Ma/UNtFSSil
PoitnTn« plačana v gotovfnt
Cena 1 Din
Leto I. (VIII.), štev. 21
Maribor, sreda, 25. maja 1927
JUTRA
C«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam č»k. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4-
Vlada Izdeluje volilni program
Ponovne avdi ence ministrskega predsednika — Delovni program za novo Narodno skupščino — Volitve bo vod\t
Boža Maksimovič
B e o ? r a d, 25. maja. Za včeraj napovedani povratek ministrskega predsednika VukičevKa iz Vrnjačke banje je bil v zadnjem hipu odložen na danes. Vukičevi« je ostal v VrnjaČki banji še en detn in je bil včeraj in danes še v ponovnih avdijencah pri kralju. Novinarjem je izjavil, da je predložil kralju obširen delovni program, ki ga hoče njegova vlada izvesti deloma še "red volitvami, deloma pa predloži-i novoizvoljeni Narodni skupščini. Na vprašanje novinarjev, kaj vse obsega ta delovni načrt, je odvrnil g. VukicevK, da^še ne more dati nikakih izjav, ker načrt še ni končno redigi-ran. Vsekakor pa hoče vlada doseči, da bo nova Narodna skupščina uspešno in smotreno delala za ozdravljenje naših gospodarskih razmer.
Kralj ukaza o razpustu Narodne skupščine in razpisa volitev še ve« dno ni podpisal. Zgodilo se bo to šele potem, ko bo mogla vlada nuditi verjetne garancije, da bo novi par' ment bolj delazinožen kakor je sedanji.
Glede rekonstrukcije vlade se pojavljajo vsak dan drugačne vesti. Današnje »Vreme« zopet trdi z vso gotovostjo, da bo stopil v vlado Boža Maksimovi« in zopet prevzel notranje ministrstvo, tako, da bo kot notranji minister vodil volitve.
Vlada se nadeja, da bo pod Maksi-movi«evim vodstvom zanesljivo dobila veliko večino, tudi ako bo šla na volitve samostojna skupina in ne pod radikalsko in demokratsko zastavo.
Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v petek
popoldne.
Lindbergh brez konca In kraja
Pariz in Amerika sta še vedno v ekstazi. — Vabila v evropske prestolice. — Mati noče trgovati s sinovim junaštvom. — Priprave za sprejem v
Ameriki.
Važfie diplomatske konference v Beogradu
Marinkovičev! sestanki z angleškim, italijanskim in rumunskim poslanikom. — Mussolinijeva izjava je odstranila ovire za pogajanja.
. ® e. 0 S r a d, 25. maja. V javnosti pi iplsujejo velik pomen včerajšnjimi se tankom zunanjega ministrstva dr. Marinkovima z italijanskim poslanikom Boarerom, rumunskim poslanikom Emandljoni l„ angleškim poslanikom Kennardom.
Na vseh treh sestankih so razpravljali o zadnjih formalnostih glodc za-ct ka direktnih pogajanj mod Rimom" in Beogradom. Poslanik Bodrer0 je ob tej priliki sporočil naši vsadil tudi izjavo Mussolinija glede razlago tiranskega pakta. O tej izjavi povdarja Mussolini, da
italijansko-albanska pogodba nima ni„ kake osti proti Jugoslaviji ali kaki drugi balkanski državi, ampak da
GLEDALIŠČE V TURINO POGORELO
V pondeljek ob petih zjutraj je izbruhnil v torinskem gledališču »Teatro Alfieri« požar ter napravil ogromno škodo. Velika palača, ki jo jc Kgradil 1. 1872. arhitekt Panizza, jo do tal Pogorela. Tudi gledališka stavba, ki je stala Prod to na istem mestu, jo padla kot tftev ognja. Upepeljeno gledališče jp o največje v Turinu in je stalo n® ,u	Umbecto. Uničen je vos in-
vredRv^!?l^a,i5ža 1 Wivto garderobo na ištftm temu- <la sta ix>roj pogorela ze dv« Ta lili n a lvrama, SL	^tnUd Poslopja, da bodo
ki bo hlT? s<;zidali novo gledališče,
"raoWkc in
Poučno ~yH...Wr
priredita Tuj8ko-prometno društvo in Udruženje gostilničarjev, hotelirjev, In kavarnarjev v Zagrebu. Potovanje Pri-čne 20. junija ln bo trajalo 14 dni. Udeleženci si bodo Predvsem oglodan raz. stavo v Ziirichu, nato pa razne švicarske hotelo in restavracijo, kopališča •dravilišča itd. IJpoznali se bodo zlastl * organizacijo svojih švicarskih sta-“Mseskih tovarišev,
zasleduje izključno miroljubne gospodarske cilie.
Diplomatski krogi smatrajo, da so s tem odprta-vrata za direktna pogajanja med Rimom in Beogradom. Naše zunanje ministrstvo razmišlja sedaj o tem, ali naj to Mussolinijevo izjavo službeno predloži Društvu narodov ali pa jo sporoči le velesilam. Sicer pa so napram Italiji v Beogradu še vedno zelo neza-upni in si ne delajo nikakih pretiranih nad. Nenadni italijanski pokret si razlagajo s tem, da je sedaj vsa Evropa na strani Jugoslavije, pa bi se Italija rada naredila lepo in počakala, da postane mednarodna situacija z a njo zo-Pet bolj ugodna.
POLITIČEN UMOR.
PoUti6no sovraštvo je na jugu naše države §e mnogo hujšo kakor Pri nas. Niso redki slučaji, ko se vročekrvni Pristaši raznih strank v medsebojnem sporu tudi do smrti pobijejo. Že meseca januarja so nasprotnlki grdo pretepli predsednika Nlkičove frakcija v Travniku, seljaka Anto Marjanoviča. Niklčevo glasilo »Domovina« je takrat ostro Protestiralo proti takim metodam političnega boja. Pred par dnevi pa so našli Marjanoviča mrtvega pred pragom njegovega doma v Travniku. Preiskovalna pblastva so usmerila, poizvedbe predvsem v smeri morebitnoga umora iz političnih motivov.
