s !THE DLDESX AND MOST, POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES Ol! AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Girfot Z« wri |k »arod — za pravico in rctnic« — od boj« !• zaaAgml GLASILO SLOV KATOE. DELAVSTVA K AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO« ii B DRUŽBE SV, MOHORJA K CHICAG1 najstarejši in najbolj jpriljubt-jeh slovenski, list v združenih v drŽavah ameriških. štev. (No.) 216. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 6, 19267 LETNIK XXXV Reševalni Barnes radi a v nevarnosti, z ttm prekinili " ................../ w BI ""■' --: ..............................- -T........ I II II VODA JE VDRLA SKOZI STREHO V JAMO KJER SO BILI RUDARJI; 51 JIH JE UTONILO. — MED MRTVIMI STA TUDI SUPERINTENDENT TIPPETT IN RUDNI-ŠKI NADZORNIK HILL. — NESREČA JE ENA IZMED NAJVEČJIH V ZGODOVINI TEGA OKRAJA. Ishpeming, Mich. — Kakor ja bilo že včeraj na kratko po-i'očano, je prišlo v Barnes-Hecker železnem rudniku 51 rudarjev ob življenje. Jamo je zalila voda, ki je tako naglo naraščala, da je bila vsaka rešitev popolnoma izključena. Voda je prišla skozi streho rudnika, seboj je vzela tudi blato in plast zemlje. Jama, v kateri so bili rudarji, je bila skoro do vrha napolnjena z vodo. "tiri ure na razred in na teden. '! \er se vrši poučevanje prav od i ibecede dalje, za ljudi, ki jezi- * ca sploh ne poznajo, je jasno, • la slovenski dijaki od tega nič ^ le bodo imeli, ker znajo pred ( vstopom v te razrede več, nego j )odo znali njih italijanski to- ( zariši, ko bodo zapustili šolo. j 3emu se uče slovenščine Itali- ; ani, je njih zadeva, gotovo so • r ozadju trgovski interesi, da , )odo lahko kupčevali s sosedno 4 lugoslavijo, če poznajo to "lin- * fua straniera." Rabili bodo je- , sik tudi doma, da bodo vabili 1 slovenske kmete v svoje proda- ^ ialne: "Pejte ga noter!" Zakaj ?a slovenskim dijakom ne privoščijo, da bi se dobro izobra-sili v svojem jeziku, na to , vprašanje bi zaman čakali od- i jovora. i --o- Usoda Narodnega doma pri Svetem Ivanu. Vsem je še v spominu požig dvorane Narodnega doma pri Sv. Ivanu pri Trstu po fašistih. Lani je društvo s težavo vzpostavilo vsaj verando pred nekdanjo verando. Sedaj pa so se fašisti polastili'te dvorane, ne da bi o tem niti obvestili lastnikov in se ž njimi pogajali za odstop. Nedavno se je vršila svečana otvoritev teh prostorov \ kot sedeža novega fašistovske-ga mladinskega društva. Prisotni so bili ne samo zastopniki fašistovskih organizacij, temveč tudi mestnega komisarja in prefekture. Prostore je blagoslovil, po izrecne.m nalogu tržaškega škofa Fogarja, don Ta-maro. Človeške zveri v Istri. Ko je bila v Pazinu še hrvatska šola, so starši iz Starega Pazina in bližnjih vasi pošiljali svoje otroke v Pazin v šolo. Ko je fašistovska vlada izgnala iz pazinskih šol hrvaščino, so zavedni starši iz vasi Polati, Ma-čiči, Kras, Bortuli in Šepčiči vpisali svoje otroke v šolo v Bermi, kjer se je hrvaščina še poučevala. V vsem je ^ilo kakih 10 otrok iz teh vasi, ki so pohajali šolo v Bermi. Šolskim oblastvom v Pazinu pa ni bilo po volji, da Se otroci v Bermi učijo še materinščine, ko bi se v italijanski šoli v Pazinu polagoma poitalijančili. In gospodje so povabili prizadete starše k sebi in tako dolgo prigovarjali, naj vpišejo otroke v pazinsko šolo, da so se starši vdali. Kclo se pač more upirati takim "nasvetom?" Pa so šli Istrani k šolskemu voditelju v Bermi in ga prosili, naj se ne užali, ako bodo prepisali svoje otroke na pazinsko šolo; višji gospodje, predstojniki voditelja, tako želijo. Učitelj jim je odgovori!, da je staršem pr.wto dano, v katero šolo pošiljajo 6-troke in da se on v zadevo dalje ne more spuščati. Tako je pred nekaj dnevi, ko je šola pričela, primahalo onih deset fantkov, ki so bili med tem prepisani na to šolo. Oddelili so jih v razred, v katerem poučuje g. Ughi (ni minilo še mnogo časa, ko je ta gospod slišal na Jug). G. Ughi je najprvo ostro premeril svoje nove učence in jih nato pričel izpraševati, seveda v italijanskem jeziku. — Otroci, ki so do tedaj obiskovali le hrvatsko šolo, so molčali. G. Ughi jih je zapodil iz klopi in jih postavil v kot. Nato se je obrnil proti svojim starim u-čencem in zarohnel: "Mi hanno mandato queste bel ve!" (Poslali so mi te z.veri!) Dostavil pa je še: "Jaz znam dobro hrvatski, a govoril ne bom nikdar tega jezika!" Komentarja ni treba! --o- — Lincoln, Neb. — Dr. W. Aylesworth, ki je bil že od leta 1889 profesor na zavodu v Bethany,. je pri neki avtomobilski nesreči zadobil tako težke poškodbe, da je istim podlegel. — Chicago, 111. — V četrtek večer so našli pasanti v nezavesti ležečo v stranski ulici v bližini 210 Ainslie ceste Miss Gladys Kugel, staro 16 let. Ko se je zavedla je povedala, da jo je napadel neki maskirani bandit in jo vlekel v stransko ulico. Miss Kugel ima nane na glavi, a bo okrevala. V Cerknem je umrl g. Pavel Obid, veleposestnik, trgovec in gostilničar. Naj počiva v miru! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, alto se poslužite naše b.anke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................S 9.45 1,000 Din ..................18.60 2,500 Din ......................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din .....................$183.00 100 lir ...........................$ 4.75 200 lir ...........................$ 9.20 500 lir ...........................$22.00 1000 lir ..................1........$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & CESAR". 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. NX Slovenščina le za Italijane. Medtem, ko so Italijani v Gorici in tudi po nekaterih drugih šolah uvedli slovenščino (lingua straniera) kot obvezni predmet in še je morajo učiti vsi dotično šolo obiskujoči dijaki, skušajo zbrisati vsak sled slovenščine drugod. V Gorici sta nastavljena sicer profesorja Pavlin in Komac, v Vidmu dr. Budal, dasi je še mnogo teh mest za slovenščino izpraznjenih. In ravno radi tega, ker so še mesta za slovenščino, ki so .izpraznjena, se čudimo, kako je mogoče, da so odpustili pred 'par dnevi kar dve profesorski Amerikanski Slovenec Prri in najstarejši slovenski list t Ameriki. Ustanovljen leta 189J. Izha.ia vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1649 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Za celo leto Za pol leta Naročnina: --------$5.00 _____2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________6.00 Za pol leta_____________________3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Ca'nal 0098. Subscriptions: •or one year ----------- '"or half a year_ _____$5.00 ____2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---------- For half a year------------ 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-biitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa'se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Narodi v šoli. v cerkvi,'tako da znajo o tem vsi oni, ki so farani, ki prihajajo v cerkev. Dne 10. oktobra so imeli možje in fantje dr. H. N. S. v cerkveni dvorani podučni večer. K temu sestanku je imel brezplačen dostop vsak pameten fa-ran kot tudi faranka. V navzočnosti lepega števila poslušalcev in poslušalk je govornik občinstvu v dolgem in zanimivem govoru pojasnoval delovanje društva H. N. S. tako v splošnem kot za posamezne naselbine. Podučni razgovori o društvu HNS. so posebno na mestu, ker se najdejo osebe, ki v svoji hudomušnosti brbrajo, da je dr. HNS. politično dru-j štvo. Zadnja trditev je prvič i smešna, drugič škodljiva, ker s tako trditvijo se marsikterega, ki ima dobro voljo pristopiti, odbija. So.