Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	*	V . . .	
Let. 4. Št. 146.		Cena 5 c.	TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, JANUARY 23RD, 1946.	Price 5c.	---	Vol. 4. No. 146.
Nad 400 dolarjev iz Vancouverja za fond Edinosti
SUDBURČANI SMO PRIPRAVNI NA TEKMO! KAJ PRAVITE V TIMMINSU 'IN DRUGIH NASELBINAH?
POROČILA ODSEKOV ZVEZE IN POSAMEZNIKOV
Predno smo šli v tisk, smo dobili več pisem in poročil o kampanji Edinosti. Poročila so poslali odseki Zveze Kanadskih Slovencev in tudi posamezni naročniki. V svojih poročilih urgirajo za živo tekmovanje izmed odsekov in tudi drugače.
N. pr. tajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Vancouverju poroča naslednje:
Cenjeno uredništvo: "Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Vancouverju, je priredil domačo zabavo v svrho tiskovnega fonda Edinosti. Prav z veseljem poročam, da se nam je dobro obnesla.
V prvi vrsti moram se zahvaliti kuharicam, ki so se potrudile in pripravile tako okusen in pravi "ljubljanski golaš", okrasile mize še povrhu z okusnimi poticami tako, da človek malokdiaj vidi kaj takega v tej deželi akoravno je vsega drugega na razpolago. Ta domača zabava nem je poleg vsega drugega tako globoko oživela priljubljen spomin na naš domači kraj in naše drage v stari domovini.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem našim bratom in sestram kakor tudi sobratom Hrvatom in Srbom, ki so nam priskočili v pomoč doseči tako dober uspeh za fond Edinosti. In kako bi ne pomagali podpirali naš list. Osebna pisma, ki nam jih pišejo iz stare domovine pričajo, da je bila resnica kar nam je opisovala Edinost od samega začetka. Toraj dragi rojak! Ne odlašaj z novo ali ponovno naročnino. Naroči se ali pa ponovi naročnino. takoj, če ti je potekla. Ker dobro ves, da v Edinosti so novice in članki, katerih drugi časopisi ne prinašajo.
Pismu prilagam denarno denarno nakaznico v znesku $430.09, to je 427.00 za fond Edinosti in tri dolarje za eno novo naročnino. Skupni prispevki so znašali $513.00, izdatki so znašali pa $85.91."
Posamezniki so prispevali za fond Edinosti kot sledi:
Po 20 dol.: T. Ogulin, F. Košir, J. Popovič, Po 15 dol.: J. Krašovec, F. Sodeč. Po 13 diol.: F. Gorenc in J. Simonič. Po 10 dol.: J. Drganc, J. Mrarnor, J. Kerin, N. Kombol, F. Mrvič, M. Rožič, J. Grdina, J. Zitko, T. Ma-lenšek, L. Jakše, V. Pire in N. Sinkovič.
Po 8 dol.: T. Staničak. Po 6 dol.: N. Podkonjak in N. Sorajevič. Po pet dolarjev:
F. Ronner, V. Grbič, F. Cvetanovič, J. Jaška, L. Kusel, J. Matič, J. Bencina, D. Rod, M. Mesič, A. Niko-šič, G. Malenšek, J. Košir, J. Huldoklin, J. Zokol, M. Stanič, M. Maric, J. čudič, J. Malatestinič, J. Sterk, J. Božič, E. Popovič, B. Trinajstič, M. Milič, P. Ostovič, J. Kuhar, M. Sertič, L. Mesič, J. Novosel, J. Zorica, J. Majnerič, J. SerSič, J. Žagar, J. Kosumovič, J. Jurkovič, S. Tomljenovič, D. Vukasovič, J. Maras, J. črnič, I. Rukavina, F. Rožič, J. Brezovar, F. Sterle, J. Starešinič, I. Radivoj, P. Sigurnjak.
Po štiri dolarje, I. Radoševič, tri dolarje M. Dra-gičevič, in po dva dolarja: I. Mikulič, M. Siauš, D. ča-čič, M. Pezdirc, V. Polič, Rupčič, S. Miloševič (Dudo, E. Zitko in F. Fudorič.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti in kličem: "Na delo prijatelji ljudskega napredka za dober uspeh kampanje!"
J. Mramor, tajnik
Glavni predsednik Zveze, br. J. Miketič, poroča naslednje:
"Naš Odsek Z.K.S., je imel redno sejo dne 2 decembra, kjer smo vzeli v pretres sedanjo kampanjo Edinosti. Po daljši diskusiji izvolili smo ddibor 10 članov, kateri bo delal na tem polju dela. Sklenili smo tudi prirediti večjo prireditev, na katero povabimo kakor gosta glavnega tajnika Zveze kanadskih Slovencev, br. Jožeta Srn^ks
Toraj mi smo naredili še v začetku decembra načrt za delo. Da nismo pisali in klicali nobene naselbine na tekmo, je bil "razlog" stavka avtnih delavcev. Toda mislimo, da bi bilo delo bolj živahno in tudi bolj uspešno, da se razvije prava in živa tekma izmed naselbin, pa tudi posamezniki lahko tekmujejo recimo za nove naročnine."
(Dalje v uvodniku)__
Kardelj opozarja UNO za poravnanje jugoslovanskih meja
SOVJETSKI DELEGAT GROMINKO OPOZARJA UNO PRED POSLEDICAMI BIVŠE "LIGE NARODOV."
London — Podpredsednik vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci Organizacije Zedinjenih Narodov, ki se točasno vrši v Londonu, Angliji — Edvard Kardelj je dejal v svojem govoru naslednje:
"Jugoslavija želi zvrniti pozornost zasedanju Organizacije Zedinjenih Narodov na dejstvo, da je naša etniška črta potisnjena daleč nazaj po fašistični agresiji — katero se mora poravnati."
Edvard Kardelj je tako opozoril zborovanje Organizacije Zedinjenih narodov na jugoslovan-sko-italijansko mejo, katera je potisnjena po prvi svetovni vojni od Soče do Reke. Jugoslovanska
Delegacija jug, Rdečega
etniška meja sega tudi čez reko Sočo in obsega celo Istro, Trst in Slovensko Primorje. V teh pokrajinah žive slovenski in hrvaški prebivalci, katere po vsej pravici pripadajo Jugoslaviji.
Poleg tega Kardelj je odločno nastopil proti nameri, ki ima za cilj odvzeti veliki petorki avtoriteto rekoč: "Mi moramo dati velikim silam pravico in odgovornost v Organizaciji Zedinjenih Narodov."
Po govoru Edvarda Kardelja, je nastopil začasni načelnik sovjetske delegacije Grominko, kateri je
Ameriški odbor jugoslovanske pomoči vabi vse jugoslovane na shod v nedeljo 27, januarja ob dveh popoldne v Romunsko dvorano Russell — Farns*vorth. Naši rojaki, dr. Robert Neubauer, ga Nada Kraighar (oba Slovenca) in Gaj o Radokovič, delegat je jugoslovanskega Rdečega križa, so pred kratkem prišli iz stare domovine. Povedali bodo marsikaj zanimivega, pretresljivega o borbah, življenskih in zdravstvenih problemih Slovenije in Jugoslavije. Poleg govorov delegatov jugoslovanskega Rdečega križa bo tudi predvajanje filmov prineše-nih iz Jugoslavije oz. Slovenije.
Skrbimo, da bodo naši dragi gostje odnesli najboljše vtise iz Detroita. Več o programu bo objavljeno preko radio postaje WJBK v soboto 26. januarja ob 6.30 P.M. in v nedeljo 27. januarja preko WJLB ob 10.30 A.M. Vstopnine ni, prosite se pa, če prinesete s seboj živila za sestradano jugoslovansko deco in tako pomagate rešiti vsaj eno siroto gotove pre-rane smrti.
Lia Menton
Impirialistična politika v Grčiji in Indoneziji
London — Na predvčerajšnem zasedanju Organizacije Mednarodne Varnosti, je prišlo na dnevni red vprašanje neopravičene intervencije po zunanjih silah v Indoneziji in ¡zadrževanja vojaštva v Grčiji sedaj po skončani vojni. Vprašanje glede intervencije v Indoneziji je postavil na dnevni red delegat Sovjetske Ukrajine in dejal: "Po mišljenju vlade Sovjetske Ukrajine, intervencija v Indoneziji predstavlja nevarnost za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti."
Med tem ko je vprašanje glede zadržavanja vojaštva zunanjih sil v Grčiji, postavil na dnevni red delegat Sovjetske Rusije. Dejal je: "Zadržavanje britskega vojaštva v Grčiji, pomeni pritisk na notranjo situacijo v državi, kjer vladajo reakcionarne sile v borbi proti demokratično raspoloženega ljudstva."
Ta očitnost se izraža kakor v zadevi Gndonezije tako tudi Grčije, da so impirialistični cilji zunanjih sil po sredi, kateri povzročajo ne samo notranji nered in izgrede, ampak tudi v podpori reakcionarnih in profašističnih elementov, kateri skušajo pod varstvom tujih bajonetov zadržati o-blast v svojih rokah.
SMRT FAŠISTIČNIM KRIMINALCEM, SO ZAHTEVE LJUDSTVA
enako odločno nastopil proti že omenjeni nameri posameznih delegacij, ki zagovarjajo izključitev končne avtoritete velike Petorke v posameznih zadevah in problemih. Med drugim je dejal naslednje:
"Nova Organizacija Zedinjenih Narodov se mora temeljito razlikovati od bivše "Lige Narodov." Vsi narodi, manjši in veliki so neposredno zainteresirani v Organizacijo Mednarodne Varnosti miru in sprečitve ponovne agresije. T« še ne pomeni da je potrebno izključiti avtoriteto in odgovornost velike Petorke. Vsak poskus, kateri bi imel cilj izključiti pravico teh, vodi več v škodo kakor za interese stvarem miru in soglasja.
Svoj zelo značilen govor na zasedanju Organizacije Zedinjenih Narodov, Grominkov je pudaril rekoč, "fašizem s porazom Nemčije in Japonske, še ni uničen v svetu. Borbo za iztrebitev poslednje sledi fašizma, je ne mogoče oddeliti od dela skupne organizacije."
Posebno nekatere južno-ameri-ške države so zagovarjale izključitev avtoritete velikih petih v obsegu sedanje oblike Zedinjenih Narodov. Namreč vstanovitev Organizacije Mednarodne Varnosti po načinu bivše razpadle "Lige Narodov", katera je vsled svoje organizacijske strukture in posameznih reakcionarnih elementov izražala ne samo o-mahljivost proti širitvi fašistične agresije, ampak v marsikaterem oziru ni pokazala sploh nobene pripravnosti tako proti fašistični agresiji, kakor tudi v drugih mednarodnih problemih razen enostavne reakcionarne reklame. Posledice so več kot preveč očitne in je že radi tega govor podpredsednika Zvezne Ljudske, vlade, Edvarda Kardelja in sovjetskega delegata Grominka, stvarno opomin zborovanju Organizacije Mednarodnih Varnosti, kakor vsem svobodoljubnim narodom, da se spreči vsak poskus, kateri bi vodil v organizacijsko in
Med tem, ko je kanadsko vojno sodišče v Nemčiji obsodilo na smrt generala Kurt Mayera zaradi umora 18 kanadskih vojnih ujetnikov v Normandiji, Francija, sedajni vrhovni poveljnik kanadske okupacijske armade, general-major Chris Vokes, je spremenil odlok sodišča, mesto smrtne kazni v dosmrtno ječo, sicer z izgovorom, češ da obtožba proti omenjenega ne vsebuje "zadostno" podlago, da bi se ga moglo obsoditi na smrt. Namreč če tudi ga obtožnica dolži za umor kanadskih vojakov, njegovo prošnjo, da se mu olajša kazen, ker da ima ženo in petero otrok.
Ta vest je zvrnila med kanadskim narodom na splošno ogorčenost proti tako blage kazni napram nazi-fašističnemu • kriminalcu Mayeru, kateri znaša odgovornost za nešteto ljudskih življenj. Organizacije vojnih veteranov prve svetovne vojne, razne druge organizacije in ustanove, so naslovile močne proteste federalni vladi s zahtevo, da se izvrši kazen po odloku vojnega so-
Pisma iz stare domovine
V uradu glasila K. S. K. Jed-note se nahaja več pisem iz starega kraja, ki so jih pisali sorodniki svojcem v Kanadi. Pisma so dobili sledeči rojaki:
Kremesec Anton, Metlika-Ka-nada. Piše Linea Matkovič. Gar bas Ela iz Knej, Vel. Lašče, stanujoča v Geraldton-u, Ont. Piše Gradišar Anton. Kobevšič Franc iz Grahovega, štritof Andrej iz Cajnarjev, Dolenc Štefan in Johan. Piše njih oče iz Dola pri Litiji Knafelc Izidor. Piše Bras Rudy, Cetinski Alojzij, Areola, Sask. Rauh Jože iz Laz pri Starem Trgu. Piše Rauh Ivan. Krhin Ivan iz Št. Jerneja. Piše Rus Božena Ščurk Alojzij iz vasi Ščurki pri Turjaku. Piše Kožar Stanko. St rucelj Matija, iz Gribelj, stanujoč v Montani ali pa v Kanadi Piše Strucelj Alojz.
Omenjenih pisma se nahajajo v zgoraj omenjenem uradu, katere ga naslov je: "Glasilo K. S. K. Jednote", 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. USA.
politično strukturu bivše razpadle "Lige Narodov".
dišča. Mestni kontrolni odbor v Torontu, je na predlog Steward Smitha, enako sprejel resolucijo z tri proti enega glasov, v kateri odločno protestira proti spremembi kazne za nazifašističnega generala.
A.A. MacLeod in J.B. Salzberg, člana provincijalnega parlamenta, kontroler Stuart Smith, odbornik Sims, Norman Freed in še nekateri drugi odborniki mestne uprave v Torontu, so podali sledečo izjavo: "Izpremenitev kazni Kurt Mayerju na dosmrtno ječo zaradi tega, ker ima ženo in petero otrok, je ne mogoče razumeti spričo dejstva, da imamo tukaj veliko število vdov in sirot, katerih očetje so postali žrtve nacističnih besnih strahot nemškega fašizma. . . Kanadski narod mora dvigniti močno svoj glas protesta proti blagega postopanja napram vojnim zločincem in sprečiti, da bi kot taki izdržavali svojo kazen tukaj v Kanadi."
