| leto XV. j [Štev. 60 TELEFON’ UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, eettlek 13. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali do došU 14 din Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI C P K O V N I RAČUN« 11.409 Cena din 1«— Razvoj položaja na Balkanu Po raznih informacijah ta teden le ni mogoče pričakovati nobenih sprememb položaja na evropskem jugovzhodu — Dovažanje angleških cet v Grčijo — Nadaljevanje raznih ukrepov v Turčiji — Preiskave o carigrajskem atentatu Angleške čete v Grčiji BERN, 13. marca. ZPV. Po poročilih z Balkana privažajo Angleži z vso naglico svoje čete v Grčijo. Te čete so formacije avstralskih in novozelandskih armad, ki 8o bile doslej nastanjene v Angliji, čete So izkrcavajo v Pireju in Solunu. Kakor j s® zatrjuje, gre za 10 divizij. Prav tako j prihajajo v Grčijo tudi neprenehoma! transporti orožja, ostalega vojnega materiala in živil. Te čete pa ne bodo uporabljene na albanski fronti, ampak so na- j aienjene izključno za obrambo Soluna. Po zanesljivih informacijah pripravljajo Brki iti Angleži obrambo ob reki Strumi-c<, od jugoslovanske meje vzhodno od Oojranskega jezera do izliva reke v Egejsko morje. Tam je že v teku močna koncentracija grških čet, katerim naj bi se Pridružile še angleške. Ozemlje, ki je za Obrambo zelo prikladno in bi bila tudi ce-kitna fronta tu zelo kratka, je deloma že od prej utrjeno, deloma pa se sistem utrdb ^daj še v vsej naglici dopolnjuje. Položaj je tu podoben položaju na Karclski ožini na Finskem, ker povečujeta obrambo dve jezeri, mimo tega pa je teren še gorat. Vsi znaki torej kažejo, da se je Grčija ožlločila za obrambo. NEW YORK, 13. marca. United Press. Britanski ekspedicijski oddelki so se izkrcali v Grčiji ter postavili oporišče pri Solunu, kjer je samo še okoli 100 km do bolgarske meje. Britanske Čete so se izkrcale v Solunu in Pireju, prišle pa so po Sredozemskem morju iz Egipta s konvojem. V Londonu nočejo dati potrdila te vesti. Razvoj položaja v Turčiji ANKARA, 13. marca. RF. Vesti, da bo Poročilo zunanjega ministra Sariidžogla y turškem parlamentu o zunanjem položaju popolnoma izostalo; ne ustrezajo resnici. Dejstvo ie le, da to poročilo ne bo podano na plenarni seji parlamenta, aitipuk sta ga podala zunanji minister 5a-radžoglu In ministrski predsednik Sajdam "a seji zunanjepolitičnega odbora in na seji ožjega odbora vladne stranke. Vsebina poročil pa ni bila objavljenaV ostalin je mogoče opaziti v Turčiji mnogo dovih obrambnih ukrepov. Zbiranje čet se nadaljuje tako na evropski meji kakor *adi na kavkaŠki meji Turčije. Organizira Se sivilna obramba pred napadi iz žraka in piipravljajo se tudi oddelki proti Padalcem. Iz Carigrada tudi že izseljujejo 0he, ki niso tam nujno potrebni, pred vsein otroke in ženske. V teku so priprave za izselitev okoli 3(10.000 CArigraj-čpnov. Izdani so bili dalje vsi ukrepi za Primer potrebe zatemnitve. Odkritja o atentatu CARIGRAD, 13. marca. RF. Kakor ja ^kazala dosedanja' preiskava, atentat na "Pčdella in njegovo spremstvo ni bil pri-ifPvijen v Carigradu, ampak že v Sofiji, fovčegi, v katerih so bile bombe, so bili '1'botapljctil med ostalo prtljago poslanica in osebja že pred odpošiliatvijo v biiji. Kovčegi so bit! trije in v vseh ti eh b bil! peklenski stroji, eksplodirala pa !a !e dva, dočim so tretjega pravočasno .^ktii; 'p ga sedaj preučujejo. Atentatorji "imeli namen ub!ti Rende'la ter uničiti dokumente posfsirštva. j. CARIGRAD. 13. marcu, U;ip. Angleška j® turško, cbtaslvn so dPghMa, da Sp nia-t^onski komLašl ki b. radi pridobili za Stališče Nemčije in Jugoslavije BEOGRAD, 13. marca. ZPV. DOPISNIK »VREMENA« V BERLINU POROČA SVOJEMU LISTU, DA JE BIL ODLOČEN TON, S KATERIM JE NAŠA POLSLUŽ-BENA AGENCIJA OBJAVILA DEMANTI, DA JE NEMČIJA STORILA NEKE ULTIMATIVNE KORAKE V BEOGRADU IN OZNAČILA VSE PODOBNE VESTi, KI ŽELE NETOČNO PRIKAZATI ODNOŠAJE MED JUGOSLAVIjO IN NEMČIJO, KOT POPOLNOMA IZMIŠLJENE IN TENDENCIOZNE, V BERLINU SIMPATIČNO SPREJET. POSEBNO UGODNO KOMENTIRAJO ODSTAVKE, KI STA JIH PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE VLADE DRAGIŠA CVETKOVIČ IN PODPREDSEDNIK DR. MAČEK OZNAČILA KOT NEODSTOPN! PROGRAM. — TE ZNAČILNE BESEDE OBEH VODILNIH JUGOSLOVANSKIH DRŽAVNIKOV SE POPOLNOMA STRINJAJO S POGLEDI, KI.JIH IMAJO A1ERODAJNI BERLINSKI POLITIČNI KROGI GLEDE NADALJNJEGA RAZVOJA UREDITVE ODNOŠAJEV MED JUGOSLAVIjO IN NEMČIJO. SODELOVANJE MED BEOGRADOM IN BERLINOM, OB POLNEM SPOŠTOVANJU OSNOVNIH INTERESOV, SAMOSTOJNOSTI IN NEDOTAKLJIVOSTI OZEMLJA JUGOSLAVIJE, SE VSE BOLJ POGLABLJA, NE OZIRAJE SE NA TENDENCIOZNE IZMIŠLJOTINE. ZA KONČNO KONSOLIDACIJO IN MIR NA BALKANU BODO TI ODNOŠAJi ŠE BOLJ OKREPLJENI IN BODO GLAVNI ČINITELJ MIRU IN REDA. Odgoditev pričakovanih akcij CARIGRAD, 13. marca. RF. Po poročilih D Aten niso resnične vesti, po katerih naj bi bila Nemčija že stavilagrški vladi predloge za sklenitev premirja med Grčijo in Italijo. Tudi poročila iz Berlina zatrjujejo, da Nemčija ni stavila Grčiji nikakih predlogov. Iz istega vira sc zatrjuje, da je pričetek akcij ua jugovzhodu sedaj odgoden zaradi diplomatskih korakov, ki so v teku in morajo biti prej popolnoma razčiščeni. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da ta teden še ne bo prinesel nobenega važnega razpleta, kakor se je pričakovalo, popolnoma zaneslijvo pa to vendar še ni. Nekatere vesti govore celo, da se ne bo zgodilo na jugovzhodu nič novega tako dolgo, dokler ne bo prispet japonski zunanji minister Macuoka v Berlin in dokler ne bedo končana posvetovanja med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Bolgarijo Solun, izvršili atentat na Ren-della. Ubitih ie 6 oseb, med njimi tudi Rendellova tajnica Gertruda Ellis, ranjenih pa jih je 30, med njimi 9 Angležev. Bolgarsko uradno poročilo SOFIJA, 13. marca. BTA. Na razne vesti, ki so se razširile po tujini glede eksplozije v »Pcra Palače«- v Carigradu, objavlja službena agencija naslednje: Natovarjanje blaga, zabojev in predmetov poslaništva se je izvedlo pred poslopjem na posebne kamione. Ves prenos in nakladanje so nadzorovali izključno angleški posianiški uradniki. Vtovarjanje v va gone vlaka se je vršilo tudi pod nadzorstvom bolgarskih uradnikov. Prav tako so angleški in bolgarski uradniki kontrolirali iztovarjanje iz vlaka na zadnji bolgarski postaji Svilengradu. Pred odhodom vlaka so angleški uradniki potrdili bolgarskim, da so vsi predmeti v redu natovorjeni na turški vlak. Zato je na bolgarskem ozemlju bila izključena možnost, da bi kdo pripravil atentat. To bi lahko opazili angleški kakor bolgarski uradn!kl, pa tudi ameriški poslanik, ki je spremljal vlak do meje s svojim tajnikom. POPIS SUROVIN V BOLGARIJI SOFIJA. 13. marcu. DNB, Trgovinski minister je izdal uredbo, po kateri bodo morala vsa induslrijska podjetja od 1. aprila dalje izdajali popis svojih surovin in Zalog blaga. Vlada hoče imeli na ta način jasno sliko o stanju industrije v državi. Vojne operacije v Abesiniji Pri Kerenu so italijanske čete prešie v protinapad - V juinovzhodni Abesiniji se približujejo angleške čete Harrar u in žeseznici Diibuti Addis Abeba — V Libiji so v teku priprave zb nove operacije RIM, 13. marca. Stefani. Poročilo štev. 276. italijanskega glavnega poveljstva o bojih v Afriki pravi: Severna Afrika; Letala nemškega letaiskega zbora so bombardirala britanska taborišča in motorizirana sredstva. V noči od 10. na 11. marca je izvedel sovražnik letalski napad na Tripolis. Ni bilo niti ene žrtve, škoda pa je majhna. Na Egejskem morju so britanska letala napadla naša letalska oporišča na otoku Rodos. Ena oseba je bila ranjena, nekaj pa je bilo tvarne škode. Vzhodna Afrika: Naši oddelki so napadli in zavzeli neko sovražnikovo postojanko na odseku pri Kerenu ter zapodili v bog neki sovražni oddelek, V Somaliji so naša letala metala bombe na sovražnikove naprave ter pozročala požare. Britanska letala so bombardirala mesta v Eritreji, niso pa prizadejala znatnejšo škode. BERLIN. 13. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo iz Afrike sledeče poročilo: Na področju Sredozemskega morja so nemške letalske skupine zadele z bombami težkega kalibra vojaške naprave na otoku Malti. Drugi uspešni napadi so bili izvedeni na angleške oddelke v severni Afriki. KHARTUM, 13. marca RF. Napredo. vanje južuoavstralskšh čet, ki so zasedle Sc malik) in vdrle z jugo vzhoda v Abe-siiujo, se nadaljuje z nepričakovano na -glfco. Te čete $o napredovale že v torek okoli 950 km daleč od Magd*ša na sever in se naglo približujejo Harrarju ter železniški progi, ki vodi iz Addis Abebe v DžJbuti. To je doslej največji uspeh, ki je bil dosežen pri operacijah v Abesiniji. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da stoji italijanska obramba Abesinije pred zlomom. Turili napredovanje z zahoda v Smeri Addis Abebe se nadaljuje, dočim ovira napredovanje od juga iz Kenije deževje, ki je sedaj nastopilo. V Eritreji se nadaljujejo operacije pri Kerenu in ob obali, V Libiji ni bilo nobenih pomembnih dogodkov, zdi pa se, da se tudi tam pripravljajo nove operacije, in sicer tako z angleške kakor z italljansko-nemške strani. KAH1RA, 13. marca. Rektor. Britanske čete so v hitrem pohodu skozi ogaden-sko puščavo zasedle mesto Dagha Bur, ki ie oddaljeno samo še 200 km od Har-rarja, drugega največjega abesinskega mesta. V Harrarju je »ajmanje 10.000 italijanskih vojakov. Harrar pa je 56 km daleč od Dirndana ob železnici Addis Abeba - Džibuti. Z zavzetjem Diredaue bo pretrgana zveza med abesinskimi in somaiskhni četami italijanske vojske. KAHIRA, 13. marca. Reuter, Angleško poveljstvo uradno sporoča, da je italijanska vojska v Somaliji presekana na dvoje, Doslej je bilo zajetih 31.000 mož. Večji dei vojske je padel v bojih, ostanek so umika na sever. Zaplenjenih je 46 poljskih in 12 obalnih topov ter S protiletalskih topov. Na fronti okrog Kenije je začelo deževati. KAHIRA, 13. marca. Reuter. Britska letala so uspešno bombardirala Rodos. Na letališčih so opazili mnogo požarov. Letala so se brez škode vrnila v, svoje baze. Zajeta francoska ladja LA L1NEA, 13. marca. Reuter. Britske patruljne ladje so zaplenile neko francosko trgovinsko ladjo ter jo spremile v Gibraltar. Je to prvi francoski parnik, ki je bil zaplenjen po sklepu vichyjske vlade, da bo ostro reagirala na angleško blokado. STLDKN- Ml JSSOLIM.IKV GOVOR TOM ULM. 13. marca. Stefani. Govoreč predstavnikom kongresa študentov ori-enlalne znanosti ,je Mussolini dejal: Srečen sem, da lahko ponovim, kar sem nekoč že dejal, da se z vzpostavljanjem večnega sodelovanja med vzhodom in zahodom srečno lahko razvija napredek civilizacije. V meni lahko računate z iskrenim prijateljem. KONFERIRANJE V KAHIRI KAHIRA. 13. marca. Reuter. Zunanji minister Eden je celo uro kotiferiral s predsednikom egiptske vlade in zunanjim ministrom. V preteku noči so »zvršile nemški bombniki vrsta napadov na AngS jo, ang eška leiala pa so istočasno napadia Kiei, Bremen, Hamburg m Berlin — V Londsnu pravijo, da jje bil t® doslej najveefi napad na Nemci © VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 13. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj o bojih na zahodu sledeče uradno poročilo: V štirih zimskih mesecih, in sicer v novembru in decembiu 1940 inv januarju *n februarju 1941 je trgovinska vojna proti Angliji rodila znatne uspehe. V tem .