71. številka. V Trstu, v sredo 5. septembra 1888. i EDINOST „E D I N O Š T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto oh 1, uri popoludne. „Edinost" stane: za vHft leto pl. »i.— ; izven Avst. — gl. zn polu lota „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v Trstu po nov,, v Gorici in v Ajdovščini po 4 nov. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Tečaj Vni dopisi ne poSiljajo uredništvu vSUj^i' Carintia >t. 2*. Vsako pismo mora biti trankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. liokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune p<» T nov. vrstica v petim; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obceplo nftvudnili vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserato prejema upravništvo v ulici Carintia 2s. Odprte reklamacije ho proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V edinosti j« mo8«. Ruska in Bolgarska. UŽo več let meša se na dnevnem redu takozvano bolgarsko prašanje. Bolgarska je postala središče evropske politike in plen. na katerega se s posebnim zanimanjem spravljajo časnikarji. Komaj odpreš list in zazreš na prvej strani članek o tem prašanju ; zaideš v dimno kavarno in v kotu Tidiš kup razgretih politikarjev, ki pušijo svojo smodko in „maste" bolgarsko prašanje ; prideš v pivarno in « pivnimi penami dobiš tu tudi razgovor o dnevnem prašanju — bolgarskem. Mala Bolgarska je v teku treh let postala časnikarstvu kaj znamenita. Poprej popolnoma zanemarjena in neznana, sedaj je najbolj razupita. Reven je sicer bolgarski narod a svest si je svojo moči, radi česar jo z veseljem poudarja ter se tako rekoč po robu postavlja vsej Evropi. Odkar ga je tako zmagovito peljai v vojno njegov prejšnji knez Aleksander proti bratom Srbom, jel je ta narod, navdušen po nepričakovanemu napredku, zmagi in podpiran v njegovih težnjah in željah po njegovih vodilcih, od tedaj jel je hlepeti po svobodi in samostojnosti. Prvo si jo pač pridobil a težko bode pridobiti si tudi zadnjo popolnoma. Rešil se je sicer težkega davka in nadlož-nega turškega gospodovalca, a nad njegovo deželo hočejo upljivati drugi evropski elementi, ki imajo prav za prav do tega vso pravico, in to so — Rusi. Ruska je od časov rusko-turške vojno sem imela posebne interese v Bolgarskej. Osvobodila jo je turške sile in turškega gnilega gospodarstva ter io deloma storila samostojno. Kri ruskih sinov so jo tedaj prelivala, da so Bolgari zadobili svojo relativno svobodo ali rešitev izpod težkega jarma. Ni tedaj čuda, da poudarja ista Ruska sedaj lastne interese do te dežele, za kojo so je krvavo bojevala. A Rusko ne žene v tem počenjanju pohlepnost po tej deželi; konec rusko-tur-skej vojni storil je mir, sklenjen mej raznimi evropskimi državami in berolinska pogodba, valed katere se evropsko politično ravnotežje ne sme rušiti brez dovoljenja vseh ovropakih držav. Ruska tedaj ne hlepi toliko po tej deželici, kajti, ako bi jo posedla, dirnola bi v prepoved paragrafov berolinsKo pogodbe ter potegnola na so jezo vseh evropskih velevlasti. Ali Ruska hoče imeti PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. {'G&ki spisal Svatopluk Čeoli; provol M. Vrnilož (Dalje.) „Ne šalite se, gospodje," zagotavlja gospod Jastreb. „Poglejte te tri papirje. Stanejo me znatno svoto denarja in na konec si brezdvomno seženj dolg račun ž njimi posvetim. Sedel sem zopet na li-manico jednomu teh starih, važnih, krepostnih gospodov. Toraj visi moj denar v dragom lesku na njegovih nakraskih in jaz —« *Aj, vaš, dolžnik fma hčere?, vpraša drug pisar, ki je veljal mej svojimi kolegi za Don-Juana. In kake hčere! Dve, jedno krasnejšo od druge —" »Tja pojdem jaz na rubežen!" vsklikne pisar. „Diven začetek poznanja! Meni jo njegova penzija ljubša, nego obe hčeri vkup. Ta penzija je doslej nodotaknena, kakor devica. Ves je zarudel srama, ko sem le besedo o njeni zastavi isprego-voril. Dnevi njenega devištva so sedaj povsem sešteti.' Lahko vzhitljivi personal prasne v smeh, ali ta smeh umolkne, kakor bi Bolgarsko sebi moralno podvrženo, da se je o vsakej priliki leliko ukoristi aH vsaj, da ne najdo zaprek svojim nameram od koder bi se jih najmanj bilo nadejati. Smoter ruske podedovano politike je pač, kakor je vsem znano, prost razvoj po morju na jugu. Ruska je zelo obširna in potreba ji sigurnih potev za izvod lastnih pridelkov; ona hoče postati mogočna tudi na morju ter se ne klanjati in prositi druzih evropskih velevlasti potov za izvajanje lastnih pridelkov in sploh za trgovinski svoj promet. Odprto jej je le severno morje, v tem, ko so njene lađi je zaprte v Ornem morju ter nemajo nikamor izhoda, ako se ne priklonijo Turku, da jim odpre Dardanele. Gledć trgovinskih ladij pa še ni tako hudo, kajti promet je še precej prost, a tem hujša se godi ruskim vojnim ladijatn. Po nekej staroj pogodbi ni dopuščeno no-benej vojni ladij preko Dardanel, ako v to ne dovolijo skupne evropske države, ki ao to pogodbo podpisale. Dober del^ ruske vojno mornarice jo tedaj zaprt v Črnem morju ter ne sme čez železne vrata, ako nočo dirnoti v zapoved imenovano pogodbe. Naravno je tedaj, da pravi smoter ruske politike je posest Carigrada. To tako imenitno mesto je sedaj sedež gnilega turškega cesarstva. Dve ste bili poti, ki ja jo ruska namerovala, da pride do za-željenega cilja. Prva pelje čoz Bolgarsko, druga pa Čez Malo Azijo k Dardanelom. Misliti je bilo, da se ruska bolj drži prve ter uprav radi tega toliko povdarja svoje interese na malo Bolgarsko, kajti skozi njo hoče v Carigrad. A v sedanjem času se je ruska politika, kakor je videti, nekako spremenola. Ruski državniki dobro vedo, da bi zadeli v jezo raznih evropskih velevlasti, kakor tudi ob paragrafe berolinske pogodbe, ako bi hoteli skozi Bolgarsko v Carigrad. Osobito bi se temu upirala Angležka, ki je uže prod tremi leti trosila svoj denar moj bolgarske uporneže, z namenom jih spreti z Rusijo. Polotila se je tedaj drugo poti, na kojej vedno bolj napreduje; osvojila si jo Ruska uže več važnih mest v Armeniji in ob obrežju črnega morja in bliža se sedaj glavnej trdnjavi in trgu, Erzerumu. Zasedši tega, storila bode lep korak naprej in pričakovati je, da nedolgo od sedaj bode stala z močno vojsko na nasprotnem odrezal, ko se mej tem odpro vrata kabi-netova. Gospod Jastreb zamenja prejšno stranko, odhajajočo še v veči pobitosti, kakor je bila vstopila. Za čas izide i gospod Jastreb in dr. Zamotal potaplja ga še mej vratmi po ramah z zagotovilom: „Ne bojte se, to pojde mah na mah !tt Se tega dno založi stari registrator nov subfa8cikul: .Jastreb contra Grlica." Tn za nekaj časa predstavi se gospod Grlica osobno v pisarni. Od prvega svojega pohoda pri gospodu Jastrebu se jo zelo promenil. Preč je bila doetojanskii pokončnost njegove postavo, brada se je žalostno sklonila mej koncema tvrdoga zavratnika pri srajci in visoko čelo, prej tako gladko, bilo jo razorano a plugom skrbi. Da, i sneg na glavi njegovi, prej tako brižno ubran v