SVOBODNA SLOVENIJA LETO(ANO) LV(49) §tev.(N°)l ESLOVENIA LIBRE BUENOSAIRES 4 deenero-4.januarjal996 ' • r, rasas SH j G. B. Ob novem letu Tudi naš tednik začenja novo leto. Pozornemu bralcu ne bo ušla sprememba v glavi prisotne številke. Nova arabska številka kaže, koliko časa že izhaja v Buenos Airesu, medtem ko rimska kaže na številko let, odkar je Svobodna Slovenija začela pod vodstom Miloša Stareta izhajati kot ilegalen list s protiokupatorsko linijo. Že naslov časopisa pove, kaj je list zasledoval: najprej osvoboditev izpod okupatorskega jarma, potem izpod komunistične diktature. Obenem je povezoval rojake, ki 80 si želeli novic in vzpodbudne besede. Marsikatera želja ustanovitelja in danes že pokojnih sodelavcev pa tudi naročnikov Se je v teh letih že — hvala Bogu! — izpol-tola. Z novim letom imamo vsi novo mož-n°st pa tudi pravico, da izrazimo ponovno Sv°je želje in hotenja. Pri Svobodni Sloveniji želimo — in hočemo — nadaljevati z delom, kot do se-dai — čim bolje. Na voljo imamo več modernih pripomočkov, ki nam lahko poma-8ajo, da je vsaka številka zanimiva, ak-toalna, berljiva. Naloga, ki se zaključi z Vsako številko in se začne z naslednjo, se P°navlja iz tedna v teden, iz leta v leto. Breme ni lahko, vendar ga z veseljem opravljamo najsibo kot izpolnitev naložene odgovornosti in tudi iz osebnega veselja do tovrstnega dela. Želimo si obdržati in pridobiti bralce oz. ^ročnike, saj smo ponosni, da že toliko let Rajamo z lastnimi sredstvi. Ponosni smo, a 'mamo naročnike in oglaševalce, ki nam °volijo ohranjati finančno samostojnost. V smislu napredka si želimo graje na- pak, pohvale (ki bi ne prihajale počasneje kot graje) uspehov in sodelovanja (predvsem mladine) pri ustvarjanju vsakotedenske slovenske tiskane besede. Želimo biti tudi mi zvesti svojim naročnikom in bralcem. Želimo jim posredovati novice in čim boljše načelne članke. Vemo, da ima tudi bralec svoje želje. Da bi našel branje, ki ga zanima, da bi spoznal čim verodostojnejšo sliko opisanega položaja, da bi našel čim manj napak (tiskarskih, slovničnih in onih drugih). Znan je rek, da ni bolj zastarele reči kot včerajšnji časopis. Res pa je tudi, da je težko najti zanimivejše branje kot vezane letnike izpred več let. Pri tem opravilu se človek zave, kaj je zgodovina, kakšno je v danem trenutku bilo mišljenje in kaj se je zgodilo. Predvsem pa branje starih številk kaže na pomembnost poročil o prireditvah, ki se dogajajo v slovenski skupnosti v Argentini. Po Domovih je med letom poleg glavnih prireditev mnogo drugih bogatih doživetij, ki ne pridejo na dan, ker jih nihče ne opiše. Zadnja leta imajo Domovi svoja glasila, vendar je potrebno, da pridejo poročila tudi v Svobodno Slovenijo, od koder potem lahko črpajo raziskovalci vire za svoje ugotovitve. (Jasen primer je knjiga dr. Edija Škulja Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini). Zato se priporočamo še naprej za poročila o lokalnih dogodkih, pa vesteh za rubriko Osebne novice, ki je ena izmed najbolj iskanih in prebranih rubrik. Upamo in v hotenju nas vseh je, da bi te želje čim bolj sovpadale ali da bi jih znali v zadostni meri usklajevati. Kaj pa Slovenci v diaspori? (te: Ko se te dni lomijo strankarska kopja tou je bila namenjena tudi izredna seja zavnega zbora) ob vprašanju o upra-Cenosti, zakonitosti in ustavnosti refe-’'duma za spremembo spornega člena, ki °tnogočil izdatno povečanje števila slo-I idna, da jo sprejemamo za svojo duhov- 110 domovino, kljub napakam in ne povsem povoljnim odnosom do nas, spomnimo, da |e s svojim imenom stopila v svet. Svetovna )avnost jo sprejema medse, uživa ugled j^juspešnejše med državami v prehodu. Hznava se ji spoštovanje človekovih pra-Vlc< čeprav gre popravljanje starih krivic prepočasi in se še vedno dopuščajo žalitve asU in dobrega imena