‘^asu je sovražnik izgubil 2,037.000 ton trgovskega brodovja. Od tega skupnega števila sovražnikovih ladij je vojna mornarica uničila 1,524.000 ton, vojno letalstvo pa 513.000 ton ladjevja. Poleg tega ;e vojno letalstvo težko poškodovalo z bombami 175 sovražnikovih trgovskih ladij. Te številke pa ne podajajo izgub, ki jih je sovražnik pretrpel zaradi min. Nocoj so skupine naših bombnikov napadle v vojaškem oziru važne industrijske naprave v Birminghamu ter pristaniške naprave in doke v Londonu in Southamptonu. Napadi so rodili dobre uspehe. Pred obalo severne Škotske je neko naše ogledniško letalo bombardiralo večjo trgovsko ladjo, ki je plula v konvoju. Ladja je bila neposredno zadeta in ni mogla nadaljevati poti. Včeraj so bili podnevi izvedeni uspešni napadi na letališča v južni Angliji in na pristaniške naprave v Portsmouthu. Daijnostrelna arti- R1M. 13. marca. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo z grškega bojišča: Sovražnikovi napadi na odseku pri Vojuši so bili odbiti in je pretrpel sovražnik težke izgube. Italijani so zajeli nekaj Grkov ter orožja. Včeraj in nocoj so naše letalske sile izvedle večkrat napad na sovražnikova oskrbovališča, druge napade na vojaške cilje, baterije in so-\ ražnikovc čete. Ti napadi so se vrstili drug za drugim brez presledka. Pri Spopadu v zraku sta bili sestreljeni dve sovražnikovi letali. Dva italijanska aparata se nista vrnila. Letala nemškega letal- lerija je s kopnega obstreljevala sovražne j vojne ladje, ki so plule po Rokavskem prelivu. Od 6. do 11. marca je sovražnik izgubil 11 letal, in sicer 4 pri letalskih spopadih, 2 je sestrelila protiletalska ar- | tilerija, 1 pa topništvo vojne mornarice, j Zanesljivo je ugotovljeno, da so bila štiri letala uničena na letališčih samih. Z gotovostjo se lahko trdi, da je resnično število na tleh uničenih letal še večje. V tem času znašajo naše izgube 9 letal. Nocoj je sovražnik na nekaj mestih v severni mestih v severni Nemčiji metal rušilne in zažigalne bombe. Prizadejana je bila neznatna tvarna škoda. Ubitih in ranjenih je bilo nekaj civilistov. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 13. marca. DNB. Skupina angleških letal je letela v noči na četrtek nad dvema mestoma Severne Nemčije, tako tudi nad Berlinom. Po doslej znanih poročilih so nemške protiletalske baterije zrušile pet sovražnih letal. Bil je to prvi angleški napad na Berlin po 82 dneh. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 13. marca, Reuter. Napadov je bilo sinoči precej, vendar us močnih. Ponehali so vsi že pred polnočjo. LONDON, 13. marca. Reuter. Bomba, skega zbora so nocoj bombardirala vojaške cilje na Malti. ATENE, 13, marca. United Press. Pod osebnim poveljstvom Benita Mussolinija so fašistične čete včeraj izvršile najhujši napad na grške pozicije. Benito Mussolini je na centralnem frontnem odseku že od prejšnjega tedna in bo ostal tam do sobote, pravijo italijanski ujetniki. Boji soj strašni ter je na bojišču vse polno mrtvih. ATENE, 13. matca. Reuter. Sinoči so preko atenskega radia sporočil, da so sovražne čete prešle na srednjem delu ki je padia na kraljevo Buckinghamsko I palačo, je razbila vratarjeve prostore. I Šest drugih bomb je padlo na dvorišče. ! Kralj in kraljica sta bila odsotna. LONDON, 13. marca, Reuter. Angleška letala so napadla oporišče nemških podmornic v Kielu. LONDON, 13. marca, Reuter. Letalsko ministrstvo javija. da je bil v teku današnje noči izvršen najhujši letalski napad v tej vojni na Nemčijo. Napadena so bila mesta Bremen, Hamburg in Berlin. Podrobnosti letalsko ministrstvo ni izdalo. Nad Anglijo je bi!o sestreljenih 9 nemških bombnikov. Napadi so bili v glavnem ob reki Mersey. LONDON. 13. marca. RP. V pretekli noči je bil izvršen že drugi zaporedni napad ne nemško pristaniško mesto Kiel, 34. v dosedanjem poteku vojne. Napadeno je bilo zopet predvsem pristanišče, kjer se zbirajo nemške podmornice za operacije na Atlantskem oceanu. Mimo tega sta bili iz enakih razlogov napadeni z velikimi skupinami bombnikov tudi pristanišči v Bremenu in Hamburgu, obenem je pa bil izvršen po dolgem presled ki« velik napad na Berlin, na katerega so vrgla angleška letala veliko število za-žigalnih »n eksplozivnih bomb. j V času napetega pričakovanja nadah-njega razvoja najnovejših dogodkov v Evropi, je bilo mogoče le prav malo m samo mimogrede posvetiti pažnjo dogodkom, ki so se odigrali v zadnjem času na jugu Azije med Tajskim in francosko Indokino Vendar so bili ti dogodki v marsikaterem oziru ne samo zanimivi, ampak tudi nadvse značilni za razmere, v katerih živi sedaj svet. Tajsko, bivši Siam, ki je samo mnogo manjše kakor 1$ francoska Indokina sama, je izkoristilo poraz velike Francije, da je z orožjem v roki napadlo Indokino. vdrlo na njeno ozemlje, zasedlo obsežnejše pokrajine m s pomočjo japonske intervencije izsilil0 nato ne ie premirje, ampak tudi sklenitev miru. po katerem pripadejo te pokrajine Tajskemu. Prej tako mogočna Francija, gospodarica na mnogih kontinentih in morjih, se je morala ukloniti pred 11 milijoni Tajcev. Pač izreden pri* mer v novejši politični zgodovini sveta. Ozadje pogojev za uspeh Da je bilo to mogoče, je bilo treba stikov več usodnih dogodkov: poraza Francije v boju z Nemčijo in Italijo, ekspanzije Japoncev na jug Azije in zmede, ki je nastala zaradi vsega tega v francoskih kolonijah, predvsem v sami Indo-kini, oslabljeni notranje še po delitvi na dva močno si nasprotujoča tabora, «a pristaše Vichyja in pristaše generala de Gaullea. Da tudi francoska Indokina, ta najbolj cksponirana kolonija poražene Francije, ne bo ostala neprizadeta zaradi dogodkov v Evropi, je postalo jasno takoj, čim so se ji približali Japonci in zahtevali od nje, da jim dovoli vkorakanje v severnovzhodni del dežele, od koder naj bi skušali presekati zvezo glavnega mesta svobodne Kitajske, Čungkinga,^ z angleško Burmo in s tem dobavo orožja in municije maršalu Čangkajšku po burmanski cesti. Tedaj je obstajala celo bojazen, da bodo Japonci zasedli in si pri" svojiii vso Indokino. Zakulisna igra Japonsko To se sicer ni zgodilo. Japonci so ostali omejeni samo na tisto področje Indokine, ki meji neposredno na Kitajsko. Zato l>a so Tajci postavili znova v ospredje svoje revizionistične zahteve po vrnitvi dela Kambodže, ki je nekoč že pripadala Tajskemu. Sprva se je zdelo, da bodo Tajci prišli v konflikt bolj z Japonci kakor s samo Indokino, ker bo nastal spor zaradi vprašanja, kdo naj odnese plen poraza Francije. Toda le prekmalu se je pokazalo, da je Japonska za kulisami ne samo tolerirala, ampak celo tudi hujskala m podpirala Tajsko proti Indokini, da bi na ta način čimbolj oslabila položaj Francije v Aziji. Tajci so si pa izbrali za napad na Indokino tudi res najugodnejši trenutek, ko so Japonci prihajali v niefl severnovzhodni kot in ko so tudi Kitajci grozili, da bodo s svojimi četami prekoračili njene meje, obenem pa tudi v trenutku, ko se je v sami notranjosti Itido kine bil boj za dokončno orientacijo kolonije v sedanjem velikem vojnem konfliktu. Toda tisti Japonci, ki so na tihem podpirali stremljenja Tajskega, so obenem tudi skrbeli za to, da Tajsko ne bi odrezalo od Indokino večjega kosa, kakor •bi bilo v interesu Japonske. Zato so s_e lotili posredovalne akcije in izsilili s Prl“ tiskom na eni stran na Indokino, na dflt! gi pa na Tajsko premirje in pred ducvl mir z novo razmejitvijo. Šlo je za »zgodovinske pravice« Kdor pa bi mislil, da je šlo pri tajski aspiracijah za narodnostna načela, bi s motil. Pokrajine, katerih del je Tajsko mirovno pogodbo v Tokiu dobilo na?a od Indokine, so bile nekoč res sianis'. ki hočejo obogatiti na račun drugih. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj jc bila maksimalna temperatura ; 10, danes tnipimalna —5. opoldne Ll. Včeraj je bilo padavin za 2.7 mm. [ fronte, na dolžini kakih 20 km, v splošno ofenzivo. Na raznih delih fronte so boji zelo težki, trajali so več ur. Grške čeie so zadržale vse svoje položaje, ki so jih osvgjile pred dnevi. Grška letala so v teku včerajšnjega dne bombardirala sovražne položaje, vsa letala so se nepoškodovana vrnila. ATENE, 13. marca. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo je sinoči preko radia sporočilo, da je sovražnik že štiri dni v ofenzivi, ki se stalno stopnjuje. Zajeli smo novih 200 Italijanov s 4 častniki. Grško letalstvo živahno sodeluje v bojih. IZ ARGENTINSKE DIPLOMACIJE BUENOS AIRES, 13. marca. DNB. Dosedanji argentinski poslanik v Londonu jc imenovan za tajnika v zunanjem ministrstvu. Tajnik zunanjega ministrstva pa pojde za poslanika Argentine v Kanado. ČEŠKA KARITAS PRAGA, 11.. marca. DNB. Katoliško združenje Karitas jc v zadnjih mesecih pomagalo mnogim mestom v okolici Prage iz svojih sredstev za nacionalno pomoč. POVEČANJE DRŽAVNIH DOHODKOV Iz pregleda finančnega ministrstva za januar je razvidno, da so se davčni dohodki od lanskega leta močno povečali: neposredni davki so vrgli za 11.8 milijona din ali za 12.5% več, posebni davki za 62.9 milijona din ali 74%, takse za 19 milijonov, carine za 4 in monopoli za 70.5 milijona din. Trošarine so dale za 60.5 milij. din več dohodkov. Dohodki /železnic so se povečali za 24.2 milij. din, pošte, telegrafa • in telefona za 4.8, državnih rudnikov pa za 1S.1 milij. din. Celokupni dohodki so bili v januarju letos 1.354.5 milij. din, lani pa 1.072.5 milijona din. Izdatki pa so bili letos 1.215.4 milijona, lani januarja pa 950.9 milijona din. Borza. Curih, 13. III. Devize. Beograd 10, Pariz 6.90, London 18.13, Newyork 3.50, Milan 69 nom, Berlin 173.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.1250. Čungkin«:, ssce odpora svobodne Kitajske Vojna Sndu fr a C^ngkajškove nove prestoin.ce dela s poSno paro za marža'ovo vofsito Bara n a Cung Kir.g jungning ®Kweijang ■7 525 j- »Likiang Kyitkyina Bhamo' •Jurman Nanmng Lungčau s*. 0 Mandata y 2 Wmhi=r> <, Tou ra nctCU Ubori'-: * X^*Korat-^ Bangkok J Kong Kam Ranh' Pnompen rzrnergu Kampor ingor a--fe MALAJ ________ .O- »Malakka: . . ■ Singapurcem Drugič v zgodovini moderne Japonske je odpotoval nie zunanji minister v Evropo, da najde pota in cilje, ki naj mikadovo cesarstvo spravijo iz zagate dolgoletne vojne s Kitajsko, obenem pa izkoristi prilike v Evropi za vsaj skromen dobiček na drgem področju Daljnega vzhoda. Problem Kitajske, ki se jc zdel Tokiu po prvih uspehih tako lahek, je postal pretrd oreh za Japonce, ki ga ob junaškem odporu čangkajškovih armad sploh ni mogoče zlomiti. Svobodna Kitajska si je izbrala svoj novi, začasni sedež v goratem delu domovine na .zahodu, v Čungkingu, 1180 km zračne trte od Nankinga. Tu je nastalo srce, središče kitajskega domoljubnega odpora, od tod vodi Cangkajšek svojo uspešno akcijo’ j^roti napadalcem z vzhoda. Popotnik, ki vstopi v Hongkongu v vehko transportno letalo ameriške letalske družbe, v>di med poletom v 1100 km oddaljeni Čujig- king v zimskih mesecih neprodirno meglo po dolinah. Ta je tudi povzročila, da japonska letala že drugo zimo niso mogla napadati mesta, ki je v drugem letnem času pred bombami precej trpelo. Toda žilavi kitajski narod je vso škodo sproti popravil ter na razvalinah zgradil nova, tudi šestnadstropna poslopja. Čungking je živahno, tričetrtmilijonsko mesto, kjer ves dan utriplje močan veletok prometa. Seni, v srce province Sečuana so prenesli Kitajci tudi tisoč kilometrov daleč sestavne dele strojev ter v varnih podzemnih zaklonih, zabetoniranih tovarnah in skalnih jamah ustanovili novo industrijo, ki ji japonska letala ne morejo do živega. Niso to velika tovarniška podjetja, zaposlujejo le nekaj tisočev delavcev, vendar je v nekaj sto manjših tovarnah, orožarnah, jeklarnah in visokih pečeh noč in dan živahno. Vse je marljivo na delu, da zalaga vojsko z najpotrebnejšim, kar se lahko izdela doma. Vojna industrija Čungkinga je sporedno z materialom, ki s;a dobavljata Čangkajšku Velika Britanija in Zedinjene države . glavni steber kitajskega odpora. Delavci-specialisti, inženirji in delovodje so prispeli iz vse Kitajske v Čungking, da pomagajo pri proizvajanju vojnega materiala. Mnoge surovine so nadomestili z novimi in Japoncem se je doslej posrečilo le enkrat z eno samo bombo zadeti dobro zavarovane industrijske