Samomor radi nesoglasja v stranki.
V Pragi je splošno znan tamkaj živeči ukrajinski politični vodja dr, B«c-•zynski, V pondeljek na večer so se raznesle o njem nenadno govorice o samomoru, katerih istlnitost je bila kmalu potrjena. Dr. Baczvnskl si je radi spora v ukrajinski Politični organizaciji hotel vfleti življenje ter si je v nekem javnem kopališču prerezal žile. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa bo najbrž podlegel prizadetim si runam.
Lindberghov »rumel« sc po^ svetu še vedno ni polegel. Povsod še razpravljajo o njegovem drznem in junaškem početju in ugibajo o možnosti, ki nam jih odpira pogled v bodočnost. Gotovo je že danes, da Lindberghov polet ne bo ostal osamljen in da mu bodo kmalu sledili drugi, dokler ne bo naposled tudi zračni promet med Evropo in Ameriko tako samoumeven, kakor je danes zračni promet med raznimi evropskimi mesti.
Da je iz nemogočega naredil mogoče, to je največja zasluga mladega Američana ln v tem je največji pomen njegovega uspeha,
Široke množice prebivalstva pa za enkrat vidijo v Lindberghu seveda samo junaka, ki je tvegal življenje, da obvlada veliko športno nalogo. In mladi junaki, ki brez pomisleka zastavijo svoje življenje, so vedno popularni, so občudovani posebno danes, ko jc na svetu tako malo pravega junaštva. Zato te dni ves svet govori o Lindberghu in ga poveličuje. V Parizu mu prirejajo časti, kakor jih je doživel še malokak vladar. Kjerkoli se pokaže, ga obsipljejo z ovacijami, tako da se mora naravnost skrivati. Ameriško poslaništvo, kjer Lindbergh stanuje, pa oblegajo tisočglave množice od jutra do večera, da bi vsaj za kratek hip videla svojega junaka.
Lindberghovo letalo, katerega so ljudje ob prihodu zelo poškodovali, ker si je vsak hotel odnesti ž njega kaj za spomin, bo te dni popravljeno. Lindbergh bo naredil nato ž njim par poletov nad Parizom.
Vsa večja evropska mesta so povabila Lindbergha na obisk. Do-zdaj je obljubil poset samo Bruslju, da na ta način počasti belgijski narod, ki je med vojno toliko pretrpel. Kdaj se bo vrnil v Ameriko, še ni določeno. V Evropi namerava ostati še par tednov in tukaj preživeti svoje počitnice. Povabil je svojo mater, naj pride za njim. Čim se je to zvedelo, so tri velike prekooceanske paro-brodne družbe povabile gospo Lindberghovo naj se prepelje v Evropo na njihovih parnikih, seveda brezplačno.
Kakor sina obsipajo tudi mater razna gledališka in filmska podjetja z laskavimi ponudbami. Velika filmska družba ji je ponudila 100.000 dolarjev (5.6 milijona Din), ako nastopi v glavni vlogi filma »Ameriška mati«. Gospa je vse ponudbe odklonila, češ da noče delati kupčij s stvarjo, za katero Je njen sin zastavil življenje. Lindbergh je prišel v Pariz brez potnega lista in brez denarja. Francoska policija mu ni delala sitnosti, glede denarja pa se je zglasil v pondeljek prj pariški podružnici velike ameriške banke »Kquitable Trust Com pany« In je predložil ček za 12-000 frankov. Podpisal ga je »Charles Lind bergh, Newyork—Parls«. Banka mu je ček brez obotavljanja izplačala, čeprav nima pri njej ne denarja ne odlitega računa.
Američani, ki so na svoiega rojaka
še bolj ponosni, se že zdaj pripravljajo na svečanosti, s katerimi ga hočejo sprejeti, ko se vrne v domovino. Listi zahtevajo, naj gre po Lindbergha v Evropo ameriška vojna ladja.
Mornariško poveljstvo je že izjavilo, da je pripravljeno tej želji ugoditi. Kongres mu bo podelil ameriško odlikovanje »častno kongresno medaljo«, ki jo ima sedaj samo 10 živečih Američanov. Ob enem bo imenovan za rezervnega generala vojaške avijati-ke Zedinjenih držav.
„Kino Aoo/o“
Od četrtka naprej:
Vili. vsesokolskl zlet v Praši 1926
Največja telovadna prireditev svetal Otvoritvena predstava v četrtek ob pol 11.
Predigra: Krasna dvodejanka,
rFTrTnn nrmniiga
Navaren karambol sredi Maribora
Motorno kolo trčilo ob avto.
Danes popoldne ob Pol 2- uri se 3« na križišču Prešernove in Razlagovo ubite pripetM težka nesreča, ki po srečnem naključju ni zahtevala nobeno človeške žrtve, pač pa Povmročila Precejšnjo materij elno škodo.
Ob navedenem času je po Razlagovii ulici privozil i avtomobilom SL I 483 fotograf g. Vlagič. Istočasno pa je hotel paslrat-l g. FiHp, trgovski Pomočnik pri tvrdki Pregrad, ki je privozil z motornim kolosom SL I 485 po Prešernova! ulici. Sprednje desno kolo avtomobil® je zgrabilo zadnje kolo motocikla in ga treščilo ob tla. Sunek je bil tako močan, da jo avto zaneslo v deblo kostanj® a tako silo, da se je precej Poškodoval. Motociklist in potniki v avtu so le lažje poškodovani, dočim sta obe vozili radi karambola neuporabni. Avtomobil so odvlekli v garažo k Marinlju, motorno kolo pa je bilo prepeljano na stražnioo. Kdo .ie zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiskava.
