Ptuj, torek, 29. julija 2008
letnik LXI • št. 59 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah
Ptuj • Šola po meri mladih Evropejcev
O Stran 4
Po naših občinah
Sv. Ana • Če gradimo aorte, moramo tudi kapilare
O Stran 5
Po naših občinah
Ptuj • Glasove bodo sprejemali do 15. ure
O Stran 7
Štajerski TED
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Šport
Nogomet • Brez doseženih zadetkov ni zmag
O Stran 11
Športno plezanje
• Mina zmagala na prestižnem mastersu O Stran 13
Ptuj • Praznik mestne občine Ptuj
Praznični vrhunci in veliko zabave
Mestna občina Ptuj letos praznuje svoj že trinajsti praznik, potem ko si je za praznični dan izbrala 5. avgust. Koledar prireditev s praznično noto je zajeten, od športnih do kulturnih prireditev, družabnih srečanj, do izbora mis Štajerske za mis Slovenije.
Zgodila pa se bo tudi 16. ptujska Rancarija, posvečena 30-letnici Ptujskega jezera in 35-letnici brodarskega društva Ranča Ptuj. Vrhunec praznovanja pa bo v petek, 1. avgusta, in v soboto, 2. avgusta, z osrednjo prireditvijo in dogajanjem ptujske poletne noči s številnimi glasbenimi skupinami ter veličastnim ognjemetom. V teh dneh na nek način praznujejo v skoraj vsakem kotičku MO Ptuj. Gospodarskih zmag pa tudi letos ne bo, že dolgo praznik MO Ptuj poteka brez vidnih gospodarskih zmag, čeprav so prisotne skozi dosežke nekaterih, ki bodo letos prejeli zlato plaketo MO Ptuj. Letos so se nove pridobitve veselili le na Mestnem Vrhu, kjer so dobili novih 1300 metrov asfalta. Za čarobnost dogajanja na ptujskem nebu (na fotografiji) pa so tudi letos prispevali balonarji Slovenije in Avstrije.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec • Med
najbolj iskanimi imeni
O Stran 12
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku,
še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 1. avgusta 2008, ob 20. uri na dvorišče minoritskega samostana.
V primeru dežja bo prireditev v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Slovenske gorice
Ocene škode presegajo milijon evrov
13. in 14. julija je Osrednje Slovenske gorice zajelo neurje z močnim vetrom, nalivi in točo. Kar nekaj časa je minilo, da so znane prve ocene nastale škode, saj si zaradi obsežnosti poškodovanih objektov ni nihče upal napovedati dejanske škode. V občini Lenart je Komisija škode in prišla do naslednjih
Dr. Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptuj
za ocenjevanje škode Uprave RS za zaščito in reševanje s svojimi strokovnimi službami in s pomočjo občinske uprave občine Lenart od 14. do 24. julija opravila oceno
ugotovitev. V občini Lenart je slab milijon škode na kmetijskih površinah; poškodovanih je preko 500 hektarjev kmetijskih površin.
O Stran 3
Slovenija • Poročilo Banke Slovenije o koncentraciji kapitala
Preko ene milijarde evrov kreditov za prevzeme
Odbor za gospodarstvo je na petkovi seji k poročilu o aktivnostih v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveniji, ki ga je DZ obravnaval na včerajšnji izredni seji, sprejel tri sklepe. Seznanil se je s poročilom Banke Slovenije o vlogi bank pri prevzemih večinskega deleža v družbah Pivovarna Laško, Merkur in Istrabenz.
Član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič je povedal, da se je celotna izpostavljenost bank do družb (prevzetih in prevzemnih), ki so bile v zadnjem letu vpletene v tri večje prevzeme (Pivovarna Laško, Merkur, Istrabenz) konec marca letos v primerjavi s koncem leta 2007 povečala z 2,64 milijarde evrov (75,9 odstotka kapitala bank) na 2,87 milijarde evrov (78,5 odstotka kapitala bank).
Konec leta 2006 je izpostavljenost do omenjenih družb znašala 1,82 milijarde evrov (70,3 odstotka kapitala bank). »Gre za vse obveznosti bank, ne samo za kredite, ki so namenjeni financiranju prevzemov,« je opozoril Ja-šovič.
V poročilu o finančni stabilnosti Banke Slovenije smo sicer ocenili, da je bilo takšnih kreditov konec leta 2007 za približno 1,2 milijarde evrov, po podatkih, ki so nam jih sporočile banke, pa jih je bilo za približno 970 milijonov
Uvodnik
evrov, je dodal Jašovič.
Pregledi Banke Slovenije glede izpostavljenosti bank do skupine Pivovarne Laško in prevzemnih družb so pokazali, da so banke spoštovale interne postopke glede načina odobritve kreditov in kriterije zavarovanja. Pri pregledih je Banka Slovenije ugotovila, da banke praviloma ustrezno vrednotijo izpostavljenost in oblikujejo rezervacije. Manjša odstopanja so bila ugotovljena le pri eni družbi, kjer je banka morala oblikovati dodatne rezervacije, je povzel Jašovič.
V primeru Laškega je centralna banka še ugotovila, da so družbe povezane glede skupne finančne izpostavljenosti, zato so tveganje obravnavali kot eno skupno tveganje, ki ne sme preseči 25 odstotkov kapitala banke. »Upoštevaje dejstvo, da je z delnicami Pivovarne Laško zavarovan manjši del izpostavljenosti do prevzemnih družb, smo trem bankam, v katerih pa je bilo odstopanje
Se genocid lahko ponovi?
13■ obletnica pokola v Srebrenici, ki so jo obeležili pred nekaj tedni, je svet spomnila, da sta dva največja krivca za genocid v Bosni še vedno na prostosti. Ravno v trenutku, ko je kazalo, da je upanja, da bosta kdaj odgovarjala za svoje zločine, vedno manj, so se stva-ripostavile na glavo. Eno najbolj iskanih oseb na svetu, Radovana Karadžiča, so po tolikih letih agonije končno prijeli in to - kot je bilo pričakovati - v Beogradu, kjer je živel povsem normalno življenje. Medtem ko so matere in žene pobitih fantov in mož 13 let jokale in prelivale solze žalosti, je eden največjih vojnih zločincev mirno živel v centru srbske prestolnice. Dragan David Dabič, kot se je predstavljal Karadžič, se je ukvarjal z alternativno medicino, pisal strokovne članke in postal ugleden bioenergetik. Redno se je srečeval z ljudmi, nekajkrat naj bi dopustoval na Hrvaškem in v Rusiji, enkrat pa so ga ujele celo televizijske kamere. Eden najbolj iskanih ljudi na svetu je bil neprepoznaven do te mere, da je lahko živel povsem normalno življenje. Čeprav naj bi ga iskal skorajda cel svet, je bila pomoč, ki jo je imel doma, očitno premočna, da bi mu kdo prišel na sled. A nova oblast v Srbiji je pokazala politično voljo in za enega največjih vojnih zločincev je končno napočil čas, ko bo moral poravnati stare dolgove. Čeprav je večina ljudi z njegovim prijetjem zadovoljna, je ta dogodek Srbijo ponovno obrnil na glavo. Dan za dnem se vrstijo protesti in neredi. Neverjetno je, koliko ljudi, predvsem mladih, podpira grozljivo početje vojnega zločinca. Prizori, ki jih je možno spremljati preko medijev, so grozljivi. Skorajda toliko kot dejstvo, kaj je bil Karadžič sposoben narediti. Kažejo na to, da je njemu podobno mislečih še vedno veliko preveč. Daje miselnost Miloševiča tudi med mladimi, ki bi morali začeti na novo, še kako prisotna. Dogodki, ki smo jim bili priča ob osamosvojitvi Kosova in prijetju Karadžiča, so skrb vzbujajoči in so lahko resno opozorilo svetu. Ne le zato, ker nekateri podpirajo morilce, temveč tudi zato, ker kažejo, da 13 let le ni dovolj dolga doba, da bi bilo nemogoče, da se kaj takega ponovi.
Dženana Becirovic
Foto: internet
nižje od dveh odstotnih točk, določili končni rok za uskladitev s predpisano omejitvijo do 30. septembra,« je povedal Jašovič.
Glede Merkurja in z njim povezanih družb je centralna banka po Jašovičevih besedah ugotovila, da pri nobeni od bank izpostavljenost do skupine ne presega omejitve največje dopustne izpostavljenosti. Enako je Banka Slovenije v okviru rednih aktivnostih ugotovila glede Istrabenza in z njim povezanih družb. Kot je pojasnil Jašovič, inšpektorji neposrednega pregleda izpostavljenosti vseh bank do družbe v primeru Istrabenza še niso
opravili, saj prevzem še ni bil izpeljan.
Člani odbora so za obravnavo v DZ sprejeli sklep, da se DZ seznani z vladnim poročilom o aktivnostih na podlagi sklepov, ki jih je DZ v zvezi s problematiko koncentracije kapitala sprejel na junijski seji. Soglašali so tudi s sklepoma, da DZ ugotavlja, da vlada v okviru pristojnosti izvaja aktivnosti na tem področju, in da DZ vladi predlaga, naj mu morebitne nujne spremembe zakonodaje predlaga do začetka avgusta.
Zvonko Černač (SDS) je v imenu predlagateljev seje povedal, da je vlada poročilo pripravila, zato je prav, da se DZ
z njim seznani. Poleg tega je racionalno, da se obravnavo združi z obravnavo nekaterih drugih predlogov zakonov, je dodal. Vili Trofenik (Zares) in Aleš Gulič (LDS) sta ocenila, da vladno poročilo po kakovosti in vsebini ni ustrezno. »Poročilo ni zrelo za povprečen občinski svet, ne pa za DZ,« je bil kritičen Trofenik. Breda Podpečan (SD) ju je dopolnila, da vlada v njem ni upoštevala predvidenih rokov, saj z njim zamuja 22 dni.
Opozicija je bila kritična tudi do četrtkovega razkritja premiera Janeza Janše, da se »zaenkrat ve za en primer, ko je NLB omogočala mana-gerske odkupe v povezanih podjetjih Pivovarne Laško, vendar je uprava te banke to naredila brez soglasja nadzornega sveta«. Banka Slovenije je razkrila le skupne podatke in ne podatkov za posamezne banke, je opozoril Trofe-nik. »Do enake obveščenosti smo, kot so nekateri drugi, upravičeni tudi poslanci. Od ministra za finance Andreja Bajuka bom zahteval, naj kot lastnik razkrije, če kaj ve, če tega Banka Slovenije ne sme,« je poudaril.
Jašovič je članom odbora
na njihovo željo pojasnil, da je vloga nadzornih svetov v bankah veliko večja kot njihova vloga v ostalih gospodarskih družbah. Prag višine kredita, nad katerim mora uprava banke pridobiti soglasje nadzornega sveta, je po bankah različen. »Praksa je zelo različna, v Banki Slovenije pa ocenjujemo, da je primerna,« je dejal in pojasnil, da gre za različne stopnje zaupanja med upravo in nadzorniki posamezne banke, o čemer pa odločajo lastniki.
Trofenik je opozoril, da je izpostavljenost največja v primeru državnih bank, Katja Božič s finančnega ministrstva, sicer tudi nadzornica v NLB, pa je izpostavila, da je tako tudi zato, ker dve največji banki v lasti države, NLB in NKBM, skupaj obvladujeta več kot polovico trga.
Stane Pajk (SDS) je ocenil, da je do koncentracije kapitala prišlo zaradi prijateljskih povezav in pomanjkljive zakonodaje, ki pa jo je ta vlada popravila. Darja Lavtižar Bebler (SD) se s tem ni strinjala in opozorila na nova primera, v družbi Iskraemeco in Ibi Kranj.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Sindikat carinikov napovedal stavko
Stavkovni odbor Sindikata carinikov Slovenije je zaradi zavrnitve finančnega ministra Andreja Bajuka, da podpiše sistemizacijo v carinski službi, v petek sprejel sklep o uvedbi stavke v carinski službi, je sporočil sekretar sindikata Dušan Miščevič. Če sistematizacija ne bo potrjena do 25. avgusta, bodo s stavko začeli 3. septembra, še pojasnjuje. »Glede na dejstvo, da se je Sindikat carinikov Slovenije z delodajalcem uskladil, za katera delovna mesta gre v carinski službi, je zavrnitev podpisa sistemizacije grob poseg v socialno partnerstvo,« je v sporočilu za javnost zapisal Miščevič. Kot pojasnjuje, je v skladu s podpisano kolektivno pogodbo za javno upravo možno sistematizirati delovna mesta specialistov v vseh tarifnih skupinah tako v carinski in davčni službi, kot v policiji in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da minister Bajuk ni zavrnil podpisa sistemizacije, ampak je ravnal v skladu s sklepom vlade z dne 17. julija 2008. »Minister je ravnal v skladu z navodilom ministrstva za javno
upravo, kjer je navedeno, da so bila potrebna sredstva za odpravo nesorazmerij predvidena za enako strukturo delovnih mest. Torej ni dovoljeno višati zahtevnost delovnih mest,« so na ministrstvu pojasnili v odzivu na napovedano stavko. Menijo še, da je napoved stavke carinikov sicer legitimna, vendar po njihovem mnenju ni potrebna. (sta)
Sevničani 12. oktobra na nadomestne županske volitve
V sevniški občini, kjer so v nedavni tragični nesreči pri hidroelektrarni Blanca na Spodnji Savi izgubili svojega dolgoletnega župana in poslanca SLS v državnem zboru Kristijana Jan-ca, bodo novega prvega moža občine volili na nadomestnih županskih volitvah 12. oktobra, morebitni drugi krog volitev pa bo 2. novembra. Do izvolitve novega župana bo občino vodil podžupan Srečko Ocvirk (SLS), ki to funkcijo opravlja poklicno. V nesreči so Sevničani izgubili tudi podžupana Rudolfa Dobni-ka (SDS) in občinskega svetnika Marjana Kogovška (SLS), ki je bil tudi predsednik krajevne
skupnosti Boštanj. Med žrtvami nesreče, ki se je zgodila 3. julija, so bili tudi predsedniki krajevnih skupnosti Sevnica, Studenec in Blanca: Bojan Lipovšek, Mihael Metelko in Bogoslav Peklar. Štiri nadomestne člane svetov krajevnih skupnosti bodo Sevničani prav tako volili 12. oktobra, izbira novih predsednikov pa je v pristojnosti samih članov sveta. Pokojni Lipovšek je bil tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Sevnica, zato bo treba z javnim razpisom poiskati novega direktorja. Sevniški svetniki so sicer v četrtek na izredni seji potrdili mandat nadomestni članici občinskega sveta Mariji Mojci Hočevar (SDS), za vršilca dolžnosti direktorja komunalnega podjetja pa so imenovali Mitjo Udovča, ki bo to funkcijo opravljal do imenovanja novega direktorja oziroma največ eno leto. (sta)
Srbija prodala prvih 16 podjetij z območja nekdanje Jugoslavije
Srbska agencija za privatizacijo je v petek na dražbi prodala prvih 16 podjetij z območja republik nekdanje Jugoslavije.
Prodajo ji omogoča junija sprejeta uredba o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih republik skupne države, zoper katero so že protestirale Slovenija, Hrvaška in BiH. Na dražbi je najvišjo ceno doseglo podjetje Semenarna. Izklicna cena zanj je znašala manj kot 200.000 evrov, kupec, družba Fimas, pa je zanj odštel 1,1 milijona evrov. Podjetje Semenarna je tudi edino od prodanih podjetij, katerega cena se je povzpela nad milijon evrov. Za nekoliko manj je bilo prodano podjetje Mirna trgovina iz Beograda, za katerega je podjetje Univerzal odštelo 875.000 evrov. Poleg omenjenih podjetij, ki sta na dražbi dosegli najvišji prodajni ceni, so bila danes prodana tudi podjetja Beoprevoz, Hidrogradnja komerc, Beoin-duplati, Energo bioinženjering, ATM BG, Servis specialnih vozila, Jugradis, Kontinentalšped, Inles komerc, Srpski opanak, Niš herc, Reko, Elektrokovin in Ključ komerc. Gospodarska zbornica Slovenije pa je pozvala pristojne slovenske institucije, da zaščitijo premoženje slovenskih gospodarskih subjektov v Srbiji in skupaj s srbskimi organi poiščejo rešitev nastalega političnega problema. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenske gorice • Škoda po neurju katastrofalna
Ocene škode presegajo milijon evrov
13. in 14. julija je Osrednje Slovenske gorice zajelo neurje z močnim vetrom, nalivi in točo. Kar nekaj časa je minilo, da so znane prve ocene nastale škode, saj si zaradi obsežnosti poškodovanih objektov ni nihče upal napovedati dejanske škode.
V občini Lenart je Komisija za ocenjevanje škode Uprave RS za zaščito in reševanje s svojimi strokovnimi službami in s pomočjo občinske uprave občine Lenart od 14. do 24. julija opravila oceno škode in prišla do naslednjih ugotovitev.
V občini Lenart slab milijon škode na kmetijskih površinah
Poškodovanih je preko 500 hektarjev kmetijskih površin. Ocena škode na kmetijskih površinah, trajnih nasadih in vinogradih se giblje okoli 950.000 evrov. K temu je potrebno prišteti še škodo, ki je povzročena v gozdovih, vendar še vse posledice niso zabeležene in ocenjene.
Kot nam je povedal župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, bo Občinska komisija za oceno škode na kmetijskih površinah pričela individualno ocenjevati škodo na kmetijskih površinah v torek, 29. julija, ko bo zaklju-
;
PP0HN1
IwiiMÄi
KftflHMNN
Nastalo škodo po neurju na kmetijskih površinah si je skupaj z županom občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem ogledal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc.
čeno tudi zbiranje prijav. Dokončno poročilo o škodi na pridelkih, povzročeni zaradi toče, poplav, močnega vetra in deževja, bo predano pristojnim službam Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do 10. avgusta.
Komisija je ocenjevala tudi škodo, ki jo je neurje povzročilo na stavbah. Ocena delne škode na stavbah je bila opravljena na 533 stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektih in znaša okrog
1.950.000,00 evrov.
Ocena delne škode na gradbenih inženirskih objektih (transportna infrastruktura, distribucijski cevovodi, vodni objekti in drugo) je okrog 92.300,00 evrov.
V petek, 25. julija, so v občini Lenart zaključili obdelavo vseh ocen delne škode, povzročenih na stavbah in gradbeno-inženirskih objektih, ki bo predana v nadaljnjo reševanje pristojnim službam Ministrstva za obrambo.
Precejšnja škoda je na kmetijskih površinah.
Tudi buče so povsem uničene.
V vmesnem času zbiranja, obdelovanja in ocenjevanja povzročene škode na območju občine Lenart je Občina podala tudi predlog prednostnega reševanja posameznih primerov na stanovanjskih objektih, katerih popis in poročilo so predali v prednostno reševanje Ministrstvu za okolje in prostor v višini ocenjene škode 114.993,90 evrov.
Župan mag. Janez Kram-berger nam je tudi povedal, da so v tem obdobju po neurju izdali tudi navodila za ravnanje s poškodovanimi azbestcementnimi kritinami. Odlaganje poškodovane odpadne azbestcementne kritine je možno na urejenih odlagališčih. Stroške krije Ministrstvo za okolje in prostor, glede na predhodno zagotovljene pogoje in način, ki ga je dolžan zagotoviti upravljavec odlagališča za območje občine Lenart. Prevzem, začasno skladiščenje in transport azbestcementnih kritin zagotovi družba Saubermacher Slovenija, d. o. o., Zbir-no-sortirni center Lenart-Sp.
Porčič. Te stroške pa krije Občina Lenart iz sredstev rezervnega sklada za odpravo posledic naravnih nesreč. Prevoz na začasni prostor pri družbi Saubermacher Slovenija, d. o. o., v Sp. Porčiču in primerno zaščito materiala zagotovi vsak posameznik sam.
Občina Lenart je vzpostavila tudi sodelovanje med škofijskim Karitasom, Centrom za socialno delo Lenart in Rdečim križem območne enote Lenart in Občino Lenart in skupaj usklajujejo programe pomoči občanom, ki jih je prizadelo neurje.
Župan Kramberger je prepričan, da je najboljše, če se pomoč dodeljuje ob koordinaciji in soglasju vseh organizacij, saj bo le tako pravično in enakomerno razdeljena.
Tudi v občini Benedikt je škoda po neurju velika
V občini Benedikt prizadeto območje celotne občine. Škoda je na vseh poljščinah, skupaj je poškodovanih
okrog 600 hektarjev kmetijskih površin, od tega 150 hektarjev pšenice in ostalih poljščin, preko 300 hektarjev pa je poškodovanih tudi polj s koruzo. Škoda na vseh poljščinah, trajnih nasadih in travinju znaša od 30 do 100 odstotkov. Ob tem so tudi 100-odstotno poškodovani trajni nasadi, predvsem okoli 20 hektarov vinogradov.
Precejšnja škoda v občini Benedikt je nastala tudi na komunalni infrastrukturi, saj so bile nekatere ceste po neurju zaradi podrtih dreves in drogov javne razsvetljave, drogov električnega omrežja in telekomunikacijskega omrežja zaprte. Precej škode pa je povzročil močan naliv, ki je odnašal bankine. Tako škoda na komunalni infrastrukturi po grobi oceni znaša 200.000 evrov.
Močan veter je v občini Benedikt delno odkril strehe na okrog 350 objektih. Odkrilo je tudi cerkev svetih treh kraljev. Škoda na posameznih objektih pa znaša od 500 do 2000 evrov.
Zmago Šalamun
ra»
^Êk^sÊËt
IIF^Ibm
SB?-

mm
Eu
IPiwBÍ
0b neurju se je sprožilo tudi nekaj zemeljskih plazov.
Velika škoda je nastala na strehah.
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Mednarodna mladinska izmenjava
Šola po meri mladih Evropejcev
Mednarodna mladinska izmenjava, ki se je teden dni izvajala v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, je zaključena. Od pretekle sobote so skozi ves teden izpeljali kopico dejavnosti, v katerih je sodelovalo 27 mladih iz Slovenije, Slovaške, Češke, Nemčije in Francije. Svoje vtise in razmišljanja so sodelujoči zapisali, nato pa jih bodo v CID Ptuj strnili v brošuro, ki bo - tako kot celoten projekt - nosila naslov Dnevnik mladega Evropejca.
Projekt je nastal na pobudo mladih prostovoljcev CID Ptuj lani spomladi. Gre za večstransko mednarodno mladinsko izmenjavo, ki jo v največji meri financira evropski program Mladi v akciji preko Nacionalne agencije Movit. Od pretekle sobote so mladi iz Nemčije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije skozi različne aktivnosti spoznavali različne kulture, iskali podobnosti in razlike v šolskih sistemih svojih držav ter na koncu predstavili modele šole, ki bi bila krojena po meri vseh mladih Evropejcev. Skozi različne delavnice so spoznavali tudi mesto Ptuj, preučevali mladinsko delo v različnih državah ter razmišljali o prihodnosti skupnega evropskega prostora. V teden dni trajajočem druženju, ki se je za 27 mladih začelo v soboto, so udeleženci sodelovali pri različnih delavnicah,
Jasmina Kokol
Jt
Primož Jamšek
Foto: DB
Theresia Bachmeier, Nemčija
Petr Tichy, Češka
Neita Pišová, Slovaška
na katerih so predstavljali šolske sisteme držav, iz katerih prihajajo, jih primerjali z ostalimi, na medkulturnem večeru pa so podrobneje predstavili tudi svoje države in kulture. Torek in sreda sta bila glasbeno, plesno in športno obarvana.
Zadnji dan skupnega druženja so udeleženci dobili še zadnja navodila, kako sestaviti dnevnike, v katerih bodo strnili razmišljanja o celotnem projektu. Iz pisnih in vizualnih zabeležk udeležencev se bo oblikovalo digitalno gradivo, ki ga bo spremljal tudi slikovno opremljen skupinski dnevnik. Gradivo, ki bo strnjeno pod naslovom Dnevnik mladega Evropejca, bo neposredno predstavilo učinke mednarodne izmenjave na njene udeležence, izdelano pa bo predvidoma do konca septembra letošnjega leta.
Vtisi mladih o mednarodni mladinski izmenjavi
Jasmina Kokol, Slovenija: »Sodelovala sem pri vseh delavnicah, ki so bile izpeljane v okviru tega projekta, in vsaka mi je bila všeč po svoje. Posebej se mi je v spomin vtisnil spoznavni večer, zabavno pa je bilo tudi na športnih delavnicah. Tema, ki smo jo obravnavali - šolski sistemi -se mi zdi zelo zanimiva. Našli smo skupne interese, ampak še vedno nismo odkrili države, ki bi idealen šolski sistem dejansko tudi izvajala. Zanimivo se mi zdi, da se je vsak naučil nekaj novega. Francozi sicer zelo slabo govorijo angleško, tako da je z njimi še posebej zabavno iskati načine, kako se sporazumeti. Menim, da bi morali razmišljanja in zaključke, do katerih smo prišli med to izmenjavo, vsekakor predstaviti tudi mladinskim organizacijam in tistim, ki imajo vpliv na to, kakšen je naš sistem.«
Primož Jamšek, Francija: »Spremljam francosko ekipo, sicer pa sem zaposlen na veleposlaništvu v Franciji. Naša skupina se mi zdi še posebej zanimiva že zaradi tega, ker prihajajo iz drugačnega okolja kot ostali udeleženci. Naši fantje in punca prihajajo iz mesta Saint Etienne, iz tamkajšnjega geta. Že okolje, od koder prihajajo, vpliva na njihovo razmišljanje in dojemanje šole in izobraževalnega sistema. Prvotno jih je bilo
Skupina iz Francije se je po socialnem statusu bistveno razlikovala od ostalih, saj večina udeležencev prihaja iz geta.
zelo težko motivirati za delo v delavnicah, saj se jim je že oblika dela, ki smo jo izvajali, zdela preveč podobna šolski in zato tudi nezanimiva. Kasneje so videli, da imajo možnost povedati svoje mnenje ter se ob tem zabavati in sprostiti. Sedaj točno vedo, kaj želijo v svojih šolah spremeniti. Najbolj so bili zavistni, ko so mladi Ptujčani povedali, da imate v Sloveniji pouk do 14. ali 15. ure Oni so namreč v šoli vsaj do 17. ure. Zanimivo je to, da imajo v Franciji še danes sistem izobraževanja, ki ga je vpeljal Napoleon, zato bi bile spremembe dobrodošle. Med zanimivejšimi pobudami, ki so jih podali naši predstavniki, je ta, da bi imeli v šolah hladilnike. Ti bi po njihovem mnenju pripomogli k domačnosti in boljšemu počutju učencev.«
Petr Tichy, Češka: »Projekt, ki ste ga izpeljali na Ptuju, pa tudi nasploh sama Slovenija, mi je zelo všeč. Najbolj se mi je v spomin vtisnil večer kulinarike, na katerem smo predstavljali svoje kulture. Kar se tiče šolskih sistemov, ki smo jih predstavljali, se mi zdi naš zelo enostaven, medtem ko je francoski najbolj kompliciran. Sprememba, ki si jo na Češkem želimo vsi, je denar. Problem je v tem, da naše šole nimajo dovolj denarja, kar se odraža tudi na učencih in njihovem znanju. Pri nekaterih predmetih si moramo, ko pišemo teste, v šolo sami prinesti papir. Ra-
čunalnikov brez pomoči privatnih podjetij še danes ne bi imeli. Problem v šolskem sistemu pri nas je zelo velik, rešiti pa ga bo morala vlada.«
Theresia Bachmeier, Nemčija: »Mednarodne izmenjave sem se udeležila prvič in sem zelo zadovoljna. Vse mi je všeč, delavnice, mesto, ljudje. Najbolj zabaven mi je bil torkov večer, ko smo peli in plesali. Spoznala sem veliko ljudi ter dobila kopico informacij, ki mi bodo prišle prav. Ob spoznavanju šolskih sistemov sem bila navdušena nad slovenskim in slovaškim. Naš se mi zdi preveč kom-
pliciran, saj je načinov, kako priti do mature, milijon. Pri vas mi je všeč to, da je samo eden, tako kot na Slovaškem. Sprememb, ki smo jih izpostavili v naši skupini in bi jih želeli uresničiti v Nemčiji, je kar nekaj. Menim, da bi morali začeti pri reorganizaciji gimnazije, za katero je gradivo preobilno in pretežko.«
Neita Pišova, Slovaška: »Slovenija me je izredno fascinirala, predvsem s čudovito naravo, ki jo imate. Ptuj je podoben mestu, kjer živim, in se zato tu počutim zelo domače. Veliko stvari sem videla, spoznala mnogo
novih ljudi in se ob tem naučila kopico zanimivih stvari. Niso bili vsi projekti, ki smo jih imeli, zabavni, so pa bili poučni. Spoznala sem, da imamo med izobraževalnimi sistemi, ki smo jih predstavljali, na Slovaškem najboljšega. Smešno se mi je zdelo, da je pri vas 1 najslabša ocena, pri nas pa najboljša. Našemu je zelo podoben češki sistem, medtem ko je francoski zgodba zase. V Sloveniji mi je všeč tudi to, da šole podpirajo umetnike, imate celo statuse, ki jim pomagajo, pri nas česa takega ni.«
Dženana Becirovic
Slovaki so prepričani, da je njihov izobraževalni sistem precej podoben slovenskemu.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Sv. Ana • Odprtje lokalne ceste
Če gradimo aorte, moramo graditi tudi kapilare
V petek so v okviru praznovanja 10-letnice občine Sveta Ana v Slovenskih goricah odprli lokalno cesto Zg. Porčič-Zg. Ročica. Odprtja se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar.