objekte. Življenje v Čungkingu ima povsem vojno lice. Vendar ni, v mestu mnogo čet, razpostavljene so po bojiščih. Tudi sedež glavnega generalnega štaba kitajske vojske je drugje. Sam maršal Cangkajšek se pa največkrat drži v Čungkingu, kjer je tudi politični sedež vlade in diplomacije. Ti ostajajo tam tudi v vročem poletju, sredi najhujšega japonskega bombardiranja mesta. Japonska letala prihajajo iz 950 km oddaljenega Kantona ali Hajfonga v Tonkinškem zalivu, vendar je njih učinek vedno manjši. Po vsej svobodni Kitajski razpredena poročevalska gnezda jih namreč najavijo že davno prej, preden dospejo na cilje. Tujcem seveda ni lahko, živeti v čungkingu. Predmeti, ki se uvažajo od zunaj, so zelo dragi in jih je kaj redko dobiti. Ljudje se morajo marsičemu odpovedati in potniki, ki dospejo z letali iz Hongkonga, so vedno preko mere založeni z drobnarijami. Vodstvo letalske družbe jim dovoli vzet le do 15 kg težko prtljago s seboj, spretnejši potniki pa potak-nejo po žepih in drugod drobnega blaga do 50 kg, da razvesele z njim svoje prijatelje. Stroga racionalizacija je uvedena na bencin, celo ministri uporabljajo zaradi varčevanja z gorivom le rikše. V skrajnem primeru dvignejo osebno nekaj litrov bencina za svoje avtomobile, treba je pač varčevati z gorivom, ki ga potrebuje vojska. Tudi jedilnik je v Čungkingu precej reduciran. Diplomati postrežejo svoje goste s krompirjem in sojo, sam maršal in njegovi dvorjaniki žive naravnost asketsko. Vojska ima privilegije v vsakem pogledu, saj je vse upanje za vzpostavitev svobode v njej. Tuji novinarji uživajo veliko gostoljubje v Čang-kajškovi prestolnici. Zunanji minister MACUOKA Najbližja japonska fronta je 600 km oddaljena od Čungkinga. V mestu vlada velik optimizem, posebno po zadnjih tednih, ko so kitajske čete povsod žele uspehe, četniška vojna v okupiranih krajih Kitajske zadaje Japoncem hude skrbi, svobodna Kitajska je tako rekoč elektrizirana v navdušenju, da se po štirih letih junaškega odpora znova vrže v ogenj proti nasprotniku, dokler ne bo pregnan s kitajskih tal. In ker je čangkajšek trdno odločen, da skupaj z Anglijo in USA poseže v boje tudi na jugu Azije, kamor v novejšem času teži japonski imperializem/ bo Čungking v gornji dolini Jangtsekianga odigral še veliko vlogo v bojih, ki se obetajo na vzhodu Azije. Sovletsk® stališče po pfstopu BoSgariie Pariški ..Temps“ piše: ..Prvič od za-i četka vojne je Sovjetska Rusija zavze-j la svoje stališče odkrito do dogodka j splošnega pomena. Gre za izključno rusko-bolgarsko dejstvu. Rusija se je tradicionalno predstavljala kol zaščit-nica Južnih Slovanov, vedno *je kazala mnogo interesov za bolgarski narod. Ro so vkorakali Nemci v Bolgari-j jo, smatra Moskva, da položaj ni več | isti, da so pogoji za bolgarsko-rusko j prijateljstvo izmenjani. Namestu miru lahko bolgarska iniciativa izzove nove sovražnosti. Očividno pa je, da se rusko mišljenje o tem razlikuje od bolgarskega. O posledicah ruskih izjav doslej ni mogoče soditi, jasno pa je, da zaradi manj zaupnih odnošajev med ■ Sofijo in Moskvo ne bo trpel nemško-ruski osnovni sporazum. Moskva si želi miru in je težko verjeli, da bi intervenirala v balkanski krizi ter v njenih zvezah z evropsko vojno." Prehranjevalne skrbi P@'afrtove Franci''e ■ | * ■f %: Maršal CANGKAJŠEK Žetev je dala lani v Franciji le 60% normalnega donosa drugih let. Tri četrtine pridelka sladkorne pese je bilo uničenih. Prej je imela Francija letno 17 kg masti na glavo, zdaj je je komaj še 5 kg. Zaradi blokade je nemogoče deficit v narodnem gospodarstvu nadoknaditi od drugod. Leta 1938 je porabila Francija 5.9 milijona kvintalov ton živeža, letos nima niti petino tega na razpolago. Vlada v Vichvju je primorana za prihodnje mesece še bolj skrčiti že itak nezadostne porcije prehrane. Angleške oblasti so dopustile le prevoz mleka in čokolade po ameriški ladji, ki je pripeljala to blago za francoske otroke v Marseille. Dosedanjo obdelano ploskev krompirja je poljedelsko ministrstvo povečalo od 1,3 na 1.5 milijona ha, prav tako je povečana ploskev za ostale poljske pridelke. Kmetom bo šla vlada vsestransko na roko, dobili bodo posebne premije v tej »prostovoljni bitki za pobijanje lakote.« Ima pa Francija bogate zaloge vina. Lani je pridelala 80 milijonov lil vina, ki ga sama ne more konsumirati. Predelali va Fr,do de- loma v sladkor, 5 milijonov hi vina bo šlo za pridelovanje špirita. Tudi vinogradniki bodo morali letos namesto trte pridelovati druge produkte, potrebnejše za življenje. ¥ ©dločiisiem casu Katoliška znanstvena revija »Čas«,prinaša izredno pomemben Članek profesorja bogoslovja dr. Janžekoviča. Med drugim pravi: Stara pravda je izvojevana, Matija Gubec je maščevan: postali smo na svoji zemlji svoji gospodje. Svobodni smo, Kraljuje nam kralj slovanskega jezika in krvi, naše je vojaštvo od najvišjega do najnižjega, naši so uradniki, naši učitelji, naša duhovščina. Tisočletni sen slovenskega naroda je'postal sladka resnica. Toda svetovne vojne, ki nam je prinesla svobodo, ni konec. Po dvajsetletnem [ premirju, ki smo ga mi v svoji preproščini smatrali za trajen mir, je vzplam-; tela znova in vse kaže, da ji ne bo prej J konca, dokler ena stran druge tako ne {porazi, da bo lahko po svoje uredila svet I in si za dolgo dobo zavarovala mir. Zato ! bo sedanja odločitev mnogo važnejša, kakor je bila ona pred dvajsetimi leti. Za šleve je res hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam pobegnili, kako govorili, kam se usmerili. Vse jim pride na misel, vse nevarnosti naštevajo, vsa skrivališča poznajo, vse možnosti za beg so preudarili, na vsako hlapčevstvo so se pripravili. Vse jim pride na misel, samo eno ne: kako bi Se branili. Zajci! Za moške značaje, ki ljubijo odgovornost, pa je današnja doba kakor nalašč. Danes se dela zgodovina in kuje bodočnost! Že raste mladi rod, ki bo naš sodnik in ki bo prav tako hvalil ali grajal način, kako smo znali prebresti usodne dni. Nikdo.se ne moro skriti. To dejanje na svetovni pozornici bodo razsvetljevali najmočnejši žarometi zgodovine, vse, tudi skromne postranske vloge bodo vidne, vsako tiho junaštvo, pa tudi sleherna strahopetnost. Čim manj nas je, tem odločnejši je vsak posameznik. Zato pa mora biti danes ena skrb nad vsemi drugimi, da rodu, ki prihaja, ne zapravimo Svobode, ki so nam jo predniki priborili s svojo krvjo, ampak da jo utrdimo in razširimo na vse brate. & $i$wra ^aa*^BSBSBaaa« t^rosavaFInžgarjeve sedemdesetletnice Preteklo soboto je proslavilo mariborsko Narodno gledališče sedemdesetletnico rojstva pisatelja F. S. Finžgarja z vprizoritvijo njegove kmečke drame »R >a z v a 1 i n a življenj a«. Pred Predstavo je pisatelj g. prof. dr. Ivan “Ornik orisal življenjsko pot, literarni r&zvoj in karakteristiko jubilanta, da je vcčer dobil tudi na zunaj značaj prosia-vc. Sledila je vprizoritev dela, ki ima Vse Zllaeilnosti Finžgarjcvih dramskih del, 2 * y s t j iz povojne dobe: jasno karakteri-Za<-ijo, dramatično zgoščenost in stopnje-vanje v razrešitev, ki nastopi tu v tragičnem polomu vsiljenega zakona. Mimo te^( odlikuje delo zredno klen jezik, ki na našem odru žal ni našel igralcev, bi ga bili lahko tudi adekvatno oživel-. Kljub tem vrlinam ima drama to na-P?ko, da jv .//drovanje nastopajočih Vt : :h poudarjam včasih, ne vedno, pre-Vci' nekmečko, kar utegne zapeljat tudi ’§i'ulee tla -e odd Jjijo od okolja, v ka-ler«-in !i h ' 'a vu morali dosledno °statj. Tako so bili tud: pri sobotni pre-'»K-ri i igralci v splošnem premalo Kmet n -vev r ih ‘Stili ljudje nekateri ‘i !•••’•»• ui '! i V ostalem pa je bila Jožeta Koviča v splošnem klena, le nekateri prizori bi bili morda lahko bolj poudarjeni, odnosno izdelani. Režija je ostala v mejah realizma, kakor tudi scena, kar povsem ustreza stilni zasnovi Finžgarjeve »Razvaline življenja«, Fna najvažnejših oseb, prav za prav tista, na kateri sloni vsa tragična krivda drame, je žganjar Urh Kante, eden tistih naših podeželskih očancev starega kova, ki vidi v vsem le en sam cilj: materialno uspevanje. Na naš oder ga je postavil g. Pavle Kovič dovolj originalno in vseskozi karakterno ter igralsko močno, le kdaj pa kdaj je bil morda malo premalo izrazit, odnosno odločen. Druga važna oseba drame je Kantetova hči Lenčka. Igrala jo je gdč. Kraljeva z vsemi vrlinami igralske sile, vendar v začetku manj psihološko dognano, kakor v drugem in tretjem dejanju. Mestoma jc dosegla izredno umetniško dovršenost. Tretjo osrednjo osebnost predstavlja kmet Martin, KantetOv zet in Lenčki n mož. V interpretaciji g. Danila G o r i n-š k a smo videli mnoge igralske odlike ki so dobile najvišji zamah zlasti v tretjem dejanju, po maski pa je bil premalo kmet in tudi v posameznih trenutkih so ga v tem oziru motila Finžgarjeva raz- mišljanja. Bolj kmečko je razvila svojo vlogo rejenke Tone gdč. Ema Starče-v a, dasi sicer kmečke vloge niso njena domena. Karakterno dobro je pogodil kmeta Sirka g. Milan Košič in ustvaril eno najboljših kreacij predstave, le pijanost v tretjem dejanju je bila morda malo premočna. V nasprotju Martina, v nesojenem Lenčkinem izbrancu Ferjanu, nam je postavil g. Franjo Blaž na oder dovolj izrazit tip vaškega človeka, ki je zašel zaradi svojega notranjega značaja v tragično nasprotje s svojim stanom ter se razvil iz kmeta, kar naj bi bil, v lahkoživega postopača. V vrsti teh izrazito opredeljenih značajev je zavzela končno posebno vidno mesto ga. Mileva Z a-k r a j š k o v a v vlogi posrečeno podane potovke Mice. Predstava jc znova potrdila, kar sem že pred leti večkrat poudaril, da naši slovenski igralci, kljub temu (ali pa morda prav zarad: tega?), da smo Slovenci tako tesno povezani s kmečkim življenjem, tega kmečkega življenja ne znajo prepričevalno oživeti na gledaliških deskah. Vendar jc treba priznati, da smo tudi v tem oziru vendarle dosegli že lep napredek. kar je kljub vsemu dokaz tudi ta predstava. GledaFšče je bilo pri proslavi polno, kar dokazuje, da se slovenski Maribor zaveda pomena dela F. S. Finžgari^ za rast naše kulture. -r. *Hasta Jede* Karkabat ,______, K ere n« MASSA i 100 £3>iiŠaSANA®* > Sjzula ■* ASMARA 29io* Ra’h‘eifa.^ .Zabul ^Madgid^^O1' »Adi Ugri 3 un^L_ y-' ">*-^'®AD!GRAT% Koluli ^KSUM® ®ADUA Edo ^.Abai 3^'--Unduli AbbiAddi« »MAKALE j-Uo-accad \ U620 smo 2 ASSAB 3»o x oSokcfa ®60NDAR _ leso ■s«™« 8 OembečaN »Čakata Lasarat , , »Markos f-fofiš Warof® ^ V.—,Fiče# s.**, Here^-o DIRE DAUAf-"' Ankober* .F^ ®HARAPL^3 30 1J56 >Turtura' Gulufa * 8 ji ADDI6ABEBA ^Irna 3.000 j*/ 0 .Turt, Moger H/- .Gulu 292o«Canka o V?1*00 eUrbarak »200 Gorgora»~'~3%-L P so&SS-' »Roko 1 Magalo J , . Goba 31*00 .,\ •A bera »Geli Magalo Argebla ( \#Karanle Hilovjn Marer ®X Angleške imperialne čete. ki prodirajo iz Somalije v notranjost Abesinije, so zasedle Dagabur, ki leži 1100 km sever-novzhodno od Mogadiscia. Oddaljene so se še 200 km od llarrarja, za Adis Abebo največjega mesta Abesinije. €&soodarske vesti "■■•■.T -^kega hmeljarstva Upoštevati je treba iuds oocravsut hmelj — Dcsedč nji zvoz hme jja n ce:»e Na našo anketo izvozu hmelja smo članek, ki nam "a j. ni delavec, š, sledei stvcnika: > prule prejeli poslal i dopis ovanju m na zadnji znani jav-gospodar- tens naslovom v Večerniku od m. zaključuje pisec svoj članek o verjetno potrebe domačega trga proizvodnja Sa- Pod 10. t. »da 1 v Jugoslaviji zadostila vinjske doline itd.