ugledne valčke, bil jo razmršen in razprašen, kakor vsled zimskih viharjev. Dr. Zamotal jo privoščil dolžniku le kratko zaslišanje. Ko se mu jo gospod Grlica zarudel predstavil, prešel je koj na stvarno jedro z vprašanjem: „Prihajate morebiti plačat?" Iznenađeni dolžnik izpregovori šepetajo nekoliko nosovisnih stavkov, ruševine brižno sestavljenega, v pravnikovo srce namerjenega uvoda, kojega je dr. Zamotal z stvarnim svojim vprašanjem nam ah razbil. obrežju Zlatega Roga, ter tu poskušala zadnji odločilni moment na Carigrad. Z obsedbo Carigrada zngotovljena joj je tudi Itolgarska in njene ladije bi potem imelo prosto gibanje po sredozemskem morju. — Ali kaj porečejo k temu ostalo evropske velevlasti ? Izvestno bi zadnje ne držale roke križem, temveč prišlo bi do hudega nasprotstva mej njimi in Rusko. Z osvojitvijo Carigrada razrušila bi se berolinska skupna pogodba in razno države tirjalo bi odškodnino kot direktno interesovane. Prva mej njimi bila bi Avstrija, katere smoter jo tudi širiti se proti vshodu. Ako bi so jej dovolilo posesti Solun, bilo bi menda njenim tirjatvam zadovoljeno, ker pridružila bi svojim deželam veleva/no tržišče ter tako odprla najkrajšo pot svojoj trgovini na vshod. Pri vsem tem pa Bolgarska igra važno ulogo v evropskoj politiki. Zadovo-liti treba bolgarskim tirjatvam in še le potem ao jo nadejati miru. llolgarska pa tirja od evropskih velevlasti, da jej puste razvijati se v miru ter da jo pripo-znajo kot samostojno državo. Uprav zadnji čas jela je tudi Ruska razvidati te bolgarsko težnje in ne ve ho še, katero pot meni Ruska nastopiti, ako bi hotela v bližnjej prihodnosti oživotvoriti starodavno Bvojo politiko ter si osvojiti Carigrad. Samostojnosti sedanjo Bolgarsko niti ostale evropsko državo ne morejo pripo-znati. kajti zadrževane ho po berolinskej pogodbi. Bolgarska si jo neopravičeno osvojila Rumelijo, — ti dve deželi pa skupaj združeni ste ovropskim velevlastirn trn v očeh. Ruska dreza sedaj Turčijo, naj bi zadnja za njo v žerjavico šla po kostanj, naj bi namreč osvojila Rumelijo ter s tem Bolgare razdražila. Sploh se vidi, da Runka nekako zadovoljno gleda nemire v Bolgarskej, kateri nemiri bodo pred no ali poznej uzrok občno vojno ali pa povod razoroženju. Ako se Bolgarskej zagotovi samostojnost, zagotovljen je tudi evropski mir in meč se lahko vtakne v nožnico; če ho ji pa samostojnosti ne prizna, nastala bode vojna mod evropskimi velevlastmi, knjti vso imajo več ali manj interesov do Balkana. — Mi smo morda slabi proi-oki; pri vaom tem pa menimo, da v nedaljnej priliodno- „Ako no nameravate plačati, bila je vaša pot popolnem odveč", reče advokat suho in primo pero, da nadaljuje začeti tožbeni spis. Gospod Grlica izroče v tem smislu, da poplača vse do vinarja, akoprav je za ta primerno kratek čaa le na obrestih več plačal, kakor je kapitala v istini prejel, ali, da prosi nekolikodnovnoga potrpljenja. „Som uže rekel, da je bil vaš pohod čisto odveč", odgovori mu advokat, ne vzdvigaje očij z tožbenega spisa. „Odkar sem prevzel zadevo moje stranke, ne čujem drugega glasa, nego njenegd. Le ta glas more ustaviti železno pravno pot, kojo obračam neisprosno do določenega cilja. S tuje zadeve no jemljem tiravno odgovornosti za njo na Bebe ; prejemam jo brez kakoršnih koli osobnih priveskov, prejemam zadevo golo in ta mi velja kot sveta. Rajši bi lasten prospeh zanemaril, nego, da bi le za točko popustil h prava svojih mandatov. Ako zadovoljite plačilnim zahtevam v treh dneh, bo stvar v redu; ako no zadovoljite, posežem brez odlaska v pravno orožnico po orožje, koje za umestno spoznam. Vsako daljše razgo-varjanjo o tem predmetu bilo bi tratenje dragega časa vašega — in mojega." Na poslednjih dveh besedah stal je tako značilen povdarok, da so je gospod Grlica brez prigovora poslovil. Pod večer tega dne potrkalo se je sti so bode moralo to prašanje rešiti in razvozlati ga bodeti morati največ Ruska in Avstrija, kateri sto direktno intereso-vani na balkanske deželo. Da pa sedaj Rufika ščuva Sultana na Rumelijo, to ni nikako čudo; — Rusi no napadejo nikogar, ako neao prej, čeprav le navidezno, napadeni in smoter jim je, kakor znano — Carigrad. 0 našem duhovstvu. • Ti učenost s krepostjo 7druži, Kot solncu strinja lue in moč, S tem domovini zvesto služi, Nevtruden za njo dan in noč,« Sveta, imenitna je nalogu učitelja, — svetejša, imenitnejša je naloga duhovnika. Ce je prva težavna i trudopolna, jo druga težja i daljša, ker duhovni pastir ima nalogo spremljati ovčice svoje od rojstva do njih groba, učitelj pa je zapusti, ko so si pridobile toli svetovne modrosti, da lahko samostojno vstopijo mej svet. Vendar človek, bodi še tako popolen, no more, ogniti se raznim, svetovnim napakam, saj i sveto pismo pravi, da „celo naj pravičnejši greši sedemkrat na dan." Človek potrebuje tedaj v bojih življenja modrih voditeljev, ki ga odvračajo od krivo poti ter privedejo do resnice. Takim voditeljem postavil jo milostni vladar sveta — duhovne. Njim je dana važna i trudopolna naloga, da pripomorejo v človeško odrešenje. A čestokrat je vse njih prizadevanje zastonj, posebno pri tacih, ki ne verujejo v ničesar, ki mislijo, da bodo z svojo laži-modrostjo preobrnili svet; pri onih, v čegar srcih so globoko vdobljena zlovoljna, kriva prepričanja. Komur so pa skrbni odgojitelji uže v zorni mladosti vcepili plemenito kali, katere niso zamorile poznejšo dušovno borbe, niso njih aveti i besedo brezuspešne in lahko pripeljejo zgubljeno ovco zopet na pravo pot. Ali tega cilja ne dosežejo duhovni pastirji !o z golim pridigovanjem nesrečne bodočnosti v onem življenji, se žuganjem groznih kaznij. Dandanes postali ao ljudje strašno materijalni, realni in verujejo večinom le v to, kar ao posredno ali neposredno skusili, videli, slišali. Predočiti se jim mora tedaj, ako se hoče dotično avrho doseči, razne bivšo ali trajajoče razmere i dogodke ter jim a zopet nesmelo na duri in v pisarno stopila je deklica, na kojo so so nainah vrglo oči vsega personala, kakor gladno živali roparice na dober plen. Bil jo res redek takov nožen in povabljiv pojav v tom suhoparnem prostoru, ki je gledal z večino le granatno vaščano in krivokrake sinovo Izraelove. Oči pisarjev so se vidno odmerjale na ti vitki podobi, ki je v zadregi stala v križajočem so njihovem ognju, a zarudelim nadihom sramežljivosti po celem ljubeznjivem obličju, pol obžarjena a trakom žolte svetlobe, ki jo kakor v vzhitu njen obris poljubljala, kakor bi hotela v so vsesati krasoto, ki je užo tako davno ni objemala. Pisar don Juan poprosi jo v najslajšem odjeku svojega hrapavega glasa, da naj so za trenotok usede, da ae baš stranka mudi pri načelniku pisarničinem. Julija Grlička usede se na podani ji stol, kakor na sramotilen oder. Čuti, tako rekoč, goltajoče poglede, tekajoče od povsod po njeni postavi. Zdi se ji, da vsi vedo, ali vsaj slutijo vzrok njenega pohoda. Povesi oči na konec črevljičkov, da bi se no morale srečevati z