i9ruzinsLi ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO WiMl lW»W C 2 i n a D I n Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava TjrSeva (Dunajska) cesta 29/L Po6tni Račun poitne hranilnice v Ljubiji rz:,» Ljubljana, 8. novembra 1934 lani Kev. 15-393 | ______________________________________ Naročnina za ietrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji u vse leto 40 lir, v Franclji 56 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Ste*. 45 Lato VI Naša plemenitost Dostikrat smo že v našem Časopisu pisali o dobrih in slabih ljudeh, o velikih in majhnih željah, o dobrem in ne-dobrein srcu in duši. Pisali smo dalje o krizi, pisali o samopomoči, danes naj pa napišemo nekaj besed tudi o plemenitosti. V Ljubljani lahko skoraj vsak dan kaj odkrijete. Pogosto tudi stvari, ki jih Človek vendarle ne bi priCakoval. 0 neCein takem bi vam danes rad izpregovoril. Ljubljanski župan je te dni izdal razglas na ljubljanske someščane. V razglasu pravi, da je tako imenovani bed-nostni fond, za premnoge edini up in nada, prazen. Javnih del skoraj več ni, Število nezaposlenih raste iz dneva v dan, javna sredstva so izčrpana. Zato poziva in prosi mestni župan ljubljanski svoje someščane, naj 3. in 4. noveihbra, ko bo mestna občina pobirala za uboge in nezaposlene, odprejo srce in roke. Sedel sem v soboto zvečer v veliki ljubljanski kavarni. Bila jo polna uglednih in imenitnih someščanov; kratili so si čas z branjem domačih in tujih časnikov in s kajenjem dehtečih cigaret in vonjavih smotk. Okoli enajstih je že moralo biti, ko je stopil v kavarno preprosto oblečen mož; po zunanjosti sodeč bi ga imel za delavca. Šel je od mize do mize. Da bi prosjačil, je bil vendarle predobro oblečen, a po drugi strani me je čudilo, zakaj ga ljudje tako na kratko odslavljajo. Šele ko je prišel do mene, sem videl, da je ta mož eden izmed tistih, ki prodajajo zelene listke z napisom: »Darujte za božičnico — 1 Din za uboge in za revne otroke!« Sledil sem mu z očmi vse do izhoda, ker me je zelo zanimalo, kakšen bo rezultat njegovega nabiranja. Ali mi verjamete, da je mož prodal v vsej kavarni samo dva listka? In kavarna je bila nabito polna. Zabolela me je ta nebrižnost in trdosrčnost ljudi, ki lahko zahajajo v kavarno, ki si lahko privoščijo to in ono, a ne morejo utrpeti dinarja za sirote, ki jim grozota lakota in mraz. Zabolelo me je, da sem med takimi ljudmi, zabolelo, ko sem pomislil, kako se bo danes ali jutri nekateri od njih trkal na prsi, kakor se je najbrže že tolikokrat, kadar je bilo govora o siromaštvu, o revežih in nezaposlenih. O, kadar gre samo za poceni besede, takrat ne bo takle imenitnik nikoli pozabil povedati, da je socialno globoko čuteč Človek. Zabolelo me je, ko sein videl, da je med temi našimi odličnimi someščani tako zelo malo takšnih, ki bijioteli priskočiti bližnjemu na pomoč in mu pomagati v njegovi nesreči, ki si je ni sam kriv. Prepričan sem, da bi imela takšna nabiralna akcija mnogo večji uspeh, če bi jo gospod župan organiziral preko naših dnevnih in drugih časopisov. tSaj je, vedeti morate, med nami mnogo pleme-nitnikov, ki bi radi dali dinar ali dva, morda tudi več — če bi se potem njihovo ime bralo v časnikih, da bi tudi drugi videli, kako je gospod X. velik dobrotnik ubogih in so jih pri vsaki priložnosti si»omnl. O, tako bi padel marsikak dinar, pa tudi nekateri kovač in stotak, in ubogi in revni otroci bi imeli nekoliko manj siromašno božičnico. A tako? Ne, dragi someščani, temu ne rečemo več plemenitost. To ni več stvar čuv-stev in duševne kulture. To je nekaj docela drugega. Če bi v Ljubljani napravili bilanco plemenitosti, bi bila res žalostna. A kjer ni plemenitosti, kjer ni srca za bližnjega, tam tudi ni srčne kulturo. O, saj so častne izjeme, toda ... Ljubljanski župan dr. Puc pravi v svojem proglasu med drugim: »Ali naj gledamo kako umirajo naši sorojalu od gladu? Ali aaj pustimo našo ZloveSia mol hipnoze VejrinjsMan^ Skrivnostna ozdravljenja na Koroškem. — Bolna žena poštnega uradnika In čudodelni zdravnik. — No6 po obisku »Priporočeno pismo za gospoda dr. Karla Miillerja!« Poštni uradnik trdo potrka na bela hotelska vrata. »Naprej!« se zasliši mehak, srobrnočist glas. Poštni uradnik pritisne na kljuko in stopi v sobo. Nekam plaho, skoraj v zadregi... Mladi mož, ki mu je vzel pismo iz rok, je torej dr. Miiller. Slavni Miiller z Dunaja. O katerem že tedne in tedne govore v Vetrinju in v vsej dolini. H kateremu prihajajo kmetje in poljski delavci... Včeraj sla stala pred hišo celo dva avtomobila iz Celovca, iz ruji ju so stopile dame z dragimi krzni in gospodje v lakastih Čevljih — gostilničarju, ld mu je to pravil, se je na glasu poznalo, kako sveto spoštovanje ima pred dr. Mullerjem. Saj j>a tudi ni kar si bodi, ta dr. Miiller! Kako je bilo s starim Rebuljnikom iz sosedne vasi? Tako na koncu je že bil, da so ga morali včeraj v ročnem vozičku zapeljati na dvorišče. Danes pa sedi že pri šestem vrču piva — v neizmerno žalost in ogorčenje opeharjenih dedičev. Toda ne mislite: praškov, kapljic in drugih takih »'rcnij« dr. Miiller ne deli. Bolnika samo j)o-gleda, presunljivo upre vanj oči, dvakrat ali trikrat mu potegne po čelu — in bolečine izginejo, kakor bi pihnil. Miiller vse ozdravi »Kaj bi še radi?« vpraša mehki in jasni glas. Poštni uradnik se zdrzne iz svojih misli. Da, še nečesa bi želel... namreč... doma ima ženo, mlada in lepa je, zelo lepa, šele sedem in dvajset let ji je, sedem let sta poročena, o, prav dobro se razumeta... »Revmatizem ima namreč,« se podviza uradnik, zakaj na čelu čudodelnega zdravnika je zagledal gube, oznanjajočo nestrpnost. »Hud revmatizem, noben zdravnik ji ne ve pomagati.« Poštni uradnik se je otresel prvotne negotovosti, ld ga je stiskala za vnat. Zd-aj govori hlastno in nič se mu več ne zaitika. »Mogoče bi gospod doktor mogli..« »Mogoče?« ga preseka doktor z ostrim glasom. Ogorčenje se mu bere na obrazu. Revmatizem, navaden revmatizem — kakor da ne bi bil ozdravil še vse drugačnih bolezni I Uf, kako mrzi te nezaupljive dvomljivce in nejevernežel Kakor da bi bil na kisli juhi priplavali Saj je bil vendar tri leta v Indiji... pri fakirjih in jogijih... pa ni samo vanje strmel in jih fotografiral, kakor delajo filistrski potnikii. Nel Govoril je z njimi, delal pri njih, živel z njimi in zdaj pozna vse njihove skrivnosti — da, Indija!... PoStni uradnik ne ve, kam bi se del od spoštovanja in |M»nižnosti. Toda >jogi« deco, bodočnost našega naroda, brez kruha in obleke? Ali bomo zaprli svoje oči pred bolestjo svojega bližnjega? Ali si ne bomo rajši odtrgali nekaj od svojega sigurnega dohodka, da damo ubogim?« Na te besede je marsikateri zaprl oči, stisnil srce in zadrgnil denarnico: ne, od svojih sigurnih dohodkov ne da niti pare! In to je, vidite, za premnoge izmed nas zelo slabo in žalostno izpričevalo. Kakor je danes vobče težko in žalostno govorite o plemenitosti, tlaka. se samo malomarno igra s svojim no-žiCem. »Nu, pustiva to. Vaša žena, pravite? Pošljite mi jo o priložnosti v hotel!« Uradnikova žena »Kako je bilo?« Poštni uradnik ne more odtrgati oči od ženinih ust. Ona pa samo stekleno strmi mimo njega. »Kaj je rekel?« sili mož. »Ali ti je pomagal?« »Da, pomagal mi je,« odgovori mlada žena in njen glas je kakor bi prihajal z drugega sveta. Potem ga nenadoma prime za roko. »K nama mora priti, si slišal — takoj — še drevi... pri nama naj prenoči...« Poštni uradnik odreveni. Pri njima naj prenoči? Doktor naj pride v njegovo hišo? Čuden občutek mu zagomazi po_ hrbtu. Nu. če žena na vsak način hoče... pa pojde pomij. Pra>v, bo pa pri njima prenočil. Toda nerazumljivo mu je vendarle. »Teci! Teci ponj!« zavpije žena s čudnim lomečim se glasom. In že se je mož vrgel v suknjo, že je odprl vrata in stekel, kakor bi bili vsi hudobci za njim. Strašna noč »Kuikuik — kukuk — kukuk!« Lesena kukavica v rezljani uri se trikrat prikloni in izgine. Tri ura ponoči. Zdaj bo lahko spet celo uro spala. Toda trojica ljudi, sedečih za okroglo mizo pod uro, ne epi. Poštni uradnik že ne. Njegova mlada žena tudi ne. In čudodelni zdravnik takisto ne. Zlovešč« tišina vlada v sobi. Zunaj poje vodovodna pipa — ali je pa veter, ki zavija okoli vogala. Mlada žena strmi kakor zaverovana v zdravnikove oči, ki erepe nepremično vanjo. Po&tni uradnik gleda s težko glavo zdaj njo zdaj njega. In pred njegove trudne oči stopa neprestano isti prizor: ko je pred nekaj urami potrkal na hotelska vrata, mu je odpri zdravnik in mu rekel s svojim mehkim, srebrnim glasom: »Že vem, zakaj ste prišli. Z vami pojdem. To noč hočem biti vaš gosti« »Hočem biti vaš gost, hočem biti vaš gost, hočem biti vaš...« Prekleto — ta stavek noče poštnemu uradniku iz spomina. In ta tišina, ta svinčena tišina v hiši... kar neznosna je že... te sekunde čakanja... Česa neki še čaka? Aid ni zdajle doktor zgrabil njegove žene za roko, ali je ni divje potegnili k sebi? »Haaal« zakriči uradnik. »Haaa!« se mu še enkrat utrga iz grla. Toda to ni več krik, to je že hropenje... »Haaal« reče še v tretje, to pot ie čiste mirno in odpre široko oči. Soba je prazna. Zunaj vstaja :-regleno jesensko jutro. Poštni uradnik si seže v lase. Kaj je to bilo ponoči? Sanje ali m9ra? Zdravnik je sedel z njima, prijel je njegovo ženo za roko... Znabiti je pa sploh ni prijel, saj ni mogoče, da bi jo bil... kako naj bi bil doktor sploh prišel k njemu... sredi noči.« Mož in žena v hipnozi »Dobro jutro.« Srebraočist glas ga je pozdravil. Last* nik tega glasu potreplja poštnega uradnika prijazno po ramenu. »Dobro spali?« Odgovora ni niti počakal. »Tako, zdaj moram pa hiteti. Bolniki me že čakajo. Hvala lepa za gostoljubnost.« In že je zaloputnil vrata. »Dobro jutro.« To pot je ženski glas. Le nanavadno hladen in trd. Uradnik gleda in posluša in zdi se mu, kakor bi gledal skozi meglo. Saj to je njegova žena, ogrnjena v plašč, z dve in pol letnim sinčkom v levi roki, s kovčegom v desni. »K dr. Miillcrju grem,« mu reče, »za zmerom... faka me... spodaj na stopnicah.