« V dravski dolini se prideluje že nad 40 I I hmelj prvovrstne kakovosti, ki nikakor t:c zaostaja za savinjskim ter se je vedno tudi prodajal z istim uspehom !:?ror savinjski hmeii. Lanska uredba o hmelju priznava koi proizvajalni okoliš tudi dele dravske doline in navaja občine Vuzenica, Muta, \ ulircd. Marenberg. Limbuš in Ruše. Neumestno je vsled' gornjih okoliščin, da se ošteva pisec za nekak monopol hmeljarstva za savinjsko dolino in pri tem izključuje ali prezira podravski okoliš. Tudi sama Savinjska dolina proizvaja mnogo več hmelja, kakor je celotna po-, treba naše države na hmelju, in bo še vedno navezana na izvoz in ne bo mali j podravski okoliš, razume se. brez vpliva na to. Gospodarske probleme je treba reševati vedno s potrebno opreznostjo! PREGLED IZVOZA HMELJA PO VOJNI Po izredni hmeljski konjunkturi prva povojna leta se je izvoz hmelja nekako ; stabiliziral in prav tako tudi cene. Po 1. 1927 pa je nastopila spet kriza: najprei nizke izvozne cene, nato tudi pičel izvoz Tako smo I. 1025 izvozili iz države 31.587 mtc hmelja v vrednosti 243,772.055 din, 1. 1927 40.961 mtc za 196,666.298 din I Največii je bil izvoz I. 1928: 76.789 mtc v vrednosti 226,014.181 din. L. 1929 ie izvoz že manjši: 32.972 mtc v vrednosti 48,689.820 din. Cene za kg so bile od ;kr: do 120 din! Po 1. 1928 pa so začele padati najprei spet cene, nato pa tudi iz voz. L. 1920 je bi! 1 k« pn 9 din! izvo-je bil usmerjen predvsem v Nemčijo, če škoslovaško, Avstrijo, pa tudi Švico, Italijo, Belgijo in Francijo. Zadnja leta, ko se je izvoz spet dvignil, je bil namenjen zlasti Združenim državam in Angliji. !. 1929 je znašal izvoz 28.513 mtc za 108 milijonov 920.811 din. Od zadnjega pridelka ie ostala še ogromna zaloga neprodana. Po cenitvi sveta za zunanjo trgovino ie bilo takrat v državi še 2200 ton hmelja in od tega polovica prvovrstn kakovosti; Cene so se gibale od 40 na začetku kampanje do 22 Kot kupec je nastopil loge izven Slovenije znašajo 3500 mtc. tira. tjijiarfkov sta seveda pri pijač* ;; sla io Beograjčana svelisl: " mesca sO ) UCO: , Nedel dni i pa io v din so s svojim i« KO' ;OVIC. Pr'’* 1 mesec pri- -ioin pni I plesu -•? i v delavnic' Imel je zelo vnela. k(> .1“ Ker mu m ■lo težke polovica prvovrstne J n ^ • gibale od 40 na za- preše 22 in 25 din za kg. j1!!- 1 >ila tudi ZSSR. Za- ^ Preskrba VmbSsane s prehrano in kurivom Pod predsedstvom župana dr. Jura A d I e š i č a je imela z mestnim prehranjevalnim odborom združena uprava pre skrbovalnega urada sejo, ki so se je udeležile predstavnice ljubljanskih gospodinj. zastopnici zadrug in kozumov. trgovcev in članov mestnega sveta. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so mestu Ljubljani določeni mnogo premajhni kontingenti raciouiranih živil in sc bo zato treba odločno zavzeti za zvišanje kontingentov. Že sedaj primanjkuje bele moke in jo. bodo odslej dobivali samo še bolniki, ki ne smejo jesti drugega kruha. Posebno majhen je pa kontingent! sladkorja: na mesec samo 140.000 kg. — Ugotovitve trgovcev in tudi mestne trošarine pa popolnoma soglasno dokazujejo,. da Ljubljana pri vsej skromnosti in var-■ v v.mii! potrebuje na jman j 162.000 kg sladkorja na mesec, ker bi drugače moralo ustavni obrate tudi razne obrti, ki zakladajo vso Ssovenijo in tudi druge banovine z brezalkoholnimi pijačami in sadnimi sokovi. Mestna občina bo zato storila prav vse. kar je le mogoče. da se kontingent sladkorja zviša vsaj za J m pol vagona ter tudi pričakuje popolno razumevanje na odločilnem mestu, saj se zvišanje tiče posredno tudi vso banovine. Kar se moke in kruha tiče, so se zlasti zastopnice ljubljanskih gospodinj pritoževale, kako različen kruh ie pri raznih pekih. Mestni laboratorij strogo nadzoruje peko in prodajo kruha ter je vrsta prijav vsak dna daljša. Predvsem so pa za- stopnice gospodinj svetovale čim več pouka, kako je mogoče iz enotne in koruzne nioke peči dober kruh. Ker je na razpolago precej ržene moke. so bili zborovalci mnenja, naj bi rženo moko dobivale naše gostilne in drugi javni lokali izven kontingenta, enako pa tudi velesejem, ki mora nasititi svoje goste z dežele. Na seji je bilo rešenih »še več drugih manjših perečih vprašanj, kako olajšati preskrbo s hrano in kurivom zlasti revnejšim slojem prebivalstva. Za*i'maive rw«ie v osušenih državah Po informacijah zagrebških listov namerava neka nemško-češka denarna skupina, ki ima sedež v Pragi, pokupiti vsa rudna ležišča rudarske družbe »Telluria« v jugozapadni Bosni in v Hercegovini. Ležišča so bogata na bakru, svincu, manganu, zlatu m platinu. Dosedaj niso bila izkoriščana, ker s0 vsi poizkusi eksploatacije propadli. Po prodaji pa bi novi lastniki začeli takoj z eksploatacijo. Ležišča si bo ogledala tudi posebna komisija tujih strokovnjakov. uprava potrebuje 200 milijonov din. 50 milijonov din upa dobiti s povečanjem dohodkov pri tranzitnem prometu. 150 milijonov din pa naj bi dalo povišanje lokalne blagovne tarife. Kljub mnogim prizadevanjem. da nova višja tarifa ne bi preveč obremenila gospodarstva, bo zvišanje obveljalo v celoti ter stopi s 1. aprilom v veljavo. Od povišanja so izvzeta le drva. žito. krompir in živinska krma. g S5I) Ion parafina je prišlo iz Romunije. Lene ho določil urad za nadzorstvi* nad conami. o razdelitvi pa ho sklicana posebna konferenca. g SO vagonov rafiji* iz nezasedene hran-eije homo dobili v zameno za večje koli-j čine fižola, če se izpolni pogodba, ki jo j je sklenilo s I' ra urijo ravnateljstvo za zu nanj:> trgovino. g .ti!'.*oslovaiisko-iu*mški odi; or za les bo imel 20. I. m. svoje redno zasedanje v Zagrebli. g 30 milijonsko posolilo za aprovi/.acijo bo najela Zagrebška občina pri konzol ciju bank, deloma pa pri Pokojninskem zavodu. ZA ŽITO, KROMPIR. ŽIVINSKO KRMO ; !N DRVA NE VELJA ZVIŠANJE TARIFE Poročali smo že o novi zvišani tarifi, ki stopi v' veljavo s L aprilom letos. Po-\ išanje utemeljujejo na odločilnih mestih s tem, da je nujno potrebno popraviti in povečati železniški park. Železniška g Vozni park obnavlja in povečuje tudi Romunija. Po t mesečnih pogajanjih je končno sklenila avtonomna uprava držav niti železnic pogodbo z romunskimi tvrdkami ler pričakujejo kmalu Iudi ugodnih rezultatov sporazuma. g Velika močvirja kodo izsušili v Sov-jeiski zvezi v Beli Rusiji, predvsem v porečju Dnjepra in Dnjestra. Tu so znana močvirja v okolici Minska. 15 letni melioracijski načrt obsega I milijone ha močvirja ter so stroški za izsušitev lega področja preračunani na t milijardo rubljev. g Xo\ denar namerava izdali Slovaška ter tako zamenjali popolnoma vse kovance in bankovce iz bivše Češkoslovaške. n /.araui ;ri. potolkla do krvi dva prijatelja. Bil sta Djordjevi«- in je prejel zalo pol ..nagrade . n 3 milijard' 790 mi!S' služili državi železničarji od 1; še obiskoval sosede. Zapustil je tri sinovej mnogo vnukov in pravnukov \a.imki,P! sin je siar 05 let ter je oče 17 otroC n Oceanografski institut v Splitu se b-> vselil kmalu v novo poslopje na Marja* Doslej so za zgradbe insliluta porast do 10 milijonov din. V novem jn bo urejen ludi velik moderen rij. n Za nedavno v Moskvi najden rokap>* Vuka Karadžiča se interesira predvsem pr* nas Združenje Podrincev .ki vodi akcijo, da bi la rokopis prinesli v Jugoslavijo. n .,Olinioa“ 11» letne vaške lejiotice Slo* Janke Zlatanovič iz Rečice pri Prokupljn je zahtevala smrt njenega strica, ki ga r' pri „olmici" ubil „olmičar sir:: ; kmet Stojan Dinič. , n Toča in veliki nalivi so pustošili uaii Mostarjem ler je zelo jioškorlovano zlasti-sadno drevje, ki je bilo že v cveljn. ii Z lokomotive je padel kurjač Ant Ko* Bjicija na progi Sarajevo -Podlugovi. Ho* tel je vzeli posodo z oljem, ki j ■ I>i 13 izven kabine ter padel. Strojevodja je zaustavil vlak ter so kurjača ležko poško* dovanega prepeljali v bolnišnico. n Padla je v Donavo ter utonila oOlelna Marija Medje.ši iz Dolnjega Kovilja. Molela je zajeli vodo. pa ji je izpodrsniki-n nelovska knjižnica v Zagrebu je izpo* sodila 50*KK) knjig svojini članom lansko leto. Največ knjig so si izposodili dijaki, sledijo zasebni in javili nameščenci in šele nato delavci sami. n V svečani avdijcnci sia bila sprejeta, pri knezu namesLniku nova poslanika Japonske in Portugalske .ki sla ob lej priliki predala svoja akredilivna pismu Sedež portugalskega poslanika je Bukarešta, japonskega pa Budimpešta. 10-akva- ftadio Petek, 14. marca: Ljubljana: 12 slovanske narodne in utneoio (pl.), 13.02 RO, 17.30 RO, 20 prenos. Beograd: 17.05 operetni spored, 18.30 nar. pesmi, 20 simfon. koncert, 22.50 pies na gl> — Zagreb: 17.15 komorna glasba 21 iz (i11-tovčevih oper. 22.15 plesna glasba Praga: 18.20 vesel spored, 21.30 plesna gl., 2. J1' češka gl. — Sofija: 12.50. .18. 19 in 22 lnhUa in plesna glasba, 19.50 Puccinijeva opya l-a Boheme«. — Anglija I: večerni sp »red, pisan koncert, 23.15 plesna gl. - Beromun* ster: 19.10 vesela gl.. 19.25 Tart Nemške postaje: 17 zabavni koncert, 1- 20 zabavna glasba, 21.15 zabavna‘glasba, 23.1 » nočna glasba. JAN C.REZA: 11 Zgodovinski roman lepe Celjanke Odločen mož je bil, — je nežno dejala Barbara. Sam vrag ga je varoval! - je plaho dostavil Jan Wallanrod. Vsi so se ozrli nanj. Prav za prav so sel e sedaj nekako priznali njegovo prisotnost. K njemu se je obrnila tudi Barbara. ali ne zgolj iz radovednosti. Neumnež! mu je zabrusila v obraz. X -e ono. česar ne razumete, kar je pretežko za vaše možgane, vse to označujete .ot delo peklenščka! Milost! ie veselo požugal kardi-ne govori tako! Ali ne veš. da je ” . , ra v hudiča prav tako krivoverstvo nevera v Boga? Ne. tega zares ti e vem, — se je za* : i! Barbara, —.toda v tem primerit; ■ oj kardinal, si tudi ti krivoverec! Verjamem-ll v hudiča... Menda toliko ko jaz. Ne pozabljaj, ‘1 -kardip-i' da. tvoje besede in tvoji < . niso dokaz, da ie tvoja vera taka •Jobi pravovernemu kristjanu! Pai-L.tra n povedala kardinalu nič no-jgu. Nič novega ni uejala gospodu gro- u. i eter iz Alliaca je bil zares eden iz-1 m h. m ki so zrl: na razna krivoverstva precej z viška ter sodih, da so neskončne teološke tirade in prerekanja zgolj mlatenje prazne slame. Znabiti imaš prav. Milost; ali nikar ne pozabi, da tega, kar vem jaz, ne ve vsakdo. Moja sodba o veri ima čisto drugačen smisel kot modrovanje drugih. Pri vseh svojih zmotah nenehoma mislim le na ugled in moč cerkve! — Za to. če se ne motim, — je dejala Barbara. —- je šlo vendar tudi onemu češkemu svečeniku? Sicer pa mi oprosti, če se spuščam s teboj v takle razgovor, - se je Barbara nasmehnila, — slišala sem, da se je tudi on boril za očiščenje vere in cerkve, torej za njeno okrepitev in ugled?! Že res: toda pot. ki si jo je izbral, je sedaj kardinal tehtno pojasnjeval, je bila napak. Da je treba napraviti red tako v glavi kot v udih. o tem smo vsi prepričani. Saj je vendar smisel tega zbora vprav v tem. Toda potrebno je, vedeti po katerih in kakšnih poteh je to mogoče doseči, in sicer na tak način, da bi cerkev pri tem še bolj ne utrpela na ugledu. Za to gre, kako! In ne za to. kai! Kaj. to vemo vsi. Toda. kako. v tem smo različnih misli. — Ampak tudi on se je bori! za izbolj- šanje ! — Da, toda njegov način bi prinesel več škode ko koristi. Cerkve vendar ne moremo razdeljevati, ampak jo je -treba čim bolj zediniti. Saj so v njej tudi brez tega dovolj velike razpoke. Pa se zamisli. Milost, da bi se sedanji zbor ne odločil za celitev ran, ampak bi jih še poglobil in razširil. In to je bila njegova namera. to je hotel doseči, ta krivoverec. — Kako pravilno sodiš o stvari, — je pripomnil Rozgony. — šele sedaj pričenjam razumevati. Seveda, seveda. Pomisli, kam bi vendar prišli, če bi si lahko vsak kmet razlagal sv. pismo p-o svoje. Kam bi to pripeljalo? Kar čez noč bi hoteli postati pametnejši od gospode, glej, glej! , Cehi menda tako že delajo. Iti vse j to po njegovih nasvetih. Tam si ne I. kmet. ampak vsaka kmetica .po svoje raz faga biblijo. — Čudoviti narod, — je pripomnila Barbara. — Sicer pa je tudi ta njih gospoda nekam čudna. Govorila sem z njimi, z gospodom iz Chiuma. z gospodom iz Duhe... kako vneti so vsi za tega svojega Jana. — In v tem je vsa nevarnost. — je spet posegel v razgovor kardinal. — Pomisli, kam bi vendar prišli, če bi si smel vsak laik razlagali verske stvari po svoje? Ce/, noč bi imeli ne vem koliko cerkva. Toda cerkev je ena sama. In proti tci enotnosti se je uprl in se van-o 'r' r-ol i ta češkj krivoverec. Na svoje rame je Zdaj Jc torej moral prevzeti tudi vse posledice. — Težka kazen. — je tiho dejala Barbara. — Priznam, da je kazen težka, skušal biti kardinal čim mirnejši, — toda kaj nam je preostalo drugega, ko pa sc je postavil po robu vsemu cerkvenemu zboru. Naj bi znabiti zmagala njegova pamet? Kardinal se je zares razgrel, govoril silno resno in iz globine svoje prepričanja. Janu Husu ni bilo pomoči-Ali mu mar kardinal iz Allica m skušaj pomagati, kjerkoli se je le dalo? Ce sto;‘ pred teboj človek, ki si ničesar ne d;< dopovedati, ki trmasto odklanja slehern^ pomoč in nasvet... no, kaj bi z njilll-Dobro je vedel, da ga čaka smrt. če ho vztrajal pri svojem. To je vedel In je sam svojeglavo drvel tenm nasprot'-naj nihče ne očita, da ie bilo kaj napa^ storjenega, ampak zgolj to, kar j: moralo biti storjeno. V ostalem, nal, — to ni bilo bi bil pameten, bi preklical: ui dane kožo v domovino. — Znabiti pa tega ni mogel storiti, ie pomembno pristavila Barbara. Zakaj? sc je začudi! grof Rozg0' ny. Zategadelj, ker so 1 ■ utemeljeni. Vsi so jo nerazumljivo pogledal. , (L)ai.t^ ie nadaljeval kard*' veliko vprašanje. se enostavno vdal. b*; bi mogel z zdraV0 ; ■ jv namesce dbi i upokoji ncev Akcijski odbor je poslal s podpisom -fJ stanovskih organizacij nameščencev ev, ki imajo sedeže v Ljubkuj, kraljevskemu namestništvu naslednji dopis: Akcijski odbor organizacij državnih ni javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, pros: najvišje zaslombe v pravični bor-• bi za dosego človeškemu dostojanstvu j primernega življenja. Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci; in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenj- i skim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj ie dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državnim in samoupravnim oblastvom ali ki smo jim dali nekoč svoje naj-boijše sile, imamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabši od dohodkov katerega si bodi drugega delovnega sloja v državi. Zato nas tarejo pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb, kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, ie javno ugotovil dne 17. II. 1941 sam g. ban dravske banovine v svojem ekspozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani.« Iste organizacije so poslale predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ ter ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku spomenico naslednje vsebine: »Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo državne in javne uslužbence ter upokojence spričo nevzdržne draginje v bolezen in obup. na drugi strani ija odlašanje z ureditvijo njih dohodkov v razmerju do naraščajoče draginje, silijo podpisane organizacije, da se danes vnovič obrnejo na Vas iri Vas opozorijo na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja. Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas. ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev in pri najboljši volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem vzgled, srno prisiljeni ugotoviti, da je naš položaj dan za dnem obupnejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo. Celo uradniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je Šele z uradniki nižjih skupin, z zvaničniki, služitelji in dnevničarji. Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz notoričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam g. ban dravske banovine v ekspozeju na zasedanju banskega sveta. Ugotovil je, da so bili naši dohodki za januar 1941 za okroglo 40% pod eksistenčnim minimom v razmerju do eksistenčnega minima v letu 1938 in da je »del uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko«. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega državnega nameščenstva živi po njegovih navedbah 89%, če bi pa upošteval še upokojence, bi se dvignil go tovo na 95%. Njegovim pomenljivim besedam, da »je potrebno storiti vse«, da se državnim, javnim uslifžbencem in upokojencem »dvignejo prejemki do višine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstvu primerno življenje«, nimamo dostaviti drugega kot to, da ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice.« Pismo približno iste vsebine so poslali tudi banu. Ministru financ in ministru za prehrano je pa poslal naslednjo brzojavko: »Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v katerem sodeluje 29 stanovskih organizacij, ugotavlja, da uvedba uradniške aproviza-cije ne more urediti položaja državnih nameščencev in upokojencev in je zato proti uzakonitvi uredbe o uradniški aprovizaciji. Rešitev vprašanja vidimo le v fiksiranju cen in zvišanju prejemkov.« LEPA PRIREDITEV V SV. JURIJU OB PESNICI V nedeljo, 9. marca, je vprizorila podružnica CMI.) pri Sv. Juriju ob Pesnici ljudsko igro »Revček Andrejček v režiji učiteljice ge. Kranjčičeve. Igra je lepo uspela in so bile vse vloge posrečeno razdeljene, nekatere nadpovprečno zaigrane. kar je znak, da ima ta podružnica izboren material za to panogo prosvete. Nabito polna dvorana je dokaz, da tukajšnje ljudstvo nadvse rado poseča slične prireditve, kar je samo v čast Šentjur-čanov. Med odmori je igral Šramel Ciril-metodove podružnice iz Zg. Sv. Kungote. BANOVINSKI GOSPODINJSKI TEČ A • V KRIŽEVCIH V Križevcih pri Ljutomeru je bil v ponedeljek banovinski gospodinjski tečaj. Prijavilo se je precej mladenk, ki stremijo za izobrazbo in napredek. Po maši je bila svečana otvoritev, kateri so prisostvovali zastopniki okrajnega načelstva. banovine in domače občine; razni govorniki so izpodbudili mladenke k rednemu delu na tečaju, da bi znanje, ki si ga bodo pridobile,-s pridom uporabljale na svojih domovih. Tečaj bo trajal 3 me- Prihodnji teden bo naša uprava ustavila poilllanle lista vsem naročnikom, ki so prejeli opomin, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi mu uprava list ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000'— naj takoj nakaže dolžni znesek. »VEČERNIK« uprava 1.697 hiš porušenih v Vojvodini POŠKODOVANIH JE 1414 HIŠ, ŠKODA ZNAŠA OKOLI 13 MILIJONOV DIN V zadnjem času so bile v Vojvodini hude poplave, ki so imele katastrofalne posledice. Deloma zaradi podtalne vode, deloma zaradi poplav in vlage se je poni' o v vsej Vojvodini 1697 hiš, hudo pa je poškodovanih 1414 nadaljnjih zgradb 13 Poplavljenih je bilo 350.000 juter plodne zemlje. Banska uprava v Novem Sadu je zbrala o nastali škodi podatke. Po poročilih iz poplavljenih in prizadetih krajev znaša škoda okoli 12.5 milijonov din. Guštan*ski koroški borci V nedeljo je bil redni občni zbor tuk. krajevne organizacije. Legije koroških borcev. Stvarno podanim poročilom so člani, po pretežni večini industrijski delavci, rudarji in kmetje, sledili z velikim zanimanjem. Iz poročil je razvidno, da jb bila pretežni večini članov priznana spomenica, medalja za udeležbo v bojih za severno mejo in da bodo te spominske kolajne na svečan način izročene našim hrabrim in narodno zavednim ko-loškim borcem. Sklenjeno je bilo soglasno in z velikim odobravanjem, da se v obmejnem sončnem in narodno zavednem Št. Danijelu nad Prevaljami postavi dostojen spomenik tamkaj padlemu in pokopanemu domačinu koroškemu borcu Senici. V resoluciji je poudarjeno, naj bi naša širša javnost posvetila še večjo pa-žnio tukajšnjim krajem in usodi narodno zavednih koroških borcev v tukajšnjih Podjetjih. Soglasno in z odobravanjem je bila skoraj v celoti izvoljena stara društvena uprava, ki ji je predsednik Janko Gačnik, učitelj v Guštanju, podpredsednik Ludvik Živec, pismonoša na Prevaljah in Mite Nendi, želez, uradnik v Dravogradu, tajnik Jurij Cikulnik, blagajnik Lenart Gorinšek, oba delavca v jeklarni. VELIK VLOM V Te dni so neznani, v trgovino Avgusta Got\veuna nesli 210 m blaga za moške ORMOŽU storilci vlomili in od-obleke, GO m blaga za zimske obleke, 35 m podloge, 55 svilenih ženskih naglavnih robcev, 20 ženskih jopic in nekaj denarja. Skupna škoda znaša okoli 50 tisoč dinarjev. p medmhu Gospod urednik! Nedavno ste objavili Pismo domačina od Sv. Vida v Halozah Kiede nepravilne razdelitve moke. Sedaj naj št; javnost izve, da je ista usoda zadela tudi nas pri Sv. Barbari v Halozah. februar smo prejeli nakaznice za moko. Moke pa smo dobili samo 1 kg na v'ako nakaznico. Nasprotno pa v Ptuju lahko dobi vsakdo moke, kolikor je hoče, e ima le nakaznico. Ali naj siromašni Haložani hodimo v Ptuj 15 km daleč po blatni cesti po moko? Če je moke zadosti Ptuj, zakaj je ni /.a Haloze? Mislim, J;1 odveč poudarjati siromaštvo Haloz, S; •••• ie o lem že dosti pisalo. Treba bi bilo podpor, pa še za denar ne dobimo tega, kar nam gre. Tudi za ma-- i nam nakaznico razdelili, a o moki ni duha ne sluha. Prosimo okrajni Prehranjevalni odbor, naj ne pozablja na 'flai- nn 'Miejši del Slovenije in nam pre7 s! > i čiinprej potrebno količino moke. — i Barbarčan. Celje c Bolniška dodatni' nakaznice za moki) so došle za one bolnike, ki so bili pregledani na mostnem lizika tu. Dvignejo se lahko dnevno od 10. do 12. Z ozirom na omejeno število nakaznic bo mogoče ugoditi le onim bolnikom, pri katerih je potreba dietne hrane utemeljena v bolezni. c Male oglase oddajte v černika1 v Celju, Prešernova upravi „Ve- c Borza dela. 10. t m. je bilo v evidenci skupaj 1.476 nezaposlenih, moških 1148, žensk 292. 28 .februarja pa jih je bilo. skupaj v evidenci 1498, moških 1218, žensk 280.— Delo je na razpolago: 10 hlapcem, 1 mizarju, 1 krojaču, 2 čevljarjema, 10 pomožnim delavcem za rudnik, 15 deklam, 8 kuharicam, J služkinjam in 1 posirežnici. c živinski in kramarski sejem bo na sredpostno soboto, 22- t. m. v Celju. c Napad.' 24 letni pos. sin Vinko Jelen se. je. vračal skozi Polzelo proti domu. Na cesti sta ga z noži napadla dva fanta in ga zabodla v hrbet in obe roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e Smrtna nesreča pri gradnji poslopja OUZD v Celju pred sodiščem. Včeraj se je pri okrožnem sodišču v Celju nadaljevala pred It dnevi prekinjena razprava proti 30letnemu zidarskemu polirju Alojzu Nemcu, zaradi nesreče, ki se je zgodila 30. novembra pri gradnji poslopja OUZI> v Vodnikovi ulici-. Pri tej nesreči je našel smrt zidarski delavec Janez Perc. Ko je kopal v jami. se je sesula nanj plast zemlje in ga zadušila. Obtožnica je očitala Nemcu, da se je pred ustavitvijo gradbenih clel odstranil s stavbišča tako, da so ostali delavci brez strokovnega nadzorstva ter ravnal zoper zakonite predpise in zoper obče priznana pravila graditeljstva s posledico, da je Perc Janez zaradi lega izgubil. življenje Nemec se jo zagovarjal, da je pravočasno ukazal delavcem zapustili jamo, kar pa niso storili. Ker so razne okoliščine govorile za nekrivdo Nemca, je bil od obtožbe ^proščen. o BK l'aia-Selniea priredi v nedeljo, IG. L m.