Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 24 Chicago, 111. 10. junija JL904. Leto III Socializmu in njegovi obrekovalci. Naši nasprotniki, posebno klerikalci se poslužujejo najgrših in naj-podlejših sredstev, kedar se gre proti socializmu. Gospodje, ki biJ jejo ljuti boj proti socializmu, pogostokrat ne vedo, kaj je sociali -zem. V tem boju rabijo tako neumne laži, da jih lahko človek kar z roko prime. Tisočkrat so že ponavljali in se ponavljajo naši nasprotniki staro l£iž, katero tako nobeden razumen človek nc verjame, da hočejo socialisti deliti. Ali je že kedaj kdo slišal kacega socialista, da je pri|>oročal delitev imetka kot sredstvo za odstranitev današnjih žalostnih družabnih razmer? Ne! Tacih.socialistov ni in jih tudi nikdar ne bode. Kdor bi zahteval delitev imetka, tega bi prištevali tudi norcem. Kako naj bi se n. pr. delile železnice? Kdo naj bi dobil lokomotive, kdo vozove, kdo železniška poslopja? Vsi bi imeli pravico do jednacih deležev. Tu bi ne preostalo druzega, kakor razbiti in končati vse, kar je marljivi človeški um ustvaril. Nekdo bi dobil vrata, drugi okna, tretji kolesovje lokomotive. Take nespametne misli se lahko rodc le v puhlih glavah ali pa norišnicah. Gospodje, ki s takimi liedastoča-mi pobijajo socializem, nc smešijo le samega sebe. temveč žalijo tudi naš narod. Slovenski delavci in kmetje niso tako neumni, da bi verjeli tako gorostasno laž. Ako poslušamo socialistične govornike na shodih, ter čitamo socialistične spise, tedaj pridemo do zak-ključka, da socialisti nočejo deliti, temveč hočejo delitev le odstraniti. "'■^fcrrvem pov9«ro~drugačo+~*- Socialisti trdijo, da je dandanes v kapitalistični človeški družbi delitev v najlepšem cvetju ter da delitev ni poštena, da se vrši na škodo vsega ljudstva. A socialisti niso bili prvi, ki so izjavili, da se že v današnji človeški družbi deli krivično. Anglež, Mili slaven učenjak in nasprotnik socializma je obelodanil v svojih spisih naslednje stavke: '•Dandanes se dohodki dela tako dele, da dol>e največje deleže tisti, ki sploh nikdar nc delajo, njim slede tisti, ki lfe po imenu delajo, za delavce, ki opravljajo najtežavnejša in najnapornej-ša dela pa komaj toliko ostane, da se skromno prežive.'' To je grozna slika, a resnična 1 Ljudje, ki nabirajo bogatstva, v ko-jih rokah se osredotočuje velikansko premoženje, ki uživajo vse udobnosti na tem svetu, niso l>aje nikdar zvrsili kaj koristonosnega s svojimi rokami in svojim umom. Mesto, da bi delali, pa uživajo le sadove dela. Oglejmo si pa položaj delavca ali kmeta, ki jesta kruh v potu svojega obraza. Ako je delavec priden, dobro iiurjen v svojem rokodelstvu in če ga nikdar bolezen ne obišče ali zadene kaka nezgoda, tedaj Še spravi skupaj par dolarčkev. Večina delavcev pa gre isto tako s praznimi rokami na drugi svet, kakor je prišla na ta svet. v Koliko delavcev živi v bedi in siromaštvu, dasi so pridni in delavni. Oglejmo si razmere v stari domovini. Plače po 6o — 8o kr. dnevno so v navadi. Tu vidimo upadle in blede obraze, marljive delavce oblečene v cunje. Položaj malih obrtnikov, trgovcev in kmetov ni mnogo boljši. Dan za dnevom gredo kmečka posestva prodajalne in delavnice malih obrtnikov na boben. Mala kmečka i*>-sestva se združujejo v rokah veleposestnikov, prodajalne in delavnice malih obrtnikov pa v rokah vele-industrialcev. Na Angleškom je dala nekdaj vlada izračunati, koliko dobi od splošnih dohodkov angleški narod? Računi so pokazali, da dobiva mala peščica izkoriščevalcev več kakor polovico vseh dohodkov. Ali je morda v Zdr. državah bolje? Gotovo ne I Ali naj potem take razmere hvalimo? — Ne l Torej je resnica na strani socialistov, ker pobijajo in grajajo nekorratonosno . življenje gospodarskih postopačev, zajedno se pa trudijo, da bi delavci dobili ves delež njihovega dela. Marsikdo bode rekel, to je pametno, ako se socialisti bore, da se vsakemu ohrani njegov zaslužek, ali socialisti so nasprotniki imetja, socialisti so komunisti. Kaj je komunizem? Kaj imetek? Dandanes se morda ustanovljajo društva tako zvane požarne straže, da pri požarih skupno nastopajo, da se ubranijo škode. Drugod zopet gradi občina šolo ali cesto, ki koristi vsem občanom. V navadnem življenju skrbi vsaki človek le za sa mega sebe, v tacih slučajih, katere smo zgoraj omenili, se pa ljudje združijo v občno korist. Našteli bi lahko na stotine tacih družabnih skupnih naprav, katere lahko imenujemo, da so socialistične. Socializem ni nič druzega kakor princip skupnih koristij. V navadnem življenju išče vsakdo svoj lasten dobiček, če tudi na račun svojega bližnega; tu trium-fuje goli, brezčustveni egoizem. Velike tvornice so s svojim modernim proizvajanjem osiromašile tisoče in tisoče marljivih in srečnih rokodelcev. Kdo se briga dandanes za čevljarje, koje so tvornice za izdelovanje čevljev spravile na beraško palico? Ali- morda skopuh poizveduje, kako žive žrtve, katere je oskti-bil? Tudi nel Ostudni egoizem se širi povsod I Vsakdo skrbi le za svoj lastni žep, če tudi vniči v boju za obstanek sto družili eksistenc! Čemu bi skrbel za druge, da le jaz dobro živim, je dandanes geslo mnogih 1j vitli j! Mnogo ljudi, ki so spoznali, kako (»trebilo je, če se ljudje združijo, kedar se gre za skupne interese, so nasprotniki socializma, dasi neve-doma že korakajo po njegovem potu naprej. Kdor izjavi, da je sovražnik socializma... je nasprotnik skupnih in* teresov, je sovražnik človcšt\n. Kdor hoče uničiti socializem, naj [>oruši šole, ceste; cerkve, javne vrte in parke, javna kopališča, gledališča, bolnišnice, sirotišnice, železnice, brzojave in pošto. Vse te naprave so družabne — socialistične. Socializem se nc da vničiti, on živi kakor egoizem v človeški naravi. To lahko vidi vsakdo, če nima mreno na svojih očeh. Že danes živimo sredi komunističnih naprav ter iste od dne do dne popolnujc-ino. Gotovo bodo napočili drugi časi za človeštvo, ako bodo ljudje pospeševali skupne interese, egoizmu pa zastavili pot. Marsikdo je že doživel, da je kak veliki trgovec zaprl svojo žitno trgovino, da bi umetnim potom podražil ceno žitu. Kak drugi tvori''-čar je zaprl plavže in tvornice za pridobivanje jekla, češ da primanjkuje naročil. Po 14 dnevih ali treh tednih je zopet začel delati s polnim parom, a delavcem je pa znižal plačo za 15 ali 20 odstotkov. Tacih slučajev, katere so rodili le egoistič-ni nagibi bi lahko našteli še več. Marsikateri naših čitateljev bode rekel, če je stvar taka, če motrimo gospodarstvo s tega stališča, tedaj sem tudi jaz socialist; a tu se gre za komunizem, katerega hočejo socialisti vresničiti. O delitvi tu ni govora, ali zasebni imetek se hoče tu odstraniti,- To je preporna točka, vse drugo pa potrdim. No, razmotrivajmo vprašanje: Hočejo socialisti v resnici odstraniti zasebni imetek? Kaj je imetek? To kar kdo poseduje! Dobro. Kedaj so socialisti razpravljali o imetku posameznega človeka ter le njegovemu imetku napovedali boj? Vendar bi ne bil čudež, če razmišljamo, kako si je kdo prilastil svoj imetek, ako bi se dotičnemu ta imetek odvzel. Nam ni treba naštevati posebne slučaje, ker imajo čitatelji sami v tem oziru dovolj skušenj. Socialisti se ne brigajo za itidividuelno posest in tudi ne zahtevajo, da bi se individuelna posest drugim |x>tom uravnala. Kako stroga načela imajo socialisti o in-dividuelni posesti, dokazujejo dejstva v francoski revoluciji. Na vo-galih so bili pribiti lepaki: La mort aux voleurs! (Smrt tatovom!) Leta 1832 ob času delavske ustaje v francoskem mestu Lvonu je delavec, ki je bil na straži, vstrelil necega človeka. ker je hotel krasti. T " 1871 z: ni ; bilo stitutk. časa komunistične vlade v Parizu tatov, ne pro- (Dalje.) Razgled po STetu. Iz rusko>japonskega bojišč«. Leta Najsvetejše je dobiček! Zlato tele se tudi dandanes najbolj časti h O kolu njega pleše današnja človeška družba. Patriotizem je vzvišen ideal, dokler se ž njim denar služi. Ako ljubezen do domovine nič ne nese, jxrtem se jo pa vrže med staro in obrabljeno šaro in naši patriotje so postavijo na zgolj trgovsko stališče. Tako je bilo vedno i V nemško-francoski vojni so bankirji v Bero-linu in Frankobrodu posodili denar .Francozom. V turško-grški vojni je "veličanstvo" grški kralj naredil izvrstno špekulacijo s turškimi papirji. V angleško-bitrski vojni so angleški kapitalisti prodajali Bu-rom orožje. No, sedaj pa poroča brzojav, da so ruski bankirji posodili Japoncem denar. Morda bodo bankirji, ki so tako neumni 'bili, da so jih zasačili pri brczdomovinskihborznih š[>ekulaci-jah, kaznovani. Pomagalo ne Ixxle Njim ImmIo sledili drugi patrio-tični bankirji, ki bodo bolj oprezni pri jxxsojilu ter se ne bodo dali kar tako zasačiti. Ubogi car, batjuška! Najuglednejši državljani in zaščitniki carizma posojujejo sovražniku denar, da si nabavlja streljivo, orožje in živež. Kako Ixxle koiio^lo? Iz Lidoyatiga se ]>o'roc.t; la ruske torpedolovke nenadoma napadle japonsko brodovje pred Port \rthurjem. 