« Zakaj poštni uradnik ne vstane? Zakaj ji ne iztrga otroka iz rok? Zakaj ne zavpije, zarjove, zakaj — da, zakaj? Ker ne more. Ker je kakor ohromel... ker ga neka sila, neznana strašna sila priklepa na stol... * Ali so res že dnevi minili? Poštnemu uradniku, ki se ni ganil iz hiše, se je zdelo, kakor bi bile sekunde. »Na orožništvo moraš, da stvar ovadiš,« priganjajo sorodniki. »Zdaj sta v Celovcu, tvoja žena in tvoj otrok, pri doktorju...« Uradnik vstane in se opoteče skozi vrata... V teh nekaj dneh se je postaral za deset let. — — — Razkrinkan slepar »Vaše ime je Karl Miiller, po poklicu ste vrtnarski pomočnik, šest in dvajset let star,« se obrne orožniški nadzornik k jetniku. »Da,« pritrdi vljudno vetrinjski »jogi«, Z istim srebrnočistim glasom, ki so ga njegovi bolniki tako ljubili na njem. »Z Dunaja ste doma in še nikoli niste bili zdravniki« nadaljuj« uradnik zasliševanje. »Presedeli ste že več kazni zaradi prestopkor proti tuji lastnini in tudi celovška policija vas dobro pozna.« »Drži,« pritrdi ,čudodelni zdravnik* in se nasmehne s skrivnostnim fakirskim nasmehom originalnega indijskega izvira. Kaj bi tajilt Še na pamet inu ne pride. Saj je vendar mož poštenjak... Doma pa sedi v naslanjaču mlada žena in čaka. Čaka njega edinega, ki mora vendar nekoč priti. Čaka doktorja, da jo odreši nadležnega vsiljivca, poštnega uradnika, ki trdi, da je že sedem let njen mož. Smešno! Ona ve, da to ni ree... In doktor z mehkim glasom tudi ve... Ako Vam naš list ugajat ga pokažite svojim prija« tel jem tn ga pošljite M tiskovino svojim sorod« nik om v Francijo, Nem« fiijo, Ameriko In druga« Življenje piš« roman £aczi in ikmalija Idealna ljubezen mladega temeSvarskega Študenta in njegove lepe sestrične. — Rajši v smrt kakor življenje brez nje I A k r Napisal Andrč Maurols Ena,' izmed najmičnejših strani Angleškega gostoljubja je spoštovanje zasebnega življenja. Ker je pri (Angležih sleherna >osebna opazka« nespodobna, ne bo nihče terjal od yas ničesar zaupnega, če že nočete sami povedati. V angleški družbi ne !bo prijatelj skoraj nikdar slišal be-iBedice o svojih delih, dama nikoli o svojih ljubimcih, minister nikoli o svojih neuspehih. Tako je pri Angležih. Najbrže pa ne veste, da so še skoraj taktnejši od njih Japonci. Tale zgodbica vam bo to potrdila. Japonec pričakuje nekega jesenskega dne obisk. Že zjutraj pokaže svojemu sinu pot, tlakovano s kame-nitimi ploščami, ki drži s ceste k hišnim vratom. »Glej,« mu pravi, »pot je vsa pokrita z odpadlim listjem in nevredna, da bi nanjo stopile noge mojih gostov. Glej d*a jo očistiš!« Sin vzame metlo in pomete listje na obe strani poti, ga zloži v enakomerne kupčke, še enkrat pomete, da ne bi v špranjah med kamenitimi ploščami ostal niti sled prahu. Tedaj pride oče mimo. Sim mu pove: »Pot je čista.« Oče pogleda, pa ni zadovoljen. »Čista?« vpraša. »Takšna, kakršna Je zdaj? Ali ne vidiš, da bi bilo sramotno, če bi jo takšno pokazal svojim gostom? Ne, sin, dam ti še malo časa, a glej, da dokončaš svoje delo.« Ves osupel se sin zagleda v ka-menite plošče, se popraska za ušesom in jame premišljevali. Nato stopi po vedro in cunje in jame umivati sleherni kamen posebej, da se je vse svetilo. Potem spet pokliče svojega očeta. »Oče, pot je čista.« »Kaj?« reče oče. »To je vse, kar si napravil? Ali ne vidiš več nika-kega drugega dela?« »Oče,« odgovori sin, »oprostite mi, toda ne morem razumeti, kako bi mogel popolneje napraviti.« Tedaj se skloni oče h kupčku ovenelih listov, ki jih je sin skrbno pometel s poti. Pobere list in ga spusti na bleščeči kamen, tako kakor bi ga bil veter slučajno prinesel. Potlej se obrne k začudenemu sinu. »Zdaj,« mu reče, »je ta pot pripravljena za sprejem mojih gostov. Ni namreč zadosti, sin moj, če vse storiš, da bo gost zadovoljen s teboj In s tvojo postrežbo — treba je storiti tako, da tvojega prizadevanja niti slutil ne bo.« Ta kratka zgodbica vsebuje vse bistvo velike umetnosti, kako boš gosta ljubeznivo sprejel. HctunUa okna V pariškem »Matimi« beremo: Pari Sand se čudijo, zakaj na nekaterih Javnih poslopjih, kakor n. pr. na finančnem ministrstvu, ndkold ne umijejo oken. Dobri Parižani eo v zmoti: ta okna redno umivajo. Da se zde neumita, je kriv le sveti Birokracij. Za notranjo stran oken je namreč pristojna finančna uprava, ca zunanjo pa ministrstvo lepih umetnosti. Obe ministrstvi vestno skrbita za mago vsako na svojem področju, vsa čast |kna — a kaj, ko ee čistilni dnevi v obeh mindetratvih ne ujemajo I Tako se vedno dogaja, da je notranja stran oken umita In snažna, zunanja pa ne, In narobe. In tor ima stekfto to nerodno lastnost, da se dfcnsccj vidi, gledajo Parižani na oknih ■nančnegA mapietretvu leto in dan prah. Dunaj, v novembru. 29 letna zasebna uradnica Amalija Sallachnerjeva im 21 letni visokošolec Ladislav Jachau, sin knjigarnarja iz Temešvara, eta ei v njenem stanovanju vzela življenje. Beležka v dnevnikih. Mrzla meglena noč je ležala nad velemestom. Plapolajoča luč cestne svetilj-ke je oblivala dve postavi, ki sta sedeli stisnjeni druga k drugi na klopi v parku. Mlada žena se je stresla. Vstala je in nežno potegnila z roko po zmršenih laseh svojega spremljevalca. »Čas je, Laczi. Ali si vse pripravil?« Mladi mož je brez besede prikimal. V njegovih temnih otroških očeh so se lesketale solze. Z bolestnim smehljajem na ustnicah mu jih je popila s poljubom. »Ne bodi žalosten, Laczi. Prej bo končano, kakor si človek misli. In v dveh se lepše umre...« * Kdo bi si bil še pred pol leta mislil, da pride z obema tako daleč! Začelo se je ko pravljica... Mlad študent se je nekega lepega pomladnega dne pripeljal na Dunaj. Na Dunaj, ki je o njem leta in leta toliko lepega bral in sanjal. Hotel je tam dokončati svoje študije in se izpopolniti v nemščini. Bodočnosti ga ni bilo strah. Čemu ima pa človek sorodnike? In Laczi se je odpeljal naravnost k svoji sestrični, gospodični Amaliji Sal-lachnerjevi. * Mlada človeka sta si prvič v življenju stala nasproti. Laczi je bil od zadrege rdeč ko kuhan rak in srce mu je razbijalo do vratu. Kako lepa je ta ženska 1 Kako lepo njeno fino, plemenito obličje, vranje črni lasje in ko oglje črne oči... »Kakor knežna v pravljicah,« si je mislil mladi študent. »Kako ljubek in lep fant!« si je rekla Amalija in mu smehljaje ponudila roko. • Nekaj mesecev pozneje. Laczi se je v hiši svoje sestrične že zdavnaj udomačil. Njegovo plaho občudovanje se je izpre- menilo v strastno ljubezen. Zaljubil se je v to žensko z vso krvjo svojih dvajsetih let. Ona je prva, ki je stopila v njegovo življenje. Ona je pametnejša in izkušenejša od njega; pol ljubimka mu je, pol materinska prijateljica. Svoje skrbi skriva pred njim in on niti ne sluti, da teka ves božji dan po mestu, da bi kje dobila službo. Zaman! Amalija se grenko smehlja, kadar ji Laczi govori o skorajšnji poroki. Ubogi, neumni mladenič! Saj njegov oče nikoli ne bo pristal na to poroko. Toda Laczi se nadeja, da bo dobil službo na Dunaju. Ves dan piše prošnje in ponudbe... • In zdaj sta na koncu. Ves denar sta že porabila, kar sta ga imela. Siva in brezupna se odpira bodočnost pred njima. In potem še ta brzojavka, ki jima je zadala poslednji udarec. Laczijev oče je energično zahteval, da se mora njegov edinec vrniti domov na Ogrsko. Torej ločitev za zmerom? Ne, rajši v smrt! In mlada človeka se jameta s pretresljivo skrbnostjo pripravljati na slovo od življenja. Amalija dvigne kozarec in se nasmehne med solzami. »Na najino ljubezen, Laczil Tak izpij vendar! Dober, star tokajec je, vino iz tvoje domovine. Izpij, ljubi! Zdaj ostaneva za zmerom združena!« Drug zraven drugega ležita, z roko v roki, z licem ob licu. Amalija je v li-lasti večerni obleki, ki je bila Lacziju tako draga. Tudi svoj skromni nakit si je nadela in Laczi je v svoji najboljši obleki. Tako ležita z zaprtimi očmi in sanjata o morju in o šelestečih gozdovih. Mehko in neslišno pristopi smrt in ju odpelje v kraljestvo večne tišine ... * Drugo jutro se gnetejo vznemirjeni ljudje pred vrati. Tresoče se roke odpro poštni nabiralnik na vratih. Iz njega pade dopisnica. Naslovljena je na mladega študenta in na njej so kratke, pretresljivo euhe besede: »Izvolite ee v zadevi svoje prošnje zglasiti jutri v moji pisarni. Z odličnim spoštovanjem odvetnik X.< Eno uro prepozno.. • Grof Monte Cristo Homan Napisal AUUčohcUc Dumas ei. nadaljevanje Smrtna tišina je nastala v dvorani. TeJ daj je stopil general naprej in razburi jeno dejal: »Sina imam in moram nanj misliti, ker sem prišel med morilce.« »General,« je dostojanstveno odgovoril predsednik, »en sam človek ima pravico petdesetorico žaliti; pravica slabega je to. Nima po prav, če se te pravice posluži. Prisezite, general, in ne žalite.« V generalu se je bil viden boj. Naposled je le stopil k predsednikovi mizi. »Kako naj prisežem?« je vprašal. »Prisežem pri svoji časti, da ne bom živi duši odkril, kaj sem 5. februarja 1815 med deveto in deseto uro zvečer videl in slišal, in izjavim, da sem smrti vreden, če bi kdaj to prisego prelomil.« General je bil tako razburjen, da nekaj sekund ni mogel besedice izprego-voriti. Potlej se je premagal in izrekel prisego, a tako tiho, da jo je moral na zahtevo več članov glasneje ponoviti. »Zdaj bi želel iti,« je rekel nato. Predsednik je vstal in izbral tri zarotnike, da bodo generala spremili. Nato mu je zavezal oči in ga odpeljal v voz. »Kom naj vas spravimo?« ga je vprašal. »Kamorkoli, samo da me rešite svoje navzočnosti,« je z onemoglim gnevom odgovoril d’ Epi*ay. »Pazite, gospod, zdaj niste več na zborovanju, temveč imate opravka s posamezniki. Ne žalite, da ne boste poklicani na odgovor.« Toda Epinay se ni zmenil za svarilo. »Lahko se delate pogumnega, ko veste, da so štirje možje močnejši od enega samega.« Predsednik je dal ustaviti voz. Bili so ravno na vogalu Ormeskega nasipa, kjer drže stopnice k reki. »Zakaj ste dali voz ustaviti?« je vprašal d’Epinay. »Ker ste me razžalili, gospod«, je odgovoril predsednik, »in ker se ne mislim niti korak več peljati z vami, preden mi ne daste zadoščenja.