Na tokratni prireditvi je bilo več slavnostnih govornikov, saj so pri projektu izgradnje lokalne ceste Zg. Porčič-Zg. Ročica sodelovale kar tri občine, sredstva za izgradnjo pa so pridobile iz evropskega strukturnega sklada. Dolgo pričakovana cesta namreč povezuje vse tri občine in je dober pokazatelj odličnega sodelovanja med občinami, ki se nadejajo morebitnega sodelovanja tudi v prihodnje.
»Spominjam se konca lanskega leta in začetka letošnjega, ko smo se župani srečali z dejstvom in možnostjo izkoriščanja evropskih sredstev. To je bila za nas nova priložnost, hkrati pa tudi izziv, tako se je pokazala potreba po asfaltiranju te ceste. Brez izkušenj, pa vendar, smo se prijavili na prvi razpis, kjer je bila naša vloga pozitivno obravnavana,« je povedal župan občine Sv. Ana Silvo Slaček, sicer tudi vodja projekta. Seveda, kot je
to v navadi, tudi pri tej gradnji ni šlo povsem brez težav. Dela na cesti, ki so jo odprli v petek, še niso detajlno zaključena, od izvajalcev pa pričakujejo, da bodo dokončana v roku 10 dni. Sicer pa cesta ni bila odprta v takšnem časovnem roku, kot je bilo predvideno, saj je bilo odprtje načrtovano za začetek julija, vendar so ga iz objektivnih razlogov prestavili v sklop praznovanja občinskega praznika. Vmes so namreč opravljali dela, ki niso bila predvidena, to so obnova vodovoda, ki ni bil načrtovan, v sodelovanju s Telekomom pa so polagali zaščitne cevi za kasnejšo optiko, ki je za občino nujno potrebna.
Minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar je povedal, da se v Sloveniji veliko posvečamo izgradnji cest, gradimo avtoceste, vendar če gradimo aorte, moramo graditi tudi kapilare, saj tudi brez teh cest cestni sistem ne
Foto: Patricija Babosek
Trak so prerezali (od leve) župan občine Benedikt Milan Gumzar, župan občine Sv. Ana Silvo Slaček, minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Blagoslovil pa jo je tudi pomožni škof škofije Maribor Jožef Smej, ki je tudi častni občan občine Sv. Ana.
more učinkovito delovati. In tako prav takšne ceste, kot je lokalna cesta Zg. Porčič-Zg.
Ročica, predstavljajo kapi-larni sistem. Povedal je tudi, da trenutno izvajajo bilanco
delovanja trenutne vlade in glede tega lahko z vso odgovornostjo potrdi, da so v
tem času pomagali številnim manjšim občinam. Pregledali so obseg povečanih sredstev zanje, ta sredstva so se povečala kar za 30 %, zato je tudi posameznim občinam lažje primakniti kak euro k določenim projektom in zato je bil tudi ta projekt v zvezi z gradnjo ceste hitreje realiziran s pomočjo nove finančne perspektive.
Nagovorom je sledil blagoslov nove ceste, obred je opravil pomožni škof škofije Maribor Jožef Smej, ki je tudi častni občan občine Sv. Ana, temu pa je sledil prerez traku, ki so ga skupaj opravili župan občine Benedikt Milan Gumzar, župan občine Sv. Ana Silvo Slaček, minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger.
V kulturnem programu so nastopili Folklorna skupina KD Sv. Ana, Sosede iz Benedikta in harmonikarici Katja Kavčič in Lea Kolednik.
Patricija Babosek
ČS Grajena • Osrednja slovesnost ob osmem krajevnem prazniku
Uspešno leto na področju investicij
Na ploščadi pred gasilskim domom v Grajeni je v soboto, 26. julija, potekala osrednja slovesnost ob osmem krajevnem prazniku ČS Grajena. Na njej so ob bogatem kulturnem programu podelili letošnja priznanja četrtne skupnosti in priznanja najboljšim v športnih tekmovanjih, ki so jih organizirali v okviru letošnjega praznika.
26. julij so si za praznični dan izbrali leta 200l, ko so položili temeljni kamen za novo šolo. Praznične prireditve so se pričele že 19. julija. V enem tednu so izvedli vrsto športnih in kulturnih prireditev, 24. julija pa so simbolično prerezali vrvico tudi za 1300 metrov novega asfalta na Mestnem Vrhu. S priznanji ČS Grajena pa so letos nagradili KO RK Grajena in Svetlano Širec, slovensko vinsko kraljico. Krajevna organizacija RK je prejela priznanje za humanitarno dejavnost, nesebično pomoč krajanom, uspešno organizacijo krvodajalskih akcij in pomoč pri organizaciji prireditev v ČS Grajena. Slovenska vinska kraljica Svetlana Širec pa je prejela priznanje za promocijske aktivnosti v ČS Grajena.
V imenu ČS Grajena je na sobotni osrednji slovesnosti govoril predsednik sveta Andrej Rebernišek. Letošnje leto je za ČS Grajene uspešno leto na področju investicij. MO Ptuj je našla posluh za njihove želje. 24. julija so predali v uporabo 1300 metrov moderniziranega cestnega odcepa na Mestnem Vrhu, na asfalt čaka še 14 km krajevnih cest. Letos so uredili tudi prostore četrtne skupnosti. V kratkem naj bi pričeli modernizacijo štirih cestnih odcepov v Kr-čevini, Grajenščaku in na Me-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sveta CS Grajena Andrej Rebernišek je na osrednji slovesnosti ob 8. krajevnem prazniku spomnil na nekatere letošnje dosežke, naloge, ki jih čakajo, in načrte za prihodnost.
stnem Vrhu. Nadaljevali bodo z obnovo in posodabljanjem dvorane doma krajanov, začeli bodo s sredstvi MO Ptuj, pričakujejo pa tudi državna sredstva za razvoj podeželja. Dom krajanov naj bi imel že ob 9. krajevnem prazniku čisto novo podobo, do takrat pa naj bi se končala tudi dela pri ureditvi objekta na nogometnem igrišču Grajena. Ena največjih želja Grajenčanov pa je kanalizacija. Projekt za primarni vod je že v izdelavi.
V imenu MO Ptuj pa je le-
tos Grajenčane, ki živijo v eni najbolj zelenih četrtih MO Ptuj, pozdravil podžupan Mirko Kekec. Gre za kraje, ki bodo iz leta v leto postali zanimivejši za življenje. Ob tej priložnosti je še posebej poudaril, da bo MO Ptuj v to območje morala še veliko vložiti in na področju izgradnje infrastrukture marsikaj narediti. Novih 1300 metrov asfalta na Mestnem Vrhu pa je dobra osnova za nadaljnji razvoj.
Priznanje za najposkočnej-
šega Grajenčana do 15 let je prejel Aljoša Tašner, od 15 do 40 let Primož Petek, od 40 do 50 let Janko Krajnc, nad 50 let pa Janko Belšak. Letošnja najposkočnejša Gra-jenčanka pa je Tanja Krojzl. Tudi letos so vasi ČS Grajena tekmovale med seboj v nogometu. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojila Grajena, druga je bila ekipa Grajenščaka, tretja Krčevi-ne pri Vurbergu in četrta ekipa Mestnega Vrha. V kolesarskem maratonu je letos sodelovalo 30 kolesarjev. Priznanje za najmlajšega udeleženca je prejel šestletni Aleksander Gaiser, najstarejši udeleženec pa je bil Ivan Čuček. V sklopu 16. memori-ala Romana Krajnca so letos sodelovale nogometne ekipe Gorišnice, Grajene, Markov-cev in Rogoznice.
MG
Priznanje ob letošnjem krajevnem prazniku sta prejeli slovenska vinska kraljica Svetlana Širec in KO RK Grajena, v njenem imenu je priznanje prevzela predsednica Katarina Šmigoc.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor KD Grajena, Grajena in učenci podružnične šole Grajena (na fotografiji).
Ljudski pevci DU upokojencev KD
Središče ob Dravi • Izredna seja občinskega sveta
Obeta se čezmejno sodelovanje s Hrvaško
V sredo je potekala izredna seja občinskega sveta občine Središče ob Dravi. Svetniki in župan so se sestali z namenom imenovanja predstavnikov v Svet javnega zavoda za informiranje in v Svet zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, obravnavali pa so tudi predlog zakona o ustanovitvi pokrajin in razpis za čezmejno sodelovanje s Hrvaško.
Kot določa sprejeti odlok, se morajo sveti zavodov čim prej oblikovati, zato so od komisije za volitve in imenovanja dobili predloge, sami pa morajo še pred dopusti imenovati člana, da bodo zavodi lahko pravočasno začeli z delom. Tako so v Svet javnega zavoda za informiranje - Radio Ormož imenovali Jureta Kolariča. Tudi v Svet javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož so Ivico Kanič, učiteljico zgodovine na osnovni šoli, le potrdili, saj je komisija že podala svoj predlog.
Zakon o ustanovitvi pokrajin
Kot vemo je vlada v državni zbor poslala tudi novi predlog v zvezi s pokrajinami, istočasno pa ga je poslala tudi vsem občinam v Sloveniji, ki morajo do 10. avgusta podati svoje mnenje. Tako je občina Središče ob Dravi podprla dani predlog in podala svoje mnenje. V tem namreč vidijo dodatno možnost za reševanje problemov, zaradi katerih se sedaj obračajo na Ljublja-
Foto: Patricija Babosek
Po mnenju župana Jurija Borka bodo pokrajine zaživele le, če bo uveden zakon o prenosu sredstev in pristojnosti na pokrajine.
no, v prihodnje pa bi jih lahko, z ustanovitvijo pokrajin, reševali v domačem okolju.
Po mnenju župana Jurija Borka bodo pokrajine zaživele le, če bo uveden zakon o prenosu sredstev in pristojnosti na pokrajine.
Pobude in predlogi
Tu so govorili o javnem razpisu - čezmejno sodelovanje. Gre za spis IPA, to pomeni sodelovanje na razpisih Slovenija-Hrvaška, ti so bili objavljeni v mesecu juniju,
potem so bili tudi pri ustreznih službah razloženi. »Za jutri imamo sklican sestanek vseh treh občin iz našega okolja, torej prišli bodo predstavnik Medžimurske župa-nije, predstavnik Čakovca, župana Ljutomera in Ormoža ter predstavniki 3 razvojnih agencij, je povedal župan. Na te razpise se bo potrebno prijaviti že oktobra, zato so to obravnavali tudi na seji, da so svetniki pravočasno seznanjeni s podrobnostmi.
Patricija Babosek
Mestni Vrh • Novih 1300 metrov asfalta
Kjer je sloga, je tudi moč
Na Mestnem Vrhu, v naselju ČS Grajena, je bilo 24. julija nadvse slovesno. Krajani tega območja so dočakali novih 1300 m asfalta. V trenutku so bili pozabljeni vsi problemi z neprevoznostjo in blatom, ki so jim dolgo časa grenili življenje v tem sicer prelepem predelu Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Simbolični prerez vrvice so opravili predsednik sveta MČ Grajena Andrej Rebernišek, podžupan MO Ptuj Mirko Kekec in predsednik gradbenega odbora Branko Šauperl.
Modernizacija je stala 260 tisoč evrov, od tega je znašal prispevek 15 gospodinjstev 14.250 evrov, 115 tisoč evrov pa je prišlo iz regionalnega sklada za razvoj podeželja.
Odprtje nove asfaltirane ceste na Mestnem Vrhu, po domače Hruške, so v ČS Grajena povezali s praznovanjem 8. krajevnega praznika, ki so ga pričeli praznovati v spomin na 26. julij leta 2001, ko so v Grajeni položili temelje nove osnovne šole. Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena, je na krajši slovesnosti ob odprtju nove ceste, ki je bila 24. julija, povedal, da je to
tudi zanj osebno srečen dan, posebej pa še za krajane, ki so imeli večne probleme z neprevoznostjo ceste in blatom. Upa, da bo kmalu dobilo asfaltno prevleko še 14 km trenutno makadamskih cest od 40 km, kolikor je vseh cest na območju ČS Grajena. Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, pa je dejal, da je tudi odprtje ceste na Mestnem Vrhu neke vrste obliž za vse rane, ki so na cestni infrastrukturi v MO Ptuj. Stanje cestne infrastrukture je slabše, kot velevajo razvojne potrebe na celotnem območju občine. Razume občane, ki se zaradi takšnih in podob-
Foto: Črtomir Goznik
V čast nove pridobitve je zapel moški pevski zbor KD Grajena.
nih problemov združujejo v civilne iniciative in postajajo bolj glasni. Ne razume pa, da nekateri posamezniki vidijo rešitev v odstopih članov oziroma celih četrtnih svetov, mestnega sveta in župana ter celo v izsiljevanjih. Zaradi nekaterih velikih projektov je bilo v zadnjih letih vlaganj v infrastrukturo v posameznih območjih MO Ptuj manj. Že z letošnjim proračunom pa so za reševanje cestne in druge infrastrukture, za odpravo zaostankov, povečali posame-
zne postavke. Modernizacija cestnega odseka Hruške je novi dokaz, da se da s složno-stjo veliko narediti. To območje je lahko zgled sodelovanja med občani, četrtno skupnostjo in MO Ptuj. To območje pa je tudi izjemno zaradi pripravljenosti samih krajanov pri reševanju infrastruktur-nih problemov, čeprav to naj ne bi bila praksa.
V čast nove pridobitve v ČS Grajena je zapel tudi Moški pevski zbor KD Grajena.
MG
Gorišnica, Ptuj • Obisk udeležencev mednarodnega tabora Ujemi mavrico
Spoznavali krajino, navade in običaje
V Termah Snovik je od 18. do 28. julija potekal letošnji že enajsti mednarodni tabor mladih Ujemi mavrico, ki ga je organizirala Zveza lions klubov Slovenije, distrikta 129. Njegovi udeleženci so obiskali tudi Gorišnico in Ptuj.
Na taboru, ki je del mednarodnega projekta izmenjave mladih, je letos sodelovalo 16 mladih v starosti od 17 do 21
let iz enajstih držav, Estonije, Finske, Izraela, Italije, Makedonije, Norveške, Poljske, Slovaške, Švedske, Turčije in
Foto: Črtomir Goznik
Na Dominkovi domačiji v Gorišnici je udeležence mednarodnega tabora mladih Ujemi mavrico, ki ga je v Termah Snovik organizirala Zveza lions klubov Slovenije, pozdravil podpredsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat (desno).
Ukrajine. Med enajstdnev-nim bivanjem v Sloveniji so spoznavali značilnosti slovenske krajine, navade, šege in kulinariko. V okviru številnih aktivnostih so spoznavali tudi svetovne kulture in vere, obiskali pa so tudi Ljubljano, Ptuj, Velenje, Kamnik in Bled.
Kot je povedal sedaj že bivši predsednik Lions kluba Ptuj Jurij Šarman, izmenjava poteka po načelu recipročnosti. V izmenjavo lahko država pošlje le toliko mladih, kot jih kasneje tudi sprejme. Pred udeležbo v taborih mlade najprej gostijo družine. Doslej so tabori v Sloveniji potekali v Celju, Zrečah, Fiesi in Bohinju, nekaj zadnjih let pa potekajo v Snoviku. Med-
narodni tabori mladih imajo v okviru Lions distriktov po celem svetu že dolgoletno tradicijo.
Udeleženci letošnjega mednarodnega tabora mladih Ujemi mavrico so si z velikim zanimanjem in navdušenjem ogledali tudi Domin-kovo domačijo v Gorišnici, kjer jih je pozdravil domačin dr. Andrej Horvat, tudi podpredsednik Lions kluba Ptuj, ki so ga ob tej priložnosti spremljali tudi nekateri bivši predsedniki kluba, Jurij Šarman, Aleš Gačnik, Slavko Visenjak, Žarko Markovič in Branko Šmigoc. V Gorišnici so si ogledali tudi tamkajšnje pokopališče, na Ptuju pa ptujsko klet in grad. S Ptujskega so mladi iz enajstih držav od-
šli polni nepozabnih vtisov.
S Ptujskega so se oziroma se še bodo mednarodnih taborov mladih v organizaciji
Lions distriktov udeležili Saša Horvat, Urška Horvat, Anja Čuš in Uroš Sagadin.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjega mednarodnega tabora se je udeležilo 16 mladih iz enajstih držav. V enajstdnevnem druženju so poznavali Slovenijo, med drugim so obiskali tudi Gorišnico in Ptuj. Na fotografiji pred Dominkovo domačijo v Gorišnici.
Ptuj • Prvič tudi dopisna seja mestnega sveta
Glasove bodo sprejemali do 15. ure
Ptujski mestni svetniki so prvič v svojem mandatu prejeli vabilo za dopisno sejo, ki se bo zaključila v torek, 29. julija, do 15. ure.
Nanaša pa se na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj - spremembe in dopolnitve 2007. Na 20. seji, ki je bila 22. julija, so mestni svetniki ta dokument sprejeli pogojno, ob upoštevanju amandmaja k 3. členu odloka, ker še takrat niso razpolagali s pisnim potrdilom dokumenta s strani ministra za okolje in prostor, ki ga je ta izdal z datumom 24. julija. Spremembe v dolgoročnem in srednjeročnem prostorskem planu MO Ptuj se nanašajo v glavnem na štiri lokacije, od tega je ena vezana na spremembo namembnosti za zemljišče pri Šolskem centru Ptuj (Maro-fu), kjer so nekoč ptujski me-
stni oblastniki načrtovali tudi gradnjo osnovne šole. Zdaj to območje spreminjajo v poslovno-trgovsko območje, kjer naj bi predvidoma gradil Tuš, ki je v preteklosti že plačal veliko denarja za arheološke raziskave terena.
V Mestni hiši na Ptuju pa so včeraj pričeli tudi javno razgrnitev občinskega programa varstva okolja za MO Ptuj. Razgrnitev bo potekala od 28. julija do 27. avgusta. Javna obravnava dokumenta pa bo potekala 31. julija ob 15. uri. Udeležili naj bi se je vsi zainteresirani, saj je problemov v ptujskem okolju veliko, še zlasti je veliko pripomb na smrad, ki je zdaj na območja Ptuja in njegove okolice prisoten že dnevno, prihaja pa iz različnih virov. Dokument bodo predstavili
Foto: Črtomir Goznik
Na tem zemljišču naj bi zrasla nova Tuševa trgovina na Ptuju, arheološke raziskave terena so bile že opravljene.
pripravljavci in člani tehnične skupine. V tem trenutku naj bi bila njegova vsebina že tako pripravljena, da je zrel za javno predstavitev. Na javni obravnavi bo možna tudi razprava. Kot je znano, je bilo potrebno lokalni program varstva okolja MO Ptuj, ki je bil sprejet za obdobje 2003/2007, prenoviti glede na zakonodajo in priporočila ministra za okolje in prostor. Občinski program varstva okolja za obdobje 2008/2013 je razdeljen v dva dela, v prvem je predstavljeno stanje, drugi pa vsebuje načrt ukrepov. Skupna občinska uprava bo pripombe in predloge k razgrnjenemu dokumentu sprejemala tudi na svoj elektronski naslov.
MG
Prlekija • Nove turistične zmogljivosti
Ormož • Seja občinskega sveta
Hotel s savno in fitnesom Obetajo se Ormoške novice
Turizem v Prlekiji vse bolj prodira na podeželje. Najnovejša turistična destinacija postaja Mala Nedelja v občini Ljutomer, za kar je že pred leti poskrbelo ljutomersko podjetje Segrap, ko je odkupilo termalno kopališče v Moravcih.
Bioterme Mala Nedelja z urejenim zunanjim bazenskim kompleksom so se pred nedavnim razširile s pokritim bazenom in wellness centrom, za dodatno ponudbo v neposredni bližini kopališča pa poskrbijo zasebne namestitvene zmogljivosti in turistične kmetije.
Kmalu bo podjetje Segrap pričelo v Biotermah graditi še hotel, s polno intenzivnostjo pa je v izgradnji gostinski objekt v neposredni bližini osnovne šole Mala Nedelja. Investitor je samostojni podjetnik Zvonko Mord iz Noršincev pri Ljutomeru, ki je pred leti kupil poslovno zgradbo trgovskega podjetja Vesna. Ob koncu minulega leta je pričel preurejati precej dotrajano stavbo, v kateri imajo svoje prostore samopostrežna trgovina, okrepčevalnica, zdravstvena in zobna ambulanta. V prvi fazi sta
bila povsem prenovljena trgovinski in gostinski lokal, v teh dneh pa se ob obstoječi zgradbi gradijo povsem novi prostori za obe ambulanti. Naslednja faza bo zajemala gradnjo hotelskega objekta, ki bo zaključena meseca junija prihodnje leto. Zasebnik Zvonko Mord je bil uspešen na razpisu za pridobitev sredstev slovenskega podjetniškega sklada. Odobrenih ima 750 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo prejel, če bo natančno uresničeval pogodbena določila, kar pomeni, da za hotel pridobi uporabno dovoljenje do junija leta 2009, investicija pa ne sme presegati 2,5 milijona evrov. Predvidena naložbena hotelska vrednost je 2,3 milijona evrov, v objektu bo nad sedanjo trgovino ter v novem delu zgradbe v dveh nadstropjih 38 triposteljnih sob, v novem delu pa še restavraci-
ja, pokriti bazen z ogrevano vodo v velikosti 150 kvadratnih metrov ter manjša savna in fitnes. Sicer pa novogradnja ne bo konkurenca hotelu, ki ga v Biotermah pričenja graditi podjetje Segrap, pač pa zgolj za dopolnjevanje ponudbe. Podjetnik je namreč leta 2006 z direktorjem Se-grapa Miranom Blagovičem podpisal pismo o nameri, s katerim sta dogovorila sodelovanje in iskanje vzajemnih koristi pri razvijanju in trženju turizma v tem predelu Prlekije. K podpisu pa so lani pristopili še nekateri drugi turistični ponudniki iz neposredne bližine termalnega kopališča Bioterme Mala Nedelja, saj v sodelovanju vidijo odlične možnosti za nadaljnji razvoj turizma, hkrati pa tudi lasten uspeh na področju promocije in trženja.
Niko Šoštarič
Minuli petek je v sejni sobi občinskega sveta Ormož potekala 17. seja občinskega sveta Ormož. Svetniki so obravnavali obsežen dnevni red, med drugim so s hitrim postopkom sprejeli tudi odlok o porabi proračunske rezerve v letu 2008, sprejeli pa so tudi odločitev o občinskem glasilu.
Na seji so svetniki potrdili odlok o porabi proračunske rezerve v letu 2008 z namenom sanacije posledic neurja, ki so območje ormoške občine prizadele junija in julija. Iz rezerve se bo v ta namen zagotovilo nekaj več kot 116.000 evrov, od tega za vzdrževanje lokalnih cest 30 tisoč, za vzdrževanje javnih poti pa dobrih 85.000 evrov. Posamezne krajevne skupnosti bodo prejele finančna sredstva po: Ormož 8.000, Kog 19.000, Miklavž pri Ormožu 16.000, Podgorci 5.000, Ivanjkovci 16.000 ter Velika Nedelja 20.000 evrov. 70 odstotkov sredstev za sanacijo bo tako namenjenih iz te proračunske rezerve, trideset odstotkov pa bo sredstev, ki so namenjena za investicijsko vzdrževanje cest v krajev-
nih skupnostih.
Med sejo je dr. Simon Kol-manič izpostavil dejstvo, da Ormož nima občinskega praznika, čeprav bi po njegovih besedah občina potrebovala tudi »kakšen pozitiven dogodek«. Da bi se izognili politizaciji, je predlagal, da bi termin občinskega praznika določili z natečajem, s čimer se je strinjal tudi župan Alojz Sok. Kot je dejal, bo občina objavila razpis, s katerim bo dobila predloge, kdaj naj torej občina Ormož praznuje svoj občinski praznik.
Župan občine Ormož Alojz Sok je spregovoril tudi o nekaterih cestnih odsekih, ki naj bi bili dokončani v kratkem. Za odsek Jastrebci-Ku-harič je po njegovih besedah izvajalec že izbran, pogodba naj bi bila podpisana nasle-
dnji teden, dela pa končana v tridesetih dneh od podpisa pogodbe. Cesto do domačije Magdič bo gradilo Cestno podjetje Ptuj, pogodba za izvedbo del je bila podpisana 30. junija, dela pa bi se že morala začeti, vendar jim je to preprečilo slabo vreme.
Občina Ormož je z odločitvijo svetnikov na zadnji seji dobila občinsko glasilo - Ormoške novice. Vsa gospodinjstva v občini ga bodo prejemala brezplačno, izšlo pa naj bi najmanj šestkrat letno. Uredniški odbor bodo sestavljali po en član vsake svetniške skupine, enega člana bo predlagal župan. Koliko bo glasilo občino stalo na letni ravni, zaenkrat ni znano. Letos je v proračunu v ta namen na voljo 5.000 evrov.
Patricija Babosek
Pri OS Mala Nedelja je v gradnji hotel.
Foto: NS	Foto: UM
Občina Ormož je z odločitvijo svetnikov na zadnji seji dobila občinsko glasilo - Ormoške novice.
Bruselj • Evropska komisija potrdila 31 programov
0,9 milijona evrov za promocijo slovenskih kmetijskih izdelkov
Evropska komisija je konec minulega tedna potrdila 31 programov namenjenih za zagotavljanje informacij o kmetijskih izdelkih in njihovo promocijo v 16 članicah Eu v skupni vrednosti 92,4 milijona evrov. EU bo od tega prispevala polovico. Za tri programe v Sloveniji v vrednosti nekaj več kot 1,7 milijona evrov bo tako EU prispevala malo nad 0,9 milijona.
Izbrani programi pokrivajo organske izdelke, kakovostne kmetijske izdelke (izdelki z zaščiteno označbo porekla, z zaščiteno geografsko označbo in z zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi), mlečne proizvode, meso, vino, sadje in zelenjavo, olje, rastline in cvetlice ter proizvode iz najbolj oddaljenih regij EU.
Poleg programov iz Slovenije bo EU sofinancirala še programe v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Franciji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, Švedskem in v Veliki Britaniji.
V Sloveniji bodo evropskih sredstev deležni program Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije za promocijo organskih proizvodov ter programa gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije za promocijo mlečnih izdelkov.
»Kmetijski proizvodi iz Evropske unije so enkratni po njihovi kakovosti in raznolikosti. Na odprtem globalnem trgu moramo podvojiti naše napore, da njihove prednosti predstavimo potrošnikom,« je ob današnji predstavitvi sofinanciranja EU poudarila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel. (sta)
EU • S srečanja notranjih ministrov
Neenotni pri soočanju z nezakonitim
priseljevanjem
EU minuli teden v Bruslju ni našla skupnega jezika pri načrtovanju enotnih ukrepov v boju proti zaposlovanju nezakonitih priseljencev. Južne države ukrepe v glavnem podpirajo, severne pa jim večinoma nasprotujejo. Številne države imajo tudi številne pripombe glede velikega francoskega projekta - pakta o priseljevanju, čeprav ga načeloma vse podpirajo.
Notranji ministri EU na prvem formalnem zasedanju pod vodstvom francoskega ministra za priseljevanje Bricea Hortefeuxa niso našli skupnega jezika pri načrtovanju enotnih ukrepov v boju proti nezakonitim delavcem in evropskim delodajalcem, ki zaposlujejo in izkoriščajo poceni delovno silo iz tretjih držav.
EU načrtuje, da bi uvedla minimalne enotne kazni za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. Ti minimalni skupni ukrepi naj bi vključevali celo zaporne kazni ali globe, med ukrepi pa je predvideno tudi najmanjše število preverjanj na delovnih mestih. Za slednje si prizadeva predvsem predsedujoča EU, Francija.
Do predlogov so najbolj kritične Nemčija, Poljska in Švedska. Nova pravila bi sicer pomenila konec poceni delovni sili, ki jo na črno najemajo kmetje za razna sezonska dela, ali nezakonitemu zaposlovanju varušk in čistilk. Države na jugu, ki so tarča valov priseljencev iz tretjih držav, pa kazni podpirajo.