Jack Mason, predsednik odseka Canadian Legion pravi, da se popolnoma strinja z prvotno obsodbo, to je z streljanjem Mayera. Mnogi drugi uradniki in časopisje odločno zagovarja smrtno kazen za nazifašističnega generala, Kurt Mayera.
Pomilostitev na dosmrtno ječo omenjenega vojnega zločinca, je ne samo v nasprotju z določbami Potsdamske deklaracije, ampak istočasno v nasprotju onih obveznosti napram milijonom žrtev, ki so na najbolj brutalen način umorjene po nazifašističnih kriminalcih. Toda obenem resno opozarja vse fslobodoljubne sile pred nevarnostjo prijateljev fašističnih zločincev, ki delajo z polno paro, kako bi pripravil nove mednarodne konflikte.
ŠTUDENTI POSTAVILI ZAHTEVE
Ottawa — Pretekli teden delegacija študentov, kateri so se nahajali v sedanji vojni, je postavila federalni vladi zahteve za večjo podporo in boljše življenjske pogoje kakor tudi večjo in boljšo priložnost za šolanje.	,
Delegacija je zastopala študente iz raznih univerz v deželi, kateri so služili vojsko in katerim je bilo obljubljeno marsikaj ko so stopili v vojaško službo.
Memorandum Koroških Slovencev Ameriški Vojni Opravi
JEKLARSKI DELAVCI ZASTAVKALI
Pittsburgh — Velike jeklarske tovarne v tem in drugih mestih, so zaustavile obrat vsled oklica stavke jeklarskih delavcev. Z stavko je prizadetih okrog 900 tisoč delavcev. Jeklarska unija je sprejela priporočilo predsednika Tru-mana, da se zviša plačo delavcem $1.48 na dan, med tem, ko se baroni jeklarskega trusta močno u-pirajo protiv temu.
FRANKO ŠČITI ZLOČINCE
London — Beloruski delegat, Kuzma V. Kiselev je na skupnem zasedanju Organizacije Zedinjenih Narodov obtožil fašistični režim generala Franka v Španiji, da je slednja postala zavetje mnogim nazifašističnim zločincem, kateri so odgovorni za številne zločine v
Evropi.
Od 1,200 nazifašističnih zločincev na listi sovjetske vlade, večina teh se nahaja sedaj v Španiji.
Pokrajinski odbor OF za slovensko Koroško je izročil zavezniški komisiji za Avstrijo in avstrijski vladi na Dunaju memorandum k stališču, ki so ga zavzele britanske zasedbene oblasti na pram koroškim Slovencem.
To stališče je pokrajinski odbor OF za slovensko Koroško določil na svoji plenarni seji dne 6. novembra t.l. ter ga sporočil angleški vojaški upravi v Celovcu. Ple-num POOF za slovensko Koroško pravi v tem sporočilu:
Pokrajinski odbor "Osvobodilne fronte za slovensko Koroško" je na svojem sestanku obravnaval novo nastali položaj ugotovil spodaj navedena dejstva ter sprejel odgovarjajoče sklepe.
A. Dejstva:
1.	Angleška vojaška uprava je odklonila podpreti slovensko ljudstvo na Koroškem pri njegovih naporih, postaviti gospodarsko življenje na trdno osnovo in pomagati mu k pravični popravi krivic, dasi je v boju proti nacizmu na strani zaveznikov doprineslo težke krvave žrtve in ravno zaradi tega bilo od nacističnega režima politično na najgrozovitejši način preganjano in gospodarsko sistematično uničevano. Prošnjo koroških Slovencev za obnovo slovenskega zadružništva in slovenske zadružne zveze je angleška vojaška uprava brez utemeljitve zavrnila.
2.	Angleška vojaška uprava je brez utemeljitve odklonila slovenskemu ljudstvu na Koroškem svoboden kulturni razvoj v okviru slovenske prosvetne zveze in njenih krajevnih organizacij. Slovensko prosvetno zvezo je po vstopu Jugoslavije v vojno -na strani zaveznikov nacistični režim razpustil. Tako je bilo koroškim Slovencem celo pod nacističnim
režimom dovoljeno omejeno kulturno življenje in je bilo to popolnoma uničeno šele v trenutku, ko je narod v Jugoslaviji stopil v boj proti nacizmu. Bilo je pričakovati kot nekaj samo po sebi umevnega, da bo angleška vojaška uprava ugodila stremljenju koroških Slovencev, da se popravi krivica, prizadeta od nacističnega režima, in da bo blagohotno podprla slovensko prosvetno življenje. Toda nastopilo je nasprotno: obnove slovenskega prosvetnega življenja angleška vojaška uprava ni dovolila.
3. V Celovcu so razpolagali koroški Slovenci zaradi sistematično izvajane preganjevalne politike vseh nemških strank, ki je trajala skozi stoletja, z enim edinim reprezantativnim poslopjem, Mohorjevo hišo, ki jo Slovenci smatrajo kot narodno lastnino in ki je že od nekdaj imela pod streho centrale slovenskih organizacij, dežele. Mohorjevo hišo so nacisti kot slovensko lastnino zaplenili. Slovensko ljudstvo na Koroškem je smatralo kot nekaj samo po sebi umevnega, da mu bo po osvoboditvi Avstrije Mohorjeva hiša zopet na razpolago. Toda zgodilo se je nekaj popolnoma nepričakovanega. Ne samo, da za eventualno slovensko organizacijo ni bil dodeljen prav noben prostor, temveč je bila celo nekdanjemu slovenke-mu funkcionarju ki je bil kot žrtev nacizma skupaj z ženo izgnan iz dežele in ki je ob bombardiranju izgubil vso svojo imovino, zavrnjena prošnja, da bi smel zopet priti v svoje staro stanovanje v Mohorjevi hiši, medtem ko je bilo istočasno neki nemški stranki stanovanje v isti hiši brez nadaljne-ga nakazano. In dalje, ko je mestna uprava po ponovnih urgencah končno uradno dovoljeni stranki
dodelila tri sobe v drugem nadstropju, ki so bile več tednov prazne, so še istega dne, ko je prispelo pismeno dovoljenje mestne uprave, zasedli angleški vojaki. Iz navedenih primerov jasno sledi, da zapostavljanje Slovencev ni smatrati za posledico kakršne koli potrebe, temveč je posledica zavestnega delovanja.
4.	Medtem ko je bila koroškim Slovencem od vsega začetka kratena pravica zahtevati revizijo meje, je smel na drugi strani uradni organ PWB "Karntner Na-chrichten" pisati o "nedeljivi Koroški", je smela avstrijska Volk-spartei sprejeti parolo o "nedeljivi Koroški" celo v svoj uradni program. Organ socialistične stranke "Neue Zeit" je lahko odkrito pisal o nedeljivi Koroški Deželni glavar Piesch je lahko ožigosal vse Slovence, ki gledajo k svojemu maternemu narodu v Jugoslavijo, brez nekaznovano na uradnem zborovanju kot deželne izdajalce Minister Schumi je lahko na javnem zborovanju 4. novembra 1945 v telovadnici v Veli-kovcu govoril o reviziji meje na južnem Tirolskem v Kanalski dolini in mariborski kotlini. S tem je postalo jasno, da nacistični pan-germanizem ne samo dalje živi, temveč ga je moči popolnoma javno in svobodno propagirati.
5.	Medtem ko se pri poštenih antifašistih vedno bolj množijo hišne preiskave, aretacije in celo telesna zlostavljanja, posebno v zaporni coni, se nahajajo ob istem času SS prostovoljci in gestapovci, ki so se posebno udeleževali preganjanj svobodoljubnih borcev in antifašističnega prebivalstva še vedno na prostosti in celo v državni službi.
6.	Vsa navedena dejstva stoje v ostrem nasprotju z navedbami od-
govora angleške uprave z dne 4. julija 1945.
7.	Deželni svetnik dr. Tišler je bil prisiljen podpisati izjavo, ki je prav tako v jasnem nasprotju z zgoraj omenjenim odgovorom angleške vojaške uprave. Izjava zahteva od slovenskega ljudstva na Koroškem, naj se odpove svojemu maternemu narodu ter zataji in pozabi težke krvave žrtve, do-prinešene za časa osvobodilne borbe. Enak politični pritisk izvajajo avstrijska oblastva na slovenske župane.
8.	Dasi smo 13. oktobra poslali memorandum in pravila stranke zavezniški komisiji na Dunaj ter 2. novembra ponovno z delegacijo urgirali odgovor, so ostale tem je treba ugotoviti, da delegacija ni bila sprejeta, temveč edino dr. Tišler.
B. Sklepi:
Pokrajinski plenum Osvobodilne fronte za slovensko Kproško je azpravljal na svoji seji o dodatnih spremenjnih pogojih angleške vojaške uprave za dovolitev tako imenovane "Slovenske stranke" ter je prišel pri tem do zaključka, da niso sprejemljivi. Deželni svetnik dr. Tišler je s svojim podpisom omenjene pogoje sprejel ne da bi bil prej dobil soglasnost celotnega vodstva Osvobodilne fronte za slovensko Koroško. Na današnji plenarni seji je smatral svoj postopek za napačen ter zato podal ostavko kot zastopnik koroških Slovencev v deželni vladi kakor tudi kot predsednik pripravljalnega odbora OF za slovensko Koroško. Njegov odstop je bil sprejet.
Dasi je stranka "Osvobodilna fronta za slovensko Koroško" bila dovoljena šele 17. oktobra t.l. se je stranka držala vseh volivnih terminov in že po tridnevni pri-
pravi so se vršila 21. oktobra 1945 prva zborovanja, in to v Dobrli vasi z okoli 1800 udeleženci, v Borovljah z okoli 600 in v Št. Jakobu z okoli 800 udeleženci, dne 27. oktobra pa v Hodišak s 180, 28 oktobra v Šmihelu pri Pliberku s 300, v škocijanu z 200, v Železni Kapli s 450, v št Vidu v Podjuni z okoli 200, v Št. Ilju s 300, v Kot-mari vasi s čez 200, v Brdu v Zilj-ski dolini s 150 in v Medgorju s 150 udeleženci. Za 4. november je bilo napovedanih 13 volivnih zborovanj. Dasi so bila vsa zborovanja zakonito prijavljena in so vsa potekla v največjem redu in tudi od nobene strani ni prispela kaka pritožba, se delajo navzlic vsemu take težave, ki jih ni mogoče spraviti v sklad z najelementarnejšimi načeli demokracije. Izjava predstavnikov avstrijskih oblastev kakor tudi zadržanje članov angleške vojaške uprave za Koroško nas silijo k zaključku, da te volitve na Koroškem ne morejo biti resnični izraz ljudske volje. Zato zahtevamo, da se spoštujeta demokracija in ljudska volja ter da se volitve na Koroškem toliko časa odlože, da bo vse antifašistično prebivalstvo v stanju, izraziti svojo voljo svobodno in brez pritiska s katerekoli strani nositeljev današnje oblasti.
Na sestanku plenuma POOF je bil po odstopu sedanjega predsednika izvoljen naslednji pokrajinski odbor: predsednik dr. Peter Franc, zdravnik, Velikovec; prvi podpredsednik dr. Luka Sienčnik, živinozdravnik, Dobrla vas, drugi podpredsednik dr. Vinko Zwitter, uradnik, št. Jakob v Rožu; tajnik Karel Pušnik, kmečki sin, železna Kapla, ter 25 članov odbora iz vseh delov slovenske Koroške.
Po "Ljudski Pravici" z dne
22 novembra).
11
EDINOST"
Published weekly at ;	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhc Registry Office for the Oity sf Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
• *
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-' čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kdo zastopa Ameriko v Jugovzhodni Evropi?
ZNA LI PREDSEDNIK TRUMAN? VE DRŽAVNI TAJNIK BYRNES?
Vprašanje jugoslovanskih meja pred UNO
Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne Ljudske vlaldie Republike Jugoslavije, načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci Organizacije Zedinjenih Narodov, je v svojem govoru odločno postavil vprašanje jugoslovanskih meja med Jugoslavijo in Italijo, katera je potisnjena od etniške črte daleč v notrajnost jugoslovanske zemlje po prvi svetovni vojni.
Opozoril je zbrano delegacijo Zedinjenih Narodov na dejstvo, da ozemlje tudi čez reko Sočo po narodnostni in etniški pravici pripada Zvezni Republiki Jugoslaviji.
To ozemlje je dobila Italija v prvi svetovni vojni kot nagrado z strani tedajnih zaveznikov v vojni proti Nemčiji in Avstriji. Od tega časa naprej se začenja strahotna povest o terorju in nasilju italijanskega fašizma nad Primorskimi Slovenci in- Hrvati, po večini živečih v teh pokrajinah. Italijanski fašizem je že takoj po prvi svetovni vojni začel z vso nečloveško brutalnostjo zatirati vse kar je bilo slovenskega in hrvatskega dokler naposled ni bilo prepovedano sploh vporaba slovenskega jezika in celo družinskega imena.
v. ,T?da v sedanji vojni Italija je bila zaveznica nazi-iasisticne Nemčije in je kot taka poražena in premagana z strani Zedinjenih Narodov, ki so se borili proti fašističnemu osišču. že to dejstvo opozarja ves svobodoljubni svet, da ne more delati predsodke z ozirom na poravnanje ne samo napake, ampak prizadete največje krivice Jugoslaviji kot celoti,, a posebej Primorskim Slovencem in Hrvatom. To ozemlje pripada Jugoslaviji, je končno last nina slovenskega in hrvatskega naroda. Za to lastnino so tako Primorski Slovenci in Hrvati, kakor ostali narodi Jugoslavije, se borili na strani Zedinjenih Narodov proti fašističnega osišča, prelivali svojo kri in žrtvovali svoje lastne žrtve, katere presegajo daleč žrtve velikih in močnih držav.
