesecih pripravilo novelo zakona o financiranju občin, s katero se jim zmanjšujejo sredstva. Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je ocenil, da bodo imele spremembe negativen vpliv na investicije in delovanje občin. Tako naj bi po predlogu sprememb Zakona o financiranju občin delež denarja za sofinanciranje investicij občin, ki je doslej zaradi ZUJF znašal 4 % primerne porabe občine, sedaj znašal le še 3 %: »To je denar, ki je namenjen izključno za investicije. Tak predlog je vprašljiv, saj mi v tem trenutku pogrešamo ravno naložbe, brez katerih ni novih delovnih mest. V obeh združenjih nasprotujemo tovrstnim predlogom. V tem času se povprečnina ni dvignila, na letni ravni občine izgubljajmo 17-18 %, kar je skupno 250 milijonov evrov, po drugi strani pa vlada ni realizirala dogovora, da se nam zmanjšajo stroški oziroma odhodki.« Ob tem je komentiral tudi napoved ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta o združevanju občin: »Ne gre toliko za ukinjanje občin, s pravno-ustavnega vidika je združevanje skoraj nemogoče. Problem je v financah. Od vlade zahtevamo, da skupaj pripravimo strategijo razvoja lokalne samouprave za naslednje obdobje in da damo ustrezno pozicijo občinam. Skrbi me namreč naslednja finančna perspektiva, saj če bodo sprejeti takšni predlogi, bodo občine ostale brez sredstev. Gre za centralizacijo pod krinko gospodarske kri- ze. Zavedam se, da so zaradi gospodarske krize težave ter da se iščejo rešitve, toda posamezniki prihajajo z rešitvami, ki so zgolj na prvi pogled lepe. Če nekdo zagotovi, da se z ukinitvijo polovice občin prihrani 200 milijonov evrov, podpišem. Vendar to ne drži« je bil odločen Žagar. Uspešne evropske države so po Žagarjevem prepričanju tiste, ki imajo dobro razvito lokalno samoupravo. Pojasnil je, da so občine zadolžene zgolj za investicije in ne za tekočo porabo, ter zatrdil, da so podatki o zadolženosti občin populistične informacije. Mojca Vtič Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 15. oktobra 2013 Ivanjkovci • O delu in naložbah krajevne skupnosti Središče kraja zazivelo v novi podobi V krajevni skupnosti (KS) Ivanjkovci vsako leto v začetku jeseni proslavijo krajevni praznik. Letošnjega je zaznamovalo odprtje obnovljenega doma krajanov in gasilcev. »Obnova je bila postopna, trajala je pet let,« je povedala predsednica KS Slavica Rajh. Obnovljen dom krajanov in gasilcev Foto: MZ Najprej so se lotili obnove strehe, nato je sledila zamenjava stavbnega pohištva, lani so uredili izolacijsko fasado, pisarne in sanitarije, gasilci so dogradili garažo in vrtno uto. Sredstva za izvedbo del so zagotovili Občina Ormož, KS Ivanjkovci in PGD Ivanjkovci. V obnovo so gasilci vložili ogromno ur prostovoljnega dela. Skupna ocena vrednosti i 1 Foto: MZ Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh Vaški odbor Hajdoše je pod vodstvom Vladimirja Abrahama in v sodelovanju z vaškimi društvi poskrbel za nadgradnjo prireditve. Letos so na prostoru, kjer so lani zasadili lipo, kot simbol slovenstva in druženja, člani VO Peter Kaučič, Franc Erlač, Leopold Valh, Janez Žu-mer in Vladimir Abraham, posadili pet trsov domačih brajd (jurke in kvintona), za katere bodo kot donatorji tudi sami skrbeli. „Naši predniki niso sadili samo lip, velik poudarek so dajali tudi zasaditvi trsja in ureditvi domačih brajd. Tradicija zasajanja brajd je ukoreninjena v vseh nas, zato smo se vseh obnovitvenih del je dobrih 100.000 evrov. Dom krajanov in gasilcev je grajen v dveh etažah. V spodnji so garaže in orodišče za gasilce, sanitarije ter sejna soba (mala dvorana KS), namenjena tudi različnim sestankom društev ali organizacij ter izvajanju verouka za učence višnje stopnje OŠ. V nadstropju objekta so pisarna s sedežem KS ter pisarne treh domačih društev: PGD, društva upokojencev in turistično-kulturnega društva. Proslavili krajevni praznik Na osrednji prireditvi ob letošnjem krajevnem prazniku je predsednica KS Slavica Rajh zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelila priznanja in plakete. Plaketo je prejela OŠ Ivanjkovci, ki letos zaznamuje 130 let delovanja. »Sodelovanje med šolo in krajem je vzorno. tudi mi odločili, da posadimo trsje in sčasoma uredimo vaške brajde, „ je med drugim povedal predsednik VO Hajdoše Vladimir Abraham ter vsem, ki so se udeležili srečanja, zaželel veliko lepih trenutkih ob skupnem druženju. Pozdravil jih je tudi hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je spomnil na to, da so tudi naši predniki najbolj modre odločitve sprejemali v vaških gostilnah, na javnih mestih in pod lipami. Hajdoška lipa je še mlada, kar pa ni nobena ovira za to, da pod njo ne bi mogli sprejemati pomembnih odločitev. Vaški odbor Hajdoše ima veliko dobrih idej, veliko Posebno je treba pohvaliti raziskovalno delo učencev in njihovih mentorjev, saj se v svojih raziskovalnih nalogah lotevajo tem iz lokalnega okolja,« je dejala Rajhova. Priznanja KS Ivanjkovci so letos prejeli jih tudi realizira, ena od teh je tudi srečanje vaščanov ob vaški lipi. Njihovo dobro delo se pozna pri urejanju ožje in širše okolice občine Hajdina, je Haj-došane pohvalil njihov župan. Srečanje, ki postaja tradicionalno, so začinili z domačo pesmijo moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Svoje pesmi sta predstavili ljudski pesnici Olga Vidovič in Marija Marko-vič. Nastopili so tudi Štajerski frajtonarji, ki so s harmoniko pospremili zasaditev domačih brajd. MG častni član PGD Žerovinci Ri-hard Sušnik, moška in ženska kegljaška skupina DU Ivanjkovci ter član PGD Ivanjkovci Denis Zavec. Slednji je sicer predstavnik mlajše generacije v društvu, vendar se je z dosedanjim delom že zelo izkazal. »S tem smo želeli pokazati, da je tudi mlade treba za njihovo delo in trud nagraditi,« je pojasnila predsednica KS. Program na osrednji prireditvi ob prazniku KS so pripravili učenci in učitelji domače osnovne šole. Rdeča nit dogajanja je bila povezana z raziskovalno nalogo o življenju kmetov med obema vojnama v Ivanjkovcih, s katero so se uspeli uvrstiti tudi na državno tekmovanje mladih raziskovalcev. Na prireditvi so nastopili V Arsani obljubljajo, da bodo dogodki tudi v sezoni 2013/2014 izjemno pestri. Kdo bodo kreatorji teh, še sicer ni znano, saj je predsednik društva Mladen Delin v Ameriki in jih bo razkril šele po vrnitvi. Je pa zato povsem jasno, kdo bodo tisti, ki bodo nastopili na prvem Arsaninem koncertu, na glasbeni predstavi GodArt ta petek. Gre za najnovejši projekt znanega dinamičnega dua - pianista Jureta Godlerja in vi-olončelista Tilna Artača, ki sta znana kot odlična komedijanta, imitatorja in glasbenika. Pri svojem delu združujeta glasbo, humor in čarovnije, poslušalce pa bosta naučila, kako se obnašati na koncertu klasične glasbe in hkrati pokazala, kako zvenijo Beatli, Michael Jackson, Britney Spears ali Lady GaGa na originalen klasičen način. Duo GodArt obljublja večer poln smeha in dobre glasbe. otroška folklorna skupina OŠ, zapeli so pevci turistično-kul-turnega društva, zaigrala je godba na pihala, po zaključku proslave je sledila pogostitev z družabnim srečanjem. Slovesnega dogodka ob prazniku KS sta se udeležila ormoški župan Alojz Sok in podžupan Branko Šumenjak. Tudi letošnji praznik KS so spremljali različni dogodki. Na dan slovesnega odprtja obnovljenega doma so gasilci izvedli vajo tehničnega reševanja, člani lovske družine so v mali dvorani KS pripravili razstavo. Med prireditvami, ki so spremljale praznik, so bile tudi Pozdrav trgatvi na Svetinjah, postavitev klopotca na Huj-barju, prikaz košnje in spravilo sena v Žerovincih, vaške igre Sicer pa je Arsana odprla tudi vrata v novo šolsko leto. Vpis je možen od 1. septembra dalje čez celo leto, pri čemer starostne omejitve ni. Možno se je vpisati na instrumente: klavir, električna in akustična kitara, bas kitara, bobni, petje in ansambelska igra. Poučujejo izobraženi in izkušeni na Runču, srečanje krajanov v Pavlovskem vrhu, razstava vojaške opreme na Svetinjah, srečanje starejših krajanov v Ivanjkovcih ter različna športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci. Uspešni pri naložbah V Ivanjkovcih so v minulih letih skoraj popolnoma obnovili krajevno središče. Ob že omenjeni obnovi doma krajanov in gasilcev so obnovili tudi dom kulture in stanovanjski blok, na novo je urejeno športno igrišče, modernizirali so skoraj tri kilometre cest; 2400 metrov je asfaltiranih na novo, okrog 500 metrov so obnovili že asfaltirane poti. Na cerkvi na Svetinjah so na novo prepleskali fasado. Skozi leto KS veliko svojega dela nameni vzdrževanju javnih poti. Raj-hova je pogled usmerila tudi v prihodnost. »Zadovoljni smo, da poteka obnova železniške postaje in proge. V sklopu tega projekta se bodo uredili parkirni prostori in podhod pod progo, kar je velikega pomena za varnost potnikov kot tudi naših krajanov. Letos naj bi se v središču Ivanjkovcev pričela gradnja čistilne naprave in kanalizacijskih vodov, pri OŠ nameravamo urediti parkirne prostore, šolsko poslopje postopoma tudi obnavljamo, da bi zagotovili večjo energetsko učinkovitost. Nadaljevali bomo z modernizacijo cest. V načrtu so asfaltiranja 1500 metrov ceste v Mihalovcih, dobrega kilometra od Runča proti Ormožu (skozi Dobrovščak) in krajšega odseka v Lahoncih. Dogradili in obnovili bomo tudi pokopališko vežo.« Mojca Zemljane glasbeniki iz klasične in jazz smeri. Učenci lahko izberejo smer klasična glasba, rock, pop, jazz, etno ali muzikal, ali pa kombinirajo programe iz različnih stilov. Pouk poteka individualno, po dogovoru z mentorjem, v prostorih društva Arsana. Dženana Kmetec Hajdoše • 2. srečanje vaščanov ob vaški lipi Uredili bodo vaške brajde Pri krožišču ob kanalu v Hajdošah je 12. oktobra potekalo drugo srečanje vaščanov ob vaški lipi, ki so ga zasnovali v letu 2012 kot kulturno prireditev vasi ob začetku jeseni. Ptuj • Nova Arsanina koncertna sezona Večer glasbe in smeha Po še enem uspešno končanem poletnem festivalu društvo Arsana ljubitelje dobre glasbe vabi naslednji petek na glasbeno predstavo GodArt. To bo prvi koncert v novi sezoni. torek • 15. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ormož • Prodaja zemljišč iz Gradisove stečajne mase Občina kupila zemljišča, ki jih je v preteklosti prodala Pred tednom dni je potekala četrta javna dražba, na kateri je stečajni upravitelj gradbenega podjetja Gradis Ptuj Milan Vajda uspel prodati 13 zazidljivih parcel v Ormožu. Gre za zemljišče v bližini ormoške vinske kleti, njegova skupna velikost je dober hektar, velikosti posameznih parcel so od dobrih 600 do okrog 900 kvadratnih metrov. Občina Ormož je bila na dražbi edini kupec. Prodali za 377.000 evrov, (od)kupili pa za slabih 145.000 evrov ... Zemljišča, ki jih je Občina zdaj kupila, je sicer leta 2008 za ceno dobrih 377.000 evrov prodala družbi Gradis. Po petih letih je ta ista zemljišča kupila nazaj, tokrat za ceno 144.570 evrov. Za posamezno parcelo, ki jih je 13, je odštela dobrih deset tisočakov; cena po kvadratnem metru je znašala 14 evrov. Parcele so se prodajale v paketu, predvidene so za stanovanjsko gradnjo oziroma predstavljajo del stanovanjske urbane cone. Zemljišče ni komunalno urejeno, je pa v bližini že obstoječe komunalne infrastrukture, tako da zagotovitev le-te v prihodnosti ne bi smela biti problematična. Župan občine Ormož Alojz Sok, ki je za občino pravzaprav sklenil odličen posel, saj je pred leti drago prodana zemljišča več kot dvakrat ceneje odkupil nazaj, pravi: »Dolgoročno je na kupljenih zemljiščih v načrtu gradnja vila blokov za potrebe neprofitnih stanovanj.« Pooblastilo županu Alojzu Soku za sodelovanje na javni dražbi je občinski svet podelil na septembrski seji. Takrat je opozicijski svetnik Vili Trofenik glede nakupa teh parcel izrekel kar nekaj pomislekov. »Kupovanje zemljišč na zalogo je v tem času nedopustno, neracionalno in nepotrebno. Občina na tej lokaciji že ima 30 ali 40 parcel, ki jih ne more prodati. Zakaj bi zdaj pridobivali še več zemljišč,« se je spraševal Trofenik. Župan Alojz Sok je po tem, ko je Občina parcele na dražbi že kupila, na naše poizvedovanje o namenu rabe teh zemljišč odgovoril: »V skladu z dolgoročnim načrtom želimo na tej lokaciji po sistemu javno-zasebnega partnerstva graditi vila bloke, v katerih bi bila neprofi-tna stanovanja. S tem projektom je sicer pričel že Gradis, vendar se je zgodba z njihovim stečajem končala. Kolikor mi je znano, naj bi bila projektna dokumentacija za gradnjo objektov že izdelana in jo bomo s pomočjo stečajnega upravitelja poskušali pridobiti.« Mojca Zemljane Destrnik • Potrdili nakup dela prostorov poslovne stavbe Zadnjo besedo bo dala protikorupcijska komisija Minuli teden sta se na Destrniku zgodila pomembna dogodka: župan je sklical sejo, ki so se je na veliko začudenje po več mesecih obstrukcije udeležili tudi svetniki SLS, ta pa je bila še toliko pomembnejša, ker so sklenili, da del prostorov v novo zgrajeni poslovni stavbi za potrebe občinske uprave vendarle odkupijo. Če bi bilo to v kateri drugi občini, bi lahko rekli: Volk sit, koza cela, a na Destrniku kljub vsemu očitno ni ravno tako. Po številnih zapletih okrog odkupa dela poslovne stavbe, ki jo je na Destrniku gradilo podjetje EM-GRAD, d. o. o., so se minuli teden stvari končno začele razpletati. Na seji, ki so jo sklicali za prejšnji torek, so namreč svetniki s 5 glasovi za, 3 proti in 2 vzdržanima potrdili nakup dela prostorov, ki bo namenjen delovanju občinske uprave, kar je bil tudi pogoj, da je investitor sploh pričel gradnjo. „Ob potrditvi nakupa je prišlo do prav čudne odločitve občinskega sveta, saj je ta najprej razpravljal o poročilu Nadzornega odbora (NO) glede nakupa poslovnih prostorov. Ta je v poročilu ugotovil, da bi občina Destrnik pri projektu poslovni prostori občine Destrnik lahko v nekaterih točkah ravnala bolj racionalno in potrošila manj denarja. Ob tem je NO tudi mnenja, da je višina odkupne cene previsoka. Višina odkupne cene je precej višja od cene, ki jo je v sklopu Poročila o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini za namene nadzora, pripravila zunanja inštitucija. Prav to poročilo je občinski svet sprejel soglasno. Za tem poročilom pa je bila na predlog svetnikov SLS dodana točka k dnevnemu redu, v kateri se je razpravljalo o nakupu poslovnih prostorov. V uvodu sem poudaril, da bo občina kupila te prostore, vendar šele takrat, ko bodo končali svoje delo organi države, ki obravnava- ustanovljena tudi posebna komisija, ki so jo sestavljali trije člani občinskega sveta in dva člana občinske uprave. Njena naloga je bila, da se začne pogajati z investitorjem in da razreši pat pozicijo. Sestala se je dvakrat in na drugi seji je bil povabljen tudi investitor. „Začeli so se pogovori in skupaj so pripravili predlog rešitve, s katerim bi investitor dal nekaj popusta pri nakupu. Predlog za župana, ki pa za župana ne more biti obvezujoč," še poudarja Vindiš. Kljub temu da je komisija svoje delo opravila uspešno in da so tudi svetniki potrdili nakup, pa očitno trenj na Destrniku še ni konec. „Obstrukcija in preglasova- nje članov SLS v občinskem svetu prav gotovo ni konstruktivno delo v prid občanov in občank. Nikakor mi ni razumljivo, da ima lahko politična stranka z večino za talce župana, občinsko upravo in celo občino. Takšno kljubovalno delo ne prispeva k blaginji vseh, ampak nas zavira v razvoju. Na tem mestu moram poudariti, da se z mojim prihodom ni zgodilo nič revolucionarnega v izvedbi projektov, ki so jih začeli in so jih načrtovali. Z mojo izvolitvijo se niso zaustavili njihovi projekti, samo menjal se je odnos do izvajalcev in do kakovosti izvedbe. Vprašanje, ki se mi zastavlja, je, kje in na katerem mestu so pri svetnikih SLS občina in njeni interesi," dodaja Vin-diš. Zelenko:"Luda kuca" Boljše sodelovanje občinskega sveta v prihodnje pa pod vprašaj postavljajo tudi v svetniški skupini SLS. Kot pravi svetnik SLS Branko Zelenko, župan z vsakim dejanjem dokazuje, da ni »mož beseda« in da se požvižga na dogovore. „Komisijo za pogajanje je imenoval v sestavi 4:1 v svoj prid, pa vendar njenih sklepov ne upošteva. Da daje svoje svetnike pod velik pritisk, je bilo vidno tudi na seji, saj je sama predsednica komisije (podžupanja) začela govoriti, da sklep ko- jo problematiko okoli tega nakupa. Postavil sem vprašanje, na katerega pa kljub trikratni ponovitvi odgovora nisem dobil, še manj, noben od svetnikov SLS se sploh ni odzval na postavljeno vprašanje, ki se je glasilo: 'Zakaj je potrebna taka hitrost za podpis pogodbe o nakupu, saj še svojega dela niso končali organi države ter KPK in niso še podali svoje rešitve?' Kljub postavljenemu vprašanju in predhodni potrditvi poročila NO je bil izid glasovanja 5 za, 3 proti in 2 vzdržana," pojasnjuje Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik. Kot pravi, nikoli in nikjer ni izjavil, da občina prostorov ne bo kupila, a ker je odgovoren za zakonitost poslov v občini, je prepričan, da morajo najprej svoje delo končati inštitucije države in KPK. In čeprav so svetniki nakup že potrdili, Vindiš poudarja, da se bo v primeru, če bi se okoliščine v predpogodbi pokazale kot nezakonite, občina z investitorjem pogajala o novi kupoprodajni pogodbi. Ker ta še ni podpisana, tudi ne ve datuma selitve v nove prostore, ki pa jih bo treba v celoti še opremiti. Župan, uprava in občina talci večinske politične stranke? Za reševaje problemati- Foto: kpk.rs.si ke odkupa prostorov je bila O stavbi, ki že dolgo razdvaja Destrničane, bi naj odločila Komisija za preprečevanje korupcije. V tvjuis; i s = I OKO ; misije ni obvezujoč za župana in da je tudi po njenem izpogajana cena še vedno previsoka. Sprašujemo se, čemu sploh potem komisija, najverjetneje kupovanje časa in zavlačevanje. 'Luda kuca' in neverjetno sprenevedanje svetnikov, ki so pismo o nameri za gradnjo tega objekta 2011 soglasno podprli (9:1), tudi proračun 2013 s to investicijo so soglasno podprli. Svetniki SLS bomo dano obljubo občanom spoštovali in vztrajali, da se z odkupom poslovnih prostorov aktivira tudi poslovni objekt, ki je s svojimi dejavnostmi namenjen prav njim in bo dal 10-15 delavcem delo," pojasnjuje Zelenko. Prepričan je, da je sedanji dogovor dober, kot poudarja, je tudi investitor na pogajanju s komisijo povedal, da je od maja letos, ko je objekt končal in v skladu s predpogodbo predal uporabno dovoljenje, utrpel velike stroške in je na robu stečaja. „Vendar je v interesu čim prejšnje rešitve zapleta pristal na dodatno znižanje cene pogodbene vrednosti. Dejansko je pristal na popust 50.000 evrov in bo tudi sponzoriral opremo prostorov v višini okrog 30.000 evrov, skupno torej 80.000 evrov. Pristal je tudi, da se 10 % vrednosti pogodbe zadrži tako dolgo, da se uredijo vse zadeve okrog pogodbe in predaje prostorov," še dodaja vodja svetniške skupine SLS na Destrniku. Dženana Kmetec Foto: MZ 10 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 15. oktobra 2013 u. 1 i i * k 4 < 1 \ h 0 i lir' % Oktober • Aktivnosti v mesecu varstva pred požari Tudi začetne gospodinjske požare je treba znati gasiti Nosilna tema letošnjega oktobra - meseca varstva pred požari - je »Začetni požar lahko pogasite sami«, pri čemer gre za osveščanje občanov pri uporabi sredstev in naprav za začetno gašenje požarov, kamor v glavnem sodijo gasilniki in požarne odeje. Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in slovenskim združenjem za požarno varstvo pripravila poseben plakat in zgibanko, ki so jih gasilci iz posameznih društev že v začetku oktobra razobesili po svojih občinah. To so storili tudi gasilci v društvih na širšem ptujskem območju. Po besedah Branka Laha, poveljnika poveljstva gasilskih enot mestne občine Ptuj, je v okviru tega poveljstva povezanih okoli 600 prostovoljnih gasilk in gasilcev, ki delujejo v PGD Ptuj, Grajena, Kicar, Podvin-ci, Pacinje, Spuhlja, Velovlek, Turnišče in v IGD Železničar. „V nekaterih od teh društev bodo v mesecu požarne varnosti pripravili dneve odprtih vrat, na katerih bodo občanom razkazali svojo gasilsko tehniko in opremo, ponekod pa tudi pripravljenost gasilskih enot. Pri tem pa se bodo osredotočili tudi na prikaz gašenja manjših, zače-tniških požarov z ročnimi ga-silniki in drugimi sredstvi. V PGD Ptuj načrtujejo gasilsko vajo na osnovni šoli Ljudski Foto: M. Ozmec Malčke iz vrtca v Kidričevem so v torek dopoldne obiskali člani PGD Talum in jim razkazali vso svojo tehniko ter gasilsko opremo. vrt, na kateri bodo preverjali varnost otrok in ukrepanje v primeru požara v šolskem poslopju. Člani PGD Grajena bodo na grajenski šoli izvedli preventivno predavanje na temo Začetni požari v gospodinjstvu in njihovo gašenje. V mestnem gasilskem poveljstvu pa načrtujemo konec meseca v vseh naših društvih še preverjanje operativne pri- pravljenosti gasilcev." Kot je še zatrdil Lah, pričakujejo, da bodo v večini gasilskih društev v okviru oktobrskih aktivnosti pripravili gasilske vaje, na katerih bodo preverjali pripravljenost moštva in tehnike. V nekaterih društvih so se odločili tudi za obisk vrtcev in osnovnih šol, saj želijo, da bi se s pomenom gasilstva ter z gasilsko tehniko in opremo seznanili tudi otroci in šolarji. Sicer pa so preventivne in druge aktivnosti gasilcev praviloma razporejene skozi vse leto, v nekaterih gasilskih društvih pripravljajo gasilske vaje vsak teden, v nekaterih pa vsaj enkrat na mesec, odvisno od kategorije posameznega društva. -OM Ptuj • Prvo srečanje koordinacije klubov brigadirjev Mladinsko prostovoljno delo ne sme v pozabo Pod vodstvom ptujskega kluba brigadirjev so se sestali predstavniki klubov brigadirjev iz vse domovine in se dogovorili o ustanovitvi Zveze brigadirjev Slovenije, doseči pa želijo, da tudi mladinsko prostovoljno delo zapišejo v zgodovino Slovenije. Z letošnjim letom je koordinacijo delovanja klubov in društev brigadirjev iz vse Slovenije prevzel Klub brigadirjev Ptuj, ki ga vodi Marko Potočnik. Že na prvi seji koordinacije so v sejni sobi MO Ptuj soglasno sklenili, da bodo pričeli priprave za ustanovitev Zveze klubov brigadirjev Slovenije, s predstavniki države pa se želijo dogovoriti o ponovni obuditvi mladinskega prostovoljnega dela in mu dati ustrezno mesto tudi v zgodovini. Nekdanjim slovenskim brigadirjem je v Ptuju zaželel dobrodošlico župan Štefan Čelan, ki je izrazil vso podporo njihovim prizadevanjem ter poudaril, da tudi on ceni njihov prispevek pri obnovi in gradnji nekdanje skupne domovine ter utrjevanju tovarištva med mladimi vseh generacij. Ob predstavitvi Ptuja pa je izpostavil, da je to najstarejše slovensko mesto nacionalni kulturni biser, ki ga država še vedno premalo ceni. V klubih in društvih brigadirjev so včlanjeni nekdanji brigadirji in brigadirke, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah v letih 1945 do 1989. Gre za prostovoljne in humanitarne organizacije, ki delujejo v javnem intere- su. Člani klubov in društev brigadirjev so v različnih obdobjih sodelovali na mladinskih delovnih akcijah doma in po Evropi. Kot je poudaril Aleksander Cvar iz velenjskega društva brigadirjev, želijo povezati posamezne klube in društva brigadirjev ter ponovno obuditi pomen brigadirskega prostovoljnega dela, Foto. M. Ozmec Predstavniki klubov brigadirjev iz vse Slovenije so si po delovnem srečanju ogledali tudi Ptuj in njegove znamenitosti. saj je slovenska družba 50 let nanje skoraj popolnoma pozabila. S povezovanjem v Zvezo brigadirjev Slovenije želijo doseči tudi večjo pomembnost: »Bili smo mladi in zagnani, zato smo z golimi rokami z veseljem prijeli za vsako delo. Tega ne bi smeli zanemarjati, saj smo bili tudi zelo uspešni. Hitro cesto Ljubljana-Zagreb smo zgradili v pičlih osmih mesecih, danes pa v tem času niti vseh potrebnih papirjev ni možno zagotoviti. In ker imamo zgodovino o fašistih in morilcih našega naroda, si jo zaslužimo tudi brigadirji. Ne zahtevamo nobenih ugodnosti, samo to, da najde tudi to obdobje ustrezno mesto v slovenskih učbenikih, saj ga do sedaj žal ni imelo!« Igor Pogačnik iz zasavskega kluba brigadirjev je opozoril, da bi bilo treba urediti tudi status kluba brigadirjev, saj tudi ta ni ustrezno urejen. Pa brez zamere Džambo! Še eden izmed slovenskih fenomenov Oni dan sem v naši svetli prestolnici z avtom begal sem ter tja, ročno vijugal med pasovi, na vse strani oprezoval za brezumnimi dirkači v starih predelanih beemvejih, napihnjenimi kravatarji v najnovejših jeklenih bogastvih na štirih kolesih, zadetimi alternativci v prastarih avtomobilskih biserčkih in mičnimi, a avtomobilsko rahlo nepismenimi gospodičnami z ušesi zlitimi mobiteli. V kolikor je na naših avtocestah potrebna zmeraj večja pozornost, je v prestolnici budnost avto-mobilističnega duha potrebna vsaj toliko, če ne še bolj. In ko človek tako budno skenira svojo okolico, poleg vsega potencialno nevarnega brzečega plehovja, slej ko prej opazi tudi ostale stvari. No, če smo odkriti, stvar, ki jo imam v mislih, hočeš nočeš vidi tudi, v kolikor nipretira-no osredotočen na okoli njega švigajočo gmoto smrdljive pline bljuvajočih jeklenih zverin. Enostavno ne gre brez tega, da jih ne bi videli - in bodite pozorni na to, da sedaj ne uporabljamo glagola "opaziti", ampak videti;pomembnost te distinkcije se bo pokazala malce kasneje. Torej, kaj je tisto, kar enostavno morate videti, ko se podate v naše glavno mesto? Pravzaprav, kaj je to, kar vam neprestano skače v oči tudi v ostalih urbanih področjih? Hudiča, če dobro pomislim - kaj je tisto, kar je vseprisotno tudi na deželi, ob podeželskih cestah, na napol podirajočih se kočah, odsluženih kozolcih, zidovih gospodarskih poslopij, obcestnih zidovih, na parkiriščih, včasih tudi sredi obcestne livade ali polja? Kaj je to, kar enostavno moramo videti? Ja, obcestni plakati, a ne?! V Sloveniji v mestih skorajda ne najdemo več površine ali območja, ki ne bi bilo preplavljeno z velikimi oglasnimi sporočili, popularno imenovanimi džambo plakati. Prenavljajo, recimo, Filozofsko fakulteto v Ljubljani? Bum! Čez tri četrtine poslopja (oziroma gradbenega odra) -in tisti, ki poznate zgradbo filofaksa, veste, da ne gre za nek majhen ladijski kontej-nerček- mimoidočega "napada" gromozanski oglas za popularno in v delavsko-izkoriščevalske afere vpleteno blagovno znamko cenovno ugodnih in modi sledečih oblačil. Imate podirajočo se bajto ob cesti? Skoraj zagotovo vas je že obiskal kak agent in vam ponudil nekaj sto evrov v zameno za to, da bi na fasado kolibe nabil džambo plakat. Če še ni, pa še bo. Brez skrbi. Pravzaprav je Slovenija en tak velik džambo plakat. Zdi se namreč, da je ta zasvojenost z džambo plakati izrazita predvsem pri nas ; kolikor sem hodil po (evropski) tujini, nisem nikjer opazil take zasičenosti z le-te-mi. Zdi se, kot da se zunaj zavedajo, da prenatrpanost z džambo plakati predstavlja neke vrste smetenje, tako kot pretirana osvetljenost mest ali pretirani hrup. Pri nas pa, obratno, kot da smo prav obsedeni s temi papirnatimi velikani. V kolikor zadeve ni na džambo plakatu, sploh ni vredna omembe! Moraš biti na džambo plakatih, tvoj izdelek mora biti opažen na džambih! A videti ni enako opaziti. Zato da bi oglas, džambopla-kat bil učinkovit, mora namreč biti opažen, ne samo bežno viden, ne zgolj eden izmed nepregledne množice teh, ki nam dnevno zastirajo pogled. Da - sedaj porečete, da je še kako opažen, saj ga sicer zavestno "zgolj" vidimo, a podzavestno se nam vtisne v latentni spomin, v skrite kotičke naših možganov, in nam od tam spregovori, ko naslednjič gremo mimo trgovine, ki ponuja izdelek ali storitev, ki smo jo videli na plakatu. Morda to drži, a v primeru Slovenije ta teorija malce šepa - kot rečeno, je namreč pri nas džambo plakatov toliko, da zaradi njihove pogostosti, gostote, v veliki meri izgubijo pomen. Enostavno jih je preveč, da bi jih opazili, četudi jih vidimo. Ali torej džambo plakati predstavljajo neupravičen strošek, so zgolj stran metanje denarja? Najbrž ne popolnoma, saj bi jih najbrž drugače že opustili ali zmanjšali njihovo število. Zagotovo pa jih je absolutno preveč in kazijo krajino - tako urbano kot "deželno". Ah ja - zraven tega je večina še totalno butastih. Gregor Alič Da se morajo brigadirji čim prej povezati in utrditi svojo vlogo, je menil tudi Boris Volaj iz Hrastnika: »Nekoč je bilo v Sloveniji okoli 10.000 mladih, ki so sledi svojega dela pustili na mladinskih delovnih akcijah po vsej Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, zato je žalostno, da so tisti, ki so pisali zgodovino, na akcije in brigadirje enostavno poza- bili.