Mariborsko porotno zasedanje
se prične 7- junija t. 1. in bo trajalo 8 do 10 dn'. Sedem oseb Je obtoženih radi umora, dve radi poneverbe, en® «w3i detomora in tri radi ropa. Do sedaj «0 razpisani sledeči slučaji: 7. junija: Mihael Šeruga In Franc Bračič (umor)j 8. junija: Ivan in Kalman Cahuk (umor);
9.	junija: Franc Kamože (težk® telesna poškodba) in Tihomir Miloševič (poneverba); 10. junija: Anton KokMč, Martin Harniski in Alojz Doljšak (top); Antonija Lenko (detomor); 11, junij®: Jo«. Silak (umor); 13, junija; Franc Jarh (poneverba); Ignac Krajnc (umof in požig); 14. junija; Edo Rup in Pavle Berti nek (zloraba uradne oblasti); Štefan Magdič (požig) in Antcm Hladen (umor).
Stran 2.
V E C E R N 1 K Jutri
V'MarTSoTC^"žrVTT9W.
Isi h ulili
Začetek točno ob 14. uri. — Senzacijonelne mednarodne in domače dirke. — Omnibusi od 13. ure dalje od Glavn. trga.
in avtomobilsko dirko
na Teznu.
Vlak odhaja ob 13-35 na Tezno. — Minimalna vstopnina Predprodaja vstopnic v četrtek do 12. ure, Aleksandrova c. 19*
Obrtništvo mariborske oblasti in Državna obrtna banka
(Dopis odličnega obrtnika)
Pod tem poglavjem ste priobčili, gospod urednik, v »Večerniku« članek, ki bi ga mogla naša obrtna javnost krivo pojmovati. V odbor ljubljanske podružnice Državne obrtne banke so delničarji mariborske oblasti na v to svrho v Mariboru sklicanem sestanku kandidirali trojico obrtnikov, in obrtniki vztrajamo na tej povsem upravičeni zahtevi. Da so ljubljanski delničarji preko tega enoglasnega sklepa štajerskih obrtnikov izmed sedmih postavili šest Ljubljančanov na kandidatno listo, nam je nerazumljivo, ker je pač jasno, da je podružnica v Ljubljani namenjena za obe oblasti in da pri večjem številu obrtništva v mariborski oblasti nikakor ne moremo koncedirati še manjšega zastopstva v svoji ljubljanski podružnici zavoda, ki je ustanovljen
s 40% državnega prispevka, torej prispevka vseh davkoplačevalcev.
Pa tudi za slučaj, da se v poznejših časih ustanovi ekspozitura v Mariboru, ki bo brez dvoma podrejena ljubljanski podružnici, nam gre po vsej pravici zadostno interesno zastopstvo v ljubljanski podružnici to tem bolj. ker je ravno mlado gospodarsko se razvijajoče obrtništvo mariborske oblasti tem večje podpore in uvaževanja potrebno kot relativno močnejše v Ljubljani in ker je za razvoj tega obema oblastima namenjenega zavoda sporazumno in složno delo prizadetih krogov neobhodno potrebno. Ljubljanski delničarji store v interesu skupne stvari dobro, da svoje stališče revidirajo in uresničijo tolikokrat povdarjano potrebo skupnega dela.	Obrtnik.
Prvič v Mariboru!
Popolnoma novo!
OP
BEN ALI
v glavni vlogi Ramon Novarro
najkrasnejši ljubavni velefilm iz 1001 noči! Vsled velikega zanimanja piedprodaja vstopnic dnevno od 10.-12. in pop. od 2. dalje v pisarni.
Tel. 329. Kino „Union“ Tel. 329
■■aBBBaBBBBiiHMBflaBSsaaaaEESB
Spori
Za veliko motociklistično in automo-bilsko dirko na Teznu 26. t- m. je sprejelo dirkalno vodstvo do danes 28 prijav domačih in najznamemtejih inozemskih dirkačev. Trening se je radi popravila prostora preložil na sredo Popoldne in četrtek zjutraj. Za občinstvo, ki misli posetiti dirko, bo vlak pripravljen na glavnem kolodvoru z odhodom ob 13.35 na Tezno. Tudi avtobusi bodo vozili neprenehoma od Glavnega trga na Tezno. Danes se vrši pri »Zamorcu ob pol 21. pozdravni večer došlih gostov, po dirki pa bo istotam zabavni večer, h kateremu so vabljeni vsi člani auto-in motokluba in od njih vpeljani gostje. Predprodaja vstopnic se vrši, da se zabrani prevelik naval občinstva na dirkabščne blagajne od srede naprej v vseh športnih trgovinah, osobito pa v tajništvu Motokluba na Aleksandrovi c-19. Pcedprodaja traja do četrtka opoldne. Ker Motoklub ni štedil ne na sredstvih ne na. trudu, da uprizori čim impozantne jšo in večjo senzacijonalno dirko, pričakuje tem večjo udeležbo publike.
Bencinska Potrošna vožnja avtomobilskega kluba SHS, sekcij Ljubljana in Maribor, ki bi se imela vršiti v nedeljo 29. t. m. se je morala radi dezolntnega stanja ceste na Progi Črna (sedlo)—Kamnik na nedoločen čas odgoditi.
Maribor : Svoboda. Jutri dopoldne se ob 10. odigra Prijateljska nogometna tekma med rezervo Maribora in prvim moštvom svobode. Izbrna forma Mavi-borove rezerve jamči za zanimiv potek prireditve in ni izključno, da ji celo u-spe nadvladati tabelarično zadnje plasirani klub v naši oblasti. Sodnik g. Fišer.
Tenisturnir Maribor:Rapid, Jutri v četrtek dopoldan se konča prvi medklubski turnir obeh klubov. Odločilne in najbolj napete igre se bodo igrale po 10. na igriščih »Maribora«. V tem času nastopajo prvaki obeh klubov.