Kljub tem tako očitnim dejstvom, nasilno in nepravično odvzeto ozemlje Slovensko Primorje, Trst in Istra, ni povrnjeno resničnim lastnikom, temveč se nahaja pod okupacijo okupacijske armade. Poleg tega se dogajajo sicetr taki dogodki z strani profašističnih in fašističnih elementov, kateri vživajo svobodo, če tudi spadajo pod kazen vojnih zločiniev, da je nemogoče verjeti z ozirom na določbe velikih zavezniških držav. Te določbe zahtevajo poravnanje storjenih napak po prvi svetovni vojni, kazen za vojne zločince in nevmešavanje zunanjih velesil v notranje zadeve posameznih narodov.
Te določbe jasno izključujejo kakršno koli pravico > tujcev na ozemlje, katero pripada Zvezni Ljudski Repu-! bliki Jugoslaviji!
(Ta članek je spisal Louis Adamič in je objavljen v angleščini v njegovi publikaciji T & T | izdaja za januar-februar|. Slovenski prevod je preskrbel tajnik SANSa z Adamičevim dovoljenjem).
Ta tri vprašanja so važna. Zadenejo več nego samo jugovzhodno Evropo. To ozemlje s svojimi pol tucata državami slučajno meji na sovjetsko Rusijo. Ali posedujejo naši ameriški zastopniki v teh državah tak karakter, mentaliteto in tak vpogled, da delajo naravno za dobro razmerje z narodi in novimi vladami teh držav — in z njihovim sosedom velikanom bolj proti vzhodu — ali ravno narobe?
Odgovor na to je: ravno narobe.
Ameriški diplomatski in vojaški zastopniki v jugovzhodni Evropi se delijo v dve vrsti: (1) v tiste, ki so se zadnja leta izkazala nesposobne za bolj zaželjiva in po ugledu važnejša mesta in so bili "spravljeni s pota" z nastavlje-njem v jugovzhodne evropske dežele, in (2) oni, ki so tam službovali pred 1939 in so "poučeni" o tedanjih zadevah teh dežel, ki pa niso več take — če so sploh kedaj bile take. V prvo skupino spadajo skoraj vsi vojaški imenovanci; v drugo pa piecej našega političnega in diplomatskega osobja. Toda poglejmo bolj natančno.
V zavezniškem oblastnem svetu
(Allied Control) za jugovzhodno Evropo zastopajo Ameriko trije generali: general major William S. Key v Budapešti, general major John A. Crane v Zofiji in bri-gadni general Courtland V. Schuyler v Bukarešti. Key in Schuyler nimata niti aktivnega vojaškega rekorda v drugi svetovni vojni niti političnih ali diplomatičnih izkušenj; nekam ju je bilo treba "spraviti", pa sta bila poslana na Ogrsko in v Romunijo. Crane je bil v akciji v severni Afriki in Italiji; radi staranja pa je dobil svojo sedanjo službo v Bolgariji. Vsi trije oficirje imajo naslednje skupne lastnosti: o diplomaciji in politiki, ki ni predvojnega tipa in orientacije, da malega nimajo pojma; tekoča balkanska politika jim je toliko poznana kot španska vas; vsi so amerikanski patrioti ultra konservativnega kalibra. Črtijo Rusijo in Ruse. Sledijo britanskim smernicam za vzhodno Evropo izza leta 1941-42 in ne opažajo, da se je ta britanska "linija" pričela že spreminjati.
Sovraštvo do Rusije je nepri-j krita lastnost večine ameriških vojaških atašejev in drugih vojaških zastopnikov v jugovzhodni Evropi. Vsi dejansko nasprotujejo levičarstvu — oziroma kar oni smatrajo za levičarstvo, kar pa navadno vključuje vse, kar jim ni
všeč. Tega se pa niso nalezli v "sedanjih službah; to so prinesli seboj; baš radi te lastnosti so nekateri bili nastavljeni na ta mesta. Nimajo zmožnosti premotriti razvoj na Balkanu in v sosednjih državah količkaj objektivno ali z zgodovinske prespektive. Naštejmo nekaj imen:
Major Caleb Gates, ataše pri ameriškem poslaništvu v Belgra-du, je- bil odločno proti partizanom, a za četnike, še predno je odšel v Jugoslavijo, "da objektivno presodi položaj". Isto velja za stotnika Johna Bakelessa in majorja Andreja Kobale, ki sta oba v Zofiji. Kot bivši urednik revije The Living Age (predno je ta mesečnik postal glasilo japonskih vohunov v Združenih državah), je bil Bakeless zaupni pri jatelj ma-cedonskega bandita in fašističnega agenta Vanče Mihajlova. Ko-bal, rojen Slovenec (bivši časnikar), poročen s Srbkinjo — je tovariš članov osobja bivše jugoslovanske ambasade pod poslanikom Konstantinom Fotičem; Fotič je bratranec proslulega kvizlinga Nediča v Belgradu; in s temi v zvezi je bil Kobal odkrit Mihaj-lovičevec od 1941 in osebna centrala v vojnem departmentu za četniško trditev.
Stotnik Jadwin v Bukarešti se je postavljal, da je bil tja poslan, ker črti Ruse, in nič se ne boji ta fakt prikrivati. Stotnik McNeil v Atenah je osebno nasprotnik levi-
Elektrifikacija podeželja
Nad 400 dolarjev iz Vancouverja za fond Edinosti
Iz 1 strani)
NAJBRŽ DA BOSTE PLAČALI POTNE STROŠKE NAŠEMU DELEGATU, KATERI PRIDE PO NAGRADO V TIMMINS!
Tako se glasi poročilo Franceta Zaic iz Sudbury v odgovor povabilu Timminščanov. Nadalje pravi:
"V naši naselbini se je nekaj kar oživelo. Prvič, priredimo hišno zabavo pri Mrs. Bubalo, dne 19 januarja in dne 3 februarja pa čajanko. Posebej veliko zanimanje vlada že sedaj meld našim narodom za prireditvi, ki so namenjene v svrho fonda za tiskovni sklad Edinosti. To zanimanje vlada tembolj ker bo dne 3 februarja izžreban srečni dobitek "moška ali ženska" obleka. Kdo bo tako srečen sporočimo pozneje. Da bi pa nihče ne bil prikrajšan prilike za dobitek, pri vseh članih odseka se dobe tiketi. Cena jim je 50 centov. Nabavite si tiket čim prej!
Po drugi strani nas izvabljajo Timminški "ostrostrelci" in pravijo, da se nikogar ne boje. Vabijo naše tukajšne "lovce" na tekmo. Vsa čast in priznanje Tim-minškim ostrostrelcem." Toda zaenkrat najbrž da so se zmotili zaradi tekme, ker med Timminškimi in Sud-burškimi lovci je precejšna razlika. Ali veste kaj pomeni "divji lovec"? To se ve, Ida divji lovec ne more trpeti pravega lovca. Ali vseeno mi smo pripravni sprejeti vašo rokavico za tekmo! Tekma bo precej huda! Predlagamo že sedaj za boljšo voljo do dela, da zmagovalec pošlje svojega člana na obisk v naselbino premaganega. Premaganec pa mora plačati tako njegove stroške na potu in za časa v naselbini kakor tudi plačati nagrado po dogovoru."
Pozdrav našim tekmovalcem v Timminsu in vsem drugim čitateljem tega lista, ter kličem: "Pojdmo složno na delo v Kanadi in Ameriki, da izpolnimo kvoto za Edinost!"
Franc Zaic
lz St. Catharines tajnik odseka Zveze poroča naslednje:
"Kampanja za Edinost je v teku. Naš odsek priredi, v to svrho zabavo, ki se bode vršila pri dobro znanem rojaku J. Gerdtin-u, na farmi, dne 2 februarja. Začetek ob 8 uri zvečer.
Kakor je omenjeno kampanja je v teku in kako bomo izpolnili določeno kvoto, je ležeče na nas samih. Potreba za tak list kot je Edinost, je velika. Najboljša potrdila za to so mnoga pisma in drugi članki iz starega kraja, da je Edinost od samega začetka resnično in odločno sledila pravilno smer v borbi proti fašizmu, pa razkrinkala lažnjive spletke bivših protiljudskih reži-_ mskih krogov. Ta dokaz jo danes ne samo odlikuje am1 pak istočano opominja slehernega rojaka, da se naroči na list in pomagati graditi narodno edinstvo, kako bi mogli čim bolj uspešno pomagati obnovo svobodne Federativne Ljudske Republike Jugoslavije."
John črnič, tajnik
Kot predstavlja elektrifikacija, bolje rečeno, preskrba industrije z zadostno množino električne energije dvig industrijske proizvodnje in izboljšanje delovnega položaja delavca, pomeni tudi elektrifikacija podeželja brez dvoma porast našega kmetijstva, gospodarski in kulturni dvig kme čkih slojev. Tako kakor pomeni izpopolnitev elektrifikacije v in dustriji izboljšanje vsega našega gospodarstvu in daje kmetovalcem zagotovilo preskrbe s potrebnim obdelovalnim orodjem, stroji in zadovoljitev njihovih potreb po industrijskem blagu, tako pomeni
I elektrifikacija podeželja zagoto-j vitev zadostnih količin hrane našemu delavstvu v tovarnah. Trdna , povezanost delavca in kmeta, ki je bila pogoj zmage v osvobodilnem boju, je tudi v miru temelj obnove in hitrega dviga gospodarstva.
Naše delovno ljudstvo se je globoko zavedlo svojih nalog po tej vojni. Tudi pri elektrifikacijskih delih je pokazalo svojo pripravljenost, da z vsemi sredstvi sodeluje pri uresničenju teh načrtov. Več sto prošenj za napeljavo elektrike potrjuje, da ljudstvo živo občuti potrebo električne napeljave. V prošnjah izzažajo vaščani pripravljenost, da sami izvrše vsa težaška dela in sami preskrbe potreben les. Ljudska oblast oprta na to ljudsko pobudo in požrtvovalnost, je takoj po osvoboditvi že začela z elektrifikacijskimi deli.
Ne moremo reči, da v stari Jugoslaviji naše podeželsko ljudstvo ni občutilo potrebe po elektrifikaciji. Toda vse njihove prošnje in zahteve na tedanje oblasti so ostale brezuspešne. Električna podjetja so imeli v posesti bogati posamezniki in gospodarske družbe, ki so stremele le za dobička-nosnostjo svojih podjetij, ne pa za korist ljudstva. Električna napeljava na deželi je zahtevala visoke stroške, uporaba elektrike na deželi pa ni bila tolika, da bi dajala visoke obresti vloženega kapitala, da bi donašala podjetnikom velike dobičke. Zato je ostala elektrifikacija vasi v stari Jugoslaviji le neizpolnjena želja našega podeželja. S tem pa, da je prevzelo v novi Jugoslaviji ljudstvo oblast v svoje roke, da imamo danes ljudsko oblast in elektrarne v rokah te oblasti, se je vprašanje elektrifikacije podeželja v celoti spremenilo. Podeželsko ljudstvo je doumelo, da je odslej samo urejevalec svojih razmer in da ima vse možnosti, da svoje želje in težnje tudi uresniči.
Zdaj je elektrifikacija podeželja v hitrem razvoju. Pričakujemo lahko, da bo ob konca 1946. leta imela že sleherna vas električno napeljavo. Da bomo ta zadani cilj j v najkrajšem času dosegli, o tem j ne dvomimo, o tem smo trdno prepričani. Toda jasno nam mora j biti pred očmi pot do tega cilja j in težave, katere bomo morali j prebresti na tej poti. Vedeti moramo, da je porok naših uspehov ( v naši požrtvovalnosti.
Vprašanju izvedbe elektrifikacije v rednih razmerah se danes, v prvem letu po najstrahotnejši vojni, pridružuje še mnogo drugih vprašanj in težav, ki so posledica prav te vojne. Glavni oviri hitre elektrifikacije dežele so nedvom-
no pomanjkanje elektrotehničnega materiala in nedovoljna denarna sredstva.
BaKrena žica, drogovi, izolatorji in transformatorji so material, ki je nujno potreben za električno omrežje. Za Slovenijo je določenih za letošnje leto 150 ton bakra iz domačega rudnika v Boru. Baker predeluje v žico državna tovarna v Slovenski Bistrici. Določena količina bakra bo zadostovala za popravila med vojno poškodovanega električnega omrežja in za vsa letos predvidena elektrifi-kacijska dela. Težava je s preskrbo dovoljnega števila trpežnih drogov. Ljudstvo samo sedaj pripravlja potrebni les za drogove. Najbolj primeren les zanje je kostanj. Zaradi velikega obsega elektrifikacije v prihodnjem letu bo zadostna dobava kostanjevega lesa gotovo povzročala resne težave. Treba bo porabiti tudi smrekove in borove drogove, ki pa morajo biti impregnirani — prepojeni s katranom. Impregnacija sama ne bo delala težav, ker imamo v Hočah pri Mariboru posebno tovarno za impregniranje lesa, pač pa bo impregnacija precej podražila električno napeljavo.
Še težje kot z drogovi bo z dobavo izolatorjev, ki jih pri nas ne izdelujemo. Preostale zaloge bodo zadostovale le za letošnji načrt. Prihodnje leto pa bo treba rešiti vprašanje dobave izolatorjev iz inozemstva, predvsem iz Češkoslovaške in Avstrije. Trenutno največja težava je pomanjkanje transformatorjev. Toda s postopno graditvijo elektrotehnične tovarne v Kranju, ki bo čez pol leta krila že skoraj vse potrebe Jugoslavije glede elektrotehničnega materiala, bo tudi to vprašanje docela rešeno in obenem zagotovljena dovoljna količina vsega elektrotehničnega materiala za neovirano izvajanje popolne elektrifikacije naše dežele.
Pred nedavnim ustanovljeno elektrotehnično podjete "Elek-trotehna" nakupuje in razdeljuje elektrotehnični material ter projektira in montira vsakovrstne elektrotehnične naprave. Z ustanovitvijo "Elektrotehne" je poenostavljena nabava in elektrotehničnega materiala, zagotovljena materialna plat elektrifikacijski del in obenem preprečeno prekupčevanje in nedovoljena špekulacija s tem blagom.