« »Spet nov način umora,« je zmignil general z rameni. »Molčite, gospod,« je odgovoril predsednik, »drugače bom moral videti v vas strahopetca, ki se skriva za svojo slabostjo. Sami ste, en sam vam bo odgovoril; za pasom imate meč, in tudi jaz imam svojega s seboj. Ker nimate priče, vam prepustim enega izmed svojih spremljevalcev« Vrata voza so se odprla in štirje možje so skočili na tla. Franc preslane in si otre mrzli znoj s čela. Strašno ga je bilo pogledali, kako je ves bled in ire-pečoč bral dotlej neznane mu podrobnosti očetove smrti. Valentina je sklenila roke kakor k molitvi. Noirtier je upiral oči z izrazom nepopisnega ponosa in prezira v svojega sina. Franc povzame: Postavili so svetilko na tla. Nasprotnika sta si stopila nasproti; boj se je začel. V svitu luči sta se zdela meča kakor dva bliska. Nasprotnikov skoraj ni bilo moči razločiti, tako tema je bilo. General je veljal za enega izmed najboljših borilcev v vsej armadi. Toda njegov nasprotnik ga je že koj iz počelka pritisnil ob zid. Pri tem se ie spotaknil in padel. Priči sta mislili, da je ranjen, a njegov nasprotnik je vedel, da ga ni zadel. Ponudil mu je roko, da bi mu pomagal no noge, to je pa generala še bolj razjarilo. Planil je na predsednika, toda lc-ta se ni umcknil niti zo ped. Tri- thuntifa, ki scela jpcUtosa Zato so Jo pripeljali Iz Egipta v Čikago na razstavo. Pravijo, da so bolniki z njeno pomočjo ozdraveli. Cikago, v oktobru Še nikoli prej ni bilo toliko Egipčanov v Čikagu na svetovni razstavi, kakor od tistega dne, ko so tja pripeljali mumijo. To mumijo pozna vsak Egipčan in kmalu jo bo poznala vsa Amerika. Ta mumija prinaša namreč srečo. Stara je že dobrih 3000 let in je poslednji ostanek nekdanje velike svečenice, neke egiptske knež-ne, ki so ji v hathorskem svetišču ob Nilu izkazovali skoraj božanske časti. Ta mumija, ki jo na razstavi vidiš lahko samo pod steklom in še tam zabito v krsti, je za Egipčane predmet oboževanja, za vodstvo razstave velika privlačnost, za družbo, ki je prevzela njeno zavarovanje, pa dragulj, ki ga je vredno čuvati. 3000 letno truplo so zavarovali za nič manj ko 50.000 dolarjev. Ne bo dolgo, ko bodo tudi iz Cikaga začele krožiti najnenavadnejše čudežne istorije. Prav tako kakor zadnja tri leta v Aleksandriji, kjer je mumijo razkazoval občinstvu znan starinar. Tako bodo tudi v Cikagu začeli pisati, da je zadel glavni dobitek, kdor se je s srečko do-teknil njene krste, in da ne bodo propadle menice, ki jih bodo spravili v stik s krsto te čudodelne mumije. V Egiptu pa pripovedujejo še lepše zgodbe o njej. Pravijo, da ni padel noben angleški ^ vojak, ki je šel med svetovno vojno mimo te mumije. Tisti, ki so živi ostali, bodo to potrdili. Mrtvi pa molče... Toda v aktih, ki so jih poslali z mumijo čez ocean, je zapisanih tudi nekaj primerov, ki so jih celo zdravniki potrdili. Ali gre za čudežno sugestijo? Tako na primer se tamkaj bere o nekem pol-slepern človeku, ki je spet izpregledal, ko se je doteknil pokrova mumijinega sarkofaga. Dalje pripovedujejo o dveh otrokih, ki sta že umirala, pa sta spet ozdravela, ker je njun oče položil stekleničko z zdravilom na sarkofag. Starinar iz Aleksandrije, ki je ta sarkofag njegova last, je potrdil, da je v zadnjih treh letih prišlo v njegovo trgovino svojih 80.000 ljudi, samo zaradi mumije; naval je bil tolikšen, da dostikrat vsi še prostora niso imeli v prodajalni. Med obiskovalci so bili baje tudi kralji, ministri in znameniti politični voditelji. Do-teknili so se sarkofaga z robcem, s kakšno listino ali čim drugim, seveda skrivaj, ker jih je bilo vendarle sram, da jih ne bi navadno ljudstvo videlo. Ni čudo, da so razni evropski in ameriški čudaki ponujali starinarju milijone za mumijo in njeno krsto. Toda starinar je vse ponudbe odklonil. Mumije že zato ni hotel prodati, ker je prepričan, da se ima samo njej zahvalili za srečo v življenju; zato se ne mara ločiti od nje. Edino za kar se je dal pregovoriti, je bilo, da jo je posodil v čikago. Slabe kupčije pri tem seveda ni napravil. Koliko je za to dobil, pa kajpada ne pove. V Čikagu se je te dni dogodil senzacionalen pripetljaj. Neki londonski študent se je nenadoma zamakni) in izjavil, da se mu je prikazala egiptska knežna. Povedala mu je, da bo tudi v bodoče kakor njega dni v hathorskem svetišču delila dobra dela in pomagala ljudem. Tega seveda vodstvo razstave ni ohranilo zase, temveč je obesilo na veliki zvon. Že zato, da napravi pred dokončnim zaprtjem razstave še poslednjič dobro kupčijo. krat po vrsti je moral general odstopiti, tako je njegov nasprotnik pritiskal nanj. Pri predsednikovem četrtem izpadu je general v drugo omahnil in telebnil po tleh. Priči sta mislila, da prav tako ni hudega kakor prvič; šele ko sta videla, da ne vstane, sta priskočila in ga skušala spraviti na noge. Tedaj sta začutila kri na rokah. General je še živel. »Lopovi!« je zahropel. »Poslali so name poklicnega borilca ... Oh ...« Brez besede je stopi! predsednik k svetilki, si zavihal rokav in razgalil laket; iz dveh ran je lila kri. Potem si je odpel suknjič in telovnik in pokazal še tretjo rano na prsih. In vendar ni ves čas niti zaječal. Smrtni boj generala Epinaya je bil kratek. Čez pet minut je bil mrtev. Franc je bral poslednje besede s tako pridušenim glasom, da so ga komaj razumeli. Potegnil si je z roko po očeh, kakor bi hotel pregnati meglo, ki jih je zastrla. Potem je nadaljeval: Predsednik je vteknil meč v nožnico in se vrnil k vozu; za njim je ostajal krvav sled v snegu. Zdajci je zaslišal zamolkel pljusk: priči sta bila, videč, da je general mrtev, njegovo truplo vrgla v reko. General je torej padel v poštenem dvoboju in ne morda kot žrtev zavratnega napada. To poročilo smo napisali, da pokažemo pravo resnico, ker bi se lahko zgodilo, da bi tega ali onega izmed udeležencev tega strašnega prizora kdaj obdolžili premišljenega umora ali pa kršitve častnega zakonika. — Podpisani: Beauregard, Duchampv in Lecharpal. Franc je končal to za sina toli strašno branje. Valentina si je presunjena otrla solze, Villefort je pa ves zgrbljen drgetal v kotu in zaman s prosečimi očmi rotil neizprosnega starca usmiljenja. Tedaj se Epinay obrne k Noir-iierju. »Gospod! Ko že tako dobro poznate to strašno povest z vsemi njenimi podrobnostmi, ko ste mi jo dali prebrati in tako pokazali, da vam ni vseeno, ali naj jo izvem ali ne, mi dajte še poslednje zadoščenje: povejte mi predsednikovo ime, da bom vedel, kdo je ubil mojega nesrečnega očeta.« Villefort je hlastno vstal in se opotekel k vratom. Tudi Valentina je slutila, kakšen bo starčev odgovor, saj je že tolikokrat videla na dedovi lehti brazgotini dveh vbodljajev od meča; nehote je odstopila za korak. »Rotim vas, gospodična,« se obrne Franc k svoji zaročenki, »prosite še vi zame, da izvem ime tistega, ki me je kot dveletnega dečka oropal očeta.« Toda Valentina ne odgovori. »Prosim vas, gospod,« se oglasi tedaj jecljaje Villefort, »nikar ne zavlačujte mučnega prizora: saj so imena namenoma izpuščena. Moj oče sam ni poznal predsednika, če ga pa pozna, ga ne more izdati, ker lastnih imen v besednjaku ni.« »Gorje! Edina nada, ki mi je dajala moč, da sem vzdržal to branje do konca — edina nada mi je bila, da vsaj izvem ime očetovega ubijalcal Usmiljenje, gospod! Spomnite se, rotim vas, povejte mi...« # »Da,« pritrdi Noirtier z očmi. »O, gospodična,« vzklikne Franc. »Vaš ded pravi, da mi bo izdal njegovo ime... Pomagajte mi! Vi ga razumete... kaj ne da mi boste pomagali?« Noirtier se ozre v besednjak. Franc ga vzame z drhtečimi ro- Se nadaljuje na 4. strani v 4. stolpcu Studenci vina Rim. — V viničarski vasi Marino, ki leži med albanskim gričevjem blizu Rima, je postala pravljica iz devete dežele resnica. Sicer ne letijo tam ljudem kar pečeni golobi v usta, pač pa teče iz studencev sladka vinska kapljica. Seveda ni čudno, da se gnete okrog teh studencev staro in mlado ter nastavlja čaše, da se napije po mili volji. Lepše slavnosti si pač človek ne more misliti, kakor je ta ljudski običaj v vinskih krajih okrog Rima. Marinški župan da vsako leto ob trgatvi napolniti studence z vinom in vabi svoje občane, da se napijejo žlahtnega grozdnega soka. Sicer pravi občinska postava, da sme vsak domačin popiti le dve zvrhani kupici vina, toda nikjer in nikoli ni bilo zapisano, kako velika sme biti ročka. Ljudje^ bi pa prav gotovo nagnali po-žrešneža, ki bi prišel z vedrom ali s koritom po vino. »Požiralniki« morda res ne pridejo na račun, pač so pa vsi ostali obiskovalci vinske slavnosti dobre in okrogle volje. Nič razlike ni med starimi in mladimi, nič med revnimi in bogatimi; vsi so na enem kupu. 2e zgodaj zjutraj igra godba okrogle in poskočne koračnice in narodne pesmi, ko se komaj prvi dobro-voljci dobe na veselišču. Do pozne noči gredo ljudje v dolgi vrsti mimo studencev, dolgo v noč odmeva poskočna godba, dolgo v noč doni narodna pesem. Piti brez jesti ni dobro. Zato si privoščijo ljudje marsikaterega pečenega goloba; potlej je pa res kakor v deveti deželi... —— ■»-------- Po glasu ga je spoznal London. — Na zelo nenavaden način sta se dobila dva prijatelja po 42 letih. Eden od njiju, neki gospod Higgins, ki je v vojni oslepel, se je mudil v angleškem kopališču Brightonu na počitnicah. Bil je ravno koncertni dan; gardna kapela je svirala za kopališke goste; občinstvo je po neki točki posebno viharno ploskalo; tako je dirigent sklenil še nekaj navreči; stopil je na oder in napovedal, kaj bo dal za nameček. Toda komaj je slepi Higgins’ zaslišal kapelnikov glas, ko je skočil razburjeno pokoncu. »Po koncertu moram k dirigentu,« je zaprosil svoje prijatelje. Peljali so siepca k dirigentu — in tedaj se je pokazalo, da ga njegovo uho ni varalo. Slepec in dirigent sta bila stara prijatelja, ki se že 42 let nista videla ne govorila drug z drugim. Zdaj sta pa sklenila novo prijateljstvo in se zavezala, da ne bosta več tako dolgo drug drugega zanemarjala. Koliko zasluži angleški