ISSK Maribor — lahkoatletski odsek. Lalvkoatleti se opozarjajo, da se vrše redni lahkoatletski trainingi ob sredah in Petkih od 18. uro dalje. Prihodnji teden Se bo pričelo z izpeljavo tekališča in s popravili skakalne jame- Dela bodo o-pravili člani sami, dočim bodo dovoz materijalij oskrbeli prijatelji društva, j
Zgodba ukradenega motornega kolesa
»Saj se mi je že sanjalo, da me lovi policija...«
Tako je pozdravil uzmovič Feiiks Hambrož dva detektiva, ki sta ga zasačila sinoči ter ga motila na prijaznem gričku pri Rušah baš v trenutku, ko je daleč proč od živahnega Maribora popravljal ukradeno motorno kolo vredno 18.000 Din. Vinski veletrgovec g- Pugel je javil varnostni straži, da mu je neznanec sunil v noči od petka na soboto s hodnika hiše št. 3 na Trgu svobode motorno kolo znamke Pucli. Sum je padel na Feliksa Hambroža, ki je bil nekdaj delavec pri tvrdki Rossrnan in Pugel, se Pa pozneje preselil v tovarno dušika v Rušah. Iz raznih tehtnih razlogov ga je imela policija že dalj časa na piki.
Včeraj zjutraj sta se napotila iz Maribora v Ruše dva tajna kriminalna u-radnika ter ves božji dan iskala Hambroža, ki bi jima morda znal povedati kaj natančnejšega o zginulcm motornem kolesu. Najti ga nista mogla in že sta se hotela slabe volje vrniti v Maribor, ko ju je vendar poplačala dobra usoda. Na nekem dvorišču razglednega hribčka pri Rušah sta Pridefilirala rtfimo samega Hambroža in Puglovega motornega kolesa.
Gospoda iz sive hiše na Slomškovem trgu sta bila tako prijazna ter obljubila Hambrožu, ki jima je hitel zatrjevati, da mora nujno popraviti motor, da bosta popravilo že sama izvršila. Tudi se nista dala Premotiti po prijazni pripombi češ »že davi sem si mislil, da ne Poteče današnji dan dobro, ker sem imel neprijetne sanje, da me lovijo.« — Vzela sta ljubitelja motornih koles v svoje varstvo ter telefonirala po gosp. Pugla, ki je bil čez četrt ure s svojim avtomobilom v Rušah in potrdil identičnost ukradenega motorja. V neprijetnem razpoloženju, toda nobel, se je odpeljal uzmovič v dobrem spremstvu z avtomobilom v Maribor, kjer je dobil posebno sobo za zamrečenimi okni.
Na policiji jo Hambrož priznal tatvino. Pripovedoval je, da je prišel v petek v Maribor, da se malo razvedri, ker se je naveličal Podeželskega dolgočasja. Zabaval so je do jutra. Ko pa je bilo le treba misliti na prenočišče, so je spomnil vinske trgovino na Trgu svobode, kjer jo nekdaj služboval- Kakor po navadi so bila tudi topot vežna vrata res že ob 4. zjutraj odPrta in je lahko smuknil notri. V tem pa se jo spomnil tudi na leno motorno kolo g. Pugla: minila ga je zaspanost in premagala skušnjava. Previdno je izlekel kolo, ga zajahal in se odpeljal v Ruše.
Mariborski	in
Deklaracijska proslava
Proslava lo-Ietnice majske deklaracije, tega velepomembnega zgodovinskega dne, zahteva, da se je Poleg šolske mladine, ki nastopi korporativno, u-deleže vsa naša društva in ostalo občinstvo, ne samo iz mesta, ampak tudi iz bližnje okolice. V svrho tozadevnega razgovora vabi Jugoslovanska Matica vsa društva na sestanek, ki se vrši v petek, 27. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih, Slovenska ulica št. 2. Sestanka naj se udeleže tudi zastopniki onih društev, ki bi slučajno ne prejeli pismenega vabila.
Obenem ponovno opozarjamo na spominske diplome, ki jih je izdala Jugoslovanska Matica in ki naj krasijo domove vseh zavednih Slovencev. Nabavijo naj jih tudi uradi, šole, trgovine, gostilne, kavarne itd. Povsod naj visi spomin na veliki zgodovinski dogodek, ko je bil položen temelj naši narodni svobodi!
Pri nedeljski manifestaciji nastopi skupno pet pevskih društev (Glasbena Matica, Drava, Maribor, Jadran, Luna) in tri godbe (Drava, Sokolska godba in godba katoliške omladine).
O smrti malega Igorčka
dveletnega sinčka trgovca g. Tipla, ki ga je v soboto ubil električni tok, v mestu še vedno živahno razpravljajo. To ni čudno, saj ima danes skoro vsaka rodbina električno napeljavo in le malokdo se je zavedal, da krije ta poleg ogromnih dobrot v sebi tudi veliko opasnost, ki se lahko ob najmanjši neprevidnosti kruto maščuje.
Pretresljive nesreče v rodbini gosp. TiPla pa ni zakrivila neprevidnost, ampak res le nesrečen slučaj. Služkinja je imela živahnega dečka rada, kakor da bi bil njen, in skrbela je zanj z vso Ljubeznijo- Zato sta ji ga stariša, oba zaposlena v trgovini, tudi vedno brez skrbi zaupala. V soboto je položila deklica Igorčka v posteljico in dvignila mrežo ob strani. Skoro neumljivo je, kako je mogel fantek, ko se je prebudil, kljub visoki mreži potegniti k sebi v posteljico razmeroma težko svetilko s Pol metra oddaljene nočne omarice. Svetilko je Prižgal in služkinja jo je našla še gorečo poleg mrtvega otroka.
Kako so je nesreča pravzaprav zgodila, še vedno ni bilo mogoče pojasniti-Gotovo pa jo, da služkinje, ki je sama vsa obupana, no zadene nobena krivda.
ITO - našla za zolie je oaibolj
Policijska kronika.
Nocojšnja noč je bila precej mirna-Izvršena je bila samo ena aretacija, vloženih pa je bilo 10 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
Tujci v Mariboru.