Nič manj ali pa še važnejša kot vprašanje elektrotehničnega materiala so finančna vprašanja elektrifikacije podeželja. Danes je v splošnem gradnja električnih naprav skoraj trikrat dražja kot pred vojno, cene električnega toka pa so v splošnem nižje. Marsikdo si misli, zakaj mora plačevati tok po 4.5 dinarjev za kilovatno uro, ko pa tok zelo poceni proizvajamo v elektrarni. Toda pri tem moramo' vedeti, da električna naprava v gotovi' dobi izgubi na vrednosti in je dejansko toliko vredna kot star material. Zato je treba tekom let zbrati toliko denarnih sredsev, da moramo te električne naprave po določeni dobi nanovo postaviti. Vse te naprave pa je treba tudi vzdrževati in upravljati, potrebni so zato ljudje in gotov material. Stroške pa krije uprava elektrane le s prodajo toka. Čim več kilovatnih ur znaša uporaba,
tem cenejši je tok. Zato so stroški v mestih in večjih podjetjih veliko manjši, kot pa so stroški za podeželje, kjer je manjša uporaba toka. Pri teh razmerah bi morala znašati na deželi cena za električni tok 11 din. Iz tega lahko jasno vidimo finančno plat vprašanja elektrifikacije podeželja.
S tako visoko ceno toku bi se konsum električnega toka v koli zadušil, gospodarstvo pa bi ničesar ne imelo od elektrifikacije. Ker so v mestih, kjer je uporaba toka veliko večja, stroški znatno nižji kot pa na deželi, bi bila srednja cena toka nižja, vendar še vedno previsoka. Kakor ni pravilno, če mestni konzum ničesar ne prispeva h kritju stroškov za elektrifikacijo podeželja in k skupni znosni ceni toka, tako tudi ni pravilno ne gospodarsko zdravo, da bi stroške za začasno pasivno podeželsko elektrifikacijo naprtili na mestni konzum. Iz navedenih razlogov je razvidno, da moramo iskati finančne rešitve v tem, da znižamo stroške za omrežje in upravo, ki predstavlja največji del stroškov za električni tok na deželi. Z racionalizacijo gradnje in uprave, predvsem pa s pomočjo ljudstva, z delom in z njegovo materialno in denarno podporo, lahko razbremenimo elektrifikacijo podeželja velikih investicijskih stroškov. Naše oblasti so že in še bodo podprle elektrifikacijo podeželja s potrebnimi dolgoročnimi posojili. Elektrifikacija podeželja ni več nerešljivo vprašanje, kot je bila v stari Jugoslaviji, kajti danes ljudstvo samo sodeluje pri izvajanju teh del in s podporo svoje ljudske oblasti elektrifikaci-ra vasi in domove.
Vendar bi ne bila še popolna slika elektrifikacije podeželja, če si ne bi ogledali tega vprašanja še z druge strani. Zavedamo se, da bo postala s pospeševanjem in dviganjem uporabe električnega toka, elektrifikacija podeželja rentabilnejša. Sicer je električna razsvetljava še vedno glavna privlačna stran elektrifikacije podeželja, zlasti danes ob pomanjkanju petroleja. Ta uporaba toka je seveda zelo majhna in za elektrarne nerentabilna. Vendar se podeželje zaradi pomanjkanja delovnih moči vedno bolj zanima za elektriko kot pogonsko silo. Elektromotor rabi kmetovalec predvsem za mlačev in za pogon raznih poljedelskih strojev, slamorez-nice, krožne žage, mline, mlečne centrifuge, črpalke itd. Toda misliti moramo tudi na uporabo elektrike kot toplotne energije, za ogrevanje, za kuho, za pekarne in podobno. S tako uporabo toka na podeželju ne bo samo elektrifikacija podeželja rentabilna, temveč bo v celoti spremenila gospodarski položaj podeželskega ljudstva in dvignila proizvodnjo kmetijstva. Visoko se bo dvignil gospodarski in kulturni stalež našiii kmečkih slojev.
Elektrifikacija podeželja je v Sloveniji že dokaj napredovala. Neelektrificirani so še nekateri deli Dolenjske, Notranjske, Bele Krajine in predeli štajerske. V večjih krajih se vzporedno z elektrifikacijo obnovitvene industrije izvršuje tudi elektrifikacija oko-lišnih vasi. Tako bo v okolici Maj-šperska elektroficiranih 21 krajev.
čarstva, toda javno se vendar pra vilno obnaša. Stotnik THomas Stefen v Tirani, Albanija, je men da edini ameriški vojaški ataše na Balkanu, ki nekoliko simpatizira z tamošnjo ljudsko vstajo.
Izmed ameriških diplomatskih zastopnikov je veleposlanik Lincoln MacVeagh v Atenah, bivši newyorški založnik in neke vrste liberalec, postal zadnja leta ostro protilevičarski, dasiravno je največkrat pokazal precej dobro in dozdevno pravilno stališče. Ernest Jacoms v Tirani, ki je precej let služboval na daljnem Vzhodu in v Kairu, in Harry Fultz, ki je bil preje z neko angleško šolo v Albaniji, sta dobro informirana in vzdržujeta prijazne odnošaje z Hodžijevo vlado.
Poglavitna ameriška politično-diplomatska zastopnika v Zofiji in Bukarešti sta po vrsti May-nard Barnes in Burton Barry. Barnes je udobno služboval v Bolgariji pri predvojno fašističnih in na videz fašističnih režimih. Barry je bil v fašistični Turčiji do osvoboditve Romunijo. Oba sta patriotična Amerikanca, toda polna starinskih idej, mrtvih faktov, nezmožna prilagoditi se socialno-političnim spremembam ki so se pojavile — ki so se morale pojaviti na Balkanu. Strašno nasprotujeta sedanjosti in delata na vse kriplje, da bi zaobrnila tok časa. Bledita pred bodočnostjo in se je strašita. Patalogično divje sta proti Rusiji, zlasti Barnes, ki si ne more pomagati, da bi ne bruhnil nezapisljivo opazko, kadar koli bi pogledal skozi okno svojega stanovanja v Zofiji in zazrl rusko uniformo. Barnes ni samo glavni ameriški zastopnik v Bolgariji, temveč je tudi simbol pre-obratnega pokreta v deželi, koje-ga cilj je povratek starega režima. Manj izrazito velja to tudi za Barryja.
V njunih uradnih in osebnih od-nošajih z ljudmi v glavnih mestih sta oba Barnes in Barry naklonjena skupinam takozvane "opozicije", ki vključuje par dostojnih posameznikov z predvojnimi političnimi rekordi, večinoma pa sestoji z futilitarijancev (nepridipravov) in ideologično bankrotnih privržencev, kojih do-broznani rekord je antisovjettizem in kojih edina vidna bodočnost je povezana z njihovim najbolj pri-ljubljanim pogovornim predmetom — vojna med Anglo-Ameri-kanci in Sovjeti. To je važno, kajti novi voditelji v Bolgariji in Romuniji ter ruski opazovalci v teh deželah le s težavo razlikujejo' med Barnes-Barryjevo barvo anti-rusizma in med barvo, ki jo kaže bivše fašistično vodstvo, ki tudi računa na novo svetovno vojno. Ker se pajdašita skoraj izključno z proti ruskimi elementi, se naša politično diplomatska zastopnika istovetita z nazadnjaškimi desničarji in fašističnimi strujami. Bar-
nes je krut človek; nekaj njegovih osebnih prijateljev izza predvojne dobe je bilo sojenih in us-mrčenih od nove vlade radi kola-boracije z Nemci. Njegova navzočnost v Zofiji mora biti vidika ruskih opazovalcev živa priča o omeriškem antirusizmu, o možnosti naših sovražnih odnoša-jev napram sovjetski Zvezi.
Ali predsednik Truman, o katerem bi rekel, da je človek dobrih namenov — ve o tem ? Možnosti so, da ne. Ali se državnemu tajniku Byrnesu o tem kaj sanja?
Naš veleposlanik v Belgradu Richard C. Patterson, Jr., spada v posebno vrsto V New Yorku ga ne poznajo "za preveč brihtnega". Edward Stettinius in Joseph Grew sta ga odbrala za to službo, ker — kakor je sam povedal — ni vedel ničesar o Jugoslaviji. Jugoslovanska zgodovina in politika sta mu neznani. Nekako bahato, super-patriotično, nepoučeno je proti Levici. Pogled na Rusa mu skremži obraz. Govori neoprezno, nebrzdano, pogostokrat nesmiselno. Obnašati se zna neolikano (kot se je v Londonu za časa konference zunanjih ministrov, ko je brbral z Cavendishom Cannonom, 'balkanskim ekspertom' v državnem departmentu, in se ves čas napol glasno krohotal, ko je Edvard Kardelj, načelnik jugoslovanske delegacije, predložil svojo izjavo glede tržaškega vprašanja). Pattersona skrbijo privatni ameriški interesi na Balkanu: ali bo 'njihova' lastnina zasežena in podržavljena ? On je bivši Du Pon-tov uslužbenec.
Pattersonova mentaliteta zahteva da morajo biti politične oblike v drugih deželah v vsakem oziru take kot so najboljše v Združenih državah, sicer jih noče priznati za demokratične. Toda njegov glavni stik z Jugoslavijo je bil potom mladega (bivšega) kralja Petra in njegovih dvornikov v Londonu in Belgradu. Patterson se hlini, da čislja Tita osebno, resnično pa — brez da bi se tega zavedal v svojih lastnih možganih — nasprotuje vsemu, kar Tito predstavlja. 'New Statesman & Nation (Londdon) ima opazko y izdaji 24. novembra, da (Patterson) zasluži naslov "ameriškega ambasadorja pri opoziciji", kot ga uradniki v britanski ambasadi v Belgradu privatno nazivajo. Pošilja državnemu departmentu dolge kablje z protivnimi poročili o Jugoslaviji. Ko je bil prošlo poletje v Združenih državah, je očividno trobil predsedniku Trumanu v ušesa svoje narobe pojme — kaj Jugoslavija ni in kaj bi morala biti.
Toda Patterson je ameriški veleposlanik za Jugoslavijo (ali za "opozicijo") le po imenu; v državnem departmentu je nad njim pretkana poklicna oseba topega (Nadaljevanje na 4 st.)
Lenin in kmetje
(SPOMINI UREDNIKA NEKEGA KMEČKEGA LISTA)
Lenin je odlično poznal in ljubil rusko ljudstvo, njegovo življenje, ljudski jezik, pregovore, bajke in rusko književnost. V mladosti je živel poleti in včasih tudi pozimi v neki vasi ob Volgi in se spoznal s kmeti. Pozneje ga je carska vlada pregnala zaradi revolucionarnega delovanja v malo sibirsko vasico, kjer je pomagal kmetom s svojimi pravnimi nasveti. Kmečko življenje ruske vasi je proučil Lenin tako globoko in vsestransko, kakor ni to storil nihče izmed ekonomistov pred njim.
Tudi ko je prišel na čelo sovjetske države, je ohranil svoje globoko zanimanje za življenje na vasi in bil v neposredni zvezi s kmeti. Zelo rad je sprejemal kmečke predstavnike, ki so prihajali k njemu iz najodaljnejših krajev. Lenin se je rad dolgo pogovarjal z delavci in kmeti. Zanj ni bilo nič manj važno, da čuje mnanje preprostega kmeta in delavca, kakor pa člane vlade.
"Eh, če bi Lenin bil enak tebi..."
Lenin je v redkih urah svojega odmora obiskoval vasi v moskov-
Večja elektrifikacijska dela so v teku na Dravskem polju, Prek-murju in Beli Krajini. Po vsej Sloveniji pa se priključujejo še posamezne vasi na že zgrajeno električno omrežje. V celoti je bilo po osvoboditvi priključenih 35 krajev. V gradnji je okoli 35 kilometrov daljnovodov, 40 km nizkonapetostnega omrežja in 6 tras-formatorjev. Zelo obsežna elektrifikacijska dela pa so v načrtu za leto 1946. Naša ljudska oblast bo s pomočjo sodelovanja vsega prebivalstva poskrbela, da se bo čimprej ustvaril naš končni cilj — popolna elektrifikacija podeželja.
ski okolici, kjer je z lovsko puško blodil po gozdovih in njivah, se srečaval s kmeti in se z njimi razgovarjal.
Med državljansko vojno je nekoč Lenin na robu gozda srečal starega kmeta s košaro v roki. Lenin je pristopil k njemu in ga vprašal:
"Kako je kaj prijatelj, je li mnogo gob letos?"
Starec ga je komaj pogledal in srdito dejal:
"Ah kaj, v takih časih niti gobe ne rasejo!"
Lenin je prasnil v smeh in vprašal:
"Mar so časi res tako slabi?"
"Poglej tam tisto reko", je pokazal starec.
"Ali je tam bil most? Bil je. In kje je sedaj ?
Evo, nikogar ni, da bi vsaj most napravil!"
Beseda je dala besedo in razvil se je prisrčen razgovor. Kmet se je pritoževal o vseh mogočih težavah, o pomanjkanju petroleja — "prižigamo luč kakor v starih časih" — o pomanjkanju obleke, žebljev, poljedelskega orodja itd.
Lenin mu je natačno pojasnil vzroke nerednih razmer in način, kako to preprečiti. Razšla sta se kot prijatelja. Ob slovesu je kmet čvrsto stisnil Leninu roko in dejal:
"Pravijo, da sedaj vedri in oblači nekakšen Lenin. Eh, če bi bil on enak tebi, potem bi bilo vse dobro!"
O tem srečanju je kasneje Lenin čestokrat pripovedoval in se veselo smejal.
(Kmečki Glas)
Lenin, učitelj in vtemeljitelj znanstvenega socializma je umrl 21 januarja 1924 leta.
Delavski razred po čelom svetu posveča januar mesec v njegov blag in nikdar isbrisani spomin.
Zabúcale gore, zašumeli lesi, oj življenje moje, kam si šlo, o kje si!"
Naslednje pismo je dobil Joe I Ludvik sta govorila z njim. Mene Slovenec od svojega brata iz sta- | je povabil ravno tiho nedeljo gor
rega kraja pismu so priložene tu di dve slike ena slika njegovega nečaka in drugo pogreb istega nečaka kateri je padel v osvobodilni vojni in so ga po končani vojni pripeljali na domače pokopališče. Pismo samo opisuje kako so se Slovenci polni vere v zmago borili za osvobojenje njihove in naše domovine in žrtvovali življenja, nesebično na oltar svobode za nas vse. Pisma se glase:
Dragi naš Jože!