Notranji ministri so razpravljali tudi o uvedbi modre karte, posebnem dovoljenju za bivanje in delo visokokvalificiranih državljanov tretjih držav v EU. Projekt modre karte temelji na sistemu »vse na enem mestu«, torej namesto 27 različnih postopkov predvideva en sam preprost in hiter postopek za pridobitev enega samega dovoljenja za bivanje in delo.
Po predlogu komisije je visoko-
kvalificiran delavec z najmanj enoletno pogodbo za delo, ustreznimi profesionalnimi kvalifikacijami za razpisano mesto in plačo, ki bo vsaj trikrat višja od obstoječe minimalne plače v državi, kjer naj bi opravljal delo. Države članice danes niso uspele zavzeti enotnega stališča o uporabi teh meril.
Usklajene ukrepe v boju proti nezakonitemu priseljevanju s spodbujanjem in ureditvijo zakonitega priseljevanja sicer pokriva pakt o priseljevanju in azilu, ki je bil sprva mišljen kot veliki francoski projekt, a je ta pobuda nekoliko razvodenela, saj je EU na tem področju v zadnjih letih že zelo napredovala.
Pakt o priseljevanju ni več le francoska pobuda, temveč je postal evropski predlog, je poudaril francoski minister Hortefeux. Pakt, ki je eden ključnih projektov francoskega predsedstva, naj bi ministri sprejeli septembra, dokončno pa vrh EU 15. in 16. oktobra v Franciji.
Ministri so potrdili načelni dogovor o paktu o priseljevanju in azilu, ki so ga dosegle države članice, tudi Slovenija, na neformalnem srečanju v začetku meseca v Cannesu. »To je pakt vseh za vse,« je poudaril Hortefeux. »Zdaj je treba od pakta k dejanjem,« pa je pozval komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot, prav tako Francoz.
Vendar pa imajo številne članice številne pripombe, predvsem tiste z dolgo zunanjo mejo EU, ki so po navedbah diplomatskih virov v Bruslju jasno poudarile, da mora biti upravljanje zunanjih meja v pristojnosti držav članic, pri čemer jih je zmotila predvsem zamisel o skupnih evropskih varnostnikih na zunanji meji.
Še ena točka o priseljevanju je bila v ospredju na zasedanju pod francoskim predsedstvom, ki je priseljevanje opredelilo za eno svojih prednostnih tem - problem iraških beguncev. To vprašanje je aprila pod slovenskim predsedstvom odprla Nemčija, ki poziva vse države članice, naj ji pomagajo nositi to breme.
Notranji ministri EU so se strinjali, da so iraški begunci resen humanitarni problem, s katerim se je treba ustrezno soočiti, niso pa pozvali vseh držav članic, naj v okviru svojih zmožnosti sprejmejo iraške
begunce, za kar se je zavzemala predvsem Nemčija. Iraška vlada je namreč EU opozorila, da bi tak poziv lahko imel nezaželene učinke.
Slovenija v tej razpravi zavzema stališče, da se ne sprejmejo nikakršne zavezujoče odločitve glede razdelitve bremen pri reševanju tega vprašanja. Nemčija je to vprašanje odprla aprila, pri čemer je bila sporna njena zahteva, naj dajo članice EU pri reševanju tega problema prednost iraškim kristjanom, ki je v sedanjih sklepih več ni.
Na dnevnem redu ministrov je bilo tudi poročilo Evropske komisije o vizumski vzajemnosti med EU in tretjimi državami. V njem je komisija že v sredo opozorila, da bo predlagala začasno uvedbo vizumov za ameriške diplomate, če ZDA do konca leta ne bodo odprle programa visa waiver, ki omogoča krajša potovanja na ameriško ozemlje brez vizumov.
Barrot je danes v Bruslju ocenil, da obstajajo dobre možnosti, da bodo ZDA do konca leta ukinile vizume še za nekaj od 12 članic EU, ki za vstop v ZDA še potrebujejo vizume. Če se to ne bo zgodilo, Evropska komisija predlaga uvedbo vizumov za ameriške diplomate, kar bi bile po Barrotovem mnenju članice unije pripravljene podpreti. (sta)
Beograd • Kdo je
Karadžicu priskrbel lažne dokumente?
Pravi Dragan Dabic živi v Rumi
Moški z imenom Dragan Dabic živi v Rumi in ima osebno izkaznico s podatki, povsem identičnimi podatkom na osebni izkaznici, ki so jo našli pri haaškemu obtožencu Radova-nu Karadžicu. Razlika je samo v fotografiji, je danes pojasnil predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajic, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
»Ugotovili smo, da so podatki na
osebni izkaznici Dragana Dabica, od matične do serijske številke, pa do datuma izdaje enaki podatkom na osebni izkaznici, ki jo je uporabljal Karadžic,« je dejal Ljajic. Osebna izkaznica je bila izdana 20. aprila 1999 v Rumi, pravi Dragan Dabic pa se je rodil v Han Pijesku. Dabic je leto dni upokojen.
Kot je še povedal predsednik srbskega sveta za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nameravajo ugotoviti, ali gre za ponaredek oziroma ali je policija v Rumi izdala ponaredek.
Karadžic se je predstavljal kot zdravnik Dragan David Dabic in je ob aretaciji predložil tudi dokumente na to ime. Kot so poročali mediji, naj bi šlo za identiteto vojaka Republike srbske, ki je umrl pred 15 leti v Sarajevu, vendar pa je srbsko notranje ministrstvo danes sporočilo, da je Karadžic uporabljal identiteto živega človeka, kar je sedaj potrdil tudi Ljajic.
Nekdanjega predsednika Republike srbske sta danes v beograjskem priporu obiskala brata Ivan in Luka Karadžic ter sestra Ivanka Durdevac. Luka Karadžic izjav po koncu obiska ni hotel dajati, povedal je le, da se njegov brat počuti dobro ter da ni nobenih sprememb glede na prejšnje dneve.
Preostali ožji družinski člani so medtem še vedno na Palah v BiH in čakajo na odgovor visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Miroslava Lajčaka na njihovo prošnjo, da bi Radovana Karadžica obiskali v Beogradu, preden ga bodo izročili haaškemu sodišču. Tej prošnji se je pridružila tudi vlada Republike srbske, piše Tanjug.
Sicer pa se je tudi minule dni popoldne na beograjskem trgu Republike zbralo več sto protestnikov, ki nasprotujejo Karadžicevi aretaciji. Zbrani nosijo slike obtoženega, vihtijo zastave Srbske radikalne stranke, imajo tudi podobe voditelja stranke in haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Med drugim prepevajo četniške pesmi in vzklikajo gesla, kot je »Izdaja, izdaja«. Zbrane je nagovoril tudi Karadžicev brat Luka. (sta)
Zagreb • Po 32 letih v ameriških zaporih:
Hrvaški ugrabitelj ameriškega letala prispel v Zagreb
Kakih 500 ljudi, opremljenih s hrvaškimi zastavami in domoljubnimi pesmimi, je v četrtek zvečer na zagrebškem letališču Pleso dočakalo enega najbolj znanih hrvaških izseljencev, 62-letnega Zvonka Bušiča, ki je zaradi ugra-
hoto: internet	|eta|a ¡n smrt| poNcista y
eksploziji bombe v New Yorku 32 let preživel v ameriških zaporih.
Kot so še poročali hrvaški mediji, so Bušiča na letališču navdušeno pozdravili tudi nekdanji predsednik Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Dražen Budiša, svetovalec pokojnega hrvaškega voditelja Franja Tudma-na Ivič Pašalič in priljubljeni hrvaški nacionalistični pevec Marko Perkovič Thomspon.
Na letališču so bili tudi Bušičeva soproga Julienne ter trojica hrvaških emigrantov, ki so sodelovali pri ugrabitvi letala ameriške družbe TWA z več kot 90 potniki na poletu med New Yorkom in Chicagom septembra 1976.
Ugrabitelji so takrat z letalom poleteli nad London in Pariz ter odvrgli letake z zahtevo za neodvisnost Hrvaške. Nato so se predali pariški policiji, njihova opozorila o položaju Hrvaške v takratni Jugoslaviji pa so bila objavljena tudi v delu ameriškega tiska.
Preden so ugrabili letalo, so na newyorški podzemni železnici pustili sporočilo za javnost, ob katerem je bila podtaknjena bomba. O njej so iz letala obvestili policijo, pri poskusu odstranitve bombe pa je umrl policist, trije so bili ranjeni.
Smrt policista je močno vplivala na obsodbo sodišča, ki je določilo dosmrtno zaporno kazen za Bušiča in obenem predvidelo, da bo lahko za prostost zaprosil po najmanj 30 letih. Ostali člani skupine, med katerimi je bila tudi Bušičeva soproga Julienne, so zaporne kazni že odslužili konec 80. let prejšnjega stoletja.
Jutarnji list piše, da je bil Bušič »terorist po vseh današnjih definicijah tega pojma«. Obenem pa spominja, da sta tako Tudman kot pokojni premier iz vrst socialdemokratov Ivica Račan poskusila doseči Bušičevo predčasno izpustitev iz ameriškega zapora. »Sentimentalnost, ki se včasih kaže do Bušiča, je verjetno posledica njegovega 'idealizma'; zdi se, da prevladuje vtis, da ni imel zločinskih namenov in da je dovolj pretrpel v zaporniških časih,« še dodaja Jutarnji list. (sta)
Gospodarstvo po svetu
FRANKFURT - Kazalec gospodarskega zaupanja v Nemčiji se je julija znižal. Vrednost kazalca, ki ga mesečno izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je znižala z junijskih 101,2 na 97,5 točke točke. PARIZ - Avtomobilski proizvajalec Renault je v prvem polletju letos ustvaril za 1,46 milijarde evrov čistega dobička, kar je 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se zvišali za 2,3 odstotka na 20,94 milijarde evrov. Družba je oo tem posvarila, da zaradi vse slabšega gospodarskega okolja ne bo izpolnila letnega načrta.
DEARBORN - Ameriški avtomobilski koncern Ford Motor je v drugem četrtletju letos predvsem na račun odpisa vrednosti premoženja v Severni Ameriki in najemnih pogodb družbe Ford Motor Credit ustvaril za 8,67 milijarde dolarjev izgube. Družba je v enakem obdobju lani zabeležila čisti dobiček v višini 750 milijonov dolarjev.
SEUL - Največji južnokorejski proizvajalec avtomobilov Hyundai Motor je v drugem trimesečju letos kljub višji prodaji zabeležil za skoraj 11 odstotkov manj čistega dobička kot v primerljivem obdobju lani. Ta je znašal 542,1 milijona dolarjev. FRANKFURT - Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler je v drugem četrtletju letos zabeležil manjši dobiček, predvsem na račun počasnejše svetovne gospodarske rasti, močnejšega evra in vedno višjih stroškov proizvodnje. Daimler kot razloge za slabše poslovne rezultate navaja tudi vedno višje cene surovin.
SAN FRANCISCO - Proizvajalec računalnikov Apple je v tretjem četrtletju poslovnega leta, ki se je zaključilo 28. junija, ustvaril rekordnih 7,46 milijarde dolarjev prihodkov in čisti dobiček v vrednosti 1,07 milijona dolarjev. V četrtletju je prodal 2,49 milijona macintosh računalnikov, kar predstavlja 41-odstotno rast prodaje in 43-odstotno rast prihodkov. TOKIO - Japonski visokotehnološki gigant Canon je zaradi močnega jena in šibkega ameriškega gospodarstva tretje četrtletje zapored zabeležil padec dobička iz poslovanja. Prvič v zadnjih šestih letih pa je predvsem zaradi visokih cen surovin padel tudi polletni dobiček iz poslovanja. ZÜRICH - Švicarska banka Credit Suisse je v drugem četrtletju zabeležila 1,2 milijarde švicarskih frankov (737,6 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko je v prvem četrtletju zabeležila 2,15 milijarde frankov (1,3 milijarde evrov) izgube. Dobiček v drugem četrtletju je sicer 62 odstotkov nižji od tistega v enakem obdobju lani.
STOCKHOLM - Švedsko-finski telekomunikacijski operater Telia Sonera, ki je nedavno zavrnil prevzemno ponudbo France Telecom, je v drugem četrtletju letos ustvaril za 680 milijonov dolarjev čistega dobička. To je 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
LONDON - Proizvajalec letalskih motorjev Rolls-Royce je v prvem polletju letos zaradi šibkega dolarja in višjih stroškov ustvaril za 3,9 odstotka nižji čisti dobiček kot v enakem obdobju lani. Dosegel je 374 milijona evrov. Prihodki so se zvišali za 12,8 odstotka na 5,1 milijarde evrov, dobiček pred davki pa za osem odstotkov na 519 milijonov evrov. LONDON - Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet je v tretjem četrtletju, ki se je sklenilo konec junija, prepeljal 11,5 milijona potnikov. To je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupni prihodki so se zvišali za 32 odstotkov na 810 milijonov evrov.
ŽENEVA - Glavne trgovinske sile v WTO - ZDA, EU, Japonska, Kitajska, Brazilija, Indija in Avstralija - so nadaljevale pogajanja. Sredin sestanek, ki se je zavlekel v jutranje ure, ni prinesel preboja pri oblikovanju novega globalnega trgovinskega dogovora.
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona, ki je namenjen pomoči lastnikom hiš in stanovanj ter hipotekarnim podjetjem, ki so v težavah zaradi kreditne stiske. Predsednik ZDA George Bush je napovedal, da bo zakon podpisal, podoben predlog pa naj bi do konca tedna potrdil tudi senat.
SINGAPUR - Surova nafta se je v četrtkovem azijskem elektronskem trgovanju zaradi manjšega povpraševanja v ZDA, največji porabnici nafte na svetu, še pocenila. Cena za 159-litr-ski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v septembru se je znižala za 14 centov na 124,30 dolarja. ŽENEVA - Generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy je ocenil, da so pogajalci v minulih dveh dneh dosegli le »skromen« napredek pri oblikovanju novega globalnega trgovinskega dogovora v okviru ministrske konference, ki te dni poteka v Ženevi.
TOKIO - Japonska Toyota je v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala prodajo za 2,2 odstotka na 4,8 milijona vozil in tako zasedla prvo mesto na svetu po številu prodanih vozil, pred ameriško družbo General Motors (GM). Gm je v polletju prodal 4,5 milijona vozil. NEW JERSEY - Ameriški farmacevtski velikan Pfizer je v drugem letošnjem četrtletju na račun nižjih stroškov prestrukturiranja in šibkega dolarja več kot podvojil dobiček. Ta je znašal 2,78 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvaril 1,27 milijarde dolarjev dobička. LONDON - Britanski farmacevtski gigant Glaxo SmithKline (GSK) je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 2,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 3,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju povečali za 3,4 odstotka na 11,8 milijarde dolarjev. FRANKFURT - Nemški farmacevtski in kemični koncern Merck je v drugem četrtletju, od aprila do junija, v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojil čisti dobiček. Ta se je zvišal za 142,6 odstotka na 207,4 milijona evrov. Družba je v tem obdobju povečala tudi prihodke, in sicer za 6,1 odstotka na 1,9 milijarde evrov.
Ptuj • Turizem na Ptuju
Kaj ponuditi turistom?
Turizem se je v zadnjih desetletjih razvijal zelo hitro in postal ena vodilnih gospodarskih dejavnosti z velikim vplivom na narodno gospodarstvo, regionalni razvoj, zaposlovanje in na način življenja številnih prebivalcev na območjih, kjer se odvija turistična dejavnost. Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Ptuj. Preverili smo, kakšna je turistična ponudba na Ptuju in kolikšna je zasedenost ptujskih hotelov.
Začetki smotrne turistične dejavnosti na Ptuju segajo daleč v preteklost, po besedah zgodovinarjev naj bi se začela med letoma 977 in 1555, ko je bilo mesto v lasti salzburških nadškofov, nato pa v lasti deželnega kneza. Svet med Slovenskimi goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino in z geografsko lego raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji. Tako kot je za nacionalni ravni razvoj turizma pomembna gospodarska dejavnost prihodnosti, tudi na lokalni ravni obstaja želja vzpostaviti dolgoročen uspešen razvoj na področju turizma.
Zakladnica tisočerih ogledov
Ptujski spletni turistični portal ponuja številne možnosti za oglede in za preživljanje prostega časa. Ptujski grad in gradovi v okolici vabijo, da turisti raziščejo njihove skrivnosti in morda celo sami srečajo kakšnega izmed duhov. Turisti radi zavijejo tudi v bližnje cerkve, posebej zanimivi zanje sta
Foto: Patricija Babosek
Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost.
cerkev sv. Jurija in cerkev pri minoritskem samostanu, za tiste, ki pa raziskujejo tudi našo širšo okolico, pa vabi tudi cerkev na Ptujski Gori. Spomeniki, ki imajo vsak svojo zgodbo in ki nosijo prav poseben pečat preteklosti, so prav tako zanimivi za tuje obiskovalce, pri nas jih utegnejo zanimati Florijanov in Orfejev spomenik, spomeniki bogu Mitri - mitreji, Mestni stolp in Mestna hiša. Lahko pa se sprehodijo čez podzemne hodnike najstarejše vinske kleti in poskusijo pristno ptujsko kapljico.
Foto: Patricija Babosek
Mladi se v mestnem parku zbirajo tudi med tednom popoldne in veselo »nazdravljajo« mimoidočim, teh je bore malo, saj si marsikdo več sredi belega dne ne upa na sprehod čez park.
Ponujene aktivnosti
Mesto Ptuj ponuja veliko možnosti za aktivno preživet čas med bivanjem pri nas. Med drugim lahko tisti turisti, ki imajo dovolj pod palcem, zavihtijo golf palico na enem izmed najbolj urejenih golf igrišč v Sloveniji. Na voljo pa so jim tudi plavanje, jahanje, kolesarjenje, pohodništvo, tenis, vendar vse več ali manj v lastni režiji. Kakršne koli informacije v zvezi z mestom ali s turistično ponudbo so jim na voljo v Turistično informacijskem centru na Slovenskem trgu.
Kje kupiti spominke?
Še vedno pa, kljub želji, da bi privabili čim več turistov, nimamo prodajalne s spominki. Res je, da turisti ponekod lahko kupijo kakšen spominek, vendar prodajalne, ki bi bila namenjena samo temu in bi ponujala široko paleto izdelkov s ptujskim logotipom, žal še nimamo.
Zasedenost v hotelih
Čeprav je velikokrat slišati očitke, da turistov po mestu ne vidimo prav pogosto, smo v ptujskih hotelih izvedeli, da je zasedenost čez poletje kar
precejšnja. V hotelu Primus, ki premore 116 sob in 3 luksuzne apartmaje ter s tem 213 ležišč, imajo čez teden zasedenih polovico sob, čez vikend pa do 80 %. V hotelu Park, ki ima 15 sob in 30 ležišč, je skozi vse poletje skoraj vse polno. Hotel Poetovio ima 52 ležišč in ima v povprečju 75 % zasedenost, medtem ko se v dveh ptujskih mladinskih hotelih turisti ustavljajo le za dan ali dva. Glede na podatke je v našem malem mestu precejšnje število turistov, kar pomeni, da stanje le ni tako slabo, vendar pa še vedno ostaja veliko odprtih možnosti, ki jih lahko kot mesto v razvoju ponudimo obiskovalcem.
Temna plat našega mesta
Ptuj se še vedno, morda sicer manj kot prej, pa vendar, ubada z nenehnim vandalizmom. Predvsem mladi so tisti, ki se iz različnih razlogov zbirajo v parku in mestnih ulicah tako podnevi, še pogosteje pa v sumljivo poznih urah. Posledice teh zbiranj so polomljene svetilke, razbiti koši in klopi, ki niso v ponos najstarejšemu mestu. Največ kršitev je ob koncih tedna, ko je najbolj živahno v ožjem središču mesta, na Vinarskem in Mestnem trgu ter v Lackovi in delu Prešernove ulice. Turisti, ki se po mestu sprehajajo v nedeljo zgodaj zjutraj, nad takšno sliko mesta gotovo niso navdušeni.
Številni Ptujčani, ki so v skrbeh za mesto in za mlade, ki nimajo primernega prostora za preživljanje prostega časa, menijo, da bi morali prav sedaj, ko se govori o mladinski hiši v prostorih mestnega kina, vključiti mlade, da bi sodelovali pri samem projektu.
Patricija Babosek
Ptuj • Mladinsko prenočišče Kurent
Naraščajoč obisk hostla s strani Angležev, Ircev, Špancev in Poljakov
Hostel Kurent uspešno deluje že nekaj let. V zadnjem času beležijo zavidljivo in naraščajoče število obiskov mladih in otrok iz Slovenije ter tujih držav. Ravnokar v hostlu biva skupina mladih, ki letos sodelujejo pri mednarodni mladinski izmenjavi na Ptuju.
»Čeprav čez poletje za slab odstotek upade promet obiska-nosti, zaradi pomanjkanja celo-tedenske nastanitve osnovnošolskih skupin, je hostel zmeraj aktiven in poln energije,« je pripomnila v hostlu zaposlena Ksenija Arbeiter. Skupine razigranih osnovnošolskih otrok večinoma v hostel prispejo ob spremljavi šolskih učiteljev. Arbeiterjeva dodaja, da učitelji dobro poskrbijo, da mladi-
ni ni dolgčas, zato velikokrat sami organizirajo določene športne ali drugačne aktivnosti oziroma rekreacijo otrok. Z možnimi idejami jim velikokrat pomagajo tudi zaposleni v hostlu. Tako se mladi pogosto odpravijo plavat v Terme Ptuj, se računalniško izobražujejo, udeležujejo različnih delavnic ali si privoščijo dolg sprehod po mestu. Izrazito navdušenost pa pokažejo ob ogledu zname-
nitosti Ptuja in ptujskega gradu. Arbeiterjeva pove, da trenutno v hostlu Kurent biva največ mladih iz Nemčije, Italije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije, ki letos sodelujejo pri mednarodni mladinski izmenjavi z naslovom Dnevnik mladega Evropejca. V prihodnosti pa pričakujejo obisk približno petdesetih mladih iz tujine, ki bodo avgusta nastopili na festivalu Ptuj - odprto mesto. Pripomni,
da ne sme zanemariti pogostih obiskov »vikend« skupin. To so skupine mladih glasbenikov, ki ob vikendih koncertno predstavijo svoje skladbe na Ptuju. Obiski individualnih posameznikov, z enkratno nočitvijo, pa so med poletjem zelo nizki. Najpogostejši obiski mladinskega prenočišča Kurent se kažejo v poletnih mesecih strani študentov in srednješolcev.
Ines Selič
Pa brez zamere
Nekompatibilnost
Prometni razmislek
Zeli se, kot clci je to naša neizbežna usoda. Že od tistega trenutka, ko so nas ostali rodovi opic pregnali iz varnega zavetja dreves na širjave savan. Od takrat dalje je bil naš rod obsojen na to, da premaguje razdalje, ki močno presegajo zgolj kratek kobacaj z enega na drugo drevo. V trenutku, ko smo bili soočeni s savanami, se je naša genetska optika začela spreminjati. Postali smo popotniki, bitja, ki velik del svojega življenja preživijo v gibanju, v takem ali drugačnem premagovanju razdalj.
Z razvojem naše vrste je naraščala tudi potreba po premagovanju razdalj, hkrati pa so se pojavili tudi novi načini za tovrstno opravilo. Dobri stari par spodnji par okončin so polagoma zamenjale določene živalske vrste, nato pa smo ustvarili nova pomagala, ki jih lahko poimenujemo s skupnim nazivom: prevozna sredstva. Seveda, pri tem je bil ena izmed najbolj pomembnih pogruntavščin motor z notranjim izgorevanjem, ki je dodobra pospešil razvoj po-tovalnihpomagal (in hkrati tudi dodobra zasmradil naš planet, ampak tega takrat menda še niso znali/ zmogli predvideti). Tako smo ustvarili ves ta ogromni vozni park pomagal, ki ga dandanes koristi človeštvo.
A kot pri skoraj vsaki človekovi pogruntavščini tudi pri tej stvari ni šlo brez majhnih ali večjih zapletov. Pa s tem ne mislim onesnaževanja okolja (ki je vsekakor velik problem) - v mislih imam nekaj še bolj primarnega. Velikanskemu razvoju potovalnih pripomočkov namreč ni sledil tudi razvoj naših možganov. Povedano drugače: kakor celotna evolucija je tudi razvoj naših možganov (pri čemer imam v mislih tako miselne kot tudi karakterne karakteristike), ki je del evolucije, počasen proces. V tem smislu lahko rečemo, da evolucija ni pričakovala, da se bo ta, katerega evolucija je (torej, mi ljudje), kar naenkrat spomnil in naredil motor z notranjih izgorevanjem. V tem pogledu lahko celo rečemo, da smo izigrali lastno evolucijo. V (še posebej za evolucijo) izredno kratkem času, tako rekoč v hipu, smo naredili vso to potovalno mašinerijo in naši možgani, ki pač niso zgolj še en motor na notranje izgorevanje, se niso zmogli tako hitro prilagoditi, slediti spremembam.
V bistvu smo ogoljufali evolucijo, ona pa je vrnila udarec. Kajti povprečen pripadnik človeške vrste ima namreč centralno procesno enoto (po domače možgane)precejpodhranjene, da bi lahko kulturno in popolnoma uspešno upravljal prevozno pomagalo, ki si ga lasti. To dejstvo se še posebej jasno pokaže ob poletnih prometnih konicah, sredi katerih smo v tem času in za katere se zdi, da so vsako leto večje. V teh konicah se nekompatibilnost naših možganov (ter miselnih sposobnosti in karakternih značilnosti, ki jih le-ti narekujejo) z zahtevanim nivojem obvladovanja prevoznih pomagal jasno izpostavi in pokaže. Po domače tej nekompatibilnosti rečemo, da ljudje ne znajo voziti in da nimajo kulture. Kako pa to zgleda na cesti, vam najbrž ni treba posebej razlagati, saj ste to verjetno še predobro okusili tudi na lastni koži. Upam, da ne tudi prehudo.
Pa po pameti. In po cesti, seveda.
Gregor Alič
Mladinsko prenočišče Kurent na Ptuju
Hajdina • Hilda Bedrač, nova predsednica ZKD občine Hajdina
Razgibano kulturno življenje, ki ga želijo še nadgraditi
Od aprila letos Zvezo kulturnih društev občine Hajdina vodi Hilda Bedrač. Funkcijo je prevzela od Ivana Ogrinca, ta pa od Franca Mlakarja. Nova predsednica je kulturnica že od mladih nog, v mlajših letih je igrala v dramski skupini v Trnovski vasi, prav tako je plesala v folklorni skupini pod vodstvom Milice Loparnik, velike kulturne zanesenjakinje. Na rojstno Trnovsko vas je še danes zelo navezana, tudi zato, ker je zaposlena v OŠ Trnovska vas, kjer poučuje razredni pouk v I. triadi, čeprav je že vrsto let poročena v Hajdošah.
Foto: Črtomir Goznik
Hilda Bedrač, nova predsednica Zveze kulturnih društev občine Hajdina: "Naše sanje so ustanoviti tudi kakšno folklorno skupino, pomladiti pa bo potrebno tudi pevske zbore in skupine, saj so njihovi člani v povprečju stari nad 60 let, če želimo, da se bo njihovo delo nadaljevalo."
Pravi, da se je poročila iz ene gasilske družine v drugo, tudi gasilstvo ji je blizu. Trenutno v Območni gasilski zvezi Ptuj odgovarja za delo z mladimi. V predsedniško funkcijo je vstopila s funkcije blagaj-ničarke ZKD, eno leto pa je predsednikovala tudi KD Valentin Žumer Haj-doše. Za vodenje ZKD občine Hajdina se je odločila predvsem na prigovarjanje dosedanjega predsednika Ivana Ogrinca, sicer pa je delo zveze kot tudi posameznih kulturnih društev dobro vpeljano, zato je prepričana, da ga ne bo težko peljati naprej z nekaterimi novimi odtenki.
»Kulturno življenje v občini Hajdina je razgibano, dogaja se marsikaj, Zveza kulturnih organizacij pa je krovna organizacija, ki vse to v bistvu usklajuje. Dosedanje delo želim nadgraditi, mu dodati nekatere nove stvari. Razmišljam o tem, da bi bilo potrebno spremeniti naše proslave. Vsak človek ima svoje ideje, ki jih ob prevzemu neke funkcije želi tudi izpeljati. Pomladiti bi bilo potrebno naše pevske zbore, če želimo, da bodo še nekaj časa delovali. Naše sanje pa so tudi ustanoviti kakšno folklorno skupino, zdaj na ravni občine Hajdina ne deluje nobena. Prepričana sem, da bi se našli tako plesalci kot mentorji. Do mladih želimo priti tudi s pomočjo počitniških taborov in delavnic, na katerim jim želimo približati delo na kulturnem področju v občini Hajdina. V dramskih skupinah za podmladek ni zadrege, večja težava je v
pevskih skupinah oziroma pevskih zborih, kjer pa pričakujemo tudi pomoč domače osnovne šole,« je o izzivih svojega dela kot predsednice ZKD občine Hajdina povedala Hilda Bedrač.
