Številka 15
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 29. aprila 1970	Cena 3 dinarje	Leto XXVII
VSEBINA:
82.	Sklepi in priporočila o ukrepih in nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji
83.	Odlok o izvolitvi sodnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
84.	Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
85.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. In 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
86.	Sklep o spremembi sklepa o višini dodatka za pomoč in postrežbo
87.	Sklep o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1970
88.	Sklep o višini stalnega dela varnostne rezerve sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja
89.	Sklep o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov
90.	Sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim Izobraževalnim skupnostim v letu 1970
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
164.	Odločba o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih (ljubljanske občine)
165.	Statut občine Ljubljana Bežigrad
166.	Odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka (Logatec)	/
167.	Odlok o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Logatec
168.	Odlok o določitvi krajevnih skupnosti in naselij ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite (Vrhnika)
82.
SKLEPI IN PRIPOROČILA
o ukrepih in nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji
Skupščina SR Slovenije je na 12. seji republiškega zbora dne 22. aprila 1970 in na 12. seji gospodarskega zbora dne 21. aprila 1970 razpravljala o problematiki v komunalnem gospodarstvu v SR Sloveniji in
ugotovila:
Razvoj gospodarstva, predvsem industrije, turizma in drugih terciarnih dejavnosti se odraža tudi v procesu urbanizacije in v naraščajočih potrebah po komunalni potrošnji.
Politika v komunalnem gospodarstvu, vsebovana v resoluciji zvezne skupščine o gospodarski politiki in ukrepih za nadaljnje uresničevanje družbenega plana razvoja Jugoslavije v obdobju 1966—1970 (Uradni list SFRJ, št. 48-540/68) in v resoluciji IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ter konkretizirana v republiških in občinskih predpisih s področja komunalnega gospodarstva, se le počasi uresničuje. Vendar je treba upoštevati, da se ekonomski odnosi v komunalnem gospodarstvu zaradi zaostalosti tega področja in nesorazmerja med vlaganji v komunalne objekte in naprave ter drugimi vlaganji lahko uveljavljajo le v daljšem procesu na osnovi samostojne politike občinskih skupščin in republike. Tudi poseben družbeni pomen komunalnih dejavnosti vpliva na način poslovanja in na stopnjo njihove organiziranosti. Zaradi tega moramo pri oceni sedanjega stanja upoštevati te specifičnosti, ki se kažejo zlasti pri kreditiranju komunalnega gospodarstva, pri oblikovanju cen komunalnih storitev in pri investicijski politiki komunalnih delovnih organizacij.
Usmerjanje te dejavnosti je skoraj neodvisno od federacije z 'izjemo zemljiške politike, ki jo urejajo v pretežni meri zvezni predpisi.
Samoupravni dejavniki v občini vsebolj sami koordinirajo razvoj komunalnega gospodarstva ter sklad-
,/•
no z republiškimi predpisi vodijo komunalno politiko v smeri: občinska skupščina — komunalna delovna organizacija — občani.
Ugotovitve ob izvajanju republiških zakonov in to: zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66 in 40-308/67), zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66), zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67) in ustreznih občinskih predpisov, kažejo, da smo dosegli, kljub še vedno znatnim problemom, napredek. Kaže se zlasti v tem, da imamo v republiki Sloveniji pravno urejen sistem komunalnega gospodarstva.
Določbe omenjenih zakonov se v posameznih občinah različno uresničujejo, kar je odvisno predvsem od stanja komunalnih objektov in naprav, od razpoložljivih materialnih zmogljivosti občine ter od pomena, ki ga pripisujejo v posameznih občinah temu področju.
Uspehi so zlasti v tem:
—	da je prispevek za uporabo mestnega zemljišča uveden skoraj v vseh občinah;
—	da smo s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča, začeli zajemati del mestne rente in to pri poslovnih prostorih, ki so pridobitno posebno ugodni;
—	da se bodo sredstva odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada v letih 1969—1971 vlagala kot dolgoročni krediti za novogradnjo in rekonstrukcijo regionalno pomembnejših vodovodov in kanalizacije. Tako vložena sredstva vzpodbujajo hitrejše uresničevanje predvidenega sistema financiranja komunalnega gospodarstva;
—	da komunalne organizacije sprejemajo svoje statute, ki podrobno urejajo medsebojne pravice, in obveznosti komunalnih delovnih organizacij in občinskih skupščin;
—	da cene komunalnim proizvodom in storitvam določajo komunalne delovne organizacije le v soglasju z občinskimi skupščinami na podlagi sprejetih pro-
gramov, čeprav usklajevanje programiranja komunalnih del v občinah še zaostaja;
—	da se na področju komunalnega gospodarstva uveljavljajo samoupravni odnosi, na osnovi katerih se usklajujejo interesi družbeno-političnih skupnosti, komunalnih delovnih organizacij in občanov.
Kljub nekaterim uspehom ugotavljamo, da so Številna vprašanja še nerešena in ta je potrebno reševati hitreje kot doslej. Obstoječe zakonodaje zaradi tega ne kaže bistveno spreminjati, temveč jo je potrebno dopolnjevati in skrbeti za njeno dosledno izvajanje pri občinskih skupščinah in komunalnih delovnih organizacijah.
Problemi, ki jih bo potrebno reševati so predvserr
tile:
—	višina sedanjega prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki naj bi bil eden od pomembnih elementov v sistemu financiranja kolektivne komunalne potrošnje, je taka, da ne vpliva bistveno na kritje stroškov za urejanje stavbnih zemljišč;
—	že tako majhna sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča se v nekaterih primerih uporabljajo celo nenamensko, razdrobljeno in neracionalno;
—	občinski odloki zelo široko uporabljajo izjeme, za katere ni treba plačevati prispevka za uporaba mestnega zemljišča glede na pooblastila v drugem odstavku 3. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51-545 67);
—	sistem financiranja se le težko uveljavlja, ker se prepočasi uveljavljajo stroškovne cene in oblikujejo sredstva za kredite v komunalno gospodarstvo pod ustreznimj pogoji To vpliva tudi na zmanjšanje dohodka osnovnih v odnosu na stranske dejavnosti, ki jih opravljajo komunalne delovne organizacije. Prav tako niso v sistemu financiranja zagotovljena obratna sredstva za organizacije, ki urejajo in oddajajo stavbna zemljišča;
—	večina občinskih skupščin še ni predpisala etapne izgradnje kot postopka, s katerim naj bi se v komunalnem gospodarstvu usklajevalo finančne zmogljivosti s fizičnim obsegom del pri opremljanju stavbnega zemljišča;
t— z zakonom predvidena porazdelitev stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, se ne izvaja. V večini primerov investitor plača pretežni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča ali pa s svojimi sredstvi kreditira ta dela, čeprav gradi v ožjem gradbenem okolišu in v določeni etapi komunalnega opremljanja. Vse to se negativno odraža na ceno stanovanj ;
—	poseben problem predstavlja oddaja neurejenih stavbnih zemljišč proizvajalcem stanovanj za trg. Ti sami komunalno opremljajo zemljišča. Stroške opremljanja vračunajo v ceno stanovanj in tako so bodoči uporabniki stanovanjskega prostora večkrat obremenjeni z določenimi stroški za komunalo;
—	na kompleksno reševanje zemljiške politike komunalno gospodarstvo ne more vplivati, vendar pa nedodelana zemljiška politika na komunalno gospodarstvo vpliva neugodno, zaradi špekulativne prodaje zemljišč, ki vpliva na višino stroškov za komunalno opremljanje. Tržna cena, ki vsebuje tudi del rente, se v celoti preliva izven komunalnih dejavnosti, čeprav bi morala tako pridobljena sredstva ostati na tem področju in vplivati na cenejše komunalno opremljanje zemljišč. Nastanek in vpliv zemljiške rente na
stroške komunalnega opremljanja zemljišč nista proučena;
—	pravična odškodnina za razlaščena zemljišča se v pr'aksi še ne uveljavlja, ker še ni natančnejših meril za določanje pravične odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča. V praksi zato prevladuje tržna vrednost stavbnih zemljišč, kar ima za posledico povečan promet in špekulacije z njimi;
—	zaradi izboljšanja svojega materialnega položaja opravljajo komunalne delovne organizacije poleg svoje osnovne, tudi vedno več nekomunalnih dejavnosti, katerih delež poprečno že presega 50°/o. V takih komunalnih delovnih organizacijah, ki združujejo komunalne in nekomunalne dejavnosti se načela zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena težje uveljavljajo. Te ne vodijo v večini primerov ločenega obračuna dohodka po posameznih dejavnostih in se na ta način lahko prelivajo sredstva iz komunalne tudi v nekomunalno dejavnost;
—	občinske skupščine največkrat nimajo usklajenih programov razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju. Prav tako tudi posamezne komunalne delovne organizacije nimajo programov razvoja svoje dejavnosti in planov vzdrževanja komunalnih objektov in naprav ali pa šele pristopajo k njihovi izdelavi Zato je vzpostavljanje stroškovnih cen za komunalne storitve in proizvode otežkočeno;
—	tri veljavne nomenklature komunalnih dejavnosti, ki se med seboj razlikujejo, povzročajo v praksi precej sporov in težav, zato bi jih bilo potrebno uskladiti.