Sporočam žalostno novico da smo izgubili sinčka Ivana. Ob italijanskem razpadu, 10. augusta 1943 je bil mobiliziran k partizanom v Št. Jerneju. Takoj črez dva dni je bil v strašnih borbah, ko so napadali od italijanov zapuščeno belo gardo v šoli na Zameškem. Tam je bilo strašno ker so belogardistom prišli na pomoč nemški avijoni in jih dobili na travnikih
na Premogovce, šla sem pa ga nisem videla, ker je moral iti po svojem poslu. Črez par dni, ravno 19. marca ga je pa ate slučajno dobil in ostal pri njemu dva dni. Povedal mu je da morajo z radio oddajno postajo v Nemčijo v gozd Krakovo pod Rako. Ravno na veliko sredo zvečer so plavali mrzlo Krko pri Kostanjevici in srečno prišli črez žico in zaminirano mejo. Takoj drugi dan, na veliki četrtek jih je izdal neki Kočevar, gozdni čuvaj, Nemcem na Jevšo in so bili že ob 11. dopoldne postreljeni. Mi smo takoj na Veliko nedeljo zvedeli, ali po njega nismo mogli. Ko smo se vrnili dne 7. maja zopet na svoj dom, smo ga mislili takoj pripeljati v Crk-lje, ali niso pustili prevažati zaradi bolezni, do sedaj. In sedaj 17. novembra smo slovesno dvignili njegovo truplo v Krakovem z navzočo Skopiško mladino in so-
Pogreb Ivana Slovenca
za Krko ter jih kar poželi z mitra-ljezi. Ivan se je k sreči skril pod neki mostiček in srečno ostal. Po borbi je odšel z ostalimi tovariši črez Gorjance proti Metliki. Nekaj mesecev je hodil daleč po Hrvaški, brez gorke obleke in v vreči zavite noge, poleg tega pa še glad in vse drugo. Ne moreš si misliti kakšen siromak je bil. Ko se je vrnil v Metliko je začel povpraševati po komandah za domačine in slučajno našel Grdovičeva-ga Leopolda iz Krške vasi in nekaj Brezčanov in drugih poznanih. Vzeli so ga takoj iz brigade k sebi za kurirja, Belokrajskega odreda. Nekaj mesecev je bil kurir, prišel po pošto vrh Gorjancev nad št. Jernejem, čez nekaj mesecev so ga dali v podoficirsko šolo in od tam na tamkajšnji aerodrom, kjer so se usedali angleški bombniki, za telefonista. Meseca oktobra lansko leto, je šel tudi on s telefonom v strašne borbe v Kočevje. Tam je bil ranjen v desno nogo nad kolenom in že ko je bil ranjen je z telefonom na hrbtu, skočil in rešil svojega poveljnika, težko ranjenega. Za ta čin je bil takoj odlikovan. Pred Božičem je bil odrejen za v oficirsko šolo v Beograd. Pred odhodom se je šel posloviti od
Ivan Slovenec, partizan
Piltaverjevih iz Krške vasi ki so pobegnili v Belokrajino ki so za njega skrbeli ves čas ter ga hranili, spremljali so ga na aerodrom. Tam so stali že v vrsti da se odpeljejo z letalom v Beograd, ravno nato je pa prišel Bevk iz Krške vasi komandant obveščevalne postaje tukaj gor vrh Cr-kelj na Hrvaški meji. Piltaverje-vi so mu povedali da so prišli spremljati Ivana da gre v Beograd. Bevk, Ivana ni mogel zgubiti zato je hitro telefoniral na glavni kurz da ga rabi na radio oddajni postaji. Tako je šel z Bevkom sem gori na Hrvatsko mejo. Mi doma smo mislili da je odšel v Beograd, pa nam februarja meseca prinesejo Jurka-sove pismo od njega, ki so tudi v teh hribih stanovale in je pisal da se nahaja tukaj. Albina in
rodniki, ter ga pripeljali domov, da je bil še en večer doma, kar si je vedno želel. V nedeljo 18. novembra smo ga z veliko udeležbo in slavnostjo pokopali k starem atetu v Crklje, ter ga zagrnili s samimi venci in cvetlicami, zraven njega Bevka, katerega smo tudi imeli pri nas in tako počivata skupaj. Zato se je udeležilo pogreba tudi mnogo Krčanov, ter so sodelovali s petjem na grobu in nagovori. Ostale 3 smo pa pustili pri Lajkoviču na pristavi, ker je bil eden tudi njihov, eden iz Vrhnike nad Ljubljano in eden pa iz Št. Ruperta pri Mokronogu. Od tiste skupine so dobili enega ranjenega takoj in ga odpeljali v Celje v bolnico je že tudi "nazaj v Ljubljani, dva stražarja sta se pa črez par dni vrnila ranjena nazaj črez Krko v Belokrajino v bolnico. Tako je bilo 5 mrtvih 3 so pa ostali živi toda ranjeni. In to je bilo kake dve ure od nas, ali pol ure od Gržeče vasi ali Pristave v gozdu. Vidiš tako je padel skoro nam v naročju in poleg tega pa še na pragu svobode ki si jo je tako srčno želel in veselil.
Jože, vem da te zanima kako smo se kaj drugače imeli.
27. oktobra 1941 smo morali zapustiti svoj dom in zraven vse kar smo imeli. Drugi so čakali selitve v Nemčijo, mi smo pa takoj prvi dan ko je bila razpisana selitev pobegnili v po Italijanih zasedeni teritorij k našim v čučjo mlako. Vso obleko in kar smo imeli bolše stvari, smo spokali na voz, zraven pa še mamo in ta male deklice in odpeljali. Če bi prišli 5 minut pozneje na Smednik bi bilo za njih bolje, bi ravno patrola odšla na Rako, tako so pa ravno naleteli. nanjo. Seveda so morali zapeljati vse na Rako, tam so jih pa še zaprli čez noč. Drugi dan pa spustili in nagnali nazaj peš in brez vsega. Ker ni mogel otrok nositi je šel na Rako si iskati voznika, da bi jih kdo zapeljal nazaj domov, ker takrat so bili še ljudje doma. Naši ljudje so pa čakali na Smedniku da pomagajo z vozmi skozi gozde, videli so pa da so jih odgnali na Rako in so jih šli drugo jutro tam čakati. Nekaj jih je šlo z njimi nazaj v čučjo mlako, nekaj pa še po mene in fante na Skopice. Tako sem tudi jaz, Ivan, Stanko in Franci moral zapustiti vse in pobegniti naslednjo noč. Mi smo prišli srečno čez mejo, ali seveda skoro brez vsega. Ivan je odšel na Dramo k teti Pepci, mi drugi smo pa ostali v čučji mlaki. Tam smo skupaj delali in jedli, tako da je bilo še dosti dobro, dokler niso ustanovili belo gardo. Kdor ni maral v belogardo se je moral skrivati in oditi k partizanom. še hujše je bilo pa potem ko so odšli Italijani in prišli Nemci z belo gardo. Ne moreš si misliti, kako smo mi trpeli. Ivan je bil že v gozdu, nas so pa hoteli odpeljati v Nemčijo, Stankota so lovili v belogardo da se je moral vedno skrivati. Enkrat so ga že dobili pa je pobegnil iz Novega mesta. Potem so ga vedno iskali, veš kaj bi bilo, če bi ga bili dobi-
li. Tam je bilo veliko hujše kot tukaj. Velik čudež je da naš Janez še živi.
Ko še ni bil razpad 6. maja sta šla Janez in France na Skopice. Drugi dan 7. maja je pa zagrme-lo, bilo je strašno pokalo in gorelo je po vaseh. Najbolj žalostno izgleda Drnovo in Brege, tam so fašisti užgali municijo predno so zbežali. Pri nas še ni ravno preveč uničeno, je še vse po navadi. Pri drugih je pa bolj slabo. Kjer so stanovali Kočevarji vas še kar dobro obstoji, samo njive so vse prekopane za strelske jarke, tako tudi travniki in ceste za a-eroplane s "celin" v "vrbino".
Doma smo našli še Kočevarje ki so se ravno pokali da odidejo. Živine je bilo nekaj pa so Nemci odpeljali s seboj. Mi imamo nekaj živine, kateri smo prišli iz italijanskega ozemlja. Iz nemčije so pa prišli šele to jesen, oni so pa še večji siromaki. Pomrlo jih je veliko v Nemčiji.
Franc Horžen "Vaptov", Bar-bčev Ivan, Jože Račič št. 10 "Županov" so padli v partizanih, Je-reškovega Janeza so pa ubili "beli kot komisarja partizanov.
Sosed Prah je tudi umrl v Nemčiji, tako tudi Srpčeva Uršula in Jože Horžen, "Vaptov" in še več druzih.
Jože, malo sem ti opisal Ivanovo življenje in naše, bom pa še drugič kaj več. Vedno smo mislili da tudi tebe ni več. Veseli nas da si še vedno zdrav in živ. Pridi nas kaj obiskat. Mama so še za silo zdravi in trdni, te tudi najlepše pozdravljajo, enako tudi jaz, Janez, Stanko, Franci, Pep-ca, Rezi in Anica ter želimo veselo nasvidenje
Naša žalostna družina
Ljubi mi brat Jože!
Tudi jaz se ti zahvalim za pismo, katerega si nam pisal,. Smo se razveselili da si še pri življenju. Ali naš Ivan je pa mogel dati življenje za svobodo. 19. marca mi je rekel "ate imate od botra naslov, sedaj jim bom pa lahko pisal" in sem mu dal tvoj naslov in eno tvojo sliko. Je rekel "bodo boter veseli ko jim bom pisal od partizanov" No pa ni imel siromak časa da bi ti pisal je moral prej v črno zemljo. Jože, ne veš kakšna žalost je nas zadela, še to ti bom opisal kod je bila meja pri nas. Bučka je bita N. Potem mimo čučje mlake in' na Kostanjevico in po Krki do Boseče vasi.
Prejmi obilo pozdravov od cele družine posebno od Tvojega
žalostnega brata Ivana Dragi stric Jože! Po dolgih štirih letih vam pišem par vrstic, katere vam bodo srce užalile. Sporočam vam, da sem izgubila brata Ivana za svobodo Slovenskega naroda. Pišem vam da stara mama še živi ampak so le bolj na peči. Jaz hodim v šolo v Brežice, v prvo gimnazijo. Imam veliko tovarišic, da mi ni dolg čas. Rada bi videla da bi prišli kaj domov na obisk. Sprejmite najljubše pozdrave od Pepce Slovenec: NASVIDENJE! To pismo katerega dajem v javnost bo seznanilo naše sorojake, kaj je počenjala nazi-fašistična banda po naših krajih. Je pobijala, nasilno preseljevala, in uničevala vse karkoli je dosegla njihova zločinska roka.
Najbolj žalostno, je pa to, da so bili najnesramnejši, domači fašistični pomagači in izdajalci. Ti izrodki se morajo kaznovati kjerkoli se pojavijo, pa če bi se tudi na koncu sveta. Precej od teh je zbežalo iz Jugoslavije po zmagi nad fašizmom. Povsod jim je treba pripraviti gorka tla, ker ne smejo ubežati pred kaznijo, kate-
ro so zaslužili. Ravno vsled tega Slovenci vsi v Organizacijo Z.K.S., da organizirani pričakamo to svojat, ako bi se namenila priseliti v Kanado. Ravno tako jih naj bi sprejeli Slovenci v U.S.A., ker to zahteva naša čast in naša poštenost, da nikdar ne postavimo v najmanjšo nevarnost, zmage in svobode, za katero je padlo toliko človeških življenj, muk in trpljenja.
Tebi dragi Ivan, ki si se boril junaško, vstrajno in nesebično, pa obljubljamo, da ne bomo nikdar pozabili na žrtve in muke katere ste doprinesli na oltar svobode, ne samo naše drage Slovenske zemlje, ampak za svobodo celega sveta, katere se žal ti ne moreš veseliti z nami, ker ti je pretrgala nit, mladega in upapolnega življenja, fašistična zločinska roka. Obljubljamo tudi da bomo vedno in povsod stali na straži, da vaše žrtve ne bodo zaman in nadaljevali borbo katero si ti tako častno" završil.
Počivaj v miru v svobodni zemlji. Slava Ti!
Tvoj stric
Jože Slovenec
Delajmo skupno v boju za ljudske pravice
Vsega poníalo iz Toronta
Kakor nam je znano iz poročila tajništva Zveze Kanadskih Slovencev, je kampanja za novo članstvo podaljšana iz razloga, ker Port Arthur in tudi nekatere druge naselbine, niso imeli boljše priložnosti .za izpolniti kvoto, ker se večji del rojakov nahaja na raznih gozdnih delih, če vzamen vpoštev Toronto, ne morem navesti nobenega vzroka, kakor n.pr. Port Arthur, za kaj ni izpolnjena kvota za novo članstvo. Po mojem mnenju je še več kot preveč takih poedincev, kateri zaradi sebičnosti pravijo: "češ kaj pa imajo oni za govoriti. Saj ga poznam. Z mamo je v šolo hodil in kako naj ve več kot jaz . . ." Takih prigovorov slišimo več krat, če tudi ni nobene podlage, vsaj med odrastlimi ljudmi ne.
Mi imamo za govoriti samo toliko, kar je naša delavska in narodna dolžnost, posebno kako bi mogli čimbolj podpirati naše lastne brate in sestre, prenapolnjeni z ranami, goli in bosi. Dol-
Pričakali smo upa polno novo leto 1946
Na starega leta večer, se je kot prejšna leta vršila to vrstna zabava PEVSKEGA DRUŠTVA TRIGLAV, v G. Medoševih prostorih.