nekdanjih nasprotnikov revolucije in njej sledečega režima. '°rmalno priznanje ima slovenska država PriBližno od 160 držav, redna diplomatska Predstavništva pa vzdržuje pri kakih 35 ujin državah in mednarodnih forumih. Vse P°membnejše svetovne sile, razen Kanade 111 taponske, imajo v Sloveniji redne diplomatske misije. Slovenijo prizadeva pomanjkanje strokovnih diplomatskih moči. V S°slaviji je v skupnem številu diplomat-°ga osebja Slovenija imela le nekaj nad Va odstotka, čeprav je po prebivalstvu B°menila osem odstotkov in je njen delež pri skupnem izvozu dosegal do petindvajset odstotkov. Zato ima težave pri napolnjevanju mest na ministrstvu in v zunanji službi in si mora pomagati s pogodbenimi diplomati. Slovenija uživa polno članstvo v Orga-niziciji združenih narodov z vsemi njenimi stranskimi organi, v Svetu Evrope, Komisiji za evropsko varnost in sodelovanje, Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, Srednjeevropski pobudi in drugih ustanovah. Sprejeta je bila v Partnerstvo za mir pri NATO, ima trgovinski sporazum z Evropsko zvezo, v prihodnjih mesecih bo postala članica Srednjeevropske skupnosti za svobodno trgovino (CEFTA) in je pogosta gostiteljica konferenc in srečanj mnogih mednarodnih vladnih in nevladnih ustanov. Uživa dokajšen ugled v svetu zaradi politične stabilnosti, in temu očitno pomaga tudi prisotnost krščanske demokracije v vladni koaliciji. Ni pa dvoma, da bi bila Slovenija še bolje sprejeta, če bi ne zasedali predstavniških mest v najvišjih državnih organizmih ljudje iz prejšnjega sistema. šo. Sedaj čutim, da imam slovenske korenine. Bela Ljubljana. Naša skupna pot se je začela v petek 28. julija. Po petih dneh bivanja pri sorodnikih smo se zbrali v Škofovih zavodih Štula 23 v Šentvidu, kjer je bil odslej naš dom. Še isti dan smo se z mestnim avtobusom odpeljali v Ljubljano. Po stari argentinski navadi je bil avtobus „naš", saj smo ob spremljavi kitar navdušeno peli, potniki pa veselo brundali. Obiskali smo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanski Magistrat in si ogledali Ljubljanski grad. Po vsem tem „delu" smo fantje pešačili v Rožno dolino, kjer smo igrali nogomet. Nebesa pod zemljo. Bil je lep, rahlo oblačen, skratka običajen slovenski dan. Z RAST-jo smo se pripravljali, da gremo na Kras, pogledat Slovenijo z rahlo drugačne strani — od znotraj. Mnogo ljudi bi morda trdilo, da je slovenska zemlja majhna; pa je res, da jo je skoraj še enkrat toliko pod zemljo — v prelepih kraških jamah. Pravzaprav smo se namenili ogledati dve izmed najlepših in najdaljših slovenskih jam, Postonjsko in Škocjanske jame. Spremljal nas je prof. Matjaž Puc, ki nam je veliko povedal o tem kraškem pojavu. V Škocjanskih jamah smo bili presenečeni nad velikostjo in prostornostjo jame, ki lahko nastane pod silno močjo deroče reke. Škocjanske jame združujejo oboje — prelepe kapnike in ogromne dvorane ter podzemske kanjone. Človek se počuti tako majhnega in nebogljenega, ko stoji nekje med deročo reko in velikanskim stropom. V Postojnski jami je bilo vse skupaj malo drugače. Te jame so dobesedno ena izmed glavnih slovenskih turističnih zanimivosti in so temu primerno tudi urejene. Po podzemskih rovih je speljana ozkotirna železnica, ki ima dobre in slabe lasnosti. Omogoča nam, da vidimo dosti več jame, kot bi jo sicer lahko, odvzame pa možnost, da bi ogledali vse te kraške lepote bolj od blizu. Po ogledu kraškega sveta smo lahko videli, da slovenska zemlja ni lepa samo od zunaj, ampak tudi če jo pogledaš od „zno-traj". Čeprav so se po verovanju staroslo-vencev v jamah skrivali razni demoni in čarovnice, sedaj vemo, da se v jamah lahko skrivajo tudi „nebesa". Ogledali smo si tudi Predjamski grad in slišali njegovo slavno zgodovino. Zunanji opazovalci priznavajo Sloveniji, da je tudi