-, ob 15. ljudsko igro ..Zaklad' v prostorih g. Grahorja. Igro režira društve- j ni režiser g. Jamnikar, sodelujejo najboljše moči društvene igralske družine. o Na Falo je prišlo za delavstvo falske elektrarne 15 Ion že tako težko in dolgo pričakovane koruze, ki jo bodo takoj razdelili med interesente, o Poročila sla se v Ljubljani inž. Mari- secc in bo v poslopju prejšnje opekarne, ki jo je sedaj kupila banovina. je iz Črcnšovcev Ludvik Ahačič. v širi1 o Premeščen kljevec učitelj o Za rekonstrukcijo ceste skozi /aler je razpisala banska uprava licitacijo de! Preračun znaša 916.000 din. o Večjo količino lizola je izpila 20 kina natakarica Justina .M. iz Hus in na posledicah zaslrupljenja umrla. o Vino v potok. Posestniku Ivanu P. iz _Ihove v Slovenskih goricah so zaplenili •>•>() lilrov vina, ki je bilo pokvarjeno in zmešano s šmarnico. Izlili so ga v potok. o liazburljiv dogodek v Kranju so doživeli meščani. Sredi Save so, zapazili neko žensko, ki je bredla po reki lioleč napravili samomor. Končno se je premislila in zbežala iz mrzle kopeli domov. o Občni zbor Šahovskega kluba v Slo-venjgradeu. V soboto 15 .t. m., ob 20. bo v posebni sobi Sokolskega doma občni zbor Šahovskega kluba. o Težka nesreča mlinarja. V kraju Brde, občina Šmqrlno pri Slo venjgradeu. se je primerila pred dnevi težka nesreča, katere žrtev je poslal 12 letni Vinarnik Pcler;. Nesreča se ji1 pripetila, ko je hotel namazali osišče mlinskega kolesa, pri čemer ga je kolo zgrabilo ter mu stisnilo! prsni koš. Stanje ponesrečenca je resno ter so ga lakoj prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. i na j« „ Anton Avsec, sodni svetni le predstojnik obrtnega sodišča v „an Dolgan in Nada Hafnerjeva, učiteljica iz Zavrča pri Ptuju. Sx območja pohorske Dravinje zaslužnemu čebelarju. V m„ je praznoval 40 letnico čelu, izročilo lično predsednika konjiške diplomo častnega podružnice S. č. d. Diploma nedeljo, 9. t, _____________ _____ zglednega, neumornega čebelarskega v zahvalo za njegovo delovanje, udejstvovanja g. Časi Janko, šol. upr. pokoju v pokoju v Žičah pri Slov. Konjicah. Poleg napornega pouka je štiri desetletja marljivo gojil čebele in vzgojil številne čebelarje, ki so mu iz srca hvaležni za trud. Tudi v pokoju so mu čebele največje veselje. Kot vodilni čebelar in mnogoletni sodelavec v podružnici Slovenskega čebelarskega društva za konjiški okraj v Slov. Konjicah ima mnogo zaslug za napredek čebelarstva. Omenjenega dne mu je petčlansko zastopstvo podružnice s podpredsednikom g. B r-g 1 e z o m , šol. upr. iz Čadrama in g. Mravljakom, šol. upr. iz Zreč na Gradbeno gibanje. Lansko leto v konjiškem okraju nismo bogve kako gradili. Tuintam je bila pozidana kakšna hišica ali gospodarsko poslopje, ker radi vedno bolj nastajajoče draginje nihče ni hotel kaj več zidati. V Slov. Konjicah. Zrečah in Oplotnici pa vlada huda stanovanjska stiska, celo v bližnji okolici je že težko dobiti kaj prida stanovanje. Najmanj 150 novih hišic je potrebnih. Tudi za letos v gradbenem oziru ni dobrih perspektiv, le tovarni v Slov. Konjicah in Zrečah precej razširjata obrate, kjer tudi delavci nekaj zaslužijo. Ljubih a Umrl v p., bivši Ljubljani. a Spremembe na električni cestni železnici. Zaradi hitrejšega' prometa bodo na Šentviški progi od petka 14. i m. od- pravljena nekatera manj važna postajališča do nadaljnjih odredb. Ker n bo več postajališč pri stari cerkvi sv. Jerneja, m pri gasilskem domu, se bo tramvaj ustavljal na izogibališču med dosedanjima postajališčima. Odpravljeni bosta tudi postajališči ,,1 leinrihar" in „ Ko sovo ter bodo tramvaji postajali nekako na sredi med dosedanjima postajališčima na novem postajališču ,,Kosovo". Popolnoma bosta odpravljeni postajališči „Kavčič‘: v Zg. ši- ški in „Žibert“ v Podgori, a postajališču „Št. Vid 11 bo prestavljeno na izogiba-lišče. a Mestna zastavljalnica zaradi snažen ja proslorov v ponedeljek in torek 17 in 18, marca ne bo poslovala za stranke. _ a Male oglase sprejema poslovalnica .,Veternika v Ljubljani. Frančiškanska ul. II. ,iW krni L7UBL7AN KIHEMATOCR KINO MATICA. IVI. 22-tt. Utgkskt zgodovinski film .,Na zapoved kraljice*". V gl. vlogah Errol Fiynn, Belle Davis. KINO UNION. Tel, 22-21. Ljubavna drama „Preko ljubezni' v, lepo Ljubljančanko Alido Valli. IvINO SLOGA. IVI. 27-30. Ameriški film »Obsodili so človeka”. Sanirnsvostr »Kirurški čarovnik dr. tarrel v Španiji Proučiti namerava vpliv nezadostne prehrane na Spance in Hancoze operacijah. Leta 1913 je odvzel nekemu psu ledvice ter jih čez nekaj dni živali spet vložil na prejšnje mesto. Zamenjava ušesa, te ali one žleze itd. je stalno na dnevnem redil na njegovi sloviti kirurški kliniki. Na Rockeffelerjevem institutu ima-belega članice angleških Pred nekaj dne vi je dospel v Madrid dr. Alexi,s Carrel, avtor znane knjige »človek-uganka«. Možu pravijo zaradi njegovih fantastičnih kirurških operacij »kirurški čarovnik«. Francoz dr. Carrel, ki že več let živi v New, Yorku ter je sedaj s »Clipperiem« dopotoval v Evropo, jo dva psa, belega in črnega. Dr. Carrel si je zidal nalogo, da do potankosti pro- ; jima je z operacijo zamenjal dve nogi. uči posledice nezadostne prehrane, ki jo i Slava dr. Carrela pa je posebn-o zažarela, zaradi vojne trpijo nekateri evropski na- j ko se mu je posrečilo oživeti izrezane or-rodi. Prva etapa njegovega pota je Špa-:gane, ki jih je imel nekaj mesecev kon- nija, kjer se bo zadržal delj časa, nakar j —-----------------— bo krenil v Francijo ter ondi nadaljeval svoj študij. Kriza prehrane je postala občutna zlasti v Franciji. Odrasli zaenkrat še tako trdo ne čutijo njenih posledic, pač pa otroci,v tem večji meri. Ime zdravnika dr. Carrela je v zvezi z nekim dogodkom, ki se je bil primeril pred teti. Kot zdravnik je ugotovil, da je bil neki pacient neozdravljivo bolan, pač pa mu je svetoval, naj gre v Lurd. Bolnik je na?- ‘t poslušal, odšel v Lurd, odkoder „js0'evakuirali so za-l se je vrnil — zdrav. Na nekem zdravili- nje uredii| nešteta za. škem kongresu, ki je sledil temu dogodku, vetišča, a tudi skupili so francoski zdravniki postopanje dr. ! zakionišča pred zrač-^ Carrela ožigosati kot »neznanstveno«. Užaljeni dr. Carrel je kmalu nato odpotoval v Ameriko, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. Svoje znanstveno delo je nadaljeval na znanem Rockeffelerjevem institutu. Tu je pričel delati s polno paro. "zervi ne. Dr. Carrel je izvršil nekoliko senzacionalnih poskusov z raznimi srci, celo z deli dveh različnih src. Mimo tega pa je dr. Carrel strokovnjak v vprašanjih prehrane. Neizpodbitno je on dokazal, da je mogoče, z racionalno prehrano izpremeniti raso. V eni generaciji, tako misli dr. Carrel, je mogoče povečati povprečno višino človeka za najmanj 5 centimetrov. Zavetišča za vojne breidomce | Po izbruhu vojne so | ženskih društev, ki so pod pokroviteij-jstvom angleške kraljice, organizirale ši-' roko akcijo za ustanavljanje zatočišč za V Londonu posveča jo največjo skrb otro kom. V kolikor otrok sicer ostale na cesti brez kruha in strehe, jin hrano in stanovanje. Prvenstvo v teh zavetiščih imajo otroci in starci. Vsa oskrba je brezplačna, razen za one, ki imajo Poročna p* sega Na poročnem uradu v ameriškem rne-stu Kansas City je bila pred nedavnim sklenjena zanimiva poroka. Uradnik ie že izvršil vse formalnosti ter slednjič pozval ženi"- in nevesto, naj podpišeta poročno listino, ženin je podp sal brez oklevanj, dočim se je jela nevesta obotavljati. svoje torbice je potegnila listek, zjavija-joč. da listine ne podp:še, dokler ženin ne položi prisege, ki jo je imela napisa110 na dotičnem listku. Prisega, ki jo je glas' no prebrala, se je glasila: »S prisego se zavezujem, da po poroki sam ne bom nikoli zapustil najinega de-ma, odrekam se kvartali ju, katero ko.<-drugo žensko bom obiskal samo v spremstvu svoje žene, nikoli več ne bom pi1- a!' koholnih pijač, razen če mi to izrecno dovoli moja žena, svoji ženi prepuščam vso pravico glede vodstva gospodinjstva Presenečen' ženin je nekaj časa razrfhš-ijail, nato je zamižal in podpisal prisego In o njegovih senzacionalnih uspehih. Z no vi mi metodami je odprl kirurgiji pota nadaljnjega razvoja. Za svoje znanstveno delo je bil odlikovan z Nobelovo nagrado, e čimer je na najbolj prepričevalen način vrnil svojim nekdanjim zdravniškim tovarišem v stvenosti«. javnost pozna dr. Carrela zlasti po nekaterih njegovih fantastičnih kirurških ni mi napadi. Prav tako so uredili za otro ke. ki bi bili ranjeni aii poškodovani, izvrstno opremljene in varno zaščitene bolnišnice. prav kmalu so prišli v javnost glasovi Na sliki vidite maiega Londončana v bolniškem zavetišču. ClNf NATEATflO MCDICA vse one, ki so v letalskih napadih izgubili svoje domove ter so ostali brez strehe. V Franciji klofuto o »neznan- Londonu je bilo ustanovljenih več sto ta- skih zavetišč. Vanja sprejmejo vse, ki so jim bombe porušile domove in uničile stanovanja. Vsako zavetišče vodi , pose-jben ženski odbor, ki sodeluje z mestnimi in državnimi oblastmi. Za vzdrževanje 'zavetišč in zatočišč daje država zadostne podpore. V zavetiščih dobijo vse družine, ki bi »Kaj pa igrajo danes v tem kinu?« »Ono vadiš, ampak še ni čisto zanesljivo! redne dohodke ter plačajo za oskrbo 'in stanovanje le malenkostno vsoto. Angleška kraljica posveča tem zaveti- fcie^a i pek pred Na sodišču v Budimpešti je sodnic poedinec te dni obravnaval nenavadno pravdo. Neki lastnik mlekarne je bil obložen, da je prodajal surovo maslo v zavitkih po 1 kg, čeprav je v resnici tehtalo surovo maslo samo 90 dkg. Kot toži* telj je nastopil pek, ki je že več mesecev vsak dan kupoval pri mlekarju po 1" k« suiovega masla. V tožbi je navajal. d;1 e bil v teh mesecih oškodovan za znatni znesek ter zahteva! odškodnino. Na razpravi se je obtoženi mlekar zagovarjal na zanimiv način. Trdil je, dani nameraval nikogar oškodovati. Ker so mu njegovi otroci izgubili tnale uteži, si je pri tehtanju pomagal na ta način, da i je položil na eno stran tehtnice hlebec j kruha, ki je tehtal 1 kg in ki ga je redno * vsak dan kupil pri peku, kateremu ie scem veliko pozornost. Vsak teden obišče p.rodajal surovo maslo, če je torej suro-najmanj po enkrat vsako zavetišče ter : VQ mas)o tehtalo samo 90 dkg ni njegova ostane dolgo časa v ljubeznivem pogovo-j -Krivda> saj je ravnal v dobri veri, da tern z nesrečnimi ljudmi, ki jim je vojni vi- hta i^ec v resnici I kg. bar razdejal domove. V zavetiščih marljivo pomagajo odlične angleške gospe, nekatere s praktičnim delom, druge pa prispevajo za vzdrževanje velike vsote. Kihaire i hrzino 5 km na uro KAJ JE ZNANSTVENO DOGNAL PKOl Prof. Marshall Jennison s tehnološkega zavoda v Cambridgeu, Mass.. si je zastavil nalogo, da izmeri brzino kihanja in premer drobnih.kapljic, ki jih prši nahodna oseba okrog sebe, če ji ne uspe pravočasno, da si z robcem zastre nos. Prof. Jennison je'neseva! le probleme s fotografskimi in kinematografskimi posnetki s posebno aparaturo. Dosedanji izsledki njegovih raziskav kažejo, da znaša brzina zračnega, gibanja in pršečih kapljic MARSHALL GLEDE KIHANJA pri kihanju kakšne tri kilometre na uro, najmanjše kapljice, ki še vsebujejo povzročitelje bolezni, pa merijo 1-65 111111. Samo ob sebi je umevno, da morajo imeti poskusne osebe pri teh raziskavah prvovrsten nahod, a če jim kihanje kdaj ne uspe, tedaj jim profesor pomaga s ščepcem njuhalnega tobaka. Tožitelju se je po tem zagovoru kislo zakremžil obraz ter je takoj izjavil, da odstopa od tožbe, češ da v tem primeru ni sodnika ne tožnika. Ker se po madžarski zakonodaji taki primeri obravnavajo edino pred civilnim sodiščem ter na pred log oškodovanca, je moral seveda sodnik sprejeti predlog tožitelja ter razpra-; vo proglasiti kot ničnostno. Seveda pa je obema, peku in mlekarju, napravil primerno pridigo ter jima v brk povedal-da sta oba goljufa. Sreča je mačeha kreposti. slojevski. F. M. Do- Jože Komljanec: Sestri »Mogoče bi bilo boije za naju oba, ko bi jo bil poslal takoj nazaj!