kralj London. — Prejšnji teden je prinesel »Daily Express« zanimiv članek o angleškem kralju in njegovi rodbini. V njem so tudi podatki o dohodkih članov angleške kraljevske rodbine. Pisec pravi: Angleži imamo kralja, ki je zgled svojemu narodu in njegova zvezda-vod-nica. Vsakdo izmed nas bi moral biti kakor naš kralj. Naš kralj nas ne stane dosti. Višina njegove civilne liste znaša 472.000 funtov na leto (okoli 100 milijonov dinarjev). Leta 1931., ko je bila gospodarska kriza na višku, se je iz lastnega nagiba odpovedal 50.000 funtov (okoli \2 milijonov). Večji del kraljeve civilne liste gre za točno določene namene: za vzdrževalnim) kraljevske rodbine je določenih 193.000 funtov (okoli 40 milijonov dinarjev), za plače dvornega osebja 128.000 funtov (30 milijonov), vzdrževanje kra- Banka Baruch 15, Boe L&fajrette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje im po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-Iantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bru-xellee; Holandija: št 1458-66, Ded. Dienat; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št 5967, Lusemburg. -« Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice. Ijevske palače, gradov itd. stane 20.000 funtov na leto (5 milijonov), kraljeva darila znesejo 13.200 funtov (okoli 3 milijone), tako da mu ostane na razpolago okoli 8.000 funtov (poldrugi milijon dinarjev). Kraljeva osebna lista znaša 110.000 funtov (25 milijonov), k temu je pa treba prišteti še dohodke lancasterske kneževine, ki znesejo 63.000 funtov (12 milijonov) na leto. Kralj plačuje od svojih dohodkov dohodnino kakor vsak drugi državljan. Waleški princ (naslednik na britanskem prestolu) prejema dohodke corn-vvallske kneževine, približno 246.000 funtov (55 milijonov dinarjev) na leto. Toda princ porabi od teh dohodkov le kakih 70.000 funtov (16 milijonov); tudi on plačuje dohodnino. Kraljevski princi imajo 10.000 funtov (2 in pol milijona dinarjev) plače na leto; toliko jim je izglasoval parlament. Kadar se poroče, pa dobivajo po 25.000 funtov na leto (okoli 6 milijonov). Princese dobe 6.000 funtov na leto (1,400.000 dinarjev). Britanska monarhija je steber vlade, ki jamči za mir, red in zakonitost 450 milijonov ljudi, prebivajočih širom zemeljske oble. Ali bi mogli najti boljšo porabo za dobrega pol milijona funtov, ki jih parlament dovoli kraljevski rodbini na leto? Kruto presenečenje Newyork. — Ameriška sodišča tudi ženskam ne prizanašajo. Da, zgodi se, da jim njihovo kruto usodo še posebej zagrene, kakor priča tale zgodba. Ana Antonijeva je bila umorila svojega moža, hoteč se polakomniti zavarovalnine 5000 dolarjev. Sodišče jo je obsodilo na smrt na električnem stolu, toda usmrtitev so iz raznih razlogov dvakrat odgodili. Obsojenka je že mislila, da so jo pomilostili, in je veselo poslušala radijsko godbo v svoji celici. Vedeti morate namreč, da znajo biti Američani nasproti svojim kaznjencem zelo človekoljubni — drugače jim pač ne bi dali na razpolago radia, da si krajšajo čas v ječi. Tudi Ana Antonijeva je ondan poslušala brezžično godbo. Sredi programa je pa zaslišala napovedovalčev glas: »Usmrtitev Ane Antonijeve se bo definitivno (!) izvršila drevi ob enajstih.« Ko je prišel krvnik po njo, je bila nesrečnica še zmerom brez zavesti... Pridna gospodinja Skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakava. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakava za štiri oeebe velja samo Din 1/—. V nebo vpijoč zločin Kalkuta. — Kazensko sodišče v Kalkuti preiskuje strašen umor. Bengalec Benoyendra Pande je obtožen, da je na strašen, nečloveški način umoril svojega polbrata Amarendro Panda. Obtožnica pravi, da je Benoyendra s pomočjo treh indijskih zdravnikov Bhat-tacharye, Dhara in Bhattacharjeeja zabodel svojega polbrata z iglo, okuženo s kugo, da bi si s svojimi dičnimi pomagači vred prisvojil velika posestva pokojnika. Umor je bil že zdavnaj pripravljen. 2e v juliju leta 1933 je prišel Benoyen-dra k dr. Nagarjanu v znanstveni institut za proučevanje kuge ter hotel za vsako ceno dobiti od učenjaka kužne bacile pod pretvezo, da jih potrebuje njegov prijatelj, neki slaven zdravnik. Dr. Na-garjan je vsiljivca postavil pod kap. Toda nekaj mesecev kasneje si je Benoyendra priskrbel dovoljenje, da sme v laboratoriju zdaj soobtoženega dr. Bhattacharye delati razne znanstvene poskuse. Kakšne kulture bacilov je lopov takrat gojil, ne ve živ krst, doknzano je pa, da je neke vrste bacilov mazal podganam na trebuh, nakar so poskusne živali po 24 urah poginile. c iKO pha Naš pravi domači izdelek! Lepega dne je natri Benoyendra ščipal-nik zlatih očal s temi bacili, očala pa podaril svoji žrtvi, polbratu Ainarendru. Ko se mu je polbrat potožil, da je ščipal-nik pretesen, mu ga je Benoyendra nasilno potisnil na nos in ga seveda hote ranil. Amarendra je že čez nekaj ur nevarno obolel. Tilnik mu je postal trd, čeljusti so se mu krčevito skrivile in tudi sicer ga je zvijalo kakor božjastnika. Zdravniki so po teh znakih ugotovili zastrupitev s tetanusom, in posrečilo se jim je smrti zapisanega bolnika rešiti. Po ozdravljenju so oslabelemu Amarendri svetovali, naj spremeni podnebje in se odpelje z vlakom v gore. Zločinski polbrat je zvedel, da se bo Amarendra odpeljal. Na postaji se je pomešal v množico čakajočih in neopazno zabodel svojo žrtev z okuženo iglo. Po šestih dneh strašnega trpljenja je Amarendra umri. Samo časih —• pa takrat za tri Carigrad. — V gostilni kadija Zada na otoku Prinkipu v Marmarskem morju so se nedavno zagledale oči vseh gostov v pet in petdesetletnega Pirsenta Ibrahi-ina-efendija, ki je pojedel za obed vsa jedila, napisana na jedilnem listu, trikrat od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, razen tega pa še poldrugo kilo kruha. Ves v skrbeh je stopil krčmar h gostu in ga obzirno vprašal po vzroku njegove gargantuanske lakote. Ibrahim mu je prijazno pojasnil, da prihaja pravkar iz Severne Sibirije, kjer je živel dvajset let kot vojni ujetnik. Na obali Ledenega morja se je hranil skoraj izključno z ribjim oljeni in ribjo mastjo. Pri tem je dognal, da telesu popolnoma zadošča, če dobiva samo vsak tretji dan tako izdatno in mastno hrano. Obe desetletji se je hranil zmerom tako in zdaj, ko je odšel s severa, se ne more njegov želodec privaditi meščanski hrani. Drugi, je dejal, jedo trikrat na dan izdatno, on sam pa rajši vsak tretji dan enkrat. Staira navada — železna srajca! Drag zoboirebec Pari*. — Te dni se je končala v Parizu kaj nenavadna pravda, kakršne menda ne pozna zgodovina sodstva. Neki pariški odvetnik je namreč oddal na ly-onski železniški postaji v Parizu kot prtljago en sam lesen zobotrebec. Pri predaji ga je zavaroval za nič manj ko tiso# frankov, češ da mu je drag epomin na njegovo pokojno ženo. Seveda je tudi plačal zavarovalno pristojbino, ki jo jO uradnik zahtevah Cez nekaj dni je prišel, da bi zobotrebec prevzel — toda kar je bilo pričakovati, se je zgodilo: zobotrebec se je' izgubil v garderobi. Odvetnik je terjal tisoč frankov, toda železniška uprava mu jih ni hotela izplačati. Odvetnik jo je tožil in tožbo tudi dobil. Toda železniške uprava se ni udala in je vložila priziv. Odvetnik je tudi v drugi instanci dobil in te dni še v tretji. Tako mu mora železniška uprava hočeš nočeš plačati tisočak, zraven pa nositi še vse pravdne troške. , K žganju jih več utone kakor, v vodit Is IlvIJanJa jnilljonarjev^ Morgan ^ Cie. Morganova zmaga nad predsednikom USA.— Grad-ba novih železnic In ustanovitev jeklovega trusta. Na obtožni klopi / Romanje n« Oplenae. Prometni mini-ater je dovolil polovično voznino tistim, BI hote jo na Oplenae, da se poklonijo Spominu viteškega kralja Aleksandra I. Eedinitelja. Znižana voznina velja za pkupine najmanj pet oseb. i Mus tata Kemal paša, predsednik tur-Ike republike, misli prihodnjo pomlad juradno obiskati Bukareito. r Dimitrija Gičeva, Slana bolgarske zem-IJedelske stranke in bivšega ministra, je •vlada te dni inteirmraila v klieurskem samostanu. Vzrok ni znan. Boša Maksimovih, minister za pravosodje, je odstopU. Njegove posle bo začasno opravljal kmetijski minister dr. Kojič. Enakopravnost na morju zahtevajo Baponei. Dosedanje razmerje med angle-iko, ameriško in japonsko vojno mornarico je bilo 5:5:3, Japonci ga pa odklanjajo, češ da je žaljivo za japonski narod. Ameriška petletka. Združene države pripravljajo nažrt o obsežnih javnih delih, ki naj omeje nezaposlenost. Načrt bi obsegal prihodnjih 5 let; v tem času naj bi se za 7 milijard dolarjev (okoli 250 milijard Din) zgradilo javnih poslopij, za 5 milijard (okoli 180 milijard Din) pa zasebnih hiš in domov. Papež je 30. oktobra sprejel v zasebni avdienci jugoslovanskega poslanika v Vatikanu Jevrema Simiča. Dr. Schacht, nemški minister za narodno gospodarstvo, je rekel, da bi Nemčija mogla šele tedaj plačevati svoje zunanje dolgove, kadar bi njeni upniki spet odprli svoj trg nemškim izdelkom. Dr. Schacht je tudi povedal, da se je Nemčija zastran sirovin že zelo osamosvojila od tujine; ker n. pr. ne more uvažati kavčuka, so njeni kemiki izumili način izdelovanja umetnega kavčuka. Nemški kavčuk menda prav nič ne zaostaja za pravim. Občinski odbor v Kranju je sklenil Cgraditi v spomin na pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja veliko gorenjsko bolnišnico in imenovati po viteškem vladarju novo osnovno šolo, dijaški dom iji zdravstveni dom. Vse reke v Sloveniji naglo naraščajo. Na Dolenjskem je zapadel sneg. 340 izmed avstrijskih beguncev, ki so pribežali k nam po izjalovljenem hitlerjevskem prevratu julija t. 1., so oblasti preselile čez zimo v kopališče Lipik. V glavnem ■ taborišču v Varaždinu je pa ostalo še zmerom okoli 1000 beguncev. Proti gumastim čevljem. Ljubljanska trgovska zbornica je poslala v Beograd obširno spomenico z zahtevo, da vlada prepove prodajanje gumaste obutve. Glavna bratovska skladnica se je preselila v svoje nove prostore v Ljubljani na Vrtači št. 4, prvo nadstropje. Nov mesarski trg mislijo napraviti