V družabnem raspoloženju se je navzoča publika zabavala vse do poslednje minute starega leta 1945. Kar je naenkrat počil glas. Vsi v plesno dvorano! Vsak si je mislil. — "Tam nekaj bo", kar pejdmo, je vsak dobrohotno izjavil, da vidimo kaj bo. Za posledni izdihljaj starega leta je na to razsvetljava za čas ugasnila. Ob ponovni razsvetljavi smo se pa vsi začudeno spogledali. Kaj pa je to ? Iz skritega kota se je počasi, okornih korakov, grbavo, zaraščeno, in nagubanega lica, priplazilo prav po polževo staro leto 1945. V osebi Franc Stupica (mlajši). Pred odhodom v večnost so mu navzoči za slovo zapeli vedno lepo: "En starček je živel" V tem času je še popil pol čase, da bi popil do dna, že mu niso dale izčrpane moči, in po naj kraisi poti so ga možje odpravili na pot pozablenja. Smeh in krohot. Tukaj prihaja, kaj . . . kolo? Vsi strmeče zazro na glavni uhod. Pojavilo se je čisto, novo, brez madeža nedolžno, novo leto 1946. Moram kar naprej povedati, posebno tistim kateri so nestrplivi, da to vlogo je nad vse častno izvedla članica Ml. Pevskega Zbora. SILVA BRANISEL, hčerka John-Pavline Branisel, prav tako kot jo vidite na sliki. Radostni vzkliki navzočih. Po premirju nam je spregovorila nekaj prav pomembnih verz, in dvignili smo jo na višek radosti vsem navzočim.
Vidite, tako smo pri nas dočakali, in "med se" sprejeli NOVO LETO 1946. Ja kaj je bilo pa potem? Največ smo si teškali roke. A tudi prav kakšen debel in težek cmok se je slišal, mislim pa da posebno nevarnega ni bilo. Skrbelo me pa je, da se nebi razpasla povsem tem kakšna nevarna kužna bolezen. Naprimer. (SLINAVKA). Mislim da se še vsi preživeli zadnje svetovne vojne spo-
minjajo te katrastofe, ki je razsajala v stari domovini tiste čase. Da ne bi kedo mislil pregrešno. To je doletelo, ne družino, ampak živino. Da bodejo te moje
Silvia Branišelj
čačkarije popolne, bom pa kar na vsa usta povedal. Da druge vrste nadloga se je pa le pokazala koncu vsega tega. Tej bolezni se pa pravi (PARKLJEVKA). In ta vrag se je pojavil drugi dan kljub vsem varnostnim in doktorskim ukrepom. A to pa le pri tistih, kateri so na rečeni večer preveč pete brusili. Poleg novega leta na sliko bi bilo potreba, da smo dali tudi staro. Ampak veste ta starega je prehitro VRAG POCI-TRAL, in ko se je mlado malalo, je staro že popolnoma pozabljeno ležalo na smetišču stegneno.
Zadnjo nedeljo je Pevsko dru-štvo"Triglav" iz svoje blagajne darovalo $100.00 za ZDRAVILIŠČE NA GOLNIKU,v Sloveniji. Za isto to svrho je tudi odsek številka (1) Vzajemne Podporne Zveze. Bled, zbral med svojim članstvom vsoto $135.69. Da se je članstvo rečenih društev odločilo
zni smo se enako zavedati, da imamo tisoče in tisoče bratov in sester v hladni zemlji, kateri še vedno šepetajo: "Nadomestite mojemu sinu in hčeram, očete, da bodo za njih vsaj malo skrbeli."
N. pr. študent Jože z osem gimnazij je rekel, ne obupajte, saj Vam bom jaz oče in bom pomagal . . ! Ali ta velikosrčni Jože je podlegel gnjusnemu terorju izdajalcev. Toda prav mi bi morali v skupnem sodelovanju nadomestiti tega dobrega Jožeta.
Piše sin očetu: " Ali poznaš čet-nike?" Da, oni so nam dobro poznani. In prav zato je Zveza Kanadskih Slovencev, da se bori proti vsaki takšni golazni, proti vsakemu nasprotju naših in F.N.R. Jugoslavije interesov. Mi kot člani se tega prav dobro zavedamo, da kadar je narod združen in deluje skupno, take klike so ne le brez moči, ampak so ji obenem zelo vroča tla pod lastnimi nogami. Zatoraj rojaki v Torontu, zdaj ko je kampanja že podaljšana in z tem omogočena dobra prilika vsakemu, glejmo da niti eden naših rojakov ne izostane izven vrst Zveze Kanadskih Slovencev. Vsak se naj vpraša ali je potrebno da pristopim v njene vrste. Odgovor je prav enostaven — da. Ker to je naša edina ustanova, ki nas resnično narodno, kulturno in prosvetno druži in nas vodi po poti, ki pelje v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Ko sem živel v Timminsu, sem bil več let član prejšnje Slovenske Progresivne Zveze. Tudi v tej organizaciji smo marljivo delali, posebno smo podpirali prejšni delavski časopis "Naprej", ki je izhajal v Pittsburghu. Ko je fašistični general Franko začel svoj teror skupaj z Musolinijem in Hitlerjem v Španiji, so takoj pohiteli nekateri naši bratje v pomoč španskemu narodu. Kaj jaz zdaj mislim o njih je to, da so bili veliko naprednejši od mene, če tudi nisem jaz in kakor drugi ne spali za ta čas. Šli smo na delo, da jim pomagamo, ki so se borili proti fašizmu. In tako me je nekega zelo mrzlega .večera, 30 stopinj pod ničlo, zadela sreča, da sem šel nabirat dobrovoljne prispevke. Imel sem mnogo uspeha, a sem obenem naletel tudi na nesrečo. Srečal sem se z nekim rojakom in mu pojasnil kakšen posel obavljam. Poslušajte kaj mi je odgovoril:
"Pazi fantek, pazi, da te ne bodejo policaji vzeli, ali pa da ne boš iz Hollingerja zletel (Hollin-ger je rudnik zlate rude, kjer sem takrat delal)."
Nisem se toliko ustrašil njegovih besed, ki so mi se zdele nekako smešne. Iz teh in takih razlogov je dosti naših aktivnih delavcev izgubilo delo ne samo v Timminsu, ampak tudi drugod. Toda mi smo korakali naprej po svoji tako jasno začrtani poti do vstanovitve današnje Zveze Kanadskih Slovencev, katera šteje 14 krajevnih odsekov z nad 500 čla-
Leto 1945 je za nami. Kakor ponavadi tako tudi sedaj radi dodamo z besedami na koncu leta da, kako je hitro minilo in se povečini izražamo, da staro leto nam ni prineslo nič dobrega itd. Redki so slučaji, da se sliši posameznika, da je bil zadovoljen, kajti vsak je imel več načrtov in upanja v začetku leta kakor pa jih je do konca leta izvršil in dosegel. Vendar pa leto 1945, ako ravno nam ni prineslo vsega kar smo si želeli ostane nam v spominu, kajti bilo je za nas večjega pomena kakor pa katero prejšnih let. V začetku smo imeli še strašno vojno, katera je povzročila svetu toliko nepotrebnega gorja in trpljenja, obenen so pa nas še navdajale slutnje, da vsega tega še ne bo konec. Vendar pa smo dočakali srečnega trenutka, ki nam je napolnil zopet novega upanja do tako zaželjenega miru in lepšega življenja. Leto 1945 je dalo nam zopet priliko, da oživimo naše gibanje in delo v lepše čase. Dalo nam je priliko da smo izprevideli katera je prava pot do večjega prijateljstva in združenja med nami in končno pa tudi, priliko da smo izpregledali kje je napaka ki daje povod za vse prepire ki nastanejo med narodi.
Stara navada je že, da si ob novem letu ljudje segajo v roke, poljubljajo eden drugega in vo-šijo na najlepše načine kolikor je kateri zmožen, srečno in veselo novo leto, poleg tega tudi vsako vrstnega bogastva. Vse to se ponavlja leto za letom od kar je bil poslan krščanstvu "Odreše-nik" sveta, toda ves ta čas je bilo miru in pravice jako malo, še manj pa sreče in zadovoljstva za delavno ljudstvo, pa ako ravno je na svetu vsega dovolj za srečo in blagostanje vsega ljudstva, je še vedno izkoriščan in zatiran človek po človeku. Že zadnjih dva tisoč let se ponavlja pesem pri
za to humanitarno ustanovo, je vzelo v obzir, dejstvo da ima rečeno zdravilišče že od postanka velike zasluge za pobijanje zahrbtne bolezni, JETIKE — SUŠICE, katera se je verjetno zelo razširila med narodom v domovini po tolikem vsakovrstnim pomanjkanju.
Matija Otoničar, tajnik.
nov m članic.
Njen uspeh na polju narodnega in delavskega dela, nam daja še večjo vzpodbudo. Prepričan sem, da so člani in članice ponosni da pripadajo orgonizaciji, katera nas je vodila skozi vojno po najlepši poti narodnega edinstva in nam pridobila skupno priznanje tukaj in v stari domovini.
Pričakoval sem dopis o igri, katero je pred nedavnim vprizo-ril odsek Zveze tukaj v Toronti. Ker ni bila še nič omenjena in če tudi to ne spada meni kot igralcu, vseeno želim omeniti vsaj nekoliko.
Po dosedanjem pogovoru je sklepati, da je še kar dobro izpeljana če upoštevamo, da smo imeli samo tri skušnje. Toda moram se dotakniti naših deklet Mary Anzin in Mary Kosmrl, ko sta tako dobro izvedle svoje vloge na odru. So požrtvovalne in pomagajo nam pri vsakem delu. Res vsega priznanja vredne!
Ker pa imamo tukaj še lepo število naših deklet, bi jaz apeliral na nje, da bi se pridružila k nam omogočila prirediti večkrat kako igro in druge podobne kulturne priredbe. Vi moški pa oprostite, ker vas ne bom pohvalil. Kar neko navado imam, da vedno rad pohvalim ženski spol.
Čistega od igre je ostalo $48.00, za kar se najlepše zahvalim vsem ki so se udeležili. Hvala vsem!
Ko se je ravno zdaj začela razvijati kampanja Edinosti, je potrebno tudi v tem oziru pristopiti aktivno na delo, da bi izpolnili določeno kvoto. Edinost je nam prinesla in prinaša dosti lepih in po-učljivih člankov. Kaj takega ne dobimo v drugem časopisju in posebno ne mestnem. Takim je vedno bolj priljubljena velika reklama, kakor» pa nujne narodne in delavske zadeve, če vzamemo za časa okupacije Jugoslavije, kako je reakcija trobila v svet laži o resnični borbi Osvobodilne vojske in partizanskih oddelkov, med tem pa poveličevala čet-nike, domobrance in druge izdajalce, je Edinost se trdno držala načela resnice. In to je menda že slehernemu jasno, da podpirati tak časopis, se pravi podpirati resnico.
Da bi se v Torontu ne preveč šalili, je bolje da stopimo odločno k delu. Ko ogledujem prvo tablico, sem bil skoraj nekoliko presenečen. Timmins, Port Arthur in Montreal, so zaorali prvo brazdo. Ali jaz vam kar naravnost povem, tisti ki rad dosti govori, se ga ni za bati. Bojim se pa Sudbury, ker tako na skrivaj kuje zaboj, ki ga misli na zadnje postaviti na prvo mesto. In da se jim to ne posreči, priredimo v soboto dne 26 januara plesno zabavo v prostorih 386 Ontario St. Uljudno vabimo vse naše rojake in rojakinje, da se udeleže in nam z tem omogočijo se dobro pripraviti za nevarni juriš iz Sudbury, kakor je bil lansko leto!
John Šeme
koncu leta "mir ljudem na zemlji" itd. Vse ta se pozablja leto za letom. Vsekakor izgleda da, dokler bode vladala taka krščanska civilizacija kakoršna je zadnjih dva tisoč let, ni in ne more biti prave sreče in blagostanja za splošno ljudstvo na tem svetu.
Lepše, srečnejše življenje in pravičen mir, ter prijateljski od-našaji med narodi za vse človeštvo je mogoče, toda ne ako si bo--demo izmenjavali novoletna voši-la in peli božje pesmi samo iz nekake navade, niti nam ne bo pomagalo .ako kličemo z pobožnimi željami za uresničenje trajnega miru in srečnejšega življenja, temveč potom resnejšega premišljevanja o stvari in trajne borbe za ljudske pravice.
Toraj nastopili smo zopet novo leto. Navada je tudi, da se ob novem letu izrekajo obljube in se obenem delajo nekakšni pogoji za to ali ono stvar, ki naj bi nam pozneje veliko koristila pri našem vsakodanjem življenju. Tukaj bi bilo zelo priporočljivo, da tudi mi naredimo dobre in koristne načrte za našo organizacijo, katere načrte pozneje naredimo stvarne. Leto 1946, za nas po daljšem premišljevanju ne bi smeli imeti posebnih potežkoč, da pridobimo veliko število novega članstva v našo organizacijo, kajti z današnjim svetovnim položajem je' lahko vsak rojak prepričan, da se naša organizacija, "Zveza Kanadskih Slovencev", vodi v koristnem in pravem potu k izboljšanju delavskih pravic in večjega razumevanja za narodnosti. Danes nimamo nikakih posebnih zaprek ali negotovosti katere bi nas zadrža-vale od naše organizicije, temveč daje nam še večje prilike in povod za povečanje njenih vrst. Seveda, to ne pomeni da nam ne bo treba delati v bodoče, vsekakor čakajo nas še problemi in obveznosti, kajti imamo še vedno nekoliko ljudi, ki so pripravljeni z svojimi napačnimi idejami ovirati naše delovanje, pa bodisi brez premišjenja, ali pa napačnega pouka.
Razveseljivo pa je dejstvo, da smo pri vseh teh vojnih zmešnjavah in potežkočah dosegli do sedaj tako velik, uspeh, za kar se moramo zahvaliti organiziranemu in zavednemu članstvu, za požrtvovalnost in zvestobo napram organizaciji. Obenem je pa tudi upanje da še v bodoče žrtvuje svoj prosti čas v ta nemen. Kajti čas prihaja ko bodejo naše napredne organizacije v posvetnem delavskem gibanju največ pomagala, da se izvede socialno zavarovanje, obenem pa tudi da se uresniči trajen in pravičen mir.
Sedaj ko je še kampanja za novo članstvo podaljšano, obenem je v teku tudi kampanja našega lista Edinosti, je važno da se priredi kolikor mogove več domačih zabav, iger, sestankov itd. da se s tem oživlja in utrjuje delo organizacije, in obenem pa tudi izpo-lnujemo naše dolžnosti napram organizaciji. Imeti moramo v vidu da to ni delo za korist posameznika, temveč je delo od katerega imamo delež vsi skupaj. Radi tega je razumljivo, da se ga udeležimo vsi po naši možnosti tudi pri delu.