Od torka na sredo je Prenočevalo v Mariboru 78 tujcev: v »Moranu« 20, pri »Zamorcu« 15, Pri »Črnem orlu« 1*1, pri Halbwidlu 8, pri »Zlatem konju« 5- Med njimi je bilo 17 inozemcev.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 14 hlapcev, 10 majarjev, 15 viničarjev, 30 kamnosekov, 16 rudarjev, 1 klepar, 1 železostrugar, 8 ključavničarjev, 2 elektrarja., l žagar, 15 mizarjev, 3 čevljarji, 1 lesni delavec, 1 slaščičar, 7 Pom. delavcev, U vajencev (Pf* kovske, kleparske, slikarske, pečarske m ključavničarske olrrti), 28 kmečkih dekel, 2 natakarici, 1 gospodinja, 1 kuharica k finan carjem, 1 negovalka k novorojenčku, 13 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarice, 2 po«trežnici, 4 tovarniške delavke, 1 šiviljska učenka.
Spomladi
ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev
KARO
Maribor, Koroška cesta 19.	67
Gledališki repertoar
Sreda, 25. »Rigoletto«. B. Kuponi. NavS-dne;,operne cene.
Četrtek, »Pri belem konjičku«. Kuponi.
Nepreviden oče.
Včeraj se je štirinajstletnemu Karltt R. iz Hajdine splašila krava, ki jo je vodil skozi Sodno ulico proti državnemu mostu. Radi avtomobilskega ropota je sicer mimo živinče zdivjalo v Tatten-bachovo ulico, kjer so ga prijeli pasanti. Prestrašeni Karlček se ni upal več prijeti vrvi in so kravo, kise je pomirila ne da bi povzročila kako škodo, spravili v hlev pri »Zlatem konju«, dočim je Kar-lek odšel iskat očeta, ki je baje ostal v neki gostilni v mestu. Do danes se k »Zlatem konju« ni vrnil niti oče niti sinko in krava še vedno čaka gospodarja, da jo odvede domov.
Zlobna poškodba.
Neki »tranki je bila zarubljena luksuzna kočija in prepeljana na dvorišče kovaškega mojstra Mihaela Počivalnika na Tržaški cesti št- 8. Nocoj pa je neznani zlikovec razrezal usnjeno streho na treh mestih tako močno, da se je ne da popraviti, temveč bo treba kočijo na novo Prekriti. Povzročena škoda znaša 1000Din. Storilcu so oblasti baje že na sledu.
Glasbena Matica.
Moški zbor, ima nocoj pevsko vajo.
Pevski odsek društva »Jadran«, vabi vse gg. pevce in pevke, da pridejo v Petek dne 27. t. m. točno ob 20. uri v prostore drž. realke. Jako važno! 176 Velika kavarna.
V pondeljek, sredo in petek elitnf ^koncert z umetniškimi nastopi. 162 Restavracija Halbwidl.
Jutri, v četrtek jutranji in večera? koncert pri vtsakem vremenu. 174
V Ljutomeru
se je z današnjim dnem naselil kot zasebni zdravnik g. dr. Ciril Porekar. 181 Nesreča na žagi.
Ko je včeraj popoldne opravljal svoje delo na žagi Lenaršič pri Ribnici ob Pravi 241etni delavec Ivan Horvat, ga je zgrabil za levo roko transmisijski jermen ter ga dvignil v višino in ga držal naprej, da se revež ni mogel ganiti. Šele čez četrt ure ga je rešil iz strašnega Položaja neki došli tovariš. Horvatu jo zlomljena roka na treh mestih in so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Iz Vuznlce, nam poročajo:^ čudne razmere morajo vladati pri naši občini, da občinski Proračun še danes, to je koncem maja, ni odobren. Vsekakor je to dejstvo dokaz, da občinski odbor pri nadrejenih oblastih ne uživa ravno največjega zaupanja- Naj Poskrbi g. žarpan, da se ra®mere zboljšajo! — v naši okolici se že več časa potika kaznjenec, ki je Pred 14 dnevi ušel iz mariborske kaznilnice. — Orožništvo ga zasleduje, a ga doslej še ni moglo ujeti. Begunec čaka oČividno ugodne prilike, da se mu posreči popihati čoz mejo.
Dražba lova.
Lov občine Velenje «e bo dal vi za« kuP za bodočo lovsko zakuPno dobo potom javne dražbe dne 7. junija v občinski pisarni v Velenju. Lov občine Podgorje se bode dal v zakup dne 10. junija pri sreskem 'Poglavarju v Slovenjgradcu. Družbeni pogoji so razvidni Pri eres-kem Poglavarju v Slovenjgradcu ntccT uradnimi urami.
Učiteljski tečaj za ročno delo
prirodi Podmladek Rdečega križa v Za« grebu (Opatička ul. 10) od 6. juliia do 14. avgusta. Z vpisnino 200 Din jc Plačano tudi stanovanje, Prehrana pa velja 500 Din na mesec. Prijave z vpisnino do
10.	junija na gori navedeni naslov
V M ari E o m, Up e 25. V. 192T.'
Marffiorsfe! V E C F R' V T K Tetra/
rSfran 3.
Soholsivo
Okrožni zlet Podravskega in Murskega okrožja se bo vršil na Binkošti 5.
. junija v Ptuju, kjer bo Sokolsko društvo ob enem razvilo svoj prapor. Nastopila bo tudi lyonska vrsta in br. Štukelj.
Ker je uspeh prireditve v Ptuju velikega nacijonalnega in moralnega pomena,
Pričakujemo, da se tega zleta udeleži članstvo v največjim številu. — Starešinstvo Mariborske sokolske župe.
Film »VIII. vsesokolski zlet v Pragi«, se predvaja v mariborskem kinu »Apo-lo« od 26. do 29. t-m. Dne 26. ob Pol 11. dopoldne se vrši prva Predstava za sokolsko članstvo, popoldne ob pol 3. brezplačna Predstava za sokolski naraščaj.
»Poživljam članstvo, da se udeleži jutrišnje predstave polnoštevilno, ker je to oficijelna sokolska predstava s samo slovenskimi napisi in je od njenega moralnega uspeha odvisen ves nadaljni obisk in celotni Propagandni uspeh filma. — Župno starešinstvo.