-chicaška dekleta so pa rada vesela. Zato so članice društva M. C. Sp., KSKJ. kot mladinski oddelek priredile v (cerkveni dvorani prav živahno veselico, in sicer 17. oktobra ob 7:30 zvečer. j Ženski spol v So. Chicago je res rad prav židane voljfe, da se ne izrazim še bolj slikovito. Ali mala naselbina ima tudi resnih žena in mater. Le-te so imele 24. oktobra ob pol 3. v cerkvi pobožnost. Po pobožnosti so imele članice materinega društva v mali cerkveni dvorani sejo. Kaj se je na tej seji važnega sklenilo, je pred javnostjo še tajno, a ne bo dolgo, ko bodo članice to javile in tedaj naj vsakdo dobro čuje in se tudi osebno odzove. To še posebno velja za žene in dekleta. Na večer istega dne, 24. okt. po roženvenski pobožnosti pa je bila v domači dvorani vinska trgatev. O poteku trgatve je že^ živahno pisala Špela iz So. Chi-cage. V nedeljo, 31. oktobra smo v naši cerkvi slovesno obhajali novi praznik Kristus, Kralj ve-soljstva. Pred slovesno sv. mašo je cerkveni pevski zbor Zarja lepo zapel prazniku primerno pesem: Ti kralj si vsemogočen. — Nato je sledila slovesna latinska maša. Rev. Aleksander Urankar, kaplan pri sv. Štefanu v Chicago, je pel sv. mašo ter je s svojim mladeniškim, čilim ter čistim glasom povečal slovesnost svečanega dneva. — Hvala župnijskemu sotrudni-ku! Tisti večer, 31. oktobra po roženvenski pobožnosti pa je priredilo samostojno slov. katol. podporno društvo Sloga veselico. Zabava se je izvršila, kot se čuje, dobro, v veliko zadovoljstvo članov ob zvokih ali glasovih domače muzike. Društvo naj živi, naj raste! So naši farani! Na praznik vseh svetnikov zvečer ob 7:30 se je v,naši prostrani cerkvi zbralo lepo število vernih Slovencev k pobožnosti. Pomenljiv, v srce segajoč ter mozeg pretresujoč govor je imel .na ta skrivnostni večer zopet Rev. Aleks. Urankar. Med njegovim govorom je le redko oko ostalo brez solza, tako je lepo govoril mladi, za vse dobro vneti govornik. Ohrani Bog dobrega govornika mnoga, mnoga leta v vinogradu Gospodovem v korist raztresenega slovenskega naroda! Po opravljenih molitvah za ranjke se je pa na koru oglasil cerkveni pevski zbor Zarja ter zapel ono znano, v srce se-gajočo, solze izvabljajočo pesem : Blagor mu, ki se spočije. Molče, v žalnem razpoloženju, v pojmljivi tihoti se je verno ljudstvo vrnilo v svoje domove, gotovo z veliko mislijo v srcu: Danes tebi, jutri meni. Kaj hočemo, tako je pisana zgodovina človeškega rodu. Menim, da bo za danes dovolj. Tako vam je poročevalec o-pisal na kratko resne in žalostne dogodke. Da pa cenjeni j bralci A. SI. ne bodo napačno mislili, jih proti koncu svojih poročil zagotovim, če bom poročevalec zdrav, hočem prihodnjič pa kaj bolj veselega povedati, morda kako se ženijo. Le oprezno me zasledujte! Pozdrav vsem, ki ste z menoj bravši novice potrpeli s poročevalcem ! Poročevalec. -O- GLAS IZ AMERIŠKE BELE LJUBLJANE. Cleveland, Ohio. Dne 31. oktobra vršila se je pri fari sv. Vida sv. birma za naše malčke, katerih je bile precejšno število. Nekateri mislijo in pravijo, da se število otrok manjša, pa -to ni tako, kar računajte. Ravno pred dvema letoma, ko se j« vršila sv. birma, je bilo pri birmi nad 800 otrok, to je bilo nenavadno, ker tedaj ni bilo bir me več let. Po preteku dveh lei se je pa nabralo zopet 47( otrok. Res je, da se mnogi fa rani umikajo s St. Clairja \ Collinwood in Nothingham, al Jijih mesta pa drugi zasedejo ki od drugod prihajajo v Cleveland. Prav lahko zopet priča | kujemo, da čez dve leti jih bc zopet toliko in tako naprej. — Prav je tako! Sv..birma se j« vršila zvečer, vreme je bile hvala Bogu vedro, saj se že ču timo srečne, če je vreme bres dežja, tu je pa bil zelo ugoder večer, bilo je malo hladno zu naj, je pa bilo ravno prav v cer kvi. Pri taki ceremoniji je pt | lepa prilika, da se računa, dE kako je velika na*ša cerkev oc znotraj po sedežih. Toliko bo trov in boterc, kakor otrok, ii cerkev je bila v sedežih do kra > ja polna in pri tem so moral j botri in boterce otroke držat v naročju v stoleh, drugače b nikakor ne mogli vsi v sedeže Ceremonije" so se začele toč no ob 7:30 zvečer. Nad vse j< bila zanimiva pridiga Rt. Rev škofa Joseph Schrembsa, v ka teri je omenil tvse kar je bile takemu praznovanju najbolj u mestno in za otroke ljubeznji vo, je zadelo tudi farane. Ko so škof hodili v procesij iz župnišča v cerkev, so videl zunaj pred cerkvijo še trikra botrov (ic) in birmancev skupaj. Tako so se izrazili v cerkvi in rekli: to so vaši farani, ki ne morejo v cerkev, kamor bi radi prišli, in kako rad bi jim jaz tukaj govoril, pa v cerkev ne morejo, ker je premala, potrebujete nove, ali pa še ene cerkve. — Škof Schrembs je poznan daleč naokrog kot eden najboljših govornikov. Je resnično velik škof po duhu in dejanjih. Upajmo, da se bo ideja v resnici kmalu uresničila, da se bo dvignila cerkev, kjer bi se za-mogli v potrojenem številu v njej shajati skupaj. Tudi sedaj ni tako malo prostorna, vendar je stara in komaj čaka, da se bo dvignila nova zidana cerkev s stolpom in štirimi zvonovi, potem se bo vzradostila največja slovenska metropola v Ameriki. Anton Grdina. -o- PISMO IZ ČRNOMLJA. V Beli Krajini imamo krasno, toplo jesen. Grozdje smo pobrali večinoma že ob suhem I vremenu. Vinska letina je povprečno slaba, a kakovost vina utegne biti celo boljša ko lani. jKakor druga leta, tudi tokrat I ni manjkalo živahnega vrvenja ;v naših goricah in zidanicah. Celo to srečo smo imeli letos, i da smo poslušali vsenemško l"h«ijlanje" iz neke zidanice, j kjer je pri domačem lastniku iz Kočevja gostovala neka berlinska gospoda. To nas je zopet opomnilo na žalostm dogodek na Mirni gori. Razžaljeni ponos našega naroda v teh krajih še do danes ni dobil od strani naših oblasti zadoščenja radi napada na ta-mošnjo našo slovensko učiteljico. Kje ležijo zaprašeni akti? Ven z njimi, da bo narod lahko sodil sam! Kakor je bilo predvidevati, se bo novi del Črnomlja širil proti kolodvoru, kar tudi edine odgovarja praktičnemu razvoju. Na eni strani ceste stoji že danes večje število novih lepih hiš in vil. Neobhodno potrebne I je, da občina da čim prej izde-j lati generalni stavbni načrt za ' ves Črnomelj, da se bodo hiše I zidale pravilno in simetrično. Pešpot od kolodvora do mesta napreduje lepo in bo še to jesen dovršen. S sezidavo nove škarpe nad Flekovim mlinom je mesto precej pridobilo na o-lepšavi. Več pažnje bi bilo treba posvetiti čistoči mesta, kai bi bilo tudi v interesu zdravja. Električna razsvetljava je precej slaba in bi se dala izboljšati, ako bi se od gotove strani hotelo ustreči lastniku centrale. Vodovod smo začeli temeljito popravljati, da bo ustreza: z vodo i ponoči i podnevi. Promet na naših cestah je še vedno zelo živahen, kar je dobro znamenje. Naj,več se izvažt lesa in premoga. Premog m Kanižarici je. s svojimi 600( kalorijami vrlo dober ter se ž< danes izvaža v Split, na Rek( in v druge kraje. Odlikuje st radi,majhne količine žvepla, k kakor znano izjeda kotle. Last nik premogokopa je agilen, i bo potreboval širšega sodelova nja, da se premogovnik primer no razvije. nos Kadar mali mož na prste stopi. (Prispevek.) Kadar naš mali mož Molek na prste stopi, tedaj se strese mati zemlja, kakor bi hotela skočiti iz svojih tisočletnih