Zaradi pomena, ki ga ima komunalna dejavnost za celotno gospodarstvo in za življenjske razmere prebivalstva in z namenom, da bi pospešila reševanje problemov, ki se na tem področju pojavljajo, je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega in gospodarskega zbora sprejela
I
SKLEP
o ukrepih in nalogah za nadaljnji .razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji
ki naj jih izvedejo:
X. Izvršni svet SR Slovenije:
a)	upošteva naj v konceptu dolgoročnega programa razvoja SR Slovenije in v srednjeročnem planu komunalno gospodarstvo kot pomemben faktor nadaljnjega razvoja gospodarstva in življenjskega standarda;
b)	pospeši naj izdelavo republiškega zakona o natančnejših merilih za določanje pravične odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča v nadaljnjih fazah postopka tako, da bi bil ta zakon sprejet v letu 1970;
c)	prouči naj možnost in način, da bi se iz sredstev ukinjenega republiškega stanovanjskega sklada beneficirala obrestna mera za kredite za primarne komunalne objekte in naprave individualne potrošnje, ki imajo širši regionalni pomen in katerih izgradnja znatno presega finančne zmogljivosti občinskih ckup-ščin in komunalnih delovnih organizacij;
2.	Republiški sekretariat za Urbanijem:
a)	pripravi predlog za spremembe in dopolnitve republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča:
—	o tem, kaj se šteje za .že zgrajene komunalne objekte in kaj za komunalne objekte, ki bodo zgrajeni na zemljišču zunaj ožjega gradbenega okoliša, ki omogočajo etapno uresničevanje urbanističnega načrta ali zazidalnega načrta oziroma programa za komunalno urejanje zemljišč;
—	da bi omejili ugodnosti za delovne organizacije, ki za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih ne uporabljajo pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddajajo v najem, ne plačajo prispevka za uporabo mestnega zemljišča;
—	z natančnejšo opredelitvijo uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov;
b)	pripravi predlog za spremembo in dopolnitev republiškega zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča:
—	z natančnejšo opredelitvijo pojma stavbnega
zemljišča;
—	z opredelitvijo, v katerih primerih občinska skupščina, poleg tistih, ki so v zakonu že navedeni, še lahko odda urejeno stavbno zemljišče brez natečaja;
c)	pripravi predlog za spremembo tistih določb zveznega zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ki omogočajo občinam razlastitev zemljišč v predvidenem zazidalnem okolišu šele po sprejetju zazidalnega načrta;
č) prouči skupaj z gospodarsko zbornico SR Slovenije nomenklaturo komunalnih dejavnosti in sproži pri zveznih organih iniciativo za uskladitev nomenklature komunalnih dejavnosti med zveznimi in republiškimi določili;
d)	organizira občasne seminarje, na katerih naj se obravnavajo poglavitni problemi pri izvajanju republiških zakonov in problematika pri pripravi ustreznih občinskih odlokov ter drugi vsebinski problemi s področja komunalnega gospodarstva;
e)	nadaljuje naj s sodelovanjem z bankami pri izvajanju kreditne politike poslovnih bank na tem področju;
f)	prouči naj možnost in pripravi predlog za take organizacijo raziskovalno-pospeševalnega dela na področju stanovanjsko-komunalnega gospodarstva, ki bi z razpoložljivimi strokovnimi kadri in sredstvi .mo-gočila kompleksno raziskovanje in reševanje vseh vprašanj ekonomske, tehnične in pravne narave s tega področja;
g)	sistematično spremlja izvajanje sklepov in priporočil ter o tem občasno poroča Skupščini SR Slovenije;
3.	Sekretariat izvršnega sveta za zakonodajo:
a)	skupaj z republiškim sekretariatom za urbanizem naj nadaljuje s proučevanjem posameznih občinskih odlokov p prispevku za uporabo mestnega zemljišča, odlokov o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ter odlokov o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ter svetuje občinskim skupščinam potrebne pravne spremembe oziroma predlaga ustrezne uskladitve, pc potrebi pa tudi da iniciativo za ustaven spor.
4.	Sekretariat za pravosodjte in občo upravo:
a)	skupaj z republiškim sekretariatom za urbanizem in drugimi institucijami naj prouči celotno problematiko prometa s stavbnimi zemljišči ter možnosti njihovega urejanja v cilju omejitve špekulacij in zaje-
manja mestne rente ter uporabe te v korist komunalnega urejanja zemljišč;
5.	Republiški sekretariat za gospodarstvo:
a)	v zakonu o javnih cestah naj opredeli pojem mestne ulice in prouči vrne sredstev za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje mestnih ulic, ki bi dopolnjevali sredstva od prispevka za uporabo mestnega zemljišča;;
b)	prouči problematiko zemljišč na eksploatacij-skih poljih rudnikov in pripravi predlog za spremembo
57.	člena temeljnega zakona o rudarstvu;
c)	prouči naj problem lastništva nad zemljišči, ki se pridobivajo z osuševanjem morja in nasipavanjem terena ter z regulacijami;
II
PRIPOROČILA
o ukrepili in nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji
1.	Gospodarski zbornici SR Slovenije:
a)	prouči in pripravi naj predlog enotne metodologije planiranja za izvedbo programov komunalnega gospodarstva na področju občine.
2.	Občinskim skupščinam:
a)	sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje naj še vnaprej zagotavljajo iz proračunov v skladu z vlaganji sredstev v razširjeno reprodukcijo;
b)	proučijo naj možnost za beneficiranje obrestne mere za bančne kredite iz proračunskih sredstev;
c)	pri določanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča naj prispevna območja razdelijo na kategorije oziroma cone in predpišejo višino prispevka v odvisnosti od komunalne opremljenosti v posameznih conah;
č) intenzivneje naj uveljavljajo višji prispevek za uporabo mestnega zemljišča za poslovne prostore v ožjem gradbenem okolišu, ki so pridobitno posebno ugodni ter tako povečajo sredstva za financiranje kolektivne komunalne potrošnje;
d)	višino prispevka za uporabo mestnega zemljišča naj določajo in usklajujejo po izdelanem programu etapne gradnje. Proučijo naj tudi možnost, da zmanjšajo obseg oprostitev plačila prispevka, kolikor gre za odločanje . iz njihove pristojnosti (drugi odstavek 3. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča);
e)	občinske skupščine, ki še niso sprejele odlokov o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, naj jih sprejmejo čimprej;
f)	pri politiki pridobivanja stavbnih zemljišč naj skrbe, da se bodo sredstva, pridobljena s prodajo zemlje vračala v komunalno gospodarstvo kot eden virov za realizacijo razvojnih programov;
g)	intenzivneje naj pripravljajo programsko dokumentacijo za etapno gradnjo in sprejemajo sklepe o etapni gradnji za krajša časovna obdobja (3—5 let) v sodelovanju s prizadetimi krajevnimi skupnostmi. Etape naj oblikujejo v odvisnosti od finančne zmogljivosti dejavnikov, ki sodelujejo pri financiranju urejanja stavbnih zemljišč, to je občinske skupščine, komunalnih delovnih organizacij in investitorjev;
h)	programirajo in koordinirajo naj razvoj dejavnosti kolektivne in individualne komunalne potrošnje,
da bo s tem zagotovljen skladen razvoj komunalnega gospodarstva na njihovem območju, pri čemer naj se aktivno vključujejo tudi krajevne skupnosti;
i)	občinske skupščine, ki niso predpisale komunalnim delovnim organizacijam obresti na poslovni sklad, naj prouče možnost, da bi jih predpisale. Sredstva iz tega naslova naj služijo predvsem za združeno financiranje komunalnega gospodarstva kolektivne in individualne potrošnje. Ta sredstva naj postanejo instrument za realizacijo sprejetih razvojnih programov komunalnega gospodarstva v občini;
j)	krajevne skupnosti kot osnovne asociacije občanov naj se aktivno vključujejo v izdelavo programov razvoja komunalnega gospodarstva na področju občine. Programi pa naj obvezno upoštevajo s finančnimi možnostmi usklajene potrebe in zahteve teh asociacij;
k)	v odlokih naj točno opredelijo, kdaj se šteje stavbno zemljišče v celoti in kdaj kot delno komunalno opremljeno;
l)	prizadevajo naj si, da bodo praviloma oddajale stavbna zemljišča v celoti komunalno opremljena;
m)	vse bolj naj pri oddajanju stavbnih zemljišč uveljavljajo javni natečaj. Presežke nad izklicno ceno naj vlagajo v pridobivanje novih zemljiških površin v družbeno lastnino;
n)	v večji meri naj uporabljajo določbe republiškega zakona o urbanističnem planiranju glede prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnih načrtov;
o)	podpirajo naj prizadevanje komunalnih delovnih organizacij za prehod na stroškovne cene za komunalne storitve na osnovi potrjenih srednjeročnih programov razvoja;
p)	vzpodbujajo naj integracijske procese v komunalnem gospodarstvu na občinskem in na širšem regionalnem področju — ter poslovno-tehnično sodelovanje, ki naj zagotavlja poenotenje opravljanja dejavnosti komunalnih služb in usklajeno programiranje in raziskovanje, večjo izrabo delovnih sredstev, skupne in-kasantske službe, koncentracijo investicijskih sredstev itd.;
r) zaradi reševanja zapletenih vprašanj v komunalnem gospodarstvu naj si prizadevajo, da bi k delu na tem področju pritegnili čim več visoko strokovnih kadrov.
3.	Komunalnim delovnim organizacijam:
a)	pripravijo naj srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami individualne in kolektivne komunalne potrošnje skupaj s področnimi službami v občini;
b)	v sodelovanju z občanskimi skupščinami naj začno oziroma nadaljujejo z evidentiranjem kolektivnih in individualnih komunalnih objektov in naprav skladno z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27-211/68);
c)	nadaljujejo naj proces uveljavljanja stroškovnih cen, ki morajo kriti stroške upravljanja in vzdrževanja ter omogočiti vsaj najemanje kreditov za razširjeno reprodukcijo. Prav tako naj postopno odpravljajo do sedaj uveljavljeno razmerje cen pri posameznih vrstah potrošnikov komunalnih storitev. Stroškovne cene naj oblikujejo na osnovi usklajenih programov razvoja, ki jih potrdi občinska skupščina;
č) še naprej naj poglabljajo samoupravne odnose v svojih delovnih organizacijah med komunalnimi or-
ganizacijami in ožjimi družbeno-političnimi skupnostmi;
d)	pristopijo naj k integraciji in poslovno-tehnič-nem sodelovanju na področju programiranja, planiranja, vzdrževanja komunalnih objektov in naprav, izrabe kapacitet itd. ter pregledajo zasedbo delovnih mest s kadri in izvedejo potrebne organizacijske in kadrovske spremembe tako, da bo to področje sodobno organizirano in zasedeno s strokovnimi kadri;
e)	hkrati z urejanjem finančne in tehnične evidence in vrednotenjem osnovnih sredstev naj prilagodijo organizacijo svojega poslovanja tako, da bo omogočen neposreden vpogled v poslovanje vsake dejavnosti posebej kot to predpisuje republiški zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
4.	Poslovnim bankam:
a)	KBH Ljubljana naj usmerja sredstva bivšega republiškega stanovanjskega sklada pod primernimi odplačilnimi pogoji v izgradnjo primarnih komunalnih objektov in naprav vodovoda in kanalizacije, ki imajo širši regionalni pomen;
b)	delovnim organizacijam za urejanje zemljišč naj omogočijo najemanje kratkoročnih kreditov zs urejanje, predvsem za čas, dokler te ne zberejo prispevkov od investitorjev;
c)	tudi v bodoče naj vlagajo sredstva v obliki srednjeročnih kreditov na področje komunalne potrošnje in tako sodelujejo pri uresničevanju razvojne politike, ki jo na tem področju določijo občinske skupščine s svojimi programi;
č) vnaprej naj v večji meri dolgoročno kreditirajo, predvsem iz stanovanjskih sredstev, komunalne delovne organizacije pri izgradnji in rekonstrukciji komunalnih objektov in naprav.