4 japonske bojne ladje so se baje ]X)topile. Iz Tokija se poroča, da je ruska typjijtwka wed Port Arthurjan dela ob mino ter se pogreznila, ko je okolu pristanišča odstranjevala mine. Neki japonski kupčijski par-nik je zavozil blizo Talieinvana na mino ter se potopil. Dne 31. maja so Rusi pri Wa-fangtien-u napadli japonske utrdbe. Jajxjnci so potisnili Ruse nazaj z veliko izgulx>. Rusov je padlo okolu 200, nad 400 je bilo pa ranjenih. Iz Čefu-a se poroča, da je ruski konzul potom golobov dobil uročilo o položaju v Port Arthuru. Položaj u Port Arthuru je baje izvrsten. Japonska bojna ladja Jashima je zavozila na mino ter se [»topila. Rusko brodovje je odplulo iz Port Arthura ter se spoprijelo z japonskim. Izid boja še ni znan. Iz New Chwanga poročajo, da so regularni kitajski vojaki streljali na bojna poročevalca Lewis Etzel-a in Ernst Brindle-a. Etzel je bil libit, Brindle je pa ušel. Etzel,je amerikanski državljan. Iz Petrograda poročajo, da sta 17 in 10 voj na potu na bojišče. Zajedno se pa mobilizuje tudi 5 in ("> voj. JajxMici so se umaknili iz Kinčau-a. Rusi so pričeli na celi črti pomikati se naprej. Položaj Rusov ie od dne do dne ugodnejši. Pri Wafangow-u se je vršila dne junija večja bitka med predstraža-mi. Japonci imaji') težke izgube. Ogrsko. Ogrski konjski mešetarji s zlatimi ovratniki in s človeško krvjo omadežovanimi rokami na minister-skih stolcih so zopet uprizorili gonjo proti socialistom v Banatu. Pri sodrtigu Stankoviču je bila hišna preiskava. Vladni hlapci so takoj poročali, da so našli zalogo skritega orožja in dva met. stota puntarskih spisov. Kasneje se je zvedelo, da je Stefanovič orožar, puntarski spisi so pa bili predloženi cenzorju v Pesti. Stefanovič je bil oproščen.— Sodrug Zivanovič je bil obsojen na poldrugo leto v ječo, ker je razmot-rival na raznih shodih cilje socializma. Sodrug Marko Mjloš je bil obsojen na dve leti in 1 mesec težke ječe; sodrug Josip Lukič pa na 6 mesecev ječe. V deželi v kateri lahko postane navadni slepar ministsrski predsednik, je javno mnenje že tako korum-pirano, da je vsako nasilstvo dovoljeno. Dandanes najhujši nasprotniki socializma pripoznajo, da se socialistična stranka bori povsod postavnim poto-n — z glasovnico v roki za spremenitev družabnega re da, le ogrski vladni krogi vidijo v socialistih navadne puntarje, ki hočejo z orožjem v roci vresničiti svo-ji^zahteve. — Oče bdpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Italija. Zopet se poroča, da se je v južnih deželah morilo v .imenu "zakona". Kroglje iz pušk uniformovanih pro-letarcev so zopet preluknjale telesa ]X>ljskih delavcev, tiajponižnejšega in tiajsiromašnejšega sloja v Italiji. Vlada, mesto d^ bi posredovala mej razpomima strankama ter tako privedla stavko do završitve, je čakala, dajMavka zadobi puntarsko lice, da se tem ložje nasiči proletarskc krvi. Delavci so bili povsem mirni, dokler niso pričeli delati na polji staj> kolomci. Delavci so hoteli iz-alcem delavskih interesov zabra-nid vstop na polje. Vojaki so na po relje v imenu zakona namerili ke na sestradane delavce ter za-streljati kakor v tolpo steklih v. 2 delavca sta ubita, n pa težko ranjenih. Bila je slavna zmaga nad neoboroženo ljudsko mnjnžico, na katero je lahko liberalna • vlada ponosna. Rusija. policija v Varšavi je poginoma |>ofdijata, odkar so socialistični delavci 7 orožjem v roci branili svojo tiskarno. Aretovane delavce v var« savski ječi strogo stražijo, njih sorodniki pa dobivajo surove in neotesane odgovore, ako žele infor-inavati se o |x>ložaji jetnikov. — Sedaj kroži vesr |>o mestu, da je prisil policijski stotnik Ličačev v Pe|rogradu za pokojnino, vsled dogodka v socialistični tiskarni. Do! sedaj ne vemo, koliko je resnice 11a lem. Španija. •Najvišje sodišče je potrdilo kazen, katero je prisodilo kriminalno sodišče v Oviedu sodrugu Vigilu, vredniku socialističnega lista "Aurora Social". Imenovano sodišče je obsodilo sodr. Vigila na 3 leta in 21 dni težke ječe in 250 pezet denarne globe, vslcd denunciacije kanonika ArboLeya, vrednika klerikalnega lista "El Carboyan", češ da je blatil vero, "Pugumni" rešitelji države so čestitali drug druzemu, da so zvršili tako "slaven čin" — da so neustrašenega prvoboritelja 7a napredek spravili |xxl ključ. Ameriške resti. Republikanski Američani. Vendar so določili dan za slavno odkritje spomenika starega Fricji, darila nemškega cesarja, umobolne-ga Vilčka, ki je delal lojalnim Američanom toliko predglavice. Dne 20. novembra t. 1. se bode vršila slav-nost 11a Armv War College trgu, na katero se lahko republikanski Američani ponosni. Nemški poslanic Speck pi. Sternberg, po domače Spcekv, bode imel slavnosten govor, v katerem bode |X)\darjal, da je pruski despot, uporabljal svojo neomejeno moč za ljudski blagor. Amerikanska plu-tokracija, ki nekako opicam podobno posnema šege in navade blazira-nih evropskih aristokratov, bode slovesno praznovala, to slavnost. Delavci bodemo pa še toliko bolj prepričani, da beži svoboda od nas. Boj strojnikov. Boj organizovanih strojnikov za skrajšanje delavnika je podjetnike jako iznenadel. Podjetniki so po plačanih pisačih že dlje časa strašili po kapitalističnih časnikih, da se bližajo slabi časi. Strojniki pa niso tako neumni, da bi sedli na kapitalistične limanice. Dasi nismo prijatelji stavk, vendar moramo izreči, da je ta stavka za splos o delavsko gibanje koristonosra. Ta stavka dokazuje, da delavci ne verujejo podjetniškim lažem, da so se odločiti priboriti skrajšanje delavnika. — Podjetnike v tem boju še misel na zmago njih stanovskih tovarišev na Angleškem, katero so priborili nad organizovanimi strojniki ne bode tolažila, ker so bile velikanske denarne žrtve angleških tvorničarjev le udarec v vodo. Angleški strojniki so dandam^ krep-kejše in boljše organ i zovan i kakor pred leti ter se pripravljajo znora na boj. S ? 100,000, katere so čika ški tvorničarji pabrali v bojno blagajno, bodo pač malo ali pa nič dosegli. Ljubeisen kapitalistov do mornarjev. Odkar je pričela stavka kapitanov in pomorskih častnikov na Ve licih jezerih, prinašajo od dne do dne kapitalistični časniki daljše in krajše članke, v katerih povdarjajo, da mornarji nimajo skupnih interesov s kapitani in častniki. Tako sedaj! Neverno, zakaj niso kapitalistični časniki takrat tako pisali, ko so bili mornarji na štrajku? Položaj mornarjev je slab, njih posel pa težak. To vedo mornarji sami in ni IHitrebno, da bi jih kapitalisti še posebej opozarjali na to. Kapitalisti bi radi uničili čut solidarnosti mej mornarji, toda posrečilo se jim ne bo! V lastni hiši. ' Zborovanje delegatov republikanske stranke v Springficld-u je v resnici sramotno za stranko. Dnove in dnove so se prepirali, kdo Ixxle kandidat za gtrvemersko mesto. V tem lx>ju sc zrcalite častihlepnost in lobička^eljnost v popolni nagoti. Komur se sedaj oči ne odpro, ta Ixxle za vedno sle|) ostal. Nov zlatokop. Stavkujoči rudarji v Cripple Creek-u, katere so s silo iztirali pod nadzorstvom uniformovanih klate-žev iz obližja zlatih rudnikov, so našli nove, bogate, zlate rudnike v okolici Cripple Creck-a. Stavkujoči rudarji so postavili novo taborišče pod imenom Dunville ter so |x>sestniki bogatih "claimov". Delavci, koje so še pred kratkim preganjali, ki niso imeli ne jela ne stfehe, bodo sedaj lahko podprli svojo bojno blagajno. — Kako bi rekli naši klerikalci? No, to je božja volja. 