v Ljubljani. Računajo, da bodo vsa dela zanj stala okoli 3 milijone Din. Elektrifikacija Slovenije naglo napreduje. V kratkem dobi Ljubljana električni tok od Kranjskih deželnih elek-traren. Centrala v Velenju že dela; proizvajala bo toliko toka, da bo moči z njim elektrificirati vso Slovenijo. Na oglasni deski mariborske občine bo Mariborčani te dni brali med drugim tudi razglas o prisilni prodaji 6 kuncev, Iker njih lastniik ni plačal davkov. Skrivnostna lekarna. V Mariboru so že dalje časa šušljali, da je oskrbnica tainoš-njega podzemeljskega stranišča hranila In prodajala vse mogoče Vrcnijec. Posebno so se zanje zanimali moški. Zenici je »kšeftc baje prav dobro cvetel. Zdaj bo glorije konec, ker je oblast vso njeno zalogo zdravil in čudodelnih rož zaplenila. Odkar so v Ameriki izsledili z Nemcem Hauptmannom enega izmed glavnih ugrabiteljev in morilcev Lindberghovega otroka, so ameriški časniki dan za dnem polni poročil o tej aferi in člankov o Bvojem narodnem junaku Lindberghu. Kako priljubljen je zmagovalec Atlantika v Ameriki, kaže posebno nazorno ena izmed najnovejših številk newyorškega »World-Telegrama«: skoraj vsa prva velika stran tega časnika je posvečena Lindberghovi aferi, pod člankom se pa bere: Nadaljevanje članka na straneh 2, 8, 4, 5, 7, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 23, 24. Aretiran vohun. Francoska policija je aretirala v Belfortu poljskega Žida in nevarnega vohuna Krausa. Se nadaljuje na 6 strani v 4. stolpcu II** Morgan je samo skomignil z rameni. Med gospodarjem Amerike in gospodarjem zlata je nastal dolg molk. »Mister Cleveland,« je pričel spet Morgan in zapičil svoj pogled v predsednikove oči. V državnih blagajnah je komaj še devet milijonov. Ta listič, ki ga mečkate v rokah, vam pravi, da dolguje država Morganovi banki celih 12 milijonov. Upravni svet moje banke je sklenil, da bo jutri zjutraj predložil ta ček državni blagajni v New Yorku.< Cleveland je prebledel ko zid. Strogo sta si zrla dva starca v oči. V tisti uri je delalo v ameriških Združenih državah milijon pridnih delavcev. Eni so orali njive, drugi so stregli strojem, pisatelji so pisali knjige, dijaki so se učili modrosti, uradniki so računali, bolniki so umirali in nebogljeni otročički so se rodili. — In če bo jutri zarana banka predložila ček, bo vsega dela konec, bo vse narobe ... To grobno tišino je presekalo bolestno vekanje otroka, ki ga je nesla siromašna mati v rokah po široki ulici. Mister Cleveland je težko zasopel. Star je bil že! Nenadoma se je zdrznil in dejal: »Mister Morgan, sprejmem vse vaše pogoje. Za kdaj mi jamčite, da bodo državne; blagajne spet polne?« »Jutri, gospod predsednik,« mu je odgovoril Morgan, kakor da gre za škatlico peres. John Morgan je bil takrat osem in petdeset let star. Ko je dosegel Morganov sin ta očetova leta, je hladnokrvno dejal: »Vojno hočem.« In v tej je izgubilo sto milijonov ljudi roke in noge ... John Morgan stari je diktiral kot šestdesetletnik predsedniku Združenih držav svoje pogoje, dočim je v svojem tridesetem letu sovražil vse, kar je dišalo po trgovini. Iz več služb so ga vrgli na cesto. Vse svoje zanimanje je posvetil umetnosti in znanosti. Potoval je po svetu in študiral. Vpisal se je na vseučilišče in obiskoval predavanja o matematiki. Zmerom je iskal zvez z umetniki, pesniki in znanstveniki. Več časa se je tudi resno bavil s spiritizmom. H koncu se je oženil z nekim jetičnim dekletom, da bi ji lajšal gorje, ker je premlada izgubila svojega dobrega očeta. Spoznal jo je v pariški »Comčdie Francise«. Toda že čez nekaj tednov zakona mu je žena umrla, čeprav je poskušal vse, da jo reši. Duševno strt se je vrnil v New York in stopil v službo pri neki banki. Leta 1885 se je oženil v drugo. Ta zakon je bil samo račun. Za ženo si je izbral hčerko nekega uglednega višjega sodnika. Ljubil je ni, ker ni mogel več ljubiti. Nič več na svetu ni bilo, kar bi zanj pomenilo lepoto, ljubezen in dobroto... Postal je mrk in strog poslovni človek. Prvi njegov samostojni »posel« ni bil izdajstvo domovine, bil je preprosta tatvina. V nekem vojaškem skladišču je kupil po neki namišljeni osebi pet tisoč zastarelih in pokvarjenih vojaških pušk po tri in pol dolarja. Čez nekaj mesecev je prodal prav te puške poveljniku San Louisa, torej generalu svoje domovine, po dva in dvajset dolarjev. Ta kupčija je prišla oblastvom na nos, a sodišče je Morgana oprostilo, ker ga je genialno zagovarjal njegov tast. Drugi njegov »večji posel« se mu je posrečil pri tedaj popolnoma ko-rumpiranih železnicah Združenih držav. Železnice so v Ameriki last zasebnih družb. Okoli leta 1870 je gradil železnico kdorkoli je imel denar. Seveda so vsi ti podjetniki izdajali delnice, s katerimi so spekulantje zaslužili ogromne vsote denarja. Konkurenca med posameznimi železniškimi družbami je bila tako srdita kakor boji na divjem zapadu. Zavistniki so napadali vlake konkurence, polagali na postajah peklenske stroje in na splošno delali vse, s čimer so lahko strahovali potnike in jih odvračali od vožnje. Morgan je pod roko kupil neko železnico in si izposloval s pomočjo svojih zvez podporo vojaštva. Vsa njegova železnica je bila zastražena noč in dan. Kmalu se je razvedelo, da je potovanje po Morganovih železnicah popolnoma varno, zategadelj je bil tudi naval na njegove vlake ogromen. Zaslužil je v enem dnevu več, ko dve drugi družbi skupaj na mesec. Z denarjem, ki mu ga je »vrgla« železnica, je osnoval jeklov trust. Takrat je bil Morgan že tako mogočen, da je državo prisilil, da je v zakonu, ki je prepovedoval ustanavljanja trustov, izvzela njegovo podjetje. Okrog leta 1900 je skušal združiti ves pomorski promet po Atlantiku v svojih rokah. Po svojem prijatelju, ustanovitelju morske linije Hamburg—Amerika, se je seznanil s cesarjem Viljemom II. Ta njegov načrt se mu pa kljub »najvišjim zvezam« ni posrečil. Angleška vlada se je postavila Morganu po robu. Boj med velesilo, Anglijo, in enim samim človekom, Morganom, je h koncu ostal neodločen. Morgan se je močno postaral. Takrat ga je dohitelo maščevanje novega predsednika Združenih držav, Teodorja Roosevelta, ki mu ni mogel odpustiti, da je bila leta 1895 odvisna mogočna Amerika od enega samega moža, Morgana. Prišel je pred sodnike. Se nadaljuje GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje s 3. strani kami v roke in jame naštevati črke abecede po vrsti. Pri črki »J« starec prikima z očmi. »J« ponovi Franc. Pri iskanju druge črke ga starec koj v začetku ustavi. Naposled pride na dan beseda »Jaz«. »Da,« pritrdi starec. »Vi?« krikne Franc in lasje se mu naježe. »Vi, gospod Noirtier, ste ubili mojega očeta?« »Da,« ponovi Noirtier in pogleda mlademu možu svečano v oči. Franc omahne kakor posekan na stol, Villefort pa odpre vrata in zbeži kakor iz uma. XIX Napredek mladega Cavalcantija Cavalcanti starejši je bil odpotoval in njegov sin je ostal sam. Dolgčas mu kajpada ni bilo, saj se je bil že dobro uvedel v pariško družbo, ki ne gleda v ljudeh kaj so, temveč kaj se delajo. Andreo Cavalcantija so klicali grofa, nekateri tudi princa, pripovedovali, da ima 50.000 frankov rente, in šušljali o neizmernih zakladih njegovega očeta. Nekega dne pride Monte-Cristo k Danglarsu na obisk. Barona ni bilo doma, zato ga je sprejela njegova žena. Zraven baronice je pol sedela pol ležala Evgenija v naslanjaču, pred njo je stal pa Cavalcanti. Oblečen v črno, z lakastimi čevlji in svilnatimi nogavicami, si je mladi mož ravno! V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetiolika srajce, ovratnike, zapestnice Ltd. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA segel s prilično negovano roko v lase, pri čemur se mu ie na prstancu zaiskril velik demant. Njegove oči se kar niso mogle odtrgati od gospodične Evgenije. Toda Danglarsova hči je bila še zmerom takšna, kakršna je bila, to se pravi, lepa, mrzla in porogljiva. Zdelo se je, ko da bi plameneči pogledi mladega moža zdrknili ob njej kakor ob ščitu. Evgenija se grofu hladno prikloni in porabi prvo priložnost, da se umakne v svojo sobo. Koj nato se zaslišita dva smejoča se glasova, pomešana s klavirskimi akordi — dokaz, da je bila Evgeniji družba učiteljice petja, gospodične Luize Armillvjeve ljubša od grofove in Cavalcantijeve. Čeprav je grof med pogovorom z gospo Danglarsovo posvečal vso pozornost svoji gostiteljici, mu vendar ni ušlo, da se je Cavalcanti nekam nemirno primaknil k vratom, ki je za njimi izginila gospodična Evgenija, in prisluškoval pridušenim glasovom, ki so prihajali iz druge sobe. Med tem se je vrnil bankir. Pozdravil je Monte-Crista, nato se je pa obrnil k Andreju. »Ali vas gospodični nista povabili, da bi jima delali družbo pri muziciranju?« »Na žalost ne,« odgovori An-jdrea in vzdihne. * Gl. prvi članek v št. 44! JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA »SLAVIJr v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telet. 21-76, 22-76 Podružnice; BEOGRAD, ZAGREB. SARAJEVO. OSIJEK, NOVI SAD In SPLIT Risani filmi ali kako nastanejo filmi z miško Micky in mačkom Feliksom, ki se jim staro in mlado od srca nasmeje Danglars stopi k vratom in jih odpre. Mladi dami sta sedeli obe na enem stolu pred klavirjem. Gospodična Armillvjeva je bila zanimiva lepotica: majhna a vitka plavka z dolgimi kodrastimi lasmi in z malce trudnim, zastrtim pogledom. Monte-Cristo pogleda radovedno v to damsko sobo; še nikoli ni imel prilike videti gospodično Armillyjevo, čeprav je pri Danglarsovih že toliko slišal o njej. »Kaj pa naj to bo?« se obrne bankir k svoji hčeri. »Ali smo mi mar izključeni od godbe?« S temi besedami potisne mladega moža v salon in pripre vrata za njim, tako da grof in baronica s svojih sedežev nista mogla videti, kaj se v sobi dogaja. Kmalu nato se zasliši Andrejev glas: pel je ob spremljavi klavirja neko korziško pesem. Med tem ko je grof smehljaje prisluškoval popevki in se nehote spomnil Benedetta na Andrejevem mestu, je pa baronica hvalila svojega moža, češ da je pri polomu neke banke v Milanu spet izgubil tri ali štiri sto tisoč frankov, ne da bi bil le trenil z očmi. Njena hvala je bila res zaslužena: če ne bi bil grof tega že vedel, mu ne bi bil baronov obraz niti z najmanjšo črto izdal. »Dobro je!