St. 36-36/70
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
83.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II in XXIII, amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 22. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
Za sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije se izvolita :
Jolanka Kuhar-Mevželj, sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani in
Boris Strohs-ack, tajnik vrhovnega sodišča SK Slovenije.	,
St Mir-iam
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
84.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slove-
Splošni akti republiških
SKUPŠČINA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV SR SLOVENIJE
85.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ; št. 24-440/65. št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št.
54-	702/67), 97. in 102. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št- 51-704/64. št 56-908/65, št. 14-178/66. št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št 54-703/67. št. 17-211/68, št 32-412/68, št.
55-	609/68, št. 11-143/69 in št. 56-679/69) ter 5. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65. št. 14-179/66, št. 1-11/67, št. 23-349/67 in št. 56-680/69) je sprejela skupščin^ republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 45. seji dne 17. aprila 1970
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni ter naddmestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po 97. in 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
I
V	sklepu o uskladitvi pokojnin, invalidnin zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni ter nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu po
97.	in 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 2-4/70) se za V. točko doda nova Va točka, ki se glasi:
»Starostne in družinske pokojnine, izjemno priznane po 80. in 132. členu zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957 do 31. decembra 1964, razen pokojnin, ki so bile v letih 1968, 1969 in 1970 ponovno odmerjene, se povečajo za 23 %> in še za 40 din.
nije na seji republiškega zbora dne 22. aprila 1970 sprejela
(Mt-LOK
o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za\ zdravstvo in socialno varstvo
Razreši se
Nada Majcen dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo.
St. 111-6/70
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
samoupravnih organizacij
Družinske pokojnine, priznane po smrti uživalca izjemne starostne pokojnine, se uskladijo po prvem odstavku te točke tako, da se kot leto uveljavitve pravice do pokojnine vzame leto, v katerem je bila uveljavljena oziroma pozneje ponovno odmerjena starostna pokojnina.«
II
V prvem stavku prvega odstavka VI. točke se besede: »ter izjemno priznane pokojnine« nadomestijo z besedilom: »ter izjemne pokojnine, ki so bile priznane oziroma na novo odmerjene po 36. ali 96. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju do vštetega
1.	januarja 1969,«.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 4/1-70
Ljubljana, dne 17. aprila 1970.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
86.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946'65, št. 29-369/66, št. 52-618/66. Št. 12-178'67 in št. 54-702/67) ter 82. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, Št. 14-179/66, št. 1-11/67, št. 23-349/67 in št. 56-680'69) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega za-
varovanja delavcev SR Slovenije na 45. seji dne 17. aprila 1970
SKLEP
o spremembi sklepa o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
V sklepu o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 2-6/70) se I. točka spremeni tako, da se glasi:
»Dodatek za pomoč in postrežbo iz prvega in drugega odstavka 81. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se določi na 350 din na mesec.-«
II
II.	točka se črta.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. maja 1970.
St. 4/1-70
Ljubljana, dne 17. aprila 1970.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
V
87.
Na podlagi drugega odstavka 118. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je sprejela' skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 45. seji dne 17. aprila 1970
SKLEP
o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1970
I
Društvu upokojencev SR Slovenije se iz sredstev, namenjenih za podpiranje rekreacije upokojencev in invalidov ter zbranih v letu 1970, dodeli za zagotovitev pogojev za rekreacijo in njeno pospeševanje 2,000.000 dinarjev.
II
Uživalcem starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin ter delovnim invalidom, ki prejemajo oskrbnino v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve, se izplača kot podpora za rekreacijo v letu 1970 znesek 120 dinarjev.
III
Znesek iz II. točke tega sklepa gre tistim uživalcem, katerim se je začela dajatev izplačevati najpoz-
neje do vštetega 1. junija 1970. Več uživalcev družinske pokojnine na podlagi iste odločbe se upošteva pri izplačilu po tem sklepu kot en uživalec.
IV
Zavodi za socialno zavarovanje bodo izplačali znesek, določen v II. točki tega sklepa, skupaj s pokojnino za mesec junij 1970.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 175/70-3/2
Ljubljana, dne 17. aprila 1970.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik i Jože Globačnik 1. r.
88.
Na podlagi 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 45. seji dne 17. aprila 1970
SKLEP
o višini stalnega dela varnostne rezerve sklada
Invalidskega in pokojninskega zavarovanja
I
Stalni del varnostne rezerve sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja je 100,000.000 din.
ir
Sredstva stalnega dela varnostne rezerve se smejo uporabljati le za obratna sredstva sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
/
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 178/70-3/2
Ljubljana, dne 17. aprila 1970.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
V
Predsednik'
Jože Globačnik 1. r.
, /
SKUPŠČINA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE
89.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 8-52/69) je skupSčina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 12. februarja 1970 sprejela
SKLEP
o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov
I
S tem sklepom se določajo osnovna izhodišča in enotne osnove meni za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: zavodi), ki so podlaga izobraževalnim skupnostim pri določanju podrobnejših meril za financiranje teh dejavnosti.
II
Izobraževalne skupnosti financirajo dejavnosti zavodov na osnovi njihovih programov, ki obsegajo:
a)	vzgojno in izobraževalno dejavnost, ki izhaja iz zakonov in izvršilnih predpisov;
b)	vzgojno in izobraževalno dejavnost vzgojnih in varstvenih zavodov in vzgojnih domov, glasbenih šol. izobraževanje odraslih ter dodatno vzgojno in izobraževalno dejavnost (celodnevno varstvo, male šole, fakultativno dejavnost), določeno sporazumno med izobraževalno skupnostjo, zavodi in ustrezno skupščine družbeno-politične skupnosti;
c)	podatke o pogojih dela, učnovzgojnih rezultatih, kvalifikacijski strukturi učnega kadra, o praktičnem in teoretičnem pouku, o številu ur pouka delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, o strokovnih delavcih, tehničnem in pomožnem osebju, materialnih stroških, amortizaciji in še druge podatke, potrebne za končni izračun sredstev.
III
Povračila za izvajanje delovnega programa zavoda ki jih določi izobraževalna skupnost na podlagi meril,
obsegajo:
A — sredstva za osebne dohodke;
B — sredstva za materialne izdatke;
C — siredstva za amortizacijo;
C — druga sredstva, ki jih izobraževalna skupnost zavodom priznava.
Sredstva pod B, C in C dodeljuje izobraževalna skupnost zavodu namensko.
TV
Višina povračil za posamezne namene po prejšnji točki (A do C) se določi takole:
A — Sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev zavoda — razen za delavce na visokošolskih zavodih — se določijo na podlagi cene pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma vzgojno-izobraže-valne dejavnosti.
Cena pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma vzgojno-izobraževalno dejavnost izhaja ig poprečnih mesečnih osebnih dohodkov v naslednjih razmerjih:
za učitelja s srednjo izobrazbo 1300 točk,
za učitelja s srednjo izobrazbo na predmetni stopnji pouka 1450 točk,
za učitelja z višjo izobrazbo 1600 točk,
za učitelja z visoko izobrazbo 1900 točk.
Za pouk v kombiniranih oddelkih osnovnih šol in za pouk v posebnih osnovnih šolah in oddelkih teh šol ter za pouk v zavodih za usposabljanje se zaradi težjih delovnih pogojev določi v merilih izobraževalne skupnosti ustrezno višja cena pedagoške ure,
Najnižjo vrednost točke iz drugega odstavka določi vsako leto skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na podlagi republiške bilance sredstev za vzgojo in izobraževanje, ki jo sprejfne Skupščina SR Slovenije.	v
Zavodom, ki jih izobraževalna skupnost financira v celoti, se določijo sredstva za osebne dohodke drugih delavcev v višini najmanj 20 «/« od skupnih bruto osebnih dohodkov vseh pedagoških delavcev zavoda.
Povračilo za delo visokošolskih zavodov določajo posebna merila, ki jih sprejme izobraževalna skupnost SR Slovenije.
B — Sredstva za materialne izdatke se določijo tako, da zagotavljajo stalno modernizacijo pouka;
C — Sredstva za amortizacijo nepremičnin, opreme in učil pripadajo zavodom v skladu s predpisi in merili za posamezne vrste šol;
C — Druga sredstva, ki jih izobraževalna skupnost zavodom priznava, morajo izhajati iz delovnih programov zavodov in se obračunavajo v skladu z merili za financiranje dejavnosti posamezne vrste zavodov.
V
Sredstva iz povračil, ki jih določi izobraževalna skupnost posameznemu zavodu, so akontacija za programirano delo.
Ce izobraževalna skupnost ugotovi, da je zavod opravil delo posebno kvalitetno ali sporazumno z nje v večjem obsegu, kot je določeno s pogodbo, lahko ustrezno zviša določeno višino povračila; če pa ugotovi, da je zavod opravil delo kvalitetno slabše ali v manjšem obsegu, kot je določeno s pogodbo, ustrezno zniža določeno višino povračila.
Sredstva za razširjeno dejavnost prizna izobraževalna skupnost zavodu, ki razširi svojo dejavnost v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter v soglasju z izobraževalno skupnostjo. V ta namen zagotovi izobraževalna skupnost v svojem fi-načnem načrtu ustrezna sredstva.
Izobraževalna skupnost dodeljuje posameznim zavodom sredstva za nagrajevanje posebnih uspehov na podlagi posebnih kriterijev. V ta namen lahko zagotovi v svojem finančnem načrtu sredstva v višini dc 3°/o skupnih sredstev za osebne dohodke pedagoških delavcev.
VI
Izobraževalne skupnosti morajo uskladiti svoja merila za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov z enotnimi osnovami meril ter jih predložiti na vpogled izobraževalni skupnosti SR Slovenije.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
St. 402-22/70
Ljubljana, dne 12. februarja 1970.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik
dr. Lujo Šuklje 1. r.
90.
Na podlagi 36. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 12. februarja 1970 sprejela
SKLEP
o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1970
I
Izobraževalna skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška izobraževalna skupnost) zagotavlja posebna dopolnilna sredstva tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki s sredstvi iz obveznih in stalnih virov po 6. členu in z dopolnilnimi sredstvi po 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ne morejo zagotoviti financiranja dejavnosti osnovnih šol in dejavnosti posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju, in sicer v višini stroškov, ki ustrezajo vzgojno-izobraževalnim nalogam po zakonu o osnovni šoli.