gospodarsko najbolj razvita med državami v prehodu. Domači bruto proizvod na prebivalca dosega že 7.000 USD in leta 1994 je bila gospodarska rast pet in pol odstotna ter se za letos napoveduje skoraj sedemodstotna. Trgovinska bilanca Slovenije je dokaj uravnotežena in devizne rezerve presegajo njen javni dolg. Tako se je pokazalo, da ni bila utemeljena nekdanja bojazen, da se Slovenija ne bi mogla samostojno vzdrževati. Tudi strahovi pred zunanjo ogroženostjo niso bili upravičeni. V razmišljanju o našem odnosu do Slovenije naj ne bo odveč, če predstavimo povzetek misli in predlogov, ki so bili dve leti po osamosvojitvi izrečeni na posvetu zunanjih predstavnikov slovenske države ob načrtovanju zunanjepolitične strategije. Ta poseg je hotel predstaviti stališča tukajšnje slovenske emigracije o tem, kakšno državo si želimo in kako naj se uvršča v novi svetovni scenarij, da ji bo priznan pomen kar najbolj upoštevnega partnerja. Predlogi so bili v kratkem naslednji: Svet predvsem ne bo s Slovenijo dovolj računal, če bodo njene notranje sile razdrobljene in če se ne bo izrecno odpovedala hipotekam komunistične preteklosti. Za to je treba, da se odpravijo moralni in materialni krivični nasledki starega režima, izbrišejo njegove reminiscence in razvrednotijo simboli. S tem bodo šele dani pogoji za narodno spravo in za oblikovanje edinosti v svobodni različnosti. Slovenija mora imeti dolgoročno začrtano zunanjepolitično linijo, brez toge ideološke pogojenosti in s prilagodljivostjo trenutnim situacijam. Z jasno linijo se bo utrjevala moralna istovetnost države in krepilo zaupanje vanjo. Slovenija naj bo potem odprta za svet in prisotna v svetu. Zapiranje dotoka idej in izraznih sredstev prizadeva domačo skupnost, ker jo ovira v rasti in ji onemogoča nastopanje pred svetovnim okoljem, ki naj bo živo in kar najbolj konkretno. V mednarodnih odnosih naj bo Slovenija prijazna država, pripravljena za pogovore in dogovorno iskanje rešitev. V konfliktih z močnejšimi naj bosta njeno odločanje in tehnika v odnosih previdno prožna. Pri izbiranju oseb za zunanja predstavništva naj se poleg strokovnosti upošteva tudi kulturna in osebnostna izoblikovanost. Slovenija naj bo tudi gostoljubna država. Razen tujskoprometnih možnosti ima tak naravno-pokrajinski in tudi geopolitični položaj, da lahko prevzema pomembno vlogo gostiteljice političnih, gospodarskih, znanstvenih in duhovnih srečanj ter umetniških prireditev. Beariloče Miklavževanje V soboto, 9. decembra nas je zvečer obiskal Miklavž s svojimi angeli in parklji. Prišel je seveda v Planinski stan, kjer so ga pričakovali otroci in odrasli. V svojem nagovoru je spodbujal otroke k pridnosti, pozival pa je tudi članstvo, da aktivno sodeluje pri dveh večjih dru-števenih pobudah: zaključek prizadevanj za kočo na Cerro Capilla, ki je srečno dovršena in začetek dela za povečanje Stana, našega doma. Razdeljevanje daril je trajalo kar precej časa. Kot je že tradicija, so bila vsa darila enaka in vsak otrok je dobil isto pecivo in čokolado. Miklavževanje je organizirala slovenska šola in vsem, ki so se zato prizadevali je treba izreči priznanje, saj traja Miklavžev obisk v Bariločah že trideset let, pa slišimo, da se ta lepa navada zdaj tudi v Šloveniji opušča. Pri jezeru Mascardi je bila tudi razdelitev nagrad 40. smučarskih tekem. Va vrhu sta Blaž Razinger s pokalom Jožeta Polegka in Andrej Amšek. Zadaj stojijo Martin Jerman, Dinko Bertoncelj, dr. Vojko Arko, Romana Bertoncelj in Veronika Grohar, spredaj pa otroški smučarski naraščaj. Veronika Vivod GOR ČEZ IZARO... n, Poročilo štipendistke KKZ na Koroškem za mladino v Argentini Pri nas na Koroškem navada je ta... Zvedela sem za štipendijo, ki jo je nudila Krščanska kulturna zveza na Koroškem za učitelje in vaditelje v Argentini, ko je bila objavljena