Politiški oddelek.
Nova večina in federalizem.
Kakor se kaže, je federalizem vez, ki veže novo večino posebno je ni druge stvari, ki bi vezala Dipauli-jevo stranko in Mladočehe. Domneva se, da zlasti v šolskem vprašanju hoče nova večina delati na razširjenje deželne samouprave. Čehi in katoliška ljudska stranka so baje za to, da se zakonodaja o šolah izroči deželnim zborom. Čehi bi potem v severnih pokrajinah šolstvo uredili bolje na svobodnostni podlagi, kakor ugaja njih željam in težnjam, na Tirolskem, Predarlskem, Gorenjem in morda tudi Dolenje Avstrijskem, na Solnograškem bi pa upeljali versko šolo, kakor jo zahtevajo škofje. Tako vsaki nekaj pridobe.
Vprašanje le nastane, če bi bila taka rešitev šolskega vprašanja za nas Slovence ugodna. Reči moramo da ne. Naše razmere so bistveno različne od čeških. Kakor sedaj razmere stoje, je deželna samouprava za nas Slovence naravnost pogubna.
V koroškem, štajerskem, isterskem in tržaškem deželnem zboru imajo večino naši narodni nasprotniki, ki bi gotovo šole tako uredili, da bi služile le potujčenju Slovanov. Pa tudi v verskem oziru bi šola gotovo ne bila vzgledna, ako bi jo urejali ti deželni zbori. V goriškem deželnem zboru je večina zavisna od jednega ali dveh glasov in tudi ni verojetno, da bi Slovenci mogli kaj ugodnega doseči. Jedino na Kranjskem je potem upati nekoliko ugodnejših razmer. Na Kranjskem je pa že sedaj šolstvo za Slovence precej ugodno uravnavo.
Potrebno se nam je zdelo opozoriti na to nevarnost, ker noben drug slovenski list na to ne opozori, temveč se vse le veseli nove državnozborske večine, katera pa mora še le pokazati svojo pravo vrednost.
Mi dobro vemo, da smo se izpostavili očitanju, da ri^diramo večino ali dobre odnošaje s cehi, ako se upamo katero  ziniti zoper  federalizem.    Pri  nas so  ljudje, ki
mislijo, da moramo vse le hvaliti in občudovati, kar ukrenejo Čehi, da si imamo že skušnje, da tudi češka politika nam ni bila v korist.
Jezikovno vprašanje bi se bilo lahko že pod Taatfe-jem ugodno rešilo, da se niso cehi in Poljaki, ko so Nemci sprožili stvar, postavili na stališče, da stvar spada v deželne zbore. V državnem zboru je tedaj bila duvolj močna Slovanom prijazna večina, da bi se bilo dalo to vprašanje, pravično rešiti. Tako je pa sedaj še veliko vprašanje kako in kdaj se uravna.   Grof Badeni  kaže le
y
malo dobre volje, jezikovni naredbi za Moravsko in Sle-zijo le odlaša, dočim se na nas Slovence niti ne spomni.
Mi vemo, da kdo poreče, da Čehi nas ne bodo zatajili, kot naši slovanski bratje. Toda v politiki je tudi slednjemu bližja srajca kakor suknja. Tudi Hrvatje so slovanski bratje Slovakov, Rusinov in Srbov, pa so vendar nanje pozabili, ko so se poganjali z Madjari. Mi ne moremo zahtevati od Čehov, da zaradi nas zataje svoje koristi.
Po našem mnenju je dolžnost naših poslancev storiti vse, da se šolska zakonodaja ne izroči deželnim zborom, dokler ne bode popolnoma zagotovljena postavnim potom narodna jednakopravnost v šoli ter da deželni zbori o tem ukrepati ne bodo mogli. V tem oziru bodo Slovence podpirali gotovo Rusini, naj so že z našimi poslanci v jednem klubu ali ne.
Ljudska šola še ne pride precej v državnem zboru na vrsto, ker sedanja vlada ne želi spremembe šolskega zakona, a v teku te postavodajne dobe se pa bode najbrž stvar sprožila, ako ostane sedanja večina. Vlada ne vodi več državnega zbora, temveč bode državnozborska večina vodila vlado, kakor se kaže.
Ker je pa vsekako potrebno, da naši poslanci za časa stvar dobro premislijo in v tem smislu vplivajo na parlamentarni položaj, za to smo na stvar že danes opozorili. Mi nikakor ne dvomimo, da bi bil slovenski poslanec, bodi si te ali one stranke, ne bil voljan potegovati se za naše narodne koristi, a bojimo se pa, da bi tega ali onega le utegnili zapeljati tuji vplivi.   Jeden bi
se utegnil udati željam katoliške ljudske stranke, drugi pa željam Čehov. Od vseh stranij se bodo gotovo slikale dobre strani avtonomistične uredbe šol. Posebno se bode seveda naglašalo, da se s tem priloži huda zaušnica nemškim liberalcem. Kateri slovanski poslanec bi pa ne maral udrihniti po tej stranki?
162