V ZKD občine Hajdina so vključeni KPD Stane Petrovič Hajdina, KD Draženci, KD Skorba in KD Valentin Žumer Hajdoše. Pri vseh kulturnih društvih delujejo tudi številne sekcije, najmočnejše so dramske sekcije, ki delujejo povsod, razen v Hajdošah, sledijo jim pevske skupine. Pogoji za njihovo delovanje so dobri, ugotavlja nova predsednica, saj imajo vsa društva za svoje delovanje na voljo tudi primerne dvorane. Morda se nekoliko zatika le pri KD Hajdina, ker niso lastniki, za svoje delovanje uporablja-
jo dvorano DU Hajdina, vendar se tudi tu zadeve urejajo v obojestransko korist. Tudi financiranje je dokaj dobro urejeno, četudi bi lahko bilo še bolje. Občina Hajdina sodi med tiste občine, ki imajo posluh za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Vsako leto Zveza kulturnih društev Hajdina izdela tudi koledar kulturnih prireditev, da se zadeve ne podvajajo. Manj aktivni pa so od maja do septembra, ko je bolj ali manj zanje mrtva sezona. Pogovarjajo pa se že, da bi tudi v tem času v prihodnje pripravili katero od prireditev. Zdaj zbirajo ideje, da bi tudi pri njih spravili skupaj poletne prireditve.
Prva odmevnejša prireditev po poletnih počitnicah, v katerih bodo izvedli tudi likovno delavnico v Skorbi pod
vodstvom likovne pedagoginje Mojce Grula, bo v septembru literarni večer, ki ga bodo posvetili Primožu Trubarju. Že junija oziroma julija pa so organizirali počitnikovanje v taboru Robinzon, ki ga vsako leto pripravlja društvo Praha. Naslednja večja prireditev v letošnji jeseni bo Praznujmo s pesmijo, ki že sodi v koledar prireditev ob prazniku občine Hajdina. Letošnja bo malo drugačna od dosedanjih. Ker prihaja letošnji kletar iz vasi Hajdoše, jo želijo tudi malo krajevno obarvati oziroma malo bolj predstaviti vas, iz katere prihaja. Letošnji božični koncert pa je v tem trenutku še zakrit v tančico skrivnosti. Upajo, da jim bo uspelo dobiti eno od resnično kvalitetnih kulturnih skupin.
MG
Na knjižni polici
Jon Krakauer
V divjini
Ljubljana. V. B. Z., 2008
Na prvi strani revije Outside je bila objavljena zgodba o Chrisu McCandlessu in tako seje začelo. Jon Krakauer je opisal McCandle-sovo resnično zgodbo, podrobnosti je zbiral z vnemo, ki je mejila že na obsedenost. Zgodba ga je osebno prizadela, pri tem pa je razmišljal tudi o oblasti divjine, ki nadvlada silno ameriško domišljijo, o življenju mladih upornih idealistov, o vezeh med očeti in sinovi. Na filmski trak je impresivno dramo uporniškega mladeniča, ki se je podal na odisejo po ameriški celini, prenesel Sean Penn, stranske zgodbe pa namenil hipijevskemu paru, dobrodušnemu farmarju in osamljenemu starcu in tako naslikal neko perspektivo ameriške družbe.
Christopher Johnson McCandles je odraščal v premožni družini, bilje eliten športnik, z odliko je diplomiral, se odpovedal lastnini in podal v novo življenje. Ideja o svobodi in neodvisnosti, brezciljnem in brezskrbnem vandranjupo svetu ne vodi v duhovno izpopolnjenost. Navidezno neškodljive napake so bile usodne. Visok je bil okrog meter osemdeset in žilave postave. Nekateri so prihajali na sever izživet domišljijo po vzoru Jacka Londona, življenje v divjini pa ni piknik. Bil je slabo opremljen. Gallien ga ni uspel odvrniti od potovanja. Bilje torek, 28. aprila 1992. V času obdukcije so njegovi posmrtni ostanki tehtali borih trideset kilogramov. Ko se je česa lotil, je to tudi dokončal. Odtujen od lastne družine je našel v Westerbergu nadomestno družino. Zavrnil je članstvo pri Phi Beta Kappa, ker so se mu zdeli nazivi in časti nepomembni. V prihodnosti bo moral biti zelo pazljiv in ne bo sprejemal ničesar, da ne bi mislili, da bodo kupili njegovo spoštovanje. Bil je neopažen, srečen in blizu divjemu srcu življenja, sam v divji pustinji. Med ljudmi se je nelagodno počutil. Prepričan je bil, da je resnično bistvo v doživetjih, spominih, v zmagoviti sreči živeti s polnimi pljuči. Na potovanju v Mehiko je uničil fotoaparat, tudi dnevnika ni več pisal, vse dokler se naslednje leto ni odpravil na Aljasko. Potoval je na obale Oregona, štopal po avtocesti številka 101 v Kalifornijo in se podal v puščavo. V mestu klatežev Bullhead Cityju se je zaposlil kot pek v restavraciji s svojim imenom in domači, ki so najeli detektiva, bi ga lahko zlahka izsledili. Naveličal se je žigosanja in plastičnih ljudi in se je odpravil drugam. Oboževal je klasike, najljubši pa mu je bil Jack London in njegova knjiga Klic divjine. Z njim je bil obseden že od otroštva. Pozabil je, da so dela odsev romantične preobčutljivosti in ne slonijo na dejanskih izkušnjah življenja v divjini. London je bil zavaljen, patetičen pijanec, ki se v življenju ni kaj dosti premaknil. Ko je bil Aleks med ljudmi, je resnično užival. Potreboval je svoj mir, vendar ni bil puščavnik. Vsako jutro je telovadil, da bi bil fizično pripravljen na trdo pokrajino. S kanujem je priveslal v Mehiko, znal seje prevažati s tovornimi vlaki in si izboriti posteljo v zavetišču. Aleks je zapisal, da vse preveč ljudi živi v nesrečnih okoliščinah in se oklepa navidezne varnosti in nikoli ne prevzamejo pobude, da bi kaj spremenili. Osnova človeškega duha je strast po dogodivščinah. Ronald Franz je bil izredno krepak za svojih devet križev, prijatelj, ki je hotel Ale-ksa posvojiti kot svojega vnuka. Aleks bi lahko cel mesec preživel z enajstimi kilogrami riža. Oba, oče in sin, sta bila trmasta. Obnašanje njegovih staršev se mu je zdelo nerazumljivo, omejevalno, nespoštljivo. Devištvo in moralna čistost sta bili temi, ki ju je Alekspremleval na dolgo in široko. Verjetno so ga kdaj zamikali ženski čari, vendar so zbledeli v primerjavi z močjo narave in kozmosa. Nekaj fascinantnega je bilo na tem fantu, so se strinjali mnogi sogovorniki. Bilje tiste vrste človek, ki je živel popolnoma v skladu s svojim prepričanjem. Resnično dobro je znal igrati na klavir. Po smrti na Aljaski je bilo veliko negativnih mnenj o fantu, ki se je nepripravljen podal v divjino. Po mnenju Aljaščanov je bil McCandless le še en zasanjan zelenec, ki je hotel najti v divjini odgovore na svoja vprašanja, našel pa je smrt. Veliko podobnih mladih talentiranih ljudi se je tako preskušalo na Aljaski, tudi župan Hipijevskega zaliva, ki je treniral jogo, bil mojster borilnih veščin, pustilfakulteto in po desetih letih spoznal, ko se je soočil iz oči v oči z realnostjo, da današnji ljudje ne morejo preživeti z darovi narave. Fairbanks je v letih privabil še mnogo čudakov in pustil sporočilo, bridko razočaranje nad obstoječo stvarnostjo. Njihov svet je preveč nerazumljiv za vse ostale.
Dejan Zavec
Na najdi.si med najbolj iskanimi imeni
Stran 12
Rokomet
Okrepitve so Ivanuša, Melnak in Belec
Stran 12
Športno plezanje
Mina zmagala na prestižnem mastersu
Stran 13
Rokomet
Slovenski rokomet na dnu
Stran 13
Fotoreportaža
Kitajska je že prežeta z olimpijskimi igrami
Stran 15
Judo
Lea in Urška tudi tokrat tretji
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:1)
Strelec: 0:1 Urbanč (17), 0:2 Urbanč (86)
Labod Drava: Murko, Filipovič, Prejac, Andelkovič, Grižonič, Drevenšek, Bošnjak, Radetič (od 85. Ogu John), Kronaveter, Kelenc (od 74. Halilovič), Zilič (od 58. Grbec). Trener: Ljubinko Drulovič
MIK CM Celje: Šeliga, Urbanč, Kelhar, Kačičnik (od 43. Andelkovič), Šarič (od 78. Korun), Bulajič, Gobec, Travner, Biščan, Dvorančič (od 62. Štraus), Bakarič. Trener: Slaviša Stojanovič
Rumeni kartoni: Drevenšek (55), Prejac (80), Halilovič (88); Šarič (62) Rdeči karton: Bošnjak (80)
Nogomet • 1. SNL
Domačini ostali brez zmage
Drugi krog v 1. SNL ni postregel z velikimi presenečenji, med manjše pa lahko štejemo zmagi Gorice in MIK CM Celja ter remi Nafte v Domžalah. Dom-žalčani bodo v sredo igrali 1. tekmo 2. predkroga v kvalifikacijah za evropsko Ligo prvakov z zagrebškim Dinamom, v generalki pa so na precej razmočenem igrišču zmago iz rok izpustili v zadnji minuti sodnikovega podaljška.
Na drugih tekmah so bili gostitelji v še bolj podrejenem položaju, saj niso zabeležili nobene zmage. Blizu nje so bili Ajdovci, a je Matjaž Rozman (Interblock) še enkrat več dokazal, da se razvija v vrhunskega vratarja in je zaustavil nekaj nevarnih poskusov igralcev Primorja. Koprčanom se je spet ponovila zgodba iz 1. kroga, ko so ostali na igrišču brez izključenega igralca. Tokrat so kar 50 minut igrali brez Rastovca, ki je zaradi nedolžnega prekrška prejel drugi rumeni karton. Kljub temu so imeli varovanci Vlada Badžima veliko priložnosti, a je bila realizacija tokrat njihova šibka točka. Na drugi strani je bil precej bolj uspešen Etien Velikonja, ki je dosegel hat-trick.
Mariborčani so v Velenju drugič zapored dokazali, da pod vodstvom Darka Milaniča uspešno gojijo zmagovalno miselnost. Podobno kot v 1. krogu so tudi tokrat lovili prednost tekmecev, na koncu pa z dvema doseženima zadetkoma v drugem polčasu celo slavili. »Svojim« Velenjčanom ga je zabil tudi Zoran Pavlovič. V zadnji minuti so imeli igralci Rudarja priložnost za izenačenje, a je Matjaž Lunder premeteno naredil prekršek za rdeči karton, tri točke pa so le ostale v lasti njegove ekipe.
Popoln izkupiček po uvodnih krogih imata le še štajerska kluba Maribor in Celje; slednji so zaradi boljše gol razlike v vodstvu. Slaviša Stojanovič in Darko Milanič sta zmagovalca med trenerji v uvodnih krogih, ptujski trener Ljubinko Drulovič pa prvo točko šele lovi. Zagotovo bi mu bilo lažje na igrišču, kjer je imel nekoč precej več vpliva na potek dogajanj (in ga je tudi uspešno uveljavljal), v sedanjem primeru pa je kot trener odvisen od golov svojih nogometašev. Morda bo v tretjem poskusu vendarle bolje!
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 2. krog
Primorje - Interblock 1:1 (0:1); strelca: Mlakar 52.; Zahora 23. Koper - HiT Gorica 1:3 (1:1); strelca: Božičič 2./11-m; Velikonja 23., 55., 90. R. K.: Rastovac 40./Koper
Rudar - Maribor 1:2 (1:0); strelci: Junuzovic 30.; Tavares 53., Pavlovič 65. R. K.: Lunder 90./Maribor
Domžale - Nafta 2:2 (2:1); strelci: Čavuševič 28., Zatkovič 44.; Sebok 32., Ošlaj 93.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Labod Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:1), Domžale - Nafta 2:2 (2:1), Rudar Velenje - Maribor 1:2 (1:0), Koper - HIT Gorica 1:2, Primorje - Interblock 1:1 (0:1).
1.	MIK CM CELJE
2.	MARIBOR
3.	HIT GORICA
4.	DOMŽALE
5.	NAFTA
6.	INTERBLOCK
7.	PRIMORJE
8.	KOPER
9.	RUDAR VELENJE
10.	LABOD DRAVA
2
2
0
0
2
0
0
2
4:1 5:3 5:3 4:2 4:2 3:3 1:3 3:6 1:4 0:4
Pari 3. kroga: petek, 1. 8., ob 20.00: Hit Gorica - Rudar Velenje; sobota, 2. 8., ob 18.00: Nafta Lendava - Primorje, ob 20.45: Maribor - Labod Drava Ptuj, MIK CM Celje - Domžale; ponedeljek, 4. 8., ob 18.00: Interblock - Koper.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 2. krog
Brez doseženih zadetkov ni zmag
V nedeljo popoldan se je v lepem vremenu na ptujskem Mestnem stadionu v premierni domači tekmi letošnje sezone za ekipo Labod Drava zbralo precejšnjo število gledalcev, nekaj manj kot 1500. Tekmo je na častni tribuni spremljalo veliko število oglednikov iz drugih slovenskih prvoligaških klubov, tako smo lahko med drugimi opazili predstavnike Maribora (Horjak, Šimundža), velenjskega Rudarja (Pušnik), Domžal (Stane Oražem) in Nafte.
Ekipi Labod Drava in MIK CM Celje sta v prestopnem roku prevzela nova trenerja, Drulovič in Stojanovič. Slednji je imel v prvem krogu več sreče in je s svojo ekipo dosegel zmago proti Velenjčanom, Drulovič pa v Lendavi ni imel veliko razlogov za veselje. Prav zaradi tega je že na drugi tekmi spremenil začetno enajste-rico; v njej sta se znašla Prejac in Kronaveter, na klopi za rezervne igralce pa sta ostala Halilovič in Dakovič. V tem in naslednjih krogih ekipi zaradi poškodbe reber ne bo mogel pomagati Mario Lucas Horvat, kar je za ptujsko ekipo precejšna oslabitev.
Domačini so dobro pričeli srečanje, saj so s hitrim oddajanjem žog nekajkrat lepo izigrali obrambo Celjanov. Najlepši priložnosti so si priigrali v 7. in 8. minuti: najprej se je po podaji Drevenška v idealnem položaju znašel Zilič, vratar Šeliga pa je njegov strel z nogo odbil v polje. Minuto za tem je nevarno poskusil Kronaveter, spet pa je bil gostujoči vratar uspešnejši. Celjani so s priložnostjo »vrnili« že v isti minuti,
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) in Sebastjan Gobec (MIK CM Celje) sta bila med najboljšimi možmi v svojih ekipah, na koncu pa se je veselil celjski kapetan.
ko se je žoga po strelu Bišča-na od prečke odbila v gol avt. Pred ptujskimi vrati je bilo spet vroče v 14. minuti, a je Murko s skrajnimi napori dvakrat odbil žogo z golove črte. Zadetka pa ni mogel preprečiti v 17. minuti, ko je Drevenšek kratko odbil žogo, a le do Dejana Urbanča, ki jo je s približno 12 metrov poslal v spodnji kot: 0:1. Domačini so šele v 24. minuti izvedli naslednjo obetavno akcijo, po podaji Ziliča pa je Radetičev strel z glavo na poti v gol ustavil Jure Travner. V nadaljevanju prvega polčasa so gostje dobro kontrolirali potek dogodkov in do odhoda na odmor brez velikih težav zadržali prednost.
Ptujčani so v prvem polčasu preveč poskušali po desni
strani, ki so jo Celjani dobro zapirali, medtem ko je bil Kelenc na levi strani povsem odrezan od igre. Celjani so v nekaterih primerih demonstrirali tudi tehnično dovršeno igro, s katero so v večini primerov (pre)lahko prihajali pred vrata Murka. V pomoč pri tem so jim bili statični domači branilci, ki so svoje tekmece slabo pokrivali. Tudi v ofenzivni igri Drave je bilo premalo pomoči obrambnih igralcev, zato so imeli vezisti veliko težav pri organizaciji igre.
Trener Drulovič med polčasom ni opravil nobene menjave, čeprav se je Grbec ogreval praktično ves prvi polčas. Kljub temu je bilo v igri zaznati več želje po dosegi zadetka, tudi borbenost je bila na višjem nivoju. V četrti minuti nadaljevanja je s strelom od daleč poskusil Kronaveter, a se Šeliga ni pustil presenetiti. V naslednjih minutah so bili spet Celjani tisti, ki so imeli niti igre v svojih nogah. Najprej je
nevarno poskusil Andelkovič, nato pa so gostje v 55. minuti celo dosegli zadetek, a ga je glavni sodnik Damir Skomina razveljavil zaradi nevarne igre Bakariča (igra s podplatom). V 55. minuti je prišlo do dolgo napovedovane menjave Zilič-Grbec. Slednji se je v 68. minuti znašel v nevarni situaciji, a je iz ugodnega položaja z glavo žogo preusmeril preko gola. Ptujčani so s prepočasno igro težko prihajali do priložnosti, še tiste redke so bile plod napak v obrambni vrsti gostov. V 74. minuti je domači strateg poskušal še z menjavo Kelenc - Halilovič, ki pa ni prinesla preobrata. Deset minut do konca tekme je medvedjo uslugo svoji ekipi storil Miljen-ko Bošnjak, ki si je po prerivanju s Kelharjem prislužil rdeči karton. Številčno prednost so gostje izkoristili v 86. minuti, ko je z lepim strelom s približno 25 metrov še drugič zadel Urbanč.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Urbanč (beli dres, MIK CM Celje) je bil z dvema doseženima zadetkoma junak tekme na Ptuju; Marko Drevenšek in soigralci so ga le stežka ustavljali.
Drulovič zadovoljen s prvim polčasom
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Začetek tekme je bil z naše strani zelo dober, pripravili smo si nekaj izrednih priložnosti (Zilič, Radetič), ki pa jih nismo znali izkoristiti. Po prejetem zadetku smo razumljivo nekoliko padli, a generalno gledano sem s prvim polčasom zadovoljen. Tudi v drugem polčasu bi z doseženim zadetkom še lahko spremenili potek tekme, a Grbec z bližine ni zadel. Brez zadetka pa ni zmag. Ta mlada ekipa potrebuje samo en pozitiven rezultat, da bi se krivulja obrnila navzgor, poskušali bomo že v Mariboru.«
Slaviša Stojanovič, trener MIK CM Celja: »Zaradi težkih vremenskih pogojev tempo igre ni bil pretirano visok, kljub temu pa sem zadovoljen z zmago. Spet smo slabo začeli tekmo, kar pa tekmec kljub lepim priložnostim ni uspel izkoristiti. Na srečo smo nato zadeli v pravem trenutku in mirno pripeljali tekmo do konca, čeprav smo nogometašem Drave še vedno puščali preveč prostora na sredini.«
2
2
0
0
2
1
1
0
2
1
1
0
2
1
1
0
2
0
2
0
2
0
1
1
2
0
0
2
2
0
0
2
Boks • Dejan Zavec
Med najbolj iskanimi imeni
Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec je pred dobrim mesecem dosegel svojo že 25. profesionalno zmago; v zadnjem dvoboju je po enotni odločitvi sodnikov slavil po točkah z Nemcem Marcom Cattikasom. V zadnjem času smo ga več videvali izven rin-ga, saj je bil dejaven na marke-tinškem področju, kjer je izpolnjeval obveznosti do svojega osebnega sponzorja, podjetja Medis. »O sodelovanju z omenjenim podjetjem lahko govorim samo v superlativih. Po
začetni negotovosti, ko še niso imeli izdelanih jasnih smernic sodelovanja, so sedaj jasno pokazali, da želijo z mano resno reklamno kampanjo. Prvi korak v tej smeri so bile posnete fotografije, sledijo pa še nadaljnji koraki, ki so zelo ambiciozno zastavljeni. Vse poteka na zelo visokem profesionalnem nivoju, predvsem pa me veseli, da so v meni prepoznali osebo, ki lahko njihove izdelke ustrezno propagira,« je o tej temi povedal Dejan Zavec.
V Medulinu ga čaka dvorana
Ime našega boksarja je bilo v preteklem ocenjevalnem obdobju na slovenskem spletnem iskalniku najdi.si med tistimi, ki je bilo največkrat iskano - celo na četrtem mestu med športniki. »Veseli me, da je tako. Upam, da me ljudje večinoma poznajo v pozitivnem smislu in da lahko preko sebe propagiram boks kot plemenito veščino, kar je moj namen.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec trenutno zaseda najvišje mesto na lestvici WBO in WBA, kjer je 4. oz. 5. izzivalec svetovnega prvaka.
Atletika • Veteransko EP v Ljubljani
Tekmujejo tudi stoletniki
S svečano otvoritvijo in mimohodom reprezentanc v centru Ljubljane prejšnjo sredo in s tekmovanji naslednji dan se je v Ljubljani začelo evropsko prvenstvo atletskih veteranov, ki je največji športni dogodek v Sloveniji v letošnjem letu. Prvenstva pod kratico EVACS potekajo vsako drugo leto od leta 1978. Letos se ga udeležuje kar 3616 veteranov in veterank iz 41 evropskih držav, med njimi 207 Slovencev. Veteranske kategorije se začnejo pri starosti 35 let, na drugi strani pa je tekmovalo kar nekaj atletov, starih častitljivih devetdeset ali celo več let. Najstarejši je bil natanko 100 let star Italijan, ki je nastopil v metu diska in ga zalučal 16,23 metra! Atletske boje zaznamuje velika borbenost in zagrizenost na tekmovališču ter prijateljstvo in druženje izven tekmovališča. Med na-stopajočami je največ sosedov Italijanov, zelo veliko pa je tudi Skandinavcev, kjer je atletska in telesna kultura na splošno zelo razvita. Slednje lahko rečemo za vse veterane, saj vsak nastop v atletski areni nagradijo z aplavzom.
Izmed štirih Ptujčanov, ki bodo nastopili na prvenstvu, je prvi v krog za met krogle

Dejan Dokl in njegov trener Milan Cimerman
stopil Dejan Dokl. Kmalu je spoznal, da konkurenca v njegovi starostni kategoriji M35 (od 35 do 40 let) ni od muh. Za mesta na zmagovalnem odru je bilo potrebno 7,26 kilogramov težko kroglo suniti več kot 16,50 metra. Za tem rezultatom je Dokl tokrat zaostal natančno dva metra in osvojil sedmo mesto. Če v zadnji seriji ne bi naredil prestopa pri metu, ki je meril več kot 15 metrov, bi se lahko povzpel za mesto ali dve. Njegov trener in starosta ptujske atletike Milan Cimerman je povedal, da ima Dokl že sedaj dovolj moči za mete okoli 16 metrov, zaradi tehničnih težav pri izmetu krogle pa teh metov zaenkrat še ni sposoben realizirati. Dokl je trdno določen, da mu bo to uspelo naslednje leto v Sydneju, kjer bodo potekale svetovne veteranske igre.
Prvenstvo bo trajalo vse do nedelje, do takrat pa bodo svoje nastope opravili še ostali trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Miro Prstec se bo pomeril v skoku v višino in troskoku, Dušan Koren v skoku v višino in metu kopja, Branimir Komel pa v teku na 3000 metrov z zaprekami.
UE
Dejan se je na najnovejših lestvicah najpomembnejših svetovnih boksarskih zvez pomaknil nekoliko višje. Najvišje kotira na lestvicah WBO (prvak je Paul Williams - ZDA) in WBA (prvaka sta Miguel Cotto - Portoriko in Jurij Nuzhnenko - Ukrajina), kjer zaseda 4. in 5. mesto med izzivalci. Na visokem 13. mestu je še na lestvici IBF (prvak je Antonio Margarito - Mehika). Kot zanimivost lahko omenimo, da sta se v soboto v Las Vegasu v mega boksarskem spektaklu pomerila Margarito in Cotto, s K. O. v 11. rundi pa je slavil Mehičan.
Če bo zaradi mene kateri mladi športnik prepoznal v boksu šport, s katerim se želi ukvarjati, potem je izpolnjen del tistega, kar si tudi sam želim,« je v svojem stilu odgovoril Dejan, ki se v času po zadnjem dvoboju ni ukvarjal samo s snemanji in podobnimi stvarmi, ampak je tudi resno treniral. »Seveda so treningi na prvem mestu, saj nameravam naslednji dvoboj pričakati kar najbolje pripravljen. Zaradi tega sem sedaj že sredi bazičnih priprav, ki pomenijo nabiranje kondicije
in moči za nadaljnje faze treninga. Tudi v času dopusta ne bom samo počival, ampak sem se v Medulinu v tamkajšnjem boksarskem klubu že dogovoril za sodelovanje in treniranje v njihovi dvorani,« je pred odhodom na Hrvaško dejal naš profesionalni boksar.
Občasne bolečine ostajajo
Takoj po dvoboju z Nemcem Cattikasom se je tudi precej govorilo o njegovi poškodbi ledvic in hrbta. »Po dvoboju sem opravil številne preiskave pri zdravnikih, ki so me postavili na trdna tla: tretjo in četrto vretence v hrbtenici nista v svoji normalni legi, med njima plava tudi majhen odkrušen del, ki mi ob določenih položajih povzroča bolečine. V taboru mojega nemškega kluba so mi predlagali takojšnjo operacijo, ki pa je zelo tvegana, saj v hrbtenici poteka veliko živčnih povezav, ki bi jih lahko med posegom poškodovali. Tudi rehabilitacija bi v tem prime-
ru trajala vsaj pol leta, kar bi v mojem primeru že pomenilo skorajda konec kariere. Druga skupina zdravnikov je mnenja, da mi bo ta majhen delček sicer povzročal bolečine, vendar le-te ne bodo takšne, da z njimi ne bi mogel trenirati in boksati. Bolečine sem res že imel, veliko pa mi pri njihovi odpravi pomaga kiropraktik, ki ga občasno obiščem. Lahko rečem, da je njegova terapija izredno učinkovita,« je o svojem zdravstvenem stanju povedal Dejan.
Seveda se nismo mogli izogniti vprašanju o dvoboju za naslov evropskega prvaka, v katerem naj bi se pomeril z Belgijcem Jacksonom Oseiem Bonsujem (29 dvobojev, 28 zmag, 23 s K. O., 1 poraz). »Po mojih informacijah naj bi bil dvoboj konec septembra ali v začetku oktobra, kaj drugega pa v tem trenutku ne morem reči, saj se o vseh podrobnostih glede dvoboja dogovarja moj manager Ulf Steinforth,« je pogovor o aktualnih temah zaključil Dejan.
Jože Mohorič
Rokomet • Jer. Ormož
Okrepitve Ivanuša, Melnak in Belec
Po dobrih dveh mesecih premora se za rokometaše Jeruzalema z današnjim začetkom priprav začenja nova sezona 2008/09. Trener Saša Pra-potnik bo svoje varovance na prvem treningu tradicionalno zbral v Mestni grabi, kjer bo tudi potekal prvi del priprav. Ker Mestna graba in okolica nudita vse potrebno za dobre priprave, bodo te opravljene v domačem okolju. Na prvem treningu zaradi nastopa na mladinskem EP v Romuniji ne bo Tadeja Soka, ki se bo ekipi pridružil v drugem tednu priprav. Med pripravami bo ormoški 1. A-ligaš odigral devet pripravljalnih tekem, nekaj imen tekmecev je že znanih: Drava Ptuj, Maribor, Varteks
Varaždin, Čakovec, Dubrava, Medveščak Zagreb ...
Vrste Vinarjev so med premorom zapustili Marko Bez-jak (Gorenje Velenje), Matjaž Pisar (Drava Ptuj), Iztok Lu-skovič, Maks Dogša, Dejan Lukaček (vsi posoja Drava Ptuj). V vrste jeruzalemčkov so prispeli: Darjan Ivanuša (Gold Club Hrpelje), Alen Melnjak (Varteks Varaždin) in Boštjan Belec (Klima Petek Maribor). Osnovni cilj Jeruzalema v tem prvenstvu je obstanek v elitnem razredu. Sezona v 1. A-ligi se prične 13. septembra, v 1. krogu na Har-dek prihaja okrepljena zasedba škofjeloškega Merkurja.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Darjan Ivanuša se vrača v Ormož.
