487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) titeto, v (samo)zavest in (samo)podobo Slovencev in Slovenije, lahko naredi to identiteto in to (samo)- podobo bolj diferencirano, zato bolj odporno in hkrati bolj odprto pri sre~anju z raznolikostjo evropske- ga in globaliziranega svetovnega prostora. Avtorji/avtorice zaklju~ujejo z aktualno mislijo, da bolj argu- mentirana in tudi bolj diferencirana podoba protestantskega elementa v kompleksnosti slovenske iden- titete olaj{uje promocijo Slovenije kot odprte dru‘be navzven in njeno uresni~evanje navznoter. Av g u s t L e { n i k Jurij Perov{ek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberaliz- ma 19. in 20. stoletja. Ljubljana : In{titut za novej{o zgodovino 2005. 285 strani. (Zbirka Razpozna- vanja = Recognitiones ; 1) In{titut za novej{o zgodovino je lansko leto za~el izdajati dve knji‘ni zbirki Ekonomska knji‘nica in Razpoznavanja, obe pod uredni{tvom dr. @arka Lazarevi}a, z namenom, da v njih raziskovalci objav- ljajo svoje tematsko zaklju~ene prispevke. Za prvi zvezek Razpoznavanj je dr. Jurij Perov{ek pripravil 14 obravnav iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, torej iz tematike, kateri v okviru preu~evanja politi~ne zgodovine novej{ih obdobij posve~a {e posebno pozornost in iz katere je leta 1996 objavil svojo prvo monografijo Liberalizem in vpra{anje slovenstva oziroma o nacio- nalni politiki liberalnega tabora v letih 1918-1929. Za objavo je izbral obravnave iz zgodovine evrop- skega in slovenskega liberalizma po kriteriju, da z njimi opozori »na posamezne vidike v njegovem razvoju, ki zaslu‘ijo, da jih ponovno poudarimo ali pa o njih posebej spregovorimo, ~e doslej {e niso bili podrobneje obdelani« (10). Gre torej za vsebinsko in kronolo{ko raz{iritev problematike, ki jo je obdelal v navedeni monografiji, posebej tudi glede posebnosti liberalizma v evropskem in slovenskem okviru, kar je rezultat znanstveno-raziskovalnega dela v okviru razli~nih in{titutovih projektov, njegove izsledke pa je ‘e sproti objavljal v znanstvenih revijah ali posredoval z referati na simpozijih. Glede na tematiko je v knjigi posamezne obravnave smotrno povezal v {tiri problemske sklope. Liberalni tabor se je moral tako kot konservativni in socialisti~ni tabor opredeljevati do vseh aktual- nih problemov od konca 18. stoletja dalje, zlasti do razvoja gospodarstva, nacionalnega in socialnega vpra{anja, problematike demokracije in dr‘avne ureditve z vidika ustavnosti in parlamentarizma, podro~ja umetnosti in znanosti ter temeljnih filozofskih, svetovnonazorskih in idejnih vpra{anj, posebej do vlo- ge Cerkve in vere v dru‘benem in politi~nem ‘ivljenju, v 20. stoletju pa tudi do komunizma in fa{izma. Pri tem se je liberalizem na {tevilnih podro~jih teoreti~no in prakti~no uveljavil »kot zgodovinski ustvarja- lec modernega«, od tod tudi naslov knjige. Glede liberalnih opredelitev do vseh navedenih problemov so ob enakih ali podobnih stali{~ih vidna tudi razhajanja med liberalizmom v Evropi in na Slovenskem, pogojena zlasti s posebnimi razmerami v posameznih okoljih. Ta ka‘ejo ‘e {tirje obravnave v prvem problemskem sklopu o odnosu liberalizma do socialnega vpra{anja, ki je imel svoje razli~ne posebnosti v zahodnoevropskih dr‘avah in na Slovenskem. Avtor se je osredoto~il zlasti na prikaz Schulze-Delitzschevega zadru‘nega gospodarskega sistema v Nem~iji in na njegovo prilagoditev v slovenskem liberalnem zadru‘ni{tvu oziroma na problematiko socialnega liberalizma v evropski in slovenski politi~ni misli in praksi do preloma 19. v 20. stoletje. Za slovensko liberalno zadru‘no gibanje je Perov{ek poudaril, da je sicer