20 stavkolomeov mrtvih. Dne 6. junija ob 2 uri 15 minut ]>o noči se je razletela železniška |x>staja Independence v Cripple Creek-u, ko so vstopili stavkolomci v vlak. Poslopje je popolnoma raz-ruženo, 20 stavkolomcev je mrtvih, velikansko število pa ranjenih. Trupla so grozno razmesarjena. V okolici krožijo vesti, da so poslopje ]X)guali z dinamitom v zrak. Uvedla se je stroga preiskava. Policija z raznih mest je prišla tainošnjemu šerifu na pomoč. Ako so v resnici stavkojuči rudarji to obsodbevredno, grozno katastrofo, pri kateri je zopet toliko ljudij izgubilo svoje življenje, pro-vzročili, |x>tem moramo vprašati: Kdo je prisilil delavce, da so zapustili postavno pot ter posegli po di-namitu ? Odgovor nam je lahak I Guverner Peabodv s svojim nasil-stvom! Vsaka sila rodi proti silo I Mi smo sovražniki prelivanja človeške krvi, ker smatramo človeško življenje za najdražji zaklad 11a svetu, ker se s takimi obupnimi deli več škoduje stvari, nego koristi. Najprej nasilstva Peabodyevih vojakov, potem dinamit, tem pa sledi krvnik in težka ječa! Tako se vlada dandanes v kapitalistični človeški družbi! Delavci v jeseni pokažite, da ste siti take vlade. Pod plazom glasovnic lahko pokopljete kapitalistično vlado za vselej, isto tako kakor so storili naši bratje v Avstraliji. Glasovnica je za časa volitev hujše orožje, kakor puška repetirka. Glasujte za edino ljudsko stranko — za socialistično, ako hočete odstraniti krivice, katere vživate. štrajkujočl rudarji na cesti umorejnl. . Kapitalistična vlada v Coloradi je dosegla vrhunec grozodejstev. V zgornji notici smo poročali o dina-mitni raztrelbi železniške postaje v Cripple Creek-u, o kateri še do danes ni konstatovano, kdo jo je pro-vzročil. Brzojavna poročila kapitalističnih časnikov so polna lažij. Socialistična organizacija rudarjev v Coloradi je bila že od nekdaj trn v peti coloradskim kapitalistom. V Denveru so minoli teden zborovali rudarji ter se izrekli za socializem. Strajk je zadobil zelo ugodno stališče za štrajkujoče. V Las Animas okraju so preklicali/vojno stanje. Kapitalisti so se pričeli bati, da bodo v tem štrajku poraženi, dasi so žrtvovali milijone dolarjev za zmago. KkazaIo, do so vse govorice nizkih duš neosnovane. Člani slov. del. pev. zbora so uvideli, da je to obrekovanje le delo nekaterih ljudij, ki stoje izvan društva, ki bi radi vdušili svobodno slovensko pesem. Posrečilo se jim ne bodel Zato jamčijo člani "Orla" in prijatelji njegovi. Sad kapitalizma. Kapitalizem je zopet uničil jedno družino v Chicagi. Možu se je zmešalo. Zadnjo sredo je vzel nož ter pričel družino klati kakor janjce. Prihiteli so ljudje -na pomoč ter u- ' stavili krvavo delo umobolnega očeta. člani družine so teško poškodovani. Kapitalizem uničuje družine ter širi siromaštvo in bedo. Kedaj bodo ljudje to najhujše zlo odstranili? Zapoved mestnega odbora. Mestni odbor je pooblaščen, da predloži v prihodnjem -zasedanju deželnega zbora predlog, v katerem sc zahteva, da preidejo vse naprave za pridobivanje plina in električne luči v ljudsko last na podlagi Muellerjevega zakona. — Kdor veruje. bode zveličan! Sodr uglt Dolavcll Edino vaše orožje v boj« za ob-gtanok je važo časopisje. Spomin- jajte se STojega glasila. "Ql Sr." na roeh sestankih in veoelieah. Od boja, do zmage! _ __. _:_i^L_ 'Glas Svobode" [Thb voice ok Libebty] Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. "(•las Svobodo" Izida vsaki potek lil vetja za AMERIKO: za celo leto ................»1.50 za pol leta .................76c za evropo: za celo leto ............kron 10 za pol leta-.............kron 5 Knl«r*d »t thn Po»t OfflcM al Chicago, III. KouodiI Cl«u M«ll*r. Subscription $1.50 per year. Advertisements on sgrootneni. Naslov za dopise in poailjatvo jo aledeČi: 'Olfiw Svobode' fit>3 Turoop 8t. Pilsen Sta., Chicago, 111. Dopisi. Kako naj se organlzujema. Na zadnji seji socialnega kluba v Cliicagi se jc temeljito in stvarno razpravljalo o tem toliko važnem vprašanju za Slovence — Jugoslovane sploh. Razni govorniki so povdarjali, da je nujno potrobno za slovenski narod, da se tudi v političnem oziru organizujemo na lastnih nogah, ako hočemo naš narod predramiti iz duševnega spanja, v katerega ga je zazibala klerikalna tema. ' Dokler smo cepljeni v razne socialne klube brez medsebojne zveze, ne 'moremo storiti nič v probujo naroda, ker so pojedini klubi preslabi, da bi naročali v poljudni besedi pisane znanstvene knjižice, katere bi za nizko ceno ali pa zastonj razsirjevali mej narodom. Angleške centrale, katerim so pridruženi naši klubi raznih mestih širotn Amerike, store malo ali pa nič za naš narod. Kaj nam jtomaga, č<* mi razdelimo še toliko knjižic pisanih v angleškem jeziku mej našim narodom, ko tjo odstotkov ne razume angleškega jezika. Nič! Na podlagi te debate je sklenil •socialni klub sledeče: Načrt jugoslovanske socialistične organizacije v Zdr. drž. je združiti vse jugoslovanske socialne klube in v raznih mestih posamezno živeče socialiste v jedno samo močno organizacijo. i Središče agitacije in organizacije ostane socialni klub v Chicagi s katerim so vsi jugoslovanki socialni klubi in posamezno v raznih mestih živeči sodrugi v zvezi. Namen te združene socialistične jugoslovanske organizacije je, s knjižicami in govori zanesti socialistično agitacijo v uajširš^ slojeve jugoslovanske. Ti sklepi se objavijo v prvi št. "Gl. Sv.", zajedno se pa apeluje na vse'jugoslovanske socialne klube in v raznih mestih posamezno živeče socialiste, da v listu"GL Sv." aLi .pa p omenim potom tajniku socialnega kluba. Ferdinandu Petsche-tu, 576 \V. 21. Str. Chicago izrpčcjo svoje nazore o načrtu organizacije. Kjer je nemogoče ustanoviti socialni klub, postane lahko vsakdo član centrale — socialnega kluba v Cliicagi. S soc, pozdravom [ ' j" Odbor Iz La Sall« a, Illinois. Cenjeni g. urednik! Čudili se bodete, da Vam jaz poročam v delavcem priljubljen! list "Gl. Sv." — ali vsebini se ne bodete čudili, ker ste že navajeni takim dopisom. No, o Čem naj bi pisal danes? Ej, o popolnoma navadnih rečeh gospod u-rednik — o nakm domišljavem Podgoršku. Toda Podgoršek, še ni najimenitnejša oseba. Kaj še! . Za njim stoji vrla garda, ki je vseh rimskih odpustkov deležna, koji ni vsaki navadni, smrtni človek kos. Cemu bi tako na široko pisal v vod ? Preidimo k stvari. J*ri nas se gre sedaj za blagajnika "velbanih'' hramov. Navadno se gleda, da se dobi človeka /a ta posel, ki je zmožen treh deželnih jezikov, poleg tega pa tudi analfa-bet. Lastovati mora kacih pet 13-nadstropnHi hiš s posebnimi svinj skimi hlevi. Ako kandidata izpra-sevalna komisija potreti analfabe tom. tedaj se oskrbovanje "velbane ga" hrama uredi zadružnim potom. Izvoli se tudi odbor za preiskovanje v»rh slov. hiš po La Salle-11. Kogar, najde odbor brez rožnega venca pod srajco, tega se slovesno "frdama" v eljo ori prvi maši in potem iz-i iz velbarije? To pa Še ni vse ____f nedeljo morajo člani društva Rnfca napravit; Spalir. ki se raz-»teza od Main str. pa do ceriore sv. Roka. Ta spalir ima blagoslovljeno oblast, da pljuva na odpadnike— grešne ovce, ki se ne dajo kar tako striči. To 50 vsakdanje reči v La Salle-u, katerih smo svobodomiselni Slovenci že tako navajeni, da se jim smejemo. Pozdrav vsem zavednim rojakom širom Amerike — "Gl. Sv." pa obilo odjemalcev. Prijatelj rsobodc. Iz Morgana, Pa., Iz našega kraja redkokedaj zagleda Ixrli dan kak dopis v slovenskih listih, l'rosim, da mi dovolite nekoliko prostora v cenjenem listu "Gl. Sv.", da se ne bode mislilo, da stojimo bogu za hrbtom. Duh napredka jc prodrl tudi v naše hribe, za kar se imamo največ zahvaliti listu "Gl. Sv.". Kljub mnogoštevilnim društvom v naši okolici, se nam je posrečilo na prizadevanje našega rojaka Frank Miklavčiča ustanoviti tukaj novo delavsko podporno društvo "Bratstvo", ki jc v zve^i s "slovensko narodno podporno jednoto". V odbor so bili voljeni naslednji bratje: Predsednikom Frank Mik-lavcič, podpredsednikom Matija G11-zelj, prvim tajnikom Frank Drmo-ta, finančnim tajnikom Rihard Kol-man. blagajnikom Leonhard VVer-dmek (Bridgeville Box 366), pre-gledovalcem knjig Frank Miklavčič in julius Lesjak, v bolniški odl»r John Werdinek in Anton Terčck. Društvene seje so vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Miklavčiča na Savgen Pa. Ob tej priliki vabim vse v tukaj-šni okolici živeče rojake, posebno one, ki niso člani nobenega društva, rla vstopijo v novo društvo, da se preskrbe za slučaj bolezni oziroma smirti. Rojaki v zdramimo se! Pokažimo. da nismo taki starokopitneži. za kakršne nas smatrajo delavci družili narodov. Ne pustimo se slepiti po nasprotnikih napredka in prijateljih srednjoveške teme. Delujmo neumorno, da dosežemo isto stopinjo kulture, na kateri stoje dandanes že drugi 'napredni narodi. Trdna volja prodre železne duri! Ako smo složni bode zmaga gotovo naša. Listu "Gl. Sv.", ki orje trdo ledino na polju napredka v prosj>eh slovenskega naroda v Ameriki, želim obilo naročnikov, da bi tem preje sijalo nam solnce svobode. Živela "slovenska narodna pod -!