tečajev. Ni šala, kadar tak mož na prste stopi. Šale pri stvari bi sicer ne bilo, ako bi se mali mož ne delal tako resnega, kadar spregovori kako besedo o tem in onem. Ravno to je nad vse komično, ko hoče biti mali mož moder, kakor bi bil eden izmed treh modrih. Pamet, pamet mali mož,-kaj boš ti govoril o politiki, ki jo toliko razumeš, kakor kura na kitaro! Kaj se boš potegoval za tvoj nepraktični "seceli-zem," ki ga vse zameta, ker v resnici vaš "secelizem" drugega ni, kakor firma, pod katero se zbirajo le taki, ki sami ne vedo, kaj hočejo. Le ohladi si vročo glavo, mali mož, jaz sem član iste jednote kot ti, pa "se-celiste" nikdar volil ne bom! Ni vse tako kot si ti predstavljaš v vaši jednoti. Ni vse zadovoljno, kar ti mali mož nama-žeš v rdečo tetko. Siti so že mnogi vaše rdeče godle, posebno pa mazačev, kakor si ti, mali mož! Molek, le še na prste stopi! Mali mož, mi se ti smejimo—F. S., Cicero, 111. * # :H J | Zdravilo zoper kurje oko. Kmetič je stopil v prodajalni neki gospej na nogo, na' kurje oko. Ta ga je seveda prav po gosposko nazmerjala. Kmetič i pa ji je hotel za grobosti vrniti in ji je rekel: "Gospa, če mi ne |boste zamerili, vam bom pa ipovedal neko skrivnost, kako 'najlažje izgubite kurje oko!" |— "No?" — "Napravite to-le: |Kurje oko lepo izrežite, nato ga denite v raztrgan žep in ga -boste gotovo prav kmalu izgU-j bili!" — Zdaj pa je tudi kmet 'gledal, da se je hitro zgubil. * * * Pri odhodu na bojišče za Ča* sa svetovne vojne je bil v železniškem vozu ta-le razgovor: ;Nekdo je rekel: "Lepo je za domovino umreti!" Drugi mu je takoj odgovoril: "Še lepše je-^ zanjo živeti." A tretji, precej debeli, z zakrivljenim nosom si je na tihem mislil: "Najlepše pa je—za domovino lifrovati!" V Kakor orjaška naravna katastrofa se je bila razvihrala nad Evropo zadnja svetovna vojna. Njeni začetniki so imeli dalekosežne, ogromne namene: prestavljati so hoteli globoko segajoče mejnike, izpodkopati mogočne, tisočletne stavbe in na njih razvalinah postaviti svoje lastne svetovne dvore. Dejansko se je zgodilo tako, toda na'njihovo lastno škodo; izšli so iz vojne kot premaganci. Zmagovalci so v prvi omami mislili, da je svet sedaj njihov in da jim nihče nič ne more. Premaganci so v strašnem srdu prisegali maščevanje. Zdelo se je, da je svet razpadel v sovražne si elemente, ki jih nikdar nobena sila več ne bo mogla združiti. Pa se je začela šola za zmagovalce in premagance! Trda gospodarska šola: Če je dolžnik na tleh, se tudi upniku ne godi dobro, če odjemalci nimajo denarja, tudi producenti ne morejo dalje. Radi ali neradi — so se na smrt sprti narodi morali začeti pogajati; in če so šli trikrat nespravljeni narazen, so se trikrat znova sešli na nova pogajanja. Neizprosni gospodarski zakoni se niso dali zlomiti in končno so se morali narodi uklpniti: prišel je Locarno in za njim Ženeva in danes se že snujejo najobsežnejše, po vojni docela neverjetne mednarodne zveze, da celo Panevropa se že čisto resno pojavlja na obzorju. Tako je šola življenja narode izpametovala in divjajoče vode zvedla zopet v redne struge. Samo dva naroda, dve državi še hodita svoja pota in ostajata izven rednih poti svetovne demokracije: Rusija in Italija. Vojna je tudi nji vrgla iz tira: v eni je prevzel oblast skrajni socializem, v drugi skrajni nacionalizem. V obeh so demokra-tizem, ki velja v današnji dobi v vsem ostalem svetu kot edina možna politična norma, zavrgli in zatrli. V obeh državah se je kazala velika napadalna volja proti ostalemu svetu, državniki ene in druge .so vznemirjali narode s svojimi grožnjami. Pa sta morali tudi Rusija in Italija skozi trdo gospodarsko šolo in radi ali neradi sta se morali polagoma pokoriti zahtevam življenja. Iz RUsije ne prihajajo več napovedi svetovne revolucije in gospod Mussolini je postal v svojih izjavah zelo previden, če že ne iskreno ponižen. i Fašizem je že pred meseci postavil v kot svoje ekstremne elemente, ki niso hoteli razumeti, da se z glavo ne da skoz zid in da svet ne mara ni kaki h samovoljnosti, ki bi onemogočale ali vsaj oteževale splošno ureditev razmer in vrnitev, k normalnemu življenju. Sedaj je po nemalem naporu končnoveljav-no storila isto tudi komunistična stranka Rusije. Tako Italija kakor Rusija sta na potu, da se polagoma prilagodita zakonom, ki se jim pokori* ostal i svet. Življenje ne pozna skokov in ne priznava izjem za pravilo. In če narodi revoltirajo in se z divjo silo zaženo naprej, morajo potem preko lastnih žrtev nazaj na izhodno točko. To je bila doslej usoda še vseh revolucij in vojn, vseh nasilnih po-kretov. Seveda pa bi bilo zelo napačno, ako bi hoteli sklepati iz tega, da se ne bi smeli oklepati novih, svežih idej ne stremeti naprej. Nasprotno! Tudi zastoj je svoje vrste revolucija proti življenju, ki je neprestano gibanje, napredovanje. Tudi nad zastojem se maščuje življenje s tem, da zahrumi preko njega in' stre, kar mu zastavlja korak. - Iz teh dveh skrajnosti« se ob sebi razbira nauk o zlati sredi: naravnega, organičnega razvoja. Ne anarhija ne absolutizem, marveč krepka, iskrena demokracija je pot, ki vodi narode brez velikih pretresov do napredka in blagostanju. IZ URADA DR. SV. NEŽE, ŠT. 826 KAT. BORŠTNARIC. Chicago, 111. Vsem članicam našega društva se tem potom uradno naznanja, da bodo mesečne seje za dobo prihodnjih šest mesecev vsako prvo nedeljo v me-j secu ob 2. uri popoldne in NE vsaki prvi pondeljek, kakor je bilo sedaj. Članice se prosi, da to upoštevajo in se tudi po tem ravnajo. Še enkrat, ne pozabite, da se vrši prihodnja redna mesečna seja' v nedeljo, dne 7. novembra ob 2. uri popoldne, katere se udeležite polnoštevilnb. S sosterskim pozdravom H. Zakrajšek, fin. tajnica, 2228 W. 22nd St. -o- KAKO SODIJO O "A. S." V KALIFORNIJI. Korbel, Cal. Cenjeni urednik : — Ker ravno pošiljam naročnino, sem se namenil napisati Vam tudi par vrstic. Eno leto je zdaj minulo, odkar sem naročen na Vaš list in čTmdalje ga čitam, tembolj mi postaja ljub, tako, da mu moram po pravici izrekati vso pohvalo, kajti to je list, ki jo zasluži, je list, katerega vsebina je res pravo jedro. Oh, Rev. Trunk na Pisanem polju, ta je pa .v resnici junak. Le tako naffrej do zmage. I Tudi Rev. Smoley priobčajo lepo berilo, ko nam razlagajo sv. evangelij. Po pravici po-jvem, ko čitam njegove spise, si ;mislim, da-se nahajam v cerkvi in poslušam pridigo. Iskrena (Vam hvala, Rev. Smoley. To je velikega pomena za vsakega katoličana, posebno pa za take, ki nimajo prilike, da bi slišali v cerkvi božjo besedo. Zelo me zanimajo tudi razni dopisi iz naselbin, katere ved-jno skrbno prečitam. Zlasti Tone z jolietskega hriba ga izvrstno "pihne." Vsa pohvala ,mu gre. j Končam za danes, pa se drugič zopet kaj oglasim. Pozdravljam vse čitatelje, tebi, dragi Amer. Slovenec, pa želim obilo uspetia. Edep iz Kalifornije. SO.-CHICAŠKI POROČEVALEC ZOPET NA DELU. Sv. Jurij v So. Chicago, 111. Že dolgo se ni oglasil poročevalec štev. 1 v So. Chicago. • Je pač nastopila dolgočasna jesen, zato je tudi prav pust čas za časnikarje ter poročevalce, j Tu pa tam se pa le še kaj do-[ godi, da zamore poročevalec [ vršiti svoj poklic. Evo ti doka-, zov iz zadhjih dni. Bazar smo imeli v naši naselbini sredi septembra. Počet-koma je bolj slabo kazalo, a naposled se je bazar tudf letos - prav dobro obnesel v veliko za-. dovoljstvo vseh faranov. Denarni dohodek je bil oznanjen PREJELI SMO Družinsko Pratiko ZA LETO 1927. Letošnja pratika je ja-ko zanimiva. Vsebuje ja-ko zanimive opise in je ilustrovana z j ako lepinti slikami. Ker emo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dojcler je v zalogi-Stane s poštnino 25c. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ŽEN1TEV. (Dalje.) Agata: No, kakšni pa? Tekla: Imenitni, lepi, fini! Prvi je Že-vakin, služil je pri mornarici, pravi, da mu je treba bujne neveste, suhih nikakor ne mara. Ivan Pavlovič, ki je eksekutor, je tako rejen, da mu še blizu ni mogoče. Krepak je, rejen. name je kričal: Ne govoriči, da je takšna in takšna nevesta, povej mi naravnost, koliko ima premičnega in nepremičnega. Toliko in toliko, očka moj! Lažeš, klepetulja, da ljubica moja — in zabelil je s tako kletvico, da ti je ne morem ponoviti. Takoj sem spoznala, to mora biti odločen gospod. Agata: No, a kdo še? Tekla: Dalje Anučkin, ljubica moja. Da vidiš njegova usta, tako lepo rdeča, kakor maline (tleskne z jezikom), rekel je, po- trebujem nevesto, dobro vzgojeno, ki govori tudi francoski. Izbranega vedenja človek ye to. Nemške sorte. A postave je nežne in nožice ima šibke. Agata: Ne,, do šibkih mi ni, ničesar na njih ne vidim. Tekla: No, če pa hočeš bolj rejenega, vzemi Pavloviča, potem mi ni potreba izbirati dalje. To ti je hrust, da še skozi za vrata ne pojde. Agata: A, koliko let ima? Tekla: Mlad človek je, 50 let, morda še toliko ne. Agata: A katere familije je? Tekla: Familija: Ivan Pavlovič Jajčnik. Agata: Tako ime ima! Moj Bog, če bi se poročila ž njim, naj se enkrat imenujem Agata Tihovnovna-Jajčnikova. Tekla: Ljubica moja, kaj se hoče, pri nas v Rusiji so taka imena. Če ti ime ne ugaja, izvoli vzeti Ževakina. Ta je tudi imeniten ženin. Agata: Pa kakšne lase ima? Tekla: Lepe lase. Agata: Pa nos? Tekla: E, tudi nos je lep. Vse je na svojem mestu, samo to naj te ne žali: v stanovanju nima druge oprave kakor dolgo pipo. Agata: No, kdo je še? Tekla: Pantalejov, uradnik, tituliran svetnik, malo se mu jezik zapleta, pa samo zato, ker je tako boječ. Arina: Vedno in vedno le uradnik. . . Ali ne ljubi pijače? O tem kaj govori! . Tekla: Pije! Kaj bi tajila,.da pije! Kaj hočeš, pa je zato tudi titulirani svetnik. Agata: Tega pa ne, da bi bil moj mož pijanec! Tekla: Tvoja volja, ljubica moja, če ne tega, pa oženi drugega. Sicer pa ni ves teden pijan, včasih je tudi trezen. Agata: No, ali je še kdo? Tekla: Še eden je, a ta je takšen . . . Bog ž njtm, še govoriti o njem se ne splača. Sicer je dvorni svetnik, nosi pentljo in strašno težke hoje je, ne spraviš ga iz hiše. Agata: No, ali je še kdo? Naštela si mi jih pet-ali govorila si preje o šestih. Tekla: Ali ti jih je še vedno premalo? Glej jo no, kako sec" kdo zvoni! Tekla: Ah, tu so! Arina: Kdo? Tekla: Oni, eden izmed ženinov. Agata (se skriva): Ah! Arina: Vsi svetniki, usmilite se nas tf^ nikov. V sobi je vse razmetano, prt na f1' zi je čisto umazan. (Arina urno posprav*' po mizi in bega po sobi. Dunjaška pridc' Urno, čist prt! Ženski svet. ŽENSKI POKRET V SLOVENIJI. Nejasno in negotovo, a vendar vsaj v podzavesti se vleče cut ponižane žene tekom vseh razdobij človeške zgodovine. V nezavedni množici se kaže ta zavest tipajoče in kakor temna slutnja, toda vedno se javljajo hkratu močnejše in za-kij učenejše osebnosti, ki morejo doživeti in izraziti vso tragično zapostavljanje ženskega spola, ga plastično oblikovati in predočiti tej nezavedni množici. V današnjem'povojnem času, ko se sleherni odpor ponižanja in zapostavljanja skuša uveljaviti kar najmočneje, je tudi tisočletja teptana žena z vso svojo borbenostjo stopila v o-fi.pre.dje javnega življenja, zavračajoč tradicije svojih pra-Pravic, a tudi buržuazne predsodke svojih mater. Zarogala se je malenkostni doktrini svojih mož, češ, da vladaj žena edinole v kuhinji in družini, da delaj, skrbi in molči — dvignila se je iz svojega ozkega kroga in rekla: evo me, tudi jaz sem član človeške družbe, ki mia svoje dolžnosti in svoje Pravice. Kot mati, delavka, gospodinja in uradnica, kot so-gi'aditeljica v veliki delavnici narave, zahtevam, da se čuje tudi moj glas, da tudi jaz odločam o usodi svojih otrok. In s to zavestjo so se strnile žene Vsega sveta v skupen boj. Ta borba se je. seveda pričela po svetu že davno pred vojno. Za svoj cilj je imela predvsem politično enakopravnost, ki se je manifestirala v zahtevi Za žensko volilno pravico. Toda danes slovenski ženi 'Ženska volilna pravica ni več edini cilj, politika ni njen izključni ideal. Njo vodijo danes drugi, globlji nagibi: to so predvsem uveljavljenje mirovnih stremljenj, socijalne enakopravnosti in bratstva narodov— skratka dvigniti in približati človeštvo tisti idealni višini, ki Jo nosi sleherna plemenita mati in žena v svojem srcu. Zakaj narava potrebuje nedogledne dobe, da izpremeni vsaj deloma zemljo v paradiž. In ženo, ki je po svoji naturi mnogo po-Zl-*tvovalnejša od moškega, vodijo vsa čistejša čustva, nji je dana od narave tista velika ljubezen, ki mora roditi le velika dejanja. Kljub temu pa večina današ- njih moških pojmuje borbo žene za uveljavljenje njenih človeških pravic docela napačno. Namenoma ali nenamenoma, ne maram tukaj razmotrivati, zdi se pa, da bi tisti, ki bi se vsaj nekoliko hoteli poglobiti v ne-prirodno stališče današnje žene, ne mogli kar načelno zanikati s čisto vestjo upravičenosti ženskih zahtev. Kajti doba, ki je prenasičena z idejami o svobodi in prostosti, je zajela z e-nako silo ne samo zatirane narode in socialno nezaščitene razrede, marveč tudi predvsem socialno nepolnovredno ženo! Zato hoče žena danes: ne da bodi nad možem, temveč da mu bodi družica in tovarišica, človek s človeškimi pravicami, ne pa nerazsodno dete, ki mu ukazuj in ga vodi mož! In ako se danes toliko govori o razpadu zapadno-evropske kulture, je nedvomno, da bo ravno žena s svojimi nepotvorjenimi, svežimi in nfeodkritimi vrelci moči in sposobnosti otela to kulturo in jo privedla do novega razcveta, ako je tega razcveta zmožna in se sploh rešiti da. (Konec prih.) -o- ' celi štrukelj v prtič, skuhaj ga v slani vodi ter razreži in daj v juho. Slaninski štruklji. — Kakor zdrobovi štruklji, le namesto .zdroba spraži par pesti drob-tin. Ocvirkov štrukelj. — Naredi ivlečeno testo kakor prej, ga razvleci, pomaži z nadevom, | zavij, položi na pločevino in speci. Nadev: Prav drobno se-sekaj 3 unče in pol mastnih I ocvirkov, zarumeni v njih žlico ,čebule, zelenega peteršilja in 3 in pol unče drobtin, prideni malo popra, majerona, eno jajce in zajemalko juhe ter dobro zmešaj. RAZNI NASVETI. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. ZDRAVSTVO. KRŠITEV POSTAV. Države so postavile svoje zakone, da z njimi ščitijo svoje državljane. Ako bi zakoni prišli iz veljave, bi se -človeštvo kmalu povrnilo nazaj v stanje barbarizma. Za kršitev zakonov so določene kazni, večje ali manjše, kakoršna je pač kršitev. To vsi dobro vemo, zato se skušamo obdržati v mejah postav, ker se pač bojimo kazni. Bolj važni kakor civilni zakoni pa so zakoni, ki jih je postavila narava sama v naše zdravje. Ako kršiš državne zakone, se ti lahko posreči uiti roki pravice in kazni; mogoče je celo, da bodo koga drugega obdolžili tvojega zločina, ki bo nato trpel kazen namesto tebe. Ako pa kršiš zdravstvene zakone, potem bodi prepričan, da te bo kazen za ta prestopek prav gotovo doletela, in sicer edino tebe, nikogar drugega. Zdravstvene postave nam je dala narava v naše dobro, da nam podaljša življenje, nas o-hrani pri dobrem zdravju in za-dovoljnosti. Človek, ki izpolnjuje zdravstvene postave, bo tudi civilne le redkokdaj kršil. Kdor se nahaja pri dobrem zdravju, je čil in živahen, pravilno dela in se zabava, pravilno spi in pravilno je; z eno besedo : pravilno živi. In kakor se tistemu, ki živi p0 civilnih postavah, ni potrebno bati policista, tako se tudi tistemu, ki se drži zdravstvenih postav, ni treba bati bolezni, katerim se je mogoče izogniti. Nevednost ni nikako opravičilo za kršitev postav, niti civilnih, še manj pa zdravstvenih. — Najvažnejši zdravstveni zakoni, ki nam jih je postavila narava, so sledeči: Zakon svežega zraka, Sveži zrak je potreben za življenje in za zdravje in dobivati ga moramo v pluča brez prestan-ka. Kdor krši to postavo s tem, da spi pri,zaprtem oknu, v prevroči, ali pa v premajhni sobi, maj pričakuje kazen, in sicer strogo kazen. S to kršitvijo zmanjšuje odporno silo proti boleznim, tako da mu najmanjša sapica škoduje, poleg-tega KUHINJA. Prosti rižev štrukelj. — Naredi vlečeno testo iz 8 unč moke, 1 beljaka, ene osmine kvor-ta vode in malo soli. Medtem, ko testo počiva, naredi nadev. Skuhaj 5 unč riža, prideni mu, ko je ohlajen, žlico masti s scvrto čebulo in zelenim peter-šiljem, nadalje prideni malo popra, majerona, 1 jajce, zajemalko juhe in malo soli, pa dobro zmešaj. Testo razvleci in pomaži z nadevom, ga zavij, položi na pločevino ter speci. Pečeni štrukelj zreži na koščke in daj v juhi na mizo. Zdrobovi štrukeljci. — Naredi vlečeno testo s 3 osmine enega kvorta moke, 1 jajca in mlačne vode. V kožico deni 3 in pol unče na kocke narezane prekajene slanine; ko je malo vroča, prideni eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja; ko se ohladi, dodaj eno žlico presnega masla in 2 rumenjaka ter mešaj, da naraste. Primešaj tri žlice pšeničnegg zdroba in sneg iz 2 beljakov. Testo razvleci, debelo ob robu obrezi ter namaži s tem nadevom, potem zavij ter s kuhal-ničnim držalom razdeli in razrezi kot riževe štrukeljce. Kuhaj jih četrt urfe, dodaj drob-nj^ika in daj na mizo. Ali zavij si pa tudi prav pogosto nakoplje nevarne bolezni na dihalih, ki se dostikrat končajo s smrtjo. Drugi tak zdravstveni zakon je zakon solnčnih žarkov. Soln-ce je vir življenja in rasti. Pobija bolezenske bacile, krepi zdravje in pospešuje prebavo. Proti kršilcem tega zakona nima sodnica Narava nikakega obzira, in kdor se boji solnčnih žarkov, ako malo pripekajo, ■ bo kot kazen kmalu občutil slabokrvnost, bledost in nagnenje k bolehnosti. Zakon pravilne prehrane ti predpisuje, da uživaj v zadostni, a ne v preobilni meri, živila, ki jih potrebuje tvoje telo. Ta so: zelenjava, sadje, meso, jaj-|ca in ribe, močnate jedi in maščoba. Zakon spanja. Kolikokrat se; ta zakon krši; a veruj, da niko-i jli brez kazni, ki se sicer včasih odlaša, a nikdar ne izostane. Spanje je za zdravje tako potrebno kakor hrana. Zlasti mladina smatra spanje za nekaj nadležnega, če?ar bi sploh ne bilo treba. A kako se moti. Spanje krepča telo in poživlja njegovo moč. — Takorekoč dobesedno prenovi telesne celice; ! pomaga jim izločiti neuporab-Ijive snovi in jih napolni z novo energijo. In tako bi lahko našteli še ' mnogo drugih zdravstvenih zakonov. Pokoravaj se jim in narava te bo za to bogato nagradila. Ne izplača se kršiti kake dobre postave, zlasti pa ti bo prineslo zelo malo dobička, ako ne boš upošteval zdravstvenih postav. KOVČEG, KI JE POTOVAL 11 LET. Vojaška evidenca mestne ob-jčine sarajevske je prejela te ;dni obvestilo, takoj za obvestilom pa kovčeg s prošnjo, da se 'zaboj in predmeti, ki se naha-Ijajo v njem, izroče rodbini v [svetovni vojni padlega vojaka Fehima Muliča iz Sarajeva. Mulič je padel na italijanski fronti leta 1915., njegov kov-|čeg pa je bil shranjen v vojaških skladiščih v Bratislavi ter je prišel nazaj v Bosno po celih 11 letih. V njem je bilo nekaj obleke, perila in tudi par čevljev, katere je vzel padli borec z doma s seboj k vojakom; zmanjkala pa je med p'otoma srebrna ura, katero navaja vojaški protokol, in ki je, kakor izgleda, na tem kompliciranem dolgem in mučnem; 11 let trajajočem potovanju, izginila v tuji žep. » • -o- Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji za "Am. Slovenca?" MIR ALI VOJNA. Kmalu bomo praznovali dan premirja, in vsi upamo, da miru ne bo nihče kalil. A nedolgo tega je član angleškega parlamenta priporočal vladi, naj oskrbi vsakega stanovnika Anglije s plinsko masko in pa, da naj vlada poskrbi za pouk, s katerim bo ljudstvu dala navodila, kako je te maske treba rabiti. Opreznost je seveda vedno na mestu, toda naše mišljenje PRODA 9 STAN. hišo po 4 sobe, suu parlor, nizka cena. 3343 Sunnyside, Carlson.____12-s do s 6-6 FLAT poslopje, parna topi., trdi les lla, blizu Garfield Parka; rent $6828. Cena $40,000. Lastnik: 3518 Fulton Blvd. 1st s._____ 21-tdot ROOMING HOUSE proda, 25 sob, parna topi., elektrika; rent $75.00.— ..... 1809 Indiana Ave.___25-t do t LES. HIŠA, 2 nadstr.,' 2-3 sobe, kopel, garaža, elektrika, $65 mesečno dohodkov; cena $5500,—$100 takoj. 3270 Elston Ave., Phone Keystone 10099. __32-1 do t 2 stan. zid. vel. in porč za spati. MODERNA HIŠA 5 sob, sun parlor 2 fiirnaces, lota 30x125, alley tlakovana in cesta, samo $12,850 takoj $3000, pridite 5942 Cortland St. — Columbus 5521. 13- PRODA 2 FLAT po 7 sob, jeklena konstrukcija, h t. w. ht., fina trans-portacija, proda lastnik radi odhoda v Kalifornijo. Pokličite: Wentvvorth 3033 — 6148 Indiana Ave. 43-p,^ PRODA: 2 stan. les. poslopje po 5 sob, ht. w. trdi les, lepo izdelano, lota 50x246, Kflraža za 2 kari. Dohodki mesečno $70. Cena $13,000. Na lahka odplačila. 272 Shenstone Road, Riverside, 111. Phone Rivcr-side 128-T__40-p do p 6 SOB HIŠA, oriental stucco, 30 čev. lota, garaža za 2 kari; porč v steklu in zamrežen, vel. podstrešje, ccsta in alley tlakovana, blizu cerkve in šole.,6423 S. Hermitage Ave. ___48-s do a Začrnele roke, ki postanejo! od dreškanja grozdja ali kake-j j ga sadja, se zmija-najbolj z li-' mono. Prereži limono čez polovico in drgni z njo roke. Limo-(nova kislina je tako močna, da odje od roke barvo, ki se je zajedla v kožo. Namrznjen krompir izgubi neugodno sladkost, če mu pri kuhanju vrelo vodo večkrat od-liješ in jo nadomestiš s pripravljeno svežo vrelo vodo. Zmrznjen krompir ali sadje. Če zmrzne krompir ali sadje, ga deni, preden ga rabiš, v ledeno vodo, da polagoma odmr-zne. Tako odmrznjen sad se drži še nekaj časa, vendar tudi ne dolgo. Uporaba krompirja mesto mila. Malokomu bo znana uporaba krompirja mesto mila ali žajfe za snaženje perila in tako dalje. Krompir se skuha napol, tako da v roki ne razpade. S takim krompirjem se drgne tako kakor z milom. Krompir naredi perilo veliko bolj čedno in bolj belo nego milo. Rute in tkanine, posebno svilene, ki so barvane s slabimi barvili, je bolje s krompirjem snažiti, "ker krompir ne razje ne tkanine in ne barve. Čiščenje oken pozimi ob hudem mrazu je kaj neprimerno' in težavno z vodo, ker se'na| mokrih šipah naredi ledena skorja, ki ovira snaženje. Lepo in,hitro se okna osnažijo, če jih najprej izprašimo s suho ruto, potem pa zdrgnemo z volneno krpo, povaljano v nastrgano, suho plavilo. Celo stare in motne šipe postanejo po takem čiščenju lepo svetle in čiste brez Vsake mokrote. wuimuuiuniuiiiiiiiiiiiuiunni:Miuiiil.nin,in^^^ OSEMNAJST LET težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list AVE MARIA ( ' Ali ne zasluži tedaj, da 'ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita- • telj ? .. .Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto. KRASEN DAR slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar "Ave Maria" zA leto 1927 je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore 50c. Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER Z dobrim .listom bo tudi vaša mladina • dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo. St. Francis Magazine je izvrsten list za slovensko-amerisko mladino. Stariši naročite Ka ji. Za njo ga izdajamo! Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije. Franciscan Fathers LEMONT, ILL. V Nabrežini je umrla gospa Marija Radovič, soproga industrijalca g. Antona Radoviča. Pokojnica, ki je bila izredno dobrega in blagega srca, naj počiva v miru! LASTUJE SVOJ DOM. Z $10.00 lahko začnete in dobite 40 akrov dobre zemlje; trg, šole, jezera, fino mlekarstvo. W. 114 Baker St., Croix Falls, Wis. s The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. V Idriji so razdelili 6. m. m. prve podpore po poplavi najbolj prizadetim. 8000 lir je bil izročil prefekt, banka Ven. Giulia pa je nakazala 11,500 lir. Tako je dobilo 75 poškodovancev skupno 15,500 lir. NOVA 2 STAN. hiša po 5 sob, 2 peč:, ht w. tla trdi les, blizu cerkve. Cena $4000 — 822 N. Kcdvalc Ave. ____44-s,t,sr ROOMING HOUSE 42 sob; 4 garaže vedno polne, lease 6 in pol let. rent $335. $5000 takoj, proda ker zapusti mesto. 6230 Kenwood Ave. __ __ 45-s,t,sr PARME N A PROD A ] KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal JLeaviU ceste CHICAGO. ILL IŠČE SE sobarica, Slovenka, mora znati nekoliko angleščine, prednost ima starejši oseba. Plača za začetek $17.00 na teden. — Miss Josephine Kervin, 417 Roscoe St., Chicago, 111. Phone: Wellington 8821. je, da bi jo bilo v teb časih boljše obrniti v druge direkcije. -— Zimske tažkoče so blizu, in vaše telo mora biti v dobrem stanju, da jim bo kljubovalo. Tri-nerjevo grenko vino, ki izčišču-,je črevesje in pomaga jetram ter ledvicam funkcionirati, je zdravilo, ki ga potrebujete v tem času. 1 steklenica $1.25. — Vzorčne steklenice pošljemo proti prejemu 15c. Poskusite tudi Triner's Cold Tablets, ki je imenitno zdravilo proti prehladom in neuralgiji (30c). Ce vaš lekarnar teh zdravil nima v zalogi, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. ALI SI TI ŽE VOLIL(A), ZA PETKRATNO ALI ŠESTKRATNO IZDAJANJE "AM. SLOV." — AKO NISI ŠE, POSLUŽI SE TAKOJ TE GLASOVNICE. GLASOVNICA Podpisani Vaš naročnik (ca) glasujem: za šesto številko Amer. Slovenca na teden in obljub- □ ljam, da bom svojo naročnino $6.00 letno redno plačeval (a) ter povsod in ob vsaki priliki agitiral za list in skušal vse svoje prijatelje pridobiti za Amer. Slovenca. naj ostane naš list Amer. Slovenec petkrat na teden, dokler se delavske razmere ne zboljšajo in list dobi še več naročnikov. Med tem pa bom pridno agitiral-(a) za list in skušal(a) pridobiti vse svoje prijatelje, da postanejo naročniki najstarejšega slovenskega lista v Ameriki — AMEIllKANSKEGA SLOVENCA. (Lastnoročni podpis naročrika) (Naslov) v (Naredite križ pri predlogu, za katerega glasujete.) =J ALI VI LJUBITE SVOJO ŽENO V teku naslednjih 30 dni bomo dali vsakemu bravcu tega lista, kdor naroči od nas '.FRETNOT," ta krasni sweater popolnoma brezplačno. Najdražji volneni sweater ne izgleda lepše in ni močnejši kakor je ta, ki ga dajemo prav zastonj vsa--kemu bravcu tega lista, kot DARILO. Naplctcni so iz močne pavole iz najboljše tovarne in Vas bo \ lepo branilo pred mrazom in mokroto. Kupili smo jih veliko število, lalco, da bo vsakdo lahko enega deležen. Ko nam pišete po to darilo, ne pozabite navesti tudi mero, in ako želite za moškega ali za žensko. Imamo velikosti od 34 in-chev do 46 inehev. Mi dajemo zastonj te lepe sweaterje samo zato, da vpeljenio povsod naš čudoviti pralni prašek "FRETNOT." Vsaka gospodinja pozna trpljenje pri pranju; Zdaj pa odkar smo mi znašli ta čudoviti prašek, katerega so naši najboljši kemisti raziskovali in se jim je posrečilo dospeti do najboljšega vspclia, ni potreba, da bi bila ženska sužnja perila, ker si zdaj lahko pomaga. NIČ VEČ DRGNJENJA — NIČ VEČ BOLEČIN V HRBTU — NIČ GLAVOBOLA — NE VEČ IZDELAV^IH ROK; NARAVNA SILA BO NAPRAVILA DELO MED TEM, KO BOSTE VI POČIVALI Perilo bo belo kakor sneg in to v polovico krajšem časti. Garantiramo, da naš prašek ne škoduje najbolj Finemu.blagu. Je pa tudi priporočljiv za spokano kožo na rokah in za opekline. Ako naročite 15 zavitkov tega praška za $2.98. kar Vam bo zadostovalo za celo leto — Vam bomo poslali z naročilom tudi sweater. Mi lahko damo Vam to darilo, ker dobro vemo, da ko boste začeli vporabljatl "FRETNOT" ne boste mogli biti brez njega celo svoje življenje. Razume se, da ako ne boste zadovoljni s poslanim, Vam drage volje povrnemo denar. Naročite takoj in nikar se več tako ne trudite ter še dalje kvarite Vaše roke z drgnjenjem ko to ni več potreba. Vi boste imeli veliko več časa za druge stvari, ker "FRETNOT" bo delal za Vas. Pridružite se milijonom gospodinj, ki že rabilo ta koristni-prašek. Lahko pa tudi y.rodaste naprej prašek in darilo ostane Vam zastonj. — Potrebujemo tudi prodajalce vse povsd. EMPIRE SPECIALTIES CO., 1549 N. Wells St., Dept. 106, Chicago 160 AKR. v lepem Marion okraju, Arkansas. Obdelana zemlja, ki bi -zadostovala za 4 družine. Za potrebno kurjavo dovoli ^Icsa. studenci; zima tukaj mila. Pripravno za ameriškega Slovenca, ki bi se rad nočutil kakor doma. T. V. Russell, County _Clerk, Yellville, Arkansas. 46-s 40 AKRi za $2000, farmi za kokošje-rejo, hiša 6 sob, vel. kokošnjak, garaža in druge pritikline; tudi 1000 kokoši, krava, konj. Cor. De Keyzer, ima tudi drvuic ugodnosti za proda- ti) Holland, Mich.______47-S do ž 160 AKR. La Porte Co. Vel. dobra poslopja, $125 za aker. C. M. Miller, x 193 N. glark St.___ 49-s,t,sr ___UGODNA PRILiKA- ROOMING HOUSE 24 SOB; 3 leta lease, premog za zimo, parna 'toplota, elektrika. 1140 Madison St. ___16-s do a 3 NADSTR. TOVARNA na prodaj zelo po ceni. 60x25, "Stove lit", lota 141x125. Pripravno za predelati za stanovanja. 2014 Nebraska Ave., bli-zu Armitage. 20-s do s GROCER1JA ustanovljena pred 20 leti, čisto brez dolga, na Commercial Ave., vzame kot pogoje tudi 2 ali 3 stan* l^išo v bližini 79. ceste, kot del plačila, Elmer Jordan & Co., 2871 E. 79th St, Sangamon 7900.— Vprašajte Mr. Funk. _ 36-tdot BARBER SHOP 3 stofi, parna t., dobra kupčija; 3 sobe za stan. 3260 _Ogden. _____42-p,s.t "WHITE METAL" art novelties ma-nufactury & job nickel plating outfit. $500 cj*sh. Tel. Pulman 2354. — 11943 Yale Ave._ 41-p do p POHIŠTVO NA PRODAJ USNJATI DAVENPORT in stoli, $25.00. Euclid 5479.—217 S. Hum-plirey Ave., O. P._31-t.sr.