pomenilo »enega od redkih so~asnih vpli- vov evropskega liberalizma na slovenski narodnopoliti~ni in gospodarski razvoj«, toda »ni imelo so- cialnorefermne vsebine« (244). Z liberalnimi zadrugami po Schulzejevih na~elih so bili v Sloveniji ustvarjeni zlasti gmotni pogoji za kulturnopoliti~no emancipacijo ter za rast slovenskega narodnega gospodarstva in kapitala. Slovenski liberalizem za razliko od evropskega ni posve~al posebne pozorno- sti socialnemu vpra{anju in programskemu udejanjanju idej socialnega liberalizma. V drugem problemskem sklopu Perov{ek obravnava odnos slovenskega liberalizma do katoliciz- ma, za katerega je poudaril, da se je usklajenost med njim in evropskim liberalizmom »na politi~nem in idejnem podro~ju pokazala v kriti~nem vrednotenju vloge in polo‘aja Cerkve v dru‘bi« (246). Nanj je pomembno vplivalo dejstvo, da je imel v primerjavi z dobro organiziranim in zelo aktivnim katoli{kim taborom slovenski liberalizem podrejeno vlogo na politi~nem in socialnem podro~ju, prevlado pa le v gospodarstvu. Idejne, dru‘bene in politi~ne nazore slovenskega liberalizma konec 19. in v prvi polovici 488 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) 20. stoletja ponazarjajo stali{~a dveh liberalnih prvakov Ivana Tav~arja in Ivana Hribarja ter prikaza odnosa liberalnega tabora do ljubljanskega knezo{kofa Antona Bonaventure Jegli~a in do kr{~ansko- socialnega ideologa Janeza Evangelista Kreka. V to problematiko delno posega tudi predstavitev pole- mike med Ale{em U{eni~nikom in Mihajlom Rostoharjem o veri, narodnosti in etiki iz let neposredno pred prvo svetovno vojno. Primerjava stali{~ obeh liberalnih voditeljev ka‘e, da so bila tudi v odnosu do navedene problematike med liberalci dolo~ena razhajanja, avtor pa je posebej poudaril, da sta imela pritisk politi~nega katolicizma in »neizgrajeni programsko politi~ni koncept in ekskluzivisti~na svobo- domiselna naravnanost« slovenskega liberalizma za posledico, da ta ni »prevzel vlogo suverenega demo- krati~nega korektiva« in da se je obsodil »na nerazsodno zavra~anje vsega, kar je imelo katoli{ki pred- znak« (246). Ivan Hribar je podobno negativno ocenil tudi fa{izem in komunizem, sicer pa je bilo za liberalni tabor zna~ilno, da se je ob protikatoli{kem stali{~u po prvi svetovni vojni usmeril tudi izrazito protikomunisti~no. V tretjem sklopu z naslovom Med narodom, politiko in dr‘avo je Perov{ek poglobil in dopolnil zlasti izsledke iz omenjene monografije, z razpravo o Jugoslovanski nacionalni stranki in vpra{anju slovenske banovine 1939-1941 pa je podrobno prikazal tudi njen odnos do re{itve enega temeljnih dr‘avnopravnih vpra{anj konec tridesetih let. V tem problemskem sklopu je posebej pomembna primer- java odnosa nem{kega liberalizma do vpra{anja naroda in dr‘avne ureditve s stali{~i Jugoslovanske demokratske stranke in Samostojne demokratske stranke do teh dveh temeljnih problemov v dvajsetih letih. Perov{ek je ob enakih pogledih na unitarnocentralisti~no ureditev dr‘ave posebej opozoril na veliko razliko, kajti nem{ki liberalizem je svojo opredelitev do dr‘avne ureditve utemeljil na zgodovin- sko izoblikovani narodni skupnosti brez pruske hegemonije, slovenski liberalizem pa je »ob{el nacio- nalni problem« s poudarkom »izni~iti slovensko narodno individualnost v korist nami{ljenega jugoslo- vanskega naroda, obenem pa je podprl velikosrbski hegemonizem« (246). S tem so se liberalne politi~ne sile onemogo~ile pri veliki ve~ini Slovencev, ki je videla mo‘nosti za svoj razvoj in napredek v utrjevanju narodne samobitnosti in avtonomisti~no-federalisti~nem polo‘aju Slovenije v prvi Jugoslaviji. V ~etrtem sklopu je Perov{ek