>orna jednota"! Frank Drmota. tajnik. Box 124, Federal, Pa. Iz Clevelanda, Ohio. Dramatično družtvo v Clevelan-ihl O. priredi v nedeljo dne u. junija t.,1. zvečer ob 8. uri v Clma-novi dvorani corner Wilson Ave. in Sianard St. to je par korakov od nove Lake Shore banke naprej v korist ubojnim tu v Ctevelandu bi-vajočitn slovenskim udovam in njih i notam dramatično predstavo z uprizoritvijo veseloigre "V Ljubljano jo dajmo". V raznih ulogah nastopajo naj-boljše moči dramatičnega osobja. z prijaznosti sodeluje tudi slovensko pevsko družtvo "Sava ' pod vridstvom g, P. Kogoja s nrednaša-njem treh pevsikih točk in sicer "Ljubezen in »pomlad". "Nazaj y planinski raj" in "Slovanski brod". Mej posameznimi točkami uspo-reda igra slovenska godba n«* lok |Kxl vodstvom gg. Fr. Turka in Korče-ta. ("isti dohodek jc namenjen ubož-ntin v Clevelandu O. bivajočim slovenskim iKlovain in njih- sirotam. Namen je torej blag in sveta dolžnost vsaccga človekoljuba je po svoji riiožnosti prisjievati v ta Ua-men steni, da se sam mleleži te predstave ter še dnige k temu nagovarja. Pridite toraj v obilem številu, darujte svoj obolns, da |iomagate olajšati gorje nedolžnim bednim sirotam. I* Jo lie ta. III. \'cčkrat sem čital "Amerikanske-ga Sloveftca". ker sem ga zmatral naj post ene jiim klerikalnim listom v napisati bi moral debelo knjigo. Da slovenski socialisti spoznaj^ kako podlo in rovtarsko pobijajo klerikalni pisači socializem, navajam odlomek članka "Pogubnost socializma", da sleherni spozna nizkotno moralo teli ljudij. 'Amerikanski Slovence piše doslovno: "Tu navajamo "Deset zapovedij socializma", ki očivklno obsegajo vse uke sociališkega bogoslužja, natanko obdelane, in gotovo razodetje socialnega ali družabnega reda ki bi ga uvedli pristaši Marxovi in llebelovi, ko bi mogli. "lič. Jaz seni Gospod, Bog, zdravilo za vse. Xe imej boga poleg mene, in vere poleg moje. Uničuj vero Kristusovo s tem. da ti jc ista zasebna stvar. Ne delaj zase denarja, niti si ne slikaj kake produktivne ijosesti. v nebesih gori, v zemlji spodaj ali vodah pol zemljo. "2ič. Dostikrat imenuj po nemarnem moje ime, kajti jaz sam sem bogokleten. "31c. Spominjaj se, če možno, vseh dni j |>okoja v moji deveti deželi. Ne izpusti katerega. 4ič. Spoštuj svojega očeta in svojo mater, če ju moreš najti. "5ič. Ne ubijaj tovariša, niti prvega in druzega otroka; toda, če pade bilot (žreb) in se pojavi potreba, začni z vladarji, predsedniki, kapitalisti in božjimi poslanci. "6ič, Ne boj se prešestovati. "7ič. Ne kradi. Vzemi odkrito od njega, ki ima več kot ti "Bič. Ne pričaj jjo" fcT\yem, iz-vzemši, če se gre za moj sociališki paradiž. yič. Nc želi svojega bližnjega žene. Vzami jo k sebi, ker je tudi tvoja. "loič. Ne želi svojega bližnjega blaga, kajti imeti ne sme poželjivega." > je dejansko vse sociaJiška jk>-stava in prerokba, takorekoč v orehovi lupini. Morda to ne utegne prijati osebam, nagnjenim k tej veri, a je vendar več nego zmerno resnično. Kako more ljudstvo pričakovati, da vlada svobode in pravice vzraste iz takih ttkov?" Henri Bcrrone. Jaz bi lahko tu navedel zgodovinske resnice o življenju raznih papežev, ki so [Nijiolnoina v soglasju z desetimi za|x>vedij socializma, katere pobožni pisatelj podtika socialistom. -Narod bi zvedel, da je papež Sikst IV. upelja! prve bordele v več nem Rimu. Duhovniki s«) dobivali mesto plače, dohodke 5—10 ali več vlačug, katere so nesrecnice dobivale s prodajanjem svojega telesa. Poročam lahko o papežu Aleksandru VI., ki je živel v krvosramstvu s svojo iastuo hčerjo ter dal pomoriti precejšne število kardinalov in družili cerkvenih dostojanstvenih ter posvetnih liogatinov, tla se je polastil njih premoženja. Povedal bi lahko, kako iščejo otroci katoliških duhovnikov svoje stariše, a ne najdejo jih itd., itd. Postal bi preobširen. če bi hotel le v kratkih potezah pojasniti, da katoliški duhovniki žedandanes žive v tistem blatu s., katerim-mislijo potom zavijanja resnice oblatiti svoje nasprotnike. K. Š—c. Iz Collinwooda, O. Fanatiki miru priporočajo pod-j 2 jet ni škim in delavskim organized- S na protislovja se opirajo zagovorniki miru mej delom in kapitalom, zajedno pa priporočajo sedanji ko-rimipirauf družabni red, v katerem prav dobro procvitajo dobičkaželj-nost, vladohlepnost na eni strani, na drugi pa li!a[>čestvo, klečeplaz.tvo, servilizem in suženjstvo. V resnici pa Človek ni takim strastem in slaliostim poti vržen, ikoi ga razmere ne silijo na to. človek je li» proizvod razmer. Preustvariti jc treba današnje razmere.. Borite sc za preosnovo človeško družbe, v kateri nc bodo ljudje v gospodarskem oziru odvisni drug od druzega in vzgojili bodete ljudi, ki ne bodo podvrženi hlapčestvu, nc dobička-hlepnosti. Mil1, katerega nam priporočajo na industrialnem poli', pa ostane velikanska nezmisel, dokler se ne odstrani način kapitalističnega proizvajanja ter se nc nadomesti s socialističnim. -'Mfa■ Društvene vesti. Društvo st. Petra in Pavla Pozi-vlja vbo svojo ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. t mesecu v dvorani na ti. Santa Ft Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko družtvo: "SOKOL" spadajoče k J. 8. K. J. imu svoje redno Bej« vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na fi02 Sr. Santa Fe Ave. DruStveni zdrav, nlk Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društva vabi vljudna ODBOR. PUEBLO, COLO. NAZNANILO. Naznanjava rojukom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupilu veliki, splošno znani ......SALOON...... i km I imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-oava o. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvom 110 za razno zabavo in druge dvorane za društvene seje. V saloonn "pool tablo" ii. gluBovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drago izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kali-fornijsko, Trinerjevo in draga bela in rdeča vina. rdeči burgundeo, beli tokajec, risling in druga fina vina se dobe pri naju itd debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišču iti vso postrelbo. Vsi dobro došli! Mladič & Medica s8ft—5«7 8. Centre Ave. na vogalu IH. cesti. Tel. Looms 41>h Chicago, III. Novoletne obleke in površniki -overcoats,- nuj novejše mode, najnovejšega sukna in dobrega kroja. Ni zavoda v Chicago kateri bi imel lepšo in (P 7 Cf| J-, H^j večjo izbor, kakor jo dobite pri nas za ceno pd VI iUU UU LU. Moški moderni klobuki, : mehki in trdi, vseli najnovejših mod, falirikatov in barv, jaineeiii: $1.45, 81.5)5, f2.45, $3.00. * tf # # Ferdinand Petsche 57li \V. 21. Stheet okrajni notar v zvezi b c. k. unstr. ogr. konzulatom. Glavni agent metropoli. tas l.ife in Nat. Noht western Fire Inki-hence. Poskusite južno zahod, vogel Blue Island Avenue in IK. ulice. JELINEK in MAYER, lastnika. SLIKA PREDSTAVLJA uro /a dame. Pokrovi so pretegnjeni z plutom] (lold filed, j mučen i za 20 let. Kole-spvji' na raspolagoEIgln ali Waltham. Zdaj Batno §12.50 .Moi, osreči svojo ženo in kupi ji uro za iMvžirno darilce. Jacob Stonich 811 K. MadiKon St. » hirago, lil. j 1 t tiajlKiljse unijskr A B, X Lent in jam mir, češ da imati obe stranki »kupne in terete. Seveda so ta priporočila le bob v steno, kajti koristi delavcev so ] tov sem razlikujejo od delodajalcih interesov. \ko hi slučajno konkurenčni boj mej kapitalisti na svetovnem trgu prenehal, da bi kapitalisti nc bili prisiljeni vsled tega boja znižati delavcem plače — bi vendar njih pri-vatnoikapitalistična korist vedno pritiskila na znižanje delavskih plač proti volji delavcev, Jedna stranka l)i torej pazila, da izčrpa kolikor mogoče iz kapitala, druga delavska, bi pa ne dovojila, da se ji nje delež prikrajša^ Govoričenje aposteljev miru na obeh straneh, ni nič druzega kakor udarce po vodi. dokler se nc odstranijo vzroki boja. Industrials sistem, ki jc zidan na trgovskem dobičku in mezdnem delu Ameriki. Zmotil sem se! Zadnji 1 zamore vzbujati na obeh straneh le •Amerikanski Slovenec" me je pre- sebičnost. Kdor je v tem lovu za pričal, da »j klerikalni listi |xxtobni bogatstvom in dobičkom tako "sre Criterion stnodko katere izdeluje H. F. A lin g SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TvJ! fNaša bogata zalogu unijskih najmodnejaih oblek 111 površnikov je popolna. Vsa obleka je izdelana od unijskih krojacev in bo naj. modnejse in najcenejšo na trgu. Pri nakupu oziroma »aroc u t« nove zaloge smo dali posebno pozornost na to, da bi te nase obleke naidalje v modi ostale in da bi cenj. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v IxHloce ugajali. Cene naših oblek in površnikov so;* OD $6.00 IX) $20.00 tV Izvolib' si naročiti nnjuiodnejšo obleko ali površnik? Naša veo-lotita skušnja v Umi i»oslu vam jamči, da vam napravimo £0 vuovrsnike iz naše velike zaloge vsakovrstnega domačega ali import irai.ega sukna »tako » zk° nikjer drugod. Naročena obleka alt jtovrsnik od $12.00 naprej. tlovorlnm slovensko. VpraJaj po številki 10 « «10 Payne Ave. Cleveland, O, ► I Postrežba točna. Cene nizke. { F, J. SKALA & CO? 920—332 W. IN. ulica (KSKO.