« si reče Monte-Cristo sam pri sebi. »Zdaj je že tako daleč, da prikriva svoje izgube. Pred mesecem dni se je z njimi še bahal.«^ Na glas pa reče: »O, milostljiva, gospod Danglars je preveč doma na borzi, da ne bi tam dobil svoje izgube dvakrat povrnjene.« »Vidim, da ste tudi- vi v zmoti kakor drugi. Moj mož ne igra.« »Ah, res, zdaj se 5jx>mnim, da mi je že gospod Debrav pravil... A kaj je z gospodom Debravem? Že tri ali štiri dni ga nisem videl.« »Jaz fudi ne,« odgovori malomarno baronica. »Kaj vam je pravil gospod Debray?« »Rekel mi je, da vi radi igrate.« »Priznam, nekaj časa me je mikalo, zdaj pa ne več.« »Ni prav, milostljiva. Sreča je opoteča, danes vam obrne hrbet, jutri se vam pa spet nasmehne. Da sem jaz ženska in da je moj mož bankir, bi si vzlic vsemu zaupanju v svojega moža skušal napraviti lastno premoženje.« Gospa Danglarsova nehote zardi. »Ali že veste,« povzame Monte-Cristo, kakor da ne bi bil nič opazil, »ali že veste, kako so včeraj zrasli napolijski papirji?« »Jaz jih nimam,« odgovori hlastno baronica, »in jih tudi nikoli nisem imela. Pa pustiva rajši te borzne pomenke, gospod grof, saj nisva mešetarja. Govoriva rajši o ubogih Villefortovih, ki jih zadnje čase tako nesreča preganja.« »Kaj se )im je pa zgodilo z« vpraša nedolžno Monte-Cristo. »Kaj mar ne veste, da jim je komaj tri dni po nenadni smrti markija Saini-Merana umrla še markiza?« »Saj res,« prikima Monte-Cristo, »slišal sem nekaj o tem. Se nadaljuje na 6, Hrani v 4. stolpcu Cela dva meseca ždi ubogi risar za pisalnikom in riše. Več ko deset tisoč sličic mora narisati za film, ki ga gledamo v kinu pet do šest minut. Z udobnega sedeža zremo na teh deset tisoč čez platno brzečih slik, smejemo se do solz in občudujemo originalne risarjeve domisleke. Srce nam kar poskakuje, ko gledamo miško Micky, kako se v eni sami sekundi skotali z vrha hriba do globoke mlake, kako maček Feliks z enim samim udarcem preseka glasovir, kako se kakšna druga zvezda trik-filma imenitno usekne. Malokdo pa ve, kako strokovnjaki, risarji trik-filmov ustvarjajo ta umetniška dela, kako vdahnejo tem narisanim junakom dušo in izvirnost. Predvsem je važno, da vemo, da delajo ti risarji risbe po fazah gibov. Če se na primer vi, dragi čitatelj, odkrijete v pozdrav, morate najprej seči z roko po klobuk, ga zavihteti po zraku, se spet pokriti in spustiti roko v običajni položaj. Kadar pa pozdravljate, vam še na misli ni, kakšne kretnje delate z roko in kako V Londonu, oktobra. Douglas Fairbanks igra zdaj v gledališču. Sicer stvar sama ni nič posebnega, toda on in njegova ljubka partnerka »vlečeta« občinstvo. Ze v Brightonu, kjer so odrsko igro preizkusili, so se ljudje kar potili od prevelikega zanimanja. Vse mondeno kopališče je govorilo samo o »Dougu« in njegovi novi partnerki, kajti vsi so sd trli glave z vprašanjem, ali in kdaj se bosta »Doug« in Gertrud Lavvrence vzela. Ko sam se pogovarjal s Fairbanksom, sem se z veliko previdnostjo ognil vprašanja poroke; spraševal sem ga rajši, kaj namerava delati v bodoče. Douglas mlajši je zasebno prav tako prijazen in prikupen kakor na odru ali v filmu; mnogo ima očetovega... »V času svojega odrskega gostovanja bom pri B. I. P. filmal »La vie Boheme«. Režiral bo menda Paul Ludvvig Stein, Lawrence Gertrude bo pa moja partnerica,« je pripovedoval Douglas. »Kaj pa Hollywood?« sem ga vprašal. »Ne, ne, v Hollywood pa ne grem,« sijajno krivuljo zariše vaš klobuk po zraku. Sicer pa to tudi vaša 6krb ni, to opravljate mehanično in iz navade. Filmski risarji pa morajo paziti prav na te kretnje in faze teh kretenj. Razdelijo si jih na devet, časih tudi na več faz. Prvo in poslednjo fazo zriše risar-mojster, ostale, vmesne torej, pa njegovi pomočniki. Kretnja, ki naj bo videti naravna, mora torej imeti najmanj devet narisanih faz. Seveda imamo tudi take gibe, ki jih je moči podati naravno šele s tridesetimi, štiridesetimi slikami. Več ur dela je s samo eno kretnjo, ki zbrzi čez filmsko platno v pičli tretjini sekunde. Običajni risani zabavni film je dolg okrog 200 metrov. Vsak meter filma je sestavljen iz 52 risanih sličic. Zdaj pa izračunajmo, koliko sličic je potrebnih za 200 metrov filma. Račun je lahek. Deset tisoč štiristo sličic je nanizanih druga poleg druge. Tak film izdeluje poleg risarja-mojstra še 6 do 8 pomočnikov ves mesec. Ko je trudapolno delo skončano, ga nima filmski operater kaj vrteti 5 do 6 minut. Videti je torej, da tem marljivim delavcem ni menda do 6meha, ko rišejo in rišejo, uro za uro, z dneva v dan. Prve trik-filme so izdelovali Američani. Seveda so bili nemi, kajti takrat se pridnim risarjem še sanjalo ni, da bodo njihovi mački mijavkali v najnižjem basu. Ze prvi narisani filmi so navdušili gledalce. Z uvedbo zvoka in godbe so risani filmi seveda še bolj zasloveli. Staro in mlado se smeji, grohoče in tolče po kolenih, staro in mlado ljubi te male smešne prikazni, miške in psičke, mačke in zveri. In prav je tako; kajti filmi so veseli, smešni in zabavni. V naših težkih dneh nam je pa to itak edina tolažba 1 * je hlastno odvrnil, »najbrž pojdem s to igro v Newyork. Imam pa še razne načrte za filme pri »United Artists«. Sicer so ti načrti prav zanimivi, toda o tem še nočem govorit, ker še v trgovskem pogledu ni vse urejeno.« Vprašal sem ga, ali ne namerava spričo svojega uspeha s »Katarino Veliko« več filmati za London-film. »Ne«, je odvrnil nekam v zadregi in se nasmehnil, »z Aleksandrom Kordo sva si nekaj navzkriž.« Čutil sem, da sem se zaletel, zato sem dejal: »Pri filmu ni to nič; treba je pozabiti. Kdo ve, ali vam ne bodo prav od ondod sporočili laskave ponudbe?« Tedaj se je zasmejal Douglas prav tako ko njegov oče: »Da, dal Kdo ve?« Tisti hip so sporočili v gledališko garderobo, kjer sva se pogovarjala: »Gospa Lawrence bo čez tri minute pripravljena.« Douglas Fairbanks mlajši je odhitel k mizi za šminkanje. »Zbogom,« sem dejal, »pri prihodnjem filmu vas spet obiščem.« H. H. Nadaljevanje s h- strani Oljke so slabo obrodile. Dalmatinski kmetje tožijo, da je letošnja oljčna letin na zelo slaba. Pridelali bodo komaj tret« ino lanske letine. Mnogo škode so na oljkah napravili črvi in mušice. Jnbileji. Zaslužna narodna delavka ga. Minka Govekar jeva je te dni slavila 601etnico rojstva. Jubilantka se je posebno mnogo bavila z ženskimi vprašanji; bila je urednica raznih ženskih ča-sopisov in delovala kot pisateljica, prevajalka in dopisnica. — Naš znani pedagog in pisatelj g. Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v pokoju, je te dni slavil svojo 601etnieo. — V Kranju je; sredi svojih otrok praznovala 701etnico rojstva ga. Urška Vrečkov a. Mož ji je umrl že pred 23 leti, otrok je imela pet in so še vsi živi in zdravi. Najstarejša hči, ga Nataša Bulovčeva, je poročena z nadučiteljem v Begunjah, mlajša Pavla je pa soproga poslovodje g. Regovca. Sinova Ivan in Franc sta zaposlena v tovarni Jugočeški, Tone je pa poslovodja jadranske trgovine čevljev v Kranju. — V Trbovljah je praznovala 601etnico rojstva ga. Draga Oblakova, soproga! vodje finančne kontrole. Jubilantka je doma iz Litije. Kljub veliki družini (imela je 13 otrok, med njimi jih 7 živi) je zmerom živahno delovala pri raznih narodnih in človekoljubnih društvih; še danes slovi za odlično organizatorko paviljonov. Jubilantom iskreno čestitamo in jim želimo, da bi učakali še mnogo srečnih let. Diplomirali so: na medicinski fakulteti zagrebške univerze gdč. Zofija P raško va z Ježice pri Ljubljani; na pravni fakulteti zagrebške univerze g. Josip Marko, na filozofski fakulteti beograjske univerze gdč. Nada Verbičeva in Dragica Knafličeva iz matematike in na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Svetozar Radojčič. Na zagrebški univerzi so diplomirali za farmacevte gdč. Jelka Tratnikova, hči akademskega slikarja in restavratorja Narodnega muzeja v Ljubljani, gdč. Ida Zarnikova iz Preserja in g. Pavle Bohinc. Na višji pedagoški šoli v Beogradu je diplomiral Božidar čermelč, učitelj v Zagorju ob Savi. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je promoviral za doktorja prava g. Konrad Blejec iz Ljubljane. Čestitamo! Novi grobovi. V Kranju je umrl ugledni fotograf Edo Kramaršič. — Vi Ljubljani je po dolgi bolezni umrl, star šele 36 let, magister Jakša Borčič, lastnik drogerije »Adria«. Pokopali so ga kot rezervnega častnika z vojaškimi častmi. — V Zagorju je umrla stara 75 let Marija Firmo va, vdova po rudniškem knjigovodji, blaga mati svojim otrokom in dobrotnica revežev. — V ljubljanski javni bolnici je umrla po daljšem hudem trpljenju Marija Benedičičeva iz Železnikov, stara 38 let. — Na Ptujski gori so pokopali grobokopa Avguština Mihca. Pri prevozu repe z njive je padel pod voz in mu je šlo kolo čez trebuh.