v tedniku Svobodna Slovenija. Zanimala me je ponudba in ker sem še s svežo diplomo v roki razpolagala s časom, sem predstavila curriculum vitae svojega dela v slovenski skupnosti in njenih organizacijah predstavnikom Zedinjene Slovenije skupaj z Lučko in Janijem Dobovškom. Sprejeli so našo prošnjo in tako sva se z Lučko znašle 24. julija 1995 pred Mladinskim centrom „Rebrca" na Koroškem, ko se je začel „Teden mladih umetnikov". Polno otrok se je zbiralo že zgodaj zjutraj in z nasmejanimi obrzi pričakovalo na začetek programa. Prišli so iz vseh krajev Koroške! V dvorani so se razdelili v skupine po letih, potem pa na značke napisali svoja imena. Zbirali so nato ustrezna imena za skupine. Tako je bila že pred koncem dneva dvorana-jedilnica okrašena s plakati, v katerih je stalo napisano in narisano ime skupin. Vsaka skupina je imela tudi obveznosti za sožitje: pripravljanje in pospravljanje miz, pometanje dvorane in stopnišča, čiščenje vrta, brisanje posode... vse je bilo določeno na plakatih poleg dovorane. Poleg tega pa so bili še drugi: za fusskontrolle, za nočne programe in za odmeve pozitivnih in negativnih vtisov, kar so otroci hitro napolnili. Seveda je bilo več pozitivnih! Najbolj pa je bila zanimiva fusskontrolle! Kaj naj bi to bilo? Hitro so mi pojasnili, da je to kontrola nog. Vse mi je bilo jasno, ko so zvečer vaditelji pregledali čistočo otroških nog in se. obenem malo pošalili in tako umirili otroke za spanje. Čez dan je bil program sledeč: po končanem zajtrku in gospodinjskih obveznostih so otroci po skupinah „obiskovali" umetnike, vsakega v njegovi vrsti. Ti so otroke vodili pri ročnih delih z glino, v obdelovanju in rezljanju kamna, v izdelovanju lutk, v risanju z voščenimi barvicami in akriličnimi barvami. Manjkalo ni plesa in živahnega petja. Tako kot otroci sadila dobro voljo in veselje vedno in povsod! Anica je kuhala in skrbela za naše nenasitljive želodčke in pazila, da ni nikjer ničesar manjkalo, da je bilo vse na svojem mestu in nas tudi cukrala s pecivi! Vedno nam je bila v moralno podporo in pomoč! Polde je še posebej skrbel za naju. Letos je bilo ogromno vpisanih otrok in ni bilo prostora za naju na Rebrci. Spali smo v župnišču in Polde naju je vsak dan zgodaj zjutraj peljal gor na Rebrco in zvečer nazaj. Pazil je naju kot rudar na dragoceni kamen! Peljal naju je na izlete, skupaj smo navijali za Slovenski atletski klub, ko so igrali nogomet. Bil je najin varuh, kjerkoli smo bile. Mladinski center na Rebrci je čisto njegova zasluga. Ta komenda je prej spadala k župnišču in ko je bil Polde nastavljen za župnika v Železni Kaplji je ta prostor spremenil v krasni grad! Grad, ki je vedno gostoljuben do otrok, mladih in vseh dobrih in poštenih ljudi! Zanimivi in zabavni so bili večeri! Rota tivne igre na prostem, predstavitev mariborskih lutkarjev z igro „Concerto gros-so", procesija z baklami, ples, pižama party, iskanje zklada, modna revija, petje. Komaj smo se zavedli že je bila sobota! Starši so prišli po otroke in skupaj smo se napotili v cerkev. Tam smo bili pri zahvalni sveti maši in po končani božji daritvi so razdeljevali „Rebrski časopis", kamor so otroci pisali svoja poročila in vtise, intervjuje, horoskope, nasvete. Časopis je bil opremljen s slikami in risbami, ki so lepo potrjevale vse, kar je bilo napisanega! Vse umetnine so bile razstavljene, da so jih lahko starši in sorodniki opazovali! Koliko stvari se lahko naredi v kratkem času! Glavna predstava je bila v plesni sobi, kjer so otroci pokazali, kaj so se naučili v plesu, predstavili lutkovni igrici „Snegulj-čica" in „Tri prešički". Seveda na petje niso pozabili! Vse je je potekalo kot v teatru. Na koncu se je'Polde zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je ta teden lahko tako lepo izvrši! Otroke je pohvalil