« Sicer pa so po razpravi osnutek statuta o delovanju Zveze preoblikovali v predlog ter sklenili, da ga bo ob upoštevanju pripomb, ki jih pričakujejo iz vseh klubov in društev brigadirjev, dokončno dodelala posebna komisija, v katero so imenovali predstavnike vseh klubov brigadirjev Sloveniji. M. Ozmec torek • 15. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 11 Spodnje Podravje • Kdo je v Svetih javnih zavodov Članstvo je častna, le redko plačana funkcija Člani ptujskih in ormoških Svetov javnih zavodov za seje načeloma ne prejemajo ne sejnin, ne kilometrin. Izjeme so redke, med njimi pa so: člani Sveta JZ Lekarne Ptuj, JZ Zdravstveni dom Ptuj, Splošne bolnišnice Ptuj, Doma upokojencev Ptuj, Zavoda za šport Ptuj, JAR-e Ormož in nekaj malega še člani sveta Mladinskega centra Ormož. In kdo sedi v Svetih posameznih javnih zavodov? Vrtec Ptuj Člani Sveta zavoda v Vrtcu Ptuj kot predstavniki Mestne občine Ptuj so: Janez Rožmarin, Metka Jurešič in Branko Tonejc. Predstavniki staršev so Saška Gašparič, Petra Furman in Nataša Mršek, predstavniki zaposlenih pa Silva Žuran, Dragica Lah, Irena Vrabl, Svetlana Petrinec in Sonja Munda, ki je tudi predsednica sveta zavoda. Člani sveta in predsednik v letu 2012 niso dobili izplačane nobene sejnine in tudi sicer jih za udeležbo na sejah ne prejemajo. Prav tako se jim ne plačuje kilometrina. Knjižnica Ivana Potrča Člani Sveta zavoda Knjižnice Ivana Potrča so: Mirko Kekec, predsednik sveta zavoda, ter člani Jože Krivec, Marija Mag-dalenc, Evelin Makoter - Jab-ločnik, Branko Širec in Srečko Vrečar. Člani Sveta ne prejemajo sejnin in ne kilometrine. Mestno gledališče Ptuj Predsednica Sveta zavoda MGP je Lidija Majnik, člani pa Branka Bezeljak, Anica Strelec, Franc Mlakar, Robert Križanič, Peter Pribožič in Franjo Rozman. Za svoje delovanje v svetu zavoda ne prejemajo nobenih sejnin in tudi ne povračila stroškov. Glasbena šola Karol Pahor Predstavniki občine v Svetu zavoda Glasbene šole Karola Pahorja so: Mirjana Nenad, Peter Dodlek in Alenka Kutnjak. Zaposlene predstavljajo Samo Ivančič, Tom Hajšek, Amadeja Turnšek, Marjeta Urbanič Rudolf in Silva Fuks, medtem ko so predstavniki staršev Alojz Tepuš, Bojan Zelenjak in Franci Paternost. Kot pojasnjujejo, v glasbenih šolah, prav tako kot v osnovnih šolah, člani sveta zavoda ne prejemajo ne sejnin in ne kilometrin. Ljudska univerza Ptuj Na Ljudski univerzi Ptuj sta predstavnika ptujske občine v svetu zavoda Lidija Majnik in Egon Kenda, predstavnika zaposlenih sta Mojca Volk in Bernarda Kvas, ki je tudi predsednica sveta zavoda, predstavnik slušateljev pa je Marija Magdalenc. Tudi v tem zavodu člani ne prejemajo sejnin, kilometrin in podobnih nadomestil. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Člani Sveta zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so: Milan Čuček, Dejan Levanič, Peter Pribožič (predsednik) in Andrej Rebernišek kot predstavniki MO Ptuj, Ana Pevec, predstavnica Občine Ormož, Ivica Kanič, predstavnica Občine Središče ob Dravi, Boštjan Rihtar, predstavnik Občine Sveti Tomaž, in Eva Ilec, predstavnica zaposlenih. V ptujsko-ormoškem muzeju sejnin in kilometrine članom sveta zavoda ne izplačujejo. Svet JZ Lekarne Ptuj - za sejnine 1723 evrov Svet JZ Lekarne Ptuj šteje sedem članov, predsednica je Mi-lanka Furek Aubel, zaposlena v JZ Ptuj. Člani pa so še Tička Šu-man, Janez Rožmarin in Mirko Kekec (MO Ptuj), Jasna Klein (Kidričevo) in Brane Kolednik (Videm) ter Vlasta Kamenšek (JZ Lekarne Ptuj). Sejnine izplačujejo skladno z uredbo; bruto sejnina na člana sveta je v letu 2012 znašala 60 evrov po seji. Predsednici sveta se sejnina ne izplačuje. Bruto masa izplačanih sejnin za leto 2012 je znašala dobrih 1723 evrov. Kilometrine pa v lanskem letu članom sveta niso izplačali. Svet JZ Zdravstveni dom Ptuj - za sejnine in kilometrine 655 evrov Svet JZ Zdravstveni dom Ptuj vodi Irena Filipič kot predstavnica delavcev, ki ji ne izplačujejo sejnine, Brigita Jureš in Miroslav Luci, Erih, Bojan Merc in Stanislav Toplak. Bruto sejnina po članu sveta zavoda znaša 33,38 evra za redno sejo in ko-respondenčno sejo 16,69 evra. Bruto sejnine za leto 2012 so znašale dobrih 578 evrov, kilometrina pa nekaj več kot 77. Prejeli so jo Erih Šerbec (49,96 evra), Bojan Merc (10,95 evra) in Stanislav Toplak (16,90 evra). Kabelsko-komunikacijski sistem Ptuj, d. o. o. Podjetje Kabelsko-distribu-cijski sistem Ptuj je organizirano kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je MO Ptuj Zastopata jo Branko Brumen in Janez Smolkovič. Sejnin in kilometrin za seje KKS Ptuj ne izplačuje. Svet Splošne bolnišnice Ptuj - za sejnine in kilometrine 5.496 evrov Bruto izplačani znesek sejnin članov svet JZ Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je lani skupaj znašal za redne seje, teh je bilo šest, in korespondenčne seje, teh je bilo pet, 4680 evrov, od tega je bruto sejnina za redno sejo znašala 474,50 evra in za kore-spondenčno sejo 379,60 evra. Bruto sejnina za predsednico sveta zavoda Štefko Presker je za redno sejo znašala 84,50 evra, za korespondenčno sejo 67,50 evra, za ostale člane Dušana Jošarja, Zmaga Turka, Barbaro Tiselj, Mirana Kerina, Majo Starčevič in Metko Rašl, je bila bruto sejnina za redno sejo 65 evrov in za korespon-denčno sejo 52 evrov. Skupni znesek izplačane kilometrine je bil 815,91 evra, prejeli pa so jo Štefka Presker (117,21 evra), Dušan Jošar (241,80 evra), Zmago Turk (81 evrov), Barbara Tiselj (256,20 evra) in Maja Starčevič 119,70 evra. Trije člani sveta zavoda (Barbara Tiselj, Maja Starčevič in Metka Rašl) so v lanskem letu prejeli tudi eno bruto sejnino v višini 65 evrov za udeležbo na eni seji razpisne komisije. Revivis Člani Sveta zavoda so Andrej Klasinc, Rajko Fajt, Edvard Kenda, Kristina Dokl. Sejnin in kilometrine si ne izplačujejo. CIDPtuj Člani Sveta zavoda so Vida Gajser, Mirjana Nenad, Nataša Zagoranski, Valerija Tekmec, Matej Janžekovič, Emil Mesarič in Milan Petek. Sejnin in kilometrine si ne izplačujejo. LEA Ptuj Člani Sveta zavoda so Bojan Klinkon, Mirko Vamberger, Peter Pribožič, Andrej Horvat. Sejnin in kilometrine si ne izplačujejo. Bistra Ptuj Člani sveta zavoda so Roman Glaser, Gorazd Žmavc, predstavnik ustanoviteljice, Andrej Klasinc, Edvard Kenda, Andrej Korpar, Vasja Strelec, Mojca Ši-bila Drobnič. Sejnin in kilometrine si ne izplačujejo. Dom upokojencev Ptuj - za sejnine in kilometrino 1714 evrov Člani Sveta zavoda so Miran Kerin, Janez Rožmarin, Erih Šara, Miroslav Luci, Marjan Ko-larič, Rozalija Ojsteršek, Marija Špoljar, Dejan Dokl, Darinka Milec. Bruto sejnina člana sveta znaša 65 evrov. Bruto sejnina predsednika sveta znaša 84,50 evra. Masa bruto izplačanih sejnin je v letu 2012 za celoten svet znašala 1714,55 evra, v ta znesek je všteta tudi kilometrina, ki pa je sicer znašala 551,05 evra. V letu 2012 so bile izplačane naslednje kilometrine: Tomislav Brezovar -član 489,68 evra, Miran Kerin Na Mestni občini Ptuj smo povprašali tudi, kako je s plačilom sejnin: „Plačila ali neplačila sejnin članom svetov zavodov so stvar posameznega javnega zavoda, kajti zavodi so samostojne pravne osebe in imajo to urejeno v svojih ustanovitvenih aktih. Sveti zavodov niso delovna telesa Mestne občine Ptuj. Tako da tudi sejnin, če se kje izplačujejo, ne plačuje Mestna občina Ptuj in niti o tem ne odloča. Mestni svet Mestne občine Ptuj zgolj imenuje svoje(ga) predstavnike(a) v te svete." - član 9,62 evra in Darinka Mileč - predsednica sveta 51,75 evra. Zavod za šport Ptuj - za sejnine 667 evrov Člani Sveta zavoda so Dejan Klasinc, Marjan Kolarič, Franjo Rozman, Emil Mesarič, Dejan Levanič, Stanislav Glažar, Fredi Kmetec, Mojca Gramc in Boštjan Zemljarič. Bruto sejnina člana Sveta zavoda znaša 19,35 evra, bruto sejnina predsednika Sveta zavoda pa 25,15 evra. Skupaj bruto masa izplačanih sejnin v letu 2012 je bila 667,69 evra. Člani Sveta zavoda niso dobili izplačane kilometrine. Mladinski center Ormož - za sejnine 75 evrov Predsednik Sveta zavoda Mladinskega centra Ormož je Adam Antolič, člani so Danijel Vrbnjak, Maja Butolin Vaupo-tič, Natalija Fajfar in Mitja Štr-man. Svet zavoda se je v letu 2012 sestal na dveh rednih sejah, člani so za posamezno sejo prejeli izplačilo7,45 evra bruto. Svet zavoda je razpravljal tudi na korespondenčnih sejah, za katere sejnine niso bile izplačane. Letos je bila ena redna seja sveta zavoda, sejnina še ni bila izplačana in je vprašanje, če sploh bo. Zavod za informiranje Ormož Predsednik Sveta Zavoda za informiranje Ormož (Radio Pr-lek) je Simon Kolmanič, člani so Ivan Damiš, Roman Medik, Peter Horvat in Marsel Žmauc Rajh. Zavod ima tudi programski svet, ki ga vodi predsednik Borut Horvat, člani pa so Irma Murad, Branko Panič, Janja Kolarič in Vladimir Krničar. Sejnine in potni stroški se članom sveta zavoda ter članom programskega sveta ne izplačujejo. JZ Lekarne Ormož Svet zavoda Lekarne Ormož je petčlanski. Vodi ga predsednik Peter Kekec, člani pa so Mirko Novak, Danijel Vrbnjak, Silvija Pavlinič in Marta Hanže-kovič. Sejnine in potni stroški se članom sveta zavoda ne izplačujejo. Glasbena šola Ormož Do tega tedna je bila sestava Sveta zavoda Glasbene šole Ormož okrnjena, saj je odstopila predsednica, člani sveta pa so: Klavdija Zorjan Škorjanec, Franc Večerjevič, Milena Kor-par Majcen, Darinka Vidovič, Tatjana Petek, Tanja Korpar, Renata Horvat, Franc Štuhec, Robert Horvat in Daniela Fri-drih Gobel. Knjižnica Franca Ksavra Meška Predsednica Sveta zavoda Knjižnice Franca Ksavra Meška je Cvetka Kocjan, člani so Mateja Zemljak, Zinka Hartman, Damjan Rizman, Željka Nardin Milovanovič, Andreja Resman in Stanka Premuš. Sejnine in potni stroški se članom sveta zavoda ne izplačujejo. JARA Ormož - 345 evrov Tričlanski Svet zavoda Javne razvojne agencije občine Ormož vodi predsednik Peter Ivanuša, člana sta Ivan Damiš in Branko Hergula. Sejnine se izplačujejo, višina sejnin je enotna tako za člane kot za predsednika, znaša pa 57,50 evra bruto. Potnih stroškov ne izplačujejo, letno imajo člani sveta zavoda po dve seji. Ljudska univerza Ormož Predsednik Sveta zavoda Ljudske univerze Ormož je Ivan Zadravec, člani so Jožef Cajnko, Lidija Kosi, Renata Bezjak in Irena Križanič. Zavod sejnih in potnih stroškov ne izplačuje. ZD Ormož Svet zavoda Zdravstvenega doma Ormož je 11-članski. Sestavljajo ga predsednik Peter Ivanuša, namestnik predsednika Dejan Cajger in člani Monika Meško Bučanski, Anica Moravec, Mirko Šerod, Blanka Kočevar, Smiljana Petek, Gabrijela Dovečar, Nataša Stanič, Mirko Lovrec in Vesna Mele. V ZD Ormož se sejnine in potni stroški predstavnikom sveta zavoda ne izplačujejo. MG, DK, PK, MZ 12 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 15. oktobra 2013 Ptuj • Fotografska razstava Borisa Voglarja Kulturna prestolnica v fotografiji Fotografska razstava z naslovom EPK po EPK, katere kreator je Ptujčan Boris Voglar, ponuja vpogled v več kot 100 dogodkov, ki so se v minulem letu zvrstili na Ptuju in v Mariboru. Gre za odlične, večinoma črno-bele fotografije, ki jih je avtor izbral izmed kar 10 tisoč ustvarjenih posnetkov. Dramatične, nevsakdanje in zgovorne fotografije so od četrtka naprej na ogled v prostorih Galerije Magistrat. V lanskem letu je naše mesto skupaj z Mariborom in partnerskimi mesti bilo prizorišče številnih dogodkov, ki so se zvrstili v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. Odvilo se je več kot 5 tisoč prireditev, številnim smo bili priča tudi na Ptuju. O teh so organizatorji EPK že izdali fotografsko monografijo, v kateri so utrinki iz različnih dogodkov, Ptujčani pa smo dodali še svoj kanček k temu, in sicer z razstavo Borisa Voglarja. Gre za fotografije, ki jih je Voglar ustvarjal v celem preteklem letu in ki po njegovem najbolje odražajo dogajanje v sklopu EPK. Izmed kar 10 tisoč posnetkov, kolikor jih je ustvaril, je izbral najboljših 30, ti pa so zgovorni, dramatični in v prvi vrsti usmerjeni k publiki. Organizator razstave je JSKD OI Ptuj, ki ga vodi Iva Ferlinc, pri realizaciji pa je pomagala še ptujska občina. Na četrtkovi otvoritvi se je ptujski župan Štefan Čelan spomnil porodnih krčev, ki so jih imeli pri rojevanju projekta EPK, a je poudaril, da se je izkazalo, da je to bil izjemen projekt, ki je k sodelovanju privabil številne domače ustvarjalce, med njimi tudi Voglarja. „V teh fotografijah je ujet drobec dogajanja, ki sem mu bil priča v sklopu EPK," je na otvoritvi razstave o svojih delih dejal fotograf, ki je uspel ujeti marsikateri zanimiv in specifičen trenutek, obenem pa je poudaril, da je veliko takih, ki bodo zaradi številčnosti ustvarjenih prispevkov in omejenostjo z razstavnim prostorom, javnosti ostali skriti. Razstava bo na ogled do 7. novembra v Galeriji Magistrat. Dženana Kmetec Majšperk • Slikarska razstava Vojka Kumra Popolna lepota golega ženskega telesa Prejšnji petek je likovna sekcija UD Ustvarjalec Majšperk pripravila še zadnjo slikarsko razstavo v galeriji AP Majšperk v tem letu. V galeriji je predstavil svoja dela likovni umetnik Vojko Kumer iz Oplotnice. mreč prejel prestižno zahvalo oziroma certifikat za kar tri svoja likovna dela, ki ga Zveza likovnih društev Slovenije podeljuje za kakovostna likovna dela. Ker je bila rdeča nit razstave ženski akt, ki je simbol popolne ženske, ni naključje, da je v programu nastopila orientalska plesna skupina Sayyidah. Razstavo je slavnostno odprla županja občine Majšperk Da-Foto: Janez Vodušek rinka Fakin. Na ogled bo do Razstava likovnih del Vojka Kumra je zadnja v galeriji AP Maj- konca tega meseca. šperk v tem letu. Patricija Kovačec Ptuj • Ob 20-letnici poimenovanja po Ivanu Potrču Priznanja, plakete in odličja Ptujska knjižnica že natanko 20 let nosi ime po pisatelju Ivanu Potrču. Vojko Kumer je od nekdaj želel postati slikar. Čeprav je uspešno opravil sprejemni izpit na Srednji oblikovalni šoli v Ljubljani, ga je oče dal učiti za mizarja. A Kumer se slikanju nikoli ni odpovedal, prav nasprotno, še bolj predano se mu je posvetil. Njegov opus, njegovo delo, ljubezen in tudi tokratna razstava so predvsem ženski portreti oziroma akti. Umetnik slika in riše zelo natančno, skoraj naturalistično, vendar se izogiba cenenosti in žgečklji-vosti. V ospredje prihaja in mu je pomembnejši način slikanja kakor pa sam motiv. Kot je v predstavitvi razstave povedala Suzana Kodrič, je slikati po živih modelih v tako majhnem kraju, kot živi umetnik, vsekakor pogumno dejanje. Upreti se okolju in slediti svoji inspiraciji, slediti klicu slikarske umetnosti pa nikakor ni ostalo neopaženo. Pogum se je obrestoval, saj je umetnik prejel veliko pohval in nagrad. Vojko Kumer je na- Foto: CG Marija Slodnjak, Radio Ptuj Komentar tedna Kaj pa duševno zdravje? Živimo v času, ko se iz dneva v dan prebijamo in porabimo veliko energije že za to, kako bomo preživeli. Redki med nami se verjetno sprašujejo, kako ves ta stres in vsi drugi dejavniki, s katerimi se zavestno ali podzavestno ukvarjamo, vplivajo na naše duševno zdravje. Verjetno so tudi tisti zelo redki, ki zavestno ali načrtno razmišljajo o svojih potrebah, željah in ciljih. Največkrat se prepustimo toku življenja in o tem začnemo razmišljati šele takrat, ko nas življenje postavi pred kakšno oviro. Toda morali bi se naučiti skrbeti tudi za duševno zdravje. Leta in leta spravljamo v svojo podzavest različne stresne in manj prijetne dogodke. Takrat, ko se nam zgodijo in nas mogoče tudi zabolijo, nimamo časa ali pa poguma, da bi se z njimi soočili in si tudi kakšno stvar priznali. Vsakdo med nami se dan za dnem srečuje z različnimi stresnimi situacijami doma in v službi. Nihče nas v izobraževalnem procesu ali doma ni naučil, kako se obvarovati stresnih dogodkov in kako vplivajo na nas. Dejstvo pa je, da se bomo morali začeti učiti tudi teh veščin. V tem času v svetu živi več kot 800 milijonov ljudi, starih 60 let ali več, do 2050 pa naj bi jih bilo že okoli dve milijardi. Število starejših se izrazito povečuje tudi v Sloveniji. Kot opozarjajo na inštitutu za zdravje, so starejši z zdravstvenega vidika ranljiva skupina s posebnimi potrebami. Večina starostnikov ima eno ali več kroničnih bolezni, s katerimi živijo več let, kar pa pogosto vodi tudi v težave z duševnim zdravjem. V Sloveniji zadnje ocene o razširjenosti duševnih simptomov in motenj iz ankete o Zdravju in vedenjskem slogu iz leta 2012 kažejo, da deset odstotkov ljudi, starih od 55 do 64 let, poroča o depresiji, ki jo je ugotovil zdravnik. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da se med njimi povečuje število žensk in oseb z nižjo izobrazbo. Ker je težava z duševnim zdravjem pri nas še vedno stigmatizirana, starejši neradi poiščejo pomoč zaradi tovrstnih težav. Veliko lažje bi bilo, če bi se o duševnem zdravju pogovarjali in zanj skrbeli že prej v mladosti. Potem bi nam bil obisk pri psihologu, psihiatru ali drugem tovrstnem terapevtu tako nujen in običajen kot nam je zdaj zobozdravnik. Tako bi tudi ugotovili, da je napačno razmišljanje, da so nekatere duševne motnje pričakovan del staranja in ne potrebujejo posebne obravnave. Na to se zdaj velikokrat na žalost izgovarjajo v različnih strokovnih institucijah. Tudi v Sloveniji bi morali dojeti, da je ljudem z duševnimi motnjami najprej treba pomagati; zdaj se namreč pogostokrat zgodi, da jih obsojamo. Ko se srečujemo med seboj, velikokrat sprašujemo po zdravju. Si upate predstavljati situacijo, ko bi svojega prijatelja ali znanca vprašali po njegovem duševnem zdravju?! Prepričana sem, da bi bil prizadet in užaljen in vprašanje je, ali bi ob naslednjem srečanju še bil naš prijatelj. Mogoče pa je danes priložnost, da se vprašamo, kaj je tisto, kar pozitivno vpliva na naše duševno zdravje in kakšen je pomen zadovoljstva in sreče. Temu jubileju so se letos poklonili že z več dogodki; z razstavo Priznanja, plakete in odličja, ki je nastala na podlagi dona-cije Potrčevih dedičev v lanskem letu, pa se je cikel prireditev, posvečen temu jubileju, zaključil. Pred prostori študijskega oddelka ptujske Knjižnice so ob 20-letnici poimenovanja tega zavoda po Ivanu Potrču, odprli razstavo, na kateri je predstavljen del pisateljeve zapuščine. Potrčevi dediči so namreč v letu 2012 knjižnici predali donaci-jo, ki obsega priznanja, plakete in odličja, s to pa se zaključujejo prireditve posvečene pisatelju in omenjenemu jubileju. Razstavo je minuli torek odprl pisateljev sin, dr. Matjaž Potrč. Dženana Kmetec Rokomet Dravi prinesel zmago vratar Gerčar Stran 14 Rokomet Kljub porazu igra vse boljša Stran 14 Nogomet Panikvar debitiral z golom, Pevnik z zmago Stran 21 Odbojka Ptujčanke pričele sezono z zmago Stran 21 Nogomet Drava v Beltincih za čisto petico Stran 22 Aleksander Lovrenčič »Aktivni in uspešni v vseh kategorijah« Stran 23 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiúiiajt¿ ßüi na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnostnem plezanju Igra sekund tokrat v Minino korist Sezona letošnjih tekem svetovnega pokala se je prevesila v drugo polovico, na vrhu pa ni nič novega: ogorčen boj za vrh bijeta Korejka Jain Kim in naša Mina Markovič. Tokrat se je tekma odvijala na »dvorišču« Kimove, v južnokorejskem Mo-kpoju, vendar se je zmage veselila Markovičeva. To je bila njena druga v letošnji sezoni, prvo je osvojila v avstrijskem Imstu. Mina si je prvo mesto po kvalifikacijah delila še z osmimi sotekmovalkami, med katerimi je bila tudi zmagovalka zadnjih dveh tekem, domačinka Jain Kim. Po polfinalu sta vodstvo prevzeli trenutno najmočnejši tekmovalki - naša Mina in Korejka Kimova. V finalu je Vrstni red v skupnem seštevku svetovne- ga pokala (5/8): 1. Jain Kim KOR 445 2. Mina Markovic SLO 415 3. Momoka Oda JPN 2S7 4. Hélène Janicot FRA 2B9 5. Magdalena Röck AUT 25S 6. Dinara Fakhritdinova RUS 197 7. Katharina Posch AUT 174 8. Mathilde Brumagne BEL 14B Mina Markovič je v Južni Koreji svetovnem pokalu. Foto: SLO Climbing Team zabeležila drugo letošnjo zmago v bila Mina tokrat daleč najboljša in nepremagljiva. Nastopila »!Skozi celotno tekmo sem plezala dobro, hitro in sproščeno, kar je tudi zasluga smeri, ki so to dovoljevale. Vseeno pa je bilo treba vse smeri preplezati prav do vrha. To sem vedela pred vstopom v finalno smer in sem se odločila za hitro plezanje. Na srečo mi tudi sama smer ni predstavljala večjih težav in nisem potrebovala počitkov. Za vse skupaj lahko rečem le - super. Zdaj sem dobila plačilo nazaj, ko me je na zadnjih dveh tekmah prav čas stal boljših uvrstitev; v Permu sem zaradi slabšega časa izgubila stopničke, v Puursu pa mi je čas potekel in sem kljub osvojenemu vrhu ostala brez prvega mesta. Trenutno je vse res v najlepšem redu in sem zelo zadovoljna s plezanjem,« je bila novega uspeha vesela 25-letna Markovičeva. je zadnja, za Kimovo, ki je dosegla vrh in ji je ostalo še 55 sekund do izteka dovoljenega časa. 25-letna Ptujčanka pa je kljub pritisku plezala gladko, hitro in brez vidnih težah ter dosegla vrh sicer zelo dolge smeri v izjemnem času. Od Ki-move je bila hitrejša skoraj za minuto, kar ji je prineslo zlato medaljo. Markovičeva je skupno osvojila že 14 zmag v svetovnem pokalu. Prav pri vseh ji je stal ob strani trener Roman Kraj- nik, ki je bil zelo vesel tudi najnovejše zmage. »Moram reči, da sem izredno zadovoljen. Če sem si kje res želel, da Mina zmaga, je to bilo v Koreji, tako rekoč pred Kiminim domačim pragom. Kolikor je imela Mina smolo v Permu, ko je zaradi slabšega časa ostala brez stopničk, je bil tokrat čas na naši strani. Mina je res odlično od-plezala polfinale in finale in si več kot zaslužila zmago. Mislim, da sta trenutno Mina in Jain nekaj razredov boljši od ostalih, tako da bo prav gotovo napeto vse do konca. O skupni zmagi še ne razmišljamo, treba je iti postopoma in misliti na Boks • Dejan Zavec Pri 37. letih pred 37. dvobojem Le še nekaj dni loči našega najboljšega boksarja Dejana Zavca od naslednjega dvoboja, ko se bo v soboto v nemškem Leipzigu pomeril s Francozom Sebastienom Allaisom. Gre za 32-letnega borca, ki ima doslej za sabo 26 profesionalnih dvobojev, v katerih je dosegel 15 zmag. Oba borca sta imela svoja zadnja dvoboja v začetku leta, februarja in marca. Zadnji dnevi potekajo v piljenju zadnjih podrobnosti pred dvobojem, predvsem na eksplozivnosti in natančnosti udarcev. Za Dejana pomeni srečanje s Francozom začetek vrnitve k odmevnejšim dvobojem. »Vsekakor si želim v tem dvoboju pokazati to, kar sem natreniral v pripravah. Najbolj pomembno je, da so te minile povsem brez poškodb, kar je zame pravo olajšanje. Iz tega vidika se zelo veselim dvoboja,« je povedal Dejan, za katerega bo to 37. dvoboj v profesionalni karieri. Številka 37 je tudi število let, ki jih šteje. »Zanimiva igra številk, vsekakor pa nameravam pokazati, da sem Foto: Matija Brodnjak Navijači so Dejana nazadnje spremljali na marčevskem dvoboju v New Yorku, tokrat se za njim odpravljajo v Leipzig. pri teh letih še vedno sposoben za velike dosežke. V svetu boksa je precej primerov, ko so tudi starejši boksarji od mene zasedli prestole posameznih kategorij.« Ob tem smo se spomnili na marčevski boksarski večer v New Yorku, kjer smo se lahko na lastne oči prepriča- li, kaj zmore starejši boksar. V Barclays centru v Brooklynu je namreč 48-letni Bernard Hopkins ugnal 17 let mlajšega Tavo-risa Clouda! V nizkem startu so tudi navijači, ki se v Nemčijo odpravljajo z avtobusom. Jože Mohorič, predsednik Fan cluba Dejan Zavec, je povedal, da je bilo zanimanje za odhod v Nemčijo med njihovimi člani veliko in da so brez težav napolnili avtobus. Dejan tako tudi tokrat ne bo ostal brez podpore, ki jo je imel praktično na vseh dosedanjih dvobojih. JM Svetovni pokal, Mokpoj, rezultati: finale polfinale kvalifikacije 1. Mina Markovič SLO vrh vrh vrh vrh 2. Jain Kim KOR vrh vrh vrh vrh 3. Momoka Oda JPN 59 50+ vrh vrh 4. Hélène Janicot FRA 55+ 50+ vrh vrh 5. Anak Verhoeven BEL 55+ 4S+ vrh vrh B. Magdalena Röck AUT 45+ 49 vrh vrh 7. Akiyo Noguchi JPN 45+ 4S+ vrh vrh S. Risa Ota JPN 44+ 44 vrh vrh vsako tekmo posebej,« je dejal Škofjeločan Krajnik. Azijska turneja se bo nadaljevala že konec tedna na Kitajskem (Wujiang), v začetku no- vembra sledi še preizkušnja v Franciji (Valence) ter sklepno dejanje sezone s tekmo 16. in 17. novembra v Kranju. JM Nogomet • Reprezentanca Skandinavci prvič klonili pred Slovenci Slovenska nogometna reprezentanca tudi pred zadnjo tekmo kvalifikacij za SP 2014 ostaja med kandidati za uvrstitev v dodatne kvalifikacije. To se je pred nekaj meseci zdelo misija nemogoče, saj so naši nogometaši pod vodstvom Slaviše Stojanoviča te kvalifikacijske boje začeli slabo. S prihodom Srečka Katanca na vroče mesto selektorja se je situacija obrnila za 180 stopinj (na bolje) in s štirimi zaporednimi zmagami lahko skupaj z našimi nogometaši realno upamo na 2. mesto v skupini (Švica 21, Islandija 16, Slovenija 15 točk ...). Za takšen dosežek bo potrebno v torek v gosteh premagati Švico (Islandija istočasno ne sme zmagati na Norveškem) ali igrati neodločeno (Islandija mora v tem primeru izgubiti). Proti Norveški Slovenija doslej še nikoli ni slavila zmage, v petek pa je v Ljudskem vrtu gostom iz Skandinavije zadala visok poraz. Pri tem niso sodelovali nekateri najbolj izpostavljeni slovenski nogometaši, ki igrajo v tujini: Valter Birsa (Milan), Josip Iličič (Fiorentina), Bojan Jokič (Villareal), Tim Matavž (PSV) ... Odsotnost teh pa so odlično nadomestili drugi, predvsem je blestel dvojec Kevin Kampl-Milivoje Novakovič. Ta se na igrišču odlično razume in njune podaje in zadetki so očarali skoraj 10 tisoč glavo množico navijačev. V prvih 30. minutah tekme so bili varovanci Srečka Katanca izrazito boljši tekmec in so prikazali eno najboljših predstav v dosedanjih kvalifikacijah. Žoga je potovala hitro, od noge do noge, brez nepotrebnih preigravanj, veliko je bilo teka in odkrivanja, za zaključek pa je poskrbel zimzeleni Novakovič, ki je v slogu pravega golgeterja žogo dvakrat spravil v gol. Ko je na začetku drugega polčasa uspešno ponovi vajo še tretjič, so številni norveški navijači (v Slovenijo jih je prišlo preko 600) uvideli, da to ni njihov dan. Jasmin Kurtič je po srečanju miril evforijo: »Za zmago je zaslužna celotna ekipa, ki je dosledno izpolnjevala zadane naloge. Najbolj pomembna sta bila hiter pretok žoge in odlična igra v fazi obrambe. Norvežani so nam 'pomagali' s tem, da so veliko igrali po tleh, česar doslej pri njih nismo bili vajeni. To srečanje pa moramo hitro pozabiti in se osredotočiti na torkov obračun v Švici. Na rezultat tekme Norveška - Islandija ne moremo vplivati, lahko pa naredimo vse, kar je v naši moči, da si podaljšamo upanje za sodelovanje v dodatnih kvalifikacijah. Zavedamo se, da je Švica odlična ekipa, vendar zaupamo tudi v lastne sposobnosti in verjamemo v našo zmago.« JM t _ Á J Foto: Črtomir Goznik Milivoje Novakovič, eden izmed junakov zmage proti Norveški 14 Štajerski Šport torek • 15. oktobra 2013 Rokomet • 1. A SRL (ž) Kljub porazu igra vse boljša Foto: Črtomir Goznik Mlade ptujske rokometašice kažejo iz kroga v krog boljšo podobo (na fotografiji Asja Frangež). Barbara Selinšek, rokometašica Tenzor DP-Logika: »Iz tekme v tekmo igramo bolje, kar me seveda veseli, kljub temu pa je potrebno priznati, da so bile danes gostje boljše v vseh elementih rokometne igre in so zasluženo zmagale, me pa smo se trudile po najboljših močeh. Naš cilj v 1. ligi je nabirati izkušnje, če pa se bo ponudila kakšna priložnost za zmago, jo bomo seveda skušale izkoristiti.