radoznalimi pogledi pisarniškega personala. Pisar don Juan so je brižno trudil, da bi povzbudil njeno pozornost. Zaman jo poskušal peklensko svojo umetnost : oddihaval jo globoko, naravnaval si ruao kodre, popravljal svoj ovratnik, ki jo bi tom dolcVati, da v resnici čuva nad nami božja previdnost, ki „hudo kaznuje i dobro plačuje. * Veli nam eno glavnih načel krščanstva, da moramo ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. Proti tej maksimi ne bodem izvestno protestoval; vendar zdi mi se potrebno, vsekako razločevati bližnjega od bližnjega. Roditelji bratje, sorodniki, se tudi naši bližnji, zato pa mislim, da je popolnoma opravičeno, ako ljubi človek v prvi vrsti te. Tako mora človek ljubiti svojo mater v širjem pomenu besedo — milo domovino, ljubiti mora svoje brate — rojake. Ljubezen do mile domovine, do naroda svojega, do svojih rojakov, združiti mora ter delovati v plemenito svrho — v nje blaginjo. Zatoraj morajo duhovni v prvi vrsti podpirati svoje verne ovce v ljubezni do svojega naroda i do drugih kojega je vprvo slišal. In v prid temu jeziku sklene delovati po svojej moči, v prid milej domovini i narodu svojemu, s katerim ga vežejo norazrušl jive vozi. S plemenitimi temi čuvstvi stopi on v življenje, napolnjen svetim ognjem in krasnimi uzori, koje doseči si je namenil. A ne ve, koliko bojev bo moral bojevati, koliko bridkih izkušenj bo moral prestati, predno doseže svoj cilj! Vendar, če bode zvest, ostal svojim načelom, če se ne bode od-dalil v svojem delovanji od načel svete vere, pride enkrat do svojega smotra. Marsikateri brezumnež misli, da pride prej do zaželjene svrhe, ako so ravna po nazorih, katere mu prevzeten svet narekuje in zabi, da edino prava temeljita podlaga vsakemu plemenitemu podvzetju je — vera. Kdor le iz podlih namenov skuša povzdignoti narod, kojega svojim imenuje, rojakov in menim, da ako to store, ne bode taka povzdiga trajala dolgo časa. zgreše izvestuo svojega poklica. Kar se tiče našega duhovstva, smemo Zatoraj, kdor hoče, da se bode narod svetil mej drugimi uže svitlimi narodi, na hiti še precej zadovoljni, ker so z malo! srae zabm' da Prava vcra Je katera izjemo izborni narodnjaki, vzlati, kar se I mu razsvitljuje temna pota ter ga privede tiče mladih duhovnik'ov. Starejši se veći-1 (1° cl,Jrt' da narod »lobodi. Kakor pa nom drže ostarelih svojih načel, ki jim morft bltl Prava Vf)ra vodiI°- tako bodl zabranjujejo vtikati se 'v razne svetovne1 Tliatorni iozik kl.iuž> ki odPro vrata razmere, posebno pa v politiko. Mladi njih 1 do vesoljne narodne omike i narodnega rod seveda <> tem drugače sodi in deluje! odrešenja. Kdor tedaj ljubi milo domovino, v korist naroda in domovine. In kako ne?: posvetiti mora svoje moči materinemu svo-Saj i duhovnik je človek, ki ima ljubo Jemu jeziku in tako pripomoči k narodo-mater, koja ga je v otroških letih odgoje- veJ oniiki in ako Je narod omikan, po-vala. Kdo se ne spomina v poznejših dne- Javlja se lahko vsestransko v bran raznim vih blagih naukov, koje mu je zlata mati sovražnim napadom. sejala v srce? Kdo no misli s hvaležnostjo „Jezik očistite peg — podajte gladko mu in ljubeznijo na ono, koja ga je z svo-1 rujo" jimi sveti podpirala? Mislim, da vsakdo pravi pesnik. l)a, jezik naš moramo kose je spomina hvaležnim srcem. Kako se j likor mogoče očistiti raznih napak, od-je ue bi tedaj spominal i duhovni gospod,. strnniti razne pege, ki temne njega svit in čegar srce je in mora biti polno ljubezni zal „Jasno ko struna bo pol — zvonu enako vesoljni svet, a v prvi vrsti, kakor pri I donel." vsakem človeku, do drage mu majke. Ova halogo to zvrševati imajo v prvi vrsti ljubezen je čisto opravičena, kajti, česar ne | učitelji, za temi pa vsak domoljub, ki želi stori mati za svojega otroka ! Prvo nauke i j blagor narodu svojemu. Seveda je naloga prvi pouk dobi otrok od matere. Ljubeča1 poslednjega težavniša, ker možno mu jo mati si pa prizadeva, da vcepi cleci svoji Trg;ti jo le, ako slučaj nanese, da govori nauko sveto vere. Malega otroka uči častiti i ljubiti onega, ki nam je bil odre- s priprostim človekom in mu o tej priliki popravlja razne jezikovne napako. A kdor tem nas je preveril njegov pogreb. Od 1 bilo tudi eJinstvo države bolj utrjeno. Slo- vseh stranij: iz Trsta, Sežane, Komna ' ' ' ------ — J in vsega Krasa prihiteli so prijatelji, znanci in častilci, da ga sprejmejo do groba. Zbrala se je o tej žalostnej priliki večina kraškega razumništva, prišel je pa tudi priprosti narod v obilnem številu, ska-zat svojemu učitelju zadnjo čast. Pred hišo, v cerkvi in na grobu zapeli so pevci obične žalostinke. Na grobu je g. Ivan Resman izustil lep govor svojemu prijatelju v slovo. Govornik jo omenil nesrečni položaj bornega naroda slovenskega. Vender se iz tega nesrečnega ljudstva porodi nenavadno število izrednih, plemenitih mož, ki vao svoje najboljše sile zastavijo v to, da bi narodu, iz katerega so pošli, olajšali življenje in priborili lepšo prihodnost. A usoda nas uborne Slovence nemilo proganja. V kratkoj dobi pokosila nam je smrt Jurčiča in Erjavca, Dolenca in Ein-spielerja in sedaj tudi Tebe nepozabni Lovro. S Teboj zgubi narod neustrašnega boritelja za svoja prava, mladina Tržaška nejše razvil vani bi se mogli pobrinuti za to, da se uči ruski jezik v slovanskih šolah, tako kakor se je poučevala do sedaj frrancoz-ščina, nemščina ali kateri koli drug tuj jezik. Ruščini bi se hitreje priučili nego kateremu koli tujemu jeziku in naši učenjaki, ki so sedaj prisiljeni pisati učenja-ške knjige v nemščini, pisali bi je za naprej v Ruščini. S tem bi tudi drugi slovanski jeziki mnogo pridobili, navzeli hi se slovanskega duha ter bi si izposejevali besede mesto od tujcev, od Rusov. Kakor bi bil slovanski shod potreben, je sedaj nemogoč, ker neka stranka avstrijskih Slovanov dela na vso moč proti temu. Žalostno je pač, ako pomislimo, da je bil 1848. 1. slovanski shod v Pragi, da je pa letos po 40 letih nemogoč. V dolgem tem razdobji slovanski duh zatorej ni napre«. doval, ampak nazadoval. Slovani nismo mogli v tem času izriti staroznano slovansko neslogo; dogodilo se je baš obratno; ta plevel so jo v tej dobi še lepše, bohot- šiteljem. In malo dete veruje, kar mu! ,-azven učiteljev, ima ugodno priliko širiti dobra mati pripovoduje. V malem njego- j narodovo, omiko so — duhovniki, vem srčici se vsadi ljubezen do Najvišega J Porečejo mi: „Kaj ti pač pade na in spoštovanje do svete njegove vere. Ko 1 um ? Kako neki moremo mi omikati nadete doraste in stopi v življenje, predočijo | rod ? Saj mi smo postavljeni le duševnim se mu vsa stvarnikova dola in tedaj začne j učenikom, ki moramo prizadevati si, da uprav spoznavati mogočnost in dobroto izveličamo svoje verne; da pa omikajo skrbnega vsesodnika. Tedaj se spomni j narod, izvoljeni so drugi". Razlogi ti so blagih naukov, koje je dobival otrok. Kdo | deloma resnični. V širjem pomenu imajo ur» na aitumina nnin ooanr r\ i n molo .. X!i..Ii! — 1 ^ —~ ! « »wv pa