Kako se f@ Turkinja nesrečno zaljubila v lastnega moža
Roman romana. — Neprijetne posledi ce časopisnega podlistka. — Nepoznan pisatelj in njegove oboževalke. — Pre naglien poskus samomora. - Hvaležna
snov za film.
terpentinov©
milo
/tvojimi' ^
Drua^dlika.
VELIK IN PRIROČEN KOS!
Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pen, kolikor majhen kos po daljšem pranju.
1.) Terpentin v milu.
2.) Velik in priročen kos.
3.) Prijeten duh.
4.) Slike iz pravljic za izrezati,
5.) Milo je v zavitku.
6.) Svetla barva.
7.) Razkuženje perila.
O čudni, skoraj neverjetni zgodbi poročajo pariški listi iz Carigrada. V redakciji velikega carigrajskega dnevnika je Sedel urednik Mehmed Asaf beg, o katerem so trdili njeogvi kolegi, da je dober Pesnik dočim so pesniki zatrjevali, da je dober novinar, sam pa je hotel biti oboje. Nekako Pred letom dni je napisal za svoj Ust feljton v: verzih. — Feljton je vzbudil veliko pozornost, Mehmed Asaf pa je dobil za honorar — odpust iz službe in tri mesece zapora. V svojih verzih je namreč preveč ostro pokritiziral turškega diktatorja Kemal Pašo.
Mehmed je odsedel svoje tri mesece, v tem času pa začutil v sebi tudi pisateljsko žilo. Začel je pisati velik roman o romantičnem mladeniču, ki'radi nesrečne ljubezni skoči v. morje. Roman je dokončal in ga, ko je prijel zopet v svobodo, objavil v svojem Prejšnjem listu, vendar pa z ozirom na svojo Politično afero, pod. tujim imenom.
... rudi to njegovo delo je vzbudilo ve-1 P. Pozornost, a zdaj za pisatcl.ia bolj pruie no _kak.0^ nekdaj njegov, pesniški feljtom Ljudje so roman kaT požirali, zlasti zenske so norele za njim in naklada lista ?e rastja od dneva do dneva.
Ravnatelj je srečnemu Mehmedu Prostovoljno primaknil k honorarju, ki mu ga je to pot res izplačal v denarju.
Med najbolj vnetimi čitatelji romana je bila tudi Mehmedova žena, ki pa ni slutila, da je pisec romana nioti mož. Tako se je zatopila v sentimentalne romantične zgodbe, da se je najprej Za_ ljubila v Tomanovega junaka, nato pa v. neznanega pisatelja. Poizvedovala je, kdo je avtor romana, a zvedeti ni mogla. Le moža ni vprašala, ker sc je bala, da bi mogel zaslutiti, kaj se ž njo godi.
Dobremu Melmicdu sc o vsem tem ni niti sanjalo. Pa pa opažal, da je njegova ženka vedno bolj nervozna, napram njemu ne več tako ljubezniva in da iz-
gublja svojo zdravo barvo. Nekoč je potožil svoje skrbi Prijatelju iz uredništva. Ta mu je v šali odvrnil, da se je žena morda nesrečno zaljubila. Mož pa je šalo vzel za resnico in hitro zdirjal domov, da bi zahteval od žene pojasnilo. Doma žene ni našel in nihče mu ni vade) povedati, kam je odšla. Zdaj je bil trdno uverjen, da je njegov sum u-pravičen, in brez pomislekov je sklenil slediti junaku iz svojega romana. Šel je k morju in se pognal v valove. V zadnjem hipu so ga še rešili ter nezavestnega oddali v bonico. Ko je Prišel k sebi, je sedela ob postelji njegova žena, ihteča od sreče in prestanega strahu. Bila je namreč med tem pri glavnem u-redniku lista, katerega je rotila, naj ji pove, kdo je pisatelj romana, ker da ne more več brez njega živeti. Glavni u-rednik je Prelomil svojo, Mehmedu dano obljubo in ga je izdal. In tako je romantična ženska izvedela, da se je zaljubila v lastnega moža.
Ako bo Mehmed Asaf zdaj pameten, bo predelal to zgodbo svojega romana in tragikomedijo svoje žene v. filmski libreto in zaslužil ž njim še vse drugačen honorar, kakor ga je dobil za roman.
Razbojniki napadli oblastnega poslanca.
Pretekli teden se je vračal oblastni poslanec Hadži Barjaktarevič iz Peči v selo Vrnov.ec. Na vozu so bili poleg njega še občinski svetnik Osman Džemajil, Hajri beg Jaršapašič ter voznik Redžep Džemajil iz Peč'. Neznani hajduki so pričeli streljati na nje iz zasede ter na mestu usmrtili Osmana Džemajila ter voznika Redžepa Džemajila. Od potnikov je imel orožje edino Hajri beg Jaršapašič, ki .ic pričel Streljati med napadalce ter jih razgnal. Oblastni po-• 'ancc Bar.iaktarevič, na katerega je bil v prvi vrsti insecniran napad, je ostal nepoškodovan-
„lgra na grsdu“
(K sinočni premijeri).
Dva libretista in njun prijatelj in sodelavec komponist pridejo na grad, kjer se nahajata dvorni igralec in operna diva z glavnega gledališča. Skozi zid slišijo došleci, kako nadleguje baritonist z ljubezenskimi ponudbami divo, ki je zaročenka komponistova. Vsi trije Postanejo razburjeni, posebno hudo Pa zadene dogodek mladega komponista. — Njegov prijatelj libretist hoče rešiti situacijo, spiše še Ponoči enodejanko, kjer se nahajajo iste besede, ki so jih sh-šali prej skozi zid, ter zahteva, da igrata baritonist in diva zvečer po večerji pred družbo, da more s tem Prepričati komponiste, da se mu zaročenka ni izneverila, marveč je le učila z baritonistom »uloge«.
Navzlic komičnim situacijam pa je ta Molnar jeva igra le utrudljivo dolgovezna. Morda bi na kakem drugem odru bolje uspela; pri nas bi jo prav lahko pogrešali. Škoda, da smo Pri izbiri iger navezani zgolj na slučaj, mesto da bi imeli že vi začetku sezone začrtano smer.