Športno plezanje • Masters v francoskem Serre Chevalierju
Mina zmagala na prestižnem mastersu!
Po nekaj drugih in tretjih mestih na največjih tekmah je v nedeljo za Mino Markovič prišla na vrsto tudi zmaga. Mlada Ptujčanka je slavila na tekmi, kjer se vsako leto zberejo samo najboljši; zmagala je namreč na Mastru v Serre Chevalierju in tako postala tretja Slovenka (za Martino Čufar leta 2002 in Natalijo Gros dve leti zatem), ki se je zapisala v anale tega največjega mastra na svetu. V finalu je Slovenija imela še eno predstavnico - Natalijo Gros, ki je po odličnem drugem mestu v kvalifikacijah pristala v finalu na osmem mestu. Pri moških je bil ponovno v finalu Kle-
men Bečan in končal na koncu kot sedmi, zmagal je Španec Ramon Puigblanque.
Mastresi so tekmovanja, kjer organizatorji k sodelovanju povabijo najboljše svetovne plezalke in plezalce. V večini primerov se lahko takšna tekmovanja pohvalijo z odlično udeležbo, ki presega tudi tekme svetovnega pokala. Gre za spektakle, ki se običajno odvijajo pred velikim številom gledalcev - tako je bilo tudi v tem primeru. Plezalna stena je bila postavljena na prostem, zato so imeli organizatorji v soboto nekaj težav. Zaradi slabega vremena so morali finale prestaviti na nedeljo.
Rezultati Mastra v Franciji:
	polfinale	finale	superfinale
1. Mina MARKOVIČ (SLO)	36.00 -	67.00 +	53.00 -
2. Yuka KOBAYASKI (JAP)	39.00 -	67.00 +	30.00
3. Alexandra EYER (ŠVI)	35.00 -	63.00 -	
4. Yana CHERESHNEVA (RUS)	37.00 -	61.00	
5. Caroline CIAVALDINI (FRA)	40.00 -	60.00	
6. BettinaSCHOPF (AVS)	34.00 +	36.00 -	
7. Marine THEVENET (FRA)	34.50 -	34.00 -	
8. Natalija GROS (SLO)	39.00 -	29.00 +	
9. Jenny LAVARDA (ITA)	34.00 +	28.00 -	
Rokomet
Slovenski rokomet na dnu
Kriza slovenskega rokometa je vse globlja. Po nedavnih razočaranjih z žensko in moško člansko reprezentanco sta slovenske rokometne navijače razočarali še mladinski vrsti. Ženska in moška mladinska izbrana vrsta se namreč na SP v Makedoniji ter na EP v Romuniji nista uspeli uvrstiti med najboljših osem. Dekleta so v skupini A v predtekmovanju osvojila zadnjo peto mesto z le eno osvojeno točko proti Islandiji. Igralke Marte Bon so doživele poraze proti Nemčiji (26:29), Romuniji (20:25) in Madžarski (24:33) ter jih zdaj čaka boj za mesta od 13.-20. Svoje prave priložnosti na SP v Makedoniji ni dobila Ormožan-ka Nastja Prapotnik, članica ptujske ekipe Mercator Tenzor in prva strelka 1. A-lige v minuli sezoni. Bonova, nova trenerka Krima, je raje zaupala drugim dekletom, ki pa so po kvaliteti in pristopu še daleč od nivoja Prapotnikove. Ormožanka je na SP v prvem delu tekmovanja ob skromni minutaži mrežo nasprotnic zatresla le enkrat! Bonova slabe izide zagovarja s poškodbami Pandžičeve, Zrnčeve, Potočnjakove, Šo-nove ter s težko skupino, kjer je nastopalo kar pet evropskih ekip. Riba začne smrdeti pri glavi in končno zasmrdi vse do repa. Takšna je trenutno situacija v slovenskem rokometu, ki se je po osamosvojitvi znašel najnižje, povsem na dnu. Ponovna pot do vrha bo posuta s trnjem in ne verjamem, da se bomo Slovenci kaj kmalu v katerikoli selekciji veselili kakšnega vrhunskega dosežka.
Precej manj, kljub trem porazom, so razočarali mladinci, ki so na EP v Romuniji v prvem delu tekmovanja zabeležili tri poraze proti Franciji (28:29), Poljski (26:34) in Romuniji (30:32). Zdaj jih v nadaljevanju čaka boj za mesta od 9-16. Iz naše okolice je barve reprezentance zastopal Tadej Sok, član ormoškega Jeruzalema, ki pa je v treh tekmah zbral skromno minutažo - 29 minut - in dosegel proti Romunom dva zadetka. Slovenija na EP nastopa v okrnjeni zasedbi brez poškodovanih Bombača, Svetelška, Čudiča, Anderluha, Abrahamsberga in Peterlina, kar je prevelika ovira za odmevnej-ši rezultat. Pred tekmovanjem bi uvrstitev med osem najboljših štela kot odlična uvrstitev, a se Ivezičevim izbrancem ni izteklo po željah. Lani je ista reprezentanca na odprtem EP v Goteborgu na Švedskem zasedla drugo mesto. Po besedah Iveziča bomo Slovenci v prihodnosti za velik uspeh šteli že vsako uvrstitev na evropsko ali svetovno prvenstvo, ne glede na člansko, mladinsko ali kadetsko selekcijo.
Vseeno upanje umira zadnje in mesto Ormož bo v prihodnjih dneh na pripravah gostilo še moško kadetsko reprezentanco, ki avgusta odhaja na EP v Brnu. Gre za zelo perspektivno reprezentanco letnikov 1990 in mlajših, ki jo vodi Velenjčan Tomaž Juršič. Mogoče pa nam bodo upanje v slovenski rokomet vrnili prav ti mladi rokometaši.
Uroš Krstič
Odločitev je padla v superfinalu
Ker z Mino nismo mogli vzpostaviti povezave (telefon ji je padel v vodo), smo informacije poiskali pri njenem očetu Žaretu, ki nam je povedal naslednje: »Mina je bila po zmagi izredno zadovoljna, saj ji je tokrat uspel veliki met - stala je na najvišji stopnički. V kratkem pogovoru mi je po samem tekmovanju povedala, da je v petkovih kvalifikacijah (polfinalu) plezala povprečno, a se je s petim najboljšim rezultatom zanesljivo uvrstila v finale. V nedeljo je bil njen nastop veliko boljši in je bila po nastopu vseh devetih tekmovalk v vodstvu. Organizatorji so zaradi velikega zanimanja gledalcev želeli izpeljati še superfinale, kjer se pomerita dve najboljši iz finalnega nastopa. To sta bili Mina in Japonka Ko-bayaskijeva. Ti dve tekmovalki sta se tako pomerili na steni, na kateri so plezali tudi moški. Mina je zdržala še ta pritisk in je priplezala precej višje kot njena tekmica. To je pomenilo dokončno zmago, ki so jo v slovenskem taboru primerno proslavili.«
Zmaga na takšnem tekmovanju za Mino zagotovo pomeni veliko, saj je bila že večkrat blizu zmagoslavja, a ji je nekajkrat zmanjkal tisti zadnji korak. Tokrat je šla do vrha, kar je znak, da postaja izkušenejša tekmovalka, ki ji tekme najvišjega svetovnega ranga ne delajo težav. Prav zaradi tega lahko pričakujemo dobre vesti tudi z naslednjih tekem svetovnega pokala.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v nedeljo dosegla prvo zmago na velikih tekmovanjih v članski konkurenci.
Vrtimo kolesa za boljši jutri
Verjetno ni potrebno razlagati, kako pomembno je za zdravje, da se gibljemo. S kolesom ne pridemo samo hitreje do cilja, ampak vožnja s kolesom predstavlja tudi sprostitev in telovadbo. Veliko ljudi se vozi z avtom v službo, kljub temu da je delovno mesto oddaljeno le nekaj minut vožnje. Vendar, poskusimo in se odpeljimo v službo s kolesom, ne bomo imeli problemov s parkirnim prostorom, čakanja v kolonah ne bo, nihče se ne bo rinil in še veliko bomo naredili za zdravje. Mnogi znani Slovenci in priznani podjetneži se redno vozijo s kolesom, pa se dajmo še mil Saj je zabavno!
Preštejmo se! 1., 2., 400.000.!
Podatki iz več let trajajoče študije, s katero spremljamo športno rekreativno dejavnost odraslih Slovencev, ki jo Fakulteta za šport opravlja vse od leta 1973, zgovorno kažejo, da je kolesarstvo pri Slovencih vsa leta vsamemvrhu popularnosti športnih dejavnosti in se giblje od daljnega leta 1973, ko je bilo na petem mestu, v glavnem na tretjem mestu-za hojo in plavanjem. Po zadnjih ^rezultatih študije, ki sloni na Jzbranih podatkih v decembru £2000, je kolesarjenje po mno-
žičnosti ponovno na tretjem mestu, z njim pa se ukvarja 20,2 odstotka odraslih. In če te odstotke spremenimo v številke, dobimo rezultat, ki nam pove, da bolj ali manj redno za svojo športno rekreacijo kolesari okoli 320.000 Slovencev. Seveda pa so to podatki le za odrasle. Če k njim prištejemo še mladino in otroke, jih je blizu 400.000. To pa že pomeni tako množičnost, ki bi od različnih državnih in drugih organov in raznih ustanov zahtevala veliko večjo pozornost, kotjo kolesarstvu namenjajo.
Od danes naprej za svoje zdravje!
Vsakodnevno kolesarjenje, kjer dihamo hitreje, vendar ne težje, je zelo efektiven in zabaven način aerobične telovadbe. Ta vrsta telovadbe pa je najbolj vpliva na naše zdravje. Kolesarjenje preprečuje srčne bolezni, visok krvni pritisk, najbolj običajne oblike diabetesa. Nekateri zdravniški izračuni pa dokazujejo, da kolesarjenje preprečuje smrt kar za 22 procentov.
Da odvečne teže ne bo, hitro na kolo
Kolesarjenje je lahko tudi del programa za zmanjševanje odvečne teže, ker v eni uri
pokuri energijsko količino za eno čokolado ali nekaj kozarčkov (cca. 300 kcal). Za 15 minut vožnje s kolesom do službe in nazaj, 5x tedensko, porabimo v letu dni okoli 5 kg maščobe.
Kolo nam nasmeh pričara
Kolesarjenje pozitivno vpliva na našo voljo. Redna telovadba zmanjšuje depresijo in stres, povzdiguje pozitivno razpoloženje in samozado-voljstvo. Kolesarjenje združuje naše osnovne potrebe za boljše razpoloženje: Gibanje, svež zrak in telovadbo.
Na kolo za »mišice«
Študije dokazujejo, da tudi občasno kolesarjenje močno vpliva na fizično kondicijo. Kondicija se dvigne za 11 % po šestih tednih kolesarjenja na kratke proge štirikrat na teden. Za 15 minut kolesarjenja v službo in nazaj pa se je dvignila fizična pripravljenost za 17 %.
Kolesarjenje povečuje moč nog, kar je bolj pomembno, kot se zdi, saj povečuje mobilnost ljudi. Lažje boste vstajali s stola in z večjo lahkoto se boste izognili hujšim padcem in s tem seveda zlomljenim kostem.
Pomembna je hitrost bitja srca
Intenzivnost kolesarjenja ter našega kolesarskega treninga uravnavamo s pomočjo dihanja, bitja srca in drugih občutenj telesa, na primer bolečine v nogah. Najbolj zanesljivi pokazatelj je utrip. Ker je kolesarjenje tipična aerobna aktivnost, naj bo utrip pri začetnikih med 50 in 70 odstotki našega največjega utripa (MP). Po večmesečnem rednem treningu pa lahko počasi pridemo tudi do 85 odstotkov. Na tem mestu naj bralce samo spomnimo na najbolj preprosto formulo za izračun našega MP. Ta je, da od vrednosti 220 odštejemo leta starosti. Za 50-letnika je torej maksimalni pulz 170, pulz med 50 in 70 odstotki pa pomeni med 85 in 119. Za 85% MP pa potrebujemo 144 udarcevvminuti. S Poli maratonom poskušamo vplivati na večjo aktivnost ljudi, da bi se zaradi želje po kolesarjenju in druženju začeli pripravljati že prej. Da bi redno kolesarili in se pripravili na največji kolesarski dogodek ter tam dosegli svoj kolesarski maksimum, s tem pa osebno zmago.
Na Poli maratonu smo vsi zmagovalci.
Tilen Mrgole, Di@log Co
Judo • Mladinski A-pokal na Madžarskem
Lea in Urška tudi tokrat tretji
Slovenska mladinska reprezentanca je v soboto, 19., in v nedeljo, 20. 7. 2008, nastopila na mladinskem A-turnirju EJU v Paksu (Madžarska). To je bil tudi drugi letošnji kvalifikacijski turnir tekmovalcev U20 za uvrstitev na mladinsko EP in SP, zato je tudi v Paks odpotovala naša kompletna reprezentanca, za katero nastopata tudi ptujski judoistki Lea Murko in Urška Urek.
Po seriji odličnih nastopov v letošnjem letu, ko sta že obe dosegli normo za EP, ki bo septembra na Poljskem, sta si s 3. mestom v svoji kategoriji priborili dodatne točke ter se tako približali tudi nastopu na mladinskem SP, ki bo oktobra v Bangkoku, za katerega bo potrebno doseči še kakšno zmago na naslednjih dveh turnirjih.
Prvi dan turnirja, ko so nastopili mladinci v težjih kategorijah (-81 kg do +100 kg) in mladinke v lažjih (-44 kg do -57 kg), so slovenski tekmovalci osvojili štiri odličja, in sicer so Uroš Tajhman (JK Duplek) v kategoriji do 81 kg, Tajda Ketiš (JK Duplek) in Tina Tr-stenjak (JK Sankaku), obe v kategoriji do 57 kg, in Kristina Vršič (JK Duplek) v katego-
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek in Lea Murko (JK Drava Ptuj) sta na Madžarskem osvojili 3. mesti na tekmi mladinskega A-pokala EJU.
riji do 48 kg osvojili 3. mesta in bronaste medalje.
Drugi dan turnirja so nastopili še tekmovalci v lažjih kategorijah pri mladincih (-55 kg do -73 kg) in tekmovalke v težjih pri mladinkah (-63 kg do +78 kg ). Najbolj sta se izkazali Nina Miloševic (JK Duplek) v kategoriji do 63 kg in Ana Velenšek (JK Sankaku) v kategoriji do 70 kg, ki sta osvojili 2. mesti in srebrni medalji. Medalje, in sicer bronaste, so osvojili še David Kukovec (JK Olimpija) v kategoriji do 55 kg,
Matjaž Trbovc (JK Sankaku) v kategoriji do 60 kg, Tadej Čeh (JK Duplek) v kategoriji do 73 kg in ptujski judoistki Lea Murko v kategoriji do 78 kg in Urška Urek v kategoriji nad 78 kg.
Lea se je brez težav prebila do polfinala, kjer je po porazu z Ukrajinko zbrala dovolj moči in premagala Madžarko za končno 3. mesto. Urška je bila prav tako poražena proti ukrajinski judoistki, vendar je nato v boju za kolajno ugnala Bolgarko Gergano Petrovo.
Zdaj je pred našima dvema tekmovalkama glavni cilj doseči nove točke konec tega tedna v Jičinu na Češkem, da se bosta lahko v miru pripravili za letošnji glavni tekmovanji, če bosta neuspešni, pa lahko zadnjo priložnost iščeta še v Berlinu.
Rezultati: MLADINKE: -44 kg: 1. Violeta DUMITRU - ROM; -48 kg: 1. Glynis ROJOT- NIZ, 3. Kristina VRŠIČ
-	SLO (JK Duplek); -52 kg: 1. Barbara MAROS - MAD; -57 kg: 1. Hedvig KA-RAKAS - MAD, 3. Tina TRSTENJAK
-	SLO (JK Sankaku), 3. Tajda KETIŠ
-	SLO (JK Duplek); -63 kg: 1. Eszter GASPAR - MAD, 2. Nina MILOŠEVIC
-	SLO (JK Duplek); -70 kg: 1. Abigel JOO - MAD, 2. Ana VELENŠEK - SLO (JK Sankaku); -78 kg: 1. Ivanna MA-KUHA - UKR, 3. Lea MURKO - SLO (JK Drava Ptuj); +78 kg (4 tekmovalke): 1. Svitlana IAROMKA- UKR, 2. Claudia PROBST- NEM, 3. Urška UREK - SLO (JK Drava Ptuj), 4. Ger-gana PETROVA- BOL.
MLADINCI: -55 kg: 1. Cosmin LA-ZAREAN - ROM, 3. David KUKOVEC
-	SLO (JK Olimpija); -60 kg: 1. Di-mokritos MANOUSARIDIS - GRČ, 3. Matjaž TRBOVC - SLO (JK Sankaku); -73 kg: 1. Artur SHARLAY - UKR, 3. Tadej ČEH - SLO (JK Duplek); -81 kg: 1. Szabolcs KRISZAN - MAD, 3. Uroš TAJHMAN - SLO (JK Duplek); -90 kg: 1. Oliver ZABEL - NEM.
Sebi Kolednik
Športne novičke
Nogomet •
Prijateljske tekme Aluminij - Baku 4:4 (2:2)
Strelci za Aluminij: Veselič, Leto-nja, Djokič, Vajs
Aluminij: Lipovac, Osaj, Topolo-vec, Bingo, Krajcer, Rotman, Dugo-lin, Letonja, Djokič, Veselič, Ihbes-hei. Igrali so še: Sagadin, Gašparič, Šimenko, Medved, Vajs, Grobelšek. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši kidričevskega drugoli-gaša so odigrali prijateljsko nogometno srečanje z Bakujem iz Azerbajd-žana, ki je sklenil priprave na Ptuju, kjer so prebivali v hotelu Primus ter uporabljali igrišča v športnem parku Kidričevo. V dobrem srečanju, s polno dinamike in dobrih akcij, so bili v prvem polčasu nekoliko boljši Kidri-čani, ki pa si niso uspeli ustvariti re-zultatske prednosti. Oboji so dvakrat zadeli v polno. Tudi v drugem polčasu so domačini prevladovali na igrišču vse tja do 70. minute, nato pa so pobudo prevzeli gostje in v tem času uspeli izenačiti rezultat na 4:4. Kidri-čani so na srečanju trikrat vodili.
Trnovec - Stojnci 1:6 (0:3)
Strelci za Stojnce: Zagoršek 2, Fridauer, Milošič, Mulej in Žnidarič po enega.
Stojnci: Strelec, Kokot, Toplak, Mlinarič, Rižnar, Žnidarič, Marinič, Čeh, Zagoršek, Fridauer, Klinger. Igrali so še: Starčič, Mulej, Milošič, Habrun, Janžekovič, Golob, Pernek. Trener: Robert Težački.
V okviru priprav na začetek tekmovanja v 3. SNL - vzhod so nogometaši iz Stojncev gostovali v hrvaškem Trnovcu in z dobro ter učinkovito igro brez večjih težav premagali domače moštvo.
Kovinar Štore -Aluminij 2:3 (1:3)
Strelca za Aluminij: 2-krat Leto-nja, 1-krat Veselič
Aluminij: Lipovac, Gašparič, Topo-lovec, Bingo, Krajcer, Rotman, Dugo-lin, Medved, Djokič, Veselič, Letonja. Igrali so še: Sagadin, Osaj, Dončec, Ihbeshei, Šimenko, Vajs, Grobelšek. Trener: Bojan Špehonja.
Kidričani so v prvem polčasu hitro
povedli s 3:0, ob tem pa pokazali tudi zelo kombinatorno igro. Po menjavah je v nadaljevanju srečanja njihova igra izgubila hitrost, kar so domačini izkoristili in omilili poraz.
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož - Plitvice Gojance
5:2 (2:1)
Strelci za Holermuos: 1:0 L. Mli-narič (32), 2:0 L. Mlinarič (34), 3:1 Zidarič (50), 4:2 Zidarič (65), 5:2 Po-žegar (67).
Holermuos: Šnajder, Novak, Dru-zovič (od 60. R. Mlinarič), Štiberc, Kolarič, Zidarič (od 75. Pukšič), L. Mlinarič, Zadravec, Požegar, Goričan, Prapotnik. Trener: Bojan Novak
Slovenski četrtoligaš iz Ormoža je po zmagi nad Gančani (6:1) slavil še na drugi pripravljalni tekmi za novo sezono. Tokrat je v športnem parku Mestna graba »padel« hrvaški nižjeligaš iz Gojanca, ki ga zdaj vodi bivši strateg Holermuosa Drago Po-savec. Gostje so bili v 1. polčasu precej boljši nasprotnik in Ormožani se lahko le nespretnosti gostujočih igralcev ter »čudežnim« obrambam vratarja Šnajderja zahvalijo, da so na odmor odšli z golom prednosti
(2:1). Šnajder je gostom zaustavil najmanj pet stoodstotnih priložnosti, kjer je bilo včasih težje zgrešiti kot zadeti. Ormoški gradbeniki so si do odmora priigrali dve priložnosti in preko Luka Mlinariča obakrat tudi zadeli. Drugi gol Mlinariča, lob z roba kazenskega prostora, spada med nogometne mojstrovine. V 2. polčasu so gostitelji zaigrali bolje, z dvema doseženima goloma se je spet izkazal Blaž Zidarič, ki je tudi proti Gančanom zadel dvakrat mrežo nasprotnika. Peti gol je za Holermuos prispeval novinec v ekipi Ormoža Aleš Požegar.
Skupaj s Požegarjem je v četo štajerskega ligaša iz vrst mladincev ptujske Drave prispel še Sergej Šti-berc. »Gradbeniki« so tokrat nastopili v okrnjeni zasedbi brez Jurčca, D. Jerebiča, Zormana in Piberčnika. Letošnjo sezono bodo varovanci Bojana Novaka odprli 16. avgusta z gostovanjem pri Peci v Črni na Koroškem. Teden dni kasneje sledi tekma 2. kroga, ko bodo v športnem parku Mestna graba gostovali nogometaši Pesnice, sicer povratniki v Štajersko ligo. Ormožani bodo svoje prvenstvene tekme igrali ob nedeljah.
UK
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 3. avgusta 2008
Trening od 9.00 do 11.35 ure 1. DIRKA ob 12.00 uri 2. DIRKA ob 14.30 uri
DIRKA
Športni napovednik
Nogomet
Labod Drava v Stojncih
V sredo, 30. 7., ob 18. uri bodo nogometaši ptujske ekipe Labod Drava gostovali v Stojncih, kjer se bodo v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili z domačim tretjeligašem.
Aluminij z Malečnikom
Nogometaši Aluminija se bodo v sredo ob 18.00 v Kidričevem pomerili z ekipo Malečnika.
Turnir v Podvincih
Nogometni klub Podvinci bo to soboto in nedeljo organizator 16. tradicionalnega memorialnega turnirja v spomin na Franca Petroviča. Na turnirju bodo ob domači ekipi sodelovale še ekipe Dornave, Bukovcev, Rogoznice, Ormoža in Gorišnice. Spored tekem: SOBOTA, 2. 8.: 12.30 otvoritev turnirja 13.00: Rogoznica - Gorišnica 14.15: Bukovci - Podvinci 15.30: Rogoznica - Ormož 16.45: Bukovci - Dornava 18.00: Gorišnica - Ormož 19.15: Podvinci - Dornava Igra se 2-krat 30 minut NEDELJA, 3. 8.:
15.00: revialna tekma veteranov NK Podvinci - NK Bukovci 16.30: tekma za 3. mesto med drugouvrščenima ekipama po skupinah
18.30: tekma za 1. mesto med prvouvrščenima ekipama po skupinah
Igra se 2 x 45 min, veterani 2 x 30 min 20.30: podelitev pokalov in priznanj
Danilo Klajnšek
4. Lebarjev memorial
NK Ljutomer bo v soboto, 2. avgusta, pripravil 4. Lebarjev memorial z nastopom ekip Tehnostroja iz Veržeja, Ormoža, Središča ob Dravi in domačega Ljutomera. V izločilnih dvobojih se bodo pomerili Tehnostroj - Ormož (9.00) in Ljutomer - Središče ob Dravi (10.30). Poraženca bosta igrala za 3. mesto (13.30), zmagovalca pa za prvo (15.00). V ekshibicijski tekmi bodo igrali veterani Ljutomera in Maribora (12.00).
NŠ
Motociklizem
V nedeljo v Hajdošah supermoto
V	nedeljo bo kartodrom v Hajdošah ponovno oživel, saj bo AMD Ptuj izvedlo dirko za državno prvenstvo v Super-motu. To bo druga takšna dirka v njihovi organizaciji, sicer pa skupno četrta v letošnjem letu. Že na minulih dirkah se je pokazalo, da je ta šport med gledalci zelo priljubljen, saj se je na tribunah kartodroma v Hajdošah vedno zbralo veliko gledalcev, ki so lahko uživali v drznih vožnjah dirkačev.
V	kategoriji S-1 (do 450 ccm) po treh dirkah vodi Marko Nastran (AMD Sitar racing), ki ima pred Jernejem Gombocem iz AMD Šter velikih 26 točk prednosti. Še večjo razliko, kar 40 točk, je v dosedanjem delu sezone naredil Marko Škarja (AMD Sitar Racing) v razredu S-2 open. V preostalih razredih bodo tekmovalci lovili Žana Modica (AMD Buhc) v S-125 juniorji, Luko Hauptmana (ŠD
Karting Koper) v 125 ccm senior ter Simona Loršdorferja (ŠD HMC Team) v razredu S-amater; omenjeni tekmovalci namreč nimajo tako velike točkovne prednosti v skupnem seštevku.
O pripravah na dirko nam je Uroš Langerholc, predsednik AMD Ptuj, povedal naslednje: »Za vsako prireditev je potrebna temeljita priprava, tako da smo mi v tem času že veliko postorili, čaka nas le še zaključni del. Pričakujemo, da se bo nedeljske dirke udeležilo okrog štirideset voznikov in da bodo lahko gledalci uživali v njihovih vožnjah.«
V nedeljo se bo tekmovanje pričelo ob 12.15, tekmovalci pa bodo opravili dve dirki. Zanimivosti zanesljivo ne bo manjkalo.
Danilo Klajnšek
maraton
vm>W'
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
6. september 2008
Fotoreportaža
Kitajska je že prežeta z olimpijskimi igrami
Pred slabim tednom so se iz Kitajske vrnili kolesarji KK Perutnina Ptuj, ki so tam nastopali na dirki okoli jezera Quinghai. Pričujočo fotoreportažo je ustvaril Marjan Kelner, ki je spremljal ptujske kolesarje.
Foto: Marjan Kelner
Olimpijski duh in simboli so ob prihajajočih olimpijskih igrah v Pekingu prisotni na vsakem koraku.
Foto: Marjan Kelner
Rumena polja oljne repice prevladujejo v provinci Xining.
Foto: Marjan Kelner
Se daleč od tega, kar pri nas zahtevajo higienski minimum in tehnični standardi ...
Tržnica, na kateri se prodajajo pravi kitajski izdelki. Tukaj se baranta za vsak kos oblačila, obutve, igrače ...
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan"Keiner Naš maser Dule se je postavil ob bok domačinom na planoti Guide, 4000 m nad gladino morja.
Urad za delo Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž;
pomoč pri raznovrstnih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D. O. O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka. jevsovar@email. si. ELEKTROTEHNIK, INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, KOMERCIALIST ZA PRODAJNO PODROČJE ELE-KTROMATERIAL - M/Ž; sprejemanje, evidentiranje naročil, predstavljanje sedanjim in podočim kupcem, širjenje trga, spremljanje zalog, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ELEKTRO LOGISTIKA TRGOVINA TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE D.
0.	O., OBRTNIŠKA ULICA
1,	2250 PTUJ. PALČAR BOŽIDAR, 02 745 0 0 58, info@ elektro-logistika.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK AV-TOMEHANIK, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA
-	M/Ž; mednarodni promet (4) - SK-CZ-PL-A, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-, C-, E-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje osnovno. STRELEC BRANKO S. P. - AVTOPRE-VOZNIŠTVO. SPUHLJA 12 B, 2250 PTUJ. STRELEC BRANKO, 041 688-262.
VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; prodaja
opreme za male živali, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D. O. O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA. KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet. si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SKLADIŠČNIK
-	M/Ž; delovno mesto ptuj, opravljanje del v skladišču, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D. O. O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA. ŠTUM-BEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwal-der.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), VULKANIZER - M/Ž;
vulkaniziranje polizdelkov in izdelkkov, priprava surovcev in polizdelkov, dokončevanje polizdelkov in izdelkov, posluževanje strojev s polizdelki in pomožnimi sredstvi, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec. SAVA - GTI, D. O. O.; SAVA GTI, D. O. O., PE PTUJ. ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ. MOJZER DARINKA, 02/ 7879332, darinka. mojzer@sava.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; strežba pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik. DANIEL ALJOŠA PAVLICA s. p. TRGOVINA. DRAŽENCI 31, 2288 HAJDINA. PAVLICA DANIEL ALJOŠA, 041 875-275, gostilna.rozika@ gmail.com.