-HLOVANNKA »ANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denurjev, izterjatev denarja in vrednostnih »tvarij jki celem Rvetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. driavah. ...... Ustavljanje plačilnih m drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki druib: bremške, hani-bnrške, antverpeke. rotterdamske in francoske ptvkomorsko—voine črte. V* New Yorkn in ostalih ev. ropejskih pristaniščih sprejmopot-t nike naši zastopniki. slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, nkaln. listi |HXloom noKaisivo,.. nm.^«., . ^ nfl drug druTcmu, kakor jajce jajcu, cen . da osrctlotoci največ kapitala ----- Njih geslo je pomxl jednako - v svojih rokah ni treba, da bi bil KERBEZAR "obrekuj kolikor ,non-š. nekaj bo-| "slain-j si" človek kakor so drugI '""Vp^ ™ de /e ostalo" V članku Togub- ljudje. On izrablja le način kapi- 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO, tr^izn,' je najbrže «1 žga- a,istega p.izvajanja. ^ njt pijani klerikalni dopisun na- le po geslu današnje človeške dnu- " P> nr. j «1 *r uT„ gromadil take laži ... socialistih, ki be. ki seglasi na kratko: ' Kseft in|v šp zamore jo ro- .|j jj kroj»|Ki.............. ...................... MOŠKI' (1BLKKK Ii ii»jl»ilj»fS« »»l"» I" P"11'*' »«J- J| j j J liovej^ niwl^ .......................................... OBLEKE IX DEČKE !>' 0TB0EE, Dot.rawl- .... . „ „r h, UbornpKa kroj« wl......................™ Pn. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode knjižica "ŽRTEV RAZMB«fcV ali ••ZAPISKI KRANJSKEQA KAPLANA", knialu pošla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopošlje 25c. na uprav-nlštvo "01. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Žaloigra, ki se opisuje v knjl-žlčl, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. »Ql. Sv". , Za zaspanost. Anton Lvpcan iz Lattimer-a, Pa., je mnogo trpel na zaspanosti. Slednjič je vendar našel zdravilo, kate-NAZNANILO, ro priporoča tudi drugim: "Jaz sve- „„ ,, n i : i n tujem vsem, ki ne morejo spati ter Pristop. K društvu "Bratstvo" št. h Morgan, 1 a sta prUtopda J ^ fc a]. ^ ^^ brata Frank Drmota, roj. 1880. in JoBip KaneiuB roj. 18S4. Društvo . „._. . „ .. ,..... šteje 20 udov. K S. N. P. «1. je pristopilo novo društvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo- Društvo Šteje 16 udov. Bratje-somisljeniki agitujte vsepovsodi za našo delavsko organizacijo — "Slovensko Narodno Podporno Jeclnoto". Do sedaj biuo do Slovenska Narodna Podporna Jednota s sedežem v Chicago, Illinois.- Pr^lsednik: john StonicIi, 56« S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Mihael Stiu keij, 519 Power Str., JohnBtown, I. tajnik: F ban K Mbdica, 587 S. Centre Ave., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pethič. BfiH Troop Str, Chicago, HI. Blagajnik: Fbank Klobi:čah, IW517 Ewing Ave., South. Chicago, III. I Dan. Badovinac. P. 0. Box 193 La Salle; III. Nadzor->[AKTIS Konda, .">!>.) Throop Str., Chicago, 111. niki: | Aston Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. i Jos, Di-lleb, 4111 Wafchbum Ave., Chicago, III. Porotni > makt,x Potoka«; 5 Washburn Ave., ('hicngo, 111. III. )UOH. i^l 1-.1.&II, -il" lIBBluiuiif Anton MladiS, 134 W. 19th Str., Chicago, VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Frank Modica; denarne pošiljat™ pa blagajniku Fiauk Klobučarju. JHLIJU--UlUfCUDO" - —|-------..........I " aegli odločno lepe uspehe, n povzdigniti se zamoremo v kratkem še nisem pričel rabiti Trinerjevo zdra- mnogo višje ako bomo stali v bratski slogi — vsi *aenegn in edenza vBe. Frank Medica, 1. t«ynik. Petrova skala. V. K. iz Rima, 25. nov. XIX Kakor pa izgublja cerkev na eni strani čedalje več vernikov, tako je na drugi strani tudi v veliki zadregi zaradi duhovščine. Tu ne bomo preiskovali, koliko je med duhovniki trflčih, katerim je vera le sredstvo, da udobno žive, v svojem srcu pa sami ne verjamejo, kar druge uče. Tudi ne o tistih, ki so nezadovoljni s svojim stanom in so vsled tega tudi samo imenoma katoličani. Cerkvi primanjkuje sploh duhovnikov. Ne pri zaostalih narodih, kakor na primer pri Slovencih, nego pri kulturnih narodih. Generalni vikarij v Orleansu, Bougaud, je leta 1878. izdal knjigo z zemljevidom, v kateri je dokazal, da čimbolj je v kakem okraju razvit šolski pouk, toliko manj je dobiti iz tistega okraja duhovnikov. Premožnejši ljudje iz meščanstva ter plemstva dovolijo le neradi in le izjemoma, da sc kak sin posveti du-hovskemu stanu. To mu dovolijo le, če imajo v rokah zagotovilo, da postane dotičnik v par letih vsaj kanonik. Boljši stanovi prepuščajo duhovniške službe poginoma jinovom revnih kmetov in kajžar-jev, ki smatrajo duhovniško službo za izborilo preskrbi jen je. Ti ljudje vidijo, da duhovnik nima skoro nič dela, da dobro je in pije ter igra v svoji vasi precejšnjo vlogo in zato mislijo, da doseže njih sin ie llog ve kaj, če postane mašnik. Meščanstvo in plemstvo je seveda druzih nazorov in zato tudi svojih otrok ne pusti v duhovniški stan. Pa tudi med kmeti se dani in na Francoskem dobiva cerkev le na ta . način duhovnike, da prevzame otroka že z 10. IelouTV svojo oskrb, ga vzredi, vzgoji in izuči na svoje stroške ter skrbno čuva, da se ga nc polasti želja ubežati namenjeni • mu usodi. Ko bi na Francoskem ne bilo malih semenišč, kakor je naše Alpjzijeviiče.- bi še kanonika-""tov ne mogli oddati. ,In temu se ni čuditi! Kakšna pa je družabna pozicija duhovnikova? Jako žalostna. Priprosti kmetič in kmetica ter posli že radi občujejo ž njim. omikani ljudje pa jih ne vidijo radi meti sabo in sc jih ogibajo. Taka osamljenost gotovo ni prijetna in zato sc ne sme preostro soditi. da je med duhovniki toliko nezmernih ljudi. • In kakšna je drugače veljava duhovnika? Ali ima kaj vpliva na znanost? Cisto nič! Katoliška znanost je samo še predmet za humori-•stičme liste. Ali ima kaj vpliva na umetnost? Boljši umetniki za cerkve že sjfloh ne marajo delati, le slabi se še dobe za sULo plačana cerkvena dela. Ali imajo kaj inte lektttvalnega vpliva? Abbe Crestev pravi v svoji citirani knjigi: "Iščimo vse. kar smo storili, od civilizacije. in izkaže sc, da ostane Francija na isti stopnji med civiliziranimi narodi, kakor prej^ Niti ene stro- sociaineiu .... prcva„nje izselje pokazalo, da smo duhovmki Takp vdike ,adjc • -JI-)* 1 n ntc-ll Lrntrt. . bi se r_ koristni ljudje.'' Tako je pisal katoliški. za cerkev fanatično vneti duhovnik Crestcyl____ Listnica uredništva in uprav-ništva. Claridge, Pa- Prihodnjič Pozdrav! Indianapolis. Ind. Prihodnjič. Pozdrav! J mmm. razno. Kdo je rešil Dunaj Švedov in Turkov. Klerikalni dnevnik "Vaterland" je pisal zadnji četrtek: "Kaj je že Dunaj v teku stoletij vse dosegel z molitvijo I Ko je Dunaj za časa švedskega navala molil s svojim cesarjem Ferdinandom III. ter si je z Marijo in j>o Mariji izprosil čudežno pomoč, da je bil rešen sovražnika, ki se je pomikal že do Kor-neuburga ter je prva krogla že padla 11a dunajski tlak. Marijin kip Na dvoru" je večni spomin te iz-venredne jiomoči. In ko so pred 220 leti Turki oblegali Dunaj preklečalo je mnogo Dunajčanov in Dunaj-čank noč in dan pred prsv. Rcšnjim telesom ter so prosili Mater božjo za priprošnjo in pomoč. In zopet je Mati liožja pomagala. Kar je takrat Dunaj z molitvijo dosegel, tega se spominja krščanstvo celega sveta vsako leto z obhajanjem Marijinega godu." — Drugi dan pa je priredil župnik Lambert Schott z Dunaja romanje k grobu sv. I^oi>olomoč, tako za časa turške in švedske nevarnosti." — V Sigavo pomoč pa naj sedaj pravi katolik veruje? Najbrže imajo pač edino zaslugo sablje poljskih junakov. Ukradena denarna pisma iz Amerike. V Št. Petru na Krasu sta našla dva železniška čuvaja ob progi 35 odprtih pisem, ki'so bila vsa iz A-merike ter so nosila ameriške poštne pačatc od:37. dO 30 . ijena so bila pisma na Kranjsko, Štajersko. Primorsko in Hrvaško, Ker imajo naši ljudje ljudstva. >rila. Naslov- je zahtevanwlelodajalcev, kdor mo-... i.