Igrali so še Precej dobro: najbolji je bil pač g. Joško Kovič, ki je menda izbral, prevedel in režiral igro: g. Urvalek kot postrežljivi sluga je delal ovinke kakor Konjunktiv pri Reinhardtovcih, gg. Železnik, Grom, Razberger in P. Kovič so bili na mestu; gdč. Starčeva se pa s svojim zadirčnim krikom in nemirno igro ni mogla ugodno uveljaviti; tudi njena nočna obleka ni bila ravno srečno izbrana in je motila igro in škodovala tudi lepi postavi dive na gradu. St-
Lep avtomobilski uspeh
Zastopnik znanih in priznanih avtomobilov »Tatra«, g. Avgust Stoinschegg iz Rogaške Slatine, je v nedeljo dosegel športni uspeh, v kakršnem ga bo težko kdo posnemal. Peljal se je s svojim malim, dvocilindrskim 4-12 KS vozom iz Vitanja Po, za avtomobile skrajno slabi gozdni esti k lovskemu gradiču grofa Thurna na Rakovcu na Pohorju- Avtomobil je bil polno zaseden, s 4 osebami,
kljub temu je obvladal pot na 1200 m visoko ležeči Rakovec brez Pavze v 20 minutah. Bil je to prvi avto na tej poti. Šofiral ga je zastopnikov sin g. Gustav Stoinschegg, vozila Pa sta se poleg še gg. Pichler iz Vitanja in trgovski potnik Berdajs iz Celja.
Pot je bila tem težja, ker je ves čas Ulo kakor iz škafa in je bila cesta čisto razmočena. Kljub temu sta ostala stroj in voz i na vožnji navzgor i na povratku intaktna brez defekta. Kako bravurozen je uspeli g. Stoi.nschegga, mora presoditi le oni, ki pozna cesto na Rakovec. Neprestano se Ponavljajo strmine, ponekod do 36%, Pešec rabi za pot nad 3 ure, avto pa jo je prevozil v 20 minutah! Kakor Pristavlja naš iavesti-telj, pripravlja g. Stoinschegg za našo športno javnost s svojim »orjakom« »Tatro« nova in še večja presenečenja.
200 milijard za oboroževanje.
Na seji ekonomske konference v Ženevi dne 23. t. rn. je švedski delegat Oerne pri utemeljevanju svojega pred loga za razoroževanje iznesel statistične podatke, ki dokazujejo, da znašajo vojaški izdatki vseli držav sveta nad 19 milijard zlatih frankov ali nad 200 milijard dinarjev. Od tega odpade samo na Evropo 12 milijard. Statistika dokazuje, da so vojaški izdatki držav danes večji nego so bili 1. 1913.
Poplave v dolnji Volgi.
V času splošnih poplav tudi prebivalci spodnjega toka Volge, ki so večinoma nemški rojaki, niso ostali neprizadeti. Koncem preteklega tedna je pričela voda v saratovski guberniji katastrofalno naraščati. Najhuje je trpelo po dosedanjih vesteh mesto Po-krovsk, ki so ga morali evakuirati in nastaniti prebivalce v železniške vagone. V guberniji pa je voda že poplavila preko 20 vasi. Tudi pokrajina ob izlivu Volge v Kaspiško morje je v veliki nevarnosti radi prihajajoče ogromne vode. — Mesto Astrahan bo. v kratkem odtrgano od okolice, radi česar se ljudstvo z mrzlično hitrostjo preskrbuje z živili.
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
21
Well'« jc odgovoril Sienis,	»vsaka	minuta	»Sam? To je bil vendar Jack Bell iz Chicaga, ki
velia 100 dolarjev!«	jc ukradel tri milijone dolarjev!«
Toda takrat jc Michel Mohr našel zločinca.	Frank Murrel se je začudil.
No m-iznih vrečah za grmado zabojev v najčr-	»Torej ne Sam? — O kako sem se prestrašil,
miši temi ic ležal in spal.	Ampak tat jc preklicano podoben nekemu mojc-
• Tukaile je'« jc zakričal Mohr, poskočil in ga	mu prijatelju. Glavo bi šel stavit, da ženejo tam-
^	»Meni	kai	takega'«	se	ie	togotil.	»Ta	prekleti	zgrabil ‘	kaile Sama Flečerja, Prvovrstnega umetnika, bo-
H°landec!	Iz	samega	maščevanja	mi	jc	naredil	to	^ Zločinec sc je branil kakor	obseden.	Kričal,	rilca nedosežne elegance in klovna svetovnega
zlar!T0,to! ~ Ce bi'jaz videl tatu milijonov, bi mu bil okoli sebe. a redarji so ga hipoma vklenili in renomeja!«
sHto arokc 'n noge ter bi ga vam izročil. Kaj ml-	ker ic začel tuliti, so mu vtaknili v usta cep. Nato	»Da, človek se včasih čudovito zmoti.« je
slitc da bi jaz ne zaslužil rad pet tisočakov? -	so	™ dvignili in odnesli z	ladje na kopno.	dejal sosed,	Potegnil glavo nazaj m izginil
Ta bedak, ta Pietje? gotovo se je spet napil! Boji	Vidici Mohr pa je	gledal preko relinga in	v> Frank	Murrel si je v pomirjenje razburjenih
se ba m ln luknje> ^	^	jn	mj takolc z.-_	opazoval,	kako	ženejo	zločinca	z	obale	živcev lntro natočil cas.co konjaka ter .o zvrnil
K	,	tia na policijski urad. Tolpa radovednežev se je vase.	„	.
teli na ^-^nadaljevalo. Potniki so *c hll množila kar'vidno ter drla za redarji in za tatom	**
dani z mornarji. Mohrom In čast konta‘pa so še	Tcdai se ie zaslišalo	iz najnižje vrste okenc	Ladja,	vlečena od dveh močnih vlačneev. je
vedno iskali. Pretaknili so ladjo od vrha od naj-	ladje, ki se je počasi oddaljevala od obale, obupno	že^lospela	v Hudsonovo strujo ter od tam začela
Michel Mohr pa ic razmišljal še vedno:
Ni ga takega tiča. kot jc ta Jack! Zaril Iti : kril cn 'e- da jc že pravi čudež. Sam zlodej vedi
kje <;vn0-
Jack pa je lepo spal v Flečen^vem kovcegu
(Dalje prihodnjič.)
votlin— zaman . ..