II
Merila, na osnovi katerih ugotavlja republiška izobraževalna skupnost sredstva za temeljno izobraževalno skupnost, so:
1.	Cena pedagoške	ure	je za:	cun
razredni pouk:
srednja izobrazba........................38,21
višja izobrazba..........................46,98
predmetni pouk:
srednja izobrazba........................42,57
višja izobrazba................ 46,98
visoka izobrazba	.	.	.	,	. ... . 55,78
Cena pedagoške ure razrednega pouka v kombiniranih oddelkih osnovnih Šol je za 15 "/o višja.
Cena pedagoške ure v posebnih osnovnih šolah za šolanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in v oddelkih teh šol je za:
razredni pouk:	din
srednja izobrazba.........................43,94
višja izobrazba...........................54,03
visoka izobrazba........................64,15
predmetni pouk:
srednja izobrazba.........................48,96
višja izobrazba...........................54,03
visoka izobrazba..........................64,15
Za nagrajevanje posebnih uspehov se lahko doda do 3 %> k skupnim sredstvom za osebne dohodke učnega osebja.
2.	Materialni izdatki so za poprečno 30 °/o višji od onih iz leta 1969.
3.	Sredstva za prevoze učencev in vzdrževalnino v domovih kot ekvivalenten strošek za prevoze se priznajo v višini dejanskih stroškov.
4.	Za razširjeno dejavnost (novi oddelki v začetku šolskega leta 1970/71) se priznajo sredstva v višini 2°/# od skupnih sredstev pod 1. in 2. te točke.
5.	Sredstva za dodatno izobraževalno dejavnost se priznajo v višini največ do 7 °/o od skupnih sredstev pod 1. in 2. te točke.
6.	Sredstva obvezne rezerve se priznajo v višini 1 °/o od skupnih sredstev pod 1. do 5. te točke.
III
Posebna dopolnilna sredstva zagotavlja republiška izobraževalna skupnost temeljnim izobraževalnim skupnostim v višini razlike do potrebnih sredstev po prejšnji točki tega sklepa pod naslednjimi pogoji:
1.	da je občinska skupščina predpisala v letu 1970 za financiranje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti iz I. točke tega sklepa najmanj 3,2 °/o prispevno stopnjo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, najmanj 60 odstotkov od ostalih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, in tolikšen delež od davkov, da znašajo sredstva za izobraževanje skupaj z dopolnilnimi sredstvi po 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji najmanj 45#/o vseh v občini zbranih sredstev;
2.	da proračunska potrošnja v občini v letu 1970 iz vseh virov, razen prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ne presega 340 din na prebivalca.
3.	da narodni dohodek v občini v letu 1969 ne presega 7000 din na prebivalca.
IV
1.	Po III. točki ugotovljena posebna dopolnilna sredstva se temeljni izobraževalni skupnosti povečajo za toliko, za kolikor bi se v letu 1970 občini njenega območja zaradi izpolnitve pogojev iz tretje točke tega sklepa znižala proračunska potrošnja pod planirane potrošnjo iz leta 1969, povečano za 13 °/o, vendar naj-
več do 340 dinarjev na prebivalca in to tako, da procentualni delež občinskih sredstev za kritje stroškov po II. točki tega sklepa v skupnih občinskih sredstvih ni manjši kot v letu 1969.
2.	Po III. točki ugotovljena posebna dopolnilna sredstva se temeljni izobraževalni skupnosti znižajo za toliko, za kolikor bi se občini njenega območja ob izpolnitvi pogojev iz III. točke povečala proračunska potrošnja nad planirano iz leta 1969, povečano za 13 odstotkov.
3.	Ne glede na pogoje iz III. točke zagotovi republiška izobraževalna skupnost posebna dopolnilna sredstva tudi temeljni izobraževalni skupnosti v občini, kjer narodni dohodek v letu 1969 presega 7000 dinarjev na prebivalca (z odstopanjem do 5 °/o), če 50 °/o vseh v občini zbranih sredstev (po točki III/l) ne zadošča za kritje potreb po II. točki tega sklepa.
4.	Izjemoma se povečajo v letu 1970 posebna dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim v Črnomlju, Lendavi, Ljutomeru, Metliki, Mozirju in Murski Soboti za toliko, da se zagotovi občinam z njihovega območja povečanje planiranega občinskega proračuna iz leta 1969 za 5 %>, temeljnim izobraževalnim skupnostim v Ilirski Bistrici, Novem mestu in Sežani pa za toliko, da se občinam z njihovega območja zagotovijo v letu 1970 enaka sredstva občinskega proračuna kot so bila planirana za leto 1969.
V
Posebna dopolnilna sredstva, ugotovljena po III. in
IV.	točki, se ne dodelijo tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, kjer znašajo ta sredstva manj kot 10 %> vseh sredstev po II. točki tega sklepa.
Za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti po tem sklepu izdvoji izobraževalna skupnost SR Slovenije iz svojih sredstev v letu 1970 110 milijonov din.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-23/70
Ljubljana, dne 12. februarja ,1970.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik
dr. Lujo Šuklje 1. r.
1
Predpisi občinskih skupščin
LJUBLJANSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
164.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 12^69) izdaja odsek za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Bežigrad, oddelek za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Center, oddelek za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje, oddelek za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana Šiška ter oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v soglasju s sanitarno in tržno inšpekcijo uprave inšpekcijskih služb Ljubljana
ODLOČBO
o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje
gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih
1.	člen
Minimalni tehnični pogoji predpisani s to odločbo veljajo za občasno nudenje hrane in točenje pijač na odprtih prostorih, na plažah, tržnicah, sejmih in drugih priložnostnih prireditvah in shodih (v nadaljnjem besedilu: »občasne prireditve«),
2.	člen s
Na občasnih prireditvah se lahko pripravljajo in strežejo gostom, praviloma pri pultu, pijače vseh vrst, topli in hladni napitki in enostavnejša topla in hladna jedila.
3.	člen
Prostor, kjer se organizira občasna prireditev (v nadaljnjem besedilu: »prireditveni prostor«) mora biti urejen tako, da je zavarovan pred dimom, smradom, prahom in opremljen z zadostnim številom posod za odpadke. Ce prostor ni protiprašno utrjen, se mora škropiti. Prireditveni prostor ne sme ovirati javnega prometa. V nočnem času mora biti primerno osvetljen.
4.	člen
Prostor, v katerem se pripravljajo, hranijo in prodajajo jedila in pijače, mora biti primerno oddaljen od prireditvenega prostora. Oprema prostora, kjer se pripravljajo in prodajajo jedila in pijače mora biti prevlečena z materialom, ki se ga lahko mokro čisti. Za izdajanje jedil in pijače mora biti poseben pult in posebna miza za odlaganje umazane posode ter pribora.
5.	člen
Umazano posodo in pribor se mora pomivati s toplo vodo in splakovati s tekočo vodo.
6.	člen
V krajih, kjer ni tekoče vode, se smejo na občasnih prireditvah uporabljati samo krožniki in kozarci za enkratno uporabo.
7.	člen
Živila morajo biti na primeren način zavarovana pred sončno pripeko, vlago, prahom, mrčesom in otipavanjem.	\
Pijače je treba hraniti ločeno od živil in morajo biti primerno hlajene.
8.	člen
Prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom stranišč, ločeno za ženske in moške. V vsaki straniščni kabini mora biti na notranji strani vrat žagah in obešalnik, v ženskem stranišču pa tudi pokrita posoda za odpadke, ki se odpira na nožni pritisk. Pri vsaki straniščni kabini mora biti na razpolago toajetni papir.
Vhodi v stranišča morajo biti označeni in v noč- ' nem času razsvetljeni. Stranišča morajo biti primerno oddaljena od zabaviščnega prostora in mesta, kjer se pripravljajo in prodajajo jedila in pijače.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
165.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je po javni obravnavi na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter v splošnem zboru občine Ljubljana Bežigrad( na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. 4. 1970 sprejela
STATUI
občine Ljubljana I^ežigrad
I.	del
TEMELJNE DOLOČBE
/
9.	člen
Organizator občasne prireditve mora po končani prireditvi najkasneje pa v roku 24 ur pospraviti in očistiti prireditveni prostor. V nasprotnem primeru lahko pristojni inšpekcijski organ odredi čiščenje prireditvenega prostora na stroške organizatorja občasne prireditve.	,
10.	člen
Organizator občasne prireditve je dolžan vsaj osem dni pred prireditvijo le-to priglasiti sanitarni in tržni inšpekciji uprave inšpekcijskih služb Ljubljana.
11.	člen
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
1.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna družbeno-politična skupnost na svojem območju.
V občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbeno-politične skupnosti razen tistih, ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti občine, ki so s statutom mesta Ljubljana razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v mestu Ljubljani ter s samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami skupnega pomena za mesto.
2.	člen
Št. 332-58/69
I
Ljubljana, dne 20. aprila 1970.
Šef odseka za gospodarstvo SOb Ljubljana Bežigrad zanj tajnik
Ivan Levstek 1. r.
Načelnik oddelka za gospodarstvo SOb Ljubljana Center
Karel Kuntarič 1. r.
V.	d. načelnika oddelka za gospodarstvo SOb Ljubljana Moste-Polje
Slavka Kržan 1. r.
Načelnik oddelka za gospodarstvo SOb Ljubljana Šiška
Bojan Jurčič 1. r.
Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SOb Ljubljana Vič-Rudnik
Pavle Brglez L r.
V občini se v skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja mesta Ljubljana kot celote in občine kot njegovega sestavnega dela:
—	urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarski, socialni in kulturni razvoj občine,
—	ustvarjajo materialne in družbene možnosti za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti,
—	zagotavljajo materialne in druge možnosti za zboljšanje življenjske ravni ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov,
—	usklajujejo posamezni in skupni interes s splošnimi družbenimi interesi,
—	zagotavljajo možnosti za uresničevanje političnih, osebnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije,
—	urejajo razmerja, ki imajo neposreden pomen za občane v občini,
—	odloča o višini in uporabi sredstev narodnega dohodka, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini,
—	spodbuja družbeno in samoupravno dogovarjanje med delovnimi in drugimi organizacijami.
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije v gospodarstvu in družbenih službah,
—	zagotavljajo možnosti za delo in zaposlovanje delavcev ter za dviganje proizvodnosti dela,
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter javne službe, ki imajo pomen za občino,
/
—	določa uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporaba stvari v splošni rabi in skrbi, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in s pogoji, ki so določeni z zakonom,
—	zagotavljajo možnosti za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih in drugih nesreč,
—	zagotavlja izvrševanje in uporaba zakonov ter drugih predpisov, posebno v razmerju do občanov, delovnih in drugih organizacij ter varuje zakonitost,
—	uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo, zakoni in statutom mesta dane v pristojnost drugih družbeno-političnih skupnosti.