« Nogomet • Prijateljska tekma Zagrebčani srečnejši Tenzor DP-Logik Ptuj - Krka 20:29 (9:15) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac, Žiher, Ivančič, Gavez, Šrajner 1, Frangež 4, Grabrovec 2, Zorec 1, Borovčak 7, Ambrož, Selinšek 5, Lazar, Lah, Majcen. Trener: Marjan Valenko. V 4. krogu je na Ptuju gostovala Krka, stara tekmica »ten-zork«, ki pa je - tako kot domača ekipa - daleč od nekdanje slave, še vedno pa ima v svojih vrstah nekaj izjemnih posameznic. Srečanje je bilo proti pričakovanju dokaj izenačeno: šele v končnici srečanja, ko so domačinkam pričakovano pošle moči, je novomeška ekipa dosegla večjo razliko. Gostje so po zaslugi kar treh 1 A SRL (ž) REZULTATI 4. KROGA: Tenzor DP Logik Ptuj - Krka 20:29 (9:15), Mlinotest Ajdovščina - Piran 25:24 (12:15), ŽURD Fikon Koper - Ve-plas Velenje 19:33 (11:16), Naklo Peko Tržič - Zagorje Gen I 21:45 (13:21), Celjske mesnine - Žalec zelene doline 30:25 (16:12) 1. ZAGORJE GEN I 4 4 0 0 8 2. VEPLAS VELENJE 4 4 0 0 8 3. CELJSKE MESNINE 4 3 0 1 6 4. KRKA 4 2 115 5. PIRAN 4 2 0 2 4 6. MLIN. AJDOVŠČINA 4 2 0 2 4 7. ŽALEC ZELENE DOL. 4 10 3 2 8. ŽURD FIKON KOPER 4 10 3 2 9. NAKLO PEKO TRŽIČ 4 0 0 4 0 10. TENZOR DP PTUJ 4 0 0 4 0 sedemmetrovk v uvodu pove-dle 1:4, toda Ptujčanke so se po dveh zadetkih Frangeževe hitro pobrale. Nato je sledilo obdobje igre z rahlo pobudo »farmacevtk«, ki so vseskozi vodile za dva ali tri zadetke. Domača četa je imela kar nekajkrat možnost, da bi se povsem približala, a ji zaradi storjenih napak to ni uspelo. Varovanke Marjana Valenka so imele težave predvsem z obrambo Novo-meščank, ki so dobro pazila na zunanje igralke ptujske ekipe, od koder je prežala največja nevarnost. Kljub temu pa si za drznost in srčnost domačinke zaslužijo vse pohvale. Pri izidu 9:12 in igralki več za »tenzorke« se je v 29. minuti zdelo, da bi lahko prednost Krke povsem skopnela, toda zgodilo se je ravno obratno: po treh hitrih protinapadih so ob igralki manj s serijo 0:3 na odmor Dolenjke odšle z nekoliko otiplji-vejšo prednostjo 9:15. Ta trend se je nato nadaljeval tudi v uvodu drugega polčasa, kjer domači vrsti ni uspelo ustaviti hitrih protinapadov Novomeščank. V 40. minuti so gostje ušle na 12:20, kar je pomenilo, da je srečanje praktično bilo odločeno. V tem delu igre so blestele predvsem Vidiceva (6 zadetkov), Avbelje-va (5 zadetkov) in Špeličeva (5 zadetkov), ki so Štajerkam povzročale največ težav. V 45. minuti je bila na semaforju izpisa- na tudi največja prednost No-vomeščank na tekmi, in sicero 13:25. Pri izidu 14:26 je sledila domača serija 5:0 (19:26), bližje pa v petek ptujske mladenke niso mogle. Kljub novemu porazu lahko v domačem taboru z nekoliko več optimizma zrejo naprej. Zavrč - Lokomotiva Zagreb 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Musa (35.) ZAVRČ: Bešenic, Roj, Murko, Kurbus, Majer, A. Čeh, Dugolin, Sreš, Mihelič, Fuček, Benko. Igrali so še: Roškar, Kokol, S. Čeh, Sam-bolec, Šafaric, Kelenc, Golubar, Br-lečic, Matjašič, Kouter in Kresinger. Trener: Viktor Trenevski. LOKOMOTIVA ZAGREB: Šarlija, Musa, Mesaric, Puljic, Peko, Budi-mir, Chago, Pajač, Šovšic, Trebotic, Samateh. Igrali so še: Picak, Matas, Barbaric, Pavičic, Lendric, Marti-nac, Čabraja, Plum in Čarapina. Trener: Tomislav Ivkovic. Nogometaši Zavrča so v sklopu mini priprav zaradi reprezentančnih preizkušenj odigrali prijateljsko preizkušnjo z nogometaši Lokomotive iz Zagreba. Gre za stabilnega hrvaškega prvoligaša, ki bo naslednje leto praznoval 100-letnico obstoja. Tekma je bila odigrana na igrišču v Stojncih, v oblačnem in občasno deževnem vremenu pa si jo je ogledalo okrog 100 gledalcev. Spremljali smo izjemno borbeno in trdo igro, kjer tempo kljub le enemu doseženemu zadetku ni pojenjal. Gostje so pokazali, da niso neupravičeno na visokem 4. Odnos se je na zadnjih dveh srečanjih precej popravil, mladenke pridno vadijo in nabirajo izkušnje, če pa bo to dovolj za kakšno zmago v našem najvišjem rokometnem rangu pri dekletih, pa bo seveda pokazal čas. tp mestu hrvaškega prvenstva. Prva resna priložnost domačih se je pojavila v 24. minuti, ko je po globinski podaji Fučka Benko že premagal gostujočega vratarja Šarlijo, a mu je veselje preprečila vratnica. Zagrebčani, ki veljajo za nekakšen »satelitski« klub Dinama, so imeli žogo večkrat, beli pa so priložnosti iskali v hitrih protinapadih. V 32. minuti sta poskušala Fuček in A. Čeh, a sta bila nenatančna. V 35. minuti so gostje po globinski podaji prišli do gola Bešenica, ki je prvo žogo uspel odbiti, a le do Muse, ki je zadel v polno. Gostje so bili tudi po zadetku boljši, toda razen poskusa Trebotica niso resneje zapretili. V tem delu igre se je pri Zavrču poškodoval Murko. V drugem delu sta oba trenerja pričakovano veliko menjala, tekma je bila enakovrednejša, s priložnostmi na obeh straneh. Najlepšo na srečanju so beli imeli v 49. minuti, po podaji Kelenca je žogo mimo gola z glavo poslal Golubar. Slovenskemu prvoligašu je z agresivno igro obilico težav povzročal hitri Samateh, priložnost pa je zapravil tudi rezervist Martinac. Na drugi strani so možnosti za izenačenje zapravili še Kokol, Šafaric in S. Čeh, toda ostalo je pri minimalni zmagi Lokomotive iz Zagreba. tp Rokomet • 1. B SRL (m) Vratar Gerčar prinesel zmago Dravi Foto: Črtomir Goznik Vratar Drave Matic Gerčar je bil junak zmage proti Dobovi. Drava Ptuj - Dobova 25:24 (12:11) DRAVA PTUJ: Čeh 2, Verdenik, Požar 5, Bedenik, Bezjak, Maroh 1, Jerenec 3, Šulek, Sabo, Pukšič 6, Lesjak 1, Toš 1, Janžekovič 4, Fridrih, Gerčar, Silovšek 2. Trener: Uroš Šerbec Rokometaši Drave so v izjemno trdi tekmi z Dobovo prišli do pomembne zmage, ki so si jo priborili v sami končnici. Ptujčani so obračun pričeli slabo, saj so fizično močnejšim gostom pustili, da so jim vsilili njihov način igre. To se je kazalo v njihovi globoki obrambi, katero so le s težavo premagovali. V napadu je bilo absolutno preveč napak, predvsem se je poznala odsotnost glavnega organizatorja igre Roberta Bezja-ka. Gostje so na prelahek način prišli do prednosti 4:7 in vidno nezadovoljen domači trener Uroš Šerbec je globoko obrambo 6 - 0 hitro preoblikoval v 5 - 1, z Marohom v ospredju. Ta obramba je delovala bolje in v 21. minuti je Drava izenačila na 8:8. V tem delu in do konca polčasa je zbral nekaj obramb domači vratar Gerčar, medtem ko je bil v napadu s štirimi zadetki najbolj učinkovit Pukšič. Ob koncu prvega dela so Ptuj-čani vodili z rezultatom 12:11. V tem delu sta se poškodovala Silovšek in Maroh, ki v nadaljevanju nista mogla pomagati svoji ekipi. Sledil je trd boj in živčna igra, v kateri je Drava v prvih petnajstih minutah nadaljevanja zaključevala mete iz neizdelanih situacij, medtem ko sta pri Dobovi neumorno zadevala Hotko (skupno je dosegel devet zadetkov) in Košir (sedem zadetkov). Domači vratar Gerčar je z dobrimi posredovanji držal ekipo ves čas v igri, ta pa je slabo delovala tako v napadu kot v obrambi. V 50. minuti so gostje še vodili 19:20, nato pa je svoja vrata »zaklenil« Gerčar. V napadu sta zadevala Janžekovič in Požar in Drava je štiri minute pred koncem tekme vodila 23:20. Sledila je dramatična končnica, v kateri so se Dobovčani dvakrat približali na zadetek zaostanka (23:22 in 24:23). V zadnjih minutah se je v domači vrsti z realizacijo najbolj izkazal Leon Požar, s sijajnimi obrambami pa vratar Matic Gerčar. Pri izidu 25:24 je Gerčar nekaj sekund pred koncem tekme zaustavil strel gostov iz hitrega protinapada, ki pa so po zmedi še enkrat prišli do žoge. Sledil je še met iz devetih metrov, a je pristal v domačem bloku. Rokometaši Drave so tako kljub nihanjem v igri po silovitem boju prišli do prve prvenstvene zmage v sezoni. Ta jim bo prav gotovo dobra spodbuda za nadaljevanje prvenstva. David Breznik Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 21:26 (6:13) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, D. Dogša, Kaučič, Bom-bek, Hanželič 2, Horvat 3, Bezjak, Veselko 1, Bračič 3, Štefičar 7, Pre-ac, Špindler 1, M. Dogša, Špindler 2, Hojžar 1, Marin 1. Trener: Bojan Munda Po dveh zaporednih porazih na začetku sezone je pri Veliki Nedelji tlelo upanje, da bi lahko v 3. krogu proti gostom iz Hrastnika zabeležili prvo zmago. A je že takoj na začetku tekme upanje povsem splahnelo ... Domači so tekmo proti zelo dobri ekipi iz Hrastnika začeli katastrofalno, saj je bil rezultat že po 9. minutah igre 1:6. Domači so prvi zadetek iz igre dosegli šele v 13. minuti ter drugega v 19. minuti - strelec obeh je bil Mitja Horvat. Najvišje vodstvo v prvem polčasu za goste je znašalo plus osem, ob koncu polčasa pa so vodili 6:13. Kljub visoki prednosti gostov je bil najboljši posameznik prvega dela domači vratar Tadej Preac, saj je obranil kar 9 strelov gostov. Gostje so z mirnim nadaljevanjem nadzorovali potek tekme. Domači so v drugem polčasu zaigrali nekoliko bo- lje, vendar je bil zaostanek iz prvega dela pač prevelik. V veliki želji, da bi rezultat čim prej zmanjšali, so naredili preveč napak, zato so se najbolj približali na minus pet. Ob visokem porazu in slabi igri je omenjanje sodnikov zvečine nepotrebno, vendar je potrebno omeniti njun povsem različen kriterij za dosojanje kazni za pasivno igro in sedemme-trovke. Trem tekmam z zelo močnimi tekmeci sledita še dve: najprej v nedeljo ob 17:00, ko v goste prihaja ekipa Šmartnega, nato pa sledi zahtevno gostovanje v Slovenj Gradcu. V teh srečanjih je realno težko računati na točke ... Slovenj Gradec -Moškanjci Gorišni-ca 26:23 (11:12) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek, Zorli, Kovač, M. Bedrač 5, Balas 1, Valenko 7, Kramar, Lukaček 3, Marušič 6, Tement, Škorc, Firbas 1, T. Bedrač, Bezjak, E. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši iz Gorišnice so v prvih dveh krogih igrali zelo dobro in osvojili pomembne tri točke, čeprav sta bila tekmeca zelo ugledna: sosedje iz Velike Nedelje in prvak lanske sezone - Šmartno. Tokrat jih je čakalo še gostovanje pri enem izmed glavnih favoritov prvenstva v Slovenj Gradcu. Gostje iz Gorišnice se nikakor niso ustrašili favoriziranih domačinov in so hrabro začeli tekmo, trdno odločeni, da čim dražje prodajo svojo kožo. S svojim pristopom in igro so nekoliko presenetili gostitelje in v 12. minuti vodili s tremi zadetki prednosti 3:6. Domačini so se v nadaljevanju približali, vendar so igralci Moškanjci -Gorišnice vseeno končali prvi polčas v svoj prid. V drugem polčasu so v obrambi nadaljevali z igro 5:1, kar se je obrestovalo vse do 46. minute, ko so domačini izenačili. Pri tem rezultatu so zapravili dva hitra nasprotna napada in naredili še eno napako v napadu, kar so domačini izkoristili in dosegli delni izid 3:0 (20:17). Pri tej prednosti bi morda mislili, da se bodo Gori-šničani predali, vendar temu ni bilo tako. Želja je bila še naprej velika, igra je bila dobra, vendar razlike niso uspeli izničiti in točke so ostale doma. Sicer pa je igra dobra napoved za sobotno srečanje z Radečami, zagotovo bo športna dvorana v Gorišnici polna in navijači bodo vzpodbujali svoje roko-metaše, ki si to zaslužijo. Danilo Klajnšek 1. B SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Drava - Dobova 25:24, Slovenj Gradec - Moškanjci Gorišnica 26:23, Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 21:26, Radeče MIK Celje - Mokerc Ig 35:20, Loka 2012 -Grosuplje 34:19, Šmartno - Damahaus Cerklje 35:31 1. SLOVENJ GRADEC 3 3 0 0 6 2. ŠMARTNO 3 3 0 0 6 3. DAMAHAUS CEJLJE 3 2 0 1 4 4. LOKA 2012 3 2 0 1 4 5. RADEČE MIK CELJE 3 2 0 1 4 6. DIK TKI HRASTNIK 3 2 0 1 4 7. MOŠKANJCI - GOR. 3 1113 8. GROSUPLJE 3 10 2 2 9. DRAVA 3 10 2 2 10. DOBOVA 3 10 2 2 11. V. NEDELJA C. O. 3 0 0 3 0 12. MOKERC IG 3 0 0 3 0 torek • 15. oktobra 2013 Pred kurilno sezono Štajerski IT B Zaradi nizkih temperatur že potrebno ogrevanje Še konec avgusta smo pod krošnjami dreves iskali senco pred žgočim soncem, samo mesec dni kasneje so temperature okrog ničle, kar pomeni, da se je pričela tudi sezona ogrevanja. Medtem ko smo v začetku aprila letos še imeli sneg, pa se je 14 dni kasneje vreme spremenilo in temperature so bile povsem poletne. Nič kaj drugačen ni bil prehod iz vročega poletnega v hladno oziroma mrzlo jesensko-zimsko obdobje. Iz natikačev smo se preobuli v škornje, jopice smo zamenjali s puhovkami. Hipoma, skoraj čez noč, je bilo treba zakuriti v peči. Zaradi vi- sokih cen energentov, ki se jih pridobiva iz nafte, so številna gospodinjstva v minulih letih zamenjala kurilne naprave in prešla na cenejše sisteme ogrevanja. Generalno bi lahko rekli, da je v Sloveniji najcenejši ener-gent za ogrevanje lesna bi-omasa, vendar so tudi tukaj cene lahko različne. Najcenejša so polena, pa tudi se-kanci. Cene peletov so sicer nekoliko višje, a v primerjali s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom še vedno občutno nižje. Višanje cen fosilnih goriv pomembno vpliva na razvoj pri- dobivanja, predelave in rabe lesnih goriv. Trg z lesnimi gorivi v Evropi se je minulem obdobju že dobro razvil. Države Evropske unije največ lesne biomase uvozijo iz Kanade in Združenih držav Amerike, iz katerih se uvaža predvsem pelete. Najpomembnejše izvoznice lesnih goriv v Evropi so Nemčija, Italija, Latvija in Poljska, medtem ko so največje uvoznice Nemčija, Italija, Belgija in Velika Britanija. Cena lesnih pelet v EU je bila v zadnjih štirih letih najvišja v obdobju med januarjem in marcem 2009 (141 €/t), najnižjo vrednost je dosegla v III. četrtletju 2010 (117 €/t), temu je sledilo obdobje ponovne rasti.Proizvodnja pelet v Evropi se je med letoma 2009 in 2010 povečala za 13 % in je tako v letu 2010 znašala 9,0 milijonov ton; največji proizvajalki sta Nemčija in Švedska. Največ pelet porabijo Švedska, Danska, Nemčija ter Italija. Azija proizvede kar 45 % celotne svetovne proizvodnje lesne biomase, sledi ji Afrika s 33 %. Kanada in Združene države Amerike so največje izvoznice lesne bio-mase v države Evropske unije, izvažajo predvsem pelete. Rusija vztrajno povečuje proizvodnjo lesnih pelet, zgradila je tudi največjo peletirnico na svetu (z letno zmogljivostjo 1 milijon ton). Najpomembnejše izvoznice lesnih goriv v Evropi so Nemčija, Italija, Latvija in Poljska, medtem ko so največje uvoznice Nemčija, Italija, Belgija in Velika Britanija. Zanimiv je tudi podatek, da večina držav uporablja za lesna goriva znižano stopnjo DDV. Tako ima Nemčija 7 % stopnjo DDV na drva, lesne pelete in brikete ter 19 % na lesne sekance. Italija ima 10 % stopnjo DDV na vse vrste lesnih goriv, medtem ko ima Avstrija 10 % stopnjo DDV na drva ter sekance, za se- kundarne proizvode (peleti, briketi) pa 20 %. V Grčiji je stopnja DDV za drva 13 %, za preostala lesna goriva pa 23-%. Na Irskem imajo enotno stopnjo DDV za vsa lesna goriva (13,5%). V ostalih državah (vključno s Slovenijo), pa imajo enako stopnjo DDV na lesna goriva kot na preostali promet blaga in storitev; in sicer Španija 18 %, Slovenija 20 % (oz. 21 %), Hrvaška 23 % ter Romunija 24 %. Iz navedenega lahko sklepamo, da v državah, ki so med največjimi porabniki lesnih goriv (Nemčija, Avstrija, Italija), rabo le-teh dodatno spodbujajo z znižano stopnjo DDV. KAMINI BREZ DIMNIKA Toplota in odprt ogenj kjerkoli želite. Brez dimnika, brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela. PRILAGODLJIVA POSTAVITEV! PTS VAUDA d.o.o., Zg. Hajdlna 83a, Hajdlna e-naslov: pts@vauda.si, vauda@volja.si Gsm 041 667 734 www.vauda.si Lesoteka Ptuj Rogozniška cesta 25, 2250 Ptuj Ti +02 771 59 11, MBTi 051 273 960 F: 02 771 02 02 Email: ptuj@lesoteka.si; internet stran: www.gg-sg.si Odpiralni časi: Pon-pet: 7.30-16.00, sob: 8.00-12.00 16 Štajerski Pred kurilno sezono torek • 15. oktobra 2013 Začetna naložba v kvalitetno ogrevalno napravo se hitro izplača Visoke cene energentov so eden glavnih razlogov, da smo pri izbiri ogrevalnih naprav v zadnjih letih še posebej previdni. Vse več ljudi se odloča za peči na pelete in toplotne črpalke. Očitno cenejša peč in montaža več ne odtehtata kasnejše večletne potratne porabe dražjih energentov. Številna gospodinjstva so pripravljena kupiti zmogljivejšo peč, ki bo dražja, a bo dolgoročno gledano lahko precej privarčevala pri ogrevanju. Izbira ogrevalnih naprav na trgu je izjemno pestra, od želja in potreb kupca pa se razlikuje tudi cena teh. Če naštejemo le nekaj možnosti ogrevanja: peči na drva ali pelete, električno ogrevanje, talno gretje, električni sevalni paneli, toplotne črpalke, ogrevanje na plin, na kurilno olje ... Kot pojasnjujejo v podjetju Tames, d. o. o., ki se med drugim ukvarja tudi z montažo in servisiranjem ogrevalnih naprav, se v zadnjem času trendi spreminjajo. Ugotavljajo, da se največ montirajo peči na pelete in toplotne črpalke. Marsikaj pa je odvisno od možnosti same montaže. Razlika med hišami in stanovanjskimi bloki je očitna. V stanovanjih se še vedno naj- več montirajo peči na zemeljski plin in električne peči, saj zaradi specifike prostorov ni možno montirati drugih peči. V hišah je izbira bistveno pestrejša in prevladujejo peči na pelete ter toplotne črpalke. To, da je montaža teh vrst peči nekoliko dražja in finančno zahtevnejša, očitno ni več ovira. „Trenutni trend na področju ogrevanja so toplotne črpalke v novogradnjah ter lesna biomasa na obstoječih manj izoliranih objektih," pojasnjuje Mitja Šegula iz podjetja Tames, d. o. o. Ob tem dodaja, da so vsekakor visoke cene fosilnih energentov vplivale na zamenjavo virov ogrevanja, saj se je po podatkih Tamesa na podeželju uporaba kurilnega olja skorajda prenehala in ljudje večinoma kurijo na les ali pelete. Kot poudarja Šegula, so to energenti, ki se trenutno najbolj splačajo in dodaja, da je tudi cena zemeljskega plina trenutno zelo ugodna. Ne glede na izbiro ogrevalne naprave pa ljudje delamo veliko napak. Največja napaka, ki nas lahko dobro udari po žepu, je uporaba zastarele kurilne naprave, saj so lahko izgube tudi do 50-odstotne. Zraven tega, da lahko z zamenjavo naprave veliko privarčujemo, lahko stroške ogrevanja znižamo še dodatno: s pravilno vzdrževano kurilno napravo, s pravilnim kurjenjem, z rednim kratkotrajnim zračenjem prostorov, s pravilno regulacijo temperature prostorov in toplotnih virov. Položnico za ogrevanje pa lahko znižamo še dodatno, in sicer z zamenjavo starih oken, ustrezno izolacijo, primerno temperaturo v bivalnih prostorih, znižanjem temperature za nekaj stopinj v nočnem času ... Kot kažejo izračuni, ki so dostopni tudi na spletu, lahko že z nekaj ukrepi privarčujemo več sto evrov letno. Ob zamenjavi ogrevalne naprave pa lahko letno prihranimo v stanovanju tudi do 500 evrov. Vse je seveda odvisno tudi od tega, za kakšen objekt gre, kako veliko površino ogrevamo, kakšne so možnosti montaže in kako uskladlji-ve so naše želje in finančne zmožnosti. Dejstvo je, da lahko zamenjava ogrevalne naprave veliko stane, a se investicija načeloma povrne v kratkem času: včasih že v dveh letih. V vsakem primeru pa bo smiselno upoštevati nekaj priporočil, kako še prihraniti pri ogrevanju: • pravilno zračenje in prezračevanje: ne zračite prepogosto, saj za normalno dihanje zadostuje že zrak, ki v prostor pride zaradi netesnosti stanovanjskega prostora. Ko zračite, počnite to kratkotrajno in intenzivno z odpiranjem oken. Na ta način zmanjšamo izgube; ne zakrivajte ogrevala: predolga zavesa ali pohištvo zmanjšajo učinkovitost teh; znižajte temperaturo: če jo znižate s 23 stopinj na 20, lahko prihranite kar 18 odstotkov stroškov; izolacija: zelo pomembno je, da (posebej če imate stara okna ali vrata) preverite tesnila. Cenejše ogrevanje s toplotnimi črpalkami Daikin Altherma airabcELO trgovina in storitve d.o.o. Večina sistemov ogrevanja za stanovanjske in poslovne objekte uporablja kot vir ogrevalne energije fosilna goriva, kot sta plin ali kurilno olje. Toda uporaba fosilnih goriv je problematična, saj ob njihovem izgorevanju nastajajo velike količine C02, ki so obremenjujoče za naše okolje. Poleg tega pa je njihova uporaba obremenjujoča tudi za naš proračun, saj so zaloge fosilnih goriv omejene, kar jim dolgoročno povečuje ceno. Torej, zakaj ne bi v vaš dom vgradili ogrevalnega sistema na obnovljive vire? Zakaj ne bi pomislili na prihranek in na hitro povrnjeno investicijo? Zakaj ne bi pomislili na toplotno črpalko Daikin Altherma? Toplotna črpalka približno dve tretjini toplote, ki jo proizvede, zajame iz zunanjega zraka. Ta energija je brezplačna. Pri tem toplotna črpalka neposredno ne izpušča nobenih plinov, kot je npr. C02, deluje pa lahko tudi do zunanje temperature -25 °C in segreva vodo do 55 °C oz. celo do 80 °C. Kako je to mogoče? Lastnost toplote je naravno prehajanje iz mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo. Z majhnim vložkom električne energije in s pomočjo hladilnega sredstva, ki prenaša toploto, toplotna črpalka obrne ta proces ter odvzame toploto iz območja z nizko temperaturo in jo prenese v območje z višjo temperaturo. V vaš dom. Daikin je razvil dva tipa toplotnih črpalk. Eden je model nizkotempe-raturne toplotne črpalke, ki segreje vodo do 55 °C in je primeren za novogradnje ter za vse objekte, kjer so nameščeni nizkotemperaturni ogrevalni sistemi (talno gretje, konvek- torji, nizkotemperaturni radiatorji). Drugi pa je model visokotempera-turne toplotne črpalke, ki ima zaporedno vezana dva kompresorja in dve različni hladilni sredstvi, zaradi katerih lahko ta model dvigne temperaturo vode do 80 °C. Visokotem-peraturna toplotna črpalka Daikin Altherma je tako idealna izbira za objekte, ki se ogrevajo z visokotem-peraturnimi radiatorji. Visokotemperaturni radiatorji so največkrat del obstoječega sistema ogrevanja na kurilno olje, plin ali biomaso. Prenova obstoječega sistema ogrevanja in zamenjava starih peči z visokotemperaturno toplotno črpalko Daikin Althermo predstavlja enostavno instalacijo brez velikih sprememb na objektu: toplotno črpalko se priklopi na obstoječo cevno instalacijo in se ji zagotovi električno napajanje. Po dosedanjih izkušnjah iz referenčnih objektov lahko znižamo strošek ogrevanja za 2,5- do 3-krat v primerjavi s kurilnim oljem in za 3,3- do 4-krat v primerjavi z utekočinjenim naftnim plinom. Daikinove toplotne črpalke so in-vertersko krmiljene, kar pomeni, da nepretrgoma prilagajajo delovanje sistema dejanskim potrebam po ogrevanju. Temperature prostorov so zato optimalno vzdrževane, ne glede na zunanje in notranje dejavnike, kot je na primer količina sončne svetlobe ali število oseb v prostoru. Takšno invertersko delovanje omogoča večje prihranke pri porabi energije ter uporabniku nudi popolno toplotno udobje. Daikin Altherme so kompaktnih oblik in enostavne za vgradnjo. Uporabniku se prilagajajo s širokim naborom različnih moči in velikosti rezervoarjev za sanitarno vodo, z enostavnim uporabniškim krmilnikom v slovenskem jeziku in z možnostjo priklopa na različne ogrevalne sisteme. Mogoča je tudi bivalentna povezava z že obstoječo kurilno pečjo in priklop na sončne kolektorje. Posebno skrb Daikin posveča tudi varovanju okolja, kar mu je priznala tudi Evropska unija, ki mu je kot prvemu proizvajalcu toplotnih črpalk dodelila znak za varovanje okolja ECO-Label. Ta znak pridobitelja zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v celotnem življenjskem obdobju proizvodov oziroma storitev, ki jih ponuja na trgu. Airabela, d. o. o., je Daikinov partner, ki skrbi za uvoz in distribucijo Daikinovih proizvodov v Sloveniji. Sedež imamo v Ljubljani, na Smar-tinski cesti 58 a, kjer imamo Daikinove toplotne črpalke razstavljene, tako da si jih lahko stranke ogledajo v živo. Strankam nudimo strokovno svetovanje, izračune toplotnih izgub in kakovostno tehnično podporo ter priporočimo usposobljenega monterja, ki bo poskrbel za primerno vgradnjo sistema. torek • 15. oktobra 2013 Pred kurilno sezono Štajerski IT Razlike med ponudniki niso velike Vsakdo si želi na računu za elektriko ali plin videti čim nižji znesek, saj je ob trenutnih cenah in dogajanju pri nas in v svetu le vprašanje časa, kdaj bomo deležni novih podražitev. Kateri distributer vam trenutno ponuja najcenejšo elektriko in plin? Po podatkih Statističnega urada je v letu 2012 dobavitelja zamenjalo rekordnih 48.794 odjemalcev gospodinjskega odjema, kar je 46 % več kot leta 2011 in največ od odprtja trga leta 2007. Povprečni slovenski odjemalec na enotarifnem merjenju bi ob zamenjavi dobavitelja v lanskem letu lahko mesečno prihranil do 5,54 evra, prihranek na letnem nivoju pa bi znašal največ 64,20 evra. Povprečni slovenski odjemalec na dvotarifnem merjenju pa bi ob zamenjavi dobavitelja v letu lahko mesečno prihranil do 7,06 evra, prihranek na letnem nivoju pa bi znašal največ 83,18 evra. Energija Plus, ki je hčerinsko podjetje Elektra Maribor, ponuja širok spekter paketov, med katerimi naj bi vsak našel nekaj zase. Večja tarifa pri njih znaša 0,06998, manjša pa 0,04431 €/kWh, medtem ko enotarifni način znaša 0,06189 €/kWh brez DDV. Svojim strankam so se javno zavezali, da v prihodnje ne bodo višali cen plina, do konca prihodnjega leta cena naj ne bi presegla 0,3535 €/m3. Podjetje Elektro Energija je v lasti Elektra Ljubljana. Prav tako ponuja veliko različnih paketov oblikovanih za različne potrebe odjemalcev, večja tarifa najcenejšega paketa pa znaša 0,06137, manjša 0,03497 in ena tarifa 0,05339 €/kWh brez DDV. Na drobnoprodajni trg dobave zemeljskega plina je Elektro energija vstopila z blagovno znamko Zanesljivo Plin z enotno ceno za vse odjemalce, ki znaša 0,3525 €/m3. Cena električne energije se pri Petrolu ni spremenila od Dobavitelj Cena električne energije VT - višja tarifa €/kWh Znesek pri letni porabi 4000 kWh (v evrih) Cena električne energije MT - manjša tarifa €/kWh Znesek pri letni porabi 4000 kWh (v evrih) Cena električne energije ET - enotarifni način €/kWh Znesek pri letni porabi 4000 kWh (v evrih) Elektro Celje 0,06492 259,68 0,03598 143,92 0,05898 235,92 Gen-I 0,0593 237,2 0,0323 129,2 0,0513 205,2 Petrol 0,06572 262,88 0,03601 144,04 0,05978 239,12 Elektro Energija 0,06137 245,48 0,03497 139,92 0,05339 213,56 Energija Plus 0,06998 279,52 0,04431 177,24 0,06189 247,56 Vse cene so brez DDV. Razlike med najbolj in najmanj ugodnim ponudnikom so majhne. Račun bi dar kot lahko vidimo, so razlike med ponudniki majhne. Razlika med najbolj ravni, kar je manj kot 5 evrov na mesec. bil pri dobavitelju Gen-I sicer še vedno najnižji, venin najmanj ugodno ceno znaša do 50 evrov na letni Dobavitelj Cena zemeljskega plina €/m3 Znesek pri letni porabi 2200 m3 (v evrih) Elektro Celje 0,3397 747,34 Gen-I 0,3299 725,78 Petrol 0,3342 735,24 Elektro Energija 0,3525 775,5 Energija Plus 0,3535 777,7 septembra lani in še naprej ostaja enaka. Petrolov cenik električne energije za gospodinjske odjemalce kaže, da večja tarifa znaša 0,06572 €/kWh, manjša QirObGLQ trgovina in storitve d.o.o. if* Distribucija klimatskih naprav in toplotnih črpalk ^ Toplotne črpake Daikin Altherma -Naravna izbira Visokotemperaturna Toplotna črpalka Daikin Altherma S Odlična za prenovo ogrevalnega sistema in povezavo na visokotemperaturne radiatorje S Temperatura izhodne vode do 80°C brez uporabe električnih grelcev S Omogoča do 3x nižje stroške ogrevanja v primerjavi z ogrevalnimi sistemi na osnovi električne energije ali fosilnih goriv S Invertersko krmiljen vijačni kompresor prilagaja moč delovanja dejanskim potrebam po ogrevanju S Možna bivalentna povezava z obstoječim sistemom ogrevanja S Možna priključitev na sončne kolektorje S Preprosto upravljanje S Okolju prijazna toplotna črpalka z nizkimi izpusti CO2 - evropski znak za okolje (Eco-label) Sončni priključek (izbirno) in enotarifni znesek pa je po 0,03601 in 0,05978 €/kWh brez DDV. Sicer pa Petrol z začetkom kurilne sezone ponuja poleg konkurenčnih cen zemeljskega plina tudi vrsto dodatnih ugodnosti, ki jih lahko kupci pridobijo samo pri njih. Petrol še zlasti nagrajuje zvestobo, s čimer si lahko kupci dodatno pridobijo popust tudi na plinu in elektriki, z njihovo kartico pa imajo poenostavljen način plačevanja, saj lahko vse energente združijo na eni položnici, kar jim prinaša tako časovni kot finančni prihranek. Poleg omenjenih ugodnosti so pripravili posebno ponudbo za vse, ki so pripravljeni združiti dobavo energije in plina in si s tem pridobiti nižje cene posameznih energentov. S Petrolovim energetskim paketom lahko uporabniki prihranijo do 7,3 % pri ceni električne energije, do 34,5 % pri ceni lesnih peletov in brezplačne dostave kurilnega olja ter cene zemeljskega plina, ki znaša 0,3342 evrov za m3. Omenjena cena zemeljskega plina pa se ob podpisu pogodbe za enoletno dobavo plina ter s pridobitvijo plačilne kartice Petrol klub lahko zniža še za dodatnih 5 % na 0,3290 €/m3. Dokaj nov ponudnik na trgu GEN-I je bil konec leta 2012 najcenejši dobavitelj v vseh segmentih odjema električne energije. Pri njih poudarjajo, da strank v nobenem ceniku ne omejujejo s časovno vezavo in nikakršnimi pogodbenimi omejitvami, niti za razliko od ostalih distributerjev ne zaračunavajo mesečnega nadomestila stroškov vodenja računa. Gospodinjski odjemalci izbirajo med večjo tarifo, ta znaša 0,0593 €/kWh, manjšo za 0,0323 ter eno tarifo za 0,0513 €/ kWh brez DDV. Kot obljubljajo, cen ne bodo višali, še več, že v začetku letošnjega leta so dali pisno javno zavezo, da cen za gospodinjske odjemalce v letu 2014 pod nobenim pogojem ne smejo povišati. Če bodo razmere na trgu dovoljevale, jih bodo kvečjemu znižali. Dodatno pa znižujejo tudi ceno plina, s tem sledijo svoji zavezi navzgor omejenih cen vse do konca leta 2014, v primeru ugodnih razmer na svetovnih in evropskem trgu zemeljskega plina bodo ceno, ki trenutno znaša 0,3299 €/m3, še dodatno znižali. V Elektro Celje ponujajo več paketov električne energije, najcenejši nosi ime Prihranim. Pri tem večja tarifa znaša 0,06492, manjša pa 0,03598 €/kWh. Enotarifni način znaša 0,05898 €/ kWh brez DDV. Vsebuje vezavo in zagotovljene cene do 31. 