Mi smo Slovenci in taki ostanemo, pa ako ravno se nahajamo v novi domovini. Naš duh je še vedno isti kakor je bil ko smo bili še v svoji rojstni domovini, tega ne more nihče zatajiti, na kar smo lahko tudi ponosni. Tudi smo kulturno naobraženi kolikor zahteva priprosto ljudstvo, toraj kaj nas more zadržavati da se ne bi tesno povezali med seboj. Kaj nas ovira za vstop v našo slovensko organizacijo? Mar niso naši bratje in sestre v stari domovini pokazali tudi iste ideje kakor jih imamo v naši organizaciji ? Ali še lahko dobimo izgovor? Na srečo tudi nimamo tukaj političnih strank, ki bi nam lahko dale povod za različno mišljenje in delale razdor med nami.
Sedaj ko smo prejeli novice iz starega kraja o splošnih volitvah, smo z veseljem pozdravili tak izid, da se je ondotno ljudstvo izreklo skoro sto procentno za Osvobodilno Fronto, njene napredne ideje in njene hrabre voditelje. S tem se je zopet uresničil star prigovor da, "V slogi je moč".
Mogoče da bodo nekateri mislili, da to je stvar izključno onih, ki so tam in da se nas tukaj ne tiče, ampak to je napačno mišljenje. To so naši bratje in sestre, kateri so prestali toliko gorja po koncentracijah in doma, obenem so pa tudi s svojo požrtvovalnostjo nas osvobodili krvoločnega fašizma.
Toraj to je tisto ki bi moralo-nas navdajati da se še tesnejši združimo v naše vrste in pomagamo za napredek naših delavskih časopisov in organizacij v skupnem boju za ljudske pravice.
J. Sherjak.
Še eno potrdilo iz Slovenije o dobljeni pomoči
Windor — Ko smo zbirali pomoč našemu narodu v stari domovini, se je odzvala družina Mirko in Ana Kukec, živeča v Windsor-ju, ki sta darovala en zaboj mila in nekoliko navitkov niti, kjer sta pristavila svoj naslov tako, da je dotična oseba dobila njihov naslov, to je Kristina Smrekar iz Ljubljane, katera se s pismom zahvaljuje za darilo.
Zatoraj dragi tovariši in tova-rišice širom Kanade in Amerike, tukaj je spet eden adut izbit tistim ljudjem kateri niso verjeli da bo zbrani denar in roba, ki smo jo zbirali kdaj koli prispelo, v ta prave roke. Tako so nas zbadali, češ ako bi vse to prišlo v ta "prave" roke, nekaj bi že dal. Kako pa naj dam kar tako, vse to ne bo prišlo potrebnim v roke. Toda kakor razvidno iz pisma, vse kar smo zbirali je prišlo v ta prave roke — narod je dobil našo pomoč, katero so delili Osvobodilni odbori po vaseh in tudi mestih. In to je bila obenem najmočnejša garancija, da bodo dobili res oni, ki so pomoči potrebni. To pismo, ki ga je pisala Kristina Smrekar iz Ljubljane, se glasi:
Ljubljana, 6-9-45.
Dragi tovariši!
Lepo se Vam zahvalimo za mali dar, ki ste ga nam poslali v Jugoslavijo. Bili smo ga zelo veseli tembolj, ko se spominjate nas v daljni tujini. Veliko smo pretrpeli muk in gorja, a smo dočakali težko pričakovano svobodo.
Jugoslovanski narodi so veliko trpeli in skoraj tri tisoč domov
in kmetij je popolnoma uničeno. Toda ljudje so se borili v gozdu in kjer koli je bilo mogoče. Sedaj ko smo dočakali dolgo pričakovano svobodo, se hočemo vred z vami boriti kot zvestimi zavezniki za srečno bodočnost.
Jaz imam tudi teto in strica v Millwaukee, Wise., po imenu Ana Koprive. Ako Vam je mogoče jih pozdravite. Pisali smo tudi njim ali nevem če sta dobila pismo. Mi smo ena družina, fašisti so ubili očeta in požgali nam dve hiši, dva brata sta palda v gozdu za svobodo kot partizana. Mati in jaz sva bile dve leti z dvema mlajša brata, eden 14 in drugi 16 let, v nemških logarjih v Hamburgu in Berlinu. Sedaj smo se že vsi povrnili v domovino, toda naš kakor tudi mnogi drugi domovi je popolnoma oropan. Kaj si pa moremo zaenkrat. Vaša pomoč nam je zelo dobro došla in smo Vam zelo hvaležni. Pišite nam ako boste dobili to pismo. Pisali smo Vašim na dom v Hrvatsko, Vaši materi in ona Vam bo zagotovo sporočila.
Pozdravlja Vas in vse druge Vaša tovarišica.
Kristina in tovariši
Tako piše Kristina Smrekar, kateri je padel oče in dva brata za svobodo naroda. Ona se zahvaljuje za ta majhen dar, kar pomeni da res ni mogel priti bolj v prave roke, kakor v roke onim, ki so se borili in polagali svoja življenja za pravico in svobodo svojega naroda.
JK.
KDO ZA5T0PA AMERIKO V JUGOVZHODNI EVROPI?
Lessons From the Convention and membership
Campaign
At our convention, we have learned an outstanding lesson. We learned that inspite of the fact that we are of Croatian, Serbian, Slovenian, Macedonian or Bulgarian descent, we find common ground; that we can unite, into one national youth organization, That I believe is one of the salient and outstanding lessons of our convention. Our parents' institutions in this respect are more or less handicapped; they all more or less speak a different language and as a result they are unable to maintain only one organization, instead of having four. We however, speak the same and uniform language and this is one of the most contributive factors which enables us to unite the wide sections of South Slavic youth in Canada, in one strong national youth organization, instead of being split into three or four separate organizations. By being united in one organization our work will unequivocally be much more effective, and much more significant.
youth in Canada, has officially constituted itself into a democratic national youth organization. Our clubs now have ties with each other through our national office, and this will further enable us to more effectively co-ordinate our efforts on the national field, in all activities.
There is no doubt that the national constituent convention of the Canadian South Slavic Youth Federation, was a sweeping success. For the first time South Slavic
Today young people not only in Canada, but in America, and other countries have a great res-ponsibilitity upon their shoulders. Upon them lies the supreme task of maintaining an everlasting world peace; young people taday have to struggle for social security, for full-employment, greater educational opportunities, and other needs to meet our requirements. Young people have struggled for the preservation and for progress of civilization, against the enemy of mankind, and now that the war is over they still have to fight for jobs, for housing, and for the realization of all the things that the peoples' war was fought for. By being united in one national youth organization, such as our Canadian South Slavic Youth Federation our struggle for greater democracy, progress and prosperity will have much more greater effect, and our joint efforts will be much more prolific. As a spokesman for young people, our national Federation will take an active part, in conjunction with other local and national democratic youth organizations, in the fight for the common needs of Canada's young people.
MEMBERSHIP CAMPAIGN. — Quota 300 neyv members!
At our convention, we have decided to embark upon an intensive membership campaign thoughout Canada. In this campaign our goal is to obtain 300 new members. This number, perhaps may seem
to be a large one, but when we consider the number of young people, who have not as yet joined our democratic ranks, we may come to the conclusion that if we all work this drive, we would have no difficulty in fulfilling our quota.
Already we have recived reports that the campaign is favourably progressing in many of our organized localities. Our Windsor and Toronto clubs, have picked teams, which will compete with each other, and we are confident that if this measure is undertaken by all our clubs, no difficulty would present itself in our endeavor to reach our quota. In this drive Montreal has challenged Hamilton; Kirkland Lake has challenged Schumacher; Sudbury is competing with Timmins; Toronto jointly with the local Macedonian-Bulgarian youth club, has challenged Windsor. Which one of our organized localities will win in this campaign? Our youth in Windsor has told us that they will win; Toronto and every one of the other localities has told us the same, but there can only be one winner, and every one of our clubs will have to energetically work to organize as many members as possible. As to what locality will win in our drive, we will know when the drive ends on March the 1st.
In addition to having our localities compete with each other, individuals in every one of our clubs will also compete. Who will be the national individual winner? We shall know this also when the campaign ends. Our clubs, in Vancouver and Sault Ste. Marie were not officially represented at our convention, and as a result of that, they are not competing with any other localities. However this does not exclude them from taking an active part in our national drive for new members. We hope that Vancouver and Sault Ste. Marie will compete with each other, and we also hope, that they will inform us whether they consent to the above suggestion or not.
Without a doubt this membership drive could be a great success if every one of our clubs undertake to seriously tackle and cope with the problem of organizing new members. We are firmly convinced that every one of our clubs will endeavor to organize as many as possible and that by the end of February we will attain our quota of 300 new members.
Emeric Simac
National Secretary.
Timmins, Ont,
Tem potom se naznani članstvu kluba Delavske Progresivne Stranke v Timminsu, da se bo redna seja kluba vršila v nedeljo dne 27 januarja ob 2 uri popoldne in sicer na 112 Balsam St. N.
Poživljajo se vsi člani in članice da se udeleže seje točno ob določenem času.
Odbor.
IIz 2 strani)
obličja po imenu Schantz, katerega drugi ambasadni uradniki in Britanci šaljivo naziva jo "Patter-sonov komisar" in ki manipulira svojega neizkušenega, nerazumnega predstojnika (po imenu) po svoji volji. Schantzov uradni čin je prvi tajnik. On je proti Rusiji. Pod njim v ambasadi je kakih dvajset uradnikov in uslužbencev, ki so večinoma aktivno ustmeno silno proti Titu, proti Rusiji, za Mihajloviča, in se družijo največ z peščico premožnih Mihajlovi-čevih zagovornikov v Belgradu, ki računajo na . anglo-ameriško intervencijo in vojno z Rusijo. Schantz je izbral vse osebe v ambasadi v Belgradu.
Koga pravzaprav Schantz zastopa? Kaj je njegova igra? Kaj hoče doseči potom svojega lutkarskega "veleposlanika" Patterso-na ? Ob kratkem — zastopa le gručo "balkanskih ekspertov" v državnem departmentu v Wa-shingtonu — same manjše uradnike, ki so bili preje odgovorni Sumnerju Wellesu in Adolphu Berleju, toda so zadnje leto lomili pri vsaki točki, ko so proučevali in analizirali Tito-Mihajlo-vičev problem v dobi med 1941-45. Na razpolago so imeli vse informacije, kar bi jih človek potreboval, da položaj v Jugoslaviji zazre v pravi luči glede Tita in njegovih partizanov, toda niso marali videti resnice, oziroma je niso mogli in so vzdržali o Mihajlovi-ču svojo trditev, s katero so sami sebe prevarali (s pomočjo Konstantina Fotiča in britanskega zunanjega urada) leta 1941. Ta teza (trditev) je bila, da je bil Mihaj-lovič le kralju vdani, patriotični poklicni vojak in ne kolaborator z Italijani in Nemci, niti ne pripravljen boriti se proti Titu.
Leta 1944 je nova Titova vlada postavila Mihajlovičevo ime prvo na listo vojnih zločincev in zadnjo jesen je izdala 800 strani obsega-jočo knjigo dokumentov (prvega izmed dveh ali več takih zvezkov), ki dokazujejo, da je Mihajlovič vojni zločinec na podlagi sprejete zavezniške definicije, kdo je vojni zločinec.
Zadnjih 14 ali 15 mesecev je bila "diplomacija" Schantza in Pattersona motivirana največ vs led namena tiste klike "balkan skih ekspertov" v državnem de partmentu, da bi se prisililo Tita izbrisati Mihajlovičevo ime z liste vojnih zločincev. "Eksperti" to hočejo da bi se izmazali iz zagate v department in pred zainteresiranim delom splošne javnosti ter v očeh wa-shingtonskega tiska (ki ima tudi kosmato vest glede Mihajloviča). To želijo, radi tega, ker so tiste vrste ljudje, kojih vpogled v človeške in narodne razmere jih navdaja s strahom in jim osovražuje tekoče ljudske vstaje po vsemu svetu. "Eksperti" ter njihovi to variši po temperamentu in v so cialnem vpogledu se trudijo na vse kriplje, da bi zastavili, dis kreditirali, zbrisali in preprečili vsako tako vstajo, medtem "ko čvekajo o demokraciji in svobodi katero narodi iščejo in se za njo borijo.
"Balkanskim ekspertim" torej ni mar objektivna situacija v Jugoslaviji; brigajo se in poskušajo, kako bi manipulirali ta položaj v svoj lastni prid vzdržanje starega, zadušitev novega, ter ohranitev svoje reputacije, ki je sploh nimajo.
Potom Pattersona (ki se široko-usti, da v Jugoslaviji" ni takih štirih svobodščin kot jih umeva-mo mi v Združenih državah") pritiska Schantz na Tita, da bi opustil obtožnico proti Mihajloviču.
Timmins, Ont.
Lovci iz Timminsa priredijo "Lovsko večerinko" dne 27 januarja v korist kampanje Edinosti. Ker je našim rojakom znano, da se prostor za take svrhe prav teško dobi, je potrebno da izkoristimo vsak in tudi najmanjši kotiček, kateri nam je dan na razpolago, da bo večerinka zaključena res ¡z dobrim uspehom.
Edvard šafar, zelo vnet "Jager" je že daroval predmet za dražbo. Ker se pa kot "lovec" drži zelo strogo lovskih predpisov, nam ne pove kaj je daroval v to svrho. Vse kar pravi je to, da je to lovska skrivnost, a veliko presenečenje za navzoče.
Obljubili so tudi, da bo na ust-režbo zelo okusen prigrizek, pa tudi za namakanje se bo že nekaj pripravilo.
Vsled tega uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in druge narodnosti, da se udeleže zabave. Zabava se bode vršila kakor omenjeno v nedeljo dne 27 januarja v pro štorih, 112 Balsam St. N.
Začetek ob 7.30 zvečer,
Tajnica.
Tito se pa ne da ganiti iz enostavnega vzroka, katerega se "balkanski eksperti" v državnem departmentu dobro zavedajo, namreč, da je Mihajlovič sodeloval s sovražnikom ter da so njegovi čet-niki poklali na sto tisoče neborbe-nih Jugoslovanov z njegovim odo-brilom ali pa v smislu njegovega povelja, povelja ki jih je odobrila ubežna kraljeva jugoslovanska vlada v Londonu, pri kateri je bil Patterson naj prvo akreditiran kot veleposlanik. In ker se Tito noče ganiti, poplavljata Schantz in Patterson državni department in Belo hišo z neugodnimi poročili o Jugoslaviji.