najbolj unetega zagovornika in branitelja svojega, ki je pridno delal, liki mravlja, da ustanovi slovensko šolo, v kačeri bi našel naš naraštaj zavetje pred požrešnim in pogubnim nam italijanstvom. Govornik se obrača potem do domačinov, mej katerimi se je Lovro porodil, s katerimi je vzrastel, kateri so videli, kako dober sin, ljubezniv brat in udan prijatelj je bil. Njim vsem ga preporoča v blag spomin. II koncu pa obljublja, da se mi, ki smo ostali, hočemo ravnati po njegovem vzgledu in njegovih načelih. Tudi mi hočemo posvetiti naše moči domovini ter nadaljevati rodoljubno delo, katero si ti vršil; Ti nas bodeš pa iz sinje višine gledal in Tvoj duh bo vesel, ako dosežemo svrho, katero si bil sebi postavil, Ko se je govornik s presrčnimi besedami ločil od pobratima svojega, ostavljali smo tiho pokopališče, kjer smo pustili odlič-njaka slovenskega. V Dutovljah smo se zopet sešli. Tu j vstane gosp. Ivan Nabergoj ter v kratkih j presrčnih besedah povdarja zasluge ;po- ' Na biskupa Strossmayera začeli so hujskati sedaj Poljaki, ko so so Ma-djari in Nemci upehali, „Czas", organ ga-liškega plemstva, se besno zaganja v biskupa ter začudeno vpraša, kako je katoliški vladika mogel blagosloviti šizmatike Ruse, ki so največji nasprotniki katoličanstva in zakleti preganjalci Poljakov. Tako našteva razjarjeni „Czas* še daljo svoje razloge, zakaj on („Czas") obsoja Strossmaverovo postopanje. Slobodno bodi poljskemu „Czasu" in njega plemenitim patronom, družiti se še s plemenitejšimi Madjari in Nemci; — svojega namena, Stross-mayeru škoditi, ali ga celo odstraniti iz Djakovara, ne bodo nikdar dosegli. M a d j a r s k e klerikalce jo zadel hud udarec; umrl je njih načelnik in urednik klerikalnega lista „Magvar Allam" g. Anton Lonkay. Ta mož je bil za svojo stranko neprecenljive vrednosti; papež sata ga je odlikoval z mnogimi redi. Vnanje dežele. Rusko notranje ministorstvo dalo jo se ne spomina onih časov, ko je malo dete, skakajo po očetovej hiši, prepevalo milo pesnico, kojo ji je naučila draga mamica? Kdo se no spomina, četudi oddaljen in v tujem kraji, sladko donečih glasov, vkoje je slišal in govoril v mladih lotih? Čegar duša se ne napolni neznanimi, a vendar toli dražestnimi čuvstvi, ko sliši morda po dolgih letih nepričakovano na tujej zemlji znane glasove mile materinščine? Saj ni vreden, da uživa blagodejne solnca žarke, da tepta svojimi nogam zemljo ; ni vreden, da se človekom imenuje, kdor ne ljubi in štuje materni svoj jezik. Kdor ima srce čuteče in ljubeče, spomni se izvestno prvih glasov, koje je govoril, spomni se onega milega jezika, zapeljive krasoto v obliki in barvah z najlepšo trojnobojno vijolo. Sam koncipijent pri oknu bil je danes njegov tekmec. Pogledoval je zaljubljeno v nasprotnikovo dupliko, akoprav mu je ta našteval scela obrnene pojme nekoličine dvornih dekretov. Pri tem se je pogosto z očesom zaletaval k lični deklici in ji jo mnogo več pozornosti žrtvoval, nego seje bodočemu advokatu spodobilo, kojemu ima biti na vnanjosti strank toliko, kakor šahovcu strugarako delo na figuricah svoje šahovnice. Studoval je bajno cvetano njenega klobučka, kakor bi jo hotel uvrstit« v Linejev sestav in je promatral ukusno, bledorožno progasto obleko dekličino tako brižno, da mu ni ušel niti lahki, jedva opazljivi nadih ponošenosti, ki jo je bilo učitelji nalogo pospeševati in širiti narodno omiko, v ožjem pa jo ima, kakor omenjeno, vsak pravi narodnjak. Posebno pri naših žalostnih okoliščinah ni nikdar preveč narodno delujočih oseb, nasprotno jih je žalibog premalo. Iver imajo pa duhovni gospodje ugodno priliko pomagati rojakom svojim o trudapolnem delu, sklicuje se na njih pomoč, katera ni bogsigavedi! kako težavna. Rekli smo uže pričetkom svojega spisa, da morajo duhovni pastirji voditi svoje ovce po pravi poti. Da pa to ložje store, odločena jim je ugodna prilika, ko se verni kristjani zbero, da poslušajo besedo božjo. Tedaj jim polagajo na srce vse dobre nauke, ki naj bi jo privedli do dušnega zveličanja. A čestokrat ostane njih beseda tu pri nas — nerazumljena. (Konec prih.) Pogreb Lovre Žvaba. Akoprav so bili vsi znanci in prijatelji uže pripravljeni na katastrofo, vender je vest o Zvaba prerani smrti vse nomilo pretresla. In kako bi nas ne; saj smo zgubili v njem uzornega rodoljuba, neumornega delalca na narodnem polji, ne-vstrašenega boritelja za nasa prava, značajnoga moža, katerega bi vso zlato tega sveta ne bilo spravilo s pravega pota; zgubili smo v njem naposled milega prijatelja. Komaj se je bil posvetil ves narodnemu delu, užo nam ga je ugrabila neisprosna smrt v najlepsej dobi, ko bi bil še poznati ponekod po obrokah in gubah lahko leta in leta darove svojega duha oblekinih, kakor bi bil to majovo ljudsko cvetko ovejal mrazni dih živenja. Dr. Zamotal vsprejme Julijo z načinom, v kojem se zrcalita izbrušen njega estetičen ukus in udvornost proti damam. Zdvigne se z svojega naslonjača, z barikade faseikulov in zakonikov z šumom za pohod zelo laskavim, vrže daleč od obračal v prid in korist domovini. Žalostna vest o Zvabovej preranej smrti vzbudila nam je na novo zavest, da mora v Slovencih vsak odličen mož leči v prerani grob ! Posebno hudo zadel je nas Trža-čane ta vdarec, saj imamo tako malo mož, ki bi mogli in hoteli žrtvovati vse svoje sile v blagor svete našo narodne sebe razpisano repliko in poda deklici stol stvari — in še ti nam tako naglo pomi- z veliko galantnostjo. Ni Julijina izjava, da prihaja v imenu svojega očeta, da bi poprosila gospoda doktorja le dvadnevnega odloga, ne oslabi njegove laskovosti. (Dalje prih.) rajo. A tudi drugod po domovini je vest o našega urednika smrti nemilo dirnola rodoljube. Povsod so poznali Žvaba, čislali so njega blag in nad vsako sumnjo vznešen značaj, eenili so njega neupogljivo voljo, njegovo dosledno in vspešno delovanje; o kojnikove za naš narod ter pravi, da je j ukor listu „Graždanin" zaradi njegovega pač zaslužil, da mu ta narod v dokaz | kritikovanja vladnega postopanja. Ta vest hvaležnosti postavi skromen spomenik na jo kaj prijetno zadela berolinsko in dunaj-grob. Ta ideja je bila z odobravanjem »ko novinarje, kajti „Graždanin11 jim ni sprejeta in se je storil uže znaten korak bil nikdar posebno všeč. Ruski listi raz-k nje izvršitvi. Vsakemu rodoljubu bodi pravljajo v uvodnih člankih o neredih in pa na tem ležeče, da postavimo skromen socijalističkih demonstracijah v Berolinu. spomenik na grob skromnega moža, ki ni „St. Peterb. Vjed." pravijo, da so ti izgredi iskal slave, kateremu je bil le blagor na- odgovor na težnjo visokih in najvišjih roda na srci. — Naj v miru počiva! krogov nemških, katera težnja je najlepše izražena v govoru Viljema II. na obedu v Sonnonburgu, kjer je govoril o ulogi naj plemenitejšega dela naroda — aristokracije. Mogoče, da te izjavo niso ostale brez upliva na neke svobodoumne sloje. Na vsak način so pa berolinski nemiri vrlo značajni, kakor nov znak čedalje silnejse nesloge, vedno