12. 2015. Kot ocenjujejo v tem trenutku, dvig cen v prihodnje najverjetneje ne bo potreben. Poleg elektrike ponujajo tudi plin, cena plina za prvih 1000 kupcev električne energije pri njih je 0,3397 €/m3. Zagotovljena je do konca septembra prihodnje leto, lahko pa se še dodatno zniža, če se bodo tako odločili. 18 Štajerski Pred kurilno sezono torek • 15. oktobra 2013 Svetujejo naj strokovnjaki Ko se odločamo o ogrevalnem viru, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom. Najdemo jih v Energetsko svetovalni pisarni na Ptuju in v Ormožu ali pa na Lokalni energetski agenturi Spodnje Podravje, pove direktor LEA Janez Petek. Sicer pa splošne optimalne rešitve ni, ker je vsaka stavba poglavje zase. Najcenejše ogrevanje so polena. Pri rekonstrukcijah stavb pa se je treba držati določenega vrstnega reda, najprej se je treba lotiti toplotne izolacije ovoja stavbe, šele na koncu se lotimo rekonstrukcije kotlovnice, poudarja. V obdobju varčevanja naj bi bil tudi znesek ogrevanja čim manjši. Kaj lahko poveste o optimalnih možnostih ogrevanja danes? Za koliko se je v povprečju v zadnjih letih zmanjšal strošek za ogrevanje? „Pri obstoječih stavbah so se stroški ogrevanja pri konven-cionalnih virih ogrevanja, kot so ekstra lahko kurilno olje (ELKO), utekočinjen naftni plin (UNP) in zemeljski plin (ZP), povišali skladno s povišanjem cen. V prihodnosti lahko pričakujemo še zvišanje cen, cena ELKO se bo v enem do dveh letih izenačila z dizelskim gorivom, saj je praktično to isto gorivo. Tista gospodinjstva, ki so prešla na obnovljive vire, imajo sedaj nove kurilne naprave, ki imajo višje izkoristke in uporabljajo cenejše ener-gente, kot so lesna biomasa (polena, sekanci, peleti) ali toplotne črpalke (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda). Pri toplotnih črpalkah stroški ogrevanja pomenijo dodatne stroške električne energije, ki pa pomenijo približno tretjino stroškov ogrevanja na fosilna goriva. Sicer pa splošne optimalne rešitve ni, ker je vsaka stavba poglavje za sebe in jo je treba obravnavati vsako posamezno. Pri odločanju o ogrevalnih virih naj se občani obrnejo na energetsko svetovalno pisarno ENSVET v Ptuju in Ormožu ali na Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje, kjer so ta svetovanja poceni oz. brezplačna, ali na projektivna podjetja. Vsekakor pa za nasvet ne spraševati raznih prijateljev, monterjev toplotnih naprav, trgovcev in izvedbenih podjetij. Za ilustracijo podajamo ocenjene stroške ogrevanja za enostanovanjsko hišo, poprečno toplotno izolirano, stanovanjske ploščine 100 m2 in z letnim energijskim številom 100 kWh/(m2 a). Najcenejša so polena S katerim načinom ogrevanja je danes mogoče prihraniti največ? Katerega bi vi priporočili kot strokovnjak na tem področju? „Izbira prave ogrevalne tehnike je zelo pomembna, vendar na odločitev vplivajo različni dejavniki: toplotna izolacija ovoja stavbe, kakovost oken, pretekla poraba "kurilnega olja ali plina" (pri adaptacijah) in dostopnost energetskih virov. Prav tako je treba upoštevati zahteve stanovalcev. Najcenejše ogrevanje so polena, ki so na trgu še razmeroma poceni. Še ceneje je, če imate lastni gozd in ne upoštevate stroškov podiranja in spravila lesa. Glede na naraščajoče stroške fosilnih ener-gentov se ljudje na podeželju poslužujejo lesne biomase (predvsem tisti z lastnimi gozdovi) in toplotnih črpalk. Kot sem povedal, pa je optimalna izbira odvisna od različnih dejavnikov, najbolj pa od finančne zmožnosti investitorja. Dolgoročno bosta prevladovali predvsem dve vrsti ogrevanja - toplotne črpalke in lesna biomasa. Tudi daljinska ogrevanja bodo v Sloveniji počasi zamenjala energente, predvsem bosta prevladovali lesna biomasa Mir ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797 www.miNhorvat.si Janez Petek, direktor Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje: „Dolgoročno bosta obvladali dve vrsti ogrevanja črpalke in lesna biomasa." Foto: Črtomir Goznik toplotne in geotermalna energija. Na Primorskem je možno poceni in učinkovito izrabljati toploto morja s toplotnimi črpalkami, kar v veliki meri že izkoriščajo na Švedskem." Kako znižati stroške energije v starejših stavbah, grajenih v obdobju, ko se še ni varčevalo z energijo oziroma je bila ta cena tako nizka, da o tem ljudje na splošno niso razmišljali, pa tudi način gradnje tega ni upošteval? „Pri rekonstrukcijah obstoječih stavb se moramo držati določenega vrstnega reda. Najprej izvedemo toplotno izolacijo ovoja stavbe, zamenjamo okna (običajno vgradimo lesena troslojna okna z U =1,1 W/(m2 K), nato izvedemo toplotno izolacijo fasade. Priporočena debelina toplotne izolacije je 15 do 20 cm. Vgrajujemo raje kameno, stekleno volno, manj polistiren, ki je gorljiv. Naravni ma- teriali so tudi na voljo, npr. volna in celuloza. Sledi še toplotna izolacija podstrešja (20 cm do 25 cm). Običajno položimo 20-25 cm kamene ali steklene volne, v primeru podstrešnih stanovanj pa izdelamo streho in toplotno izolacijo po pravilih stroke. Na ta način znižamo porabo toplotne energije do 50 %. Šele na koncu se lotimo rekonstrukcije kotlovnice. Če imamo obstoječi ogrevalni sistem, ta postaja predimenzioniran. To pomeni, da imamo radiatorje (ali talna, stenska ogrevala) predimenzionirana (previsoke vgrajene moči), kar nam omogoči vgradnjo nizkotem-peraturnih toplotnih virov, kot je toplotna črpalka, pa tudi lesna biomasa. Včasih zadostuje že v zadnjem času popularna kaminska peč. Ker smo hišo dobro toplotno izolirali in tudi zatesnili, je treba paziti na redno prezračevanje (npr. vsakodnevno 5 minut), da preprečimo nastajanje plesni. Zato imajo nizkotem-peraturne in pasivne stavbe vgrajen prezračevalni sistem, seveda z rekuperacijo odpadne toplote (iztočni zrak pred-greje vtočnega)." Kakšni naj bi bili viri ogrevanja v novogradnjah? Kaj je tisto, kar odloča o tej izbiri? „Tukaj so različne možnosti, razen če z OPN ni določeno drugače. Nekatere lokalne skupnosti imajo daljinska ogrevanja, na katera se je obvezno priključiti. Če to ni določeno, potem je to prosta izbira investitorja. Kot sem omenil, imajo nizkoe-nergijske in pasivne stavbe v glavnem stensko in talno ogrevanje s toplotno črpalko, redkeje z biomaso. Pri nas velja poseben pravilnik o toplotni zaščiti stavb, ki dovoljuje energijsko število okrog 40 kWh/(m2 a), ki omogoča vse vrste ogrevanja. Če se odločimo za UNP ali ZP, smo obvezani vgraditi kondenza-cijski plinski kotel, ELKO v novogradnjah tako nihče več ne uporablja, lahko pa se tudi odločimo za toplotno črpalko, kar pa je predvsem odvisno od naravnih danosti." Koliko danes tudi država podpira energetsko sanacijo individualnih objektov? Na koga naj se obrnejo ljudje, ki se odločajo za to? „Država tako v gospodinjstvih kot v javnem sektorju sofinancira takšne ukrepe. Za gospodinjstva je za to pristojen EKO-sklad preko nepovratnih sredstev do 25 % ali s krediti s subvencionirano obrestno mero. Občani lahko dobijo vse informacije pri ENSVET svetovalcu vsak ponedeljek med 16. in 18. uro na sedežu LEA Ptuj ali na ormoški občini. Svetovanje je za občane brezplačno." Vrsta energenta Merska enota Kurilna vrednost kWh/enoto Količina energenta Cena koristne energije EUR/kWh Stroški ogrevanja EUR/a UNP - propan (cisterna) L 6,71 1.490,3 0,1525 1.525 UNP - propan butan (cisterna) L 7,23 1.383,1 0,1402 1.402 ELKO L 10,25 975,6 0,1171 1.171 ZP Sm3 9,17 1.090,5 0,0883 883 Lesni sekanci nm3 800 12,5 0,0236 236 Lesni peleti kg 4,73 2.114,2 0,0576 576 Lesna polena (bukova) prm 2.410 4,1 0,0277 277 TČ zrak/voda (COP = 3,4) kWh 1 2.941,2 0,1392 409 TČ zemlja/voda (COP = 4,5) kWh 1 2.222,2 0,1392 309 TČ voda/voda (COP = 5,5) kWh 1 1.818,2 0,1392 253 torek • 15. oktobra 2013 Pred kurilno sezono Štajerski IT Ne zapirajte vrat dimnikarjem, kajti tudi to vas lahko stane Cene dimnikarskih storitev ureja cenik storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, oziroma na kratko dimnikarske službe, ki je na voljo na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/ content?id=99042. Opozoriti velja, da je za redno mehansko čiščenje kurilne naprave do 50kW, ki pridejo v poštev pri večini gospodinjskih porabnikov, treba odšteti 10,80 evra, pri čemer velja opozoriti, da je cena za prvi pregled kurilne naprave do 50 kW kar 54 evrov, za letni pregled take naprave pa je cena 5,20 evra, v vseh primerih brez DDV. Največ, za kurilne naprave od 4501 do 5000 kW, pa je cena čiščenja 452 evrov, brez DDV. Za kurilne naprave na trdo gorivo nad 150 kW se lahko cena čiščenja poveča največ za 30 %, v primeru izrednih pogojev izvajanja storitev, izredno onesnaževanih naprav, se opravljene storitve lahko obračunajo po porabljenem času in nastalih materialnih stroških. Sicer pa lahko izvajalec dimnikarske službe zaračuna za opravljene storitve dimnikarske službe uporabniku dimnikarskih storitev zneske, ki so v tem ceniku točno določeni glede na vrsto storitev, vrsto naprave, toplotno moč kurilne naprave, vrsto goriva in pogoje izvajanja, ki se razlikujejo v zahtevnosti izvedbe posamezne storitve. Cena posamezne storitve vključuje pripravo na izvedbo storitve, storitev samo, administrativne stroške in stroške izdelave poročil. Za primere, ko cena dimnikarske storitve v prilogi ni določena, se cena storitve dimnikarske službe določi po porabljenem času in nastalih materialnih stroških. Cena ure dimnikarske službe brez davka na dodano vrednost je 25,20 evra. Izvajalec dimnikarske službe mora uporabniku po opravljeni storitvi predložiti v podpis delovni nalog, na delovnem nalogu pa morajo biti številka delovnega naloga z datumom, podatki o uporabniku in izvajalcu, podatki o vrsti in številu storitev, ki so bile opravljene, ter datum in ura začetka in konca opravljanja storitve. Poleg podpisa izvajalca morata biti čitljivo zapisana ime in priimek izvajalca. Delovni nalog morata podpisati izvajalec in uporabnik storitev. Če uporabnik noče podpisati delovnega naloga, se to označi na delovnem nalogu. Delovni nalog je treba izpolniti tudi, če uporabnik ne omogoči opraviti storitve ali uporabnika na najavljeni dan ni doma, pri čemer se ta dejstva (datum, ura, razlog za neuspelo izvedbo storitve) zavedejo na delovni nalog. V tem primeru se delovni nalog pusti v hišnem predalčniku. Izvajalec storitve lahko uporabniku po opravljeni storitvi namesto delovnega naloga predloži račun, vendar le v pri- meru, da račun vsebuje vse elemente delovnega naloga. Če uporabnik izvajalcu dimnikarske službe ob najavljenem terminu po prihodu do uporabnika odkloni ali onemogoči izvajanje dimnikarskih storitev, je izvajalec dimnikarske službe upravičen do plačila nastalih stroškov v višini 6,30 evra, brez davka na dodatno vrednost. Posamezne storitve, ki jih mora dimnikar opraviti na različnih kurilnih napravah in periode teh storitev pa so določene v Pravilniku o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Pravilnik je na voljo na spletnem naslovu: http://www. mko.gov.si/fileadmin/mko. gov.si/pageuploads/zakono-daja/varstvo_okolja/zrak/ oskrba_malih_kurilnih_na-prav.pdf V državi 194 dimnikarskih območij Opozoriti velja, da se letni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav opravi enkrat letno sočasno s čiščenjem male kurilne naprave, če se opravlja čiščenje male kurilne naprave vsako leto. Izredni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih napravah pa opravi dimnikar na zahtevo inšpektorja. Sicer pa je v tem pravilniku določeno, da je kurilna sezona obdobje med 1. oktobrom tekočega leta do 31. maja naslednjega leta, za primorske občine pa od 1. novembra tekočega leta do 30. aprila naslednjega leta; Obveznosti koncesionarja, torej tistega, ki mu je uradno dovoljeno opravljanje dimnikarske službe na določenem območju, pa so navedene v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kuril-n ih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, ki je na voljo na spletni strani http://www.pisrs.si/npb/ files/2004-01-5391-20081110_133851_2008-2511-0169.doc. Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe, ki mora imeti zaposleno zadostno število delavcev z ustreznimi kvalifikacijami za opravljanje dimnikarske službe na celotnem dimni- karskem območju; razpolagati mora z merilno in drugo opremo v zadostnem obsegu, usposobljen mora biti za delo z evidencami, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za okolje, v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe, imeti mora poravnane davke, prispevke Bliža se najbolj čaroben, a obenem najhladrn na položnicah, ki se bodo v času kurilne sezo da dom energetsko prenovite in ga začnet Ne samo, da bodo stroški ogrevanja nižji, c številne druge prednosti. Za vse generacije, Ogrevanje s fosilnimi gorivi je vedno dražj alternativo, s katero boste prihranili tud Kako prihraniti toliko dena s toplotno in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu pa ni začet stečajni ali likvidacijski postopek. Slovenija je razdeljena na 194 dimnikarskih območij. Dimnikarska območja, kot so Gornja Radgona, Grad, ?l leta. Verjetno vas že skrbijo številke ivečale.Temu se lahko izognete tako, grevati s toplotno črpalko. anje s toplotno črpalko prinaša tudi ihajajo za vami! to vam pri Termo shopu ponujamo 75 %! i 0 & E o o o Hoče Slivnica, Kočevje, Ljubljana, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Moravske Toplice, Puconci, Ribnica in Slovenska Bistrica, imajo po dva izvajalca ali več izvajalcev, kjer ima vsak izvajalec dimnikarske službe svoje dimnikarsko območje. A VmK* * * * i J, j L i - r . KAKOVOST, DOBRO IME, TRADICIJA - TERMO SHOP Letni obseg storitev dimnikarske službe na vseh vrstah malih kurilnih naprav, izražen z letnim obsegom storitev na enakovredni napravi, je določen v naslednji tabeli: vrsta goriva Nazivna toplotna moč do 50 kW od 50 do 250 kW od 250 do 1.000 kW več kot 1.000 kW plinasto gorivo 1 2 2 3 tekoče gorivo 1 2 3 4 trdno gorivo 1* , 2 2*, 4 3* , 5 - * velja za male kurilne naprave na biomaso, za katere iz tehnične dokumentacije proizvajalca male kurilne naprave sledi, da toplotne izgube z dimnimi plini ne presegajo 20 % zgorevalne toplote goriva. Zakaj zaupati Termo shopu? • Kervsakega kupca inobjektobravnavamo individualno. • Kerpri nas dobite vse na enem mestu, "OD IDEJE DO ZAGONA". • Kerimamo lastno proizvodnjo toplotnih črpalk, kijih lahko prilagodimo specifičnim zahtevam in potrebam kupcev. • Kersstrokovno montažo zagotovimo dolgotrajno brezhibno in varčno obratovanje. • Kersmo strokovnjaki z več kot 20-letno tradicijo in smovvseh teh letih namestili že preko 30.000 toplotnih črpalk. • Kernenehnovlagamovrazvoj in znanje. Zakaj energetska prenov doma in toplotna črpalka? • Toplotno črpalko lahko uporabljate za ogrevanje doma ali za pripravo tople sanitarnevode. • Stroške ogrevanja boste zmanjšali do 75 %, saj toplotna črpalka energijo črpa iz zraka, vode ali zemlje. • Vzdrževanjeje enostavno in poceni. • Skrb za dobavo goriva, rezervoar ali dimnik ni potrebna. Da vas bomo lažje prepričali, da je toplotna črpalka pravilna izbira, imamo za vas na zalogi tudi Termo shop subvencije v vrednosti do 50.000 EUR: • Aktualna subvencija velja za Termo Shop toplotne črpalke. • Za uveljavitev subvencije potrebujemo ključne podatke vaše ogrevalne situacije, na osnovi katerihvam bomo pripravili informativno ponudbo; če vam bo le t ustrezala, se dogovorimo za ogled in pripravimo ponudbo z garancijo končne cene. Sledi ogled na vaši lokaciji in izdelava za nas zavezujoče ponudbe (brezskritih dodatnih stroškov). • Podeljena subvencija bo veljala do izteka veljavnosti ponudbe. Dimnikarske storitve ureja 5. člen uredbe o dimnikarski službi, ki podrobneje določa, da sodijo med dimnikarske storitve: pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav; nadalje čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in izvedba protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov, izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav ter posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah koncedentu. S 080 88331K info@termoshop.si | ^ www.termoshop.si 20 Štajerski Pred kurilno sezono torek • 15. oktobra 2013 MO Ptuj - neto izvoznik energije? Kot smo že poročali, je bila 12. septembra letos MO Ptuj razglašen za energetsko najučinkovitejšo MO v Sloveniji, postala pa je tudi absolutna zmagovalka natečaja En.občina 2013 v organizaciji Energetika.net, ki je letos izvedla že četrti izbor za energetsko najučinkovitejše občine v Sloveniji. Dosežke na področju učinkovite rabe energije so predstavili ptujski župan Štefan Čelan, direktor Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje Janez Petek in direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. MO Ptuj je uspešno izvedla številne projekte na področju energetske prenove javnih stavb, med katere sodijo Dom starejših občanov, Splošna bolnišnica Ptuj, vrtec Podlesek in Mestni kino Ptuj. Tako so se stroški ogrevanja v teh stavbah znižali za 36 odstotkov, stroški javne razsvetljave, MO Ptuj se je kot prva v Sloveniji lotila tudi energetske obnove javne razsvetljave, pa se bodo znižali za 66 odstotkov. Projekt energetske obnove javne razsvetljave je stal 1,587 milijona evrov, delno se je sofinanciral iz kohezij-skega sklada, prispevek MO Ptuj pa je znašal 344 tisoč evrov. Skupaj so zamenjali 3142 sija I k od 3530 svetilk, vgradili 88 regulatorjev in krmilnih sistemov osvetljevanja, vključno z opremo za učinkovito daljinsko krmiljenje in izvajanje redukcij obratovanja javne razsvetljave ter za spremljanje porabe in izvajanje energetskega knjigovodstva. Zamenjali so 400 električnih drogov javne razsvetljave, obnovili vse stare, letni prihranek za proračun na področju stroškov javne razsvetljave pa se bo znižal za 150 tisoč evrov, je povedal Alen Hodnik. Celotna investicija naj bi se povrnila v desetih letih. Izkušnje, ki so jih pridobili v okviru rekonstrukcije javne razsvetljave, bodo koristno unovčili tudi v drugih okoljih, kjer se na tovrstne rekonstrukcije šele pripravljajo. V bodoče želijo koristno uporabiti oz. energetsko izrabiti lahke frakcije, ki nastaja ob obdelavi odpadkov, ki pa jih trenutno še izvažajo v Avstrijo. Želijo sodelovati tudi pri izgradnji naprav za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike. V sodelovanju z MO Ptuj, Lokalno energetsko agenturo, naj bi začeli razvijati tudi projekte za vgradnjo manjših kogene-racijskih naprav v nekaterih Foto: Črtomir Goznik Slika CG-EnergetikaJPG. S tiskovne konference v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, na kateri so 7. oktobra predstavili uspešne projekte s področja energetske učinkovitosti, zaradi katerih je bila MO Ptuj razglašena za energetsko najučinkovitejšo MO, postala pa je tudi absolutna zmagovalka natečaja En.občina 013 v organizaciji Energetika.net. osnovnih šolah. Temelji za sistemsko upravljanje z energetsko učinkovitostjo so bili vzpostavljeni Sistem frekvenčnega krmiljenja sedaj prenesen na toplotne črpalke Frekvenčno krmiljene toplotne črpalke so že nekaj časa v porastu. Proizvajalci in stroka se namreč pospešeno ukvarjajo z izzivom nove tehnologije frekvenčnega krmiljenja moči (inverterska tehnologija) pri toplotnih črpalkah. Inovativna tehnologija je namreč že kar nekaj časa v uporabi pri klimatskih napravah, sedaj pa se pridobljeno znanje počasi prenaša tudi na toplotne črpalke. Visoka šola Luzern je pripravila raziskavo, v kateri je raziskala osnove delovanja, hkrati pa prikazala aktualne in zanimive rezultate delovanja takšnih naprav. Lastnosti inovativne tehnologije frekvenčnega krmiljenja lahko povezujemo s številnimi novimi izzivi, kot so obremenitev posameznih komponent in glasnost delovanja, hkrati pa te naprave delujejo učinkoviteje in pripomorejo k boljšemu izkoristku energije. Kolofon Urednica priloge: Simona Meznarič Fotografije: Črtomir Go-znik Avtorji prispevkov: Mojca Zemljarič, Majda Go-znik, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Patricija Kovačec Vse temelji na znanstvenoraziskovalnih dokazih Teoretične in praktične raziskovalne metode so namreč pokazale, da je višanje učinkovitosti toplotnih črpalk zrak/voda odvisno od neprekinjenega nadzora med proizvedeno in potrebno energijo za ogrevanje. Izboljšanje učinkovitosti lahko dosežemo z izboljšanjem geometrije uparjalnika, v povezavi z optimalnim razmerjem delovanja uparjalnika ter ventilatorja. Raziskave so pokazale tudi, da je optimalna učinkovitost dosežena takrat, ko nadzorujemo tako delovanje kompresorja kot tudi ventilatorja. Podana sta bila dva primera uporabe: uporaba toplotne črpalke v prenovljenem objektu in v pasivni hiši. V primeru prenovljene stare gradnje dosežemo najboljše rezultate takrat, ko v kompresorju sočasno, in linearno zmanjšujemo hitrost obratov in pretočni volumen zraka, ob višanju temperature zraka, med -10°C in 0°C. Pri temperaturah nad 10 °C kompresor in ventilator delujeta v klasičnem načinu delovanja (ON/ OFF). V primeru pasivne hiše je to temperaturno območje manjše. Trenutki preklopa med delovanjem s frekvenčnim krmiljenjem in sistemom delovanja ON/OFF so odvisni od razmerja in razporeditve obremenitve med kompresorjem in ventilatorjem. Raziskovalci CC TEVT so z rezultati, ki so jih pridobili na prototipu, izdelali tudi sheme letne obremenitve za primer švicarskega sredogorja. V primeru obnovljene staro gradnje, pri 38 °C povratne temperature, 46 °C dovodne temperature in najnižji zunanji temperaturi -10 °C, je sezonski izkoristek (SCOP) znašal 3,8. V primeru pasivne hiše pri 25 °C povratne temperature, 30 °C dovodne temperature in najnižji zunanji temperaturi -10 °C, pa je sezonski izkoristek (SCOP) znašal 4,4. Pri obeh podatkih je upoštevana tudi energija, ki je bila porabljena za odtalje-vanje. Ob ustrezno dimenzi-onirani toplotni črpalki zrak/ voda (ne pri predimenzionirani) vpliva na visoko stopnjo sezonskega izkoristka (SCOP) tudi ustrezna vgradnja v ogrevalni sistem. Raziskovalci so na osnovi preizkusov zaključili, da prinašajo inverterske toplotne črpalke višji sezonski izkoristek (SCOP) v primerjavi s standardnimi napravami z ON/OFF tehnologijo ter dosegajo boljše rezultate. Jure Sacer, Termo Shop z ustanovitvijo Lokalne energetske agencije Spodnje Po-dravje, tega se je MO Ptuj lotila med prvimi v Sloveniji. Njeno ustanavljanje je bilo podprto s sredstvi EU. LEA je vodila tudi izdelavo programa učinkovite rabe energije, ki ga v MO Ptuj uspešno izvajajo že peto leto. LEA danes dela na tem področju že za več kot 25 občin. Javne službe v povezavi s KP izvajajo projekte, ki so v interesu širšega območja na področju učinkovite rabe energije, med drugim so Javne službe v celoti zelo učinkovito izvedle rekonstrukcijo javne razsvetljave, izvajajo jih tudi MO Ptuj, zavod Bistra se ukvarja z raziskovalnimi projekti na področju učinkovite rabe energije, LEA je odgovorna za strokovni potek in delno tudi znanstveni del, vse skupaj pa poteka v koordinaciji župana Štefana Čelana in MO Ptuj. Že doslej je bilo na področju učinkovite rabe energije narejenega veliko, narejenega pa bo še več, napoveduje Janez Petek. Plani so veliki in finančno ter tehnično izvedljivi. Uspeh na letošnjem natečaju za energetsko najučinkovitejšo MO v Sloveniji so prinesli že izvedeni projekti, projekti, ki so v teku, in projekti, ki se še načrtujejo in so tudi terminsko opredeljeni. Za pripravo dokumentacije so bila delno pridobljena tudi evropska sredstva. Začetek projekta energetske sanacije sedmih objektov Vrtca Ptuj Izmed projektov, ki se bodo pričeli izvajati, velja omeniti energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj, ki zajema energetsko sanacijo sedmih objektov (Spominčica, Marjetica, Trobentica, Tulipan, Vijolica, Deteljica in Mačice), ki vključuje zamenjavo oken, izolacijo fasad in stropov. Delo je na javnem razpisu pridobilo Gradbeno podjetje Drava Ptuj. Podpis pogodbe naj bi bil v kratkem, takrat bo tudi več znanega, kako bo potekala ta sanacija oziroma kateri vrtec bodo najprej sanirali. Sanacija naj ne bi ovirala izvajanja dejavnosti vrtca. Vrednost investicije je ocenjena na 912.624,02 evra, brez DDV. Na podlagi že pridobljenega sklepa o sofinanciranju znašajo nepovratna sredstva Evropskega kohezijskega sklada 749.711,69 evra. Glede na sofinanciranje 85 odstotkov upravičenih stroškov ta investicija MO Ptuj ne bo povzročila prevelikih stroškov, prinesla pa bo velik prihranek pri stroških energije, za kar se bodo tudi zmanjšali tekoči stroški za Vrtec Ptuj. Strošek investicije naj bi se povrnil v sedmih letih. V Mestnem kinu so zamenjali kotel, Športni zavod je pridobil nepovratna sredstva za energetsko rekonstrukcijo ŠD Mladika in Mestnega stadiona. Za večji izkoristek lesne biomase Ptujski župan Štefan Čelan je ponosen na priznanje za energetsko najučinkovitejšo MO v Sloveniji za leto 2013 in hkrati absolutno zmagovalko med vsemi lokalnimi skupnostmi. Izdelan je bil celoviti energetski koncept, občina porabi okrog 200 gi-gavatov različnih oblik energije. Samo z učinkovito rabo obnovljivih virov energije, brez geotermalne energije, bi lahko nadomestili skoraj 170 gigavatov. Z izkoristkom geotermalne energije, za katero se zanimajo Islandci, pod vodstvom ene od ma- džarskih korporacij, bi lahko bila MO Ptuj celo neto izvoznik energije. Kot pravi ptujski župan, se je pokazalo, da ta geotermalna žila, ki prečka naš prostor, je za Islandce, največje porabnike te energije, več kot idealna. V novi finančni perspektivi bo MO v sodelovanju z LEA Spodnje Podravje poskušala maksimalno izkoristiti vse finančne vire, ki bodo na voljo za področje učinkovite rabe energije. Slovenija je zelo bogata z lesno biomaso, na povprečnega Evropejca zraste okrog dva kubika lesa, na Slovenca 6,4 kubika. Škoda bi bilo ne izkoristiti tega bogastva, v neposredni bližini CČN Ptuj je že rezerviran prostor za postavitev sistema daljinskega ogrevanja z uporabo lesne biomase. O tem že potekajo pogovori z vsemi občinami na območju Spodnjega Po-dravja, da bi ustanovili neko pravno obliko (konzorcij) za izgradnjo sistema s pomočjo evropskih in domačih sredstev, ki bi imel več namenov: za stanovanjsko in individualno rabo, industrijsko rabo in potrebe Term Ptuj, kjer je na idejni ravni že izdelan koncept o podaljšanju sezone na odprtih bazenih, da bi se celoten zunanji bazenski kompleks pokril. Tudi Puhov most je zgrajen tako, da se lahko v njega dogradi vsa potrebna infrastruktura. V občinah, ki bodo ustanovile konzorcij, so po besedah Janeza Petka že tudi pripravili projekt oziroma analizo o tem, kaj je mogoče ogrevati z lesom. LEA ima od nedavnega tudi javno pooblastilo za izdajanje energetskih izkaznic. Vsaka občina je po zakonodaji dolžna imenovati tudi lokalnega energetskega upravitelja (menedžerja). LEA pa je tudi razvila svoj računalniški program za uvajanje energetskega knjigovodstva v javne objekte. torek • 15. oktobra 2013 Šport Štajerski 21 Nogomet • 2. SNL Panikvar debitiral z golom, Pevnik z zmago Aluminij - Bela krajina 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Panikvar (29.), 2:0 Drevenšek (58.), 2:1 Sašek (71.) ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Lonzarič, Medved, Drevenšek, Pečovnik (od 70. Letonja), Vaš, Panikvar, Jovanovič (od 89. Horvat), Kurež (od 62. Osmanaj). Trener: Robert Pevnik BELA KRAJINA: Ivačič, Skok, Vrščaj, Štukelj, Žugelj, Potokar, Topič, Čeh (od 46. Lovrič), Kastrevec (od 59. Spudič), Pejič, Kralj (od 67. Sašek). Trener: Safet Hadžič V prvi tretjini prvenstva so Kidričani zbrali le 13 točk, v nedeljo pa so lovili četrto zmago v tem prvenstvu. Pri tem sta jim pomagala dva novinca: kot trener je ekipo prvič vodil Robert Pevnik, na igralno površino pa se je po letih nastopanja za prvoligaške ekipe Slovenije in tujine (Madžarska, Škotska) vrnil Leon Panikvar. »Lepo se je vrniti v klub, kjer sem začel nogometno kariero. Včasih je treba storiti korak nazaj glede na rang tekmovanja, da lahko potem narediš novega naprej,« je ob uvodu povedal Leon, ki mu je trener takoj namenil vlogo v začetni enajsterici. Manjkala sta Tomaž Murko (poškodba) in Mitja Kovačevič (rdeči karton). Kidričani so proti najslabši ekipi lige takoj prevzeli pobudo, čeprav je bila ta v uvodnih minutah jalova. Prvo nevarnejšo akcijo so izpeljali v 10. minuti, ko je Kurež po podaji Drevenška preveč okleval in ni prišel do zaključnega strela. V 20. minuti sta Vaš in Pečovnik dobro kombinirala, do strela je znova prišel Kurež, a je zadel vratarja Ivačiča. V 29. minuti Šah • 1. liga za članice Drugo mesto ptujske ekipe Minuli vikend je v Murski Soboti potekalo tekmovanje v 1. enotni slovenski šahovski ligi za članice. Nastopilo je 20 ekip, ki so si v devetih kolih poskušale priboriti prvo mesto in s tem uvrstitev v najvišji rang tekmovanja, državno šahovsko ligo. Med najresnejšimi kandidatkami za zmago so bile tudi članice ekipe Šahovskega društva Ptuj v postavi Julija Hor-vath, Anita Vrabič in Alja Janžekovič. Ptujčanke so tekmovanje pričele odlično, saj so z 2:0 premagale ekipo Slovenj Gradca in Komende Popotnik. Že v tretjem kolu so se srečale z neposrednim tekmecem za prvo mesto, ekipo Krke iz Novega mesta, za katero je nastopila tudi edina velemojstrica na prvenstvu, Darja Kapš. Rezultat je bil 1,5:0,5 za Novomeščan-ke, s tem da je Anito Vrabič premagala reprezentantka Indira Bajt, okrepitev Ptujčank, Julija Horvath iz Madžarske, pa si je razdelila točko s Kap-ševo. Sledila sta dva neodločena izida proti Tolminu in Gorenjki iz Lesc, v katerih je dva zaporedna poraza doživela prav Horvathova. Do konca so sicer sledile štiri zmage, najprej z 1,5:0,5 proti ekipi Val Koper, nato pa tri z rezultatom 2:0 proti Lendavi, Velenju in Poljčanam. To je bilo ob samo enem porazu Krke iz Novega mesta premalo za 1. mesto. »Poraz naših deklet v 3. kolu proti neposrednim tekmicam Končni vrsti red: 1. ŠD Krka Novo mesto 15 točk (16), 2. ŠD Ptuj 14 (14), 3. ŠD Gorenjka Lesce 12,5 (14), 4. ŠD Tolmin 12,5 (12), 5. ŠK Komenda Popotnik 11 (10) itd. Prve tri ekipe so prejele pokale, članice omenjenih ekip pa medalje. za prvo mesto, ekipi Krke iz Novega mesta, še ni bil usoden. Žal je mednarodna mojstrica Julija Horvath naslednji dve koli izgubila in tukaj je nastala razlika, ki je do konca ni bilo več mogoče nadoknaditi, čeprav je Anita na drugi strani po porazu v 3. kolu vse ostale partije do konca zmagala. Vsekakor nam je žal za zamujeno priložnost, vendar jo bomo poskušali izkoristiti naslednje leto,« je ob koncu tekmovanja podal svojo oceno predsednik Šahovskega društva Ptuj, MM Danilo Polajžer, ki je bil tokrat tudi v vlogi vodja ekipe in trenerja. Drugo mesto je na drugi šahovnici dosegla tudi MM Anita Vrabič, ki je iz devetih partij zbrala osem točk, enako kot Indira Bajt na prvem mestu, le da je njun medsebojni dvoboj določil končni vrstni red. Na prvi šahovnici je bila najboljša VM Darja Kapš s sedem točkami iz osmih partij, Julija Horvath je s šestimi točkami zasedla 4. mesto. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Anita Vrabič (SD Ptuj) Leon Panikvar, Aluminij: »Moja pripravljenost je trenutno na kakšnih 70 % in jo bo potrebno izboljšati. Seveda sem vesel doseženega zadetka, še bolj pa zmage naše ekipe. Ta je v tem trenutku zelo pomembna, saj se lahko sedaj v miru pripravljamo na naslednje tekme.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Med tednom sem na treningu spoznaval posamezne igralce in njihove sposobnosti, prave odgovore pa mi je vendarle dalo šele srečanje z Belo krajino. Igralci se na prvenstveni tekmi, kjer je prisoten določen pritisk, seveda obnašajo drugače kot običajno. Opazil sem veliko dobrih stvari; konec koncev smo si priigrali številne priložnosti, dosegli dva gola in zasluženo osvojili tri točke. To je za načeto samozavest ekipe v tem trenutku najpomembnejše, obenem pa nam daje mirnost pred naslednjimi obračuni. Že v sredo nas čaka četrtfinalno srečanje za Pokal MNZ Ptuj s Cirkulanami, sledi pa gostovanje pri ekipi iz Radomelj.« Foto: Črtomir Goznik Leon Panikvar (Aluminij, rdeči dres) se je uspešno vrnil v klub, kjer je začel nogometno pot. pa se je domači ekipi obrestovala pogumnejša igra in je ta prišla do vodstva: Medved je hitro prenesel žogo na nasprotno polovico in jo oddal do Panikvarja, ki se je po nekaj korakih odločil za strel iz kakšnih 22 metrov in zadel v polno - 1:0. Vodstvo je prineslo v domačo ekipo potrebno mirnost in nevarni napadi so se kar vrstili. Najlepšo priložnost je imel v zaključku prvega dela Vaš, a je Ivačič njegov poskus iz bližine lepo ubranil. Drugi polčas so domačini začeli zares silovito: že v 48. minuti je Panikvar prodrl v kazenski prostor gostov, tam pa ga je s prekrškom zaustavil kapetan Vrščaj. Sodnik Dejan Balažič iz Ljubljane je brez oklevanja po- kazal na belo točko. Kazenski strel je izvedel Marko Dreven-šek, žoga pa je namesto gola zadela le prečko. »Z Ivačičem sva bila soigralca pri Domžalah, zato je vedel, kako izvajam penale. Poskusil sem nekoliko drugače, visoko po sredini, žoga pa je bila za malenkost previsoka,« je situacijo opisal Drevenšek. To pa ni bil edini strel v prečko na tekmi, saj jo je v 54. minuti stresel še Vaš, ki se je odločil za strel iz kakšnih 25 metrov. V 58. minuti so Ki-dričani vendarle kronali svojo premoč s povišanjem vodstva: Drevenšek je preigral nekaj igralcev Bele krajine in se odločil za močan strel z levico, žoga pa je obtičala v zgornjem kotu gola - 2:0. Strelec se je skupaj s soigralci iskreno veselil zadetka, saj Kidričani niso dosegli dveh zadetkov na eni tekmi vse od 5. kroga (Šampion - Aluminij 2:2). Vodstvo je Kidričane nekoliko uspavalo in do svoje priložnosti so prišli tudi gostje. Ti so v 71. minuti izkoristili nezbranost v obrambni vrsti in prišli do zadetka: Skok je iz strani podal žogo pred gol, tam pa jo je 19-letni rezervist Matic Sašek preusmeril v gol 2. SNL REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Bela Krajina 2:1 (1:0), AH MASS TECH - Šmartno 1928 2:2 (1:1), Roltek Dob - Farmtech Ver-žej 1:0 (1:0), Šenčur - Krško 4:1 (2:0), Šampion - Kalcer Radomlje 2:6 (2:3) 1. ROLTEK DOB 10 8 1 1 18:10 25 2. K. RADOMLJE 10 7 1 2 26:11 22 3. FARMT. VERŽEJ 10 6 0 4 17:18 18 4. ŠMARTNO 1928 10 5 2 3 18:15 17 5. ALUMINIJ 10 4 4 3 11:8 16 6. ŠENČUR 10 4 2 4 22:18 14 7. KRŠKO 10 3 3 4 15:16 12 8. AH MASS TECH 10 2 3 5 13:18 9 9. ŠAMPION 10 1 2 7 16:28 5 10. BELA KRAJINA 10 0 2 8 4:18 2 - 2:1. V 76. minuti se je po podaji Osmanaja sam pred golom znašel Panikvar, a je streljal čez gol. Mlada gostujoča ekipa (najmlajši član, Matej Potokar, je štel šele 16 let) se pod vodstvom Safeta Hadžiča ni predala do konca, vendar do spremembe ni prišlo. V zadnjih minutah bi lahko Vaš in Osmanaj povečala prednost, a nista bila dovolj zbrana pri zaključnih strelih. Kljub temu je ostalo pri zasluženi zmagi domače ekipe. Jože Mohorič Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Ptujčanke pričele sezono z zmago ZOK AC Prstec Ptuj - Mislinja 3:0 (16, 20, 17) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pukla-vec, Cvirn, Kokol, Intihar, Seničar, Kosi, Miličevič, Zajšek, Stanet, Breznik, Kamenik. Trenerka: Regina Terbuc Roudi. Ptujska ženska odbojkarska vrsta je vstopila v novo sezono 2. lige vzhod z zmago proti Mi-slinji. V domači vrsti ni zaigrala kapetanka Nuša Mohorko, smo pa pod vodstvom nove trenerke Regine Terbuc Rou-di videli nekaj mladih odboj-karic, izmed katerih sta svojo priložnost dobro izkoristili predvsem Puklavčeva in Seni-čarjeva. V uvodnem nizu so domačinke solidno igrale v fazi napada, kjer se je najbolj izkazala povratnica v ptujsko ekipo Anja Cvirn. Domačinke so si prednost priigrale tudi z dobrim serviranjem. Prvo oti-pljivejšo vodstvo so Ptujčanke imele pri rezultatu 13:5 in kasneje pri 20:13. To je bilo dovolj za končno zmago 25:16. Mlada ekipa Mislinje je v drugem setu hitro zaostala (3:0), a je z borbeno igro in po nekaj napakah domačink prišla do izenačenja na sedmi točki. Po tehničnem odmoru so članice AC Prstec zaigrale bolj zavzeto in kombinatorno, kar je po uspešno izvedenih akcijah med podajalko Miličevičevo Foto: Črtomir Goznik Ptujska odbojkarska ekipa je proti Korošicam uspešno začela letošnjo sezono. in sila razpoloženo Cvirnovo prineslo navidezno neulovljivo prednosti 15:9. V sredini drugega seta so domačinke ponovno popustile in gostje so se nekoliko približale. Po uspešni seriji servisov Intihar-jeve in dobrih zaključkov je bil končni rezultat 25:20. Tretji niz je bil najbolj izenačen, saj sta ekipi v glavnem dosegali točko za točko. V sredini tega dela je dodatno stabilnost v domači vrsti dodala obrambna igralka Zajškova, medtem ko je bila s servisi in napadi ponovno v ospredju Cvirnova - ta je tudi dosegla odločilno prednost za rezultat 19:13. Sledila je mirna končnica, v kateri so Ptujčanke z uigranimi akcijami prišle do zmage 25:17. Na začetku sezone so lahko gledalci spremljali solidno predstavo ptujskih odbojkaric, ki so se v sami igri še nekoliko lovile. Skozi treninge in tekme bodo vedno bolj uigrane, tako da lahko v nadaljevanju sezone pričakujemo še boljše predstave. Glavni cilj je zagotovitev obstanka v ligi, tiha želja pa borba za mesta v sredini prvenstvene lestvice. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 1. KROGA: AC Prstec - Mislinja 3:0, Prevalje - Murska Sobota 3:1, Kostman Slovenj Gradec - Celje 3:1, Swa-tycomet Zreče - Mozirje 3:0, Benedikt - Kajuh Šoštanj 2:3 1. AC PRSTEC PTUJ 110 3 2. SWATYCOMET ZREČE 110 3 3. KOSTMAN SL. GRADEC 1 1 0 3 4. PREVALJE 1 1 0 3 5. KAJUH SLOVAN 1 1 0 2 6. BENEDIKT 1 0 1 1 7. MURSKA SOBOTA 1 0 1 0 8. CELJE 1 0 1 0 9. MISLINJA 1 0 1 0 10. MOZIRJE 1 0 1 0 22 Štajerski Šport torek • 15. oktobra 2013 Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Drava v Beltincih za čisto petico 3. SNL vzhod V tem krogu je vodeči dvojec zabeležil prepričljivi zmagi: Dravinja je doma premagala Rakičan, Ptuj-čani pa so se praktično sprehodili skozi Beltince. Drava je tako nekoliko umirila Beltinčane in jih zadržala pri pohodu proti vrhu. Tretji so sedaj Ljutomerčani, ki so brez težav ugnali ekipo iz Slovenske Bistrice. Ta ima še naprej velike težave z nabiranjem točk, zato so ambicije o visoki uvrstitvi že precej splahnele. Tudi Nafta je v tem krogu izgubila na vrednosti, saj so jo zaustavili nogometaši Ma-lečnika, za katere nastopa nekaj mladih nogometašev Aluminija iz Kidričevega. Nekateri bi zlahka igrali tudi v Kidričevem v 2. ligi, saj v tem tekmovanju to prakticira veliko ekip. V prekmurskem derbi-ju sta si Tromejnik in Odranci pred 300 gledalci razdelila točki, Grad pa je v gosteh »prizemljil« Čardo. Sicer pa nekatere klube že pestijo težave glede igralskega kadra, saj nimajo povsem zasedenih rezervnih klopi. Gledalci so še naprej vztrajni, predvsem v Prekmurju, kjer nimajo nobenega prvoligaša. REZULTATI 8. KROGA: Avto Škafar Beltinci - Drava Ptuj 0:5 (0:2), Dravinja Kostroj - Rakičan 3:0 (1:0), Avto Rajh Ljutomer -AHA EMMI Bistrica 5:2 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Fosilum Šentjur 4:0 (1:0), Nafta 1903 -Malečnik 1:2 (0:0), Tromejnik G Sukič - Odranci 1:1 (0:0), Čarda Martijanci - Grad 0:4 (0:2) 1. DRAVINJA KOST. 8 7 1 0 19:4 22 2. DRAVA PTUJ 8 6 1 1 2,1:5 19 3. RAJH LJUTOMER 8 4 13 17:10 13 4. NAFTA 1903 8 4 1 3 9:6 13 5. ŠKAFAR BELTINCI 8 4 1 3 16:14 13 6. MALEČNIK 8 3 4 113:1113 13 7. GRAD 8 3 3 2 13:12 12 8. ODRANCI 8 3 2 3 20:14 11 9. RAKIČAN 8 3 2 3 10:12 11 10. TROMEJNIK G S. 8 3 1 4 13:14 10 11. ŠMARJE PRI J. 8 2 3 3 13:12 9 12. FOSIL. ŠENTJUR 8 1 1 6 3:23 4 13. A. E. BISTRICA 8 0 3 5 8:17 3 14. ČARDA MARTIJA. 8 0 2 6 5:26 2 AVTO ŠKAFAR BELTINCI -DRAVA PTUJ 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Frangež (11.), 0:2 Kočar (22.), 0:3 Kajtazi (55.), 0:4 Arsič (66.), 0:5 Furek (90.) DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Nikolaj, Ljubec, Da. Krajnc, Fran-gež, Horvat, Furek, Kočar (od 79. Topolinjak), Kajtazi (od 64. Arsič), Kirič (od 55. Droždek). Trener: Franc Fridl Nogometaši Drave so na der-biju tretje lige dodobra napolnili mrežo Beltinčanov, saj so v go-steh pred približno 400 gledalci zmagali z rezultatom 5:0. Trener Franc Fridl je tokrat na težkem gostovanju nekoliko spremenil začetno enajsterico, ki pa se je na vročem gostovanju zelo izkazala. Ptujčani so dominirali v igri in so kontrolirali položaj na igrišču skoraj vseh devetdeset minut. Ob petih doseženih zadetkih so si pripravili še kup lepih priložnosti, hkrati pa domačinom niso pustili, da bi razvili svojo igro. V 11. minuti je Drava sicer srečno prišla do prvega zadetka: Frangež je poslal predložek pred gol, domači vratar Voroš pa je žogo s prsti odbil v vratnico in nato v gol - 0:1. Po zadetku je sledil »enosmerni promet« proti vratom ekipe iz Beltin-cev. Drugi zadetek je za Ptujčane dosegel Kočar, ki je po napaki domače obrambe in slabem izbijanju žoge prišel iz ozadja in dosegel zadetek - 0:2. V 34. minuti je domači igralec Virag naredil zelo grob prekršek nad Furekom in glavni sodnik Tkalčič mu je pokazal rdeči karton. Zadnje minute prvega polčasa so pripadle doma- činom, saj so se nogometaši Drave zadovoljili z vodstvom. Takoj v nadaljevanju so ptujski nogometaši ponovno prevzeli pobudo: postavili so se nekoliko višje ter Beltinčanom odvzeli kar nekaj žog. Po eni izmed takšnih situacij je Drava izvedla hitro akcijo, po predložku Fureka pa je na drugi vratnici Kajtazi povišal na 0:3. V 66. minuti je Dan Krajnc lepo prenesel igro na drugo stran do Dro-ždeka, ki je žogo podal v sredino, kjer je Arsič z glavo dosegel zadetek - 0:4. Ptujski kapetan je imel v nadaljevanju še eno lepo priložnost, vendar je dobro posredoval domači vratar Voroš. V zadnjih desetih minutah so Beltinčani zadeli vratnico, po prekršku Horvata pa so imeli celo enajstmetrovko. Izvajal jo je Smodiš, vendar je njegov polvisoki strel Ajlec odlično obranil. Drava je piko na i postavila v zadnji minuti tekme, ko je Ljubec podal lepo žogo do Fureka, ki je najprej na tla položil vratarja, nato pa rutinirano zadel - 0:5. Ptujča-ni so na zahtevnem gostovanju v Beltincih prikazali eno najboljših predstav v letošnjem prvenstvu. David Breznik Superliga: Podvinča-ni do točke po sumljivi 11-metrovki REZULTATI 7. KROGA: 1A avto Gerečja vas - Podvinci Betonarna Kuhar 2:2, Hajdina - Boč Polj-čane 3:1, Središče - Videm 1:3, Stojnci - Apače 4:0, Carrera Optyl Ormož - Bukovci 1:1 1. STOJNCI 7 5 2 0 18:2 17 2. PODVINCI B. K. 7 5 2 0 16:5 17 3. VIDEM 7 5 1 1 21:10 16 4. HAJDINA 7 4 0 3 16:11 12 5. 1A AVTO GER. VAS 7 2 3 2 9:6 9 6. BOČ POLJČANE 7 3 0 4 19:16 9 7. APAČE 7 2 1 4 8:13 7 8. SREDIŠČE 7 2 1 4 9:19 7 9. BUKOVCI 7 1 1 5 7:19 4 10. C. O. ORMOŽ 7 0 1 6 5:18 1 1A AVTO GEREČJA VAS -PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Šebela (18.), 1:1 Rozman (62.), 2:1 Kokot (74.), 2:2 Požegar (91. iz 11-m) 1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Lešnik, Horvat, Lončarič, Gabrovec, A, Šešo, N. Šešo, Rozman, Hojnik (Brodnjak), Leben, Tominc (Kokot). Trener: Svetozar Kaisersberger. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, K. Bru-men (D. Brumen), Topolovec, Lah Foto: Črtomir Goznik Nogometaši NŠ Drava (na fotografiji Boštjan Frangež, modri dres) so v gosteh visoko porazili Beltinčane. (Mulej), Belšak, Kuserbanj, Pože-gar, Pal (A. Leben), Hauptman (Si-monič - Dabič), Toplak (Marinič). Trener: Miran Ljubec. HAJDINA - BOČ POLJČANE 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Kurež (3.), 2:0 Cebek (6.), 2:1 Damše (52.), 3:1 Flajsinger (82.) HAJDINA: Ber, Robar, Travni-kar, Črnko, Ficko, Cebek (Velič-kovič), Gaiser, Štumberger (Flaj-singer), Jazbec (Strelec), Kurež, Kaisesberger (Sarkičevič). Trener: Igor Vorih. BOČ POLJČANE: Mlinar, Volav-šek, Jernejšek, Novačan, Grobin, Vehovar, N. Hajšek, J. Stojnšek (K. Stojnšek), Žnidar (Babulč), Dam-še, Pinter. Trener: Matej Hajšek. CARRERA OPRYL ORMOŽ - BUKOVCI 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Habrun (7.), 1:1 Štiberc (25.) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Jerebič, Hriberšek, Magdič (Zlatnik), Kolarič (Krajnc), K. Lah, R. Lah, Štiberc, Perger (T. Žinko), Per-čič, Kuhar. Trener: Aleš Jurčec. BUKOVCI: Ferčec, Kosec, Herga, Topolnik, Kodrič, Kokot, Serdinšek, Murko (Meznarič), Habrun, Ostroško (Domjan), Pukšič. Trener: Boštjan Zemljarič. STOJNCI - APAČE 4:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Kokot (5.), 2:0 Kokot (39.), 3:0 Zorko (45.), 4:0 P. Meznarič (73.) STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Vinkovič (Roškar), Ratek, Tomašek (P. Meznarič), Horvat, Aleks Petrovič (Kramberger, Alen Petrovič), S. Meznarič, Zorko, Ko-kot (Rižnar). Trener: Boris Klinger. APAČE: Valentan, Murko (Ivan-čič), Jus, Šenkiš (Zajc), Kajzer, Žgeč (Rumež), Predikaka, Fruk, Tramšek, Novak, Vajsbaher. Trener: Bogdan Bauman. SREDIŠČE - VIDEM 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Božak (18. iz 11-m), 2:0 Božak (45.), 0:3 Kostanje-vec (63.), 1:3 Zadravec (90.) SREDIŠČE: Majč, Nemec (Sa-kelšek), Novak, Panič, B. Borko, Govedič, G. Borko, Lesjak, Zadra-vec, Ivanuša, Klajnčar. Trener: Danilo Žerjav VIDEM: Kovačič (Trafela), Trep (Hrženjak), Bedrač (Simonič), Lah, Kostanjevec, Murič, Škvarič, Zemljak (Fridauer), Božak, Krajnc, Kmetec (Božičko). Trener: Primož Gorše. 1. liga MNZ Ptuj: Markovčani presenetili REZULTATI 6. KROGA: Cirku-lane - Tržec 0:0, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica 4:2, Leskovec - Lovrenc 6:1, Skorba -Gorišnica 1:1, Podvinci DS Galun - Markovci 1:2 1. PODVINCI DS G. 6 4 11 11:4 13 2. GORIŠNICA 5 3 2 0 5:1 11 3. TRŽEC 5 3 1 1 9:3 10 4. SKORBA 6 3 1 2 11:10 10 5. LESKOVEC 6 2 3 1 12:7 9 6. CIRKULANE 6 2 2 2 9:5 8 7. MARKOVCI 6 2 1 3 5:7 7 8. LOVRENC 5 2 0 3 5:11 6 9. DORNAVA V. K. 5 113 8:11 4 10. ROGOZNICA 6 0 0 6 3:19 0 2. Liga MNZ Ptuj: Podlehniku derbi v Hajdošah REZULTATI 6. KROGA: Polska-va Avtoprevozništvo Grobelnik - Makole 6:1, Zgornja Polskava -Grajena 7:0, Hajdoše - Podlehnik 1:2, Pragersko 75 - Slovenja vas 1:3, Majšperk - Oplotnica 4:1 1. PODLEHNIK 6 5 0 1 12:5 15 2. ZG. POLSKAVA 6 4 1 1 22:7 13 3. HAJDOŠE 6 3 2 1 11:8 11 4. GRAJENA 6 3 1 2 6:11 10 5. POLSKAVA A. G. 6 3 0 3 12:7 9 6. MAJŠPERK 6 3 0 3 17:15 9 7. SLOVENJA VAS 6 2 2 2 11:13 8 8. PRAGERSKO 75 6 2 0 4 5:11 6 9. MAKOLE 6 1 1 4 13:24 4 10. OPLOTNICA 6 0 1 5 7:15 1 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 6. KROGA: Borovci - Majšperk 9:1, Videm - Dornava 2:1, Skorba - Grajena 0:0, Spodnja Polskava - Apače 2:1 1. VIDEM 6 6 0 0 23:6 18 2. DORNAVA 6 3 2 1 15:8 11 3. SKORBA 6 3 1 2 13:11 10 4. BOROVCI 6 2 1 3 22:21 7 5. SP. POLSKAVA 6 2 13 14:18 7 6. MAJŠPERK 6 2 1 3 8:20 7 7. APAČE 6 1 1 4 5:10 4 8. GRAJENA 6 0 3 3 3:9 3 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 6. KROGA: Pra- gersko - Hajdina 1:2, Podlehnik - Pohorje Oplotnica 0:1, Zgornja Polskava - Lovrenc 2:0 1. LOVRENC 6 4 1 1 18:5 13 2. POHORJE-OPL. 6 4 0 2 12:5 12 3. PRAGERSKO 6 3 0 3 10:10 9 4. HAJDINA 6 3 0 3 9:13 9 5. ZG. POLSKAVA 6 2 1 3 4:11 7 6. PODLEHNIK -1 6 0 2 4 2:11 1 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Podvinci 1:0, Leskovec - Tržec 0:0, Markovci - Gorišnica 1:4 1. ORMOŽ 6 5 0 1 25:7 15 2. PODVINCI 6 4 0 2 13:9 12 3. GORIŠNICA 6 4 0 2 18:15 12 4. MARKOVCI 6 2 1 3 15:20 7 5. LESKOVEC 6 1 2 3 8:16 5 6. TRŽEC 6 0 1 5 4:16 1 Danilo Klajnšek Pokal MNZ Ptuj MLADINA - POLFINALE: Aluminij - Hajdina, AHA EMMI Bistrica - NŠ Drava Ptuj (v torek, 15. 10., ob 15.30) ČLANI - ČETRTFINALE: Drava Ptuj - Lovrenc, Stojnci - AHA EMMI Bistrica, Apače - 1A avto Gerečja vas, Cirku-lane - Aluminij (v sredo, 16. 10., ob 15.30) Nogomet • Kvalifikacije U-19 Slovenski in angleški ■ ■ ■ ■■ upi remizirali SLOVENIJA - ANGLIJA 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Barišič (13.), 1:1 Baker (85.) SLOVENIJA: Zabret, Reja, Jazbec, Vukliševič, Paljušič (od 93. Klemenčič), Lorbek, Hotič, Stojanovič, Stankovič, Barišič (od 85. Šauperl), Gajič (od 74. Zahovič). V teh dneh v Bakovcih in na Ptuju poteka prvi krog kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 2014 za reprezentance do 19. leta starosti. V Sloveniji iščejo pot v nadaljnje kvalifikacije Andora, Anglija, Švica in Slovenija. Naši mladi mojstri so se v uvodnem krogu tekmovanja v četrtek na Mestnem stadionu na Ptuju pomerili z vrstniki iz Anglije in z njimi remizirali 1:1. Nekaj 800 gledalcev je videlo zanimivo nogometno predstavo, v kateri je bila vsaka izmed reprezentanc Kvalifikacije za EP U-19: 1. krog: Anglija - Slovenija 1:1 Švica - Andora 4:0 2. krog: Švica - Slovenija 3:1 Andora - Anglija 0:7 3. krog: Anglija - Švica ((torek, 15. 10., ob 15. uri Mestni stadion na Ptuju) Slovenija - Andora (torek, 15. 10., ob 15. uri na stadionu v Bakovcih) izrazito boljša v enem polčasu. V prvih 45. minutah je prevladovala Slovenija, ki je strnila svoje vrste na sredini in bila nevarna iz hitrih protinapadov. V 13. minuti je Barišič lepo sprejel podajo Stojanoviča in rutinirano zadel za 1:0. Tudi v nadaljevanju so naši nogometaši dobro ustavljali nalete zelo gibljivih »treh levov« (gre za vzdevek angleške nogometne reprezentance) in z agresivnim pokrivanjem onemogočili dobro izvedbo napadalnih akcij Angležev. V 42. minuti je Reja natančno podal do Barišiča, ta pa je zadel vratnico. Po odmoru so gledalci videli prevlado mladih Angležev, ki so stopnjevali tempo igre, medtem ko so se Slovenci branili in vse stavili na hitre protinapade. Otočani so nizali akcijo za akcijo, zadeli pa šele v 85. minuti, ko je po sporni situaciji aktivni Baker ostal sam v kazenskem prostoru in izenačil na 1:1. Remi je glede na prikazano tudi najbolj realen rezultat. Tekmo si je ogledalo kar nekaj znanih bivših slovenskih nogometašev in sedaj uspešnih trenerjev, prav tako pa je bilo prisotnih tudi nekaj nogometnih menedžerjev iz Anglije. Ti so prišli pogledat svoje bodoče ase, ki so že člani premierligaških klubov. V prvih ekipah so na ligaških ali pokalnih tekmah zaenkrat zaigrali Jordon Ibe (Liverpool), Calum Chambers (Southampton) in Chuba Akpom (Arsenal). Na drugi strani je Maks Barišič član slovitega Milana, medtem ko so na tekmi proti Angliji največ pokazali Dino Hotič, Petar Stojanovič, Matic Reja in Dino Paljušič. David Breznik Kegljanje Proti Prepolju odločilo sedem podrtih kegljev V tem krogu sta ptujski ekipi igrali s sosedi in dosegli različne rezultate. Dekleta so izgubila prozi Miklavžu, moški pa so slavili s Prepoljami. Dekleta so sicer izgubila z veliko razliko, vendar začetek dvoboja ni niti približno obetal česa takega. Ptujčanke so po prvem paru povedle z 2:0, saj sta Nada Fridl in Melita Krušič z dobrima rezultatoma dosegli zmagi. Žal je bilo nadaljevanje bistveno slabše in poraz je bil neizbežen. Da je lahko kegljanje zelo razburljiv šport, je pokazal dvoboj Prepoljčanov in Ptujčanov. Na koncu so slavili gostje, o končni razdelitvi točk pa je odločilo sedem podrtih kegljev. Dvoboj so gostje iz Ptuja začeli z zmagami v prvem paru, ko sta bila uspešna Janez Čuš in Robi Golob. Zadnjo posamezno točko je dosegel Milan Čeh, ki je z dobrim rezultatom odločilno prispeval k skupnemu seštevku podrtih kegljev. 1.B SKL (ž) REZULTATI 5. KROGA: Miklavž - Drava 6:2, Mas Tech - Izola 5:3, Trebnje - Radenska 5:3, Impol -Šoštanj 7:1, Celje - Gorica 7:1 MIKLAVŽ - DRAVA 6:2 (3191 - 3026) DRAVA: Fridl 546, Krušič 549, Plajnšek 213, Kozoderc 228, Ko- lar 491, Kramberger 530, Bom-bek 469 1. GORICA 5 4 0 1 8 2. RADENSKA 5 3 0 2 6 3. CELJE 5 3 0 2 6 4. MAS TECH 5 3 0 2 6 5. TREBNJE 5 4 0 2 6 6. MIKLAVŽ 5 3 0 2 6 7. IMPOL 5 2 1 2 5 8. IZOLA 5 1 1 3 3 9. DRAVA 5 1 0 4 2 10. ŠOŠTANJ 5 1 0 4 2 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 5. KROGA: Prepolje - Drava 2:6, De Vesta - Ceršak 5:3, Radenska - Slovenj Gradec 4:4, Konjice - Korotan 5:3, Pivovarna Laško - Ruše 2:6 PREPOLJE - DRAVA 2:6 (3027 - 3034) DRAVA: Čuš 504, Golob 518, Murko 217, Sušanj 248, Kozo-derc 520, Premzl 487, Čeh 539 1. CERŠAK 5 4 0 1 8 2. KONJICE 5 3 1 1 7 3. DE VESTA 5 3 1 1 7 4. KOROTAN 4 2 115 5. SLOVENJ GRADEC 4 2 115 6. DRAVA 5 2 1 2 5 7. PIVOVARNA LAŠKO 5 2 0 3 4 8. RUŠE 5 2 0 3 4 9. RADENSKA 5 1 1 3 3 10. PREPOLJE 5 0 0 5 0 Danilo Klajnšek torek • 15. oktobra 2013 Šport, pogovori Štajerski 23 Atletika • Aleksander Lorenčič, predsednik AK Ptuj »Aktivni in uspešni v vseh starostnih kategorijah« Aleksander Lorenčič, predsednik AK Ptuj: »Cilj kluba je biti iz leta v leto boljši, kar zahteva veliko dela in odgovornosti.« Kje je dejansko mesto ptujske atletike v slovenskem merilu? A. Lorenčič: »Ptujska atletika ima v slovenskem merilu pomembno vlogo. V tekmovalnem smislu smo aktivni in uspešni v vseh starostnih kategorijah. Klub ima odlične posameznike, ki so člani slovenske reprezentance. Aktivni smo tudi pri organizaciji tekmovanj. Letos smo poleg dveh mitingov bili organizator treh večjih tekmovanj. Marca smo gostili Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji, avgusta pa še pokal Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Kot sem že omenil, smo avgusta v okviru meddržavnega srečanja veteranskih reprezentanc, na Ptuju videli še veteranske reprezentante Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Zelo dejavna je klubska sodniška atletska sekcija, ki poleg domačih tekmovanj sodeluje in pomaga tudi pri izvedbi tekmovanj drugih slovenskih klubov. Kluba v takšni obliki in s takšnimi rezultati brez vestnih in delovnih kolegov ter kolegic v klubu ne bi bilo, za kar se jim iskreno zahvaljujem.« Ob koncu letošnje atletske sezone smo se pogovarjali s predsednikom Atletskega kluba Ptuj Aleksandrom Lorenčičem. Zaznamovali sta jo srebrna kolajna Nine Kolarič na sredozemskih igrah v turškem Mersinu, kjer se ji sicer kasneje ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v Moskvi, in četrto mesto Veronike Domjan na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince. A. Lorenčič: »Sezona 2013 je bila zelo uspešna, po moji oceni bolj kot lanska. Razlog je v izjemnih uspehih atletov ter atletinj v vseh starostnih kategorijah. Kar zadeva Nino Kolarič, smo lahko zadovoljni z letošnjo sezono. Resda so bili letos cilji glede na lansko neuspelo olimpijsko leto visoki, a menim, da je kljub neizpolnitvi norme za svetovno prvenstvo v Moskvi lahko zadovoljna in optimistična. Izpolnila je enega izmed ciljev, to je osvojitev medalje na sredozemskih igrah, in kar je še pomembneje, ostala je zdrava in brez poškodb. To pa je velika popotnica za naslednje leto. Osnova bo precej višja kot je bila lansko leto, tako da sem prepričan, da lahko Nina naslednje leto popravi tudi svoj državni rekord. Prvi pogoj je, da ostane zdrava, vse ostalo bo prišlo. Treba je biti potrpežljiv, časa za dobro pripravo za zimsko sezono in naprej ima dovolj. Veronika Domjan sodi med najbolj perspektivne mlade slovenske atletinje. Je mlajša mladinska slovenska rekorderka v metu diska, ki je s 4. mestom na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince v Ukrajini še enkrat več dokazala svoj talent in perspektivnost. Je prihodnost ptujske, slovenske in upal bi si reči, atletike v širšem pomenu besede. Kot mlajša mladinka je tudi članska državna prvakinja in reprezentantka.« Za Kolaričevo in Domja-novo prihaja cela vrsta odličnih mladih atletov. O katerih imenih bomo v prihodnosti še veliko slišali? A. Lorenčič: »V pionirski in mladinski starostni kategoriji ima ptujski klub več atletov in atletinj, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v vrhunske atlete. V pionirski kategoriji, katere tvorec uspehov je Aleš Bezjak, izstopa Maja Bedrač, večkratna pionirska državna prvakinja, ki je na svetovnih igrah šolarjev v Kanadi zmagala v skoku v daljino. Med drugim je ravno prejšnji teden zmagala tudi na pionirskem peteroboju v Budimpešti, kjer je skočila osebni rekord 584 centimetrov, kar je odličen rezultat. Res je izjemen talent, s katerim pa bo treba v prihodnje delati sistematično.Poleg nje so tu še odlični pionirji, prav tako dobitniki medalj na svetovnih igrah šolarjev in na pionirskih državnih tekmovanjih: Grega Pavlovič, Boštjan Nahberger, Jaka in Miha Kosta-njevec, Miha Kovač in drugi. Mladinska kategorija je prav tako zelo uspešna in s kopico mladih, ki dosegajo izvrstne rezultate. Poleg že omenjene Veronike Domjan velja izpostaviti še Aljaža Brleka, Tomaža Rakuša, Jana Bezjaka, Marka Drevenška, Luko Medica, Jurč-ka Korpič Lesjaka, Simona in Saro Jurmic, Dorotejo Domjan in Melani Hentak.