/C 11 ^injla.prYa n ra ... že potekala druga
kričanie: »Sam! Sam!«
Bil je Frank Murrel- ki je z grozo opazoval, parm rog jc zarigal trikrat‘zaporedparnik ic kako ženejo redarji v ječo njegovega prijatelja in imd odpluti.	•	l0rCQ	tovariša - Sama Flečerja, borilca in glasbenega
I edaj je pritekel na krov policijski poročnik, klovna.	.	.
»Ladja ne sme odpluti, dokler ne najdejo ta- »Sam?« Ic vprašal obupanca nic-o- en—' tu!« je dejal kapitanu.	ki je molel svojo glavo iz sosednjega okenca
stari ArATVV.V.'.
V V. C F P N ! K Jufra.
V Mar7T)orn cfne”25. V. 'ml
Neutrujeni
Najboljši trboveljski cement in zagorsko apno se dobi najceneje pri Vlnkotu Lašič, zidarskem mojstru, Maribor, Tržaška cesta 98, nasproti mestnega vodovoda. Izvišuje tudi vsa stavbena nova in popravilna dela
veseli
kadar
Palma
pete čevljih
Naznanilo!
Naznanjam, da sem prevzela po mojem možu vodstvo trgovine ter se priporočam cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost, kakor je bila dosedaj izkazana naši trgovini.
Prevzamem vsa popravila urarske in zlatarske stroke ter jamčim za ceno in solidno
delo.
Antonija Stoječ
urarska trgovina Maribor, Jurčičeva ulica 8.
Zahvala. *
Ob prerani smrti blagopokojnega soproga, očeta tasta, gospoda
Lovrenca Stojc-a
u ra rj a
smo prejeli obilo dokazov sočustvovanja; ker nam je nemogoče, zahvaliti se poedincem, bodi dovoljeno, da izrečemo tem potom vsem. ki so nam izkazali v teh težkih trenutkih svojo naklonjenost, najtopljejšo zahvalo.
Maribor, dne 25. maja 1927.
Žalujoča rodbina
172	Stojec-Vitrll.
1 Državni vpokojenec
vešč pisarniških del se sprejme za lahko služuo v Mariboru, proti mesečni nagradi 60) Din Uradne ure od 8—12. in od 15—17. ure. Punudbe na upravo .Večernika"1 pod .Vpokojenec".  1_0
Gostilno, bufet ali vinotoč vzamem v naj-m ali na račun. Eventuelno kupim. Ponudbe pod .Dober promet“ na upravo „Ve-černika".	171
Stanovanje
nizka najemnina, 3 sobe, kuhinja, se takoj odda proti mali odškodnini. Ponudbe na Oglasni zavod Kovačič. Msribor. 177
Najboljše pecivo 31
ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg V.
Posestvo
vrt, veranda, paviljon, gostilna, ob cesti tik toplic v Rimskih To p 1 i ca h, ob Savinji ugodno na prodaj. 5 minut od postaje, elektr. luč. njiva, travnik. Vprašati: Pin er le Lenard, Maribor.
ZAHVAM9CA
Gosp. Mokar Bin, Subotica.
Cast mi e izvestitl Vas, da su mi Vaše Larucin kapsule bile od vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da je kaparje povse p:estale, — Spoštovanjem
H6 K. M., Maribor.
LARUCIN KAPSULE dobivajo
se po ceni od Din 80 — u svim apotekama, — Glavno skladište: APOTEKA BLUM SUBOTICA.
Birma se bliža!
Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti
prodajam SuknO od Din 26*— "ffi
tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča
J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17
Darilaza birmo!
Ure, srebrnina in zlatnina po naj nižjih cenah pri tvrdki
A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8
Oglejte ai cene in predmete v izložbah ter v trgovini
OGLAS.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, proda ali da v najem malo posestvo v Bohovi, obstoječe iz novo zidane hiše in pribl, tri orale zemljišča. V hiši so prostorne kleti, pripravne za obrtne delavnice In lepo stanovanje s tremi sobami in pritiklinami. Natančnejše Informacije v pisarni posojilnice v Narodnem domu.
161
Naznani/o!
P. n. meščanstvu dam na znanje, da bom v četrtek, dne 26. maja zopet začasno odprl
kavarno v mestnem parku
Trudil se bom postreči cenj■ občinstvo z najboljšimi pijačami in sladoledom.	175
Se priporoča
Gabro \/al/ak.
Naš zlati, nenadomestljivi edinček
IGOR
nas je dne 21. t. m. popoldne za vedno zapustil.
V pondeljek, dne 23. majnika 1927 smo ga položili na mestnem pokopališču v Pobrežju v prezgodnji grob.
Velika udeležba pri pogrebu našega ljubljenca, mnogi krasni šopki in venci ter vsi dokazi iskrenega sočustvovanja so nam dokaz, da so mnogi delili z nama neizmerno bol.
Bodi tem potom vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti našo bolest izrečena najina globokočuteča, srčna zahvala.
Nušlca in Rado Tipel.
na jb olj še kakovosti, ekonomske pri uporabi bencina in olja, sijajna vozilo za strmine, ki so radi idealno konstruiranega peresja tudi najprimernejša za slabe ceste, od najpriprostejše do najbogatejše opreme, dyo-, četvero in šestero-sedežne dobavlja'
16«
4/12 HP
Glavno zastopstvo za SJdSi
Ausust StoinschegS. Rogaška Slatina
Zastopstvo za ljubljansko oblast Jugo*Auto dr. z o. z., Ljubljana
Izdaja Konzorcij »Jutra«
v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela, v Mariboru.