3.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij ima občina samo z zvezno in republiško ustavo, z zakoi.iom in s tem statutom določene pravice. Uresničuje jih na temelju i^stave, zakonov in svojih predpisov v okviru enotnega družbeno-političnega, ekonomskega in pravnega sistema SFR Jugoslavije.
4.	člen
Statut občine se s statutom mesta, s statuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij dopolnjuje v sistem razmerij, ki zagotavlja samostojnost samoupravnih organov in delovnih skupnosti pri odločanju o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti ter omogoča usklajevanje individualnih in družbenih interesov ter uspešnejši razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.	člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih aktov razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
6.	člen	j
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi, organi krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Politične, družbeno-ekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah v občini.
7.	člen
Občan občine je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v tej občini.	^
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, zakonom in s tem statutom.
>	8. člen
Občina je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Parmova ulica 33.
9.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga s premerom 3,4 cm, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična
republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine««, pod grbom je napis »Ljubljana Bežigrad«.
10.	člen
Območje občine obsega naslednje katastrske občine in naselja:
a) mesto Ljubljana (del)
katastrske občine:
Črnuče (del). Brinje (del) Dravlje (del)
Ježica (del)
Kapucinsko predmestje (del) Spodnja Šiška (del)
Stožice (del)
Šempeterskp predmestje I (del)
naselja:
Ljubljana (del), Črnuče Ljubljana (del)
Ježica (del), Kleče, Savlje
Ljubljana (del) Ljubljana (del)
Jarše (del), Ježica (del)
Ljubljana (del)
b) druge katastrske občine in naselja:
Beričevo Črnuče (del)
Dol pri Ljubljani Ježica (del)
Kleče
Nadgorica
Podgora
Podgorica (del)
Stožice
Šmartno ob Savi Zadobrova
Beričevo, Brinje Dobrava pri Črnučah Dol pri Ljubljani Zaboršt pri Dolu Kleče pri Dolu Ježa, Nadgorica Podgora pri Dolskem, Zajelše
Podgorica pri Črnučah, Sv. Jakob ob Savi
\	11. člen
Praznik občine je 9. maj, praznik mesta Ljubljane.
12.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za gospodarski, kulturni in družbeni razvoj občine.
II.	del
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
1.	poglavje
Usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja v občini
13.	člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja družbenih dejavnosti upoštevajo predvidevanja in smernice širših družbeno-političnih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvirne programe in smernice mesta Ljubljana.
Družbeni načrti občine so usklajeni z načrti širših družbeno-političnih skupnosti. \
14.	člen
Z družbenimi načrti občina
—	usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na svojem območju v skladu 7. družbeno-ekonomskimi razmerji,' ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sred-stevi samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah,
—	sprejema ukrepe za oblikovanje najugodnejših možnosti za gospodarjenje, dvig produktivnosti in uresničevanje razvojnih načrtov delovnih organizacij in njihovih združenj.
—	daje smernice in sprejema ukrepe za razvoj terciarnih gospodarskih panog ter ustvarja možnosti za zadovoljevanje materialnih potreb občanov,
—	načrtuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav,
—	usmerja gradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih, servisnih in drugih gradbenih območij,
—	programira razvoj družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi občanov ter sprejema ukrepe za uresničevanje teh programov,
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela,
—	določa tudi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
15.	člen
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvojnih programov delovnih organizacij, programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti.
16.	člen
Predloge družbenih načrtov dd občinska skupščina v javno obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbeno-poli-tičnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov in sprejemajo ukrepe za njihovo izvršitev.
18.	člen
Osnova za družbeni in gospodarski razvoj občine .sta tudi urbanistični program in načrt mesta Ljubljana.
Občinska skupščina sprejema urbanistične in zazidalne načrte ter urbanistične rede za naselja zunaj ureditvenega območja mesta in vodi v skladu s smernicami mesta enotno urbanistično in gradbeno politiko.
2.	poglavje
'if .	_	. .
Dejavnost občine na področju gospodarstva
19.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne
organizacije dela, pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja.
20.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju delitvi dohodka, delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Občina podpira poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, delitev dela, skupno financiranje in druge oblike sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.	člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev.
22.	člen
Za zadovoljevanje potreb občanov, delovnih in drugih organizacij občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodarskih organizacijah kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občina spremlja razvoj trgovine na svojem območju in pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže.
Občina spremlja razvoj in potrebe gostinstva in turizma na svojem območju ter podpira spodbude za napredek teh dejavnosti.
23.	člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
3.	poglavje
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov
24.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, družbenega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture, tehnične vzgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
25.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina prek samoupravnih in krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in po svojih organih.
26.	člen
Delovne organizacije in samoupravne skupnosti ter drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen pomen za mesto, so dolžne seznanjati občinsko skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
27.	člen	,
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Za to ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi druA>eno-političnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami osnovne in posebne šole ter vzgojno-varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednjimi občinami šolske okoliše.
člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja občinske skupščine:
—	daje temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraževalnih dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev,
—	obravnava program razvoja in financiranja izobraževanja, finančni načrt in zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti,
—	voli svoje predstavnike v skupščino temeljne izobraževalne skupnosti.
Nadzorno, svetovalno in strokovno preučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja v občini v skladu z zakonom zavod za šolstvo SR Slovenije.
29.	člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, občina omogoča pouk v posebnih zavodih, a tudi poklicno usposabljanje, če jim starši zaradi gmotnih razmer tega usposabljanja ne morejo zagotoviti.
30.	člen
Občina zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja, zlasti osnovnim šolam in vzgojno-varstvenim zavodom.
V skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja skrbi občina skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo izobraževalnih zavodov.
V	31. člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva občina v skladu z zakonom prek sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti zagotavlja sredstva za financiranje nekaterih oblik organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
32.	člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za štipendije in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude ‘za združevanje sredstev v te namene. V sodelovanju z mestom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
33.	člen
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter prek delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbeno-ekonomsko, splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
34.	člen
V	skladu z družbenim in gospodarskim razvojem 'skrbi občina za organizirano dajanje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja možnosti za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
35.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družine ter skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki niso preskrbljeni, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
36.	člen
Družbeno varstvo v občini izvajajo: občinska skupščina, njeni organi in strokovne delovre organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Skrb za borce in invalide NOV
37.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob izpolnitvi enakih pogojev prednost pred drugimi občani pri uveljavljanju njihovih pravic.
38.	člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
39.	člen	j
V	skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina pri/ znavalnine in družbeno pomoč borcem in aktivistom NOV ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavlja pa tudi zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom. ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
Občina daje družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo borcev, rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za delo.
Zdravstveno varstvo
40.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem otrok in mladine, skrbi občina v sodelovanju
z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov, za preprečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja primerne higienske razmere za življenje in delo občanov.
41.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva v občini in zanj zagotavlja sredstva, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok ter mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno-var-stveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainteresirane organizacije.
42.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni poravnati stroškov zdravljenja. zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
43.	člen
V sodelovanju z mestom skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju 'občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva.
Kultura in prosveta
44.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zlasti amaterske in tiste kulturno-prosvetne dejavnosti, ki zajemajo širši krog občanov. Pri tem sodeluje z društvi In organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo in tako dviga splošno kulturno raven občanov. Občina pospešuje prirejanje kulturno-prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kulturno-prosvetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.
V sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno-prosvetno dejavnost. \
Občina skrbi.za varstvo in vzdrževanje muzejskih zbirk ter drugih spominskih obeležij NOV (plošče, spomenike, grobnice) občinskega in krajevnega pomena.
Telesna kultura in tehnična vzgoja
45.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesnokulturne in tehničnovzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih, gradi in vzdržuje telesno-vzgojne objekte, namenjene širšemu krogu občanov, ter podpira telesnovzgojne in tehnične organizacije ter društva pri njihovem delovanju.
Občina zagotavlja sredstva za delo množičnih organizacij za telesno kulturo in tehnično vzgojo.
■ 46. člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesnovzgojne in organizacije za >ihnično vzgojo, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
47.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjske in delovne potrebe občanov ter njihovih skupnosti tudi tako, da skrbi za opravljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, kolikor to ni pravica in dolžnost mesta.
48.	člen
Na ureditvenem območju mesta, ki spada v njegovo območje, občina ureja in oddaja stavbna zemljišča, skrbi za gradnjo in vzdrževanje mestnih ulic in cest IV. reda, javnih nasadov in zelenic občinskega pomena, otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin. Skrbi tudi za vzdrževanje snage in zunanjega videza naselij in sosesk.
Zunaj tega območja občina skrbi za pravilno delovanje vseh komunalnih dejavnosti, zlasti za gradnjo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo, električno energijo, kanalizacijo, povezavo naselij z javnimi prevoznimi sredstvi, ureditev pokopališč in tudi za druge komunalne dejavnosti.
49.	člen
Občina usmerja komunalno dejavnost. Pri tem se povezuje z mestom, komunalnimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki opravljajo komunalno dejavnost in upravljajo komunalne naprave in objekte ter oddajajo in urejajo stavbna zemljišča.	/
50.	člen
Občina zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer daje prednost investicijam, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne organizacije.
51.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem občine in urbanističnim programom mesta skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje sosesk in zaključenih območij ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
52.	člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskega podjetja, obravnava poročila o njegovem delu, daje soglasje k uporabi amortizacije in soglasje k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov s katerimi razpolaga občina.
53.	člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
54.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva. Merila in pogoji, po katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebnim predpisom.
Javna varnost
55.	člen
Zadeve javne varnosti opravlja postaja milice Ljubljana, ki jo ustanovita skupščina mesta Ljubljane in občinska skupščina.
Pravice in dolžnosti mestne skupščine in občinske skupščine do postaje milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
56.	člen
Občina se kot del mesta vključuje v enotni družbeni obrambni sistem organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo domovine.
Organizacija in način dela organov občine, gospodarstva in družbenih služb se v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojnem stanju, v skladu z ustavo in zakonom urejata s posebnim odlokom občinske skupščine.
III.	del
SREDSTVA OBČINE
\
57.	Člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov, davkov in taks, ter s sredstvi, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve združujejo delovne in druge organizacije in občani v občini ter z drugimi dohodki.