« Glede na uspehe podmladka je jasno, da je delo v atletski šoli kakovostno in pravilno usmerjano? A. Lorenčič: »Atletski klub Ptuj deluje na več nivojih, vključujoč tudi vrhunsko oziroma tekmovalno atletiko, a kot ključni nivo vidim ravno delo z mladimi. Atletska gibanja so potreba slehernega otroka in mladostnika, tega se v klubu zavedamo in zato dajemo velik poudarek na delu z mladimi. Da se v atletski šoli dobro dela, dokazujejo rezultati. Klub ima strokovno podkovan trenerski in vaditeljski kader. Prav slednji je veliko bogastvo kluba in temelj za uspehe v prihodnosti. Talenti se brez kvalitetnega kadra ne morejo ustrezno razvijati. Poleg Gorazda Rajherja, vodje in koordinatorja atletske šole, pri vzgoji mladih atletov sodelujejo še trenerji in vaditeljice atletike Aleš Bezjak, Mojca Gramc, Barbara Gačnik, Hedvika Korošak, Maja Simonič in Laura Pajtler.« V članski kategoriji stanje ni tako rožnato? A. Lorenčič: »Tudi na članskih tekmovanjih so bili v tej sezoni naši atleti in atletinje uspešni. Poleg Kolaričeve in Domjanove sta v članskih vrstah uspešno zastopali klubske barve še '400-metrašici' Laura Pajtler in Urška Škerget. Mlajši član Matej Jeza je že zadnjih nekaj let v slovenskem vrhu na srednjih progah, posebej pa veseli, da je letos precej izboljšal osebni rekord, tako da upam, da bo v kratkem najboljši sre-dnjeprogaš v Sloveniji. Zelo uspešno je na svetovnem prvenstvu za športnike invalide, ki je letos potekalo v Lyonu, tekmovala tudi Tatjana Majcen Ljubič, ki je med drugim osvojila četrto mesto v metu kopja.« S kolajnami na največjih svetovnih tekmovanjih pa klubsko vodstvo razveseljujejo tudi veterani, predvsem Miki Prstec in Marko Sluga. A. Lorenčič: »Ptujska veteranska atletika je na zavidljivo visoki ravni, kar so veterani v letošnji sezoni z rezultati ponovno dokazali. Miki Prstec, Marko Sluga, Brane Komel, Dušan Koren, Alen Velikonja in Dejan Dokl so letos, poleg kolajn na državnih tekmovanjih, osvojili lepo bero kolajn tudi na največjih veteranskih tekmovanjih, vključno s svetovnimi veteranskimi igrami. V prihodnjih letih si želim, da veteranska sekcija na Ptuju, poleg obstoječe vrhunske kvalitete, pridobi še na kvantiteti. Veliko bivših atletov je že ali bo v kratkem prestopilo mejo 35 let, ko se lahko začne nastopati v veteranski sekciji, tako da upam, da najdejo motivacijo za ponovno udejstvovanje na atletskih površinah. Kar zadeva letošnjo sezono, bi izpostavil še Meddržavno srečanje veteranskih reprezentanc Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije, ki je avgusta potekalo na Ptuju. V organizacijskem smislu je šlo za zahtevno tekmovanje, kjer so se domači veterani, na čelu s predsednikom Mikijem Prst-cem, zelo potrudili in izkazali.« Vrhunske atletike in obsežnega atletskega pogona v vseh starostnih kategorijah ni mogoče imeti brez strokovnega in predanega kadra. Kakšno je stanje v klubu na področju stroke? A. Lorenčič: »Cilj kluba je biti iz leta v leto boljši, kar zahteva veliko dela in odgovornosti. V klubu imamo enega profesionalnega trenerja, Gorazda Rajherja. Prej omenjeni trenerji v atletski šoli delajo na amaterski ravni, prav tako trenerji v starejših sekcijah. Za mladinsko in člansko kategorijo tako skrbijo Rajher, Bezjak in Franc Ivančič, Milan Cimerman pa pomaga pri pripravi veteranov. Zelo dragocen segment kluba so atletski sodniki, ki jih vodi Mitja Horvat. Brez njih tako rekoč ne bi mogli organizirati tekmovanj, pri čemer gre poudariti, da svoje delo opravljajo na prostovoljni ravni. Enako je s klubskimi funkcionarji. Letos smo preko programa javnih del zaposlili Barbaro Kmetec, ki poleg uradniškega dela pomaga tudi pri drugih delih. Neprecenljivo je tudi delo finančne vodje kluba, Marije Pralije. Dejstvo je, da klub brez prostovoljnega dela in pridnih posameznikov, ki za klub namenjajo ure in ure svojega časa, ne bi mogel delovati na takšni ravni, kot mu to uspeva. Kljub izrazito težkim časom, ko se sredstva za šport na vseh ravneh iz leta v leto krčijo, klub svoje osnovno poslanstvo - to je tekmovalna uspešnost in delo z mladimi, opravlja zelo uspešno.« Pogoji za vadbo so solidni Kaj pa pogoji za delo? Predvsem pozimi, ko vadba poteka v zaprtih prostorih, je atletska dvorana pod tribunami mestnega stadiona verjetno pretesna? A. Lorenčič: »Obstoječa infrastruktura za delo in trenažni proces je solidna, pozimi imamo res težave s prostorom, a z dobro organizacijo rešujemo tudi to. Starejši atleti in trenerji morajo v zimskem času urnike vadbe prilagajati potrebam atletske šole. Pogoji za vadbo so solidni, v primerjavi z desetletjem nazaj odlični, seveda pa so na določenih segmentih izboljšave nujne. O tem že tečejo pogovori s pristojnimi institucijami.« V času krize je težko najti sponzorje in donatorje, ki bi podpirali kraljico športov. Kako boste 'zvozili' naslednjo sezono pri zdajšnjem obsegu dela, glede na to, da se Cestno podjetje Ptuj, dolgoletni partner, poslavlja z mesta glavnega sponzorja? A. Lorenčič: »S Cestnim podjetjem Ptuj, glavnim sponzorjem kluba, smo se že na začetku leta dogovorili, da se, kar zadeva glavno sponzorstvo, razidemo. Kot so pojasnili, gospodarska kriza negativno vpliva na njihovo poslovanje, zato ne morejo klubu več pomagati v takšnem obsegu kot v preteklih letih. Na rednem letnem zboru članov bomo zato ime kluba spremenili v Atletski klub Ptuj. Glavna naloga kluba je, da atletom in atletinjam zagotavlja optimalne pogoje. Jasno, v okviru danih možnosti. Glede na cilj vodstva kluba, to je stalna nadgradnja in rast na vseh segmentih, predvsem pa na področju dela z mladimi in pri tekmovalni uspešnosti, se soočamo s težavami, ki so predvsem finančne narave. Že štartnine na tekmovanjih, priprave in prevozi zahtevajo precejšen finančni vložek, kje je še vse ostalo. Kar se financ tiče, bo letošnja sezona zaključena pozitivno, čeprav kriza iz leta v leto krči klubski proračun. Pohvaliti moram prizadevanja nekaterih staršev, ki nam po potrebi priskočijo na pomoč pri prevozih na tekmovanja, prav tako so nekateri aktivni pri iskanju donatorjev in sponzorjev. Kot predstavnik kluba bi si želel, da bi lahko vsem, posebej pa najboljšim atletom in atletinjam, v finančnem smislu bolj pomagali. Če izpostavim primer Veronike Domjan, lahko rečem, da se bojim - kljub želji po nudenju optimalnih pogojev in ostalega, kar zahtevajo rezultati, ki jih Veronika dosega - da bomo klub in starši sčasoma težko kos vsem zahtevam, ki jih terjajo njeni rezultati. Zadevajoč trenažni proces Domjanove, tečejo pogovori tudi v smeri sodelovanja z vrhunskim hrvaškim strokovnjakom, Ivanom Ivančicem, ki je med drugim treniral olimpijsko zmagovalko v metu diska Sandro Perko-vic. Vsekakor bomo naredili vse, kar bo v naši moči, a brez pomoči Atletske zveze Slovenije in sponzorjev ne bo šlo. V primeru Veronike še lahko povem, da je, poleg njenih staršev in trenerja Rajherja, tudi sama zelo aktivna pri iskanju sponzorjev.« Zaradi omenjenega je še toliko bolj pomembno sodelovanje z občino. Ima Mestna občina Ptuj v zadnjem času kaj več posluha za atletiko, potem, ko Ptuj nima več nogometnega pr-voligaša? A. Lorenčič: »Z naslova Mestne občine Ptuj glede na vsakoletni javni razpis, kjer se med drugim upoštevata kvantiteta in kvaliteta športnega subjekta, prejemamo največ finančnih sredstev. Sodelovanje je dobro in korektno. V letošnjem letu smo imeli nekaj konstruktivnih sestankov na relaciji klub, Atletska zveza Slovenije in mestna občina. Posebej v smeri novih investicij in prenove atletskega stadiona, ki je po desetih letih potreben prenove. Upam, da se bo slednja, vsaj v določeni meri, začela že naslednje leto.« Uroš Esih Nogomet • DNT Ptuj Seminar za nogometne trenerje v Zavrču Na stadionu NK Zavrč je v organizaciji Društva nogometnih trenerjev Ptuj in domačega prvoliga-škega kluba potekal izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje. Tega je v glavnem izvajal nekoč odlični nogometaš, sedaj pa uspešen trener, Viktor Trenevski, ki mu je pomagal njegov pomočnik Željko Orehovac. Na seminarju, ki je bil pripravljen na temo Organizacija nasprotnega napada, je bilo prisotnih 65 trenerjev. Člani DNT so spremljali kvaliteten tre- ning nogometašev Zavrča in so ob tem za udeležbo na seminarju prejeli 10 točk. Na glavnem seminarju trenerji pridobijo po 50 točk, na centralnih pa 20 točk. Posamezni trener za podaljšanje licence za sezono 2013/14 potrebuje 60 zbranih točk. Seminar v Zavrču je bil izredno dobro organiziran, trenerji pa so ga zapuščali z novimi znanji, ki jih bodo lahko prenesli na svoje ekipe. DB 24 Štajerski Literarna stran torek • 15. oktobra 2013 Knjiga meseca Milan Jesih: Zbrane zbirke Če kaj, potem za pesnika Milana Jesiha velja, da nosi njegova poetika v sebi učinek vidrine kože. Nekako spolzka je njena imenitna površina, težko ulovljiva in tudi hladnim teoretičnim okvirjem se prav rada izmuzne. Čeprav pesnika povezujemo z idejnim zaledjem modernizma in postmodernizma, so idejna prehajanja v njegovi poeziji tako intenzivna, da jih je kar težko stlačiti v utečene vzorce. To še toliko bolj potrjuje ta pesniška zbirka (i)zbranih pesmi iz njegovega bogatega opusa, ki šteje več kot osemsto strani in ponuja priložnost celostnega vpogleda v Jesihovo pesništvo. Ob tem pa gre opozoriti še na dva elementa izdaje: Bandljevo spremno besedo in priloženo zgoščenko, na kateri pesnik sam prebira svoje pesmi. To je tako še ena zbirka z izborom iz pesniškega opusa, s katerim Študentska založba bogati bero lirike na Slovenskem. Zagotovo gre za dragocene izdaje, ki jim lahko že zdaj pripišemo veliko literarno in zgodovinsko vrednost. Učinek vidrine kože se nadaljuje tudi ob branju Bandljeve spremne besede. Tudi on namreč ugotavlja, kako izmuzljiva je Jesihova poezija, kar še dodatno dokazuje, da je avtor naklonjen pesniški lepoti, da pa mu teoretični okvirji ne pomenijo prav veliko. Obenem se taisti učinek pojavlja tudi med branjem zajetne knjige, ki se prične z izborom pesmi iz njegovega prvenca Uran v urinu gospodar! (1972), saj so pesmi izpovedno in izrazno tako močne, da njihovo materialno ogrodje (črke) nemudoma spolzi v bralca, se razprši in slednjič razblini kot občutek, ki ga je težko zajeti (Nevidni angeli brez šuma in brez vetra bosi hodijo okoli / spečih hiš) - je pa ves čas prisoten in sluten, v obliki motivov, ki se v pesnikovem opusu gibljejo vse od intimnih do občebivanjskih. Nič novega za pesniško materijo, bi kdo porekel, a način, kako to izpelje Jesih, je umetniško izčiščen in dovršen. Vzrok za to je prav gotovo v njegovem odnosu do besede. Pesnik besedo obrača, si jo »ogleduje« z vseh zornih kotov in veliko časa premišljuje, kako jo bo vstavil v celoten sistem besed (Vadim. Obrvi, nos, ustnice: vse tenko in precizno). Potem pili verz za verzom. V tem procesu je skoraj obrtniški, a vselej s končno nadgradnjo in nagrado. Nagrada je pesem, ki diha od začetka do konca in ki nas prevzame (Otrok je jokal / od ljubezni, zdaj ima / ptičke / na trepalnicah, zdaj // poletijo / za večernim vlakom.). Prevzame pa še en pojav v razvojni črti Jesihove poezije, na katerega opozarja v spremni besedi tudi Bandelj, tj. umikanje (ponikanje) subjekta, kar je najbrž v prvi vrsti povezano z osebnim ustvarjalnim razvojem. Pesniki že pregovorno sprva, ko so v mlajših letih, pišejo v prvi osebi, pri čemer je njihove lastne substance veliko tudi v pesmih, z leti pa tak, skoraj pesniški egoizem prerastejo in se zavejo, da pesem ni samo »njihova«, zato se iz nje postopoma bolj ali manj umikajo. Jesihov subjekt je prostor pesmi tako izpraznil, da zares zableščijo le tiste podobe in jezikovne figure, ki si to zaslužijo. Ob tem pa je izpoved postajala vse bolj tudi »pripoved«. Njegova poezija je tudi pristna zgodba posameznika in kolektiva, ki mu le-ta pripada. Pri tem pa ne smemo prezreti vsaj še ene Jesihove ustvarjalne sposobnosti - prehajanja od svobodne do izjemno stroge zunanje oblike. Pri slednji je v ospredju ljubljenec slovenske poezije sonet. Iz dveh najbolj značilnih zbirk - Soneti (1990) in Soneti drugi (1993) - je za to izdajo naredil izbor Andrej Inkret; prav v tem delu te zgodovinske izdaje se srečamo z dimenzijo Jesihovega pesnjenja, kjer je vse postavljeno na svoje mesto do sladko-grenke perfekcije. Sladkobe, ker se ne moreš nehati čuditi mojstrstvu, obvladovanju pesniških veščin in ustvarjalnih postopkov; grenkobe, ker se skozi take, popolne pesniške vrstice brez težav v nas izlijeta vsa svetloba in tema tega sveta obenem. Zbrane zbirke so izdaja, ki prinaša nove študijske dileme in vprašanja o večni sopotnici človeštva, poeziji, je pa tudi debela skala imenitnih pesmi, ki je zgodovina ne bo mogla kar tako razbiti in ki v slogu vider ponikajo v naše globine in spet malo pogledajo iz njih. Pesmi torej, ki prevzamejo do te skrajne bralske vneme, da si želiš nočno branje še nekoliko podaljšati. Kot je Jesih nekoč zapisal: »Kratka je bila / noč, / dan jo je / malo podaljšal.« David Bedrač Literarno kolo (99.) • Mlada slovenska poezija - 8. Ko stopijo na oder Pesniški svet Marka Samca se je najbolje uresničil v pesniški zbirki Pljusk (2003), v kateri je lirski subjekt upora navdušen nad estetskimi prijemi nekaterih pesniških mojstrov preteklosti. A ga njihovo izpovedno razkošje na eni strani in njegova izrazna ter jezikovna stiska na drugi zelo obremenjujeta. Ka-fkovska atmosfera zaprtosti pritiska na subjektovo zavestno (intelektualno) plast osebnosti, in tako ruši razmerje s čustveno plastjo. Skozi posrečeno pesniško metamorfozo občutja polnega preide ta poezija v območje ekstremizirane eksistencialne praznine, ki ponuja nove jezikovne vzorce. Pesniško vesolje v zbirki Mesto (2002) se odvija skozi dva dopolnjujoča se položaja streh, ki ju pesnik Gal Gjurin označi s perspektivama resnično in neresnično, kar je možno interpretirati kot dve »zgodbi« znotraj ene poezije. Gre za su-bjektovo dvosmerno opazovanje »mesta«, največkrat s ptičje perspektive, ki prinaša osebno evolucijo enega z očitnim vdiranjem v prostor svobode druge(ga), zato je to tudi pomemben prispevek k slovenski ljubezenski liriki. Med pesniškimi zbirkami drugega vala pesnikov pa v bitki za »novi« jezik in učinkovito izpovedano »zgodbo« sodobnega sveta izstopajo še avtorji s svojimi pesniškimi izdajami: David Bandelj: Klic iz nadze-mlja (2000) in Razprti svetovi (2O06), Petra Bauman: Januar (2008), Matjaž Brulc: Balade za psa in prhljaj (2006), Jasmina Cigrovski: V popku (2001), Secumady Conde: Maratajana (2003), Boštjan Dermol: Med tilnikom in čelom (2004), Anja Golob: V roki (2010), Tatjana Jamnik: Brez (2009), Tomislav Kiš: Kremenov kamen s sonca (2008), Tatjana Lapuh: Prelu-dij v žitu (2001), Jelena Lasan: Umomo (2009), Sara Lubej: Hladen pot (2003), Jure Novak: 25 (2001), Radharani Pernar- čič: Vesolje žalujko, veter žalu-zije (2008), Mojca Pelcar Šarf: Napis nad mestom (2004) in Barbara Žvirc: Oblakov, da iz njih iztisnem morje (2004). Pesnica Maja Visinski je v pesniški zbirki Zgladi me v žensko (2008) izoblikovala izrazito »anatomsko« poezijo telesa, ki skozi odkrito erotiko vodi tudi v poezijo jezika. V detajliranem opisu je erotična spojitev kot navidezna pomiritev obeh polov, med vsebino in jezikom, a svet njene poezije odpira ob prikazu sproščenega erotičnega akta še kopico vznemirljivih socioloških vprašanj. Bitka za »novi« jezik postane tudi bitka v komunikaciji med moškim in žensko. Lirski subjekt vodi neusahljiva želja po razumevanju vse bolj medlih bioloških vlog moškega na eni strani in ženske na drugi. Ženska tako postaja središče akcije, moški je vse bolj pasiven in poženščen. Zmedenost obeh vlog vodi v nevrotične odnose nenehnega hrepenenja po drugem, znotraj biološke logike uresničenem jazu. Samosvoja je tudi poezija Lučke Zorko, ki se je potrdila z več izdajami, med njimi sta še posebej vidni pesniški zbirki Karavana (2006) in Vreščeče čeri (2011), v katerih lirski subjekt vztrajno tiplje po sebi in išče izvire ter vzvode jezika. Ob tem se subjektu odpira kopica »zgodb«, ki jih on(a) komaj še vsrkava, saj prav pred nobeno ne zbeži. Bogastvo vsebine vodi v raznolikost jezika, ki se sestavlja v sugestivno liriko. Simona Kopinšek je v pesniški zbirki Antahkaran in drugi obrazi Lepote (2009) najsodobnejšo poezijo povezala s starimi filozofijami in z logiko čaščenja življenja. Subjekt je zamaknjen v naravo, pri tem pa ga vodi proces celjenja »starega« jezika z vnašanjem novih jezikovnih dimenzij. Dve leti pod ničlo (2007) je pesniška zbirka pesnika Karla Hmeljaka, v kateri subjekt zelo odkrito izpoveduje svoje dvome o tem, kako nekaj izraziti, kako je »obremenjen« z iskanjem določene besede, s poimenovanjem le-te, a obenem to omogoči poezijo gibanja. Naglo spreminjajoča se, ludi-stična perspektiva, ki se odkrito napaja v Šalamunovi poetiki in nekaterih modernističnih usmeritvah, ter združevanje na videz nezdružljivih pesniških elementov tvorita besedne igre, ki so pomemben prispevek k liriki te generacije. V tretjem valu pa izstopa še nekaj pesnikov in naslovov njihovih pesniških zbirk, ki prav tako pomenijo svojevrsten spopad med jezikom in izpo-vedanim ter tako predstavljajo vidnejši prispevek v razvoju najsodobnejše slovenske lirike: Gašper Bivšek: Skorjevec (2007), Sergej Harlamov: Jedci (2011), Kobrowsky: Najprej semza slišal pr denje (2009), Kristina Kočan: Šara (2008), Marko Matičetov: V vsaki stvari je ženska (2006), Tibor Hrs Pandur: Enerdimašina (2010), Katja Perat: Najboljši so padli (2011), Eva Petrič: Ta prostor je škatla (2007), Jure Vuga: Pod kamni plešem (2009) in Petra Zupančič: Premog (2010). Med brskanjem in študijem tega obsežnega gradiva se je izkazalo, da nima prav noben od idejnih polov - ne tisti, ki zagovarja teorijo čistih avtopoetik, in ne tisti, ki zagovarja teorijo izrazne mlačnosti in poetične podobnosti. Vsak pesnik ima svoje izrazne nastavke, a obenem pripada skupnemu literarnemu in idejnemu prostoru, ki sicer ni izražen s kakim manifestom ali skupnim literarnim programom, a nenapisana pravila prav tako oblikujejo močne povezovalne sheme in skupne idejne usmeritve. Tako je odgovor na vprašanje glede poetik nekje vmes, obenem pa lahko potrdimo, da je generacija, rojena po letu 1970, suverena nadaljevalka pesniškega razvoja na Slovenskem. To je torej generacija, ki izhaja iz sprijaznjenja, da je pesniški jezik (skoraj) povsem izčrpan, a da se da prav skozi sproščeno držo ustvarjanja oblikovati nove jezikovne sheme in izpovedovati nove pesniške »zgodbe«. Da pesniki dosežejo tovrstno ustvarjalno sproščenost, pa morajo najprej skozi naporni proces gradnje suverenih pesniških izrazov, ki jih bremenijo stare poetike, strah pred blokado in poetično nekomunikativno-stjo ter vse močnejši prehod jezikovnega koda v območje računalniškega in virtualnega. V takem ozračju pesniki neobremenjeno od številnih zgo- Literarni dvojčki - 55. Moderni pesniški trubadurji (Vesenjak-Smolar) Adija Smolarja poznamo kot odličnega kantavtorja, a ob zabavnem učinku njegovih pesmi ne smemo zanemariti izdelanega in suverenega poetičnega izraza. Smolar se skoraj v vseh pesmih zbližuje s poezijo oz. je že v njenem območju. Čeprav so njegova besedila tako v notranje- kot tudi zunanjeoblikovnih plasteh podrejena glasbenim zakonitostim, globoka vsebinska draž ostaja - stilno in jezikovno dodelana, ob tem pa pristna in zelo izpovedna. Kako svojstven je paradoks, da se ljudje sproščeno zabavajo ob njegovih pesmih, ki skozi humor rišejo današnjo »propadlo« družbo. Vsi se spomnimo obdobja, ko je bil Smolar izredno popularen, ko je pobiral nagrade kot za stavo in polnil dvorane s svojimi koncerti. In pri tem ni varčeval z ostrino, s kritiko do ljudi, njihovih strasti, norosti in veselja. Kdo se ne spomni sijajnih pesmi, kot je Dvajset ljubic (v kateri je predstavljen ljubimec dvajsetih ljubic, s končnim naukom, da si je bolje najti eno kvalitetno, kakor pa imeti toliko slabih), Bog ne daj da bi crknu televizor (o družini, ki gleda v televizor, pri tem pa ni med njimi nobene komunikacije več, posledično pa njeni člani postopoma moralno propadajo), Jaz sem nor (o človeku, ki se dela neumnega in tako lažje preživi v družbi), Je treba delat (o pomenu dela), Daleč je za naju pomlad (o dveh postaranih zaljubljencih, ki kljub letom še vedno čutita ljubezen in pripadnost) in še vrsto drugih, kot so: Ljubim jo, Neprilagojen, Zlata ribica, Ljudje pa pravijo, Ne se bat, Zlo počas, Jaz drugače bom živel, Brez dlake na jeziku,...? Da je Adi tudi drugače še kako blizu pesniškemu svetu, je povedal v več intervjujih, saj zanj tudi igranje na raznih literarnih večerih že od mladosti ni nič nenavadnega, ob tem, da je izdal še pesniško zbirko Naš svet se pa vrti in nekaj primerov mladinske kratke proze. dovinskih ideologij in v poetičnem bogastvu vsega, kar jim je bilo zapuščeno od prejšnjih pesniških generacij, ustvarjajo najsodobnejšo slovensko poezijo, ki je resno in odgovorno umetniško ravnanje, je pa tudi eden pomembnejših načinov ohranjanja slovenskega (knjižnega) jezika. PESNIŠKI VSAKDAN Pesnike te generacije najdemo tudi v vlogah kulturnih poročevalcev, analitikov, kritikov, kolumnistov, piscev scenarijev, učiteljev, pravnikov, predavateljev, doktorandov in doktorjev znanosti, športnikov, opravljajo vse mogoče poklice, imajo različne vrste izobrazbe, mnogi se s pesništvom in z literaturo širše ukvarjajo tudi na povsem teoretični ravni. Njihovo kulturno delovanje je razpršeno po vsej državi, lahko pa ločimo vsaj pet večjih kulturnih pesniških baz, v katerih je njihova središčna točka kulturnega udejstvovanja. Med osrednjimi je gotovo baza Študentske založbe v Ljubljani, kjer je veliko pesnikov te generacije že objavljalo svoja dela, njene knjižne izdaje pa sodijo med najpomembnejše v slovenskem prostoru. Zlasti zbirka Beletrina predstavlja enega od vrhov sodobne literarne produkcije tako v kontekstu poezije kot tudi drugih literarnih vrst in žanrov. Mnoge od avtorjev najdemo v uredniškem odboru (Miljano Cunta, Jurija Hudolina, Aleša Štegra). V knjižni zbirki Beletrina so izdali svoja dela številni pesniki te generacije (npr. Gašper Bivšek, Miljana Cunta, Primož Čučnik, Stanka Hrastelj, Jurij Hudolin, Katja Perat, Lucija Stupica, Aleš Šteger, Jure Vuga). Drugo pesniško bazo nedvomno predstavlja krog pesnikov, ki sodelujejo z revijo Literatura, ki je sicer med tistimi revijami, ki je v zadnjih letih objavila poezijo večine pesnikov te generacije. Med rednimi sodelavci najdemo: Primoža Čučnika, Veroniko Dintinjana, Andreja Hočevarja, Jureta Jakoba, Miklavža Komelja, Ano Pepelnik, Gregorja Podlogarja, Barbaro Pogačnik, Marcella Potocca, Robija Simoniška in Tomislava Vrečarja. Ob revijal-ni dejavnosti ne smemo zanemariti knjižne produkcije, ki prinaša nekatere osrednje naslove te pesniške generacije, v njenih zbirkah pa so objavljali: Primož Čučnik, Veronika Din-tinjana, Karlo Hmeljak, Andrej Hočevar, Jure Jakob, Miklavž Komelj, Ana Pepelnik, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Marcello Potocco, Robi Simo-nišek, Tomislav Vrečar, ... David Bedrač Smolar, ki se je rodil 25. marca 1959, v Slovenj Gradcu, je že v mladosti igral klarinet in harmoniko, glasba pa ga je nato spremljala ves čas. Kot, vzporedno s tem, tudi poezija, književnost. Tako se je leta 1978 vpisal na študij primerjalne književnosti in slovenščine, a študija ni zaključil. Zato pa je toliko bolj suvereno nadaljeval glasbeno pot. In Slovence, kot se za modernega »trubadurja« spodobi, zabaval, a tudi večkrat pošteno okaral skozi pesem. Prav prikladno je besedilo pesmi Ajajaj, Slovenija, katere refren bi si bilo zadnje čase dobro večkrat zapeti in ponoviti: »Aj jaj jaj, lepa si Slovenija, / aj jaj jaj, le mal preveč si skregana. / Aj jaj jaj, Slovenci nehajmo ga srat! / Dejmo, dejmo, dejmo raje bolj sodelovat!« David Bedrač torek • 15. oktobra 2013 Reportaža, kronika Štajerski XDNIK 25 Na valovih časa Piše: UrošŽajdela - Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (8.) Irske legende Nemudoma se odpravim do skrajnega severnega dela, kjer se nahaja znameniti „prehod velikanov", ki naj bi nekoč povezoval Irsko in Škotsko. Pričaka me nepregledna množica turistov. Kaj takšnega ne doživiš niti v Parizu. Japonci, Angleži, Nemci, Nizozemci, Kitajci, Poljaki, Slovaki ..., ni da ni. Prav neverjetno. Nepregledna množica se vije po cesti do morja. Milijon fotografij. Neverjetno in nepredstavljivo. Kljub vsemu gre za fantastičen naravni pojav globoke tektoni-ke ter zgodovinske legende, ki pravi, da sta tako na Škotskem kot na Irskem živela velikana, ki se nista preveč marala. Nekega dne se Irski velikan odloči obiskati škotskega in ga izzvati na dvoboj. Irec prispe na Škotsko, potrka na vrata. Po nekaj minutah mu odpre vrata žena škotskega velikana. Bila je še za glavo višja od Irca. Slednji se prestraši in pobegne nazaj na Irsko. Ko škotski velikan sliši za obisk Irca, nemudoma odhiti na Irsko. Irec, ves prestrašen, se našemi v dojenčka in gre v posteljo. Mogočen, robustni škotski velikan potrka na vrata Irca. Odpre mu žena. Z močnim in vihravim glasom povpraša po Ircu. „Ni ga doma," odvrne žena in nadaljuje: „Prosim, ste lahko malo tišje, ker najin sin spi." Škota premami radovednost. Vstopi. Zagleda ogromnega dojenčka. „Kakšen je šele oče, če je že dojenček tako velik," pomisli in odvihra nazaj na Škotsko. V strahu uniči edini prehod med obema fantastičnima deželama. Danes zgodba o velikanih in zanimive geološke stvaritve v objemu klifastih stebrov mogočne obale privablja na tisoče ljudi. In temu primerna ja zasoljena cena vstopnice in parkiranja. Lahko pa parkiraš avtomobil kakšnih sedem kilometrov ob cesti in se sprehodiš ob sami obali do znamenitih „stopnic", in to brezplačno. V vasici Bushmill, le lučaj od znamenitih stopnic, je svetovno znana destilacija whiskeya. Vendarle, in Foto: Uroš Zajdela Številni prazni sodi piva pred gostilno. Povsem tipično za celotno Irsko. Foto: Uroš Zajdela Most upanja v Derry, ki povezuje protestantski in rimokatoliški del mesta. Destilarna whiskeya v Bushmilu na Severnem Irskem Foto: Uroš Zajdela kar malo neprostovoljno, me dežne kapljice usmerijo v mogočno tovarno in bližnji muzej. Zanimiv prikaz izdelave te žlahtne kapljice in seveda pokušina. Še zmeraj ne razumem, kako lahko ljudje dejansko marajo whiskey. Bolj kot okus me je zanimal postopek izdelave in zlasti odgovor na vprašanje, kdo izdeluje boljši whiskey, Irci ali Škoti. Ameriški burbon niti slučajno ni na istem nivoju kot evropski whiski in v tem pogledu nezanimiv za primerjavo. Skratka, razlika med irskim in škotskim whiskeyem je zlasti v destilaciji, saj je irski destiliran trikrat in bolj čist, medtem ko je škotski le dvakrat. Irski ječmen se suši v zaprtih pečeh, medtem pa škotski na odprtem ognju, kar mu daje značilen okus dima. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kje se je začela destilacija whiskeyja, na Irskem ali Škotskem. Razen legendarnih stopnic je treba na Severnem Irskem obiskati mesto Derry ali LondonDerry z znamenitim srednjeveškim obzidjem, v celoti ohranjenim iz srednjega veka, in še lepšo angleško hišo londonskih trgovcev, danes muzej zgodovine angleškega prilaščanja irske zemlje. Sicer prekrasno mestece, vendar razdeljeno med protestante in rimokatolike. Med njimi reka. Oba bregova povezuje most upanja. Belfast Belfast je vsekakor biser Severne Irske. Njena prestolnica, tako politična kot kulturna in ekonomska. Bogato mesto precej bogatih ljudi. A hkra- Mestna hiša v Belfastu po vzoru ameriške Bele Hiše Foto: Uroš Zajdela ti središče konfliktov med protestanti in rimokatoliki, domovanje „teroristične" organizacije IRA, ki je v želji po osvoboditvi Severne Irske „po-klala" številne nedolžne civiliste. Belfast je do nedavnega bil mesto, ki se ga je bolje izogniti. Mesto, kjer domuje nasilje in kriminal. Kjer eksplodirajo bombe in kjer britanska vojska strelja na protestnike. Vendarle, je mnogo več od tega. Gre za čudovito mesto v rokah sadističnih religijskih klerikov na obeh straneh, ki s kome-moracijami zgodovinskih bitk ohranjajo ogenj sovraštva med rimokatoliki in protestanti. Med njimi prihaja do vsakoletnih konfliktov na obletnice medsebojnih zgodovinskih bitk. Sredi mesteca, ki mu kraljujejo bohotna mestna hiša v stilu ameriške „Bele Hiše" , univerza iz 19. stoletja (Dublin je imel univerzo že v 16. stoletju), replika londonskega „Big Bena" ter mogočna katedrala Gospe Naše z zanimivim „turnom" koničaste oblike, ki strmo sega v nebesne višave, nagajivo in sramežljivo opominja na številne nepotrebne žrtve ženska skulptura in prosi za medsebojno razumevanje in spoštovanje, mir in blaginjo. Do tja je še zelo, zelo daleč. Bojim se, da predaleč. V imenu istega boga in istega mesije na obeh straneh umirajo bogaboječi se ljudje. Pozno zvečer se v tem „strašnem" mestu odpravim do pivnice. Vse mirno, popolnoma drugače kot v Dublinu ali drugod po Irskem. Pivo neverjetnih 6 funtov ali recimo 7 evrov. Le jaz in nekaj domačink v zgodnjih zrelih letih in absolutno prevelikih petkah. Mirno, absolutno preveč mirno. Na ulicah le peščica turistov. Iz sosednjega bara se sliši petje, vsekakor so morale biti karaoke, saj ta pevka nikakor ne more služiti denarja s svojim glasom. Prekrasna kulisa za zaključek mojega odkrivanja prekrasne Irske. Le še vožnja do dublin-skega letališča in že sedim v udobnem sedežu nizkocenov-nega prevoznika. Misli mi kar begajo. Koliko dogodivščin in spoznanj, prijateljev in hribov. Narava, jezera, reke. Prekrasno. Kot sem večkrat slišal na potovanju po Irski: „samo da je mir, vse drugo bo že". S temi mislimi sem se zbudil v petek, 9.8.2013, prižgal TV in zagledal „Nemiri na Irskem, v Bel-fastu". Ali smo res tako blizu miru in spoštovanju, blaginji in razumevanju? Konec Torek, 15. oktober Danes goduje Terezija. Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic. 70 pr. n. št. se je rodil največji rimski pesnik Vergil. 1783 se je Francoz Francois Pilatre de Rozier kot prvi človek dvignil v zrak. Bil je privezan na Montgolfierovem balonu na vroči zrak. 1814 se je rodil ruski romantični pesnik Mihail Jurjevič Lermontov. 1880 so po 632 letih gradnje dokončali stolnico v Kôlnu. 1917 so v gozdu pri Vincennesu ustrelili najslavnejšo vohunko vseh časov Mato Hari. 1821 so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej. 1844 se je rodil v Vrsnem slovenski pesnik Simon Gregorčič. Sreda, 16. oktober Danes godujejo Jadviga, sv.Gal. Danes je svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar. 1801 se je rodil hrvaški politik in vojak, hrvaški narodni junak Josip Jelačic. 1846 je John Collins Warren opravil prvo operacijo v etrovi narkozi. 1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde. 1986 je južnotirolski plezalec Teinhold Messner postal z vzponom na 8.516 m visoki vrh Lhotse v Nepalu prvi človek, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov. Četrtek, 17. oktober Danes goduje Marjeta. Danes je mednarodni dan boja proti revščini in svetovni dan travme. 1915 se je rodil ameriški dramatik Arthur Miller. 1918 je ogrski parlament razglasil samostojnost in dopustil samo še rahlo personalno unijo z Avstrijo. 1973 je svet doživel gospodarski pretres, ker se je nafta podražila za 70 odstotkov. 1912 se je rodil v Dolnji Bistrici pri Ljutomeru pisatelj Ferdo Godi-na. 1926 je izšel v Ilustrirani prilogi Slovenca zemljevid, na katerem je Trst vključen v slovenski etnični prostor. Petek, 18. oktober Danes goduje Luka. 1741 se je rodil francoski vojak in pisatelj Pierrc Choderlos de Laclos, avtor Nevarnih razmerij, enega prvih primerov psihološkega romana. 1777 se je rodil nemški pesnik Henrich von Kleist. 1859 se je rodil francoski filozof Henri Bergson, Nobelov nagrajenec za književnost. 1867 so Američani kupili od Rusov Aljasko. Zanjo so plačali 7.200.000 dolarjev. 1893 je umrl francoski skladatelj Charles Gounod. 1922 so ustanovili londonski radio British Broadcasting Company. Na valovih časa Sobota, 19. oktober Danes goduje Edvin. 1813 se je končala tridnevna bitka narodov pri Leipzigu, v kateri so avstrijske, ruske, pruske in švedske enote premagale Napoleonovo vojsko. 1845 je bila v dresdenski operi prvič uprizorjena Wagnerjeva opera Tannhaoser. 1931 se je rodil angleški pisatelj John Le Carre. Zaslovel je z vrsto realističnih vohunskih romanov, predvsem z Vohunom. 1964je Kitajska izvedla svojo prvo eksplozijo jedrske bombe. 1984 so Poljsko preplavile demonstracije ob ugrabitvi in smrti duhovnika Jerzyja Popieluszka, ki je pogosto kritiziral poljske oblasti. 1866 se je rodil v Podnartu slovenski politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske Narodne vlade v Državi SHS ob razpadu Avstro-Ogrske. Nedelja, 20. oktober Danes goduje Irena. Danes je svetovni dan osteoporoze. 1740 je zasedla habsburški prestol Marija Terezija. 1827 so v bitki pri grškem otoku Navarinu združene britanske, francoske in ruske sile uničile turško ladjevje, ki ga je vodil Mohamed Ali, po rodu Albanec, ki je dosegel od turškega sultana, da so postali člani njegove družine dedni egiptovski paše. 1854 se je rodil francoski pesnik Arthur Rimbaud, ki velja za predhodnika novih književnih struj 20.stoletja. 1952 so Britanci uvedli v Keniji izredno stanje in zaprli v koncentracijska taborišča več kot 20.000 pripadnikov plemena Kikuju. Po tem je prišlo do splošnih in političnih reform, ki so pripeljale leta 1963 do neodvisnosti Kenije. 1968 je Američan Dick Fosbury z novo tehniko skakanja osvojil zlato olimpijsko medaljo. Nova tehnika se odtlej imenuje po njem. 1820 je skupina ljubljanskih veletrgovcev po dunajskem vzoru ustanovilo Kranjsko hranilnico, najstarejši denarni zavod na Slovenskem. 1860je izdal cesar Franc Jožef federalistično oktobrsko diplomo, ki je delno upoštevala avtonomnost zgodovinskih dežel in predvidevala šibko demokratizacijo Ponedeljek, 21. oktober Danes goduje Urška. Uršula je zavetnica mladine, učiteljic in vzgojiteljic, za dobro poroko in zakon, za mirno smrt in zavetnica bolnih otrok. 1805 je britanski general Horatio Nelson v sloviti bitki pri Trafalgar- ju premagal združeno francosko-špansko ladjevje. 1824 je angleški inženir Joseph Aspdin iz Leedsa patentiral por- tlantski cement. 1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. 1878je nemški državni zbor sprejel z 221 glasovi (proti 149) Zakon proti družbeno nevarnim prizadevanjem socialne demokracije. 1904 je prišlo do velikega kurdskega pokola Armencev v Turčiji. 1917 se je rodil ameriški jazzovaki trobentač, skladatelj in voditelj glasbenih ansamblov Dizzy Gillespie, ki je utemeljil sodobni jazzo-vski slog, imenovan bebop. 26 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 15. oktobra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Počasi se narava obdaja v jesensko obleko Prvi letošnji mraz je pričel počasi naravo barvati v jesenske barve. Zame je to najlepši čas, saj sem ljubiteljica rumenih, oranžno rdečih barv. Vsak ima sicer svoj okus, mnogi obožujejo bolj sveže, zelene pomladanske barve, saj jim prinašajo poletje. Vendar pa je smiselno, da se vsi, ki želite imeti lep vrt v vseh letnih časih, zdaj pošteno ozrete okoli sebe. Vsak pozna, kaj je lepo in kaj lepo cveti pomladi. Foto: Miša Pušenjak Priprave na letošnje sajenje: rumenolistna vresa, pisani šaš in rumena drobno cvetna mačeha, v ozadju pa okrasna trava Imperata cylidrica red baron rdeče žareče barve. Tudi poletne lepotice bolj ali manj poznamo. Kaj pa jesen? Mnogim se zdi nesmiselno zdaj obiskati kakšen arboretum ali botanični vrt, pa lahko ravno tam vidite, katera drevesa in grmi se v jeseni prekrasno obarvajo. Tam lahko vidite tudi končno velikost teh rastlin. To je zdaj, pred jesenskimi zasajanji vrtov, zelo pomembno. V vrtnih centrih sicer vidite rastline, ki so lepo obarvane, ne vidite pa njihove končne velikosti. Na vašem vrtu pa je tudi ta zelo pomembna. Torej, preden nakupite nove grmovnice, drevesa ali tudi trajnice za vaše gredice, se prepričajte, koliko bodo zrasle čez nekaj let. Balkonske rastline Počasi bodo poletne lepotice zamenjale jesensko/zimske rastline. V zadnjih letih smo se že navadili tudi na to, da imamo vsaj vhod okrašen tudi v jeseni. Žal je kriza mnogim onemogočila to veselje, kljub temu pa vsaj eno korito ali lonec lahko zasadi še marsikdo. Naj rastline V zadnjih dveh prispevkih sem pisala o bioloških zdravilih in njihovi uporabi v sodobni medicini. Kljub nekaterim omejitvam so biološka zdravila prinesla velik napredek pri zdravljenju težkih bolezni ter izboljšala kakovost življenja številnim bolnikom. Žal pa se biološka zdravila tudi zlorabljajo, in sicer za doping v športu. Doping je uporaba določenih učinkovin in metod z namenom pridobiti boljše fizične sposobnosti in na tak način premagati nasprotnika. Mnogi menijo, da so biološka zdravila, ki so »bio« ali »naravna«, neškodljiva. Temu seveda ni tako. Zelo jasen in neposreden dokaz so primeri smrti zaradi dopinga, zlasti med kolesarji in tekači na dolge proge. Prepoved uporabe določenih substanc in metod ima več razlogov. Prvi in najpomembnejši je ta, da ogrožajo zdravje uporabnika, drugi, prav tako pomemben pa, da na ta način športnik krši pravila tekmovanja. Žal danes v športu ni več pomembno samo sodelovati, štejejo zmage. Zmagovalci ostanejo zapisani v zgodovino, že drugo in tretje uvrščenih se nihče ne spomni. In za ta cilj je marsikdo pripravljen žrtvovati tudi svoje zdravje. Vedno pogosteje pa po teh substancah in metodah posegajo tudi rekreativni športniki. Za doping se med biološkimi zdravili najpogosteje zlorabljata eritropoetin in rastni hormon. Eritropoetin se zamenjajo bučke, koruza - žal je tudi te letos precej manj - pa tudi kakšen lep kamen, mogoče spomin z dopusta, korenina, veja, ali celo slamnat obesek. Nekaj lahko privarčujemo tudi pri zemlji. Vendar ne tako, da bi namesto kupljene zemlje uporabili vrtno zemljo, čeprav mnogi to zdaj priporočajo. Vrtna zemlja je res hranilna, če zanjo skrbimo, je odlična tudi za rast in razvoj vseh vrtnin rastlin. Ampak spomnite se, kako pogosto in kako močno je bila letos zabita, zbita. Po vsakem dežju se je to zgodilo, najhuje pa je bilo spomladi, po snegu. Čisto enako se potem zgodi tudi v koritih. Na vrtu imate veliko orodja, s katerim lahko zemljo zrahljate, v koritu je to veliko težje. Korenine rastlin pa nujno potrebujejo zračnost, rahlo zemljo. Zato za sajenje jesensko/zimskih korit ne uporabljajte zemlje z vrta. Kupite raje substrat, pa tudi tukaj ne varčujte z nakupi najcenejših, nepreverjenih znamk. Najbolje je ob sadikah uporablja za zdravljenje slabokrvnosti, kadar je njen vzrok pomanjkanje tega proteina. Športniki pa ga uporabljajo zato, da se poveča število eritrocitov (rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik). S tem se poveča preskrbljenost tkiv s kisikom , kar poveča mišično zmogljivost in vodi k boljšim rezultatom. Ta način povečanja mišične zmogljivosti uporabljajo predvsem v vzdržljivostnih športih, kot je kolesarjenje, tek na dolge proge, tek na smučeh in plavanje. Podoben učinek dosežejo športniki, ki gredo na priprave v višine. Z višino pada koncentracija kisika v zraku. Da telo to nadomesti, tvori večje število eritrocitov. Večja količina eritropoetina v krvi povzroča gostejšo kri in zvišan krvni tlak, ker lahko privede do možganske kapi, srčnega infarkta, pljučne embolije in krčev. Pri vzdržljivostnih športih srce in pljuča delujejo na zgornji vzdržljivostni meji, med športno aktivnostjo je telo še dehidrirano, zato je kri še gostejša. Bolj kot je kri gosta, močneje mora delati srce, da kri poganja po žilah. Včasih zaradi vseh seštetih dejavnikov srce tega napora več ne zmore. Ko se telo umiri, pride do odpovedi srca. V zadnjih letih so dokazali, da je bila prav zloraba eritropoetina vzrok za smrt 24 kolesarjev. Tudi če ne pride do najhujšega, zloraba eritropoetina pušča posledice, saj poškoduje jetra in povzroči t.i. pojav razširjenega srca. kupiti tudi substrat. Varču-jete pa lahko tako, da korita ne napolnite do dna z zemljo, nikakor pa to ni potrebno narediti pri loncih. Na dno lonca dajte kakšno posodo, mogoče celo kamenje, lahko celo substrat, če ga je kaj ostalo v letnih koritih. Tudi zdaj ne dajte na dno vrtne zemlje, saj se lahko zgodi, da bo zaradi tega voda zastajala v koritih, pozimi pa je padavin vendarle veliko. V korita pa dejansko do polovice nasujemo rečni pesek ali rečno kamenje. Substrata nasujemo samo toliko, kolikor so globoki lončki, v katerih smo kupili rastline, mogoče za kakšen centimeter ali dva več. Korenine zimskih rastlin se ne razrastejo v globino, zato bo zemlje zanje povsem dovolj. Mačehe še vedno nimajo pravega nadomestila in nam skoraj vsem predstavljajo ogrodje za zasaditev korit, pa tudi gredic. Mogoče pa se odpravimo v gozd, poiščemo kakšno ustrezno korenino, jo nastavimo na sredino korita, s tem že nekaj I i /j ' ■ i I ? «Si J ■ i Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. V športih, kjer je potrebna eksplozivnost, pa se zlorabljajo snovi, ki povečajo mišično maso. Med biološkimi zdravili so to rastni hormon, inzulinu podobni rastni dejavnik, zaviralec sinteze miostatina, lahko tudi v kombinaciji z inzulinom. Rastni hormon uporabljajo športniki zaradi zmanjševanja količine telesne maščobe, povečanja mišične mase, ojača-nja kosti in veziv. Tako izboljšajo telesne sposobnosti, naj bi tudi zmanjšali število poškodb. Dejanski učinki se od osebe do osebe razlikujejo, odvisno je od časa uporabe, dovzetnosti posameznika, kakovosti na črnem trgu kupljenega hormona ipd. Po daljši uporabe se pojavijo različni neželeni učinki: bolečine v sklepih, zastajanje vode, motnje v presnovi glukoze (sladkorna bolezen!), rast notranjih organov, lahko pride tudi do rakavih obolenj. Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. pridobimo. Lahko poiščete še kakšne bršljan za zelenje. Poleg mačeh pa za pisanost in zanimivost korit dodajte še katero drugo rastlino; najpogosteje so to vrese. Večina vres brez težav prezimi in jih lahko kasneje sadimo na gredice, pod kakšne iglavce. Zato denar zanje ni samo sezonskega značaja. Spomladi jih samo porežite, da se bodo lepo obrasle. Ze lani sem opazile prav posebne, rumenkaste vrese, ki so bolj podobne majhnim smrečicam; tudi te prezimijo in so zelo zanimive za popestritev korit, pa tudi grobnih zasaditev. V koritih lahko pustimo tudi okrasne trave; te se bodo čez zimo sicer posušile, a večina jih brez težav prezimi. Tudi suhe so lep okras v koritih. Še lepši pa so različni šaši, saj ti obdržijo barvo listja in so ravno tako prezimno povsem trdni, zato jih kasneje lahko posadimo na okrasne gredice; najlepši so ob kakšnih vodnih motivih. Mnogi v jesenske zasaditve posadimo tudi ciklame. Te res ne prezimijo, a so dolgo v zimo lepe. Spomladi pa potem namesto njih oživim in popestrim zasaditve s sajenjem pri-mul. Drugače zanje zmanjka prostora. Idej in možnosti je še veliko, zato izkoristite vse, kar nam tudi v jeseni nudijo vrtnarji in narava. Omejeni smo samo z domišljijo, žal pa v zadnjem času tudi z denarjem. Tegobe na zelenjavnem vrtu Čeprav bi se letos skrb za vrtnine morala končati, imam vedno več vprašanj glede številnih gosenic, ki se še vedno pojavljajo na koreninah solat, endivije in radiča. Gre za gosenice sovk, ki so letos očitno zelo pogost pojav. Ker nimajo druge hrane, so se spravile na solatnice. Potrebno jih je zatreti, saj bo drugače lahko škoda naslednje leto še večja. Eden izmed ekoloških načinov je pobiranje. Zvečer, po sončnem zahodu, rahlo od-kopljite zemljo okoli korenin rastlin, gosenice se nahajajo tik pod površino. V tem primeru jih preprosto poberete, rastline pa zalijte s pripravki iz izvlečkov morskih alg ali s aminoki-slinskimi pripravki. Mogoče bi bilo dobro celo skuhati kakšen žajbljev čaj in z njim zaliti posevek. Mnogi imate solatnic seveda preveč, da bi se lotili tega dela. Izmed naravnih pripravkov je za gosenice verjetno edini dovolj učinkovit pripravek iz listov rabarbare. Čeprav sem recept letos že zapisala, je mogoče dobro, da ga napišem še enkrat, če si ga niste shranili. 1 kg zelenih listov brez pecljev rabarbare raztrgamo na manjše koščke, zalijemo s 5 litri deževnice, vode iz studenca ali potoka in pustimo na toplem (sonca zdaj žal ni več) 48 ur. Potem precedimo, ostanke listov dobro oža-memo in jih shranimo. Z vodo pa zvečer zalijemo napadene rastline. Nato okoli njih položimo še ožeto listno maso. Zadevo ponovimo čez teden dni. V trgovini pa lahko kupite dva pripravka v ta namen. Eden je Laser 240EC, registracijo ima žal samo v solati in sicer za zatiranje gosenic južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku 0,3 L/ha (3 ml na 100 m2), največ 3 krat v eni rastni dobi. Tretiranje se po potrebi ponovi v razmaku 7 dni. Uporaba tega pripravka je dovoljena tudi v ekološki pridelavi, ima pa kljub temu tridnevno čakalno (karenčno) dobo. Naslednji pripravek pa je seveda čisti kemični pripravek Affirm, ki ima tudi zelo kratko čakalno dobo: 3 dni. Dovoljen je za uporabo samo v solati in sicer za zatiranje sovk (Heli-othis armigera, Spodoptera exigua, Spodoptera littoralis), koruzne vešče (Ostrinia nubi-lalis) in drugih gosenic metuljev v odmerku 1,5 kg/ha (15 g na 100 m2), največ tri krat v eni rastni dobi, s 7 dnevnimi presledki. V tem tednu resnično poskusite posaditi tudi česen, saj je tudi od termina sajenja odvisen pridelek. Mihi PUŠENJAK Letošnje leto so zaznamovali škodljivci, predvsem gosenice na vrtninah Foto: Miša Pušenjak Namesto razkošne ikebane na grobu mojega očeta že nekaj let stojijo take žive zasaditve. Zdravstveni nasveti Biološka zdravila in doping torek • 15. oktobra 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 27 S svetovne glasbene scene 29- oktobra bodo na javni dražbi prodali hišo, v kateri je živel legendarni John Lennon. V hiši na naslovu Newcastle Road 9 v Liver-poolu je nekdanji član zasedbe The Beatles živel skupaj s starši ter dedkom in babico vse od svojega rojstva 9- oktobra 1940 pa do svojega petega leta starosti. Cena hiše, ki je v bližini znamenite ulice Penny Lane, naj bi se gibala med 150 in 250 tisoč funtov. Trenutni lastnik je izjavil, da so se vse originalne karakteristike hiše uspele obdržati, s tem pa še naprej na najboljši možni način oddajajo duh časa iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so člani zasedbe The Beatles s svojo glasbo obnoreli celi svet. ®®® Pred dnevi je v 57. letu starosti po večletni bitki z rakom umrl kitarist legendarne irske folk-punk zasedbe The Pogu-es Philip Chevron. Novica je bila uradno potrjena tudi na spletni strani omenjene skupine. Phil Chevron (s pravim imenom Philip Ryan) je glasbeno pot pričel pri skupini Radiators From Space. Skupini The Pogues se je začasno pridružil takoj po izdaji njihovega debitantskega albuma Red Roses for Me. Stalni član te zasedbe pa je postal ob izdaji drugega albuma Rum, So- Philip Chevron (The Pogues) Foto: cartoondollemporium.com domy and the Lash. Skupina The Pogues je v osemdesetih sodila med najpopularnejše izvajalce na svetu, med legende pa so se zapisali zahvaljujoč svoji največji uspešnici Dirty Old Town. Chevron pa ni bil zgolj kitarist, pač pa tudi avtor številnih skladb, spisal je tudi eno izmed večjih uspešnic te zasedbe Thousands Are Sailing. Slavni ameriški pevec Chris Brown bo 19. novembra na trgovske police poslal svoj novi studijski album. Že šesti studijski izdelek tega muhastega BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ROYALS - LORDE 2. ROAR - KATY PERRY 3. WRECKING BALL - MILEY CYRUS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. COUNTING STARS - ONE REPUBLICK 2. CAN WE DANCE - VAMPS 3. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ NEMČIJA 1. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ 2. DEAR DARLIN - OLLY MURS 3. WAKE ME UP - AVICII zvezdnika, ki je pred kratkim celo napovedal, da se zaradi stalnih napadov umika iz sveta glasbe, bo nosil ime X. Na novi plošči, ki jo je napovedal s singlom Fine China se Brown nekoliko odmika od dance produkcije in se približuje R&B in soul zvokom. Kot je dejal sam, je med nastajanjem albuma našel veliko inspiracije pri glasbenih velikanih, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder in Sam Cooke. Na albumu sodelujejo številni znani glasbeniki, kot so Timbaland, Danja, Diplo, Drumma Boy, CP Dubb, Mel and Mus, Verse Simmonds in Camper. 28. oktobra bo Boy George p o dolgih 18 letih zatišja izdal svoj novi studijski album. Da tokrat misli resno, je ta kontroverzni glasbenik dokazal že pred dnevi, ko je objavil novi videospot za skladbo z naslovom King of Everything. Boy George (George O'Dowd) je sodil skupaj s svojo zasedbo Culture Club med kultne glasbene ikone zlatih glasbenih osemdesetih. Novo ploščo z naslovom This Is What I Do bo izdal s pomočjo lastne založbe Very Me record, na njej pa bomo lahko slišali 12 popolnoma novih skladb. Očitno se nam obeta zelo zanimiv glasbeni izdelek, saj je za produkcijo vseh skladb na albumu poskrbel znani Richie Stephens (sodeloval je s takšnimi odličnimi izvajalci, kot so Tina Turner, Simply Red, Culture Club in Soul II Soul). ®@® Priljubljena ameriška skupina TLC bo ob 20. obletnici nastanka izdala ploščo s svojimi največjimi uspešnicami. Na albumu, na katerem bo 14 skladb, bomo lahko slišali uspešnice, ki so nastale v obdobju od leta 1990 do 2002, ko je v prometni nesreči umrla njihova članica Lisa "Left Eye" Lopes. Ob nekaterih največjih hitih, kot so Creep, Waterfalls in No Scrubs, bomo na novi plošči lahko slišali tudi popolnoma novo skladbo z naslovom Meant To Be. TLC so na višku kariere prodale več kot 65 milijonov albumov po vsem svetu in so še naprej druga najbolje prodajana ženska skupina, na prvem mestu še naprej ostaja skupina Spice Girls. ®®® Še ta mesec naj bi svetovne kinematografe obiskal koncertni dokumentarni film Ae-rosmith: Rock for the Rising Sun. Film prikazuje nastope te popularne zasedbe na sedmih koncertih na Japonskem. Deželo vzhajaočega sonca so obiskali leta 2011 v okviru turneje Back On the Road. V dokumentarcu bomo lahko videli posnetke, na katerih so izvajali nekatere svoje največje uspešnice, kot so Love In An Elevator, Livin' On The Edge, Last Child, Walk This Way, Draw The Line, Sweet Emotion in Hangman Jury. Prav tako pa bomo lahko opazavali zanimivo dogajanje v zaodrju. Svetovna premiera filma Rock For the Rising Sun bo v sredo, 17. oktobra. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 17. oktobra 2013: O sanaciji gramozne jame in odlagališča odpadnih gum na Dravskem polju. Voditeljica Majda Fridl. Vroča linija bo na sporedu med 18. in 19. uro To je to Storitve Skozi večino zgodovine so ljudje živeli, se s težavo preživljali ter skrbeli zase. Krog ljudi, ki si je pomagal, je običajno obsegal ožjo ali širšo družino. Sčasoma se je ta krog širil in širil, do točke, kjer so se v opravljanje določene storitve vpletli popolni neznanci, ki pa za svoje usluge prejeli plačilo. Ta princip nam je verjetno vsem življenje dodobra olajšal, saj omogoča, da se delo razprši med vse. Je verjetno pomemben del zahodne civilizacije, ki nam omogoča, da manj časa potrošimo za trivialna vsakdanja opravila, ter več te dragocene dobrine namenimo bolj "strokovnim" rečem, tistemu, kar nas morda res zanima. Prednosti tega so sicer precejšnje, vendar si ne morem kaj, da se ne bi vprašal, če morebiti tudi v tem ne pretiravamo, kakor ljudje tako radi počnemo. Osebno sem mnenja, da noben ekstrem, noben fundamentalizem ponavadi ni dober. Vprašanje, ki si ga tako zastavljam, je torej, ali se morda sodobni ljudje nekoliko preveč zanašamo na druge? Če smo morebiti "privatizirali" in postavili na trg preveč aspektov našega življenja? Danes namreč več niti ni potrebno iti na zmenek ... Obstaja ogromna industrija, ki to naredi namesto nas. Na spletnih straneh imajo baze podatkov neštetih ljudi, kjer lahko preprosto izbiramo med različnimi karakteristikami, kakor na primer pri nakupu novega avtomobila. Programi lahko to celo storijo namesto nas in tako s presejanjem množice iz nje izluščijo optimalno izbiro za nas ... Tako - ali vsaj podobno temu - je na vse več področjih in osebno ne vem natanko, kaj si o tem mislim. Do določene mere sem indiferenten. Res je namreč, da je specializacija na bilokakšnem področju pozitivna reč, od katere imamo običajno korist vsi. Nekdo se na primer prav gotovo nima časa ali energije ukvarjati z abstraktnim razmišljanjem o fiziki, če mora večino dneva zapraviti za osnovna opravila, kot so kuhanje, pranje, pospravljanje in tako naprej. To bodo v prihodnosti znali delati roboti. Že res, da je lepo znati, kaj postoriti, ampak morda smo res bolj koristni, kadar raje uporabljamo naše možgane; konec koncev je to največ kar imamo in verjetno bi bilo zaman, ko bi jih ne izkoristili. Institucionalizacija storitev, ki v bistvu naša življenja in torej naše možgane zgolj podpirajo je tako morda res način, ki nam omogoča poln izkoristek potenciala vsakega individuuma. Na primer: celoten dolgotrajen proces priprave hrane ter uživanje le te, konec koncev ni druga kakor "primitivno" opravilo, s katerim zagotovimo našim možganom energijo za delo. In če lahko to minimaliziramo, zakaj ne bi? Matic Hriberšek t V Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. HOLES - PASSENGER 2. ROAR - KATY PERRY 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLICK 4. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ 5. WAKE ME UP - AVICII 6. ROYALS - LORDE 7. TRUE LOVE - PINK FT LILY ALLEN 8. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 9. WINGS - BIRDY 10. LIMPIDO - LAURA PAUSINI & KY MINOGl 11. DETROIT CITY - TEXAS fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 28 Štajerski TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 15. oktobra 2013 Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK mineštra iz fižola, klobas in testenin, jabolčni kolač s kokosom* SREDA praženi jurčki z jajčki, polnozrnat kruh, krhka solata ČETRTEK naravni puranji zrezek, riž, mešana solata PETEK posiljene bučke**, skutna klobasa SOBOTA domača pica, jabolčna čežana s smetano NEDELJA goveja juha, kuhana govedina, pražen krompir, vinska omaka, kremne rezine PONEDELJEK makaroni z mesom, solata, biskvitna rulada *Jabolčni kolač s kokosom Sestavine: 20 dag masla, 15 dag sladkorja, 4 jajca, 4 žlice limoninega soka, 15 dag moke, 10 dag kokosove moke, pol žličke pecilnega praška, 60 dag kislih jabolk, drobti-ne, sol; po želji stepena sladka smetana za okras. Jabolka olupimo, polovico jih grobo naribamo, drugo polovico narežemo na krhlje. Pokapamo jih s polovico limonine- ga soka. Maslo, jajca, sladkor, ščepec soli in preostali limonin sok zmešamo. Narahlo umešamo še kokosovo moko, moko s pecilnim praškom in naribana jabolka. Testo vlijemo v na-maščen in z drobtinami potresen pekač. Obložimo ga s krhlji jabolk in damo v pečico, ogreto na 200 stopinj. Pečemo 45 minut. Preden postrežemo, lahko posamezne rezine okrasimo s stepeno sladko smetano. **Posiljene bučke Sestavine: 1 velika ali 3 manjše bučke, 1 čebula, 2 stroka česna, žlica moke, 2 žlici kisle smetane, sol, poper in vegeta po okusu, žlička mlete sladke rdeče paprike, sesekljan peteršilj. Bučke naribamo (na velike luknje, še najbolje in najhitreje z multipraktikom). Na olju popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo strt česen in bučke. Dušimo jih nekaj minut, poprašimo z moko, premešamo in zalijemo s kislo smetano. Solimo, popramo, dodamo malo vegete in mlete rdeče paprike ter prevremo. Tik preden postrežemo, lahko jed potrese-mo s sesekljanim peteršiljem ali koprom. Ta priloga - omaka je bolj gosta in je primerna k mesu (lahko tudi tistemu z žara, ker je dovolj sočna), lahko pa tudi h krompirju ali na primer k skutni štručki (kot smo jo jedli pri nas). Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko * v Mte © ©MD® kobos® Smeh ni greh SPREMEMBA Gorenjec se je oglasil v upravni enoti in povedal, da želi spremeniti ime in priimek. "Zakaj pa to," ga vpraša uradnik. "Na cesti sem našel škatlo z vizitkami!" Zdravnik: »Ali ste upoštevali moj nasvet glede kajenja?« Pacient: »Ja!« Zdravnik: »No, in koliko jih pokadite sedaj?« Pacient: »49,5!« ZRCALCE Dama: »Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« Ogledalo: Daj, umakni se ženska, da vidim!« DUH Možakar na neki dolgočasni zabavi med gručo ljudi veselo spusti svoje pline in reče: »Jaz odhajam, a moj duh ostaja z vami!« RIBOLOV »Zakaj pa imate med ribolovom opeko na glavi,« vpraša starega ribiča lepotica na plaži. »Če me poljubite, pa vam povem,« odgovori. »Pa naj bo,« pravi lepotica in ga poljubi. Ribič ji odgovori: »Bolje prijemajo.