— V Ptuju je umrla Ana Štruc-lova, žena občinskega urad- ika, stara 74 let, v tamkajšnji bolnišnici pa Marija Vaupotičeva, posestnikova žena iz Jurovcev, stara 35 let. — Na Selih pri Šumberku je umrl dolgoletni župan Jožef Ozimek, star 78 let. Bil je dober gospodar in skrben oče. — V celjski bolnišnici je umrla 461etna dninarica Ema Mikšetova iz Gaberja, v Gaberju pri Celju pa 701etni Andrej Kastelec, koči jaž pri industrijcu A. Westnu. — V Ljubljani je umrla Josipšna Blumau« e r j e v a , dolgoletna poslovodka pokojnega veletrgovca R. Kollmanna, znana dobrotnica revežev. — V Kranju je umrla družini dr. Frana Šemrova enajstletna hčerka Alenčica. — V Ljubljani je umrl star 70 let Ivan Jarc, posestnik in železniški sprevodnik v pok. — V ljubljanski splošni bolnici je umrl po kratki bolezni Ivan Mlinarič iz Sevnice ob Savi. Pokojnik je bil zaradi blagega značaja pri svojih prijateljih in znancih zelo priljubljen. Pokopali so ga v domačem kraju. — V Ljubljani je umrl Ivan Rupar, trgovec in posestnik. — V ljubljanski splošni bolnici sta umrla Franc Alojzij Juvane, upokojeni višji ravnatelj pomožnih uradov banske uprave, in Marija Kurnikova« vdova po nadsprevodniku južne železnice v pokoju, stara 70 let. Pokojnikom večni mir, žalujočim iskreno sožalje! Doug mlajši z novo partnerko Novela »Družinskega tednika" 3Zccz2ls222cc peFefea Madžarski napisal Mihael Erd6dy Ljubi Ernest! Naj vas te vrstice ne zabole preveč. Saj ste pameten človek in boste sami izprevideli, da morava napraviti konec. Najino nedolžno prijateljstvo vam bo lahko pozabiti; zakaj za vas ne občutim — odkrito in pošteno vam moram priznati i— nikake ljubezni. Vam kot dobremu psihologu in poznavalcu ženske duše se bo zdelo tole poslovilno pisino prav gotovo čisto prirodno. Zdravstvujte, Ernest! Ne pričakujte me v četrtek nič več pred opero, ker me ne bo. Sicer se pa še ta teden odpeljem domov. Ce bi mi vseeno hoteli odgovoriti, mi pišite na moj naslov na deželi. Ljuba Blanka! Res lepo ste me odslovili! A četudi mi pravite, da me ne ljubite, vam moram odgovoriti, da vas jaz ljubim bolj kakor vse drugo na svetu. Ljubim vas z večnim, nikdar ne utešenim koprnenjem. Ko se vrnete, vam bom sledil kakor senca. Na vaše ironično namigavanje na moje psihološko poznavanje žensk vam pa odgovorim: Četudi mi zdaj pišete, da me ne ljubite, sem že danes prepričan, da me boste še enkrat poklicali nazaj s sladkim, omamnim smehljajem! Da, Blanka! Poljubim vam roko Ernest. Srdito je Blanka raztrgala pismo. Taka nesramnost! Stopila je k odprtemu oknu. >Vreden bi bil, da ga prav tako nesramno zavrnem!« Skomignila je z rameni. »Sicer pa...« Nasmehnila se je. »Če bi Ernest vedel, če bi le slutil, zakaj sem z njim napravila konec!« Z vrta je vel hladen vetrič. Blanka je globoko vsrkala dehteči vonj cvetlic. Zaprla je oči in se zasanjala v tisti blaženi popoldan, ko je prvič srečala onega drugega, ki je zaradi njega za zmerom dala slovo rdečelasemu in kratkovidnemu lekarnarske-mu pomočniku. Kako je že do tega prišlo? Sedela je v slaščičarni, kjer je navadno čakala Ernesta. Prišla je bila deset minut prej kakor po navadi. Dolg čas ji je bilo. Zdajci je pa vstal izza sosednje mize mlad mož in stopil naravnost k njej: »Pozdravljeni, Gretka — kaj pa počne Anka?« Blanka je zardela do ušes. Že dosti je slišala o predrznem približevanju mladih vsiljivcev, toda prijetni glas mladega gospoda ji je šel tako do srca, da se je prvi mah kar pozabila ogorčiti nad tujčevim ogovorom. V zadregi se je obrnila stran. »Kaj me res nič več ne poznate, Gretka?« Pri tem jo je tako ljubeznivo pogledal, da se res ni mogla razsrditi nanj. Plaho je odvrnila: »Zamenjali ste me z neko drugo... Meni ni Gretka ime...« »Oprostite... ne, saj ni mogoče .. .< i »Ne zamerite... ne poznam vas.c Tujec se je vljudno priklonil: »Ernest Kassai«. »Ernest?« Spomnila se je drugega Ernesta z roževinastimi naočniki, ki ga je pravkar čakala. V duhu ju je primerjala in prišla do spoznanja, da |e prav za prav tale Ernest pred njo pravi, ne pa oni drugi. Usoda se je bila pač zmotila, ko ji je prinesla na pot rdečelasega lekarnarskega pomočnika, in naključje je očividno hotelo to napako popraviti. Zatorej ni smela zavrniti blagohotnega migljaja usode. Pogledala je na uro. Imela je še pet minut časa. »Ali koga pričakujete?« »O, nel Ravno sem hotela iti.« »Če dovolite...« Trenutek nato sta bila na cesti. Stopila sta v avtobus. Ko je Blanka pogledala skozi okno na cesto, je zagledala na drugi strani Ernesta, kako je počasi stopal proti slaščičarni. Ubogi fant, si je rekla na tihem, a koj nato se je premislila: »Kdor prihaja tako samozavestno, na sekundo natanko na sestanek, je vreden, da jo izkupi!« * Draga Blanka! Lepo se vam zahvalim za vaše ljubeznive vrstice. Ne zamerite, da vam v taki naglici odgovarjam, toda hiteti moram še na koncertno skušnjo. To je moj poslednji koncert v tej sezoni, potem bom popolnoma prost. Komaj čakam, da vas spet vidim. Čez dva tedna se pripeljem k vam in vas poprosim za roko. Najino prvo srečanje v slaščičarni in popoldanski sprehod po parku sta mi ostala v neizbrisnem spominu. Prosim, pozdravite svoja starša, čeprav ju ne poznam. Vaš zvesti Ernest. * V mestecu se je naglo raznesla novica, da bo slavni goslar Ernest Kassai vzel lekarnarjevo hčer. Blanka se je kar topila od sreče. Le njenima staršema stvar ni bila pogodu. »Če bi vsaj imel kakšen drugi poklic. Kaj naj človek počne z goslimi?« Tedaj je poštar nekega dne spet prinesel pismo. S tresočimi se rokami je Blanka pretrgala ovitek. Preletela je kratke vrstice in prebledela. Ves svet se je zvrtel okoli nje. V pismu je brala: Ljuba Blanka! Pišem v vsej naglici, čez pol ure odide moj vlak. Ko boste dobili te vrstice, bom že v Parizu. Povabljen sem na turnejo v tujini in imam v žepu pogodbo za tri leta. London, Amsterdam, Napoli, Newyork. Iz vsakega mesta vam bom poslal razglednico. Zdravstvujte! Ernest Blanka se je naposled osvestila. Strgala je pismo na drobne kosce. Potlej je sedla za pisalno mizo. Ihtenje ji je stiskalo grlo. Vrata so se odprla. Vstopila je mama. »Pismo si dobila?« »Da.« »In?« Blanka jo je pogledala. Prisilila se je v nasmeh: »V nedeljo pride.« »Bog ve, ali pride zato, da poprosi za tvojo roko?« »Seveda!« Mama se je spustila na stol in začela: »Popolnoma odkrito ti moram povedati, da papa in jaz nisva prav nič navdušena nad tvojim bodočim zaročencem.« »Zakaj ne?« »Če bi vsaj imel kakšen drug poklic, spodoben, resen poklic.« Blanki so se zastrle oči: »Mama, neko skrivnost ti moram izdati.« »Skrivnost?« »Da. Ernest sicer res čudovito igra na gosli, vendar ni pravi umetnik. Tudi prav za prav ne živi od goslanja.« »Od česa pa?« »Lekarnarski pomočnik je.« Mati je planila kvišku. »Kaj? Ernest je lekarnar? Saj to je imenitno! Tako mu bo papa vsaj lahko prepustil lekarno.« Pogledala je svoji hčeri v oči: »Blanka, ali resnico govoriš?« Blanka je pobesila oči. Mama je skoraj zavriskala od veselja. Pri priči je stekla dol v lekarno, da sporoči svojemu možu veselo novico. Blanka je pa vzela pisemski papir v roke in napisala pismo: Ljubi Ernest! Imeli ste prav. Res Imenitno poznate žensko dušo. Zdaj šele, ko sem daleč od vas, prav čutim, kaj ste mi bili. Čakala vas bom v nedeljo popoldne na postaji. Prinesite tudi gosli s seboj, da bo veselejše. Do svidenja! Pripis. Samo vaše rodbinsko ime mi ni prav pogodu. Krupitschek! Ljubi Ernest, ali ne bi mogli svoje ime izpre-meniti? Na primer v Kassai. Ernest Kassai bi se mnogo lepše slišalo, da, to ime mi zelo ugaja ... Solze je imela v očeh, ko je mrtvo ponovila predse: »Zelo mi ugaja ... zelo ...« Cenejše stanovanje Napisal Aladar Laszio Žena: Čez dva tedna napoči veliki dan. Preseliva se v lepše in večje stanovanje. In koliko cenejše bo!... Mož (plaho); Za koliko? Zena: Za 2500 Din na leto. Mož (še bolj plaho): Pa ga ne bo treba preslikata? Žena: O pač, a to ni takšna reč. 2500 dinarjev. In v predsobju... Mož (poln zle slutnje): Kaj je s predsob jem? Žena (zelo živahno): Saj veš, koko velika je veža. Če bi tam postavila stekleno steno s premakljivimi vrati, bi pridobila predsob je in še koe veže. Za 3500 Din se dobi že prav lepa steklena etena. Mož (z grozo): Kako 9i rekla? Tri tisoč pet sto? Žena: Majhne izpremembe eo pri vsaki selitvi potrebne. Če že preurediva predsob je v vežo, morava tudi plinsko uro preložiti. (Tiho.) In tudi električni števec. Zid bo treba predreti in cevi izpeljati ven. Vse skupaj z žicami in stikali ne stane več ko 1300 Din. Mož (strašno razburjen): če je tako, pa sprejmi na znanje, da se ne bom selil, temveč bom tu ostai. Rajši vidim, da mi •ra zapade! Žena: Zakaj nisi tega že poprej rekel! Zdaj so že zidarji v novem stanovanju. Mož: Zidarji? Žena: Da. Vrata prestavljajo iz spalnice v kopalnico za dva metra na levo. Mož (energično): Koj jutri grem tja in vse zidarje poženem. Žena: Zidarji bodo danes svoje delo končala. Za jutri sem naročila mizarja. Mož (mrliško bled): Kakšnega mizarja? Žena: Mizarja, ki bo vdelal garderobno omaro v kopalniško izdolbino. Mož: V kopalniško izdolbino? Tam, kjer stojita plinska peč in umivalnik? Žena: Da, prej sta tam stala. Prejšnji teden sem ju dala premontiratn v drugi kot. To je bilo delo! Toda inštalater je bil zelo poceni. Računal je vsega skup samo 1000 Din. Mož: Ne plačam niti pare! Zena (zajoka): To imam za plačilo, ker hočem varčevati! Za 2500 Din je stanovanje cenejše. (Zaihti.) Tega ne pomisliš? Mož: Novo stanovanje mi ni nič mar. Rajši se preselim v hotel. Žena (si obriše solze): Vidiš, tako Je prav! Prihodnja dva tedna bo pri nas že itak velik dirindaj, in zato... zato bo res najpametnejše, da se m nekaj dni kar v hotel preseliš, GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje s 5. strani A kaj hočete! Zakon narave je tak in že Klavdij pravi Hamletu: Očeta sta šla pred njima v smrt in ona sta ju objokovala; prav tako bosta tudi ona umrla pred svojimi sinovi, in le-ti ju bodo objokovali.« »A to še ni vse. Gotovo veste, da možita svojo hčer?« »Z gospodom Francem Epina-yem? Vem.« »Nu, včeraj jima je Franc vrni1 svojo besedo.« »Res? Zakaj?« »Ne vem.« »Kako pa gospod Villefort prenaša ta udarec?« »Kakor zmerom: ko filozof.« Takrat se vrne Danglars. »Kaj ste mar gospoda Caval-cantija samega pustili z Evgenijo?« vzklikne baronica. »Ali gospodična Armillvjeva nič ne šteje?« jo zavrne bankir. Nato se obrne k Monte-Cristu: »Prijeten mladenič ta princ Ca-valcanti — ne, gospod grof?j Vprašanje je le, ali je res princ.« »Jaz ne jamčim. Njegovega očeta so mi predstavili za grofa, torej bi bil tudi on grof. Zdi se mi pa, da mu ni bogve kaj do plemiškega naslova.« »Zakaj ne? Ce je res princ, ne ravna prav, da se s tem ne ponaša.« »Kaj, če pride slučajno gospod Morcerf?« se obrne baronica k svojemu možu. »Dobil bo gospoda Cavalcantija v sobi, kamor sam kot njen ženin še nikdar ni stopil.« »Slučajno, to ste dobro rekli,« odvrne bankir, »zakaj pri nas je tako redek gost, da ga res le po golem naključju kdaj vidimo.« »Če bi pa zdajle prišel in dobil tega mladega moža pri vaši hčeri, bi se po vsej pravici razsrdil.