58.	člen
Občina v mejah zakonov predpisuje vrsto in višino svojih dohodkov, razen tistih prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina z drugimi občinami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana se ob vsakoletni oceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih organizacij. Višino udeležbe občin pri dohodkih mesta določi mestna skupščina z odlokom.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in za kritje skupnih potreb občanov ter za razvijanje in napredek posameznih dejavnosti.
Občinska skupščina lahko v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se določijo namen, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila,
kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način / vračanja.
59.	člen
Za gradnjo komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti, če se večina vseh vpisanih volivcev območja za katero se samoprispevek uvaja izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen za katerega so bila zbrana.
60.	člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene, potem ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
^	Proračun
61.	člen
S proračunom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni načrt razvoja občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo predvsem za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske skupščine ter njenih organov in služb, za delovanje krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij in društev.
62.	člen
Osnutek proračuna občine izdela za finance pristojen občinski upravni organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodiščih za pripravo proračuna.
Uporabniki proračuna pošljejo pristojnemu upravnemu organu zahtevo za zagotovitev sredstev v proračunu z ustrezno dokumentacijo.
, 63. člen
Predlog proračuna sprejme svet, pristojen za finance, obravnavajo pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki k predlogu lahko dajo svoje pripombe in predloge.
Po končani javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelje z navedbo razlogov.
64.	člen /
Izvrševanje proračuna spremlja svet, pristojen za finance ob sodelovanju drugih svetov in upravnih organov’ ter o tem obvešča občinsko skupščino.
<>
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
65.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade.
Skladi se ustanavljajo z odlokom občinske skup-ščifie, razen tistih skladov, ki so predpisani z zakonom.
Skladi poslujejo po svojih statutih in finančnih načrtih, ki so sestavni del načrta družbenega razvoja občine.
66.	člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada določajo zakon, akt o ustanovitvi in statut sklada.
V organih upravljanja sklada morajo biti zastopani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev sklada.
1 /
67.	člen
Čirgani upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini najmanj enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom in programom dela ter finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu in stanju sklada.
IV.	del
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
1.	poglavje
Oblike neposrednega samoupravljanja /	68. člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v ob- v čini neposredno ali prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, gborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organp ter v organe samoupravljanja v delovnih' in drugih organizacijah.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
69.	člen
\
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevne skupnosti in njenih organov ter organov drugih družbeno-političnih skupnosti, izvršujejo volilne funkcije in opravljajo druge naloge za katere so pristojni po zakonih in statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
70.	člen
, Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki so z zakonom, z mestnim in s tem statutom, s statuti krajevnih skupnosti in statuti delovnih organizacij dana v njihovo pristojnost.
71.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pri izvrševanju volilne funkcije
—	predlagajo v skladu z zakoni kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine,
—	predlagajo odpoklic odbornikov in poslancev,
—	volijo organe krajevnih skupnosti, poravnalne svete in druge organe krajevne samouprave,
—	volijo svoje predstavnike v samoupravne organe delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti,
—	predlagajo sodnike porotnike,
t— opravljajo druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti družbeno-političnih in krajevnih skupnosti.
72.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih organizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbeno-politični skupnosti, ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi:
—	predlog statuta občine in njegove spremembe,
—	predlog družbenega načrta občine in programe razvoja družbenih dejavnosti,
—	predlog proračuna in zaključnega računa občine ter finančne načrte skladov.
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke.
Če občinska skupščina katerega od navedenih vprašanj ni poprej predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati,
73.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila oddajajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki občinske skupščine o svdjem delu in delu občinske skupščine,
—	sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti,
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko dajejo občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
*	74. člen
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pojasnila tudi drugi organi' organizacij, ki opravljajo javno službo.

75.	člen
V občini se zbori volivcev sklicujejo za območja epe ali več volilnih enot, svet krajevne skupnosti pa lahko skliče zbor volivcev tudi za vse območje krajevne skupnosti.
76.	člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po delovnih organizacijah na območju volilne enote.
77.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali najmanj 5 odstotkov volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in o tem obvestiti predsednika občinske skupščine. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora poskrbeti za nemoten potek zbora« in pripraviti gradivo in pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda.
78.	člen
Odbornik občinske skupščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi volilne enote, v kateri je bil izvoljen in dajati uvodna pojasnila in obrazložitve k vprašanjem, ki jih je zboru volivce^ in zboru delovnih ljudi predložila občinska skupščina.
79.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru, zapisnikarja pa določi sklicatelj zbora.
80.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odločata javno in z večino glasov navzočih volivcev.
Na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Če ni s predpisi določeno drugače, je zbor sklepčen, če se ga udeleži 5 odstotkov volivcev, najmanj pa 50 volivcev.
Postopek za sklic in delo zbora volivcev in zbora delovnih ljudi natančneje določa poslovnik.
81.	člen
Občinska skupščina spremlja delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter opravlja splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, skrbijo za uresničevanje predlogov in sklepov' zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Ti organi morajo razpravljati o pripombah, mnenjih in vprašanjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznaniti občane na naslednjem zboru. Na tem zboru tudi poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajejo pojasnila o razlogih, zaradi katerih predlogov in sklepov ni bilo mogoče uresničiti.
82.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v občini, če ni poteklo eno leto, potem ko se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zbWov volivcev in zborov delovnih ljudi v občini.
83.	člen
Če pristojni organ ali organizacija ne obravnava predloga ah sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi in o svoji odločitvi ne obvesti zbora, se na predlog krajevne skupnosti ali najmanj 30 volivcev ali organizacije SZDL predlog ali sklep obravnava na prvi naslednji seji občinske skupščine.
Referendum
84.	člen
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost ali za občino kot celoto.
Glede ria pomen vprašanja se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela, ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga občinska skupščina namerava sprejeti.
Referendum se razpiše za uvedbo krajevnega samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi ali krajevnih skupnosti.
85.	člen
Sklep No razpisu referenduma sprejme občinska skupščina ali svet krajevne skupnosti.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma ih dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
86.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« postavljeno vprašanje ali »proti« njemu.
Predlog o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se je glasovanja udeležila več kot polovica vseh volivcev in če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna Občinska skupščina ne more v enem letu po Izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2.	poglavje
Krajevne skupnosti
87.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov v kateri občani organizirajo dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb, kakor tudi za razvoj naselij.
88.	člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje, več naselij ali sosesk, ki so med seboj geografsko, urbanistično in komunalno povezane in ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov občanov.
89.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zboru volivcev.
Občinska skupščina da soglasje k določitvi območja krajevne skupnosti.
90.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
91.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in po svojih izvoljenih organih uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—	organizirajo in pospešujejo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturno-prosvetne, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov, njihovih družin in gospodinjstev;
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki so jih zgradili ali jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo upravljanje;
—	skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš, pri čemer sodelujejo s stanovanjskim podjetjem;
—	skrbijo za oddih in razvedrilo občanov;
—	obravnavajo, poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov;
—	povezujejo prizadevanja samoupravnih skupnosti, delovnih organizacij, društev in vzgojno-varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—	sodelujejo s strokovnirpi službami pri reševanju problemov in skrbijo za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo;
—	upravljajo družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti;
—	na področju narodne obrambe organizirajo in izvajajo priprave občanov za obrambo in zaščito ter izvajajo nekatere ukrepe za delo v vojnih razmerah;
—	sodelujejo in pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njenih nalog na območju krajevne skupnosti;
—	dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevne skupnosti1 ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje;
—	opravljajo tudi druge zadeve, za katere jih sporazumno pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva.
92.	člen
Za opravljanje svojih' nalog ima krajevna skupnost naslednje vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti,
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, ki jih je prenesla na krajevno skupnost,
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi,
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani,
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti,
—	posojila,
—	druge dohodke.
93.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevne skupnosti, se določijo vsako leto v odstotku od skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
94.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe ter v skladu z letnim programom dela.
Sredstva krajevnega samoprispevka in prispevka za uporabo mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
95.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevne skupnosti.
Organi krajevne skupnosti, ki jih izvolijo občani na zborih volivcev, so svet in drugi organi, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
96.	člen
Statut krajevne skupnosti ureja predvsem naloge krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, razmerje do občinske skupščine in njenih organov, stedstva za premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne svete in druga vprašanja v zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti po poprejšnji javni obravnavi na zborih volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
97.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti določa naloge, sredstva in način izvršitve predvidenih nalog, ter se vključuje v'program razvoja občine.
Program sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga obravnavali zbori volivcev.
98.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
99.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interese ter sodelujejo med seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
100.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi po zboru delegatov krajevnih skupnosti.
Zbor delegatov krajevnih skupnosti sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti, ki jih izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov ali drugih občanov.
V zbor delegatov krajevnih skupnosti izvoli vsaka krajevna skupnost enega ' predstavnika.
Zbor delegatov krajevnih skupnosti sklicuje in vodi predsednik občinske skupščine.
101.	člen
Zbor delegatov krajevnih skupnosti obravnava.
—	predlog programa družbenega razvoja in programa razvoja družbenih dejavnosti,
—	predlog proračuna in zaključnega računa občine ter skladov,
—	predloge predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke,
—	merila za financiranje programov dela krajevnih skupnosti,
—	poročila o dejavnosti krajevne skupnosti,
—	druga pomembna vprašanja, ki zadevajo razvoj in delo krajevnih skupnosti.
Za delo zbora delegatov krajevnih skupnosti veljajo smiselne določbe poslovnika za delo občinske skupščine.
Poravnalni sveti
102.	člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni svet se lahko ustanovi za krajevno skupnost ali za delovno organizacijo.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpokličejo njegove člane občani na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti in deloynih organizacij.
I
3.	poglavje
Občinska skupščina in njeni organi Občinska skupščina
\	103. člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 35 članov.
104.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun, zaključni račun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov -in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
105.	člen
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga pripravi v začetku leta po svoji pobudi in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delavno področje zborov
106.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih
svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne.
107.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine enakopravno obravnavata oba zbora ali jih samostojno obravnava posamezni zbor; občinska skupščina nekatere zadeve lahko opravlja tudi kot enoten zbor.