č LOUIS STRITAR te priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljan* na dom. Prevažam pobi« itve ob času selitev in vse kar •■pada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, BUL. 1 Phoae: Roosevelt 8221. IŠČEM SOBO. Posebno sobo s hrano in vso postrežbo želi mlad samec pri mirni družini brez otrok v Chi-cagi. Ponudbe pod "Soba" na upravništvo tega lista. NAROČNIKI POZOR1 Te dni smo razposlali na vse zastopnike (ce) naše slovenske stenske koledairje za leto 1927. Vsak naročnik, ki ima plačan list, je opravičen do enega. Po večjih naselbinah jih bodo vam razdelili naši zastopniki (ce). Kjer nimamo zastopnika (ce), smo jih razposlali v posameznih zavitkih direktno na naročnike. Naročniki naj pazijo, da pri odvijanju ne raztrgajo koledarjev. Na vsakem ovitku je tiskano v angleščini "Open here." Tam je pod ovitkom posebna vrvica iz žime, pri kateri najdete konec, nakar potegnite to vrvico in vam prereže ; ovitek po dolgem in koledar je s tem odvit. Ako pa skušate od-I viti drugače, se pa lahko pripeti, da raztrgate koledar. \ urbana dopi novo ko-pal1šče. Urbana, 111. — $60,000 bo stalo novo kopališče, katerega bodo začeli takoj graditi in bo dogotovljeno do maja 1927. Prostor za plavanje bo dolg 250 čevljev, širok pa 150. Prostora bo za 1000 oseb. brusnic v wisconsin v izobilju. Madison, Wis. — V državi Wisconsin ni bilo še nikoli tako velike 'množine brusnic (cranberry), kakor letos. Po vsej državi jih imajo okrog 70,000 sodov. ^PISANO POLJEj^P B?- j. M. Trunk. -™ Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al, B. Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji za "Am. Slovenca?" 'KATOLIČAN BREZ KATOLL I SKEGA LISTA JE NIC I jim generalnim štabom. Še nikdar nisem videl takega obraza; iskre so mu švigale iz oči in nozdrvi so mu trepetale od jeze. • Kot bi mignil, je premeril celo črto ter stal pred fronto naših kolon. Vse je šlo za njim, kakor gnano od nepremagljive sile: namesto da bi ' se umikali, je vse šlo Prusom nasproti. V de-setih minutar je bilo vse v ognju. A sovražnik je stal trdno. Mislil je, da je že zmagal in zmage ni hotel izpustiti, tembolj, ker je neprestano dobival ojačenja in smo bili mi že utrujeni od peturnega boja. Naš bataljon je bil sedaj v drugi črti in krogle so letale čez naše glave. Dosti bolj pa mi je trgal živce hrup karteč: žvižgalo je kakor grozna godba, ki se je slišala od daleč. Kljub temu smo med kričanjem, poveljevanjem1 ter streljanjem iz pušk pričeli zopet marširati navzdol in prve naše divizije so zopet vdrle v Mali Gorschen. Tam se je boril mož proti možu: na široki vaški cesti ni bilo videti drugega kot dvignjena puškina kopita in generale na konjih, ki so vihteli sablje kot navadni vojaki. To je trajalo nekaj minut in v naših vrstah se je že govorilo: "Dobro kaže!. . . prodira-mo!" Ko pa so na pruski strani prišle nove čete, smo bili prisiljeni, da smo se umaknili že drugič, sedaj pa tako hitro, da'so nekateri oddelki zbežali prav v vas Kajo. Vas je stala na griču in je bila zadnja tostran velike ceste proti Liitzenu. Imela je dve dolgi vrsti hiš, ki so bile ločene druga od druge z majhnimi vrtovi, hlevi in ulnjaki. Ako bi sovražnik v Kaji pritiskal na nas, bi bila armada razdeljena v dva dela. Med tekom sem se spomnil besed gospoda Guldena: "Ako nesreča hoče, da nas zavezniki premagajo, se bodo v naši deželi maščevali za vse, kar smo jim mi storili v desetih letih." Prepričan sem bil, da je bitka izgubljena, kajti celo maršal Ney se je umikal z ostalimi sredi štirikotnika, vojaki pa so odnašali ranjene častnike na nosilih, napravljenih iz skupaj zvezanih pušk. Vse se ,je bilo obrnilo na slabo. Jaz sem na desni strani vasi prišel v Kajo, plezajoč čez žive meje in skakajoč čez plotove, ki so mejili vrtove. Baš sem' hotel zaviti okrog skednja, ko sem na vrhu nasprotnega griča ugledal kakih petdeset častnikov. Nekoliko dalje za njimi so topniška krdela dirjala semkaj po lipski cesti. Zaradi tega sem pogledal natančneje in sem spoznal cesarja, ki je jahal nekoliko pred drugimi: sedel je na svojem belcu kot v naslonjaču. Prav dobro sem ga videl: nepremično je skozi daljnogled opazoval spodaj div-jajočo bitko. Ta prizor me je tako navdušil, da sem na ves glas zaklical: "Živio ,cesar!" Potem sem skozi prehod med dvema starima hišama tekel po glavni vaški cesti. Bil' sem med prvimi in sem še lahko videl, kako so vaščani, moški, ženske in otroci, drli v kleti. Ko sem pozneje pripovedoval vse to, mi je marsikdo očital, da sem bežal tako hitro, jaz pa sem jim odgovoril, da se je pač tudi lahko umaknil Jože Bertha, ako se je umaknil celo Mihael Ney. /fiftis*^ l| vsak Pecilni dan in u- j fjf j Vi_- ložite ga v našo varno i y^llrara1 'n zanesljivo banko. Jmš «1 H gg^pa V.A Začudeni bodete kako "V El ^ F« Hll i h'tr0 vaši prihranki ra- ® ill j«l B 3 stejo in vrhu tega vam F'""::II SISI 0 Fi si - Plažamo "" p° 3% ob- Wwllwilis S! 13 ||< | resti dvakrat v letu ter KWveI Bi Bil SI 51 E§1 5?' f iste prištejemo h glav--IslK^rl J nici' Vlagate lahko v !ifi|fliiiSi 01 211 0 Bl sSl H lSss našo _ banko prav tako TOl^BiK^žng^ES^^^^MPO zanesljivo kjerkoli živi-rlmTOC 3' jSfP te ®'rom držav, kakor ^Hlfflffli'iiSB 9 18' fP| mwmmh če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za »■ ,', ~~~ " ...........—1—•—. ■ govor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. /^KKKHKKJOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000-00000°0-00000000O O OOO 5 Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. $ ILLINGTON STUDIO i I of PHOTOGRAPHY § 5 J. F. Glomb, lastnik 9 1 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. X g Phone Ganal 1807 2 2 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko 5 X v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar 5 Ž spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. 6 2 Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. 5 " O OOOOOOOO OQQOOOOO OO OOOOOOOOOOOO OOOOO OOOOOOOOOOOOOO^ Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno \ L meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave \ i KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare- ' jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kilkor društvene uradne tiskovin zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Največja slovanska banka v Ameriki. SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠIH PRIHRANKOV, 1 j ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA DR. t p. KONOPA 2DRA7OR6DkNTg in X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Muhamedanizem poka. , P ! S' Preganjanja razen katoliške ^ cerkve nobena "vera" ali nobe-na verska skupina' ne prenese, jj Tako priča jasno zgodovina. — Dokler je kaka "vera" y miru, v ali naravnost pod zaščito kake države, še gre, če pa pride sa- t mo-le rahel veter preganjanja, r ali zaščita države odpade, pa g se takoj prikaže razpad. Tako p priča zgodovina, tako vidimo v > naših dneh na lastne oči. i j j Mogočna verska stavba je bila ruska državna cerkev do ^ revolucije. Padla je posvetna * ■glava, car, in mogočna stavba j I je danes v razvalinah. Podrla j se je podpora države in malof, preganjanja je prišlo po komu- ^ nizmu, in slava ruske državne } cerkve je splavala po vodi. j Enako mogočen je bil tudi ] prusovski protestantizem pod > zaščito Hohenzollercev. — Ne', manjka resnih glasov, ki zatrjujejo, da so protestantovski j nemški krogi naravnost silili k' J vojski 1. 1914, ker šo bili-zma-'ge gotovi in so Luthrovo štiri-stoletnico nameravali praznovati kot zmago protestantizma. Pa kaj se je zgodilo? Hohen-zollerci so doigrali, padla je glava, Prusija se je obrnila samo malo v drugo smer, in protestantizem sicer ni padel, a v zadnjih treh letih je samo nemški protestantizem izgubil nad milijon privržencev. Prav nekaj čudnega se godi tudi z muhamedanizmom. Do novejših časov je imel muhame-' danizem navidezno silno moč,1 tako na zunaj, kakor tudi na znotraj. Muhamedov nauk je namreč sprideni človeški naravi tako prikladen, kakor prav noben drug, in se je dozdaj ' smatralo spreobrnenje kakega ■ mohamedanca za nemogoče.