večjo razcepljenosti v notranjem življenji sodobne Nemčijo. Kralj Milan so vendar nc misli kar tako ločiti od visoke svoje soproge. Nedavno mu je bila tako sila „rešiti" se Natalije, sedaj je pa sam zapovedal kon-sistoriju, naj za tri mesece ustavi pravdo. Kralj in kraljica se menda dogovarjata, kako bi se na lep način rešila ta stvar. Kraljica je uže prijavila svoje pogoje kralju. Natalija zahteva, da jej izroee sina Aleksandra. Minister prosvete g. Gjorgje-vić je zaukazal, da so o rojstvenem dnevu kraljice ne smejo opravljati nikjer božjo službe za njo. Ta prepoved pač malo pomaga, saj ne moro zabraniti nobenemu Srbu, da pomoli za svojo kraljico. Ko so v Srbiji praznovali god kraljeviča Aleksandra, napravili so v Belemgradu demonstracijo. V kavarni „Kolarac" zbralo se jo mnogo sveta, mej drugimi vse polno častnikov. Godba zasvira srbsko himno. Naenkrat zakliče nekdo: Rusko himno! Vso začno klicati: rusko himno. Godba jo je morala šestkrat ponavljati. Na to so klicali vsi: živio kraljevič, živela kraljica Natalija ! na kralja so pa še spomnili niso. To nam priča, kako priljubljen je Milan svojemu narodu. O bolgarskih „roparjih", o katerih so vsi nam sovražni listi toliko pisali, pravi „Branik", da to so vse drugo nego roparji. Do sedaj ni bilo šo euti, da bi bili napali kmete in uboge ljudi; hrane in druge stvari no jemljejo nikdar po sili, ampak plačajo vse. Narod se jih ne boji, pomaga jim rajše, nego bi je preganjal. Ti takozvani „roparji44 imajo popolnoma politične svrhe, oni hočejo provzročiti velik prevrat ter prognati Koburga, Stambulova in vso sedanje tlačitelje bolgarskega naroda. Na R u m u n s k o m bodeti razpuščeni zbornici začetkom tega meseca; novo volitve bodo razpisane sredi oktobra meseca. Politični pregled. Notranje dežele. Nj. Veličanstvo, naš cesar, sešel se je 1. t. m. v Graundenu z ruako carico. Vladar se je pomudil samo nekoliko ur v onem kopališču ter je tudi obedoval pri carici. Carevič spremil jo našega cesarja na kolodvor, od kamor se je odpeljal v Pisek na Češko k vojaškim vajam. — Bo j mej S t a r o- in M 1 a d o Č e h i je čedalje hujši in strastnejši. Udarec za udarcem pada na Staročehe, ki so vsled tega kar besni. V Veliki Losevici poročal je poslanec g. Ivan Plovy o svojem dr-žavnozborskem delovanji; po živahnoj debati vsprejeta jo bila z vsemi proti 7 glasom resolucija, v katorej izrekajo zbrani volilci nezaupanje državnim poslancem, članom češkega kluba, češ, da je ta samo sluga sedanjo vlade na gmotno in duševno škodo češkega naroda, ter no vrši poslanskih svojih dolžnostij, kakor to zahtevajo koristi volilcev v obče, posebno pa interesi težko skušenega kmetskega stanu. Staročehi, videč, da njih moč čedalje gine, izjavili so uže, da so pripravljeni odreči se odstavku 3. § 19. osnovnih državnih zakonov, ako bi Nemci hoteli to. „Narodni Listv" jim zato očitajo, da se kesajo, da so pomogli temu paragrafu v življenje, ker jim jo sedaj na poti v njih ponemčovalnem delu. Več listov, zastopajoči!) slovanske interese, izreklo je željo, da bi se letos o priliki 40 letnice cesarjevega vladanja, sestali zastopniki vseh av-strijsko-slovenskih pleinonin strank v Pragi, da se dogovore o slovanskem programu ter pogodijo o nadaljnem vzajemnem delovanji. Slovani v Avstriji nimajo Še skupnega programa, razcepljeni so na mnogo nasprotujočih si strank in strančic. Ze-dinjonje avstrijskih Slovanov v trdno in zložno skupino, bilo bi državi sami na veliko korist, ker bi na tak način Zaprli so uva častnika, ker sta baje so-trudnika kraljevi rodbini sovražnega lista „Glas Tzeranului" (Glas kmeta). Imenovani list dela na to, da bi bil knez Kuza kralj rumunski. Berolinski listi razpravljajo o imenovanji Hcnnigsena vrhovnim predsednikom hanovranskim. „Vosa. Ztg.u pravi, da so bili prejšni poskusi, poveriti temu možu kak urad, vsi neuspešni ter so se izjalovili vsled odpora odločujočih oseb. Mogočo je, da bode IJennigsen tudi minister, kar bi bilo konservativcem jako neljubo. Richterjev organ „Tagebiatt" piše, da, ko bi Benuigsen prav vstopil v ministerstvo, bila bi to samo osebna premena, ne pa premena sisteme. eral Boulanger se je ustavil na svojem potova.iji na Norveško nekoliko dni v Brusaellu, kjor je govoril z Viktorjem Napoleonom. Pred nekoliko dnevi šol jo bil general v Normandijo v mesto Lissena v pohodo k prijatelju La-guerreju, ki je bil ta čas pri vojaških vajah. Ko so v mestu zvedeli, da pride Boulanger, drlo je vse na kolodvor čakat ga. Spremili so ga slavno in peljali kakor vladarja v hotel. Popoludne napravil jo Boulanger izlet v okolico in tu so mu napravili šo večjo ovacijo kakor zjutraj. To nam priča, da njegov upliv zopet rasto in sicer neznansko rasto; republikanska vlada bode imela še veliko težave ž njim. V Afganistanu spuntal so je Izak kan proti svojemu stricu, emiru nfgan-skemu. O Izaku so v Kabulu ( dolgo sumili, da jo v zvezi z Rubi ter da dela za njo in proti emiru Abduramanu. Izak je bil na to razklican emirom ter je šol v Kabul. Tu se je zbal za svoje življenje ali vsaj za svojo svobodo in ni si vedel drugače pomoči pego s tem, da so je spuntal. V severnih provincah te zemlje grozil jo sploh uže od davno nemir, ker je ljudstvo zelo nezadovoljno z dosedanjo vlado. Angleži se morajo bfti s T i b e-t a n i , ki so se uprli. Angleži so se hoteli z njimi pogoditi, a Tibetani odklanjajo vse pogajanje, ker se čutijo dovolj močne, ustavljati so Angležem. Izjavili ao, da no sklenejo prod miru, dokler jim Angleži no odstopijo Sikim. Boji bodo še hudi. Ta spor je tem zanimljivejši, ker ai prizadeva ruska ekspedicija Pševalskega prodreti z druge strani v Tibet. Domače vesti. 0 smrti g. Lovre Žvaba dobili smo nastopno sožalno pismo: Slavno uredništvo ! Sprejmite izraz mojega najiskre-nejšega sožaljenja o smrti prijatelja mojega, neutrudljivega delalca na narodnem polji, za vso plemenito vnetega — Lovre Zvaba. Z odličnim spoštovanjem udani Ivan Hribar. Novi dež. glavar kranjski, g. dr. Po-klukar, nastopil jo v pondeljek 3. t. m. svoje mesto. Oh 11. uri dopoludno predstavili so se mu deželni uradniki. Za družbo sv. Ciririla in Metoda nabralo so je v gostilni pri g. Mavriču gold. 1.02; poslano iz Fernetič 2 gl.; nabrano v Velikem Dolu 4 gl.; gospa Vek. Va-lenoič ostatek od nabranih novcev za bas-relief pok. Doloncu gl. 6.63; v družbi na Opčinah 30 kr. in v veseli družbi pevcev delal. podp. družtva v gostilni pri Vatovcu for 3. — Skupaj gl. 17*85. f Jožefa Muha iz Lokve umrla jo dno 4. t. m. v 69. letu svoje starosti po dol-gej in mučnoj bolezni. N. v. m. p. Umri je v Ljubljani c. kr. okrajni glavar v pokoju, Viljem Dollhoff, v 63. letu. Pokojnega volile so lota 1878, občino kočevsko-ribniškega okraja v deželni zbor kranjski. Pri Sokolskej petindvajsetletnici bodo, kakor piše „Slov. Narod", zastopana slov. Koroška tako znamenito, ko ni bila doslej še pri nobonej narodnej slavnosti. Odposlala bode petnajst zastopnikov, ki bodo došli ob ednem s češkimi