Ta dva zadržujeta trgovska in kreditna pogajanja (med Ameriko in Jugoslavijo). Navdušujeta tudi ameriške poročevalce v tujini, da pošiljajo v Ameriko Titu sovražne depeše, odklanjata potne vize Jugoslovanom, ki želijo potovati v Ameriko po trgovskih poslih.
Ponovno: Ali predsednik Tru-manj ve o tem? Ve li gospod Byrnes?
(Pripomba: Vsebina tega članka
De Gaul podal resipa-cijo
Pariz — General de Gaulle je podal pretekli teden resignacijo kot predsednik francoske koalicijske vlade. Njegova resignacija je imela namero ne samo povzročiti notranjo krizo v vladi, ampak tudi v državi proti doložb za širše socialne reforme, katere bi prizadele dohodke francoskih industri-alistov in finančnih krogov. Toda znano da odkar je bilo postavljeno vprašanje glede prekinitve di-plomatičnih odnošajev z fašistično vlado generala Franca v Španiji, odnošaji med strankami v vladi niso bili najboljši.
Po vesteh dnevnega časopisja novo vlado najbrž sestavijo Komunisti in Socialisti, katere predsednik naj bi bil Vincent Ariol (desni Socialist) dosedanji finančni minister, ali pa Felix Gouin, katerega je predložila Komunistična Partija.
tudi deloma pojesni, zakaj je državni department "prištulil" tisti "rep" v svoji izjavi za tisk, ko je naznanil pred Božičem, da uradno priznava novo jugoslovansko republiko. "Balkanski eksperti", katere je Adamič tako mojstrsko predstavil svojim čitateljem, imajo precej masla na svojih glavah, in to maslo se je pričelo slednje čase topiti. Vse to je dobro znamenje za Jugoslavijo. Propaganda proti nji, ki jo vodi reakcionarni tisk v Ameriki in Angliji zadnje čase, je le krinka, za katero se skrivajo grehi ameriške in britanske diplomacije napram novi Jugoslaviji in njenim prebujenim narodom. Zakaj ne slone ameriške zunanje smernice v duhu revolu-cijonarnih principov izza 1776, na mesto v duhu angleškega kolo-nijalnega imperializma pred dobo ameriške revolucije, s katerim se Amerika danes smeši pred vsem demokratičnim svetom ? Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a.)
IZ UREDNIŠTVA
V naslednjih izvodih Edinosti, priobčimo tekst državnega Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, kakor tudi več drugega zelo važno gradivo iz starega kraja.
Na vse to že sedaj opozarjamo naročnike in čitatelje, da zvrnejo pozornost in posebno pri dobivanju novih naročnikov.' Ob priliki pogovora z vašim prijateljem omenite kaj ste čitali v Edinosti. Pojasnite mu njene smernice dosedaj za časa vojne in tudi v bodoče, da bo odločno zastopala delavske in narodne interese pri graditvi za trajen in pravičen mir v svetu, ter poravnanju storjenih napak po prvi svetovni vojni. Uredništvo.
Windsori Ont.
"Politika" o pomoči izseljencev iz Kanade
Beograd — Belgrajska "Politika" z dne 26 novembra 1945 leta, prinaša naslednjo vest časopisne agencije Tanjug v Splitu:	|
"V luko šibenik je priplovil ne^ davno iz Montreola (Kanada) jugoslovanski parnik "Perast" z robo, ki so jo poslali naši izseljenci kot svojo pomoč narodom Jugoslavije. Celotna vrednost poslanega materijala znaša nekoliko milijonov dinarjev, ki so ga med seboj zbrali naši izseljenci potom organizacije Sveta kanad skih južnih Slovanov.
Pošiljka vsebuje 362 velikih zabojev raznovrstne robe, pričenši od šivank, šivalnih strojev ter obleke in obutve. Največjo vred nost predstavljajo prvovrstni me-decinski aparati namenjeni našim bolnišnicam. Pošiljko prevzame delegacija osrednjega odbora Rdečega križa in jo razdeli Ljudskim federalnim republikam, kjer bo po odborih društva Rdečega Križa razdeljena potrebnemu prebivalstvu.
V spremnem pismu, ki so ga naši izseljenci naslovili osrednjemu odboru DRK Jugoslavije, se visoko ceni njihovo zavest, če tudi daleč od svoje rojstne domovine so njihova sočutja danes v tesnejši zvezi kakor kdaj prej napram svojemu narodu, kateri je dal tako velike žrtve v borbi za svobodo svoje domovine.
Mesec januar je med delavci in delovnim ljudstvom po celem svetu posvečen v častni spomin učitelja in vtemeljitelja znanstvenega socializma, velikega sina Sovjetske Unije, Vladimiru Iljič Leninu. V svrho častnega spomina klub "Tito", delavske progresivne stranke priredi poučno predavanje v nedeljo dne 27 januarja ob 2 uri popoldne v Hrvatski dvorani, na Simenolle St.
Tem potom se poživlja članstvo omenjenega kluba, da se udeleži predavanja. Predavatelj bo eden naših vodilnih tovarišev, član kluba.
Odbor, "Tito" Kluba
POČAST OBLETNICE LENINA
V počast obletnice smrti Lenina......
Se vrši v torek dne 29 januarja v Massey Hali, veliki shod in značilno predavanje. Začetek ob 8 uri zvečer.
Predaval bode Tim Buck, glavni tajnik Delavske ZProgresivne Stranke o življenju in delu velikega učitelja in vtemeljitelja znanstvenega socializma, ter zgraditvi 250.000 nujno potrebnih družinskih stanovanj.
Odbor:
TORONTO, ONT.
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi plesno zabavo v soboto dne 26 januarja v navar-nih organizacijskih prostorih, 386 Ontario St.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, da se udeleže. Vabimo tudi sobrate Hrvate in Srbe.
Odbor:
Jugoslavija dobi nekoliko bolnišnic
London — Po zatrdilu poročil iz tukajšnih virov, Jugoslavija in Poljska bosta dobile 13 vojaških bolnišnic Združenih držav, katere so bile prvotno namenjene za Japonsko. Med tem je bila naslovljena prošnja UNRRi, da se jih odpošlje v Jugoslavijo in Poljsko, kjer je velika potreba za bolnišnice. Prošnja je odobrena in UNR-RA odpošlje omenjene bolnišnice. ki se nahajajo v Angliji, v Jugoslavijo in Poljsko. To naznanilo je podal šef evropskega oddelka UNRRE, Sir Humfrey Gale.
Enajst bolnišnic, katere bodo poslane v Jugoslavijo in Poljsko, je opremljeno z 1000 postelj in ena s 750 in druge s 400 postelj vsaka. Bolnišnice so opremljene z vsemi pripravami in orodjem razen poslopij. Bolnišnice bodo odposlane najkasneje do koncem januarja.
OETROIT, MICH.
Jugoslovanske žene prirede družabni večer na čast delegatinje jugoslovanskega Rdečega križa — poročnice Nade Kraigher v torek 29. januarja ob polosmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 17157 John R.
Poročnica Nada Kraigher, prva Slovenka — partizanka, ki je nedavno prišla iz starega kraja, bo povedala marsikaj o jugoslovanski deci, njenem junaškem trpljenju med borbo za svobodo in silnem pomanjkanju tudi sedaj po zmagi nad fašizmom. Tisoče in tisoče malčkov je ostalo brez očetov in mater, brez svojcev. Te male sirote so odvisne za svoj živ-ljenski obstanek največ od dobrosrčnega ženstva. Pridite vse detroitske in okoliške zavedne žene in dekleta, prinesite nekaj deč-jih živil za te uboge jugoslovanske otroke, katerih očkov in mamic kosti trohnijo po Jugoslovanskih gozdovih, žrtvovali so življenje v borbi za svobodo svoje domovine in boljšo bodočnost naroda, ki ga danes spoštuje in ceni ves pošteni svet.
Lia Menton
«j***«* «»Tli
Iz francoščine prevedla K. N.
Orana se je naredila kakor da nebi ničesar opazila Pričela je vneto šariti po svoji omari, dokler se ni njen mož naveličal stati na pragu in brez besed počasi odšel v svojo delovno sobo.
Komaj dva dni sta živela drug ob drugem, že je prispelo pismo od' gospe LeCadireronove.
Stara gospa je zaskrbljeno vprašavala svojo hčer o njeni usodi,, kajti od njenega odhoda ni prejela o njej še nobenih novic. Sporočila je tudi, da bo te dni prispela vsa prtljaga z Oranino garderobo.
Moreno je videl, kako je poštar izročil Orani pismo. Mlada žena ni hotela skrivati pred možem pošte, ki jo je dobivala. Vendar mu pisma ni dala prebrati* temveč mu je povedala samo glavne odstavke.
"Pisati morate materi, Orana, da ne bo v skrbeh." je dejal mladi Španec, ko je Orana končala svoje pripovedovanje.
"Oh" saj sem ji že včeraj napisala nekaj vrstic, v hit-rici . . . Bila sem tako utrujena; imela sem toliko diela. da sem uredila ti dve sobi."
"Niste vajeni takšnega dela, kaj ne? je vljudno vprašal mladi mož.
"Prav za prav ne. Vendar pa zato nič manj rada ne delam. Silno veselje imam za urejevanje in pospravljanje!
Tisti trenutek so se Morenove oči ustavile na ovoju pisma, ki je stalo na mizi. Bral je:
Gospa Moreno-Le-Cadireronova Zbadljiv smehljaj mu je zaigral okrog ustnic.
"Kakšno sestavljeno ime je pa to?" je suho vprašal. "Menda bi vse preveč preprosto zvenelo, Madame Morenova? Takšno ime vaši gospe materi najbrže ne bi bilo po godu, kaj ne-"
"Oh, Moreno," je vzkliknila mlada žena presečeno, "nikar tako ne govorite! Podcenjujete me!"
Moreno je pa ni poslušal. Raspredal je svoje misli dalje: "Ničesar na meni ji ni Všeč. Celo mojega imena se brani ..."
Na gubal je čelo: •'Moreno," je pomislil. "Moreno!"
Na lepem se je zavedel, kaj vse je še predi kratkim pomenilo to ime: slavo, neskrbnost, ljubezen!
Prelepo preteklost tistih dni, ko še ni bil spoznal Orane.
Moreno, samo drugi del njegovega imena, toda zanesljivo lepši kakor prvi del.
Orani in njenim staršem kajpak to ime ni všeč. Vse preveč preprosto, premalo izumetničeno zveni. Moreno Le-Cadreronova! Zdelo se mu je, da je v teh treh besedah zajeta vsa duša tega provincijskega meščanstva. . .
Obrnil se je k oknu, kakor bi hotel zadihati svežega zraka, kakor da ne bi videl svoje žene, ki je, rdeča do ušes,, vzela nesrečni ovoj z mize in ga vteknila v žep svoje domače halje.
"Le zakaj je napisala takšen naslov?" je žalostna pomislila. To je bilo pač zelo nepremišljeno . . .
Orana je dobro poznala srce svoje matere; vedela je, da je mati vse preveč tenkočutna in dobro vzgojena, da bi nalašč užalila svojega zeta. Bržkone je napisala to naslov samo zato, da se pismo ne bi izgubilo in da bi ga Orana kar najhitreje dobila . . .
Tiho je mlada žena stopila k svojemu možu in ga prijela za roko:
"Moreno, prosim vas oprosčenja v imenu svoje matere. Zanesljivo vem, da vas ni hotela užaliti. Zdi se mi, da je storila to samo zato, ker je upala da bo tako pismo hitreje dobila. In če morda tega ni storila prav zato, ji ne smete delati krivice. Pri nas na Francoskem je v navadi, da k imenu moža pridamo še ime žene . . .Morda je ta navada nekoliko malomeščanska. Prosila bom svoje starše, Ida nikoli več ne store tega . . ."
"Oh, pustite," je dejal trpko, ne da bi mu bil mrki izraz na obrazu otajal. "če bi le vedeli, kako malo ste me s tem ranili!"
Orana je vzdihnila. Zazdelo se ji je, kakor da bi se bil v teh nekaj minutah odprl med njo in njenim možem globok prepad. Utihnila je in pričela, zatopljena v svoje misli, urejevati časopise, ležeče na Morenovi pisalni mizi.
"Kako težko se razumeta dva zakonca, če njuni srci ne utripljeta v istem ritmu," je otožno pomislila. "Ljubezen se pač ne rodi po naročilu!"
Potlej je odšla v svojo sobo, sedla v naslanjač in se vsa predala otožnim mislim in hrepenenju po domu. Prvič se je v tem stanovanju začutila osamljeno in nesrečno, vse bolj kakor ob svojem prihodu.
Tedaj so se pa zdajci odprla vrata Morenove delovne sobe. Vstopil je njen mož, bled in nemiren. V roki je imel droben, trd listič, menda posetnico.
"Izvolite,, madame," je zbadljivo diejal. "Če vam je toliko do imen, zakaj vam tudi jaz ne bi postregel z njimi? Izvolite prebrati!"
Molil ji je posetnico pod nos, da se je prestrašena umaknila:
"Moreno," je vzkliknila, "le zakaj me žalite?"
"In tisti francoski časnikar, ki je nekoč v nekem pariškem dnevniku napisal, da je pol špannije plemiškega stanu, ali tisti ni žalil nas Špancev?" je podsmehljivo vprašal mladi mož.
"Moreno, prosim vas . . ."
Ni je pustil dogovoriti. Vrgel ji je posetnico v naročje, rekoč: "Prosim, preberite! Morda boste lahko potlej odpisali zadovoljiv odgovor svojim staršem. Očarani bodo, ko bodo brali, da jim ne bo treba obrabiti njihovega imena, da .podpro moje, ki bi utegnilo biti nekoliko manj častitljivo."
Poslednje besede je izgovoril že kar zlobno. Potlej se je obrnil in odšel v svojo sobo, ne videč Oraninih solz in njenega bledega, prestrašenega obrazka.
(Nadalje prihodnjič)