— I Na zunaj je posebno v Afriki ; muhamedanizem zelo prido-[ bival, vsekako je stal trdno, do-[ kler je stala stara Turčija, ki je J kot zastopnica kalifata prero-! kove privržence ščitila tudi 7/ J mogočno roko. Ne vem, kaj je Kemal Pašo nagnilo, da je posegel po kalifatu, in posegel tudi po marsikaki verski ustavi v muhamedanizmu. Pričakovali so, da bo med privrženci preroka vsplamtel ogenj, ki bo no-votarje kar požrl v podobi starega . muhamedanskega fanatizma. Pa je ostalo vse lepo pri miru. Še več. Ko je odpadla posvetna roka, ki je dozdaj mu-hamedanizem ščitila, se je začel §am muhamedanizem majati. Poznavalci razmer sodijo, da je notranji razpad samo vprašanje časa. Do novejših časov je bila narodnostna misel med muhamedanci skoroda nepoznana. Začela se je pa vsled političnih homatij vzbujati narodna zavest, in takoj se je prikazala razpoklina v dosedaj močnem kitu prerokove vere. j Turki so prišli navskriž z A-rabci/Persi z Afganci . . . prej "debeli" bratje v Muhamedu so se začeli pisano gledati, na-sprotstva v politiki so se pojavila prvič v zgodovini tudi na i verskem polju. Ta zunanji sovražnik je pa dobil hudega zaveznika, ki je začel muhamedanizem razjedati tudi znotraj, zadel jedro, nauk prero- . kov. Česar se prej skoroda ni o-pazovalo, in je bilo neznano, to je polagoma z veliko silo 'stopalo na površje. To je bil j skepticizem, racionalizem. —-Muhamedanizem je imel mo-( gočen upliv na socialno življe-| nje. Nakrat so našli oni, ki so se skušali prilagoditi bolj modernim razmeram, da je prero-' kova vera cokla, ki zadržuje • napredek, in pričeli so mešati ' v dosedaj mirni muhamedanski mentaliteti, in duhovna stavba 1 prerokflVP$?a nauka so je 7.ače-la krhati. Na plan je stopilo i tudi žensko gibanje. Žena ni ■ veljala prav ničesar. Po novih - idejah je postala mogočen fak-1 tor. Ker pa je žensko stališče - v tesni zvezi z vero samo, je 2 z ženskim gibanjem prešlo giba-i nje tudi na versko polje. Raz- pokline so se takoj pokazale. Dočim so bilj muslimi skozi | vso svojo preteklost zelo indo-! lentni nasproti nemuslimskim duševnim proizvodom, so vsled pojavljajočega skepticizma in racionalizma začeli naravnost strastno segati po časnikih, knjigah, publikacijah, ki jih izdajajo in pišejo nemohame-danci. Ker je padla politična zaščita od turške strani in je ginel zunanji sijaj, se je omilil tudi znani verski fanatizem. Romanje v Meko je precej ponehalo in "nevernikom" — žavrom — dostop v razna svetišča ni več tako strogo zabranjen. Z Zatrjuje se tudi, da se kaže preobrat tudi na duševnem polju. Muhamedanec je bil dozdaj za krščanskega misijonarja nedostopen. Baje se zdaj odpirajo, vrata, in čaka žetev saje mo delavcev. Dvoje je zanimivo: Svetovna vojna je prinesla preobrat v a dosedaj okameneli mohame* .e danski svet, in odpad zaščite od vladne strani ter neko še. tako rahlo preganjanje preti 5t zrušiti dosedaj navidezno tako mogočno in nepremagljivo rm1' hamedansko trdnjavo. -o- J" Umrl je le v Kamenščaku pri Ljutomeru 4. oktobra g: Anton Slavič, g0' j stilničar in posestnik, star k0' maj 38 let. Umrl je na posledj' cah svetovne vojne, kajti Prl" nesel si je kal bolezni s fronte* ? Poročila V sta se v Ljubljani gdč. Olga j diškova, profesorica trgovsk® ^ akademije v Mariboru, in g. [Peter Jereb, notar v Radeč*'1 _ Ipri Zid. mostu. BOŽIČ V JUGOSLAVIJI i bo veselo proslavljen pri mnogih družinah, le tedaj, če se 1 bodo spomnili na nje rojaki v Ameriki. Pomagati potrebnim, je ena izmed najlepših čednosti; pa ^ tudi to si zapomnite, da če pošljete denar pred prazniki je veliko bolj vpoštevan, kakor po praznikih; zato ne odlašaj- ( te s pošiljatvijo. , Dostavljanju denarnih pošiljatev dajemo posebno pozornost : in skrb, ter zasiguramo vsakogar, da se gotovo izplača po- 1 polna vsota naslovniku, in to v najkrajšem času. Z ozirom na naš veliki promet, in ker imamo zveze z največjimi bankami v Jugoslaviji, vam lahko nudimo najnižje . cene. Tisti pa, ki bi radi prebili božične praznike v Jugoslaviji, : priporočamo, da se obrnejo za tozadevne informacije za potovanje na naš potovalni oddelek. • KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue j Chicago, 111. Seržant je bil odprl okno in že streljal na cesto, na kateri je prodiralo nekaj pruskih huzarjev med kupi vozov in gnoj.a. Za njim so stali drugi in prežali s puškami, pripravljeni za streljanje. Pogledal sem proti griču, da bi se prepričal, ako se štirikotnik še drži, ter ga opazil v daljavi kakih'petsto do šeststo korakov, kako se je v lepem redu umikal ter 11a vseh štirih straneh streljal na jahaške množice, ki so ga naskakovale. V sredi sem v smodnikovem dimu opazil polkovnika, čokatega moža na konju in s sabljo, v roki, poleg njega pa prapor, ki je bil tako raztrgan, d,a je bil podoben samo še cunji, ki visi na drogu. , Bolj zadaj na levi je na ovinku velike ceste prodirala sovražna kolona ter korakala proti Malemu Gorschenu. Ta kolona se je hotela zagozditi povprek med naše in vas ter jim tako odrezati umikanje. A z nami vred se je bilo že vrnilo več sto razkropljenih vojakov in od vseh strani so vreli še drugi. Nekateri so se obračali vsakih petdeset korakov in streljali, drugi, ki so bili ranjeni, pa so se s težavo pomikali naprej, d.a bi le prišli kamorkoli. Prodirali so v hiše, in ko se je kolona bližala čedalje bolj se je iz vseh oken pričelo nanjo brzo streljanje. To jo je zadržalo, tem bolj, ker scf obenem na desnem griču pričele nastopati divizije Brenjej.a in Maršanda, katere nam je poslal na pomoč knez Moskovski. Pozneje smo zvedeli, da je šel maršal Ney sicer za cesarjem proti Lipskemu, a ga je grmenje topov zvabilo naziaj. Tam so se torej Prusi ustavili in streljanje je prenehalo na obeh straneh. Naši štirikot-niki in kolone so splezale na breg, nasproti Starsiedla in vse v vasi je pričelo zapuščati hiše ter se vračati k polku. Naš je bil pomešan med dva druga. Ko so se divizije ustavile pred Kajo s puško ob nogah, smo komaj našli drug drugega. Ko je bil prtfčitan poziv, se je izkazalo, d,a je od cele naše stotnije ostalo samo dvainštirideset mož. Dobrega Fiirsta in Legerja ni bilo več med nami, Cebedej, Klip-fel in jaz pa smo bili odnesli zdrave pete. Toda ni bilo še vsega konec. Prusi so vsled našega umikanja postali predrzni in prevzetni ter se znova pripravljali, da nas napadejo v Kaji. Dobili so velika ojačenja. Ko sem to zapazil, sem si mislil, da je bil cesar za tako velikega vojskovodja slabo pogodil, ko je krenil proti Lipskemu ter pustil, da so nas med tem napadli z armado, ki je štela več nego stotisoč mož. Baš ko smo se na novo urejali za divizijo Brenjeja, je naenkrat gor po hribu prihrumelo osemnajst tisoč starih vojakov pruske garde. Čake naših padlih tovarišev ' so zmago-Sialvno nosili nataknjene na bajonete. Obenem se je vnel boj tudi na levi, med Malim Gorschenom in Starsiedlom. Ruska konjenica, katero smo bili zjutraj videli za Gruno, nas je hotela obiti, toda šesti armadni zbor nam je prišel za kritje, in mornariški polki so stali kot zidovi. Vsa dolina je bila en sam o- , blak prahu in dima, iz katerega so lesketale čelade, oklepi in sulice na tisoče. Mi smo se umikali čedalje bolj, naenkrat pa je nekaj završalo mimo nas kakor vihar: bil je maršal Ney, ki je bil prišel v diru s svo- JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir Prihranite nekaj svojega zaslužka