odposlanstvi in katero bodo odbor „Sokola" peljal se pozdravit v Trbiž. Evo imen naših koroških bratov, ki nas bodo počastili o tej priliki: Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru, dež. poslanec in izdajatelj TiMirau ; Vek. Legat, voditelj tiskarno „družbe sv. Mohorja" ; J. Rakež, stud. med. v Velikovci; Fran Mihelj, farni provizor pri Velikovci; Ivan Sirnik, kanonik v Velikovci; Jakob Iladoslav Hočevar, magister pharmaciae in trgovec z vinom v Velikovci; Matija Pro-sekar, posestnik na Plešivci vrhu Kotmaro vasi; Peter Šlager, veleposestnik v Novej vasi pri Zakomnu ; Janez Stih, posestnik v Ivovljah ; Janez Ure, posestnik v Sraar-tinu poleg Celovca; Fran Einspieler, posestnik na Bistrici v Rožnej dolini; Valentin Einspieler, posestnik na Spodnjej Bistrici; Josip Kraut, posestnik v /ihpolji; Jakob I ledenik, posestnik v Zihpolji. Goriškepa .Sokola" slavnost ni ao mogla vršiti baš po programu, kajti okr. glavarstvo omejilo je slavnost le na ri o-t ran je prostore, ćeš, da bi se Lahoni lahko segreli, ako vidijo dične Sokole na ulici. „Tout comme chez nous!" — Go-srji so napravili popoludne izlet v Kostanjevico in po banketu v Solkan, kajti ni jim prijalo sedeti ves božji dan v zaporu. Veselica zvečer vršila se je kaj lepo. Občinstva zbralo so je izredno mnogo in udeleženci našli so vstij v mejsebnej zabavi odškodnine za vse neprijetnosti. Tolažimo se z bodočnostjo! Popravek. V zadnjej številki urinola nam so je v vesti: „N a c e s. k r. p r i-pravljalnici za učiteljišča v Kobaridu" neprijetna tiskovna pogreška. Namesto: „otroci, rojeni 1884. in 1885. leta" ima se glasiti: „1874.", odnosno „1875/ Slovenski Pravnik. Št. 9. prinaša: 1. Pravna kakovost zavarovalnih polic na pokaznika. 2. Condamnation conditionelle. 3. Črnogorski zakonik. 4. Pravosodje: a) Zvršilno prisilno je moči tudi terjatev zvr-šenca do zvršitelja iz isto sodbo, b) O priznanju troškov pravdi zaradi odškodnine, c) Kdor je dolžan priseči razodetno prisego, povrniti mora nasprotniku troske intervencije pri priseganji, d) Motenje o posesti pravico do vožnje, e) Dokaza o za-peljanji z glavno prisego ni moči dognati. 0. Listek : Kaj storiti? 7. Književnost. 8. Drobne veati, Učiteljski tovariš, št. 17. prinaša nastopno vsebino: 1. Kako naj učitelj goji in pospešuje domoljubje v šoli in zunaj šole ? 2. Knjiga Slovenska. 3. Književnost. 4. Dopiai. 5. Premene pri učiteljstvu. 6. Razpis učiteljskih^ služeb. Kmetovalec. Št. 10. prinaša: O mlinu, ki molje storže, — Vinska pokušnja. — Razne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novico. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbo kranjske. Vpisovanje v c. kr. žensko učiteljišče V Gorici vrši se 14. in 15. t. m. od Odo 12 uro dopoludne. O prijavi ima se predložiti : a) krstni, odnosno rojstveni list; b) zadnje šolsko spričevalo, e) zdravstveno spričevalo. — Učenke v dekliško vadnico sprejemajo se dne 15. t. m. od 0. do 12. ure dopoludne. Zaradi pomanjkanja prostora no sprejme se novih učenk v II., III., IV. in V. razred. Sv. maša ob odprtju šolo bodo 17. t. m. ob 8. uri; ob 10. uri bodo ponovljalni izpiti in ob 2. po-poludno začno vsprejemni izpiti. Statistika c. kr. državne obrtne šole v Trstu. Prešlega leta bilo jo 360 učencev in 122 učenk. V višjej šoli (v I. razredu) bilo jih jo 15, v voditeljskej šoli 12, v rokodelskej 160, v nadaljevalnoj 179, v veznej 122. Novo šolske leto začne na višjem oddelku, v voditeljskej in v veznej šoli 15, t. m,, na drugih dveh oddelkih 1. oktobra. Vpisovanje v prvih treh oddelkih vrši se od 9. do 12. t. m. od »/«7 do Va^ ure zvečer. Ponavljalni in sprejemni izpiti bodo za I. in II. razred višje šole dne 13. in 14. t. m. od 8. do 12. ure do poludne. Razpisana štipendija. Početkom šolskega leta 1888[80 razpisuje so državna štipendija v iznosu 210 gld. na leto za dijake, pripadajoče katerej koli isterskej ali gradiškej občini, ki ao uče na dunaj-skej šoli gospodarstva. V prvej vrsti ozira se na slušatelje gospodarskega oddelka ter so mora obvezati dotični, ki sprejme štipendijo, da se nastani po dovršenih študijah na svojej rojstvenej zemlji. Prošnje do 30. oktobra t. 1. c. kr. namestništvu. Pevski zbor „Tabor" v Lokvi priredi dne 8. t. m. veselico v proslavo 401ptnega vladan ja Nj. Veličanstva. Vspored je dobro izbran ter se nadejamo vrlim pevcem povoljnoga vspeha. Nekaj o „tramwayiT. Večkrat čitamo v raznih tukajšnjih listih mnogovrstno pritožbe o nedostatkih pri tram\vayu, katero vse pa se tičejo le vozečega se občinstva. Dolžnost naša pa jo tudi, da se potegnemo kjer treba, za osobje družtva, katerega težnje občinstvo sploh ne pozna. Sleherni, ki se vozi v dobi od poludne do 1 pop. na progi proti gozdiču, opazi, kako si morajo borni kočijaži in spremljevalci ukrasti 2 -3 minute, da pogoltnejo skromni svoj obod. Da t a k o obe-dovanje človeku ne pristoji, priznal bode vsak človekoljub. Kaj ne bi moglo slav. ravnateljstvo stvar tako urediti, da nado-mestujo n. pr. d a n e b v službi stoječo kočijažo in spremljevalce od 12. do 2. pp. drugi, ki so bili včeraj v službi ter se tako osebju bar proži prilika, da v tem času doma mirno obeduje ? Sploh bi se m o g 1 o in m oralo najti kakšno sredstvo v tem oziru, kajti v nobenem mestu, kjer jo trannvav, ne vidi se kaj tacega. Tudi siromak ima svoje človeške pravice ! Vremensko prorokovanje. Mathieu de la Drome prorokuje za mesec september nastopno vreme: Nevihte od 1. do 6. Izdatni mrzli vetrovi v zapadnem in srednem delu sredozemskega morja. Nemirno morje v biskajskem zalivu. <) mlaju od 0. do 12. lepo vreme po vsej južnej Evropi. Spremenljivo vreme ob obalih oceanskih | in ob kanalu la Manche. Občutljivo hladno 'v severnej Francozkej in Angležkej. Moćni, j menjajoči vetrovi v zapadnem dolu srezo-zemskega morja, med balearskimi otoki in Sardini j o. — Nestalno vreme o prvem krajcu od 12. do 20. Sneg po visokih gorah. Nenadne oluje. Jako menjajoči vetrovi posebno 12., 14. in od 18. do 10. Težavna vožnja v lvonsketn zalivu in ob Sardiniji. Slabo vreme o ščipu od 20. do | 28 — Jesenska enakost dneva in noči na-j stopi 22. ob 3. uri 2 min. pp. V Evropi sploh slabo vreme. Menjajo vetrovi z dežjem, v severu z snegom. Močni, nestalni I vetrovi v zapadnem delu sredozemskega' morja in v jadranskem morju ; jaki vetrovi' po vsem sredozemskem morju ter ob Siciliji in Malti. Jonsko morje jako razburjeno, j Težavna vožnja mej Fraucozko, Algerijo in Tunizom, Nevihte v biskajskem zalivu. Slabo vreme o zadnem krajcu od 28. t. m. do 5. oktobra.v Sneg v severnej Evropi lili na planinah. Črno in azovsko morje i vzburjeno. Praznih stanovanj je sedaj v Trstu v i obilu. Po službenem izkazu jih jo preko | 220 in sicer v mestu okolu 80, na Vrdeli! 30, v Chiarboli 30 in ostalo v drugih! predmestjih. Javna tombola bodo v nedeljo 0. t. m. v Korminu v prid tamošnjo ubožnice. Jezuviti kupili so letovišče „Zmaje" na Reki, katero nameravajo spremeniti v | samostan. Uže so prispeli nekateri oo. iz j Kraljevice, ki marljivo pripravljajo novi • stan. — Zasledovanje trtne uši v štijafiki občini na Krasu jo zdaj končano.