« »Motite se! Gospod Albert nam ne izkazuje časti, da bi bil ljubosumen na svojo nevesto — premalo jo ljubi. Sicer pa, kaj mi mar, ali se srdi ali ne!« »Toda spričo našega razmerja do njega...« »Ali naj vam povem, v kakšnem razmerju smo z njim? Na plesu, ki ga je priredila njegova mati, je enkrat samkrat plesal z Evgenijo, gospod Cavalcanti pa trikrat po vrsti, a mladi Morcerf tega še opazil ni.« »Gospod grof Albert Morcerf!« najavi komornik. baronica hitro vstane, da sporoči obisk svoji hčeri, a Danglars jo potisne nazaj v naslanjač. »Pustite to!« Zena ga začudeno pogleda. Monte-Cristo se napravi, kakor da ne bi bil ničesar opazil. V tem je vstopil Albert. Videti je bil zelo dobre volje. Pozdravil je in se obrnil k baronici. »Ali dovolite, milostljiva, da vas vprašam, kako se ima gospodična hči?« »Zelo dobro,« prehiti bankir svojo ženo. »Zdaj ravno muzicira Nepotrebnih dlalic na obrazu, rokah, nogah, prsih Itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice 8 koreninami vred in stane z navodilom Din IB’—. Po pošti razpošilja Glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino Henrik Brezni©, Ljubljana, Gledališka ulica štev, 10. te svoji sobi z gospodom Cavol-tantijem.« Albert sprejme te besede ravnodušno na znanje; na tihem ga [e najbrže malo jezilo, a ker je čutil, da ga Monte-Cristo gleda, pe je premagal. »Gospod Cavalcanti ima zelo lep tenor,« reče mirno, »in gospodična Evgenija čudovit sopran. Mislim, da se morata imenitno skladati.« »Res, prav dobro se izpopolnjujeta,« pritrdi Danglars. »Jaz sept tudi muzikalen, vsaj tnoji učitelji trde,« meni mladi jmož. »A čudno: še nikdar se mi [ni posrečilo, da bi svoj glas pri-llagodil kateremu drugemu — sopranu še posebno ne.« Danglars se nasmehne, kakor jbi hotel reči: Naj te le grize! Na kjlas pa pravi: »Princ in moja hči sta včeraj žela splošno pritrjevanje. Kako da vas snoči ni bilo, gospod Morcerf?« »Kateri princ?« vpraša Albert. »Princ Cavalcanti,« odgovori Danglars, trdovratno dajaje mlademu Italijanu ta naslov. »Oprostite, nisem vedel, da je princ. Torej princ Cavalcanti je snoči pel z gospodično Evgenijo? To je moralo biti res čudovito in prav žal mi je, da ju nisem slišal. Moral sem spremiti svojo mater k baronici Chateau-Re-naudovi.« Po kratkem premolku Morcerf povzame: »Ali mi dovolite, da se gospodični Evgeniji poklonim?« »Počakajte malo, prosim vas,« odgovori bankir. »Ali ne uživate te božanske arije: ta, ta, ta, ti, ta, ti, ta. Čudovito! Takoj bosta končala, le še sekundo. Izborno! Imenitno!« In bankir prične navdušeno ploskati. »Res čudovito,« pritrdi Albert. »Veste kaj, gospod Danglars? Ali ne bi prosili gospodične Evgenije in gospoda Cavalcantija, *iaj bi še kaj zapela — toda ne ^sinete jima povedati, da sem jaz iu. Čudovito je uživanje glasbe, če vas umetnik ne vidi; tako ima pevec priliko predati se popolnoma instinktu svojega genija in razpoloženju svojega srca.« To pot je mladeničeva hladnokrvnost Danglarsa vendarle zmedla. Potegnil je Monte-Crista na stran in ga tiho vprašal: »Nu, kaj sodite o našem zaljubljencu?« »Vraga, nekam hladen se mi zdi. A kaj hočete, ko ste že dali besedo!« »Res sem jo dal, ioda dolžan jsem priskrbeti svoji hčeri moža, jki jo ljubi, ne pa takega, ki ničesar ne čuti do nje. Le poglejte ga: mrzet je ko marmor in ohol !ko njegov oče. A da je vsaj bogat, da ima Cavalcantijevo imetje, ne bi še nič rekel, bogme, če bi moja hči imela kaj okusa...« »Ne vem, morda me zasleplja moje prijateljstvo z njim,« odvrne Monte-Cristo, »toda meni se zdi gospod Morcerf prijeten mlad mož, ki bi vašo hčer osrečil in bi jprej ali slej napravil kariero; nje-igov oče zavzema imenitno mesto kr pariški družbi.« »Hm,« meni Danglars, »Zakaj dvomite?« Stoletnica veletvrdke J. C. Sam si je krivi Zakaj je bil pa tako strahopeten, da se je na begu neprestano oziral nazaj.« Abraham a Santa Clara Znani pridigar Abraham a Santa Clara je povabil nekega misionarja, ki je slovel po svojih lepih pridigah, naj bi neke nedelje pridigal tudi v njegovi dunajski prižnici. Abraham je tudi sam poslušal to pridigo in pri tem zaspal. Pri kosilu mu je očitajoče rekel misionar: »Brat moj, prespal si mojo pridigo!« >Ne srdi se,< mu je odgovoril pridigar, >zakaj če mi boš očital, da sem zaspal, moram jaz tebi očitati, da si me s svojim govorom uspaval.« HUMOR Tiskovina >Tele hlače bi rad poslal kot tiskovino.« »Ne grel< »Kako to? Saj se vendar vsaka reč, ki je na obeh straneh odprta, lahko pošlje kot tiskovina?!« Domača znamka Pijanec se je ponoči opotekal domov. Po nerodnosti je stopil nekemu gospodu na lakast žoln, na kar mu je gospod pri-solil zvenečo klofuto. Pijanec je osupnil: »Hk ... kaj sem ... hk... res že ... hk... doma?« Tako lahko to ne bo! Korespondent pregleduje došlo pošto. Zdajci pokliče šefa: »Gospod Mrna, tule imam neko naročilo, pa ne morem imena prebrati.« Brez pomišljanja odgovori Mrna: »Pišite mu: Podpis nečitljiv!« Dober tek! Novi hlapec je že koj pri prvem kosilu pospravil osem vcdiJdh cmokov. Kmeta je kar vročina izpreletavala, ko je v mislih računal, koliko mu bo požeruh pojedel. Tedaj mu pride rešilna misel. Pred hlapca porine poln vrč vina in mu pravi: »Na, Miha, pokrepčaj se malo!« Miha vrč na dušek izpije, si obriše usta in meni: Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki Drage §f crap C o. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesto) »Bog ti poplačaj, gospodar! Zdaj sem ■pet toliko pri sebi, de faMke pospn* vam Se ostalii Sest cmokov.« Poklon Dama: »Danes sem videla res pravo krasotico!« Njen občudovalec: »V zrcalu?« Židovske »Listek za kopel stane šest Din. Če pa vzamete dvanajst izkaznic v abonmanu, vas stane kopel samo štiri Din.« »Kdo mi pa jamči, da bom še dvanajst let živel?!« se odreže Izidor Kohn. »Izstopil bom iz židovske občine!« »Nikar, Salomon! Boš umrl, pa ne bo nikogar, da bi te pokopal!« »0, tega se ne bojim — zanesem se na smrad!« * »Kaj si dobil, Mojzes, ker si Sel brez potnega lista čez mejo?« »Šest tednov!« »Mila kazen!« »In vsak teden kopel!« »Huda kazen!« * Lvovski trgovec Sami prihiti ves ogorčen domov: »Pomisli, Sara, Absalon, ta nesramni lopov, trdi, da premore ves Lvov eno edino spodobno žensko!« Sara (zamišljeno): »Katera bi neki mogla to biti?« Dvojčka Mati je spravila oba dvojčka v posteljo. Ko moli z njima večerno molitev, se eden od njiju kar ne more premagati, da se ne bi smejal. »Zakaj se pa tako veseliš? Pri molitvi se ne smeš smejati! Si razumel?« »Mama, zmotila si se, Igorja si dvakrat okopala!« Praktično »Dva dni pred poroko sem izvedel, da izda moja bodoča dva tisoč dinarjev na mesec samo za šiviljo.« »Kaj si pa potem napravil?« »Šiviljo sem vzel.« Užaljen ponočnjak Polnoč je že zdavnaj odbilo. Žolna kolovrati iz kavarne domov. Pa pride mi« mo lekarne. Pritisne na zvonec. Nikogar. Pritisne še enkrat. Nikogar. Pritisne v tretje in sploh ne izpusti. Tedaj se zaslišijo koraki, lekarnar pride, ves zaspan, in vpraša, česa bi rad pozni obiskovalec. »Za dva dinarja malinovca.« »Kaj?« ga nahruli lekarnar. »In zato se me predrznete buditi iz spanja ob tej pozni uri?« »Še hrulili me boste?« odvrne užaljeno Žolna. »Dobro, grem pa h konkurentu.« In odkolovrati dalje. Križanka štev. 19 Pomen besed Vodoravno: 1. država v Ameriki, 7. osebni zaimek, 8. reka v Rusiji, 9. zveza dveh ljudi, 11. žensko ime, 13. pristanišče, 14. mesto na jadranski obali, 15. reka v Afriki, 17. Grki, 19. predlog, 20. erbobrvataki kazalni zaimek, 21. dr-žova v Afriki. Navpično: 1. letovišče, 2. osebni zaimek, 3. panoga pesništva, 4. mohamedanska božja pot, 5. svetopisemska oseba, 6. naspro^e pravilnosti, 10. vrsta pesmi, 12. časovni prislov, 14. pomožni glagol, 15. del ust, 16. število, 18. veznik. Rešitev križanke St. 18 Vodoravno, po vrsti: rame, morava, m, bala, m, Sal, a, bol, trinog, uri, ris, vardair, kje, i, ala, a, kdor, a, pri« bor, njem Na ponovno prošnjo naših cen), strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TI VAR obleke razen glavne zaloge v Prešernovi ulici 54 nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni Sv. Petra cesta 26 Upravitelj te prodajalnice je g. Ramovš Prosim pazite! T,IVAR obleke morajo biti previdene s tem tovarniškim listkom. Prosimo naše cenj. stranke, da nam javijo, ce se Vam bode ponudilo ali prodalo manjvredno in tuje blago kot naše originalno TIVAR BLAGOl Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. Vrst strankam za poverjeno nam zaupanje Tek> in naklonjenost. — Mi se bodemo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. TIVAR OBLEKE Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) Sv. Petra cesta 26 Naznanjam cenj. občin-prodaja dobro poznanih TIVAR OBLEK Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bodem potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenj. odjemalce v vsakem oziru čim najbolje zadovoljim Z odličnim spoštovanjem M. RAMOVŠ Lfubljana^ Sv. Petra o. 26 Meščanska kuhinja £epota Vas privede do uspeha, vztrajno negovanje pa do lepote. O pravilnem negovanfu obraza Vas pouči IzuS. kozmetičarka Darinka Vdoviii Ljubljana, Graditi« 4 10—12 In od 3—7. Cvetača (kariijola) Ponekod je letos cvetača zelo poceni (v Ljubljani sicer ne! Op. ur.), zato se nam zdi prav, da seznanimo gospodinje z raznimi načini pripravljanja. Cvetača z mlečno polivko Cvetačo operemo in skuhamo v slani vodi. Od kuhane cvetače odtrgamo cvetove in jih položimo v pekačo, jih potresemo z nastrganim sirom ter zalijemo z mlečno polivko. Gd/UcuptaA&fcfi Mlečna polivka: Žlico moke malo opražimo v sir6vem maslu ter počasi polivamo Vt litra mleka in mešamo neprestano, ker nastanejo sicer grudice. H koncu prav malo osolimo. S kislo smetano Oprano cvetačo kuhamo v slani vodi. Skuhano cvetačo dobro ohladimo, jo razkosamo in polagamo v skledo, h koncu pa zalijemo z % litra zžvrkljane kisle smetane. Cvetača s šampinjoni Potrebujemo: 1 cvetačo, 15 dek šampinjonov, 1 majhno čebulo, | Vabimo Vas k nakupu v najcenejii oblagilnici žt. Presfeeg