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, KOMERCIALIST I. - M/Ž;
samostojna nabava in prod-ja, terensko delo s kupci in
dobavitelji, reševanje zahtevnejših reklamacij ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ERA GOOD D. O. O. ; PE GOOD-CENTER PTUJ. OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. MEH MATEJA, 03/6203283, mateja. meh@ gmail. com.
PRODAJALEC - M/Ž; prodaja tekstila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit 0-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. ČEN, TRGOVINA S TEKSTILOM D. O. O., PANONSKO NASELJE 14, 9220 LENDAVA - LENDVA. ZHONG CHEN REN, 031 815 552.
OBLIKOVALEC KOVIN, MONTER-MONTERSKA DELA NA TERENU - M/Ž; mehanska in monterska dela na terenu v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ŽAR-GI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelektro. si. ŽIVILEC, PRODAJALEC, MESAR - M/Ž; predelovanje mesa, prodajanje izdelkov strankam, skrb za zaloge izdelkov v vitrinah, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D. O. O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA. ŠTUMBE-REGR VESNA, 02 234 82 60, v. stumberger@trenkwalder. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž;
delovno mesto Ptuj, strežba pijače, priprava računov za izdajo strankam, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko
delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D. O. O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA. ŠTUMBE-REGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwalder. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž;
priprava malic, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. HARAMBAŠIC JOŽICA S. P. - OKREPČEVALNICA PRI OLGI, ZGORNJA HAJDINA 2 A, 2288 HAJDINA.
ELEKTROTEHNIK, VODJA GRADBIŠČA, EL. MONTER - M/Ž; El. montažna dela, delo na terenu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. GOMIL-ŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomilsekbostjan@siol. net. SLAŠČIČAR, PEK - M/Ž; peka kruha in pomoč v pekarni, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. PEKARNA ŠTRUČKA, MELITA AHEC, S. P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. AHEC MELITA, 041 232-694. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO, ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA, D. O. O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA. MATA-JIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol. net.
Slovenija • Skupščina Mercatorja bo avgusta
Imenovanje predstavnika Raiffeisen Investmenta v nadzorni svet
Na dan, ko naj bi urad za varstvo konkurence objavil svojo odločitev o dovoljenju Infond Holdingu za prodajo 23 odstotkov Mercatorja družbi Raishop Holding, je Mercator za 26. avgust sklical skupščino. Na njej naj bi med drugim odločali o imenovanju Wolfganga Putschka iz Raiffeisen Investments v nadzorni svet »najboljšega soseda«.
Mariborska finančna družba Infond Holding in Raishop Holding, hčerinska družba Raiffeisen Investments, sta v začetku junija sklenili pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, za kar je že bila vložena zahte-
va, prvi mož urada Jani Soršak pa je napovedal, da naj bi bila odločba izdana v petek.
Lastniki Mercatorja bodo sicer konec avgusta po predlogu uprave in nadzornikov med drugim odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 22,06 milijona evrov. Po predlogu naj bi za dividende v višini 4,25 evra bruto na delnico namenili dobrih 16 milijonov evrov, preostanek v višini 6,06 milijona evrov pa bi razporedili v druge rezerve iz dobička. (sta)
AVTOMEHANIK - M/Ž; delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVI-ZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. ELEKTRIKAR MOTORNIH VOZIL, AVTOELEKTRI-KAR - M/Ž; avtoelektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5.net.
VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž;
voznik avtobusa - delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5. net.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO MONTER, DELO JE NA TERENU IN V TUJINI - M/Ž; elektro monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelek-tro.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MONTER- OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; mehanska in mon-terska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelek-tro. si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž;
varjenje kovinskih konstrukcij po vsej EU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. MESARIČ MARJAN S. P. -PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ. MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK. MESA-RIČ MARKO, 040 368-110, metall. mesaric@gmail. com.
KLJUČAVNIČAR, STRU-GAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža in priprava vseh vrst kovinskih konstrukcij na terenu in v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nem-
ški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. MESARIČ MARJAN S. P. -PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ. MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK. MESARIČ MARKO, 040 368-110, metall.mesaric@gmail.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, CEVAR-VARILEC
-	M/Ž; cevar-varilec, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PRO-JEKTIS STORITVE D. O. O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ. ŠTEGER SAŠKA, 031 484-440, info@projektis. si. KLJUČAVNIČAR, ELEK-TROMONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; montaža kovinske konstrukcije, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKO-TEK, DARJA JAUŠOVEC S. P. , STORITVE. SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO. JAUŠOVEC BORIS, 031/778-242, darja. jausovec@triera. net.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHA-TRONIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; vodenje gradbišča na področju elek-troinstalacijskih del, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p. . POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ. MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2. net.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINSTA-LATER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p. . POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ. MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2. net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA PLESKARSKA DELA, SLIKO-PLESKAR - M/Ž; pomoč pri pleskanju, pri izdelavi fasad itd., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. ANTON ŠIMENKO S. P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA. POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU. ŠIMENKO ANTON, 031 363 972.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (4)
Moderni gladiatorji
Vale Tudo (Anything Goes ali »vse velja«), UFC (Ultimate Fighter ali »popolni bojevnik«), NHB (No Holds Bareed ali »boj brez pravil«), MMA (Mixed Martial Arts ali »mešane borilne veščine«), Freefight (»prosti boji«) in Pride so samo nekateri nazivi za sodobne gladiatorje 21. stoletja. Gre za zvrst golorokega bojevanja, kjer borec lahko uporabi udarce z roko in nogo, udarce s komolcem in kolenom, mete in rokoborske prijeme na tleh. Ideja boja brez pravil je stara vsaj 4000 let. Kot veščino pankracion so jo poznali že stari Grki in je bila del olimpijskih iger. V zadnjih treh desetletjih pa so se znova pojavile težnje po podobnih bojih. Tovrstna tekmovanja se odvijajo na Japonskem, v ZDA, Rusiji, Evropi, Braziliji in drugod.
Foto: SV
Maurice Smith (levo) je v boju proti Marku Colemanu dokazal, da brce še vedno učinkujejo v no-hold-bareed spopadih.
Izvori
Že Egipčani so se bojevali v dvobojih brez pravil, o čemer pričajo slike v piramidah. Tudi stari Grki so poznali obliko krutih bojev brez omejitev. Borce so imenovali pankra-cioniste. Pankracion je bil na programu antičnih olimpijskih iger že 1. 648 pred n. š. in je predstavljal sestavni del izobrazbe in urjenja vsakega dečka. Najboljši pankracionist je bil Teogenes, ki je živel v 5. stol. pred n. š. Ta izredni borec je v svoji karieri premagal 2102 nasprotnikov! Devetdeset odstotkov njegovih nasprotnikov boja ni preživelo. Kasneje so podobne borbe brez pravil zaživele v rimskem cesarstvu. Rimljani so v arenah pripravljali boje gladiatorjev. To so bili na smrt obsojeni sužnji, ki so se borili z orožjem ali goloroki drug proti drugemu in proti divjim zverem (levom, tigrom, krokodilom, slonom). Zmagal je tisti, ki je preživel.
Sodobni gladiatorski boji
V začetku 80. let 20. stoletja so zaživeli sodobni gladiatorski boji, ki so se najprej imenovali Vale Tudo. Izšli so iz brazilske oblike ju-jutsa. Z njimi je začela družina Gracie, ki je dala najuspešnejše borce. Vale Tudo se izvaja še danes. Ti boji so seveda zelo kruti, vendar se borci ne bojujejo na življenje in smrt. Ko borcu med tekmovanjem »zaškripa« in vidi, da nima
možnosti za zmago, se lahko kadarkoli preda. Prisotni so tudi sodniki, ki boj prekinejo, kadar se kdo noče ali ne more predati.
Popolni bojevnik
Prvo tekmovanje pod nazivom Ultimate Fighter (UFC) ali popolni bojevnik je bilo 12. novembra 1993 v ZDA. Nastalo je iz Vale Tuda. V zvezi z UFC-jem se pojavljata tudi zgoraj omenjena izraza NHB in MMA. Tekmovanja UFC so najbolj priljubljena v ZDA, čeprav se odvijajo skoraj povsod po svetu. Borci se borijo v kletkah brez sodnikov do knocouta ali izteka časa. Američani trdijo, da od pojave Bruca Leeja v 70. letih 20. stoletja nobeno borilno gibanje ali veščina ni imela tolikšnega vpliva na bo-
rilne veščine kot prav UFC. Brez dvoma obstajajo določene paralele med Leejevim Jeet Kune Dojem, ki je učil, da naj posameznik iz vsake borilne veščine vzame tiste tehnike, ki mu najbolj ustrezajo in naj se ne omejuje samo z eno veščino. UFC je to v praksi preizkusil in uresničil. V zgodovini UFC se je zapisalo deset bojev, ki so spreminjali in oblikovali tekmovalna pravila. To so bili 1. Gracie proti Smithu, 2. Et-tish proti Rhodesu, 3. Gracie proti Severinu, 4. Ruas proti Varelansu, 5. Fray proti Bit-teti, 6. Kohsaka proti Kimu, 7. Smith proti Colemanu, 8. Severin proti Maciasu, 9. Abbot proti Duarteju in 10. Sa-kuraba proti Belfortu.
Tehnična celovitost
Ko so se začela odvijati prva tekmovanja Vale Tudo po na-
čelu »vse velja«, se je izkazalo, da so boje načeloma zmagovali grapplerji oz. tisti, ki so izhajali iz veščin prijemanja (judo, rokoborba, sambo). Grapplerji so na začetku boja prejeli nekaj udarcev, nato so se zagnali v nasprotnika, ga zrušili in ga na tleh premagali. S tem načinom bojevanja so zelo blesteli slavni člani družine Gracie iz Brazilije. Strikerji oz. tisti, ki so udarjali (karate, boks, kickboks, taekwondo, kung fu), so redno izgubljali, ker o borbi na tleh in o metih pač niso imeli pojma. Prevladalo je mnenje, da so grappler-ske veščine in športi boljši od strikerskih. Zato so vsi hiteli trenirat judo, rokoborbo, brazilski ju-jutsu idr. Tudi strikerji so začeli vaditi rokoborske veščine in so svoje pomanjkljivosti hitro odpravili. Prav iz tega razloga danes na modernih gladiatorskih tekmovanjih (Vale Tudo, UFC, NHB, MMA) zmagujejo samo še allrounderji, torej tisti, ki trenirajo tako gra-pplerske kot strikerske veščine in športe. Konkretno to pomeni, da so uspešni tekmovalci in borci tisti, ki obvladajo udarce, mete, prijeme in borbo na tleh. Zato so začeli na primer rokoborci vaditi poleg svojega športa še boks, tajski boksarji pa brazilski ju-jutsu ipd. Tako se je v svetu borilnih veščin pojavila zahteva po cross-trainingu ali »križnem treniranju«. Sodobni gladiatorji se ponavadi borijo v outfitu, to pomeni v kratkih hlačah, podobnih kopalkam in s posebnimi rokavicami, s katerimi lahko tudi prijemajo. Še kratko napotilo za treninge samoobrambe: včasih je koristno zamenjati kimono za vsakdanjo obleko. Zakaj? Precej prijemov, vzvodov, metov, davljenj je potrebno modificirati ali celo opustiti, kadar ima nasprotnik na sebi običajno majico in ne trpežne kimone. Kadar je nasprotnik samo v kopalkah, pa nastane čisto nova situacija. Kar naenkrat je treba nasprotnika držati za roko, vrat ali kako drugače.
Zakonski in družinski center Midva
Me mož vara?
Poročena sva že 20 let in imava dva, že skoraj odrasla otroka. Vendar se je moj mož pred dvema letoma začel zelo čudno vesti. Odhaja z doma vsak petek in se vrača šele pozno popoldne v soboto. Tudi čez teden ga občasno ni domov. Pravi, da je s prijatelji in da nisem njegova mama, da ga sprašujem, kje je. Pravi, da nima druge ženske. Pogovarjati se noče, ne z lepa, ne z grda. Ne vem, kako naj pristopim do njega, da bom izvedela resnico.
Njegovo vedenje je resnično nenavadno. Zakaj bi poročen moški odhajal s prijatelji v petek zvečer na pijačo in se vračal šele v soboto popoldne? Kdo pa so ti prijatelji, ki vso noč presedijo nekje zunaj z njim? V njegovih letih se moški ne družijo več na ta način, imajo družine, gredo domov spat. Niti gostilne niso odprte vso noč. Iskreno si odgovorite,
kje vaš mož prespi noč, in to že dve leti, saj prihaja domov najverjetneje zelo naspan.
Ne vem, kako se počutite, ko živite na ta način, v nenehnih občutkih negotovosti in strahu. On kar izgine in vi čakate nanj, v strahu in upanju, da je s prijatelji in da vas ne vara. Je to res odnos, ki ga želite ali morate živeti. Ko boste začutili, koliko ste jezni in besni nanj, ker vam laže in vam počne vse to, boste dobili odgovor. Ste odrasla, zrela ženska, ni vam potrebno živeti
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
na ta način. Njegovo vedenje in njegovi odzivi, ko pride domov, kažejo na obrambno držo, saj vam nekaj prikriva. S tem, kar počne, sramoti vas in sebe. Vaš mož ni star več 15 let in vi, kot njegova žena, imate vso pravico dobiti odgovor, kje je in kaj se dogaja z njim.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik,
zakonska in družinska terapevtka
Na valovih časa
Danes je torek, 29. julij
Danes goduje Marta.
1805 se je rodil francoski zgodovinar in politik Alexis Tocqueville.
1878 je Avstrija začela zasedati Bosno in Hercegovino in s tem uveljavljati
pravico, ki jo je dobila na Berlinskem kongresu.
1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1921 so iz društev različnih imen ustanovili Društvo Rdečega križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1944je Edvard Kardelj v pismu, napisanem na Visu, pojasnil slovenskemu partijskemu vodstvu, da je bil sporazum med Titom in Šubašičem sklenjen izključno zaradi zunanjepolitičnih razlogov ter da ne predvideva nikakršnih sprememb na natranjepolitičnem prizorišču. 1945 so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore, avgusta pa so bile volitve v drugih mestih. 1952 je umrl v Vipavi slovenski skladatelj Vinko Vodopivec. 1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase, organizacije, ki skrbi za razvoj vesoljnega raziskovanja. 1976 se je zgodila v velenjskem rudniku lignita huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja. Danes je sreda, 30. julij Danes goduje Julita.
1851 je Bleiweis v Novicah poročal o sončnem mrku, ki je bil pred dvema dnevoma, istočasno pa je močno udaril po takrat zelo razširjenem vraževerju.
1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, ki je prvi začel s serijsko proizvodnjo avtomobilov.
1903 se je rodil v Opatiji Jože Gregorčič, slovenski partizanski komandant in narodni heroj.
1941	je bila ustanovljena Pohorska partizanska četa.
1991	je Litva priznala Slovenijo kot samostojno državo. Danes je četrtek, 31. julij
Danes goduje Ignac.
1498 je Krištof Kolumb med svojem tretjim potovanjem v Novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago.
1808 se je rodil v Černovicah na Češkem Janez Kleemann, ki je pripravil prvo slovensko berilo za 1. in 2. gimnazijski razred. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik.
1892	je umrl v Pragi koroški Slovenec in eden največjih slovenskih narodnih buditeljev Matija Majar - Ziljski.
1920 je bil v Mariboru Orlovski tabor, zborovanje slovenskega krščansko socialnega gibanja.
1942	je Mussolini obiskal Primorsko in Primorcem zagrozil s popolnim uničenjem.
1964je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca.
1992	je Italija priznala veljavnost Osimskih sporazumov, ki urejajo odnose med Slovenijo in Italijo.
Danes je petek, 1. avgust Danes goduje Peter.
1619 je nastal prvi načrt Kopra.
1802 se je na Poženiku pri Cerkljah na Gorenjskem rodil slovenski narodo-
pisec in pesnik Matevž Ravnikar - Poženčan.
1819 se je rodil ameriški književnik Herman Melville. Znan je predvsem po
čudovitem romanu Moby Dick.
1834 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.
1897 je avstrijski cesar Franc Jožef podpisal zakon, ki je zahteval, da za vsa
zdravilišča in letovišča na Kranjskem skrbijo zdraviliške komisije.
1900	je začela uradno delovati v Ljubljani prva slovenska zavarovalnica z imenom Vzajemna.
1910 se je rodil slovenski igralec, režiser in gledališki pedagog Bojan Stu-pica.
1914	se je zvrstilo več dogodkov, s katerimi se je tudi praktično začela 1. svetovna vojna.
1928 je Kmečka demokratska koalicija (KDK) sklenila, da ne priznava več dotedanje državne ureditve Kraljevine Jugoslavije. Danes je sobota, 2. avgust - svetovni dan dojenja Danes goduje Alfonz.
1868 so ustanovili v Mariboru delavsko izobraževalno društvo.
1901	se je rodil v Šmartnem pri Litiji slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum.
Danes je nedelja, 3. avgust
Danes goduje Lidija.
1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1816 je bilo v okviru habsburške monarhije ustanovljeno Ilirsko kraljestvo, imenovano tudi Ilirija.
1882	se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
1883	je bila v rudniku Ojstro v Hrastniku večja stavka rudarjev, ki jo je zadušila vojska.
1893	so ustanovili ptujsko Muzejsko društvo in Mestni muzej, ki je bil pod njegovim varstvom.
Danes je ponedeljek, 4. avgust Danes goduje Dominik.
1829 je v Trstu izplula ladja Civetta (Sova), s katero je Jožef Ressel, gozdar
in izumitelj češkega rodu, preizkusil svoj izum ladijski vijak.
1900 se je rodil v New Orleansu eden največjih trobentačev v zgodovini
jazza Louis Armstrong z vzdevkom Satchmo.
1916 se je začela četrta soška bitka, ki je trajala do 16. avgusta. Italijanske
enote so 9. avgusta vkorakale v Gorico.
1956 je s pomočjo začasnega oddajnika z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi slovenski javni televizijski spored. 1995 je nekaj minut čez peto zjutraj hrvaška vojska napadla Republiko Srbsko Krajino, ki so jo hrvaški Srbi spomladi 1993 razglasili za avtonomno državo, in jo uničila.
AvtoD£OM
Pogled v avtomobilsko prihodnost
i i
Čez nekaj let bodo avtomobili opremljeni s tehniko, o kateri lahko danes samo sanjamo. Predstavljamo vam avto, konstruiran za raziskovalne namene, ki nakazuje smernice avtomobilske prihodnosti.
Notranjost mercedesa F 700 je nenavadna. Najprej opazimo obloge vrat iz plute. Nato se vprašamo, kje so merilniki, ki jih ponavadi najdemo na armaturni plošči. Instrumenti se zdijo zaradi odseva v ogledalu bolj oddaljeni kot pri dosedanjem kokpitu. Vozniku ni več treba osredotočiti pogleda na instrumente, zato se ne utrudimo tako hitro.
Če podrobneje raziskujemo armaturno ploščo, opazimo, da na njej ni ustaljenih upravljalnih elementov. Mercedesovi strokovnjaki so se namreč držali razmišljanja vodje projekta F 700 Guntherja Ellenriederja, da bodo v prihodnje zaradi izpopolnjenih senzorjev padavin in dodelanih senzorjev za vožnjo običajna stikala postala nepotrebna in povsem odveč. Sodobna tehnologija že lahko prepozna, kdaj je na primer treba vklopiti ogrevanje zadnjega stekla ali s kakšno hitrostjo naj brisalci obrišejo steklo.
Precej truda in znanja so nemški inženirji vložili tudi v »inteligentno« klimatsko napravo. Ko se sopotnik dotakne regulatorja na sredinski konzoli, se prekine kontakt med gumbom in vložkom s senzorjem v desnem sedežu. Tako lahko sopotnik in voznik nastavita klimo po svojih željah. Voznik lahko temperaturo na svojem območju uravnava čisto po svoje, saj klima sledi njegovim željam, a
te ne vplivajo na druge dele notranjosti.
Avtomobil prihodnosti prepozna uporabnikove želje oziroma jih prebere z njegovih ust! Na voljo je pomočnica, vešča jezika, urejene pričeske in simpatičnega nasmeha. Že dva giba roke zadostujeta, da preko osrednjega gumba aktiviramo virtualno pomočnico, ki se pojavi na desni polovici prikazovalnika. Ta nas vpraša, kam želimo. Odgovorimo ji in ta iz povedanega izlušči kraj in cesto ter nato potrdi ciljni naslov. Nadgradnja obstoječe navigacije pač. Dialog je mogoč še za av-dio/zabavno elektroniko in telefon. Kot zanimivost omenjam, da lahko virtualna asistentka prebere vozniku z ustnic njegovo priljubljeno radijsko postajo, ime želenega telefonskega sogovornika in ga poveže z njim, če je seveda njegova številka shranjena v sistemu. Na ta način se bistveno zmanjša odvračanje voznikove pozornosti od prometa.
Glede na dimenzije mercedesa F 700 je prostora za potnike, predvsem zadaj, toliko, da tudi višjerasli nimajo težav, kam s koleni. Nič čudnega, 5,18 metra dolgi avto je skoraj tako velik kot podaljšana različica razreda S in ima za 28,5 centimetra daljšo medosno razdaljo. Še posebej zanimivi so zadnji sedeži - po želji lahko elektromotorji potisnejo sovoznikov sedež bolj naprej, ob tem pa se naslonjalo delno ugrezne v armaturno ploščo. Potnik lahko nastavi sedež v optimalno sproščen položaj in namesti naslon za noge. S pritiskom na gumb se sedež pomakne za 60 centimetrov naprej, nato se sedežna blazina spremeni v naslonjalo, obrnjeno v nasprotno smer od smeri vožnje.
Sedež za sprostitev je postal podoben tistemu v kinu. Iz predelne stene med potniškim in prtljažnim prostorom se spusti zaslon z 51 centimetrov dolgo diagonalo. Slika se zdi po zaslugi posebnega
3D-efekta kot živa.
Omeniti velja še podvozje pre-scan, pri katerem dva laserska skenerja v sprednjih žarometih s svetilnimi diodami otipata vrhnjo plast ceste do 15 metrov pred avtom in preiskujeta cestišče. Senzorji sporočajo informacije o voznem stanju. Krmilnik poišče ustrezno strategijo, nastavi za vsako kolo posebej trše ali mehkejše blaženje hidravlike, imenovane active body control, in razbremeni posamezna kolesa. Tudi voznikova in sovozni-kova vrata imajo »oči«. V zunanji ogledali so vgrajeni kompaktni laserski skenerji, ki preverjajo, ali so v območju odpiranja vrat kakšne ovire. Če grozi nevarnost, hidravlični valj takoj ustavi avtomobil.
Za ogromno aluminijasto mrežo hladilnika se skriva kombinacija ottovega in dizelskega motorja, in sicer štirivaljnik z 1,8 litra gibne prostornine. Agregat dela v nizkem in srednjem območju vrtljajev kot dizel - zmes bencina in zraka se vžge v zgorevalnem prostoru v kompresiji. Zaradi enakomernejšega zgorevanja je izpust dušikovega oksida manjši. Ko voznik pohodi pedal za plin, vžigalna svečka vžge zmes. F 700 naj bi v povprečju porabil dobrih pet litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov. To pa je podatek, ki so ga doslej dosegala vozila kompaktnejših; torej nižjih razredov. Po drugi strani je moč 1,8-litrskega motorja na nivoju zgornjega razreda: po zaslugi dvostopenjskega turbopolnjenja razvije 238 konjev. Pri speljevanju pomaga še elektromotor z 20 KM, torej gre za hibridno kombinacijo, ki se posebej izkaže med vožnjo po mestu. Takrat, ko zgorevalni motor ni potreben, se izklopi in varčuje z gorivom, predvsem pa manj onesnažuje naše okolje. Ko voznik začne avto priganjati, pa delujeta obe pogonski varianti.
Ob drzno oblikovanih linijah, ki so jih pri Mercedesu poimenovali aqua fluid, se bistvo avtomobila skriva v njegovih tehničnih inovacijah. Vonj prihodnosti je prijeten, tehnika pa navdušujoča.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega kože s prehranskimi dopolnili (2.)
Maščobne kisline ščitijo kožne celice in skrbijo za zdravje celične membrane (pregrade), ki preprečuje vstop škodljivim snovem in hkrati omogoča vstop živilom v celico ter izločanje odpadnih produktov iz celice. Poleg tega celična membrana v celicah zadržuje vodo, ki je potrebna za ustrezno vlaženje kože. Močnejša ko je celična membrana, več vlage lahko zadrži celica. Močne celične membrane pomenijo, da bo z leti vaša koža ostala »polna« in ohranila mladostni videz. Med ključne esencialne maščobne kisline spadajo maščobne kisline omega 3, 6 in 9. Suha in nagubana koža je zanesljiv pokazatelj, da potrebuje več maščob.
Voda je nujno potrebna za delovanje telesa, saj odvaja toksine iz vitalnih organov, preskrbuje snovi celicam ter dobavlja vlago. Slednjo potrebuje tudi koža, saj tako ostane napeta in voljna. Novejše raziskave ne potrjujejo trditve, da lahko suho kožo dovolj navlažimo že s pitjem zadostne količine vode, ker naj bi se dehidracija telesa najkasneje pokazala na koži. Zato je potrebno, da poskrbimo za čim manjšo izgubo tekočine iz kože.
Kadar hranilnih snovi primanjkuje, se ta primanjkljaj
lahko odraža tudi na koži. Najobičajnejši vzroki za njihovo pomanjkanje so slaba prehrana, alkoholizem, stres, zimski čas, ko je manj sveže zelenjave in sadja, premalo zaužitih vitaminov ali jemanje zdravil, ki onemogočajo izkoristek vitaminov. Še posebej v vseh teh primerih pa tudi pri uravnoteženi in raznoliki prehrani lahko posežemo po prehranskih dopolnilih.
Prehranska dopolnila so po slovenski in evropski zakonodaji definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Direktiva Evropske unije za prehranska
Foto: Črtomir Goznik
da morajo biti dokazano varna in zdravstveno neoporečna in šele taka lahko gredo v prodajo.
Vitamini in minerali pa tudi druga hranila so potrebni za ohranjanje zdrave kože. Osredotočila bi se le na določena hranila, ki jih potrebujemo v določenih razmerah in stanjih kože.
Prehranska dopolnila z vitaminom C in E naj bi ščitila kožo pred prezgodnjim nastankom starostnih peg in upočasnila staranje kože.
Likopen se v kombinaciji z beta karotenom pojavlja v no-
Mateja Pislak, mag. farm.
vejših prehranskih dopolnilih za pripravo na pogostejše izpostavljanje sončnim žarkom. Ta pre-hranska dopolnila zato ščitijo kožo pred škodljivimi UV-žarki močneje kot prehranska dopolnila z enim karotenoidom (samo z bete karotenom). Poudariti pa je potrebno, da ta zaščita ni dovolj. Še vedno je potrebna dodatna zaščita v obliki kreme, gela za sončenje z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. Predvsem k alergijam nagnjena, občutljiva koža in koža z manj melanina (svetlejša polt) potrebuje dodatno nego pred nevarnimi sončnimi žarki.
Dodajanje koencima Q10 je priporočljivo po tridesetem letu, saj takrat njegova koncentracija v koži hitro pade pod optimalni nivo. Pri tem se zmanjša sposobnost tvorbe kolagena, elastina in drugih pomembnih
komponent kože. Koža postaja manj elastična. Zato se kmalu pokažejo prvi znaki staranja kože.
Minerale (žveplo, silicij, selen in druge) v sledovih je priporočljivo uživati pri tanjši in poškodovani koži.
Suhi koži primanjkuje maščob, nadomeščali naj bi jih v obliki omega 3, 6 in 9 nenasičenih maščob, ki koristijo koži in celotnemu organizmu. Po nekaterih raziskavah tudi vodo.