osvetlil dve prelomnici v strankarskem in mednarodnopoliti~nem razvoju slovenskega liberalizma, in sicer ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918 in odnos Jugoslovanske nacionalne stranke do vojne v letih 1939–1941. Oblikovanje JDS je pomenilo strnitev dotedanjih liberalnih strank v enotno »organizacijo vsega naprednega jugoslovanstva« s sodob- nim programom, prilagojenim razmeram ob koncu prve svetovne vojne, s katerim so se tudi na Sloven- skem uveljavile ideje socialnega liberalizma, toda le za kratek ~as. Za~etek druge svetovne vojne pa je zahteval tudi opredelitev slovenskih liberalcev do njenega zna~aja in poteka. Poudarjali so njen totali- tarni zna~aj ter spopad ideologij demokracije, fa{izma in komunizma v njej, pri ~emer so imeli veliko vlogo tudi velikodr‘avni interesi, glede usode jugoslovanske dr‘ave pa so se opredelili za njeno obram- bo z vsemi sredstvi. S patriotsko opredelitvijo so se slovenski liberalci ogradili od prevladujo~e politike t. i. prilagajanja evropskih liberalnih politi~nih strank v soo~anju z groze~o nevarnostjo fa{izma in nacizma. Jurij Perov{ek je s smotrnim izborom in predelavo ‘e objavljenih obravnav (pri tem je upo{teval tudi vsa najnovej{a zgodovinopisna spoznanja, ki se navezujejo na obravnavano problematiko) ter njihovo povezavo v programske sklope s svojim novim delom osvetlil vse poglavitne vidike idejnega in organi- zacijskega razvoja ter dejavnosti slovenskega liberalizma, ki so postopoma spodkopavali njegovo mo~, da »je vedno bolj bledel kot dejavnik slovenskega dru‘benega in politi~nega ‘ivljenja. Ob koncu prve Jugoslavije se je politi~no iz~rpan ter narodno in socialno izkoreninjen razcepil na mno‘ico razli~nih strank in skupin« (246-247), ki so se ob skupnem izvoru lo~ile z razli~nimi stali{~i do vseh temeljnih problemov tedanje dobe na Slovenskem. Zna~ilnosti slovenskega liberalizma ter njegova strinjanja in odstopanja od idej in delovanja zahodnoevropskih liberalnih politi~nih strank je avtor posebej poudaril v tehtnem povzetku. Za evropski okvir je bilo posebej pomembno Perov{kovo raziskovalno delo v znanstvenih in{titutih v Mainzu in Bonnu. V predgovoru je Perov{ek na{tel vsa relevantna zgodovinopisna in politi~nofilozofska dela, v kate- rih so obdelani posamezni idejni, organizacijski in akcijski vidiki liberalizma na Slovenskem, in kate- rim se pridru‘ujejo izsledki v njegovi knjigi. Zanjo je navedel tudi doma~e in tuje neobjavljeno in objavljeno arhivsko gradivo, uradne publikacije, ~asnike in revije ter literaturo, na katero se je oprl pri svojem pisanju. Ob sklepu naj poudarimo, da je najnovej{e Perov{kovo delo nov dragocen prispevek k 489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) slovenski politi~ni zgodovini 19. in 20. stoletja, posebej k osvetlitvi slovenskega liberalizma kot enega od treh tradicionalnih idejnopoliti~nih taborov na Slovenskem. M i r o s l a v S t i p l o v { e k M i l k o M i k o l a, Zgodovina celjske industrije. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. 279 strani. V odmaknjenosti od prevladujo~e pozornosti zgodovinarske srenje je bila ‘e pred ~asom v Celju predstavljena zanimiva knjiga. Zanimivost knjige pa ne izvira iz nekega »mainstream« toka, temve~ iz njene o‘je vsebinske usmerjenosti. V ospredje postavlja problematiko gospodarske zgodovine. In to celjsko industrializacijo, kot osrednji proces, ki je temeljito predruga~il gospodarsko in socialno podo- bo Celja v zadnjih dveh stoletjih. Ta tematika avtorju ni tuja, saj je ‘e podpisal nekaj knjig iz tega ob{irnega raziskovalnega podro~ja. Tokrat je bil avtorjev zamah znatno {ir{i in to upravi~eno, saj le