-—re prenašati zahteve kapitalističnih poganjačev v jeklarnah, plavžih, ........... ...... -j Ameriki rudnikih in premogokopih —zaisto, navado, tla pošiljajo v pismih papir- ta mora imeti trdiro telo, krepko nat denar svojcem, je brezdvomno, voljo in čilo srce. Vsak naših roda je tat- z teh pisem nobral precej jakov, katerega je osoda vrgla v tu-denarja. Pisma je moral ečatov, V nekem odprtem liko on teže v eni sekundi visoko vzdigne ali premakne, kjer se torej le moč, katero v primeri s konjsko, vpošteva in kjer sc mu odteguje H vsaka moralična spodbuja — vsak imel 11a prostovoljce, ki so žrtvovali teh naših rojakov je junak, ki zaslu- svoje življenje pri nrfpadu brander- ži vsako častno priznanje, kakeršno jev na Port Artur, predno so odšli more človek človeku skazati. v smrt. nagovor, v katerem jim je Vse priznanje, katero naš rodni naslikal nevarnost, ki jih nc vede delavski brat dobiva jc le takrat, ko nikamor drugam nego v smrt. Ako prav po gentlemansko s znojem na- izgubite desno roko, delajte z levo, močeni dolar spušča v roke dtthov- ako izgubite ol>c, delajte z nogami, nih ali posvetnih gospodov. Samo 70 je Vas, na vsakega pride Prihodnji trenutek pa Je zopet le neznansko delo in velika odgovor- toliko ali toliko odstotkov "konjske nost. Prostovoljci, ki so se odločili sile" v očeh, ne amerikanskih delo- za" smrt, so zaklicali: Banzaj! in na dajalcev, temveč v očeh rodnih bra to jim je ukazal: Umrite, tnnrite tov v dolgih suknjah, kateri se sma vsi brez izjeme! Pili so kozarec trajo bolj važnim in uglednim ka vode, in šli so ter umrli za kapita- kor 011 licte. Orjaška ladija, Novo orjaško ladjo deliti nied one. ki so siti pečenke, je narodi, kakor prej^ Niti ene stro- . narr^j|a hamburška družba za osoda našega nižjega ljudstva — za • ke v socialnem organizmu ni, kjer prfvajafTje izseljencev v Ameriko, to. pa dobiva skorjo ali celo pa nima nobena men evropska parobrodna družba. I^dja bo dolga 218 m. široka 23 m. globo-k ki imajo svoj izvor v želodcu, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kakor četiri leta sem trjK'1 na želodčnih boleznih ter ni sem mogel jesti ne spati. Nobeno ■zdravilo mi liri pomagalo), dokler viltio grenko vino. Nc moremo dvomiti, da ne bi bilo Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše in najpriporočilnejše želodčno zdravilo. Želodec se ojači in utrdi tako, da redno in točno prebavlja vsako jed. Živci in mišice zadobc |x>|>olno jttkost. Kri se ojači in očisti, človek pa postane popolnoma zdrav in močan. To zdravilo je sestavljeno iz čistega naravnega vina in iz soka importovanih rastlin. Dobi se |k> vseh lekarnah, dobrih in poštenih gostilnah ter pri izdelovalcu Jos. Triner-u 709 So. Ashland Ave., Chicago, III. Odmevi in odsevi misli svobodne Radoven sem, če na Kranjskem kdo nabira |>odatkc tikajoče se izseljevanja iz dežele v Ameriko. Mislim, da tako važna v narodnogospodarske odnošaje ljudstva tako globoko segajoča stvar dobiva zasluženo pozornost na strani mero-dajnega urada. Na drugi strani pa si mi vsiljuje dvom, če se to sploh godi, ker do sedaj še nisem čital u-radno statističnega izkaza, bodisi mesečnega ali letnega, v tej zadevi. Pač čitamo v slovenskih listih, prihajajočih iz stare domovine, sem ter tje kratko q>azko, da se jc ta in ta dan iz ljubljanskega kolodvora odpeljalo toliko ali toliko izseljencev v Ameriko — o skupnem izseljevanju kakega meseca ali leta pa nisem še našel nikakega zapiska. Ker se torej obvestenje skupnih številk izseljevanja nc vrši, jc moj dvom o tej stvari pač opravičen. Da se opušča tako važna stvar, sc vsak v A-meriki ž|več in izobražen Slovenec čudi. Ne vcrtjjem pa, če bi se na Kranjskem temu kdo čudil? Seve, sem v Ameriko hodijo večinoma le delavci, kmetski |>osli in kajžarji — sloje vi, ki nimajo volilne pravice. Taka "sodrga" šteje pri starodomovinski gosjxxli — nič. Vendar jc to mišica in mozeg Kdor v Ameriki zadostit moreči živclj vrednega le toliko, ko- Poizvedelo bi se na ta način marsikaj zanimivega. N. pr.: Koliko mladih slovenskih deklet |>ožre v državi Colorado sebičnost in pohot nost biezvestnih lopovov. V tej i/psrečni državi, kjer^raz-saja vladni terorizem, kjer vodijo delavce vklenjene kupljen) beriči od kraja do kraja, kjer pomeni delavec toliko kakor pes brez gos[>odarja, kjer se pobije in zapre vsacega, kdor se sklicuje na zakon, sprejet [)o voljenih postavodajalcih — v takem kraju pač ni druzega pričakovati, kakor moralno stranišče, iz kojega shirad prodira do pekla. Pravijo, da nekatere krivice v neto vpijejo — če, je to res, potem jc nebo tako visoko, da ga največji hrup, najpresunljivejši krik ne ck>-seže. Prikladne j še bi bilo reči, da krivica v peklu najde sladkodoneči odmev. kateri rahlo zazibujc prebivalce tega sveta v prijetno spanje, iz katerega ga Ixxle prebudila le splošna p ros vet a ali pa groin ljudskega glasa spremljevan z bleskom in treskom. Naj bi prvo bilo ... A. T.\ Na prodaj Bta dve kmetiji po 80 nkrov v državi lovu. Obe kmetiji sta sedaj v najemu .tor sta druga od druge oddaljeni le 7 milj. Na obeh kmeti-juh je kmetijsko orodje, jjoslopja, hlevi in ograja. Piše naj bo v slovenskem jeziku Clins. Tyl 7'2 S. Halited Str. Chicago, III. Preselitev Slavnemu oboiiiRtvu v Pueblo, Colo, in okolici naznanjam, da sem opustil gostilno na starem prostoru 1009 E. H str. ter odprl na 207 K. Northern Ave. lopo moderno urejeno gostilno. Priporočnm se vsem Slovencem v obilen obisk. S spoštovanjem Frank Hočevar. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce aaloonarje in tudi drugo p. n. ol>. oinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham Bfttu nujbolji brinjevec! Kdor hoče dobro kapljico brinjeveu piti, naj bo obrne na John Kraeker-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. S-531 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavab, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novonreje-nini "Baloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsa cenili v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna posttež-Im zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC »117 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. \L £1 ki jih redi. Orati, kopati, sejati, pleti, žeti. mlatiti, mleti, peči kruh in ga raz- lc ka- KAL1F0UMJ8K0 VINO na prodaj, Pridelek farme Hill Wirt Wineyanl. Dobro črno in belo vino j K) ;lo do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 60 centov galon; risling fiSc. Kdor kupi manj kot ou gnlonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 ga!.; slivovie po $3 gal. Pri večjem nu-ročilti dam popust. V nmogobrojna naročila so priporočam STEFAN J AKNI! K Box 77 Crockett, Cal. Za obliko in omiko njegovega sr-1. HL JM, -M _ H „ Hi a, za vzvišen je njegovega duha— | ka pa 17 m. Prenašala bo lahko težo za vse to ne preostaja tako zvanlm Vt-920 ton. V kajutah bo prostora) višjim krogom niti časa. nit; denar-za 1200 oseb. v medkrovju pa za j a. Toliko bi pa vendar to zavrženo j 2t88 oseb. Na ladji bo ttxli gostil-1 in pozabljeno ljudstvo na. da potnikom ne bo treba kupo-j da sc ti krogi pobrga jo, vati voznih listov s hrano. I stvo tam živi. dela in poj -a »hi f itn V o fitid POSEBNO OBVESTILO. Nora prekomoraka vožnja Cen aredo-zemko-adrlj&nsko morje, prolskuftena Cuiiard Line ustanovljena leta 1840. Najatarejia prekomoreka (rta. S 26. aprilom je upeljala Cunard Line volnjo li New Yorka direktno » Tret In na Reko, a prestankom v Nea polju. TI libornl In moderni parnlkl 1 dvojnim vijakom, odpljujejo Is New Torka kakor il«dl: PANNONIA (nov parnlk 1 dvojnim vijakom, 10.600 ton) v torek. >1. junija. In potem raak Četrti ve«er redno. Radi znižanih cen obrni se na nafte agente. Tudi tretji rasred nudi potnikom vae ugodnosti. Potrebujemo a-cmt" T. C. WHItlno, Mgr,. Cor Dtarborn A Randolph Str., Chicago C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu 18. ul. Najboljša čeAko-Blovanukttlekarna v rikagu V nji Be nahaja tudi pošbi, kjer je mogoče po- ailjati novce ]m> vsi Amerki in v Evrojx). Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči — . Brzojavni unid-na vse strani. Ekspresni urad* jiošiljajose kov-čegi in drugo nh vbu strani Zod. držav. V lekarpionliuirajonaslednji zdravniki r Dr. Martin Iveo, vsak večer od <>. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-W. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Both, Dr. Chvolal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo bo Vam bodo. —MVilttl UKBAN BltO'S PJIC 89» W. IStli. St.Chicago, III. CENA IN D0HKA POSTREŽBA ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 20H Bhipoe St. JOLIET. ILL. ^500 m°Ž 7,1 ^n'ner" jevopivoin Monrlion Wis-ky piti, fine-smodke kaditi in se veseliti. Bazpošil ja staro belo in staro črno vino po oO centov, ter star grajie brandy po $2.75 yalon. ANION KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CAL. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 "Euclid Ave. Cleveland, Ohle. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogofie še popolnoma zdrave zobe? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in ponajnii ceni napravi B. K. SIM0NEK ZOBOZDRAVNIK 544 HL1K ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel : Morgan 4&I, O 885 Ashland Jive. Won u m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEIBSKOPF je Ceh. in odlični zdravnik, torej Slovana v svojo korist. obiskujte e. PRAVA SREČA JEZA NAS NAROD, ko najde tukaj riaVujem svetu v slučaju bolezni, človeka, kateremu i. mimo vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. V*e liovine ga jednako slave In hvalijo zaradi njegovega izkulenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo naSem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, 'iz vseučilišča v New-Yorku, jedim zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor boleftti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, jneh-urju, ledvicah, srcu, grlu, nervo^nost v glavi, kaSclj, mrzlica, prehlajenje, revmatizcin, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grllu, zlato žilo (hemeroide), onemog-lost pri spolskem obččvanju7Izpadanje las, tifus, lešaj, tetenje i/. uŠeS ali oči, gluhoat, slepost. raka, hraste, garje in rane, Šumenje v uSesih. ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanie želodca kakor vso ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. CoIliilM je jedini kateri popolnoma ozdravi suSico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH iN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od kateie spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Cltajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljSido-kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica želodca in slaho Od srca se Vam zahvaljujem za poslan^ zdravila," ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 ,tednov in tudi ta mini mogel pomoči. JailkopLKrilŽlč tako da sem se odločil da Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravili- 41 North Front st. kom tudi ne jeducga centa. Reading, l'a. Ko sem sc na Vas obrnil in isačel VaSe zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VaS M. Medenjak, 110 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—.opiSite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter piSite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli Street, Now York. Prof, Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljSa zdravihr, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili prehavanje želodca ozdravljen. Hnlezen na plu-Collins-ovai čach naduha In kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. Simon Luzar, \ i praporščak. Zgodoinska povest. Spisd F. R. XXXVI. — Ah, kaj opat, je rekla grofica. Meni je Kovan ljubši, ko vsi opati. Letele so še ostre pušice sem in tam. Ko se je začujo drdranje voza, je stopila Helena k oknu, in u-zrla na vozu Rovana. — Poglejte visokost, je zaklicala kako je smrtnoblcd. In ves obvezan jet Ti ubogi revež! , V istem trenotku je že stekla iz sobe in po stopnicah na dvorišče. — Gospod Rovan, ljubi gospod Rovan, je vzdihnila, prišedši do vozička in solze so ji zalile oči. Ali me še poznate? Rovan j« počasi odprl oči in hva-ležen pogled je zadel mlado grofico, ki je gladila njegove kodre in se tako sočutno sklonila k njemu. — Kaj ne, da me poznate! jc veselo vzkliknila. O, saj bodete o-zdravili! Nič ne skrbite! Jaz bom vsak dan molila za Vas. In tudi obiskat Vas pridem, prav gotovo. In opatu sem tudi nekaj gorkih povedala, da veste. — Hvala, grofica, je komaj slišno dihnil Rovan, grofica pa se je premagana sočutja sklonila k nje-nui in ga poljubila na Čelo. Voziček je počasi odrdral z dvo-riča in krenil na pot proti smreški grajščini. Vojvodinja Virida, ki sc ves čas ni odmaknila od okna, dokler je Helena govorila z Rovanom, sc je zdaj obrnila in rekla: — Oprostite grofici njene besede! Dekle je razvajeno in se ne zna pristojno vesti. Vidim, da pri meni ni prave šole zanjo in zato jo pri prvi priliki pošljem nazaj k očetu. Opat ni ničesar odgovoril, a porogljivi njegov posmeh jc razodeval, da je uganil pravi vzrok temu sklepu vojvodinje Viride, in spoznal, da je vojvodinjo obšla ljubosumnost. Vojvodinja in Helena sta hoteli počakati v samostanu, če se vrnejo grof Lamberg in njegovi tovariši in zato jim je opat odkazal posebno sobo. Ko jih je zapustil, je hudobno smehljaje mrmral: In vender bom jaz končno trium-firal, četudi sta obe v tega domišljavega fanta zaljubljeni! , . . Voz z Rovanom je bil že dosti blizu smreške grajščine, ko sta mu prišla naproti difa kmetska moža. Pozdravila sta voznika in ž njim spregovorila nekaj besed, skrbno motreč na vozu ležečega Rovana. Ko je voz izginil za ovinkom, sta jo udarila na stran in hitrih korakov šla v gozd. Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija, kateremu sta naglo povedala, kar sta videla. V tem griču je bila precej globoka votlina, v kateri sta Matija in pater Hugon s svojimi jetniki čakala na hlapca, ki sta bila poslana pazit, če pripeljejo Rovana res na smreški grad. — Zdaj gospodje, je dejal Mati-"ja^pa že lahko greste nazaj v samostan. — Ali je torej Vaš Rovan prost? jc veselo vprašal grof Lamberg. — Dal Upam, da 'mi ne boste zamerili, da sem Vas toliko časa zadrževal. Pozdravite gospoda opata 1 — Kdo pa ste? je vprašal grof Lamberg.. Ce ne vem, kdo da ste, tudi opatu ne morem povedati, kdo ga pozdravlja. — Zdaj res ni več treba, da bi Vam prikrival, kdo da sem, je poredno dejal Matija. Jaz sem graj-ščak na Hrvaškem, vitez Kozobra-dec, to pa so moji uslužbenci. Matija je s tako nesramnostjo lagal, da nobeden jetnikov ni dvomil o resničnosti njegovih besedi. Razšli so se v prijateljstvu. Grof Lamberg in njegovi tovariši so odšli proti Zatičini, Matija pa jo je e svojimi prijatelji krenil na Smreko. Popoldan je Matija sedel zamišljen v sobi, ki je bila pred Rovano-vo spalnico. Zdravnik iz Višnjego-re je bil pri Rovanu in Matija je skrbel, kaj da poreče zdravnik, bo li prijatelj okreval ali pa mu je sojena smrt. Iz njegovih misli ga je prebudila dekla, ki je prišla po stopnicah in polglasno prepevala. — "Ko bi bila tičica . . — Jaz pa maček, je zarenčal Matija, pa bi bilo hitro konec tvojemu cvilenju. — Beži "no, klada debela, se je jezila dekla na Matijo. — Jaz sem v časti in poštenju odebelil, je rekel Matija, le glej, da bodo ljudje tudi o tebi tako rekli, kadar postaneš okrogla. Dekla pa ni več slišala teh besedi, ker »o prijezdili na grad grof » Lamberg in grofica Helena z nekaterimi spremljevalci. Matija ni bil še nikoli tako presenečen, kakor sedaj, ko sta grof Lamberg in njegova sestra stala pred njim. Kar verjeti ni hotel svojim lastnim očem. -r- Kak slučaji je vzkliknikgrof Lamberg. Gospod vitez Kozobra-dec — veseli me, da sva se zopet srečala. Grofica Helena ni v prvem hipu vedela, kaj naj pomenijo te besede. Ko pa je njen brat stopil k Matiji, ji je bilo takoj vse jasno in udarila je v fcmeh. Kar plesala je po sobi, tleskala v roke, se smejala, da so ji prišle solze v oči iti klicala vmes: — Oh, vitez Kozobradec! Naš Matija — vitez Kozobradec! Matija pa je bil nekoliko osramočen in še bolj jezen sam nase. — Kaj plešete tu okrog, kakor svetopisemska Šaloma pred Ilero-dežem, se jc jezil na Heleno. Kaj bi me morda tudi nlffP'ob glavo spravili, kakor tista premetena, ju-dinja sv. Janeza Krstnika. Helene pa sc ni nič prijelo. Sem in tja je dvigala po sobi in brila norce in vsaka druga beseda je bila "vitez Kozobradec". Tudi grof Lamberg se je srčno smejkl, ko je izvedel resnico. Matija pa je temu, njemu jako neljubemu prizoru naredil konec z izjavo: — Le povejte opatu, če hočete, kdo da Vas jc prijel in mogočnega opata prisilil, da je moral izpustiti Rovana. Tako dolge roke opat le še nima, da bi mene dosegel. Zdaj jc prišel iz Rovanove sobe višnjegorski zdravnik in naredil pogovoru konec. Helena in njen brat bi bila rada šla k Rovanu, a zdravnik tega ni dopustil, ker jc bil bolnik, še preslab. • —• Pa prideva čez nekaj dni, je energično izjavila Helena. Jaz sem Rovanu obljubila, da ga obiščem, in svojo obljubo izpolnim. — Prav kakor tista judinja. tista Šaloma, je mrmral Matija. In še zmešala ga lx>, Andrcjčeta, in še prav gotovo, kajti zala je, da bolj ne more biti. Skoda, da so minili tisti časi, ko je živel kralj David in svoje stare ude pri devicah grel. Ko bi bil jaz kralj, bi pri tej punici prav rad Davida igral. XXXVII. V zatiškem samostanu sta vladala zadovoljstvo in veselje. Opat Albertus je bil spoznal, da mora menihe prklebiti na svojo stran, če se lioče vzdržati na svojem mestu. Sklenil jc ž njimi nekako pogodbo, s katero sta bili obe stranki zadovoljni, opat in menihi. Menihi so pustili opatu popolno svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto življenje v samostanu, kakor svoje dni: pijančevanje in vsakovrstne orgije, za katere so menihi dobivali ženske od vseh strani. Le