« je rekel zamišljeno, toda skoro ni bilo mogoče, saj končno ni bila njena krivda ...! Zdi se mi, da njej nasproti nisem vedno tako ravnal, kakor bi bilo prav... pa kaj sem hotel? Bil sel omoten od razočaranja! Mislite si, da sle se zaljubili v žensko! — Takoj od prvega trenutka veste, da je edina, ki prihaja za vas v poštev; prav v tem trenutku pa konča vaš dopust v Evropi in vaša ladja odpelje že pojutrnjem iz pristanišča v Ameriko. In vendar bi bil zadostoval en sam teden, da bi bila življenjska sreča dveh ljudi zagotovljena!' Trpko se je zasmejal; žveketanje kozarca me je poučilo, da poskuša poplakniti vso bridkost. »Bila je plavolaska — pravo nasprotje njene sestre. Nikdar ne bi bil verjel, da morete biti dve sestri tako različni! Ena plavolasa, r^pa, vesela in ljubezniva, druga brinetka, ne-. Miatna, zamišljena in zadirčna! Nikdar preje do tistega popoldneva jit nisem videl: Majdo in Ljudmilo. Vsa milina plavolaske je ležala zame že v njenem imenu! Za moje pojme sploh ne bi mogla imeti drugega imena; ni mi bilo treba šele vprašati po njem, vedel sem že, ko sta vstopili pri vratih in je mati smehljajoče rekla: To sta Majda in Ljudmila. Majda! mi je vedno zvenelo v ušesih, ko me je vozil vlak ponoči stran od nje. Majda, Maj-da je ponavljala melodija kolesja. Bil sem kakor opojen od sreče, dasi sem poznal dekle kotnai par ur in niti nisem govoril na samem z njo. Imel sem takrat petintrideset let in živel že šest let v. Ameriki. Sedaj pa je stala nenadoma pred menoj prikazen plavolaske, ki sem jo ljubil in o kateri sem vedel, da mi vrača ljubezen- Kajti-to je bilo čudovito, da me je tudi Majda ljubila in da niso bila pisma, ki mi jih je pisala, nič manj razvneta kakor moja. — Ne morem vam opisati, kako mi je bilo pri srcu, ko 'sem držal odgovor na svoje prvo pismo v rokah. Poleg pisma je ležala mala slika, ki je kazala obe sestri na vrtu, Majdo in Ljudmilo! — Toda kaj mi je bila mar Ljudmila! Videl sem samo Majdo! Dotlej nisem bil ne sanjač in ne. romantik, toda v teh tednih sem živel kakor začaran, živel sem v gradu svojih sanj in resničnost ni imela nobene moči nad menoj. Nisem bil več sam, čutil sem stalno navzočnost Majde, govoril sem ž njo, držal sem jo v objemu. Nekega dne sem jo potem vprašal, ako bi hotela postati moja žena. Brez obotavljanja je odgovorila da. Tisti tedni do njenega prihoda so minili v mrzlinih pripravah, in tako je prišel dan, ko sem stal na nabrežju in nestrpno čakal, kdaj se bo na obzorju prikazala ladja.» Utihni! je, kakor bi hotel pustili moji domišljiji časa, da pozorno sledim njegovim besedam. Nenadoma se je zasmejal: s Ali ni smešno, da obraz resničnosti nikdar! pristavil, ne nosi potez naših sanj? , Stokrat seru si v mislih naslikal trenutek svidenja in vedno stala Majda pri ograji na palubi; sedaj pr. ko naj bi poftale moje sanje resnica, je nisem mogel izslediti nikjer. Ker je ni bilo med izstopajočimi potniki, sem hotel sam do poveljnika ladje, da bi poprašal po njej. »Andrej!« sc je nenadoma oglasil ženski glas za menoj. Hitro sem se obrnil, pripravljen, da jo objamem ; stal pa sem nasproti — tujki. Toda ne, ni bila tujka, bila je Ljudmila, sestra Majde. Stala je pred menoj s plahim, blaženim smehljajem okrog ust in oči in vpričo tega smehljaja mi je zamrla beseda na ustnicah. Nemo sem se sklonil nad njeno roko, govoriti nisem mogel, bil sem kakor omamljen. Mogoče je mislila Ljudmila, da me je premagala ginjenost, kajti tudi ona je molčala. In ko sva hodila skozi množico na nabrežju, so mrzlično delovali moji možgani, da bi doumeli vso tu grozoto in neumevnost. Gotovo je čutila mojo razburkano notranjost, čeprav ni mogla slutiti pravega vzroka. Da bi mi dala časa za pomirjenje, je nenadoma rekla: »Predvsem ti moram sporočiti pozdrave od staršev in Majde.« »Od Majde?« sem vprašal začudeno. Nasmehnila se je, »Seveda, Majda pošilja pozdrave svaku; ali je to tako presenetljivo?« V tem trenutku sem razumel. Razumel sem, da so postale sanje mojega življenja žrtev smešne zamenjave, da mi je moja domišljija strašno nabredla, ko je plavolaso Majdo zamenjala z Ljudmilo. . Bog mi odpusti,« je čez nekaj časa tiho , .istavii, »če nisem našel takoj moči, da bi i se vedel proti svoji ženi tako,, kakor bi zasiti- | žila. ki i me je ljubila. Toda eno vsaj ji jr ostalo prikrito: da ni bila ona lista, ki sem si .io izbral« temveč njena sestra..; I X V Vzhodni marki, bivši Avtriji je bilo po zadnjem štetju 460.708 takih knieiij. ki majo manj ko 0.5 ha zemlje, j X V Bratislavi je policija prepovedala 'Židom hoditi zvečer po ulicah ali pa se zbirati na zasebnih stanovanjih. X šolo za snažilce čevljev je v Clevelandu odprla YMCA. V šolo, ki bo strokovno izobrazila snažilce, se je vpisalo nad 300 »učencev«. vlagajo v trup letala, ki smrtonosni yolet. a k a Maribor Pred otvoritvijo muzejskih prostorov v gradu Važen kulturni dogodek v letošnji pomladi bo za Maribor in njegovo zaledje brez dvoma otvoritev Pokrajinskega muzeja mariborskega, ki ga je v prenovljenih prostorih mariborskega gradu vzorno uredila strokovnjaška roka ban. arhivarja prof. Franja Baša. Muzej spada med najvažnejše reprezentativne narodne, kulturne in do-ffloznanstvene ustanove. Otvoritev bo Pa tudi pokazala javnosti vse žrtve, ki jih je vložila preureditev gradu in namestitev zbirk popreje skromnega mestnega muzeja mariborska mest- Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru bo priredil v nedeljo, 16. marca, ob pol 16. v Sokolskem domu v Marenbergu pevski koncert v svrho Propagande naše narodne pesmi v obmejnem kraju. H koncertu je vabljeno vse Ureditev poštne dostave v Radvanju Z velikim veseljem so sprejeli Radvanjčani vest, da bosta vnaprej dostavljala Pošto dva pismonoša, kar se sedaj tudi že izvršuje. S tem je ustreženo željam velikega Radvanja, ki se je zaradi porasta Prebivalstva in nove kolonije Rožni dol Precej povečalo. Dostava pošte je sedaj mnogo hitrejša, dočim so jo popreje mnogi prejemali pozno, cesto celo prepozno. Na drugi strani pa je razbremenjen tudi Pismonoša, ki je bil zlasti v zimskem in deževnem letnem času res velik revež zaradi razsežne vasi, v kateri je moral dostavljati poštne pošiljke. Mariborska poštna uprava je s tem res zelo ustregla radvanjskim poštnim potrebam. V-ir m Imenovanje. S piri tnal mariborskega bogoslovja Anton Karo je imenovan za tajnika visoke bogoslovne šote v Mariboru. m. šah. klub »Vidmar«. Drevi ob 20. važen sestanek 1. moštva. Tek Sokolov čez drn in strn Sokolsko društvo Maribor I bo priredilo v nedeljo, 16. marca, ob 10.30 gozdni tek v petnavskem gozdu. Pravico tekmovanja imajo člani Sokolske župe Maribor, izven konkurence pa tudi dijaki-vojaki ter člani slovenskih športnih klubov. Dolžina proge je za elane 3 km, za višji moški naraščaj 1.5 km, 2a_ nižji moški naraščaj 1 km, za članice in }'išji ženski naraščaj 800 m. Nastopno mesto ■n cilj bosta pred letnim telovadiščem Sokola j, kjer je ob 10. zbor tekmovalcev. Zmagovalec v vsaki skupini prejme diplomo. Pismene Prijave je treba poslati do 15. t. m. na naslov Sokola I, Jerica Selinšek, Betnavska 18, ustmene prijave sprejema br. Doro Cerkvenič na dan prireditve do 10. na telovadišču. na občina. Ob primerni propagandni in informativni službi je pričakovati ob priliki otvoritve tudi znaten dotok gostov. Propagandno službo za Maribor in njegovo širšo okolico vršijo žc ves čas svojega obstoja .,Jugoslovanski biseri", ki bodo tudi ob lej priliki opozorili na ta važni kulturni dogodek ne samo Slovenijo, nego tudi vso jugoslovansko javnost. V ta namen bo prinesla pomladanska številka ...Jugoslovanskih biserov", ki bo izšla o ve- narodno občinstvo, saj je to prilika za prijeten izlet ob ugodni železniški zvezi, obenem pa se s tem koristi narodni stvari. Odhod iz Atarlbora ob 13.37, povratek iz Marenberga ob 19.31, nedeljska vozovnica velja v obe smeri samo din 22___________ m Napredovali so v VI. pol. skupino profesorja Stanko Sila in .Tan Šedivy na klasični gimnaziji v Mariboru ter učiteljici Pavla Obranova in Ana Stergcrjeva, obe v Mariboru. m Glasbena Maticu. Vaja orkestralnega odseka bo izjemoma drevi ob 20. v običajnih prostorih. m V počastitev spomina pokojne ge. Julke Goriškove je darovala upokojena šolska upraviteljica ga. Olga Juvančičev« 100 din za šolsko kuhinjo II. dekl. ljudske šole v Mariboru. m Obvezno' škropljenje sadnega drevja. Mestno poglavarstvo opozarja posestnike vrtov in sadnega drevja v Mariboru da se bo vršilo v prihodnjih dneh obvezno škropljenje sadnega. drevja v mestu. Prizadeti naj gredo škropilni koloni na roko. m Občni zbor ..Ženskega društva" v Mariboru bo v torek ob 20. uri v dvorani) Ljudsko univerze. m Vrata vagona so mu odščipnila dva prsta. 41 letni viničar Mihael Kopic iz Zavrča pri Ptuju je prevažal konje. Vrata vagona ,ki so bila odprta, so sc pri neke tnsunku Zaprla ter mu odrezala dva prsta na roki. m Ko so so igrali otroci na dvorišču, jc’po nesreči padel 11 letni sin vratarja Edvard Slatinšek s Pobrežja ter si zlomil roko. m Slamoreznica je zmečkala prst naroki 9letnemu posestnikovemu sinu Rudolfu Kobanu iz Spodnje Polskave. m Pri telovadbi je po nesreči pade! z droga 12 letni sin kmečkega dninarja Slavko Golob iz Slov. Bistrice ter si zlomil roko. m Opozarjamo na današnje skioplieno predavanje o Hrvalskem Primorju v dvorani Ljudske univerze. 200 barvnih posnetkov, po predavanju zvočni film „Od Zagreba do Raba"’. m Svojo civilno obleko jc dai v shrambo nekemu upokojenemu železničarju na Meljski cesti Ludvik Potočnik, avtobusni sprevodnik M P v Ljubljani, ko je konec januarja prišel na orožne vaje v Maribor. Ko je hotel le dni obleko odnesti, je spoznal, da je neznanemu sleparju uspelo izvabili od železničarja obleko s Irdi-tvijo, da mu jo je on prinesel v shrambo Sleparja zasledujejo oblasti. liki noči s sodelovanjem mariborskega muzeja, poleg običajnega gradiva še propagandno informativne članke o pomenu muzejev vobče ter posebej o pomenu mariborskega in nekaterih drugih muzejev. Članke bodo prispevali znani strokovnjaki na lem polju, med njimi bo tudi mnogo lepih ilustracij. Tudi to številko bo uredil prof. eh-. F. Mišič, upravno slran pa je prevzel ob sodelovanju nekaterih drugih strokovnjakov na področju tujske propagande tajnik Mestnega turističnega urada Ludvik Zorzut. m Stensko uro iz železniške postajne čakalnice v Limbušu so odnesli vlomilci, ki so vdrli skozi okno. Orožniki so uro odkrili v nekem seniku ter jo vrnili lastniku, proti storilcem jc uvedeno postopanje. m Moško kolo znamke „Nero" je nekdo ukradel izpred nekega gostinskega lokala v Cafovi ulici železničarju Alojzu Plausteinerju iz Nove vasi. Kolo ima evid. štev. 125173 ter tov. številko 42.53. m štiri domače preproge v skupni dol-Cžini 20 metrov je neznani storilec ukradel vdovi Frančiški Vovkovi z dvorišča na Radvanjski cesti 8 v noči na 12. marec. Preproge so vredne okoli 500 din. m Tatvina damskega plašča. Iz nezaklenjene sobe v stanovanju mariborskega odvetnika dr. Ravnika v Trubarjevi ulici je neznani dolgoprslncž odnesel 2100 din vreden damski plašč njegove sorodnico Zvezdane Tavčarjeve, v žepu sla bila dva ključa ter nekaj drobiža. Iz raznih znakov sklepajo, da si jc storilec odprl vrata v stanovanje s ponarejenim ključem. m Begunka v mrzlih valovih Drave. Orožniki so prijeli v zvezi s tatvinami v tovarni Tekstilne družbe v Košakih 3 moške in 2 ženski na Pobrežju. V torek so jih peljali na lice mesta v Košake, nato pa so hoteli z njimi z dravskim brodom na pobreško stran, da obiščejo še tovarno Hugo Štern, kjer so tudi odkrili tatvino. Med vožnjo preko Drave jc skočila v vodo 25 letna Ivanka Staniparjeva s Pobrežja let* pogumno rezala ledenomrzlc valove proti bregu. Brodar in orožnik sla jo končno vso otrplo dohitela v reševalnem čolnu ter jo spravila na suho. Ker je očividno popila, preveč vode, ji je hotel brodar olajšali bruhanje, pri lem pa ga jc prav neusmiljeno ugriznila v prst m SPD Ruše poziva svoje članstvo in planince na 40. občni zbor ,ki bo drevi ob 20. v Sokolskem domu m Telesna poškodba. Neki konjski mesar iz Radvanja jc pri mestni klavnici v vinjenem stanju snel brauovlek s svojega voza ter z njim brez razloga udaril po zapestju mesarskega pomočnika Jakoba Slraniša s Ptujske "ceste, tako da ga je poškodoval do krvi. m Onemogel je na Glavnem trgu 80 letni viničar Krajnc Gregor iz Peker, reševalci so ga prepeljali v'bolnišnico. * Leposlovne tuje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigami TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. * Proti kašlju priporočamo „R A V E“ prsne karamele. Originalen zavojček din 5*— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvarnice ,,RAVE“« * Gospodična Pavla Ilictaler lastnica friz. salona ,,PAVLA" je odpotovala te dni v inozemstvo v svrho nabave novih aparatov ter študija modernih frizur glede na razširitev salona. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi .TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Narodno gledališče četrtek, 13 .marca, ob 20.: »Razvaline življenja". Red B. Petek, 14. marca: zaprto. Sobota, 15 .marca ,ob 20.: ..Brez tretjega'j. Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15.: »Habakuk1*. Ob 20.: „Brez tretjega". Red A. m Proslavna predstava „Brez tretjega",. Slavljenca g. Hinko Nučič in ga. Vika Podgorska nastopita v prvi in vseh sledečih predstavah v M. Bogovičevi zelo zanimivi trodejanki, drami „Brcz tertjegaA Malo zasedbo (dve vlogi!) nadomešča globina dejanja samega ,še lx>Ij pa umetniška pomembnost obeh nastopajočih gostov, tako da obeta postali ta proslava za Maribor kulturni dogodek prve vrste. Kino v Mariboru * ESPLANADE KINO. Odlični francoski velefilm „Alarm na Sredozemskem morju" z Rolf \Vanko. Aktualen film junaštva. * GRAJSKI KINO. Danes sijani velefilm „Opercla". Willy Forst, Maria llolst, Paul Horbiger, Trude Mariču, Leo Slezak. * UNION KINO. Do vključno četrtka „RazcvetcIa roža", prekrasni filmski igro-kaz iz življenja sv. Terezije iz Lisicusa. M Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo v globoki žalosti pretežno vest, da nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, gospod ŠTOKA JOSIP državni uradnik v pokoju v 72. letu starosti. Pogreb blagopokojnega bo v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto ob pol 7. uri zjutraj, Maribor, Trst 13. marca 1941, ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI IN OSTALI SORODNIKI Z narodno pesmijo v Marenberg Naš reporter pri afriški vedeževalki IZ KAVINE USEDLINE PREROKUJE USODO MARIBORČANOV Ali si že bil pri »kofetarči«?, so me Neštetokrat izpraševali in mi naštevali vse njene lastnosti .ter jo prikazovali kol nadnaravno čudo. Mnogokrat sem slišal o tej ženi zaupne pogovore uglednih dam in Sospodov, bil sem priča nasvetom, ki so Rh dajali prijatelji onesrečenim znancem, zato ni čudno, če me je včeraj pot pri-vedla v vedcževalkino »čakalnico«. Komaj sem prišel na vrsto, koliko ljudi je bilo v majhni sobici, ki sIuži vedeževalki za »čakalnico«. Malo .Orodno je bilo meni, še bolj pa damam v krznu in njihovim elegantnim spremljevalcem, samim znanim obrazom iz Ma-r>bora. Vsi smo se seveda izgovarjali sa-'ho na radovednost, češ, toliko se govori 0 »sposobnostih« vedcževalke na kavo, si moramo to reč pobliže ogledati. Prepričan pa sem, da je vsakega izmed njih trla ta ali ona zadeva in da si je vsakdo obetal tolažbe od skrivnostne že-n'ce. Po razgovoru, ki se je sukal samo C)koli raznih vedeževalk, astrologov, grafologov in še o bogve kakšnih nadčloveških bitjih in po obliutii, da glede imen °biskovalcev ne bom indiskreten, sem Pbšel končno tudi jaz na vrsto. Ceremonije s kavo Prileten mož, menda vedeževaikin soprog, je prinesel na krožniku nekoliko zmlete kave, žličko in sladkor v drugi posodi. Sledil je »strokovni« pouk. Poročeni ljudje morajo napraviti s kavo z desnico sedem kupčkov, neporočeni z levico. Prav tako mora napraviti tri kupčke s sladkorjem. Nato je »asistent« odnesel krožnik v vcdeževalkino sobo. Pri vedeževalki Temačna soba, tesna in zatohla. Okna rahlo zastrta. Za majhno mizico je sedela neznatna ženica, ki pač ni kazala videza tajinstvene vedcževalke. ženska kakor tisoč drugih. Globoko je bila sklonjena nad skodelico, v kateri je že bila skuhana kava iz zmlevka, ki sem ga po navodilih kupčkal. Skrivnostna znamenja nad skodelico. Moral sem izpiti kavo do usedline. Spet znamenja, ženica je skodelico poveznila na pripravljen krožnik in spet delala neka znamenja ter se globoko zamislila. V skodelici so se napravile iz usedline razne figure, ki naj bi pomenile mojo usodo. Nato je vedcževalka pričela. In kako hitro je govorila! Niti slediti ji nisem mogel pošteno. Najprej glede zdravja, smrti, raznih nevarnosti, ljubezni, zakona, službe, kariere in sto drugih stvari. Vprašanj sprva ni dovoljevala, češ, da jc pri duševnem naprezanju ne smem motiti. Pol ure jc trajalo njeno prerokovanje. Čifate-Ije gotovo zanima, če jc kaj uganila. Je in ni! Kakor vsem, ki jo dan za dnem obiskujejo. Ljudem, ki so pod vplivom sugestije, pravijo, da ugane. In sugestije ima vedeževalka mnogo. Kdo je vedeževalka? Ker sc ženica rada pogovarja, sem to njeno slabost izrabil in se zanimal za njeno »umetnost«. Takoj sem izvedel, da je iz Aleksandrije, kamor je prišla iz Benetk, ko je bila en mesec stara. Njena stara mati jc bila prva žena-advokat v Aleksandriji in se je mnogo pečala z ve-deževalstvom, ki je v Egiptu doma. Kot mlada deklica se je naučila vseh skrivnostnih ved in ni nikoli slutila, da se bo morala s tem preživljati. 22 let je bila v Aleksandriji, nato pa jo je življenje pripeljalo v Maribor. Vedeževalkina klijentela je velika »Kofetarica« mi je mnogo pripovedovala iz svojega življenja. Glede imen pa je zelo diskretna. Zaupala mi je le, da prihajajo k njej po nasvete ljudje iz najvišjih krogov, pa tudi siromaki. Celo z Dunaja, Beograda, Ljubljane in Zagreba prihajajo, da bi pri njej izvedeli, kaj so jim namenile rojenice. V dolgi vrsti let jc bil pri njej najmanj vsak peti Mariborčan, mnogi prihajajo celo po večkrat, za vsako spremembo v življenju. Skrivnosten sestanek na Pohorju Najpomembnejši dogodek iz njenega poslovanja je bil skrivnostni nočni sestanek z nekim vplivnim diplomatom na Pohorju. Pozno zvečer jc prišel k njej sel s pismom, naj sc takoj odpravi na pot na Pohorje, šla jc in se v neki vili sestala z gospodom, ki ga ni poznala. Morala mu jc prerokovati in ga je baje rešila velikih neprilik. Kasneje se je izkazalo, da je bil gospod že kot mariborski §tudent pri njej »na kavi«; Letos je leto katastrof Vedeževalka trdi, da je letos leto elementarnih katastrof, bolezni in drugih nesreč. Ena četrtina vsega človeštva bo umrla. Prerokovala je propad neke velike države, pri nas pa ne bo nič hudega, nasprotno, čaka nas lepa bodočnost. V podkrepitev teh trditev mi je ženica naštela imena ljudi, ki vedo, da so se tudi njena dosedanja prerokovanja o svetovno političnih dogodkih uresničila. Seveda so te napovedi zanimive, če pa so tudi resnične, bo pokazala prihodnjost. -ig SLU2BO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din URADNICO veščo knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške in nemške korespondenco* išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod »Stalna služba* na osi-odd. »Večernika« 23858-2 HOAPAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE TRGOVSKA POMOCNICA papirne stroke se sprejme-Ponudbe nasloviti na inserat-ni biro Hinko Sax, Maribor. 23884-2 FANTA — TEKAČA poštenega,' 13—16 let, sprejmem takoj- Naslov v oglasn-oddelku »Večernika« 23901-2 SLUŽBO IŠČE io 20 besed 1? din vsaka aadtlinto beseda 1 din FRIZER gre kot pomoč. — Vprašati Krankopanova 17. 23900-3 STANOVANJE ODDA da 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din STANOVANJE obstoječe iz dveh sob n kuhinje, se odda Aleksandrova c. 36- Maribor. 23886-5 Dam SOBO BREZPLAČNO starejšima zakoncema brez otrok po dogovoru- Markso-va 4________________23891-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom, z oskrbo ali brez. se odda. Gospej-na 7, vrata 6. 23898-8 OBRT - TRGOVINA do 20 bese ’ 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Prima KUHANO MASLO din 45 —, iranko Maribor, prodam- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 23872-13 POHIŠTVO-OPREM A Zenski kotiček lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din STEKLENICE pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kanc, Maribor. 23476-13 GLASBILA io 20 besed 15 din. vsaka nadalivp beseda ! din Poceni se proda KLAVIRSKA HARMONIKA nova- Vprašati dopoldan. Wil denrainerjeva ul 6, Maribor-23883-20 Prodin nujno šest cevni ame-rikanski RADIO za vsako ceno. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 23899-20 Prodamo večje število ŠKATEL iz valovite lepenke 6l)X30X 15 cm. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Škatle«. _______23895-28 SPOMNITE SE CMD! Kompletno mehanično otodie in načrte za izdelavo generatorjev prodamo. Cena din 15-000.—t v račun vzamemo Osebni avtomobil. Ponudbe pod »Takoj« na r/oslovaluico > Večernika«, Ljubljana, I - , m Fiizeisli saiin.Pavia Trajni kodri samo Pfi Pavli, specialiteta t™1" ne, brez vodne ondula" cije, Gmesečna pisnieiia garancija. Najmodernejši salon; Najboljša' P°‘ strežba po nižjih cenah- Salon ..Pavla" Koroška 8 Čitajte„Večernik‘ o » o a e » KANC SLUŽKINJO ljubiteljico otrok, Sprejme fna la obitell v Ljubljahf Naslov v oglasnem oddelku- »Večernika,. 23887-2 SOBO ODDA lo 20 besed 19 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBA za r ali 2 t>sebi v bližini parka, parket, posebni vhod, se odda s 1. aprilom Vrazova ul. 6, priti-, levo. 23897-8 Jo 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Dobro ohranjena moderna OMARA nočna omara in postelja z vložkom poceni naprodaj. — Aleksandrova c. 60, Studenci 23892-17 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vestj da nas je naš ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Rupert Klofčnik slikarski mojster dne 13. marca ob pol 4. uri zjutraj po dolgi' mučni bolezni v 63. letu starosti v Gospodu za večno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 15. marca ob pol 4. uri iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Maribor, Dunaj, Graz, Salzburg dne 14. marca 1941. Marija Klojčnik, soproga; Romana Petrič, rejenka; Jože Petrič, zet; Erika Petrič, vnukinja ter ostalo sorodstvo. d* 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 <*in MOTORNO KOLO 200 ccm v zelo dobrem stanju se ugodno proda- Vpraša se: Frančiškanska ul 13, šoferska šola. 23882-22 IZGUBLJENO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ROKAVICA modra usnjena izgubljena v soboto v Grajsk. kinu- Najditelja naprošam naj io odda v Barvarski 5, Knupleš. 23888-27 Prodaja v Mariboru :«! SCHHEIDER ZAGPEB. NIKOLIČEVA IO | |urei£evB * ZAHTEVAJTE BfttSPtACNI CfHIK RAZNO jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda ! din Kupim DRES ZA MOTOR (bajaco). Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Večernika« pod »Dres«. 23896-28 Uslužbenci in viničarji Poschevega posestva v Rošpohu naznanjamo tužno vest, da nas je naša dobra gospa OLGA POSCH za vedno zapustila Pogreb blngopokojne bo v petek ob 4. uri popoldne. Ohranili jo bomo v trajnem spomi- Usluzbenci in viničarji Poschevega posestva v Mariboru .Grad sreče* PUTNIK, Maribor-grad, 21-22 * 21-29 glavna kolektura državne razredne loterije začne s prodajo srečk za I. razred 42. kola dne 18. marca 1941 Vljudno Vas vabimo, da čimprej naročite Vaše srečke. Izrežite spodnjo naročilnico in jo še danes odpošljite na naš naslov! Zamislite se v lepo vsoto . . . Din 65,000.000'- Tukaj odrezati! in odločite se! Glavna kolektura državne razredne loterije »GRAD SREČE« Putnik, Maribor MARIBOR Grad Naročam pri Vas sledeče srečke za 42. kolo: ...........komad Ve po din 100*— za ................ .......... komad */* P° din 50*— za ..................... S srečkami mi pošljite tudi Vašo položnico Čitljiv podpis ........................ Točen naslov .......................... Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo m uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. — Telefon uredništva štev. 254)7 m uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.40V.