108.	člen
Zbora občinske skupščine enakopravno:
—	sprejemata statut občine;
—	sprejemata družbeni načrt, program razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanistične in zazidalne načrte in urbanistične rede zunaj ureditvenega območja mesta Ljubljana;
—	sprejemata proračun in zaključni račun,
—	sprejemata predpise, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij ;
—	preučujeta poročila in analize o družbenih dejavnostih in gospodarstvu in sprejemata sklepe, priporočila in ustrezne ukrepe;
—	nadzorujeta uporabo družbenih sredstev in delitev dohodkov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	sprejemata resolucije, smernice in priporočila organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—	volita in imenujeta organe skupščine;
—	ustanavljata delovne organizacije in sklade ter odločata o njihovem prenehanju;
—	najemata in razpisujeta občinska posojila;
—	sklepata o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij;
—	sklepata o razpisu občinskega referenduma;
—	sprejemata poslovnik občinske skupščine;
—	obravnavata predloge splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skupščine;
—	odločata o drugih vprašanjih za katera je z zakonom, s tem statutom ali s predpisom občinske skupščine določeno, da jih enakopravno obravnavata oba zbora.
109.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	voli, imenuje in razrešuje organe, ki jih ne volita ali imenujeta oba zbora skupno ali samostojno zbor delovnih skupnosti;
—	obravnava poročila upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje;
—	izvršuje pravice občinske skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval;
—	obravnava sklepe zborov volivcev in sprejema ukrepe za njihovo izvršitev, kolikor jih oba zbora ne obravnavata enakopravno;
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki jih oba zbora ne obravnavata enakopravno ali, ki jih ne obravnava samostojno zbor delovnih skupnosti.
110.	člen
Zbor delovnih skupnosti samostojno opravlja tele zadeve:
—	voli, imenuje in razrešuje predstavnike družbene skupnosti. v organih delovnih organizacij in skupnosti ;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije;
—	usklajuje odnose med delovnimi in drugimi organizacijami in razvija sodelovanje med njimi;
—	daje priporočila delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora;
—	spodbuja in razvija sistem družbenega dogovarjanja;
—	obravnava sklepe zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejema ukrepe za izvršitev, kolikor jih ne obravnavata enakopravno oba zbora.
111.	člen
Posamezen zbor samostojno voli predsednika zbora in mandatno — imunitetno komisijo ter razpisuje nadomestne volitve odbornikov zbora.
112.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
Skupno in ločeno zasedanje zborov občinske skupščine
113.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi kadar odločata o zadevah, ki jih sicer enakopravno obravnavata.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki jih enakopravno obravnavata.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
114.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine; če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten pa odbornik, ki ga določi zbor.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.	*
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o zadevah, ki jih oba zbora enakopravno obravnavata, sprejema sklepe z, večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun ter njihove spremembe se sprejema z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
Način dela zborov
\
115.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri svojem delu z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, s samdupravnimi skupnostmi, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
116.	člen
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbeno-političnim in drugim organizacijam.
S Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, diružbeno-političnih in drugih organizacij.
117.	člen
Za uspešnejše urejanje medsebojnih razmerij in za izvajanje predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
118.	člen
O priporočilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati njihovi organi upravljanja ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Če se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
119.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali upravni organ.
120.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine ureja poslovnik, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
121.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje,, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih, ter kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije.
122.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.	'
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored odbornik občinske skupščine.
123.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu,
—	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi drugo gradivo, ki je v zvezi s temi vprašanji,
—	predlagati skupščini sprejetje predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah.
—	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (od-bomiško vprašanje), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži.
—	predlagati obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali zi ožje območje,
—	poročati volivcem na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi, na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih priložnostih o delu občinske skupščine,
—	skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov in skrbeti, da sprejete sklepe izvršujejo pristojni organi,
—	udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti, poročati o delu občinske skupščine ter skrbeti, da je 'občinska skupščina seznanjena z njihovimi mnenji in stališči.
te organizacije pa seznaniti s sklepi in odločitvami občinske skupščine,
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svoje dolžnosti.
124.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
125.	člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
126.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost'in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izrečeno v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vžeti prostost ali začeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora daljša od enega leta ali hujša kazen.
127.	člen
Odbornik, ki ne opravlja odbomiške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in Id ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
128.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predsednik se voli za 4 leta.
Občinska skupščina ima enega ali več podpredsednikov.
129.	člen
Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine,
—	če ga občinska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov,
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
Predsednik občinske skupščine predstavlja občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
131.	člen
. •>
Predsednik sklicuje in Vbdi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuje ■ delo organov skupščine z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali predpisi občinske skupščine.
132.	člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju njegovih nalog predsedstvo. Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov in drugih organov.
133.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodeluje tudi tajnik skupščine.
134.	člen
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o njihovem delu, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za, delo upravnih organov občinske skupščine.
135.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.
136.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske sk.upščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
137.	člen
Če predsednik ali podpredsednik skupščine poklicno opravlja svojo funkcijo, imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.
Organi občinske skupščine
138.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo nekatere zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.

139.	člen
Sveri in komisije občinske skupščine razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za preučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebna telesa, ki jim dajejo predloge in poročila.
140.	člen
Predsednik in člani posameznih svetov in komisij občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Člane svetov in komisij občinske skupščine, skupščina lahko razreši tudi pred potekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh svetov in komisij občinske skupščine.
Predsednik in delavci občinske uprave ne morejo biti člani svetov in komisij občinske skupščine.
141.	člen
\
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo poročila o svojem delu ter poročila o posameznih zadevah.
142.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Če ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stal -ščih občinsko skupščino, da ona odloči.
143.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadevajo njihovo delo.
144.	člen
Predsedniki in člani svetov in komisij imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti in do povračila izgubljenega zaslužka.
Sveti občinske skupščine
145.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
146.	člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in članov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij in sveti krajevnih skupnosti.
147.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja
splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Sveti usmerjajo in povezujejo delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsednik sveta.
148.	člen
Sveti opravljajo svoje naloge na sejah. Delo na sejah ureja poslovnik, ki ga sprejme svet.
149.	člen
Kadar svet obravnava delo delovne ali druge organizacije, samoupravne skupnosti krajevne skupnosti ali druge organizacije, mora na sejo povabiti predstavnika te organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe. Svet jih je dolžan obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
150.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
151.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Občinska skupščina določi z odlokom tudi področje dela in naloge posameznih svetov, število članov sveta in katere organizacije predlagajo člane.
Komisije občinske skupščine
152.	člen
Za preučevanje pomembnejših vprašanj in pripravljanje predlogov ter za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
153.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	statutarno-pravno komisijo.
Komisije imajo od 5 do 9 članov.
154.	člen
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki. ki jih izvolijo občinska skupščina in predstavniki družbeno-političnih organizacij.
Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo druž-beno-politdčne organizacije.
155.	člen
Mandatno-imunitetni komisiji zborov obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mes^a odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročata svojemu zboru.
156.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja preučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev delavcev, ki jih imenuje skupščina, ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
157.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo preučuje in ugotavlja ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebam občanov in politike občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter ali pravilno in smotrno uporabljajo in upravljajo družbena sredstva.
Na osnovi ugotovljenega stanja komisija predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
158.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge, prošnje in pritožbe občanov in organizacij, ki se nanašajo na delo občinske skupščine ih njenih organov, organizacij in zavodov na območju občine in zunaj nje.
Naloga komisije je predvsem pomagati občanom in delovnim organizacijam pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic, skrbeti za zakonito delovanje vseh or-* ganov in organizacij na območju občine.
Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila, ki so potrebni za njeno delo.
Komisija je dolžna obvestiti prosilca oziroma pritožnika o ukrepih, ki jih je storila v njegovi zadevi.
159.	člen
Statutamo-pravna komisija pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve občinskega statuta, skrbi za uskladitev obstoječih predpisov občinske skupščine s statutom občine, predlaga občinski skupščini poslovni red za delo občinske skupščine in njenih zborov, izdaja po posebnem pooblastilu občinske skupščine prečiščena besedila predpisov občinske skupščine in daje pravna mnenja k predlogom normativnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
160.	člen
Občinska skupščina lahko določi komisijam tudi druge stalne in začasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
161.	člen
Zakone in druge predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi.
Upravne in druge zadeve iz pristojnosti občinskih skupščin, ki so s statutom mesta določene kot zadeve skupnega pomena za mesto, opravljajo upravni organi mestne skupščine.
162.	člen
Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo določa občinska' skupščina, spremljajo stanje na posameznem področju, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
163.	člen
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi orga-cijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upoavni organi so v mejah zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njc-:iim politično-izvršllnim organom.
164.	člen
Občinska skupščina s posebnim odlokom določi upravne, organe, njihova delovna področja in naloge.
165.	člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave in da je njeno poslovanje učinkovito in smotrno ter v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske skupščine.
166.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
167.	člen
Občinski upravi načeluje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
—	skrbi, da občinska uprava pravilno posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi in zakonih, po tem statutu ter po sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov,
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave.
/
—	se udeležuje sej zborov občinske skupščine,
—	organizira delo občinske uprave,
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine delavcev občinske uprave,
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v njihovo področje po drugih predpisih.
168.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o delu upravnih organov in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije za dvig strokovnosti delavcev uprave'in za napredek dela upravnih organov.
169.	člen
0
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina. Imenovanje se opravi na podlagi razpisa.
170.	člen
Starešine upravnih organov na svojih delovnih področjih organizirajo in vodijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
\
4.	poglavje
Predpisi in drugi splošni akti
171.	člen
Občinska skupščina ter njeni sveti in komisije urejajo v mejah svoje pristojnosti vprašanja, ki imajo splošen pomen na gospodarskem, kulturnem, komunalnem, socialnem in drugih družbenih področjih tako, da sprejemajo predpise, odločbe in druge sklepe.
Predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščina.
Za določanje načelnih stališč ali za usmerjanje delovanja in za reševanje posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacij občinska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smernice, priporočila in druge splošne akte.
«
/
172.	člen
Predlog za sprejem predpisa in drugega splošnega akta občinske skupščine lahko dajo odborniki, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
%
173.	člen
Vse predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine, razen če ni s predpisi določeno drugače.
Predpise in sklepe politično izvršilnih organov občinske skupščine podpisuje predsednik organa.
174.	člen
Predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije. V Uradnem listu SR Slovenije
se objavijo tudi drugi splošni akti ter sklepi, če tako odloči organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začenjajo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ah drug splošni akt veljati v roku, krajšem kot osem dni po objavi.
Predpis ah drug splošni akt ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
175.	člen
Predpis velja na območju občine razen če ni v samem predpisu določeno, da velja samo za del območja občine.