— Zraven prvotnega gnjezda našla so so šo druga ležišča v oddelkih Solo, Dolenje, Gradišče, Ravna, Razguri in Pol jane; vsega skupaj jo napadenih okoli 20.000 trt. To zalege so raztrošeno na skupnom površji okoli 700 hektarjev, oziroma v pokrajini dolgi 4.27 in široki 1*75 kilom. Najbolj vzhodnjo gnjezdo jo najbližje okuženim zemljiščem na Kranjskem, ter je oddaljeno od vipavskega Sembida samo 135 kilom. Soditi po obširnosti filokseričnih ležišč v Stjaku in okolici in po zapaženim oslablenji trt, moral so jo mrčes užo vsaj pred 5—6 leti tjokaj zanesti. Okužena zemljišča ložo na gričih po opokali, kakoršno so v Brdih. Ti griči so raztezajo med kraško planoto in Nanosom, pa so od pravega Krasa ločeni po globoki dolini, po katerej tečo potok Raša. Ta, prepadu podobna dolina je tako obširna, da ni lahko občovati od onega brega do druzega, zato so je nadojati, da so po njoj zabrani razširjenje zla proti Krasu. Da bi se ta nada za vselej vresničila! Zdaj so zaslodovanje trtne uši nada-Ijujo v šmarijski občini. Do zdaj so našli tam okoli 25.000 okuženih trt. V zadnjem času so zasačili filoksero^ tudi v Gabriji, katera občina leži mod Smarijem in Stja-kom. — „Gosp. L." K izkopavanju starinskih ostankov pri SV. Luciji. Iz Tolmina poročajo, da jo prispel dne 31. pr. m. sloveči profesor VirchoNV iz llerolina v spremstvu kneza AVindisch-Graetza v sv. Lucijo, da si ogleda tamošnja izkopavanja. Morskega psa so vjeli ribiči blizu Lukova v Kvarneru. Meri preko 4 metre. Pripeljali ao ga na Reko. Lastovke začelo so se užo soliti proti jugu. V Ljubljani in v Trentu opazovali ao na tisoče in tisoče ptičic na potu v toplejše kraje. Ker se navadno začno seliti so le o Malem Šmarnu, sklepa so, da bode letos mraz kmalu nastopil. Samoubojstvo. Uradnika pri meatnej plinarni Angela Kiswardava, ki je nedavno zginol iz Trsta, našli so mornarji utopljenega v novem pristanišču. Govori se, da se je utopil samovoljno vsled rodbinskih nezgod. Poskušeno samoubojstvo. 281etni P. Vla8elica iz Trsta zgrabil jo v svojem stanovanju v hiši št. 13 ulice Tigor velik kuhinjski nož ter si hotel prerezati vrat. Njegova mati priskoči v iatem trenotku, izvije mu nož iz rok ter se težko rani na roki. Ker je Vlaselica baje zblaznel, odveli so ga v bolnico. Sodnijsko. 31 letni mornar Aleksij Oorazza, po domačo lt iretta, dobil je zaradi hudodelstva tatvine šest mesecev za-pora. I kradel je svojemu gospodarju na Indiji „Bontempo* vrvi, vredno 20 gld. Policijsko. Drzen goljuf je prevari! na tukajšnjej pošti služkinjo, ki je imela oddati pismo z 100 gld. v gotovem denarju. Ženska so ni znala kamo obrniti in slepar, videč njeno zadrego, ponudi se ji, da ji opravi posel. Izroči mu vesela pismo, a prebrisanec odda brezvredno pismo namesto pravo, pod izmišljenim naslovom, izroči služkinji poštno potrdilo ter se zgubi z novci. — Kotlar Anton Totnic spri se jo z nekim težakom v gostilni. Težak mu trešči jezno kozarec v glavo, da se jo Tomicu vlila kri po obrazu. Odveli so ga v bolnico. RAZNE VESTI. Glavarja roparjev blizu Belove na Bolgarskem, ki je nedavno ujel avstr. podanika Liindlorja in Itinderja ter dobil zanju visoko odkupnino, vjeli so 2S, avgusta pri Sredcu, blizu vojaškega tiborja. Našli so pri njem zlatnine, vredne več tisoč goldinarjev. Nova iznajdba. Vojaški ataše srbskega poslanstva na Dunaju, Koka Milanovie, i z naj del je bistroumen mehanizem, s katerem se more spremeniti kaj lahko vsaka puška, kakor obstoje dandanes, v puško-repetirko. Svojo iznajdbo dal je pa-tentovati ter jo predloži mejnaroduoj stro-kovnaškej komisiji. Orjaški stolp parižke svetovne razstave bode visok 300 metrov. Zgraditelj njegov jo podjetnik Eiftel. To bode najbolj visoka stavba na celem svetu, kajti cerkev „Notre-Dame" je OlJ metrov visoka Panteon 70 metrov, cerkev sv. Petra v Rimu 132, strasburška stolnica 142, velika piramida Gizeh l4l!, stolnica v Koloniji 150 in spomenik \Vashingtonov lfiil ni. Inženirji so izprevideli, da bodo za stolp posebna velika nevarnost zaradi strele; vsled tega napravili bodo na njem celi sistem strelovodov. Delo se zdaj vrši v vi8očini 150 metrov. Delnici so tako za-zagrajoni, da vidijo samo nebo, in to zaradi tega, da se jim no zvrti v glavi. Za celo osebjo se jo v tem notranjem stolpu priredilo stanovanje ter so za vso skupaj donaša v visočino jed in pijača. Stolp bo stal okroglih 0 milijonov frankov ; država je zgraditelju dovolila podporo poldruzega milijona in pravico, da bodo užival 20 let dohodke od to stavbo, ki bodo potem postala last parižkoga mesta. Opozarjamo častite gospode naročnike, kateri dozdaj niso še ispolnili svoje dolžnosti s plaćanjem naročnine za naš list, da to kolikor mogoče prej store. Upravništvo Edinosti. Listnica uredništva, Gospod J. G. Skedenj. Stvar nam nh ne vidi toliko »lažnjlva«, kuj ti polna je hvale in jako laskava. O ♦ dvojki• ni bilo niti govora. Ni umestno, da objavimo, ker s tem bi le dokazali, da vlada pri vas nesloga. G. dopisnik »Od n«kod». Morete prijaviti le kot poslano z svojim podpisom. Sploh pa un ne diramo radi v sršenovo pnjezdo. SrSen pozdrav! m Bratje Sokoli! Vabljeni sto, da so mnogoštevilno udeležite Jour-fixa, kateri bodo jutri, 0. septembra r prostorih pri Juttmanu, Via Co-TT' ronoo. Opozorujejo se gg. članovi „Sokola" in drugi, kateri se hočejo vdeležiti 25 letnice ljubljanskega Sokola, da odide vlak iz kolodvora pri sv. Andreju v petek 7. t. m. ob 8V2 uri zv3Čer. Vabijo se zatorej vsi, da se najkasneje do Va8 ure zbero v prostorih delal, podpor družtva. od koder pojdemo skupno na železnično postajo. Na /dar ! ODBOR. Na stan in lirano sprejme se dva dijaka pod umostnimi pogoji v ulici Caserma, h. štev. 14, IV. nadstropje. Sejem na Tolminu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na Sv. Matov/a dan 21. septembra in na Sv. .Turja dan 23. aprila vsako leto. V Tolminu, 28. avgusta 1888. Županstvo. „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski Ust s podobami. „Kmetovalec1* izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalecu prinaša poljedelske, iivinarslce, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „ Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih sol pa le 1 cjld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse iiiVe številke tistega (etnika. KMETOVALEC. flostroru toiMinti lit! s pnlofi* .Vrtni* Uradno A (krila v kr k»rti).h< JTTiib. ^r 1 r. 111 k. Vrni* tal« »U..M »p* -TSiTti .mr: rx.--.~'ar.cl^ii „ Vrtnar" je list s podobami, hi prinaša sadjarske in sploh vrtnarske članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetov alca«. za s tonj. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr.; KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnovni odkaz 80-■ / N © £ "» s r « 3 CO o': B. »i. O J* _ r *■ F F r _ .7 SHH22222 =' O OZ r*- - . a o I Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar A Ibert Samassa fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnice, izvrstno sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganjo, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnino in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj. Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta ura, ki jo odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolajnami j^ v okvirju iz Guivreqol-zlate kovine po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno kizalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi —» sveti kakor mesečni žarki. —1 Razun tega ima budllnl zvonček, ki se more staviti na kateri koli Čas, 2 bronci ran a tezala in, k r j« cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak to kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dlka vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Evporthaus „ziir Kaiseriu Maria Theresia", Wien. III. Hezirk. Krieglergasse II. Parterre Thiir 5. h 1 nI Rajžev škrob (štirka) m P1 (z rss. P AB«IKS- V A rke 1 IJJJT m LLUT m n HCiT ! Iffll tovarne na Reki h o 1 e t o in brez njo) jjjj zagotovljen, prost vseh tujih snovi j, zaradi tega so lohko upotreblja brez j^j fnL) strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji so j^Ljl ly]l nobene konkurence, o čomer se lohko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove uS ijjtj malo škatljico. j^j Š (Dobiva se v zalogi vi a C ar in ti a U. 22 v Trsti p[f m kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin. U5j| iF^aa^aiiiiiaiaii^iisiiiiSiiiiii^iiiissig^ Breztečnost slabo probavljanje, želodčni katar, pre-lilajenje želodca se ozdravi najhitreje in najsigurnije z edino pristnim sv. Jurija Univer. želodčnim eliksirom lekarna, \Vien, V., \Vimmergasse 33. Cena X steklenice 1 gl. ; cela steklenica gl. 1.80; z pošto 25 kr. več. — V Trst u se dobi pri O. U. M a n z o n i, lekarno, Via sette Fontane. Dva dijaka sprejmeta so v stan in hrano pri dobrej rodbini. Vprašati seje v ulici Ti varno! la št. 1, T. nadstropje pri Ivanu Besek-u. POSODE ZA VINO raznovrstne kadi, sode, čebre in drugo preporoča tvrdka Anton S t e r b e n k v Trstu, Corso štev. 41. Bogata zaloga, nizke cene. Relno! Neverjetno po ceni! $ JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Za Možke. Naznaniti t.re>»a Širokost prsij t^r vimnjoin notranj j dolgost hlač. 1 fina obleka iz češljanega sukna . . •.................pl 1 « « « Melton sukna..........................................» 1 « • • rovršna suknja-........................................« 1 « n . Mandarin zimska suknja......•..................« 1 Menčikof za popotovanje . . •........................................« 1 lovska suknja iz valjanega sukna......•........................« 1 ,, • lina...........................ti Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba širokost prsij t-r vnanjo in notranjo dolgost hlač. 1 fina Obleka iz Sešljanega Buknja.........................12.— 1 « » Meltan sukna . • . •................. « 1 Wawes-Mećikof z kapuca....................... « 1 W wes-Kenoikof z kapuco iz valienega Rtikna............. * Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost. 1 flni jesenski kostum iz sukna.................... « 1 belgijsKi » » « » .........................» 1 Wawes-plaščsk z kapuco •............•........a 1 « » iz valjenega sukna...............4.50 Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.— do for. 7— Obleke in parilo 7.1 d^lalce po neverjetno nizkej eeni — Uniforme za družtva napraviio se nagi > in pmv ^eno. Kostumi za otroke iz bombaža od 2 (jI. dalje. Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 proti poštn-m povzel ju. Ka-se. komn ne riopade. v/.»me se 2 dni po sprejemu nazaj. 18.-13.- 13.=» 18 - 14.-4 50 6.50 10.50 9 -8 - 6 -4 -5.50 -......— iv ' •t-' :',' iS;' • W •' i m m I ^ M S M Lekarna Trnkćczv. zraven rotovŽa ** " v Ljubljani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in aveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi menih zahval o naših izborno skušemh domačih zdravilih. Lekarne Trnkći'zjr-jevih'ttrm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradoi (na štajerskem) ena pa v Ljiililiaiii. P. n. občinstvo se rrosi, ako mu je na tem ležeče, da v tako le napravi : Lekarna k6ezy polej rotovža v Ljubljani. Marij aeeljske kapljic za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh i*ri vseh bo-1'znih v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper tnankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje glavobol, krč v želodcu, bilje sroa, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. Steklenica velja 20 kr., 1 tu ca t 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Hvnrilo! Opozarjamo, da se tiste istinite MARIJACELJSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Cvet proti trganju (G-iolitl,je odločno najbolj&e zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trg inju po udih bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrp nelo ude in kito itd malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvet . jm zoper trjfaniepo (8chut,,ra,rke) dr. Malicu« z zraven 1 1 stoječim znamenjem 1 st"klo%i. c oO kr., tucat 4 eld. f>0 kr ^1 ni na stt klouici zraven stoječega znamenja, ni prav '.:v:t in ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski. otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko. rrsne in 1,1 ' ' " * 5 gl. Samo ta sirop Zii ft« kr. je pravi_ za odrasle in pljučne bolečine : 1 steklenica 58 kr , 1 tueat Kricistilne ki^ocflj ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati In so se nze tisočkrat sijajno osve-doČile pri zaiiasanji človtškega telesu, glavo'olu, otrpnelih udih, skaženein Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah h 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se n pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. a Cvet za konje. Stiln i va >iviiw» Tft I,rilv l,"brH pt,,',a l,0_ Oiupd LA ino. lnkKU najbolju rri vg. h holf/nlh kr:iv, konj in pmiliev Konje varuje ta Stupu triraiijii ]>o frevlh, b-'*L'iivk, vgt'U nalezljivih ■ kntnih bolfl*nlt, jt U afllja, pllK'nih In vratnili boloinij. ter ndprarlja vgo Ifiist«. nuli v/tlr-?u.iu konj« debele, okro(jtu i iskrouo. Krave d»jo ninof^n .lnhre^n ntlpka- Zamot.nk z rabil nim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov nanio « gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v L,jv*fc>ljani zraven rotovža in vsak dan s pošto razpošiljajo 1 — 12—12 •J ffiV-' T~i >iifn Najboljfle tn;i/ilo zn liopj® pornapra pri prologa «il, ete-kanji kolen,kopitnih boloiui, otrp-l^j Udiiji v bokit, križ ir.l o:.nji m>(r T mehurjih ha no r jfiih. ij!viJ..oji ti9 -i ChoJI se.ila.oprava . siiSiui Itd..H kratka n ri vseli vnanjil« bolc/nin ln hibah, st.tklooica •/. raliil-" niin navudoni vred • rttan« lu 1 «-ld., S 8 te k l « l'abilnim tiaviidulu vred samo 4 gld. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.