obravnave na dolgi rok, tudi na lokalni ravni, najbolj celovito izri{ejo dinamiko in obliko sprememb, ki se je kazala v postopnem prehajanju proti gospodarstvu industrijskega zna~aja. Knjiga je po svoji strukturi in pristopu enostavna, kombinira kronolo{ko-pregledni in deloma pro- blemski pristop. V kon~nem to pomeni, da je tudi nazorno pregledna. V dobro avtorja je nedvomno {teti tudi dejstvo, da se je ob obi~ajni razpetosti zgodovinarjev med obravnavo kolektivitet na ravni procesnosti in individualnosti gospodarskih subjektov, v konkretnem primeru to pomeni obravnavo na ravni posamez- nih podjetij, odlo~il, da bolj izpostavi industrijske panoge oziroma posamezne podjetni{ke usode. Rezultat te namere je razdelitev obse‘nega, za zgodovinopisno obdelavo pa nedvomno zahtevnega, histori~nega procesa na tri ~asovna obdobja, ki so znotraj sebe smotrno in nedvoumno definirana glede na povezovalne dru‘beno-politi~ne in socialne okoli{~ine. Prvo poglavje zajema obdobje do druge svetovne vojne. Kot intermezzo mu sledi dogajanje med drugo svetovno vojno, da bi avtor knjigo u~inkovito zaklju~il s povojnim obdobjem do za~etka devetdesetih let preteklega stoletja, do opustitve socializma in hkrati tudi Jugoslavije. Uporabljena periodizacija torej sledi uveljavljeni historiografski koordinatni shemi. Prvo in zadnje poglavje sta strukturirani po enakem dvodelnem vzorcu. Avtor najprej predstavi splo{ne zna~ilnosti celjske industrije in nato preide na oris posameznih podjetij znotraj pano‘no zaokro- ‘enih skupin. Na ta na~in je avtor dobil prilo‘nost, da izpostavi lokalne celjske zna~ilnosti na obzorju {ir{ih dru‘benih in ekonomskih ozadij, ki so determinirala tudi dinamiko in vsebino industrializacije na Celjskem. Od tega vzorca je avtor odstopil v obravnavi ~asa med drugo svetovno vojno. Razumljivo, saj je vsesplo{nemu vsiljevanju nem{ke podobe javnega ‘ivljenja neizogibno sledilo tudi ponem~enje posameznih gospodarskih podjetij. In na tej ravni se dogajanje bistveno razlikuje od predvojnega ali povojnega obdobja. Temeljna celjska specifika, ki obvladuje ~as do druge svetovne vojne je slovensko in nem{ko rival- stvo za prevlado v mestu. Gospodarska sfera v tem politi~nem prerivanju ni mogla ostati in tudi ni ostala nedotaknjena. Politi~ni konflikt je zaznamoval tudi proces celjske industrializacije, zlasti v ~asu do prve svetovne vojne. Nacionalizem je bil dodatna spodbuda marsikateremu podjetni{kemu podvigu, a tudi neuspehu, na slovenski ali nem{ki strani. Tako lahko, so~asno kot v politiki ali na ban~nem podro~ju, tudi na terenu industrijskega dela opazujemo oblikovanje dveh na nacionalni lo~nici ute- meljenih gospodarskih skupnosti. Res pa je tudi, in to velja mo~no poudariti, da ta lo~nica ni bila neprehodna. V interesu dobi~ka posameznikov jo je bilo mnogo la‘je prestopiti oziroma prese~i kot pa v kontekstu politi~nih ali socialnih relacij, kar avtor tudi ilustrira. Obravnava celjskih razmer izpostavlja tudi drugo pomembno zna~ilnost. Avtor namre~ ugotavlja, da je med celjskimi podjetniki zaslediti dale~ najve~ trgovcev. Hkrati to dejstvo postavlja v {ir{i inter- pretativni okvir akumulacije kapitala. Za uspe{en zagon industrijskega podjetja je poleg ideje, ki je temeljno izhodi{~e, in {e marsikatere druge osebnostne in pridobljene lastnosti, potrebno v prvi vrsti imeti predvsem zadostni kapital. In obrtni{ke in rokodelske spretnosti – dale~ od tega, da bi bile odve~ ali celo ovira – niso bile odlo~ilni pogoj. In rezultat? Sorazmerno manj podjetij, ki bi po organski poti pre{la pot od obrtni{kih delavnic do industrijskih hal. ^e pa so ‘e krenila po tej poti, je bilo potovanje praviloma dolgo.