5.	poglavje
Javnost dela organov in organizacij
176.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega, pomena je javno; ti organi in organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
I	'	1
177.	člen
Da bi bili zagotovljeni javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena obravnava občinska skupščina pri Izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
178.	člen
Razen v Uradnem listu SR Slovenije se vsi predpisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na- krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov lahko seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih tudi prek lokalnega in dnevnega tiska, radia in televizije, prek družbeno-političnih organizacij, organov samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
6.	poglavje
Varstvo zakonitosti
179.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter predpisi temelječimi na zakonu in s tem statutom.
To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
180.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, neveljaven, ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
181.	člen
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu sveta delovne skupnosti obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži akt pristojnemu svetu. Ce ta ne odloči o zadržanem aktu sam, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
182.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik^ ali upravni organ občine izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom in ga predloži pristojnemu svetu, da o njem dokončno odloči.
183.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine ali njenih organov, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
I'
184.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično izvršilnega organa.
185.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če je mnenja, da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
186.	člen
Občani lahko opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere so mnenja, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
Sodelovanje občine z družbeno-političnimi in samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami
187.	člen
Da bi uresničevala svoje temeljne naloge, sodeluje občina z mestom Ljubljana in drugimi občinami, Socialistično republiko Slovenijo, samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana, s tem statutom in posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
188.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščine mesta Ljubljana in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
f
189.	člen
Občinska skupščina obravnava predloge odlokov in drugih aktov iz mestne pristojnosti o tistih pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so izrecno navedene v statutu mesta.
O takih zadevah občinska skupščina da svoje mnenje, predloge oziroma stališča.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
190.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino m njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o pred- , logih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava epu-bliška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona.
191.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno-političnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali drugih vprašanj, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
192.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij sedem delegatov občine za zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvoli praviloma za mandatno dobo 'skupščine, lahko pa tudi za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občinske skupščine.
193.	člen
Na zasedanju delegatov občin ima delegat občine pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
194.	člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov in tajnik skupščine
—	določijo, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja, stališča in predloge občine,
—	določijo, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil zasedanja, oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izvoljen za posamezno zasedanje delegatov občine.
’	195. člen
Mnenja, stališča in predloge občine določi občinska skupščina na seji zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov in komisij.
Mnenja, stališča in predloge lahko določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
196. člen
Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je o njem dolžan obveščati.
197. člen
Občinska skupščina sme razrešiti delegata 'občine pred potekom dobe, za katero' ga je izvolila, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
108. člen
Za izmenjavo mnenj in izkušenj v razvijanju lokalne samouprave ter za pospeševanje družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja se občina povezuje z drugimi občinami ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb občine oziroma občanov.
Občina lahko z drugimi občinami združuje svoja sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi skupnih organov, organizacij in služb in pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine s samoupravnimi skupnostmi
199.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju družbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana Bežigrad sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z ustanovitelji samoupravnih slmp-nosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
200.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čimnepo-srednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa pospešuje razvoj samoupravljanja in napredek področij, za katera je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so jim dane s posebnimi predpisi.
Sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in društvi
201.	člen
Občinska skupščina sodeluje tudi z družbeno-političnimi organizacijami in društvi v občini.
202.	člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programe razvoja posameznih področij dejavnosti, predloge proračuna in programe skladov.
Na seji splošnega zbora se podeljujejo občanom in organizacijam tudi priznanja in nagrade.
Sestava, način sklicanja in dela splošnega zbora se uredi s poslovnikom.
203.	člen
Organi občinske skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev v občini za skupno obravnavanje splošnih vprašanj, ki se nanašajo na stanje na posameznih področjih družbenega življenja v občini.
204.	člen
Organi občinske skupščine lahko dobijo od druž-beno-političnih organizacij in društev v občini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov oziroma mnenja o posameznih vprašanjih. Lahko pa tudi povabijo predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev, ki so dala svoje mnenje, da na seji organa občinske skupščine to mnenje obrazložijo.
Občinska skupščina in njeni organi lahko razvijajo s temi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
205.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s strokovnimi organizacijami in skupnostmi (instituti, strokovna združenja in podobno), ki se ukvarjajo s preučevanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokovnih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
VI.	del
/
SPREMEMBA STATUTA
206.	člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko da vsak občan, družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije. Uvedbo postopka za spremembo statuta lahko predlaga vsak zbor občinske skupščine ali skupina najmanj 10 odbornikov.
Predlog mora biti obrazložen.
207.	člen
Ce občinska skupščina ne sprejme predloga za spremembo statuta, se predlog o istem vprašanju ne more dati na dnevni red pred potekom šestih mesecev od dneva, ko je bil tak predlog zavrnjen.
VII.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
208.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina fh njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970.
Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
209.	člen
Do ustanovitve ustreznega upravnega organa mestne skupščine vodi lokacijski in gradbeno upravni postopek za gradbene in komunalne zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine.
210.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v »Uradnem listu SRS«.
211.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Bežigrad, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 20/65 s spremembami in dopolnitvami (Glasnik, št. 26'65, Št. 22/67, št. 37/67 In št. 26/39).
St. 011-1/70-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Karel Kušar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC
166.
Na podlagi 73. in 112. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63, št. 10/65 in št. 16 67) ter 100. in 228. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6 65) je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1070 sprejela
ODLOK
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
1.	člen
Da bi v občini Logatec zagotovili izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov, se za območje občine Logatec razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka.
2.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo vsi občani, ki stalno prebivajo na območju občine Logatec in sicer:
—	1 °/o od neto osebnega dohodka zaposlenih delavcev,
—	1 % od neto pokojnin in invalidnin,
—	l°/o od neto osebnih dohodkov zasebnih obrtnikov,
—	1 "/o od davčne osnove kmečkih davčnih zavezancev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se zbira v obdobju od 1. julija 1970 do 30. junija 1975.
4. člen
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Referendum bo opravljen v nedeljo, dne 24. maja 1970.
5.	člen ,
Referendum vodi tričlanska komisija, ki jo je skupščina občine Logatec imenovala izmed svojih članov.
Referendum poteka v skladu z določili statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) in zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69).
6.	člen
168.
Na podlagi 25., 53. in 101. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 111. in 169. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. oktobra 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi krajevnih skupnosti in naselij ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite
Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 420-5/70
Logatec, dne 20. aprila 1970,
1.	člen
Enote civilne zaščite organizirajo naslednje krajevne skupnosti in naselja ter delovne in druge organizacije:
Predsednik
skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
Na podlagi 1. točke 96. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št. 54/67, št. 30/68 in št. 56/69) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Logatec
1.	člen
0
Za delno pokritje izdatkov, nastalih kot posledica izrednih snežnih razmer in poplav v letu 1970, se uporabi 210.000 din sredstev rezervnega sklada občine Logatec.
Navedena sredstva se dodele cestnemu skladu občine Logatec, brez obveznosti vračila.
I.	Krajevne skupnosti:
1.	Krajevna skupnost Vrhnika,
2.	Krajevna skupnost Borovnica,
3.	Krajevna skupnost Verd,
4.	Krajevna skupnost Log,
5.	Krajevna skupnost Bevke,
6.	Krajevna skupnost Drenov grič - Lesno brdo,
7.	Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica,
8.	Krajevna skupnost Velika in Mala Ligojna,
9.	Krajevna skupnost Stara Vrhnika,
10.	Krajevna skupnost Blatna 'Brezovica,
II.	Krajevna skupnost Sinja gorica,
12.	Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje,
13.	Krajevna skupnost Zaplana.
11.	Naselja:
1.	Dol - Laze,
2.	Breg - Pako,	„ ^
3.	Brezovica - Zabočevo - Ohonica - Dražica,
4.	Pokojišče - Zavrh - Padež.
2.	člen '
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-7/70
Logatec, dne 20. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Logatec
Vinko Haložan 1. r.
III.	Delovne in druge organizacije:
1.	Industrija usnja Vrhnika,
2.	Liko Vrhnika — obrat Parketarna Verd,
3.	Liko Vrhnika — obrat Lio Borovnica,
4.	Fenolit Borovnica,
i 5. Kovinarska Vrhnika,
6.	Igrad Vrhnika,
7.	Elektron Vrhnika,

8.	Komunalno-stanovanjsko podjetje Vrhnika,
9.	Trgovsko podjetje Vrhnika,
10.	Sava Kranj, obrat III. Vrhnika,
11.	Gostinsko podjetje Vrhnika,
12.	Droga Portorož — obrat Vrhnika,
13.	Osnovna šola »Janeza Mraka« Vrhnika,
14.	Osnovna šola »Ivana Cankarja« Vrhnika,
15.	Osnovna šola Borovnica,
16.	Skupščina občine Vrhnika.
2.	člen
Vrsto in število enot civilne zaščite pri krajevni skupnosti, naselju ter delovni in drugi organizaciji se organizira po potrebi, določi pa se z načrtom krajevne skupnosti in delovne organizacije.
Svet za narodno obrambo občinske skupščine določi vrsto in število enot civilne zaščite pri posamezni krajevni skupnosti, naselju ter delovni in drugi organizaciji.
V prvem členu tega odloka navedene krajevne skupnosti in naselja ter delovne in druge organizacije, ustanovijo štabe civilne zaščite.
3.	člen
Naloga krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter njihovih štabov civilne zaščite je zlasti skrb
za izvajanje pouka in mobilno pripravljenost enot civilne zaščite, za izvajanje preventivnih ukrepov ter organiziranje in izvajanje zaščite in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in ob naravnih ni drugih hudih nesrečah, ki se zgodijo na njihovem območju.
Štabi civilne zaščite pri krajevnih skupnostih, naseljih ter delovnih in drugih organizacijah neposredno vodijo akcijo pomoči in reševanje ob zračnih napadih in ob naravnih in drugih hudih nesrečah na svojem območju.
4.	člen
Občinski štab civilne zaščite skupščine občine odreja in vodi reševalne akcije ob zračnih napadih in ob hudih naravnih in drugih nesrečah na območju občine. Po potrebi odreja enotam civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih organizacij naloge in ukrepe za odstranjevanje posledic na kateremkoli območju občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pb objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 5/1-850-4/4-70
Vrhnika, dne 16. oktobra 1969.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci Širok 1. r.
\
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča-, vsi v UJubijani — Naročnina: akontacija za leto 1970 — 4« din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 37V/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701» prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Čekovni račun 501-3-60