senijor Andrej se tel* razuzdanosti ni udeleževal. V začetku je pač celo poskušal, vplivati na opata, naj bi temu početju naredil konec. Večkrat je povdarjal, da se niti v paganskih lupanarjih, v starem Rimu niso godile take brezstid-nosti, kakor v krščanskem samostanu v Zatičini, ali svarila njegova niso ničesar pomagala. Rovan je med tem ležal bolan na smreškem gradu. Zdravje se mu je bilo vrnilo na bolje tako, da je časih že mogel posteljo zapustiti. Pater Hugon je bil odšel v Ljubljano, v Rein in na Dunaj, da na merodajnih mestih pove, kaj se je zgodilo v samostanu, Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako skrbnostjo, kakor bi ne bil niti lastnemu sinu. Pri drugem obisku, ki ga je napravil grof Laimberg s svojo sestro na Smreki, je bil Rovan že v stanu, zabavati se s svojima gostoma. Na-, ra/vno je, da se je razgovor sukal največ okolu samostanskih razmer in grof Lamberg je šele zdaj izvedel popolno resnico o opatu Al-bertusu. Pri ti priliki je pa tudi spoznal značaj in mil jen je Rovano-vo in ko sta se moža ločila, sta bila že dobra prijatelja. Helena je bila tudi pri tem obisku živahna in vesela in je posebno Matijo dražila. — Vi se morate oženiti, Matija, mu je rekla. Vi bi bili izvrsten zakoniki mož. — Saj bi se rad, je odgovori! Matija s potuhnjeno porednostjo. — Zakaj pa se potem ne izberete neveste? je vpraievala grofica. — Tudi za nevesto bi vedel, a vzeti je ne morem. — Kako da ne? Ali Vas ne mara? — Pač! Prav rada me ima! — Zakaj je pa potem ne vzamete? — Kako, — ko je pa že drug vzel! Grofica je strmela, Matija pa je smeje rekel: — Da, grofica, tako nesrečo imam v ljubezni. Tista, ki bi jo jaz rad i imel, je že. omožena, druge pa jaz nečem. I« tako bom moral iti kot samec pod zemljo. Saj bo najbrž še Rovan samec Ostal. — Kaj samec hočete ostati? se je čudila grofica, obrnivši se k Rovanu. Ne! To ne sme biti l Škoda bi Vas bilo! — Kje naj pa dobim nevesto? se je šalil Rovan. Plemenitega stanu nisem, premoženja tudi Uimam posebnega — katero dekle bi me hotelo vzeti? Grofica pa je zarudela in v ljubki zadregi, ki jo je posebno Matija opazil z velikim zadovoljstvom, rekla: — Le obrnite se' do vojvodinje Viride, gospod Rovan. Ta je že oni dan pripovedovala, da zaprosi vojvodo Viljema, naj Vam podeli plemstvo in kot plemič bodete lahko dobili primemo nevesto. Mislim, da bi Vas vsaka tada vzela. — Vi tudi, grofica? je vprašal Matija in napravil kar jnogoče nedolžen obraz. — Vi ste nesramni, je Matija zavrnila grofica Helena. Jaz dobim ženinov, kolikor jih hočem I , — Vzemite Rovana, grofica, je nadaljeval Matija, katerega ni gro-fična nevolja čisto nič motila. Jaz ga poznam in vem, da bi bil pravi mož za Vas. lloljšega ne dobite, le meni verjemite. Grofica je bila v veliki stiski. Kar žarela je in hudi pogledi so švigali na predrznega Matijo, ki pa se za vse to ni menil, nego se le smejal, kakor da jc sam s seboj zadovoljen. Rovan je priskočil grofici na ]k> moč .in zasukal pogovor na drug predmet. In kmalu je bila grofica zopet pomirjena ter je pazljivo poslušala Rovanovo pripovedovanje, kako je pred meseci popotoval po Rimu in kaj je tam vse videl. Sedela je poleg Rovana in ga gledala kakor da jc zamaknjena. — Grofica jc v tebe zaljubljena, je dejal Matija Rovanu, ko sta bila grof Lamberg in njegova sestra odšla. In ko je Rovan hotel nekaj u-govarjati, ga je Matija odločno zavrnil rekši: Meni ni treba ničesar praviti. Zdrave oči imam in kar sem sam videl, tega mi nihče'ne utaji. In ker je Rovan molčal, jc nadaljeval Matija: — Srečo pa iinas pri ženskah! Prav pasjo srečo! Ves St. Lambert je v tebe zaljubljen. Vojvodinja, grofica Helena in pa še tista Margareta. ki je sicer tako hladna, da se zmirom bojim, da bi poleg nje zmrznil. Vidiš, ko bi bil jaz v tvoji koži, jaz bi že vedel, kaj b! storil. Vojvodinji bi se laskal, da bi mi naprej pomagala, potem bi pa vzel to drobno vešo, to grofico. Kadar pride k nam je tako, kakor bi solnce posijalo v sobo. Poslušaj mene An-(1 rpj^ in vzpmi Heleno. Denarja, sicer nc dobi dosti, a vesela je vedno in taka žena, ki se ves dan smeje, je več vredna, ko sedem gradov, t e jo vzameš, Andrejče, pri moji veri da ostanem pri vaju in bom vajine otroke pestoval. Rovan je na toplo prigovarjanje Matijevo ni ničesar odgovoril, nego molčeč povesil glavo. In misli njegove so zletele v St. Lambert in prvič ga jc obšla zavest, da ljubi — sestro svojega smrtnega sovražnika, Margareto pl. Lindeck. fg- Somišljeniki naročujte In prlporoiujte "GLAS SVOBODE" Naznanilo. Rojaku v Puebli, Colo, obveščamo, da jo zastopnik "Glas Sv." g Nikolaj Starašinič. Njemu lahko popolnoma zaupate v vseli zade« vali, ki se tičejo. "Gl.Sv." Službo dobi dekla, katero veseli služiti na "Boarding hous-u". Plu-ča $10 do $15 na mesec, hrana in stanovanje. Ponudbe naj a«' po-šiljajo pod šifro "A" upravništvu "Glas Svobodo". Slikovito«' Y«llow«tone Parka. 2eleznllka drulb« "Northern Pacl-fltf" obveatuje »lavno občinstvo, da ii je nabavila velike slike o Čudežnem Yallowatona parku. To umatnliko dalo je 42 palcev dolgo In 38 palcev Široko ter je delano ▼ 16 ra*IICnih barvah. Združene ao vse naravne lepote parka. Tu vldli hotele, vrelce, altkovlte gor-ske doline, pota, jezera, sploh dtvno krasoto gorovja In dolin. To krasno sliko, ki Je pravcati umotvor ter posebne važnosti x* lole In knjigarne, dobil v dlfino okrašenih okvirjih. 2 razpoilljatvfjo podob se prifne i dnem 16. junija t 1. Dobi jo vsakdo, kdor poSIJe svoj naslov A. M. Clelandu. general passenger and ticket agent. 81. Paul. Minn., u 35 cent. NaroČila sprejemajo takoj f. A. M. Cteland In glavni ter okrajni agentje "Northern Pacific" »el«al»k« drolbe. J. SM0LK0VIC, ugleden mesena v New Salem, Pa., ni mogel dobit olajšanja v svoji dolgi bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ga je popolnoma ozdravilo. "Podpisani, čutim se hvn-ležnega in Vam iiuklonje-nega za popolno ozdravijo-nje mojega ie dolgo ČUBa bolnega želodca. Mnogo denarja sem potrosil za različna zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbadanje, pač pa mo je popolnoma ozdravilo. Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udnni J. Smolkovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino si tix i vedno najbolje za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-sobno želodčnih. Zalije in ojaoi želodčno organe, kateri so bili že popolnoma jxikvarjeni rodi zavživanja pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno izvršujejo bvo-je dela. Varujte se pred ponarejenimi vln| v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station 9 9 9 "tiKAD ZAtiKEB" je nujstareiši hrvatski "SALOON" na zapodili strani mesta Ohioage. Postrežba izvrstna. Ilrvatsko-Slovenska dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAUSE lastnik, 314 W. ISth St. Chicago, 111. # MATIJA EKKLATEC, g 433 W. 17th St Chicago, III. S edini slov. krojač v Chicugi, gg ,M priporoča rojakom v izde- M lovauje nove in popravljanj«3£ staro obleke, katera bo izgle- j? dala kakor nova. Vsa po W g zmerno nizkih cenah. ############ Na/d ar rojaki t Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočani svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine s inod k e na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAR, 664 S. Centre Ave. Chicago. 111. Telefon itev. 1721 Morgan. Rojaki, ne poubite starega prostora, John količka. Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf ^— 391-393 Blue Island k na vogalu 14th Pl, Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka ulovljena leta I SNU. Ob nedeljah odprto od 0. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas > • cm kadar hočete »dpreti saloon "Stj W ali m zmeniti za pivo. Lahka govorit« z nami v slovenskem jeziku, a uaše izbsrno pivo j« po eviopsko kuhano, jtako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. ,'Kadar nimata časa priti Mebno do nas, pišite ali Ulsfonirajta nam, ta kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodikih in izvrstna deiaaa pivo (Lager-Beer) ▼ steklenicah "J & Blue Island Ave. Tal. Canal 967 ATLAS BREWING CO. ^ O B V ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevael "Saloon" rojaka Jak. Martinčic« v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najnljndnejše, vsled čeaar u- Earn, da s« bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v obet ugotavljam, da bodo vsak čas postreleni točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za sabavo novodobno kegljišče. Rojaki zuaaei, prijatelj obiaknjte me v prostih urah, vlivali bodete vsaj čisti zrak. Naidarl •-• FRANK KOENIO. —« Summit, III