« »A res?« »Res, res, vi ste že peta danes!« POL MANJ Pride kadilec k zdravniku. Zdravnik ga pregleda in ugotovi, da je trenutno stanje porazno. Vpraša ga, če kadi. Kadilec: »Da.« Zdravnik: »Koliko?« Kadilec : »50.« Zdravnik: »Odslej pol manj!« Pacient pride čez mesec dni spet na pregled. Zdravnik ga pregleda in ugotovi, da se mu stanje ni bistveno izboljšalo. LOVEC Žena Jožetu, ko se primaje domov iz lova: »Si kaj ustrelil?« »Sem!« »Je meso že v hladilniku?« »Ne, so ga odpeljali v bolnišnico.« BOLEZEN Pacientka vpraša zdravnika: »Zdravnik, kako se imenuje moja bolezen?« Zdravnik: »Nima imena, ampak čez devet mesecev si ga boste lahko sami izmislili ...« UGANKARSKI SLOVARČEK: AVSENEK = slovenski violist (Franc), DOLAR = slovenski kemik (Davorin), EGER = pritok Visle na Madžarskem, GEOID = oblika Zemlje, KRESE = slovenski slikar (Bine), MOM = slovenski slikar (Drago), NOM = norma, načelo, TAKERI = model mazde, ZEOLIT = mineral vrelovec. ■vioav 'vio>ihv~i 'noivs 'oviniAi '>i3N3sav 'hvnv 'mam 'swi 'v>i31onia 'SOI '01039 'VdON 'dVAV '09 'dVIOO NldOAVO '>I0A 'dV>!3A09 'VOOIAI 'd3IAI '>10 '01V3d3N 'IAI0IAI 'IJlOaVd ">!3d3dZVd 'VOVZNVdO '>I33N3IAI3S 'NVilSV 'VA131 "lONdV 'd1V>IS :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A3HS3d Foto: ASV torek • 15. oktobra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 29 Govori se... ... da se na animacijsko - zabavnih prireditvah šterntalske tržnice zadnje čase zbira vse več županovih privržencev in strankarskih pripadnikov. . da postajajo v nekdaj najbogatejši obdravski občini pri sv. Marki niže Ptuja vse bolj zaskrbljeni, saj ima gasilski lobi vse večje apetite do vedno bolj prazne občinske blagajne. ... da spodnjepodravske občine le niso tako revne, kot vpijejo župani vsepo-prek.. Glede na to, kakšne ogromne vsote denarja so in še vežejo na bankah, bi jih lahko prej uvrstili med kakšne dubajske ali katar-ske cone. ...da je prvi mož ormoške občine očitno popolnoma zgrešil poklic; glede na nepremičninske posle, ki jih sklepa, bi bil odličen ne- premičninski posrednik ali podjetnik. ... da se poetovionski župan pri gradnji kanalizacije že naprej boji, da se ne bi ponovil scenarij izpred nekaj let, ko so šla vsa podjetja v stečaj. Bojda zato letos sploh še ne upa zapovedati začetka gradnje. Bo pa to storil drugo leto, ko se začenja volilna kampanja . ... da bi bil že čas, da tudi Štrukljevi sindikati objavijo črno listo delodajalcev. Mogoče bi se celo kdo kdaj znašel na njej . Vidi se... . da nekdo še vedno vztrajno vabi v gostišče na gradu Borl, čeprav ta že vsaj dvajset let sameva in skupaj z gradom propada. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Darinka Korošec, Ptujska gora. Iskrice Foto: Viher Franc Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija bi prav lahko spadala na kakšno tekmovanje o izjemno lepo urejeni okolici. Poslal nam jo je Franc Viher iz Nove vasi pri Ptuju, ob tem pa pripisal: »Ko se povežeta kozolec in terasa in lahko v jesenskem vzdušju opazuješ prelepe kaktuse ...« Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp S s 2 e 4 S e 7 e s e 1 7 2 S s 2 S 4 s 7 1 2 4 S Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©©© € OOO Bik VV ©© €€€ O Dvojčka VV ©©© €€ OOO Rak. VVV © €€ OO Le.v VV ©©© € OO Devica VVV © €€ OOO Tehtnica V ©© €€€ O Škorpijon VVV ©©© € OO Strelec VV © €€€ O Kozorog V ©© €€ OOO Vodnar VV © €€€ OO Rièi VV ©© € OOO (Vir: www.pregovor.com) »Počitek je samo za mrtve.« Angleški pregovor »Ali delaj pa imej, ali pa izgini, da te ni.« Albanski pregovor »Veličina človeka je v tem, da lahko najde trud tam, kjer bi si mravlja odpočila.« Jean Giraudoux »Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako, kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem.« Jerome K. Jerome »Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira.« Honoré de Balzac »Delati in ljubiti. Vse drugo nima smisla.« Miča Danojlič »Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo!« Maxim Gorky Rebus Rešitev iz prejšnje številke: BOŽIČNA POSLANICA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. oktobra 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 30 S7//TA/TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 15. oktobra 2013 OLF Pil 2251 Ptuj, Mlinska cesta 13, tel: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, e-mail: golf@golfinvest-ptuj.si, www.golf-ptuj.si Dan odprtih vrat na ptujskem golf igrišču 15.10.2013 ob 11.00 in 15.00 Vabljeni na ogled in predstavitev igrišča. Naš učitelj golfa vam bo prikazal demonstracijo igre. Vse zainteresirane prosimo, da nam to javite na telefonsko številko 788 91 10. www.radio-tednik.si VSAIK ČIT^TIK ©B m. y Ra covens™ [P©P 1 T® [F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV t. MAJA ODERLAP - Bodi malo moj 2. BRIGITA ŠULER - Pelji me na ples 3. MATIJA PUŽ & DANI - Stara hiša 4. ŠTAJERSKI BRENDI & BORIS JELENKO - Brata sva 5. ZASAVCI - Moja mala zagorjanka 6. ALEKS VOLASKO - Kratek dih 7. OBJEM-Ko fantje vsi 1. POSKOČNI MUZI KANTI - Super punca 2. NEMIR-Da bi nekdo 3. DONACKA- Na mostu 4. SVETUN & MAMBO KINGS - Palme in valovi 5. TAPRAVIFAL0TI - Boš batine dobil 6. MLADIKA-Chat 7. ERAZEM - Je barba Ottavio faca . _____________________ SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV i Glasujem za Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina Ptuj • Dan odprtih vrat ptujske porodnišnice Opora materi, podpora dojenju Letošnji teden dojenja, ki sicer tradicionalno v večini držav sveta poteka prvi teden v avgustu, v Sloveniji in še nekaterih drugih državah pa zaradi počitnic prvi teden v oktobru, je združil aktivnosti pod geslom Opora materi, podpora dojenju. V ospredju je bila skrb za doječe matere v njihovem življenjskem okolju, doma in v lokalni skupnosti. Foto: Črtomir Goznik Dan odprtih vrat ptujske porodnišnice, ki je potekal v Tednu dojenja, je tudi letos privabil veliko število bodočih mamic oziroma mladih staršev. Prizadevanja tečejo v smeri, da bi vse mame svoje malčke do šestega meseca starosti izključno dojile, potem pa ob dodajanju mešane hrane z dojenjem nadaljevale. Materino mleko je eden izmed dejavnikov, ki lahko spodbudno vplivajo na razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. V ptujski porodnišnici so že tradicionalno odprli vrata porodnišnice v okviru aktivnosti v Tednu dojenja. Dan odprtih vrat v ptujski porodnišnici pripravljajo že od leta 1999, ko je ta prejela naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. Kot je povedal dipl. zdravstvenik ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Zdravko Vidovič, je tudi letošnji Dan odprtih vrat ptujske porodnišnice lepo uspel. Devetega oktobra jih je čez dan obiskalo veliko bodočih mamic oziroma mladih staršev, zelo dobro pa je bila obiskana tudi osrednja prireditev, na kateri je bodoče starše pozdravil predstojnik mag. Saša Djukanovic, dr. med., specialist ginekolog in porodničar. Povedal je, da se v ptujski porodnišnici letno rodi okrog 900 otrok. Veseli so vsakega novorojenca. Za nosečnice skrbijo v času nosečnosti, med porodom in po potrebi tudi po njem. V podporo aktivnemu dojenju so bodočim mamicam in drugim obiskovalcem predstavili kratek film o dojenju, skozi katerega je obiskovalce popeljala sestra Irena Galun. Diplomirana babica in svetovalka za dojenje Petra Robič pa je predstavila svoje razmišljanje in enostaven recept za dojenje, ki ga sestavljajo varnost, pripadnost in ljubezen. Brez teh sestavin, ki ne smejo manjkati v odnosu mati - dojenček, dojenje ne steče. Brez tega dojenčku nekaj manjka, dojenje ne uspeva tako, kot bi lahko. V Sloveniji imajo mame idealne pogoje za ohranjanje dojenja, vendar jih pogosto ne znajo izrabiti in izkoristiti v svoje dobro. Mamicam je danes težko vztrajati pri dojenju, ker nimajo zgledov in podpore v družini, njihove mame so postale mame v času največjega razcveta potrošništva, ko je postala „in" steklenica. Petra Robič iz izkušenj poudarja, da sta pri dojenju bistveni samozavest in potrpežljivost. Ženske morajo biti sposobne verjeti vase, da najbolj naravna stvar na svetu steče in uspe. Prepustiti se je treba naravi in svojim čustvom. MG ŠtajerskiTZmiK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Stajersi Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. 1.Jožef Zamuda, Borovci 9,2281 Markovci 2.Janez Hajšek, Sestrže 23,2322 Majšperk 3. Marjan Mesarec, Črmlja 16,2254 Trnovska vas 4. IvanVuzem, Strjanci37,2273 Podgorci 5. Franc Požgan, Godeninci 37,2277 Središče ob Dravi HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj 6. EdiŽunko, Šikole 38/a, 2331 Pragersko 7. TerezijaBabosek, Žabjak 6,2250 Ptuj 8. Stanko Potočnik, Barislovci 2/a, 2284 Videm pri Ptuju 9. ViliBelšak, Hrastovec 16,2283 Zavrč 10. Viki Hazenmali, Krčevina pri Vurbergu 20/b, 2250 Ptuj ju Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti. torek • 15. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Prireditvenik ff] Torek, 15. oktober 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven, tudi ob 11.00 Sreda, 16. oktober 10:00 15:00 16:00 20:15 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: festival dopolnilnih dejavnosti in okoljevarstva, tekmovanje cvetličarjev, delavnice sušenja sadja, predelave jabolk, prikaza delovanja strojev za predelavo mesa Kicar, gasilski dom: 12. mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra. Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična urica Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Razredni sovražnik in pogovor z Rokom Bičkom in Igorjem Samoborjem Četrtek, 17. oktober 10:00 11:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: festival dopolnilnih dejavnosti in okoljevarstva, delavnici tehnologije izdelovanja jabolčnega kisa in žganjekuhe, do 14.00, ob 11.00 predavanje o obnovljivih virih energije, uporabi lesne biomase Žetale, prosvetna dvorana: 14. občinski praznik, okrogla miza na temo Izračun katastrskega dohodka glede na zakonske spremembe in obdavčitve na kmetiji Petek, 18. oktober 9:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: festival dopolnilnih dejavnosti in okoljevarstva, strokovno in potrošniško ocenjevanje suhih salam, do 13.00, ob 10.00 predavanje o ocenjevanju kakovosti domačih mesnih izdelkov, delavnica o sušenju zelišč in zelenjave, ob 12.00 sejem dopolnilnih dejavnosti - do 17.00 9:00 Svetinje, zidanica Malek: Likovna kolonija Malek 2013, ob 18.00 Vanjin vinski mnogoboj - vinsko kulinarične zgodbe 15:30 Hajdina, izpred občine: občinski praznik, nočni pohod na Donačko goro, PD Hajdina 17:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: osrednja slovesnost ob 60-letnici kmetijskega šolstva na Ptuju 19:00 Ormož, Grajska pristava: glasbeni večer Ulični šarmer, nepozabne melodije Tomislava Ivčica 19:00 Slovenska Bistrica, grad: prleški kabaret Kisla župa - dobrote slovenske kuhinje, Marko Koča in Tadej Vesenjak 19:30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: 1. Arsanin koncert sezone 2013/2014, Glasbena predstava GodArt, pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač 20:30 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert, Jazz project X in Daniel Sado- wnick, GŠ Karola Pahorja Ptuj 21:00 Ptuj, CID: Arabski vikend, Trio NUR Mestni kino Ptuj Sreda, 16. oktober: 20.15 projekcija filma Razredni sovražnik in pogovor z Rokom Bičkom in Igorjem Samoborjem Petek, 18., sobota, 19., in sobota, 20. oktober: 17:00 Navihani Bram; 19:00 RIPD - urad za pokojnike; 21:00 Razredni sovražnik V skladu z 3. odstavkom 17. člena Statuta JZ Zdravstveni dom Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 10/08 in 3/13) Svet zavoda Zdravstvenega doma Ormož razpisuje prosto delovno mesto: direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož. Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: • da ima univerzitetno izobrazbo ekonomske, medicinske, pravne ali organizacijske smeri, • da ima najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj, • da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov, • predložiti mora program dela in razvoja zdravstvenega doma (www.zd-ormoz.si), • znanje slovenskega jezika, • da obvlada osnove računalništva, • da ima vozniški izpit B kategorije, • da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Mandat direktorja zavoda traja 5 (pet) let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja. Kandidat/ka k prijavi na razpisano delovno mesto priloži: • kratek življenjepis, • predložiti mora program dela in razvoja zdravstvenega doma, • fotokopijo diplome, • izjava, iz katere je razvidna delovna doba ter s tem dokazilo o izpolnjevanju delovnih izkušenj, • za znanje slovenskega jezika predloži kopijo javnega spričevala o končani srednji šoli, če se kandidat ni šolal v slovenskem jeziku, predloži kopijo potrdila Filozofske fakultete v Ljubljani, da je uspešno opravil preizkus znanja slovenskega jezika, • za znanje enega od svetovnih jezikov predloži kopijo javnega spričevala o končani srednji šoli ali diplomo, • izjava o znanju osnov računalništva, • izjava o opravljenem vozniškem izpitu B kategorije. Pisne vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati predložijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Ormož, Svet zavoda, Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož, s pripisom »razpis za direktorja zavoda«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Svet zavoda Zdravstvenega doma Ormož vs Šfaj&aka budilka Mali oglasi STORITVE NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. 4ŠAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.._ KUPIMO traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson, Deutz, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič. Tel. 041 235 349. PRODAMO bikca in teličko simental-ca, stara tri tedne, zelo lepa, in 300 litrov mošta jurke. Tel. 031 840 282. PODAM teličko simentalko, težko okrog 140 kg, za nadaljnjo rejo ali pleme.Tel. 031 269 480. MLADE nesnice, rjave, v začetku ne-snosti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51._ V NAJEM vzamem njive na desnem bregu reke Drave. Tel. 041 315 392 IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508. NEPREMIČNINE V VRSTNI hiši na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Informacije na tel. 041 764 395._ UGODNO prodam gradbeno parcelo, 1.456 m2, voda, hišna št., 2 km iz Ptuja, in obnovljeno enosobno stanovanje, 35 m2, I. nadstropje, pri Bolnici Ptuj. Telefon 031 605 685. ZELO ugodno prodamo parcelo na Ptuju, Rabelčja vas. Tel. 040 462 150. RAZNO PRODAM 4 zimske gume s platišči 165/70/13. Tel. 751 34 31. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 15.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor .9:25 Kuhinjica - pon. _ 0:00 Ptujska kronika 1:00 Modro - pon. 1:40 Široko oko - pon. 2:00 Ptujska kronika 3:00 Pomurski tednik - pon. pon. 18 PROGRAMSKA SHEMA PeTV -pon. pon. 5:35 Kuhinjica Ptujska kronika -pon. ____Sjiort(no) - 20. odaaja - pon. 7:35 Utečena - 24. oddaja 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Povabilo na kavo - pon 8:50 Film Camnus - Pušcica v srce -8:55 Glasbena! (tuja lestvica)- 7. oddaja - pon. 19:30 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zapuščina Dr. Štefke Cobelj 20:30 Sport(no) - 20. oddaja -pon. 21:05 Motoscena - 24. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost - 24. oddaja - pon. 21:45 Glasbeni predali 22:00 Ptujska krvnika - pon. 22:20 Regi TV Ormož - pon. Sreda 16.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Široko oko - pon. 11:45 Info kanal 14:15 Zeleno - 2. oddaja - pon. 14:35 Gostilna »Pr Franceti - 49. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Široko oko - 3. oddaja - pon. 17:20 Film Campus - Kosmata ljubezen - pon. 17:30 To bo moi poklic- Organizator v Turizmu 18:00 Povabilo na kavo - poi 18:30 Široko oko - 3. oddaja - pon. 18:50 Film od blizu- Ustvarjalna blokada - pon. 19:00 Sikkim - Izgubljeno kraljestvo - pon. 19:30 Zemlja In mi - 20. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Reportaža iz 19. državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči 20:35 Povabilo na kavo-pon. 21:05 Motoscena - 24. oddaja -pon. 21:30 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 8. oddaja - pon. 22:05 RegITV Gorišnica Četrtek 17.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 10:20 J/lodro-pon. 11:40 Široko oko - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 15:35 Kuhinjica iska _____Jtujska kronika - pon. 17:00 Široko oko 3. oddaja - pon. 17:20 Zeleno 2. oddaja. - pon. 18:55 Ptujske odrskedeske - pon. 19:25 Zapuščina dr. Štefke Cobelj - pon. 19:35 Reportaža iz 19. državnega preverjanja usposobljenosti ekip nrve pomoči - pon. 50 FIlm campus - 0 gradovih - pon. ™ Ptujska kronika - pon. Glasbena 8 (tuja lestvica) - 8. oddaja ) čis1- 20:50 Cista umetnost - 24. oddaja -pon. 21:05 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Glasbeni oredah ________,____________- pon. 22:20 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. www.petv.tv m Spremljate nas lahko tudi u T2 in SIOLTV PTUJiKA TELEVIZIJA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN 15. oktobra mineva eno leto žalosti od izgube naše drage mame in babice Sonje Ivanovic rojene Komac IZ KVEDROVE ULICE 1 Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora«, si želimo. A žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata Antona Visenjaka IZ LASIGOVCEV 6 9. 1. 1920-27. 9. 2013 izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala za poslovilne besede g. Kukovcu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Prisrčna hvala hčerki Tončki za vso oskrbo. Vsi njegovi Ö in m K O H 08:00 Kimavčevi dnevi na Destrniku 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Destmik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Lepo je prepevati s prijatelji 21:30 Destrnik-l2 domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 Spravilo koruze v Skorbi 10:00 10 let TD Starše 11:30 Video strani 18:00 Starše - Pozdrav jeseni 20:00 Skorba trga in preša 21:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 Munda Sommerfest 2. del 09:30 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Domava-Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Munda Sommer fest 3. del 21:30 Dom ava-tz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE LETNIK CENA« OPR. CITROEN C41.61B VTR, 3 VRATA, SLO CHEVROLET CAPTIVA 2.0 COI 4X4.7SEDEZEV FIAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TT) FORD HESTA 1.2SÍ TUEND. 5 VRAT.SLO FORD RESTA COMFORT 1.41BV.5 VRAT.SLO FORD FOCUS 1.6TEEND, 5 VRAT, SLO FORD FOCUS KARAVAN 1.6.2 KDMPIHA GUM NA PL FORD FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT NISSAN ALMERA 1.5.3 VRATA OPELASTRA 1.616V ENJOY. 5 VRAT PEUGEOT2D71.6116 V KARAVAN PEUGEOT 807 2.0 HDL 7 SEDEŽEV SEAT ALTEA XL 1.9 TDI, 5 VRAT, SLO VOIKSWAGEN GOLF 1.4i TRENDUNE.5 VRAT.SLO 2.350,00 EUR 7990,00 EUR 5.790,00 EUR 7990,00 EUR 6,990,00 EUR 6.6S0,00 EUR 1.690,00 EUR 5.990,00 EUR 5.890,00 EUR 7.390,00 EUR 2010 19.500,00 EUR 2007 8.990,00 EUR 2004 5.730,00 EUR ALUPLAT.MEGLENKE, ELPAKET USNJE.I.last.le 67.133km,odličen povračila DDV za dav^avezance le 44.877km.1.LASXAVT.KLJMA... mMWIASlMKN ALUPLAT1ŠČA, DVAVT.KUMA 1.IAST..SERV.WS AVT.KUMA.ELPAKETA6S... KLIMA, SERV.KNJIGA, EL PAKET AVT.KUMA.NASL ZA ROKO.HIR PANORAMSKA STREHA, «VIN. 0BV.K0NT1L, TEMPOMAT.KUMA BHUe37417hnUSNJL 1.LAST.rPCT.SK,veliko opreme 1 .LAST.SERV.KNJ^ AIRB/VT.KLIM »KOV. ».SREBRNA K0V.TEMN0SIVA KOV. BORDO RDEČA T.SIVAK0V. SREBRNA« SREBRNA». KDV.ČRNA KOV.SREBRNA KOV. SREBRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr 1 Ptuj • Ni miru ob Dornavski cesti Cvetlične vojne še ni konec Dober mesec dni potem, ko so Javne službe Ptuj odpovedale gostoljubje dosedanjima dolgoletnima prodajalcema cvetja in sveč na novem rogozniškem pokopališču ob Dornavski cesti, se je nekdo s črno oljno mešanico lotil prodajnega kombija podjetja Štajerklas - Vrtnarije Palma, ki je od nedavnega postavljen na lokaciji ob starem rogozniškem pokopališču. Neznani storilec oziroma storilci so s črno oljno mešanico polili tudi cvetlične vozičke Vrtnarstva Marinič, prav tako pa so onesnažili okolico ob kombiju in ob prodajnih mestih. Že kmalu po dogodku so na kraj dejanja prišli policisti, kraj poslikali, naredili zapisnik in se pri lastnikih pozanimali, če morda koga sumijo. Vse skupaj se je dogajalo na vidnem mestu, Dornavska cesta je zelo prometna cesta, dogajalo se je nasproti bencinskega servisa in trgovskega centra, očividcev pa naj ne bi bilo. Lastnica vrtnarije Marija Pod-platnik je še vedno prizadeta zaradi preselitve z lokacije ob novem rogozniškem pokopališču, saj je to ogrozilo njihovo dolgoletno dejavnost vrtnarije, s katero so začeli pred 25 Foto: Črtomir Goznik V četrtek zvečer so vandali polili kombi z oljem. Stari ponudniki cvetja sedaj na lokaciji ob starem rogozniškem pokopališču Mestna svetnica iz vrst Desusa Kristina Dokl je na seji mestnega sveta vložila pisno pobudo, da naj se problematika prodaje cvetja in sveč na novem rogozniškem pokopališču predstavi na naslednji seji mestnega sveta. Na njeno pobudo je odgovor pripravil direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik, ki sicer tudi ocenjuje, da glede na to, da aktivnosti, ki izhajajo iz peticije, že tečejo, problematiko ni potrebno posebej predstavljati na samem mestnem svetu. Z njo pa se je že podrobneje seznanil odbor za gospodarstvo, ki je tudi podal pobudo, da se s ponudnikoma, ki sta do zaključka javnega razpisa prodajala sveče in cvetje, sestanejo in poskušajo uskladiti stališča ter razrešiti nastalo situacijo. Pred kratkim je bil z obema ponudnikoma že opravljen sestanek; dogovorili so se, da se ponudnikoma poskusi poiskati drugi prostor za prodajo iz premičnih objektov, poišče pa naj se tudi rešitev za prodajo cvetja v času pred prvim novembrom. P.s.: Nova lokacija za dosedanja prodajalca na novem rogozni-škem pokopališču je prostor ob starem rogozniškem pokopališču. Dosedanjim ponudnikom so na novem rogozniškem pokopališču na voljo stojnice ob novi prodajni hišici za cvetje, in sicer le v času od 14. oktobra do 1. novembra. Resnici na ljubo bi bilo mogoče ob tej hišici postaviti še dve, da bi lahko cvetje pod primerljivimi pogoji prodajala tudi dosedanja prodajalca, ki sta na to prodajno mesto prišla veliko prej. Verjetno pa bo tudi mestnim svetnikom le treba pojasniti vso zakulisje iz razpisa, (ne le) odboru za gospodarstvo, ker je mestni svet bil tudi prejemnik pobude, o kateri bi se moral izreči. leti in okoli 17 let prodajali tudi na novem rogozniškem pokopališču. S stare lokacije so se morali preseliti, ne da bi jih predhodno oz. vsaj pravočasno obvestili o drugačnih načrtih. Sami so sicer že pred drugimi predlagali postavitev montažne hišice za prodajo, a odgovora niso prejeli. Tako je sedaj ogrožena prodaja celotne zasaditve krizantem in mačeh ob prvem novembru. Povrhu pa so bili sedaj še tarča vandalskega početja. »Le komu smo na poti na tej drugi loka- ciji, ki nam jo je dodelila MO Ptuj«, se zgroženo sprašuje Marija. Dejanje je nizkotno in vredno obsojanja. Podplatni-kova pove, da je običajno vsak večer kombi odpeljala domov. Na drugi dan, ko ga ni, pa se je zgodilo. »Tega res nismo pričakovali«, še pove Marija. Zgroženi so tudi v Mariničevem Vrtnarstvu, prav tako pa tudi vsi, ki so si ogledali posledice početja vandalov. MG Ptuj • Za uboj tasta 7 let in pol zapora Obtoženi priznal, da ga dejanje močno bremeni Ptujsko sodišče je v sredo Boštjana Breznika obsodilo na sedem let in pol zapora za uboj tasta Franca Krambergerja. Krvavi obračun se je zgodil julija letos v Trnovcih v občini Sveti Tomaž. Breznik je na sodišču dejal, da bi danes ravnal drugače, saj ga njegovo dejanje zelo bremeni. Breznikova zagovornica Darinka Plajnšek je sicer dejala, da je 32-letni Breznik res storil eno najhujših dejanj, kar jih je, vendar je pri tem opozorila na okoliščine v družini, v kateri Krvavo prizorišče uboja v Trnovcih. 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Bi bili radi še boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA so bili odnosi zadnjih enajst let ves čas kritični, vzrok za to pa naj bi bil prav pokojni tast. V družini naj bi sicer, kot so ob tragičnem dogodku povedali sosedje, vladala alkohol in nasilje. Breznik je krivdo priznal Državna tožilka je Breznika na predobravnavnem naroku v sredo obtožila, da je svojega tasta usodnega večera presenetil z nožem v roki. Ob upoštevanju, da je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane pri-števnosti, je zanj predlagala osem let zapora, če krivdo prizna že na predobravnavnem naroku. Breznik, ki je imel že v preteklosti težave z alkoholom, večkrat naj bi se zdravil tudi v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu, se je s tem strinjal in dodal, da bi danes ravnal drugače, saj ga njegovo dejanje precej bremeni. Sodnico je prosil, naj mu izreče nižjo kazen, kot je predlagala tožilka, ta pa je nato res znižala kazen za pol leta, ob tem pa mu je do pravnomočnosti sodbe podaljšala pripor. Naj spomnimo: Boštjan Breznik je 5. julija letos okoli 22. ure na dvorišču stanovanjske hiše v Trnovcih z nožem zabodel svojega 55-letnega tasta Franca Krambergerja. Slednji je na kraju zaradi povzročenih poškodb umrl. Osumljenec je s kraja dejanja pobegnil, vendar so ga policisti nekaj po 23. uri izsledili in prijeli v gostinskem lokalu na Gomili pri Senčaku. Zoper njega je bilo odrejeno pridržanje, osumljen pa bil je storitve kaznivega dejanja uboja. Zagrožena kazen za to dejanje je sicer od 5 do 15 let zapora. Patricija Kovačec www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Osebna kronika Rojstva: Martina Arnuš, Veliki Okič 13, Zgornji Leskovec - deklica Sara; Tina Bedrač, Maistrova ul. 24, Maribor -deček Mark; Mavricija Dre-venšek, Vošnjakova ul. 3, Ptuj - deklica Urška; Jasmina Neureiter, Podgorci 102, Podgorci - deček Lovro; Mateja Majcen, Savci 43, Sv. Tomaž - deklica Maša; Mojca Pernat, Župečja vas 23, Lovrenc na Dr. polju - deček Matic; Nina Drevenšek, Mihovce 52, Cirkovce - deček Tian; Vesna Krajnc, Brezovec 19 a, Cirku-lane - deček Tian, deček Lan; Urška Potočnik, Markovci 64 b, Markovci - deklica Nuša; Bernardka Ozmec, Dornava 78, Dornava - deček Jan; Janja Mrak, Kungota pri Ptuju 87, Kidričevo - deček Matic; Marjetka Plošinjak, Spodnji Leskovec 18, Zg. Leskovec -deček Jan; Sergeja Perdan, Zamušani 73 a, Gorišnica -deček Anej; Simonca Kalšek, Malahorna 34 a, Oplotnica - deček Tilen; Mateja Toplak, Doklece 26 a, Ptujska Gora - deček Žiga; Severina Orož Hanžič, Jareninski dol 6 a, Ja-renina - deklica Nela; Natalija Novak, Sadjarska ul. 23, Rače - deklica Neža. Umrli so: Elizabeta Povše, roj. Cizerl, Jiršovci 38, roj. 1927 - umrla 30. septembra 2013; Dragica Brunčič, Pacinje 11, Ptuj, roj. 1955 - umrla 1. oktobra 2013; Jožefina Kirsch Brecelj, roj. Grašič, Rajšpova ul. 2, Ptuj, roj. 1925 - umrla 4. oktobra 2013; Marija Zelenik, roj. Vra-bl, Štuki 10, Ptuj, roj. 1936 - umrla 6. oktobra 2013; Cecilija Horvat, roj. Gojkošek, Lovrenc na Dravskem polju 78, rojena 1914 - umrla 4. oktobra 2013; Ivan Kozo-derc, Lovrenc na Dr. polju 20, roj. 1931 - umrl 6. oktobra 2013; Ivana Roškar, roj. Ranfl, Mala vas 41, roj. 1918 - umrla 6. oktobra 2013; Pavel Petek, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj, rojen 1930 - umrl 4. oktobra 2013; Ignacij Toš, Dragovič 38, roj. 1932 - umrl 7. oktobra 2013; Stanislav Krajnc, Senčak pri Juršincih 9 a, roj. 1950 - umrl 8. oktobra 2013. Poroke - Ptuj: Marko Brlek in Špela Kosmač, Brezovec 11 c; Aleksander Dolenc, Lovrenc na Dr. polju 37 b, in Nada Žampa, Levanjci 20. Napoved vremena za Slovenijo Jt Dežela Zdravja 040 800 560] 4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTA VA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Kakor Uršule dan je, bode tudi pozimi stanje. Danes bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod na zahodu države bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Drugod bo delno jasno. Po nižinah bo zjutraj megla. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C. Obeti V sredo bo sprva oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Čez dan bodo padavine ponehale, zjasnilo se bo. Zapihal bo severni veter. V četrtek bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Jutro bo hladno. Foto: MZ