V določenih obdobjih in stanjih lahko potrebno dnevno količino mikrohranil, ki so nujna za ohranjanje zdravja naše kože in jih vseh ne moremo vnesti s hrano, dobimo s prehranskimi dopolnili. Če je s prebavili vse v redu, je resorp-cija hranil dovolj velika, tako da je tudi namen teh dodatkov praviloma izpolnjen. Uživanje prehranskih dopolnil na splošno in za ohranjanje zdrave kože je primerno predvsem v obdobju, ko je na trgu manj zelenjave in sadja. Priporočljive so eno- do trimesečne terapije, ki se lahko čez leto večkrat ponovijo. Prehranska dopolnila je potrebno jemati po navodilih, saj se presežek hranil, topnih v maščobah (vitamin E, žveplo), zadržuje v telesu in lahko povzroči težave, medtem ko se hranila topna v vodi (vitamin C), odplavijo iz telesa z urinom. Mateja Pislak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletje se preveša v drugo polovico
Tisti, ki vstajamo zgodaj, že opažamo, da je noč kar nekaj minut daljša. Zato je sedaj zadnji čas, da porežemo živo mejo, popravimo prevelike grmičke in podobno. Kasnejša rez bo namreč lahko vzrok težav z rastlinami pozimi. Vsaka rez povzroči novo rast, pri lesnatih rastlinah pa to pomeni v jeseni nedozorel les in težave pozimi. Izjema so samo vrtnice, ki cvetijo večkrat, saj odcvetele cvetove režemo redno, da imamo ves čas cvetoč grm po eni strani, po drugi strani pa v tako vlažnem vremenu preprečimo bolezen in gnitje - monilijo, ki povzroča, da se cvetovi ne odpirajo, ampak pred opiranjem zgnijejo. Vse porezane cvetove lahko damo na kompostni kup, ne mečemo pa jih pod grmičke. Kljub temu da sem to že napisala, naj ponovim še enkrat. Cvetove odrežemo kakšen centimeter nad listom. Izberemo pa tako list, ki gleda iz grma navzven. Ves čas režemo cvetove na približno isti višini od tal. Tako bomo oblikovali lep grm.
Balkonsko cvetje
Ne preveč vroče vreme rastlinam seveda prija. Zato so letos izredno bujne. Težave imajo le s škodljivci, kjer nismo izbrali pravih posod - takih, iz katerih voda odteka. Gnojimo redno, lahko tudi vsak dan, če uporabljamo manjše količine gnojila. Rumenenje listov in rjave kraste na spodnjih straneh listov pelargonij so posledica sesanja resarjev in pršic, ne pa bolezen. Zato je potrebno uporabiti insekticide, ne pa fungicide. Uporabimo naravne insekticide, katerih aktivna snov je izvleček rastlin in jih dobimo v trgovinah tudi brez izkaznice. Kljub temu pa škropimo pozno zvečer, ko na cvetočih rastlinah ni več koristnih insektov in čebel, škodljivci pa so tudi manj aktivni in tako bolj občutljivi. Poskusimo poškropiti tudi po spodnjih straneh listov.
Zelišča in dišavnice
Foto: Miša Pušenjak
Zdaj je najprimernejši čas tudi za nabiranje cvetočih zelišč in dišavnic.
Cvetovi imajo največ učinkovin na sredini dneva, vendar ne smejo biti ovenjeni zaradi vročine. Nabiramo samo popolnoma odprte cvetove, vendar ne tiste, ki so že zastarani, če želimo največ učinkovin v njih.
Lep primer je ameriški slamnik, ki ravno zdaj najlepše cveti na naših vrtovih. Čeprav je zelo učinkovit pripravek, ki ga dobimo po posebnih postopkih, je ameriški slamnik uporaben tudi kot čaj ali tinktura. Nabiramo in sušimo liste in cvetove. Pripravki iz ameriškega slamnika so koristni proti prehladnim obolenjem, tudi tistim bolj trdovratnim.
Zunanje pa lahko uporabljamo pripravke za razkuževanje ran, različnih ekcemov, celo luskavice in drugih trdovratnih izpuščajev. Tinkturo pripravimo iz 20 gr posušenih nadzemnih delov na 100 ml 70 % alkohola. Podobno si lahko pripravimo tinkturo tudi iz ognjiča, ki je sedaj na vrtovih najlepši. Zmes hranimo v dobro zaprti posodi vsaj tri tedne. Vmes večkrat pretresemo. Po treh tednih precedimo in shranimo v temne stekleničke na hladno in temno. Za boljši okus lahko tinkturo pripravimo tudi z močnim rumom. Tinkturo pijemo po kapljicah trikrat dnevno - pri ameriškem slamniku 30 do 60 kapljic dnevno. Najboljša je na kocki sladkorja.
Ameriški slamnik cveti na vrtovih, na travnikih pa najdemo ravno v tem času še eno zelo koristno, a skromno cvetlico - rman. Cvetove nabiramo, saj so odlični tudi za zimske čaje, kadar imamo težave z želodcem. Uporabimo pa ga lahko tudi proti glivičnim boleznim na rastlinah. 20 gr posušenih cvetov prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo in razredčen pripravek (1 : 10) uporabimo. V takem vremenu je veliko težav s paradižnikom, saj ga črna pegavost in krompirjeva plesen že dobro zdelujeta. Tudi na vrtnicah je veliko črne pegavosti, ki napada tudi endivijo in radič. Vse te tegobe zmanjšuje tudi rmanov čaj, posebej, če mu dodamo še majhno žličko apna.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Skupina Foreigner namerava po dolgih desetih letih premora v svoji glasbeni karieri izdati novo skladbo. Ameriška rock skupina je najbolj znana po skladbi I Want to Know What Love Is iz leta 1984. Po desetih letih pa so posneli novo skladbo z naslovom Too Late. Omenjeno skladbo lahko najdete na njihovi novi hit kompilaciji No End In Sight: The Very Best of Foreigner. V omenjeni skladbi se kot novi pevec pojavlja Kelly Hansen. Prvotni pevec Lou Gramm je skupino zapustil že leta 1990.
®®®
Velška pevka Duffy je na
dobri poti, da postane prva glasbenica letos, ki ji bo uspelo prodati milijon albumov v Veliki Britaniji. Glasbena debitantka je s svojim prvim albumom z naslovom Rock-ferry kar pet tednov vztrajala na prvem mestu najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji. Trenutno jo po številu tednov na prvem mestu, prehitevajo le fantje iz zasedbe Coldplay z albumom Viva La Vida Or Death And All His Friends. Nasploh se letos de-bitantski albumi v Veliki Britaniji zelo dobro prodajajo: podobno uspešni kot Duffy so namreč tudi novinci The Ting Tings, Amy MacDonald, Scouting For Girls in Adele.
®®®
Velika vrnitvena turneja skupine The Police je zabeležena in bo tudi izšla na CD-in DVD-formatu. Bobnar Ste-
wart Copeland je potrdil, da so snemali svoja dva koncerta v Buenos Airesu v Argentini. Posnetek tega koncerta nameravajo izdati do konca letošnjega leta. Prav tako so objavili, da bo zadnji poslovilni koncert slavne britanske trojke 7. avgusta v New Yorku.
®®®
82-letna blues legenda BB King bo 26. avgusta objavil novi studijski album. Album, na katerem se vrača k svojim blues koreninam, nosi naslov One Kind Favor. Producent T Bone Burnett, pianist Dr. John, bobnar Jim Keltner in basist Nathan East so njegovi glasbeni sodelavci na novem materialu, na katerem se nahajajo številne blues klasike. Neumorni B.B. King je trenutno na glasbeni turneji, ki bo trajala do konca septembra. 13. septembra pa bo deležen posebne časti; v svojem rojstnem kraju Indianoli v Mississipiju bo odprl muzej s
svojim imenom.
®@®
Po izboru poslušalcev britanske radijske postaje BBC je bila skladba Billie Jean Michaela Jacksona proglašena za najboljšo plesno skladbo vseh časov. Jackson je v svoji karieri premikal meje mogočega in dosegel izjemne uspehe v zgodovini pop kulture. Poslušalci omenjene radijske postaje so v obsežni raziskavi na drugo mesto postavili kraljico disko glasbe Donno Summer.
TOP 10 DANCE RECORDS
1. Billie Jean - Michael Jackson
The Police
Le s t v i NAJ
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4.	TAKE A BOW - RIHANNA
5.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING TINGS
6.	CLOSER - NE-YO
7.	I'M YOURS - JASON MRAZ
8.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
9.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
10.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
11.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foreigner
(1983)
2.	I Feel Love - Donna Summer (1977)
3.	Get Up (I Feel Like Being A) Sex Machine - James Brown (1970)
4.	Strings Of Life - Rhythim Is Rhythim
(1987)
5.	Where Love Lives - Alison Limerick (1994)
6.	Keep On Movin' - Soul II Soul (1989)
7.	Can You Feel It - Fingers Inc. (1988)
8.	Big Fun -Inner City (1988)
9.	Theme From S'Express - S'Express
(1988)
10.	Key To My Happiness - The
Charades (1966)
®®®
Na otoku pa so izbirali tudi najboljšo pop pesem vseh časov. Raziskava britanske agencije One Poll, v kateri je sodelovalo 10.000 glasbenih poznavalcev različnih generacij, je pokazala, da je največji pop hit vseh časov skladba Bohemian Rhapsody zasedbe Queen. Klasična rock-opera skupine Queen iz leta 1975 je tako še enkrat pokazala svojo premoč nad ostalimi skladbami pop ere. Freddie Mercury pa je še enkrat dokazal, da je eden največjih avtorjev v
zgodovini pop glasbe. Druga največja pop uspešnica vseh časov je pesem YMCA skupine Village People. Tretji je Bryan Adams s svojo balado Everything I Do, I Do It For You, medtem ko mlajšo pop generacijo na četrtem mestu zastopa Robbie Williams s
skladbo Angels.
®@®
Raziskave švedskega podjetja Volvo so pokazale, da je zasedba ABBA najbolj primerna za poslušanje v avtu. Med dvajsetimi najbolj priljubljenimi 'drive-time' skladbami je kar šest skladb omenjene skupine, in sicer S.O.S., Dancing Queen, Take a Chance on Me, Mamma Mia, Waterloo in Knowing Me, Knowing You. Kljub temu pa je na vrhu omenjene lestvice pristal Bruce Springsteen s skladbo Born to Run, med petimi najboljšimi pa najdemo še skupino Led Zeppelin s skladbo Ramble On in Ja-nis Joplin s pesmijo Me and Bobby McGee.
Janko Bezjak
iiilSÄ«
■s^mMmMmm ¿m

sPSPs*

- --. ¿ : m*
lik
Foto: internet
•■•■ BSukOM
Foto: internet
BB King
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
2.	ONE FOR THE RADIO - MCFLY
3.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	BLESSED - FADY MAALOUF
3.	FEEL THE RUSH - SHAGGY FEAT. TRIX&FLIX
Zanimivosti
Deklica z Bleda preživela električni udar na Hrvaškem
Zagreb, 24. julija (STA) - Edina hčerka mladih slovenskih zakoncev z Bleda je v sredo zvečer preživela električni udar v zabaviščnem parku v Pirovcu pri Ši-beniku, je danes poročal Jutarnji list na svoji spletni strani. Dodaja, da je deklica z mokrimi nogami od dežja stala na kovinski stezi ob ploščadi za električne avtomobilčke.
Ko se je z rokami prijela za kovinsko ograjo, se je sklenil električni krog. Močan udarec je vrgel deklico na tla, kjer je obležala v nezavesti. Šokirani oče pa se je le znašel in ji začel masirati srce in dajati umetno dihanje.
Pomagali so tudi zaposleni v zabaviščnem parku, v rekordnem času pa so prispeli tudi zdravniki, ki so deklico nujno odpeljali v šibeniško bolnišnico, dodaja Jutarnji list.
»Bilo je grozljivo. Mislil sem, da je umrla. Sploh ni dihala, v nezavesti je bila na mojih rokah in zdelo se mi je, da nekaj časa sploh nisem čutil bitja njenega srca,« je dejal oče deklice, ki je želel ostati anonimen.
Jutarnji list je še poročal, da je zdravstveno stanje deklice stabilno in da je podoben, sicer lažji udar elektrike, preživel tudi neki fant. Očitno je bila napaka v neonski luči, sklene Jutarnji list.
Naraščaj v dunajskem živalskem vrtu
Dunaj, 25. julija (STA) - Konec junija sta se v živalskem vrtu Schönbrunn na Dunaju skotila mladička tigra, in se tako kot turistična atrakcija pridružila zdaj že 11-mesečni pandi Fu Long in severnima medvedkoma, so sporočili iz dunajske občine.
Mladička tigra že veselo spoznavata svoj življenjski prostor, vendar je njuna mati še previdna in ju vsakič znova, ko se odpravita na raziskovanje, odnese nazaj v varno luknjo.
Medtem ko sta mala tigra še nebogljena, pa enajst-mesečna Fu Long že spretno pleza po vejah, tjulenj, ki je luč sveta zagledal sredi junija, pa z ostalimi že plava v bazenu, skače v vodo in se potaplja. Severna medvedka, ki sta stara približno pol leta, imata medtem že 40 kilogramov.
Živalski vrt Schönbrunn ostaja ena najbolj priljubljenih in obiskanih turističnih točk na Dunaju. Lani so namreč zabeležili 2,45 milijona obiskovalcev, kar lahko pripišemo tudi številnim mladičkom, ki so se skotili v njem. Trenutno so v živalskem vrtu glavna zanimivost mladički tigra, tjulnja in flaminga.
Novozelandski študentje ponujajo nagrado za aretacijo Riceove
Wellington, 25. julija (STA) - Študentje univerze v Aucklandu na Novi Zelandiji so sporočili, da ponujajo 5000 novozelandskih dolarjev (3700 ameriških dolarjev) nagrade za uspešno državljansko aretacijo ameriške državne sekretarke Condoleeze Rice, ki naj bi še danes pripotovala na Novo Zelandijo, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Predsednik študentske organizacije na omenjeni univerzi David Do je pojasnil, da študentje zahtevajo državljansko aretacijo Riceove zaradi njene vloge pri »nadziranju nezakonite invazije in nadaljevanja okupacije« Iraka.
Novozelandski študentje so napovedali, da se nameravajo še danes uradno obrniti tudi na policijo in od nje zahtevati aretacijo Riceovo zaradi njenih, kot menijo študentje, kršitev ženevskih konvencij.
V londonskem Madame Tlissauds odslej tudi lutka Amy Winehouse
London, 25. julija (STA) - Londonski muzej voščenih lutk Madame Tussauds je bogatejši za prepričljivo lutko problematične britanske soul pevke Amy Wine-house, s tipično razmršeno pričesko in tetovažami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poleg tipične pričeske in tetovaž ima Amyjina voščena lutka tudi za pevko značilno mini oblekico, črne čevlje z visokimi petami in rdeče obročaste uhane ter je močno naličena, še posebej okoli oči.
»Lutka jo popolnoma pooseblja. Ne morem verjeti, kako izvrstno so ji napravili tetovaže. Neverjetni so,« je na otvoritveni slovesnosti povedal Amyjin oče Mitch Winehouse, sicer voznik taksija. Ob tej priložnost se je muzeju zahvalil, da se je »dvignil nad slabo mnenje, ki se na podlagi medijskega poročanja širi o Amy, ter prepoznal njen glasbeni talent«. »Kot družina smo muzeju Madame Tusauds neverjetno hvaležni,« je dodal Mitch Winhouse, ki ga je spremljala žena Janis. 24-letni Amy, ki se je v preteklosti soočala z odvisnostjo od drog in alkohola, naj bi trenutno na programu odvajanja od drog »šlo res dobro«, je še povedal njen oče.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Dušeni ohro z;:govedino
TOREK
krompirjeva smetanova juha, skutine palačinke SREDA
polnjene paprike, pire ČETRTEK rizi-bizi, solata PETEK
špageti s kožicami* SOBOTA
zelenjavno-mesna enolončnica NEDELJA
prorova juha, goveje rulade**, kruhovi
cmoki, solata
PONEDELJEK
Dušeni ohrovt z govedino
*Špageti s kožicami
500 g špagetov (lahko so polnozrna-ti), 400 g kozic (gamber), 4 veliki stroki česna, 2,5 dl sladke smetane, mleko po potrebi, žlica sesekljanega peteršilja.
V osoljenem kropu skuhamo špagete precej al dente. V posodi segrejemo nekaj žlic olivnega olja. Na njem popečemo česen
in dodamo kozice (gambere). Rahlo jih zapečemo in zalijemo s smetano. Dodamo še malo mleka. Malo povremo in dodamo špagete. Po potrebi dolivamo mleko in kuhamo, da se špageti zmehčajo. Na koncu še dosolimo in dodamo peteršilj.
**Goveje rulade
4 večji goveji zrezki, 20 rezin šunke, 250 g mocarele, začimbe (sol, poper, bazilika). Omaka: 2,5 dl kokošje juhe (lahko iz kocke), 1 dl suhega belega vina, žlica masla.
Zrezke potolčemo, solimo (ne preveč, ker je slan že nadev), popramo. Obložimo jih s šunko in narezano mocarelo. Potresemo z baziliko. Čvrsto jih zvijemo in spnemo z zobotrebci. Segrejemo nekaj žlic olivnega olja ter zrezke z vseh strani malo zapečemo. Na nižji temperaturi jih pečemo še dobrih 15 minut. Med peko rulade obračamo. Vzamemo jih iz ponve in jih postavimo na toplo. Preostalo maščobo zalijemo z vinom in tekočino skoraj v celoti povremo. Prilijemo juho in zavremo. V omako položimo rulade in jih dušimo do mehkega. Pred serviranjem v omako vmešamo maslo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
*	Večje gričev kot gora.
*	Kdor verjame v posmrtno življenje, naj v oporoki zapusti premoženje sebi. (Matej Bor)
*	Ali obstaja življenje po smrti? Seveda obstaja, vendar brez nas. (Matej Bor)
*	Najpogosteje kradejo čas drugemu tisti, ki ga imajo največ?
*	Škoda, da so tepci tako polni samozavesti, pametni pa tako polni dvomov. (Bertrand Russell)
*	Samo bedaki so o vsem trdno prepričani. (Montaigne)
*	Stari grehi imajo dolge sence. (Agatha Christie)
*	Obstajajo stvari, ki jih človek ne izreče. (Agatha Christie)
*	Rabelj: "Ni vse tako črno, kot se vam zdi, samo oči imate zavezane. "
*	Škoda, da tisti, ki bi radi poboljšali svet, ne začnejo pri sebi. (Thorton Wilder)
*	Učenje je kot plavanje proti toku. Takoj, ko prenehaš, te odnese nazaj.
*	Lahko je biti filozof, če opazuješ skrbi drugih. (Edgar Wallace)
*	Nič ne zraste brez dežja. (Matjaž Podlogar)
*	Spomin je kot okvir, v katerem je vsaka slika lepša.
*	Upanje umira zadnje.
*	Življenje je komedija za tiste, ki mislijo, in tragedija za tiste, ki čutijo. Resnično življenje pa je tragično za tiste, ki mislijo in za tiste, ki čutijo. Komično je samo za tiste, ki imajo srečo. (Horace Walpole)
»Gospod doktor! Včeraj, ko sem se peljal domov, sem nenadoma začutil bolečino." "Kje pa?"
"Mislim, da je bilo to med Vranskim in Trojanami."
Starček se pelje z avtobusom, ko vstopi panker in se usede poleg njega. Starček ga gleda: zeleni, oranžni, vijolični in rdeči lasje, ki štrlijo na vse strani ... Panker opazi, da starček bulji vanj in reče: "Kaj je stari, kaj zijaš, nisi nikoli v življenju kaj divjega naredu?"
Starček se kislo nasmehne in pravi: "Ja, enkrat sem eno papigo nategnu, pa glih ugotavljam, če si mogoče moj sin ... "
SKUPEK
DOGODIVŠČINE
KOS SUKANCA
NASA IGRALKA
KRAVANJA
ŠTORKLJA
SLABO VINO, PATOKA, ŽONTA
TUJE ŽENSKO IME
KOPANJE ZEMLJE
PREBIVALEC VASI APNO
ITALIJANSKI FOTOGRAF (GIULIANO)
MINERAL SVINČENEGA OKSIDA
BIVALIŠČE UMRLIH
KRAJŠI DEL NEBA
PEVKA KOVAČIČ
JEZERO V
KANADI
MORALA ZGODBE, POUK, NASVET
SOČNA MELONA
ŠPANSKI KOLESAR (ANDONI)
IZ
BESEDE TRIJE
ŠVEDSKI REŽISER (BENGT)
IZ
BESEDE BANKAR
LUKNJA
OD STRELA
TOYOTIN DŽIP
REKA V ŠVICI
MESTO V ANGLIJI
PRUS (ZANIČLJIVO)
SESTRA-DANOST
OTOK PRI LOŠINJU
NOČNO ZABAVIŠČE
OTROŠKA ZABAVA
KAPUCINSKA OPICA
GIACOMO AGOSTINI
ANTON TROST
VZVOD, ROČICA
GRAPA
(NAR.)
IZ
BESEDE KORETE
NEMŠKI DRAMATURG (HERBERT)
JUDEŽEV SIN
ARGENT. SKLADATELJ (ANDRES)
RTV SPIKERICA KOROŠEC
NAŠ PISATELJ CANKAR
JAPONSKA DENARNA ENOTA
TRGOVSKO BLAGO
HRVAŠKA PEVKA ŠTEFOK
PERZIJA
se je petelin spravil na mačko, psa, krave, sploh vse živo, kar se je premikalo po kmetiji. Kmet je z začudenjem opazoval, ko je še naslednje dni petelin pridno podiral vse živo.
Po enem mescu vidi kmet ležati petelina na tleh z nogami v zraku. Stopi do njega in mu žalostno reče: "Sem vedel, da boš žalostno končal." Petelin pa mu pokaže s perutjo proti nebu, kjer so se že začeli zbirati mrhovinarji in reče:
"Psssst, čakam na seks..."
V nekem laboratoriju so delali vse možne poskuse z žabami. Pa najprej zdravi žabi rečejo: "Skoči!" In žaba skoči.
Nato žabi odrežejo nogo in rečejo: "Skoči!" Žaba se ne premakne.
Pa zapiše asistent v dnevnik: "Če žabi odrežeš nogo, postane gluha ... "
Lastnik trenira psa, da lovi zajce. Po nekaj časa treniranja spusti zajca iz vrta in psa za njim. Čez nekaj časa pride mimo poštar. Lastnik psa ga vpraša: "Ali ste mogoče videli kakšnega psa in zajca?"
Poštar odgovori: "Ja, sem videl, pes je že vodil za 3 metre."
Ljubljanska družina preživlja dopust na Kreti. Janica najde na plaži veliko školjko in jo pristavi k ušesu in vzklikne: "Mama, slišim obvoznico."
"Zakaj me že pol ure zasledujete?" je ženska ostro vprašala neznanca za seboj. "Ko se takole obrnete, se jaz vprašam isto!" je rekel neznanec.
Kmet je nabavil novega petelina za reprodukcijo. Že prvi dan se je izkazalo, da je naredil dobro kupčijo, saj je petelin podrl vse kokoši v ko-košnjaku. Že naslednji dan
V knjigarno stopi moški in reče prodajalki: »Prosim knjigo Moški, gospodar v hiši.«
Prodajalka ga pogleda in reče: »Znanstvena fantastika je v drugem nadstropju.«
Upokojenca, 70 let. Ona ga pošlje v trgovino: »Kupi kilo moke in kilo sladkorja.« Čez eno uro se mož vrne s kilogramom pralnega praška. Ona ga nadere: »Bedak! Naročila sem ti dve stvari! Kje imaš pa mleko?«
Ugankarski slovarček: ARA-NAGA = španski kolesar (Andoni, 1979-); ČIGER = slabo vino, patoka, žonta; EKEROT = švedski igralec in režiser (Bengt, 1920 - 1971); GRITTINI = italijanski fotograf )Giuliano, 1951-); IHERING = nemški dramaturg in gledališki kritik (Herbert, 1888 - 1977); INA-NICIJA = sestradanost; KASABA = sočna melona; LITARGIT = minaral svinčevega oksida; STONEHAVEN = glavno mesto angleške grofije Kinkardine.
■ueuo 'aíju 'eqejg 'eg -euejv 'B|!uv 'JOABU 'eqese^ 'jagjo 'munes 'peu '^s 'ejg| V\ej 'eu|y e}| 'eunaijsaid V\eu '}|u 'uaAeqau -oís 'apogud 'eíprneu! '}ejaiuo|ge 'lidias 'jauou 'e|apv 'Jejej '^uejg :0UAPI0p0A :3)|UeZjJ)| 9) A9}¡S9U
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da pred jesenskimi volitvami tudi predsednik vlade razmišlja širše in globlje, saj je pričel pošiljati čestitke ob osebnih praznikih tudi tistim, ki tega morda niso ravno pričakovali.
... da na Ptuju nujno potrebujejo tudi strokovnjaka za prepoznavanje smradu, saj ga je že toliko, da ga ni več mogoče ločevati po izvoru. Pa naj še kdo reče, da smrad ni dobičkonosen.
... da je MO Ptuj organizirala javno obravnavo občinskega programa varstva okolja v počitniškem času, ker si občinski uradniki ne želijo dodatnega dela, kljub zelo prepoznavni problematiki.
... da je bil ptujski nogometni trener po tekmi s Celjani kljub porazu zadovoljen z igro. Kaj bi šele bilo, če bi njegovi varovanci igrali slabo!?!
... da se po političnih kuharjih na veliko šepeta o nekoliko spremenjenem priimku
razvpitega destrniškega poslanca; bojda bi mu veliko bolj pristajal priimek Puškič, s čimer se strinja tako koalicija kot opozicija. Asociacije na puško ali na hrvaški izraz za pokaditi so prepuščene bralcem.
... da v romarskem Polenša-ku ne bi imeli nič proti svoji občini, samo še poslanca mo-rajoprepričati, da si tam uredi naslov stalnega bivališča, ker sicer kaj več, kot imajo
sedaj, ne bi pridobili.
Vidi se ...
... da za podžupana MO Ptuj dilem o tem, kam bo prestopil po koncu politične kariere, ni več: med rogate vikinge na motorjih. Sicer pa ni nujno niti to, da bi zato moral izstopiti iz političnih vrst; bojda gre itak za nov imidž njegove stranke v predvolilni kampanji.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 1. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Franjo Kumek, Goričak 37, 2283 Zavrč.
Pa veliko zabave!
Foto: Renata Valh Pintar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Vem, da verjetno vsi pošiljajo slike z morja, mi pa vam pošiljamo malo drugačno sliko. Tako je naš Jure danes pomagal pri spravilu drv za zimo. Slika je nastala na deževen dan v Dražgošah na Gorenjskem. Tako zelo rad pomaga atiju,« je ob tokratni fotografiji zapisala Renata Valh Pintar.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			4			7		9
				3				
			6		9	2	3	
8	4		3	5		9		
				9	2			1
			8	6				3
2			5	7				
6				2		4		7
		1				6	2	5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	CCC	oo
Bik	VVV	©©	C	ooo
Dvojčka	VV	©©©	CC	o
Rak	VV	©©	C	ooo
Lev	VVV	©©©	CC	oo
Devica	VVV	©©	CCC	o
Tehtnica	VV	©©©	C	o
Škorpijon	V	©©©	CC	oo
Strelec	VVV		C	ooo
Kozorog	V	©©©	C	oo
Vodnar	VV	©	CC	ooo
Ribi	V	©©	CCC	ooo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 29. julija do 4. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Ko je bil nemški dramatik, pesnik pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht v emigraciji v ZDA, ga je povabil k sebi neki milijonar. Brecht je recitiral nekaj svojih pesmi in zapel nekaj svojih songov.
Po nastopu je milijonarjev sinček navdušeno zaploskal in
vzkliknil: »Oh, očka! Kupi mi ga!«
***
Francoski gledališki in filmski režiser Sacha Guitry je prejel ostro pismo naslednje vsebine: "Spoštovani gospod! Izvedel sem, da imate razmerje z mojo ženo. Prosim, da ga takoj prekinete ... "
Guitry mu je odgovoril: "Potrjujem prejem vaše okrožnice z dne ..."
***
Med razpravo o ustavi ZDA so predlagali, naj vanjo zapišejo, da redna vojska ZDA ne sme nikoli imeti več kot 5.000 mož. Kasnejši ameriški predsednik George Washington, ki kot predsedujoči častnik ni smel ničesar predlagati, se je nagnil k sosedu in dejal: "Predlagajte, da v ustavo tudi zapišemo, da sovražnik,
ki bi napadel ZDA, ne sme imeti nikoli več kot 3000 mož."
***
Ko je francoski pripovednik Jules Renard v gledališču gledal neko medlo in neizvirno komedijo skupaj z avtorjem, ga je avtor vprašal: "Zdi se mi, da so tvoje misli nekje drugje."
"Mislim na vsevidnega Boga, ki je primoran gledati tako komedijo in si ne more nič pomagati," je odgovoril Renard.
***
Nemški skladatelj Georg Friedrich Händel je bil velik jedec. V gostilni je vedno naročil za tri osebe. Ko se je nekoč to zgodilo, mu je natakar rekel: »Kosilo je pripravljeno. Prinesel ga bom takoj, ko prideta še druga dva.«
Händel je mirno odgovoril: »Kar prinesite. Druga dva sem jaz.«
***
V prvih letih svoje slikarke kariere je angleški slikar Joshua Reynolds slikal vse portretirance tako, da so imeli eno roko skrito, v drugi pa so držali klobuk. Nekega dne se je neki lord hotel slikati s klobukom na glavi.
Plemič je bil nepopisno presenečen, ko je zagledal svoj portret. Res je imel klobuk na glavi, vendar mu ga Reynold v raztre-senosti narisal tudi v roki.
Ptuj • Mis Štajerske 2008
Še zadnja možnost za prijavo!
Dnevi do regionalnega izbora za mis Štajerske za mis Slovenije se nezadržno iztekajo. Do izteka roka za prijave sta le še dva dneva. Novo mis Štajerske bodo izbrali na prireditvi, ki bo na Mestnem trgu, 1. avgusta.
Dekleta, ki bodo izbrala pogum in bodo tudi izbrana v šopek treh najlepših, čakajo lepe nagrade. Najlepša nagrada pa bo seveda uvrstitev v polfinale oziroma samo finale. Tudi letos bo mis Slovenije v trajno last prejela avtomobil in številne druge nagrade, udeležila pa se bo tudi svetovnega izbora.
Na Ptuju že po tradiciji vsa dekleta, ki se udeležijo izbora, obdarijo. Pogum pa jim vliva tudi vsakoletni sprejem pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Strogi žiriji, ki bo izbrana šele tik pred začetkom prireditve, in občinstvu se bodo dekleta predstavila v treh izhodih, športnem, v kopalkah in v svečanih oblačilih. Za športni izhod so oblačila zagotovili v Top modi in Virusu, čevlji so iz prodajalne Tamara, očala iz optike Kuhar, modni cekarčki oziroma torbice pa iz prodajalne La'Mans. Še posebej lepa bodo letos dekleta v svečanih oblačilih oziroma koktajl oblekah, ki jih je posebej zanje izdelala modna kreatorka Sanja Veličkovic.
Tako bo vsaka kandidatka nosila unikatno obleko, ki je bila izdelana posebej zanjo.
Že od nekdaj velja, da bela in črna nista barvi, ampak
kreatorka teh unikatnih svečanih oblačil, Ptujčanka Sanja Veličkovic, ki že od malega velja za veliko upornico, želi tudi tokrat dokazati naspro-
RADIO)))TEDNIK
MISS SLOVENIJE 2008
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva: Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da soglašam s pravili izbora.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
C E R Z I
VI »T
N A
N
Štajerski TEDNIK
Foto: Črtomir Goznik
V petek bodo na Mestnem trgu na Ptuju izbrali novo mis Štajerske in njeni spremljevalki. Za ta laskavi naslov se bo potegovalo predvidoma petnajst deklet. Se bo morda po ptujskem odru sprehodila že nova mis Slovenije?
tno. Kaj torej pomenita črna in bela barva, če ju uporabimo za kreiranje oblačil, v katerih se bodo predstavile tudi letošnje udeleženke na
izboru za mis Štajerske 2008? Gotovo bo marsikoga ob pogledu nanje spomin popeljal nazaj v zlate čase 60. let prejšnjega stoletja, ko so ženske svojo izjemno lepoto in žen-stvenost lahko izražale tudi skozi oblačila. Torej skorajda ni boljše opcije, kot lepoto
naših letošnjih kandidatk za mis Slovenije 2008 še dodatno poudariti z ženstvenimi koktajl oblekicami, ki hkrati združujejo poudarjeno žen-stvenost, mladostno razigranost ter individualnost vsake posameznice.
MG
Ptuj • 12. balonarski praznik
Zamenci • Srečanje motoristov
Za nagrado tudi štajerske dobrote Druži jih avanturizem
W	Minuli vikend, ki se je začel že v petek, so člani druši
Praznično ptujsko dogajanje so tudi letos obogatili baloni. MO Ptuj je s prazničnimi prireditvami pričela že v drugi polovici julija, s športnimi in kulturnimi prireditvami v ČS Grajena.
Na 12. mednarodnem ba-lonarskem prazniku je letos nastopilo devet ekip, od tega dve iz Avstrije. Pripravila sta ga Balonarski klub Ptuj in Terme Ptuj kot soorganizator. Od načrtovanih šestih poletov so jih opravili pet. Še posebej pomembno pa je, je poudaril predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič, da jim je po nekaj letih spet uspelo prikazati čarobnost nočnega napihovanja balonov na že 8. balonar-ski noči. Številni obiskovalci so lahko občudovali kar štiri balone, kar se še doslej ni
zgodilo. Na roke pa je organizatorjem šlo vreme. Nagrado Štajerske za najboljša dosežka na obeh tekmovalnih poletih je letos osvojil Štefan Belantič - Pišta iz Prekmurja. Nagrado so pomagale pripraviti jur-šinske gospodinje, tako da se bo lahko zmagovalec še kar nekaj časa predajal okusom štajerskih dobrot. Tudi nagrada Term Ptuj za najboljšega v drugem tekmovalnem poletu je šla v deželo ob Muri. Osvojil jo je Dejan Buzeti. Branko Ambrožič je povedal, da se je Dejan začel učiti veščin upra-
Polnjenje balonov ...
Minuli vikend, ki se je začel že v petek, so člani društva moto klub Kurent Ptuj organizirali tradicionalno 13. mednarodno srečanje motoristov v Žamencih, kjer se je v dveh dneh zvrstilo kar 1000 motoristov.
Foto: Črtomir Goznik
vljanja balonov v letalski šoli Balonarskega kluba Ptuj, na kar so zelo ponosni.
»Verjamemo, da smo tako člani kluba kot tudi Terme Ptuj kot soorganizator prispevali k pestrosti poletja na Ptuju, še posebej v tem prazničnem času, ko svoj 13. praznik praznuje MO Ptuj. Ob večjem sodelovanju in še posebej ob boljših in pravočasnih pripravah bi lahko pripravili še veliko večji dogodek. Za to pa je potreben širši konsenz, da si kaj takega res želimo, in se je potem treba tudi tako obnašati,« je ob koncu letošnjega ba-lonarskega praznika povedal Branko Ambrožič.
Srečanje je privabilo tako motoriste kot radovedne ljubitelje motorjev, ki so si lahko jeklene lepotce tudi v živo ogledali.
Glavni namen kluba, ki deluje že od leta 1994 in združuje ljubitelje motornih koles iz ptujske regije, je medsebojno druženje in povezovanje. Prav to dvoje je tudi rdeča nit vsakoletnega srečanja. S tem želijo ohranjati in navezovati stike z ljudmi, ki podobno mislijo in imajo podoben način življenja. Klub s svojim klubskim življenjem goji in spodbuja veselje do druženja, negovanja čim boljših odnosov z drugimi motorističnimi klubi, vzpodbuja motoristična potovanja, posamična in skupinska, neguje dobre odnose z okoliškimi prebivalci ter skrbi za promocijo kraja v širšem slovenskem prostoru ter zunaj meja države. Na tokratnem srečanju, ki se je začelo že v petek, se je v dveh dneh in pol zbralo kar 1000 motoristov iz vseh koncev, poleg motoristov iz Slove-
nije so prišli tudi iz tujine. Najdlje so prišli iz Belgije iz kluba, ki je pobraten z moto klubom iz Maribora, pa iz Burghausna, prišli pa so tudi iz držav naših južnih bratov. Kot nam je povedal predsednik moto kluba Kurent Slavko Bezjak, jezik in sporazumevanje nista problem, saj je njihov skupni jezik veselje do potovanja in spoznavanja novih krajev ter držav. V petek so jih člani kluba peljali na panoramsko vožnjo ter na ogled Ptuja, tu se je zbralo približno 400 ljubiteljev motorjev. V soboto pa so poskrbeli, da so se gostje pošteno zabavali ob programu, ki so ga zanje pripravili. Čez dan so organizirali šaljive igre, na razpolago je bil tudi bazen z vodo, pozno popoldne pa se je začel glasbeni program, ki je trajal pozno v noč, igrale so številne rock skupine, dogajanje pa so popestrili z bogatim erotičnim programom. Da pa ne bi po zabavi s težko glavo sedli na motor, so organizatorji poskrbeli za brezplačno kampiranje. Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Motoriste družita želja in veselje do spoznavanja novih krajev in ljudi.
Prireditvenik
Torek, 29. julij
Velika Nedelja, aktivne počitnice, delavnica: Ustvarjamo iz krep papirja in eksperimentiramo
Sreda, 30. julij
CID Ptuj, Elektro delavnica za osnovnošolce od 12. leta dalje Velika Nedelja, aktivne počitnice, s kolesi na pot
Četrtek, 31. julij
12.00 16.00
17.00 19.00 20.00
Galerija Magistrat, odprtje razstave Art stays open 08 balinišče Ptuj na Potrčevi cesti, 11. tradicionalni turnir v balinanju med ekipami občinske uprave mestne občine Ptuj in sveti četrtnih skupnosti
muzejska noč na ptujskem gradu (do 24. ure): grajska delavnica za otroke in starše
brezplačno strokovno vodenje po razstavi Gospodje Ptujski ptujski grad, nastop etno-glasbene skupine Folklornega društva Lancova vas
CID Ptuj, izlet z vlakom v Celje, ogled gradu in otroškega muzeja Hermanov brlog, vodi Viktorija Dabič, prijave so obvezne in jih zbirajo do jutri, 29. 7.
Velika Nedelja, aktivne počitnice, kopanje v Biotermah Moravci (Mala Nedelja)
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A 3 2,0 TDI	2004	13.990	DVOJ. KUMA	ČRNA
AUDI A61.8 T	1998	5.900	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2005	22.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5:525DXSEN0N	2004	21.990	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN XANTIA 2,01GVISX	1998	2.490	KUMA	KOV. T. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HUI EXCLUSIVBDG4		9.490	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2000	7.090	KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ. E 270 COI	2002	10.990	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAVAN 270 COI	2003	17.990	XENON ♦ NÄVI	ČRNA
MITSUBISHI GALANT 2,0	999/2000	5.290	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
ŠKODA FABIA 1,4	2005	0.990	KUMA	KOV.SREDRNA
VW GOLF V 2,D TDI	2004	12.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,0 TDI NÄVI	2000	18.990	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TDI TREND UNE	2003	12.990	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
TOYOTA YARIS 1.3 WTi	2002	0.290	KUMA	KOV.SREDRNA
Mali oglasi J Ptuj • Bučno sobotno popoldne
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Tel. 041 394 361.
PRODAM 100 l kvintona, mešani, šmarnica, jurka. Golob, Strelci 10, tel. 740 70 23.
KORUZO iz koruznika prodam, po ceni 22 centov. Tel. 719 81 98.
DVOOSNO prikolico Mlaz, 5 ton nosilnosti, silažna nadgradnja, kot nova, rotacijsko kosilnico Sip brk 1650, na dva bobna, bikca si-mentalca, starega 6 tednov, prodam. Tel. 051 368 302.
PRODAM odojke, težke od 30 kg. Tel. 740 8 3 2 9.
PRODAM traktor Zetor 77 45, zelo dobro ohranjen, prednja hidravlika in kardan. Telefon 031 527 341.
NEPREMIČNINE
PRODAM manjši vinograd na Janškem Vrhu v bližini cerkve in njivo, 20 arov, v Popovcih. Inf. na tel. 041 768 188.
KUPIM parcelo v Njivercah pri Kidričevem. Telefon 041 200 533.
ODDAM kmečko znotraj renovi-rano hišo, 80 m2, ogrevano - CK, 5 km iz Ptuja, možnost tudi za delavce. Tel. 041 279 034.
DOM-STANOVANJE
KUPIM eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 262 663.
RAZNO
IŠČEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 031 701 816.
OPRAVIČILO! Marjan Križanec, Lovrenc na Dr. polju 95, in Rado Furek, Lovrenc na Dr. polju 54, se opravičujeva Antonu Leskovarju iz Lovrenca za besede, ki sva jih izrekla na sestanku civilne iniciative v Lovrencu, dne 18. julija 2008.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nl^je od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVAWA, Milene prapotnlk s.p, PMcova ulica 19/a, 2250 PTUJ
POSKOČNIH
1.	VRT-Klopotec
2.	LIPOVŠEK- Bodoča mamica
3.	GAŠPERJI - Gašperji to smo mi
4.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
5.	NOVI SPOMINI - Ko muzikant ne zdrži doma
6.	GORSKI CVET - Ko po toči se zvoni
7.	VIHAR - Ko trenutek sreče mine
Ji f
POP 7 TOP
1.	MANCA ŠPIK - Que sera sera
2.	WERNER - Padla si na tla
3.	ELA-Sem in tja
4.	PREPIH - Playa de la Portorož
5.Ans.	ŠTRK-Berem te
6.	PIJAMAS - Nočno kopanje
7.	SPEV-Pel bi zate
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glaaovnlce poiljite na dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdma
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Marjana Mohorko Ormoška 45 2250 Ptuj
Sprejem motoristov
V soboto popoldan je bilo na Ptuju zelo bučno. Kako tudi ne, saj so za kratek čas Mestni trg zasedli motoristi, udeleženci 14. mednarodnega srečanja motoristov, ki je potekalo v Žamencih. Na prireditvi, ki je štela tudi kot eden od pomembnih dogodkov ob 13. prazniku MO Ptuj, je govoril podžupan Mirko Kekec, ki jim je ob tej priložnosti zaželel tudi uspešen potek srečanja. Sicer pa so motoristi na nek način že stari znanci Ptuja, vsako leto aprila v mestu ob Dravi poteka tudi žegnanje pri cerkvi sv. Jurija, ki je namenjeno uspešnemu začetku vsakoletne motoristične sezone, da bi varno vozili in se izognili nesrečam.
MG
SP
TV
lläBapHSSi IsßsTiflSi pj@g¡í®rar,sH/
SPORED ODDAJ
TOREK 29.7.
8.00 Poslanci SDS v Slovenskih goricah 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Destrnlk
SREDA 30.7.
8.00 Zlata maša na Hajdini 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdina
ČETRTEK 31.7.
8.00 PGD Dornava - nov gasilski avto 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 1.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
^ ti	Na
fNWJt =
ftoicw ^ó:
na ulicah in trgih starega mestnega jedra bo živahno tudi v času, ko mestna
občina Ptuj praznuje svoj praznik.
1. in 2. avgusta 2008se bodo od 20. do 4. ure zjutraj naslednjega dne, na kar osmih lokacijah mesta ptuj, predstavile številne skupine in dj-jiz glasbo za vse okuse.
¿OOS
MUZEJSKI TRG IN PREŠERNOVA ULICA Park hotel Ptuj in gostilna Amadeus
PETEK, 1. AVGUST 2008
dj Stanč (chili out, lounge, jazz, funky)
SOBOTA, 2. AVGUST 2008
štajerski frajtonarji, glasba in plesi folklorne skupine iz lancove vasi, nočni ogledi zbirk pokrajinskega muzeja ptuj v dominikanskem samostanu, ogledi dokumentarnih filmov pokrajinskega muzeja ptuj na dvorišču starih zaporov (uprava muzeja), vinski šampioni iz ptujske kleti v družbi vinskih kraljic, francoski šan50ni matije puža in edija klasinca, ptujski žonglerji, funk ročk ansambel zen, DJ igor & ales (chili out, lounge, etno, jazz)
VSAK CSTRTSK OS 20.00 URI
MESTNI TRG	UL HER(JJA
OKREPČEVALNICA EVROPA IN BAR FLORUAN	„ .
GOSTILNA PRI POŠTI PETEK, 1. AVGUST 2008	„	„„„
,,	SOBOTA, 2. AVGUST2008
hollidavband
-	________grtano band
SOBOTA, 2. AVGUST 2008 Ptujskih S in Natalua KoiSek 10.00 športne aktivnosti-badminton, športna šoiajuhuhu,... 10.00-13.00 kulturni program
Ob dobri glasbi, pestri gostinski ponudbi,
ponudbi na stojnicah, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste lahko preživeli dve noči dobre večerne zabave, ki jo bo 2. avgusta ob 22.30 dodatno popestril veuk ognjemet iz desnega brega reke drave.
v soboto, 2. avgusta, bodo potekale razne aktivnosti tudi čez dan (kulturni program, športne aktivnosti -badminton, košarka, plezanje, otroške delavnice, žonglerji, animatorji, projekt pot do besede - predstavitev evropskega parlamenta,...). dogajanja bodo potekala od 10. uredauena mestnem trgu, novem trgu in Slovenskem trgu.
SOBOTA, 2. AVGUST2008 Gitano Band
22.00 missStaierskezamissslovenue
SLOVENSKI TRG Klub Ptujskih Študentov
petek, 1. avgust 2008
22.00 koncert skupine DEJALEŽA
23.00 koncert skupine ČIČA IN BUNKER
01.00 zabava z dj-em
sobota, 2. avgust2008
10.00-13.00 2onglerji,animacuaotrok
20.00 koncertglasbenikovCID-a
21.00 nastopskupineOKO
21.30 nastopskupine MUSUNGU (afriški bobni)
22.30 nastopskupine DRUGO DUGME
Sponzorja prireditve
VINARSKI TRG
SUPER Ll
PETEK, 1. AVGUST 2008 Pop Design
SOBOTA, 2. AVGUST 2008 Vlado Kalember
ÍT1E5IO
MINORITSKI TRG bar Cheers petek, 1. avgust 2008 Štajerski Brendi sobota, 2. avgust 2008
trio BUGGY iz hrvaške
Organizator prireditve:
Mestna občina Ptuj
PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSNO POSTAJO
Fit 2000 in bar Saš
sobota, 2. avgust 2008, ob 21. uri
DJ SID TEMPLER (House in the House) DJ T & MAGIX (Distant House) Dl DEAN DEEN (House FM) DJ D FURIOUS (Reel House)
NOVI TRG
bar Maska in PP gostinstvo petek, 1. avgust 2008 ansambel bratov gašperič
sobota, 2. avgust 2008
ansambel bratov gašperič, SKaTER
10.00 Košarka-igranjetrojk, Plezanje
Štajerski
RADIOPTUJ
69,8»98,£'i04t3
Grajena • Razglasili kmetijo leta 2008
Regija, ki gradi svojo prihodnost v povezavi s kmetijstvom in podeželjem
Sestavni del prireditev ob prazniku MO Ptuj je že vrsto let tudi izbira kmetije leta v MO Ptuj. Nekaj zadnjih let prireditev s podelitvijo priznanj poteka v Grajeni. Letošnja, ki je bila 25. julija, se je razlikovala od prejšnjih.
Na njej so le razglasili prvi kmetiji, živinorejsko kmetijo Marjana in Silve Zorec z Mestnega Vrha 9 za kmetijo leta v MO Ptuj v letu 2008, kmetijo Antona in Ksenje Šamperl iz Spu-hlje 62 pa za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine, ker bodo prvič letos priznanja podelili na osrednji proslavi ob letošnjem prazniku MO Ptuj, ki bo 1. avgusta na dvorišču mi-noritskega samostana na Ptuju. Tudi s tem želijo pokazati na pomen izbire kmetije leta v eni od slovenskih mestnih občin, ki je ena redkih, če že ne edina s takšnim izborom v Sloveniji. Kmetiji, letošnji nagrajenki, sta v Grajeni prejeli denarni nagradi v višini 900 oziroma 700 evrov neto.
S prirejo mleka in mesa se na kmetiji Zorec ukvarjajo od leta 1993. V hlevu imajo trenutno 92 glav goveje živine, skupaj pa obdelujejo 33 ha kmetijskih zemljišč. Letna prireja mleka znaša 120 tisoč litrov, načrtujejo pa tudi širitev in posodobitev hleva. Marjan Zorec je v imenu družine povedal, da so ponosni na to, da je bila njihova kmetija izbrana za kmetijo leta v MO Ptuj, hkrati pa je to priznanje spodbuda in kažipot drugim, kako naj se dela na kmetiji. Tudi družini Šamperl priznanje pomeni veliko, obenem
Foto: Črtomir Goznik
Za kmetijo leta 2008 v M0 Ptuj so razglasili živinorejsko kmetijo Marjana in Silve Zorec z Mestnega Vrha 9, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa bo prejela kmetija Antona in Ksenje Šamperl iz Spuhlje 62, ki je bila leta 2005 drugouvrščena v takratni akciji kmetije leta v MO Ptuj.
pa je obveza, da bodo ohranili izgled hiše, katere prvi del je bil zgrajen leta 1915, drugi pa leta 1954, ko je bilo postavljeno tudi gospodarsko poslopje. Leta 2004 so hišo celovito obnovili. Obdelujejo 11 ha kmetijskih zemljišč.
V imenu Mo Ptuj je v petek v Grajeni govoril podžupan Mirko Kekec. Pozdravil je
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Vladimir Korošec, član komisije za izvedbo akcije Izbiramo kmetijo leta 2008 v MO Ptuj, je na razglasitvi kmetije leta v Grajeni poudaril, da je v MO Ptuj še vedno več kot 300 kmetij.
vse, ki so na kakršenkoli način povezani s kmetijstvom, ki je v MO Ptuj še vedno močno prisotno v ČS Grajena, Rogoznica in na obronkih Slovenskih goric. Kljub temu da število kmetij pada iz leta v leto, so na srečo še ljudje, ki vidijo svojo prihodnost v kmetijstvu. Med nje zagotovo sodijo tudi zmagovalne kmetije v izborih kmetije leta v MO Ptuj, s katerimi je pred leti začel Slavko Brglez. Da bi jim dali še večji pomen, bodo priznanja letošnjim nagrajencem izročili na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj, ki bo v petek, 1. avgusta, na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. MO Ptuj pa tudi na konkreten način podpira razvoj kmetijstva na svojem območju. En javni razpis je letos že izvedla, drugega bo objavila 12. septembra. Določena sredstva pa namenja tudi za obrambo pred točo.
Dr. Vladimir Korošec, član komisije za letošnji iz-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma sončno in še nekoliko topleje. Možnost nastanka vročinskih neviht bo v četrtek spet večja.
bor kmetija leta v MO Ptuj, je v petek v Grajeni predstavil nekaj posebnosti in misli o delu komisije in kmetijstvu nasploh. Kmetijstvo na robu mesta je resna gospodarska panoga in dejavnost, je del ptujske kulturne, socialne in poslovne identitete. Izbor kmetije MO Ptuj ni samo všečno poudarjanje pomena kmetijstva, zdrave hrane in sožitja z naravo, temveč kaže tudi na trajno, duhovno in gospodarsko povezanost mesta s podeželjem. Gre obenem tudi za preudarno poslovno odločitev staroste slovenskih mest, da je in zmore biti središče regije, ki svojo trdno prihodnost gradi v povezavi s kmetijstvom, podeželjem, tradicijo in naravnim okoljem.
Kmet je danes sodoben podjetnik
Slovensko podeželje je naravno raznolik, gospodarsko dinamičen, poslovno privlačen prostor, kjer se na principih trajnostnega razvoja povezujejo številne gospodarske in negospodarske dejavnosti. Poleg pridelave hrane se na podeželju vse bolj uveljavljajo turizem, drobne obrtno-storitvene dejavnosti, nepogrešljiva pa je vloga kmetijstva pri ohranjanju naravne in kulturne krajine, varovanju dediščine in poseljenosti. Kmet je danes sodoben podjetnik, ki se nenehno prilagaja spremembam, išče tržne priložnosti, vrednoti kakovost in rezultate svojega dela, uvaja nove tehnologije, prodaja izdelke, načrtuje razvoj kmetije, varuje okolje in skrbi za urejenost naselij in
celotnega podeželja. V MO Ptuj je še vedno več kot 300 kmetij, je med drugim poudaril dr. Vladimir Korošec. Kljub razdrobljeni zemljiški posesti si lahko mnoge kmetije s specializirano pridelavo, usmerjeno v vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in dopolnilne dejavnosti, zagotovijo primeren dohodek, v celotni regiji pa vzpostavijo trajnostno gospodarsko dinamiko. Dosedanja ocenjevanja kmetij v MO Ptuj kažejo na njihovo izjemno strokovnost, inovativnost, poslovno preudarnost in odločenost vztrajati na zastavljenih razvojnih ciljih. To velja tudi za letošnji nagrajeni kmetiji, ki ju odlikuje tudi značilna družinska povezanost. Razmeroma mladim lastnikom pa se napoveduje tudi obetavno nasledstvo.
»V Sloveniji je malo mestnih občin, ki se lahko pohvalijo s takšno prireditvijo, kot je v Grajeni. Osebno se bom trudil, da bi jo tod tudi ohranili. Nagrade so čast za nagrajence in spodbuda za ostale. Letos smo še posebej zadovoljni, ker je med nagrajenci tudi naš sodelavec Tonček Šamperl,« pa je med drugim zadovoljen povedal direktor KGZ Ptuj Slavko Janžeko-vič, saj se v delčku priznanj odraža tudi njihovo delo, da se kmetija lahko predstavi, promovira in nagradi.
V kulturnem programu ob razglasitvi kmetije leta 2008 je nastopil harmonikar Blaž Kampl, zapel pa je tudi Moški pevski zbor Jezero DU Budi-na-Brstje, ki ga vodi Ladislav Pulko.
Osebna kronika
Rodile so: Jožefa Vogri-nec, Muretinci 37, Gorišni-ca - Meto; Sandra Čermelj, Tomšičeva ul. 14 c, Maribor
-	Nadjo; Maja Lorenčič, Dolga Brda 75, Prevalje - Žana Nicka; Dušanka Kotolen-ko, Hrastovec 4 c, Zavrč
-	Dominiko; Jožica Zorko, Kristan Vrh 5 a, Podplat
-	Žana; Martina Majar, Bukovci 151 - Miha; Katja Vrhovšek, Cesta 8. avgusta 19 a, Ptuj - Emmo; Miloj-ka Klemen, Razlagova 46, Ljutomer - Tineta; Silva Golob, Ciglence 51, Spodnji Duplek - Pio; Mateja Topo-lovec, Žetale 43 a, Žetale
-	Tadeja; Aleksandra Štih, Šinkova ul. 10 a, Središče ob Dravi - Tjašo; Nena Vu-kasovic, Vespazianova 13, Ptuj - Ano; Simona Smoga-vec, Tinjska Gora 79, Zg. Ložnica - Patricijo; Cvetka Muršec, Gomila 8, Destr-nik - Tima; Jana Križe, Štu-ki 20, Ptuj - deklico; Brigita Brumen, Trnovska vas 51 f, Trnovska vas - Lucijo; Klaudia Majcen, Šinkova ul. 12, Središče ob Dravi -Boštijana; Darja Belšak, Arbajterjeva 9, Ptuj - Lano; Metka Žalar, Trgovišče 33, Velika Nedelja - Aljaža. Poroke - Ptuj: Miran Vido-vič, Munchen, Nemčija, in Ivanka Ničič, Babna Brda 8; Ivan Mikša, Strjanci 11, in Lidija Rojič, Ptuj, Žnida-ričevo nabrežje 7; Anton Golob in Nada Arnuš, Ko-čice 40; Sašo Brmež, Ulica Franca Kosca 12, Ptuj, in Martina Petek, Mestni Vrh 77; Boštjan Vinko, Podleh-nik 25, in Alenka Šmigoc, Pobrežje 118 d.
Poroke - Ormož: Borut Vogrinec, Mali Brebrovnik 17, in Anita Filipič, Lahon-ci 70.
Umrli so: Frančiška Hrga, Pacinje 19, roj. 1921 - umrla 17. 7.2008;
Jakob Selinšek, Soviče 10 b, roj. 1946 - umrl 18. 7. 2008.
Črna kronika

Alkoholizirani vozniki pridržani
Mariborski policisti so 22. julija, okoli 7.30 zjutraj, ustavili 40-letno voznico osebnega avta. Ker so pri postopku ugotovili, da je imela 0,79 mg/l alkohola v izdihanem zraku, so jo pridržali. Podobno se je zgodilo 45-letnemu vozniku tovornjaka iz Latvije, ki so ga policisti ustavili 24. julija popoldne na cesti Lenart-Maribor. Pri preizkusu alkoholiziranosti so namreč ugotovili koncentracijo 0,98 mg/l alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar so ga pridržali.
Vlomi
Neznani storilec v noči na 22. julij vlomil v trgovino s pnevmatikami na Valvasorjevi ulici v Mariboru in iz nje odtujil akumulatorje, pnevmatike za skuterje, mini cestni motor in mini motor kroser. Povzročil je za okoli 1500 evrov škode. Dva dni kasneje, 24. julija, je prav tako neznanec vlomil v kontejner na gradbišču v Selnici ob Dravi in odtujil vibracijsko ploščo, vredno okoli 1200 evrov.
Našli ukraden avto
Policisti na mejnem prehodu Gru-škovje so 24. julija okoli 13. ure 32-letnemu Makedoncu zasegli osebni avto VW passat, saj so pri preverjanju ugotovili, da je bilo vozilo v evidenci v tujini ukradenih vozil.