za ubogljivost in pridnost, umetnikom pa dal svoje priznanje, da so žrtvovali svoj čas za tako odgovorno delo. Ni pozabil na „Bodenperso- Lučka in Veronika Tomazin. sva tudi z Lučko „romali" od ene postaje do druge. Naučila sem se tako veliko novega! Odvisno od vsake stroke so umetniki izbirali način dela: nekateri so posvetili celi teden eni sami umetnini, drugi pa so vsak dan naredili novo. Otroci so bili vedno zaposleni in jim ni moglo biti dolg čas. Včasih je že kdo pogrešal mamico, pa smo ga hitro potolažili, saj vzdušje ni prav nič pomagalo, da bi se kdo kislo držal in bil slabe volje. Za te stvari sta še posebno skrbela Anica in Polde, ki sta nal" (v katerega sva spadali medve), da smo pazili na otroke v prostem času. Na koncu se je zahvalil še Anici in g. Nužeju, ki potom KKZ skrbi, da se lahko take prireditve vsako leto izvajajo. Grad je ostal kar osamljen brez otroškega življenja in vrišča! Ostal nam je enkraten spomin zapečaten v srcu! Poleg vsega, kar sva se naučili, so nam ostali stiki z mladimi Korošci: dolgi večeri ob svečah na verandi, pesem za pesmijo ob kupici piva ali vina, pogovori, smeh za smehom... Sijajno! Parkeijni, hudiči, nebodijihtreba — ali kakor jih že hočete imenovati... QDqjX?0 SOam© [PDoSDi© Slovenec, 28/12/1995 V torek, 26. decembra, je v Torontu v Kanadi umrl Stane Pleško. Rodil se je 30 aprila 1923 v Kozarjah pri Ljubljani (občina Dobrova). Osnovno šolo je obiskoval na bližnji Brezovici, meščansko pa na Viču. Po dveh letih dela v opekarni je bil sprejet na učiteljišče v Ljubljani, ki ga je končal leta 1945. Julija 1942 so ga aretirali Italijani in odgnali v internacijo v Treviso in Padovo. Januarja 1943 so ga izpustili in takoj se je pridružil vaški straži na Brezovici. Po italijanski kapitulaciji se je pridružil domobrancem v Dobrovi, kjer je ostal do konca vojne. 9. maja 1945 se je z 19. Čet° umaknil na Koroško, od koder je bil vrnjeI1 28. maja. Zaprt ie bil v Škofji Loki, nato p* v taborišču v Šentvidu. Od tam m« r skupaj z bratom Doretom 22. junija 1945 ^ drznim skokom prek ograje uspelo pobeg' niti. Sledila je štiriletna kalvarija skrivanji 28. junija 1949 sta z bratom prek 01ševe pobegnila v Avstrijo, od tam pa oktobra 1950 odpotoval v Kanado. Čeprav je živel trdo emigrantsko živ' ljenje, je ves čas pisal. Že leta 1953 je njegova pričevanjska knjiga Mimo smd1 (Nad. na 5. S&' Miklavž Nebeški zbor. Sv. Miklavž in spremstvo. KOVICE IZ SLOVENIJE gg SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — V 69. letu starosti je umrl slovenski pesnik in prevjalec Lojze Krakar, avtor liričnih pesmi, pesmi za mladino in literarnozgodovinskih spisov ter glasnik modernistične poezije. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado. — V 86. letu pa je umrl skladatelj Marijan Lipovšek, rektor, glasbeni urednik, publicist in prevajalec, ustanovitelj Edicij Društva slovenskih skladateljev, direktor Slovenske filharmonije, nestor slovenske resne glasbe in koncertni pianist. LJUBLJANA — Akademski pevski zbor Tone Tomšič je na Festivalu mešanih zborov Crystal Chor v češkem Novem Brdu tekmoval z devetimi zbori s Češke, Madžarske, Poljske, Latvije, Italije in Slovaške in zasedel prvo mesto. Zapel je obvezno skladbo A. Brucknerja Ave Marija, nato skladbe Hasslerja in Mendelssohna ter mladega slovenskega študenta kompozicije Ambroža Čopija. Kot obvezno ljudsko skadbo je zapel Pesmi od ljubezni in kafe-ta Alda Kumarja. LJUBLJANA — Svetovno nogometno združenje FIFA je na zadnji svetovni lestvici postavilo Slovenijo na 71. mesto. S tem je v primeri z lestvico izpred enega meseca slovenska reprezentanca napredovala za celih deset mest. (Prvo mesto zaseda Brazilija, drugo Italijo, tretjo Nemčija; Argentina je na sedmem mestu). SLIVNIŠKO JEZERO — Občina Šentjur pri Celju je popravila skoraj tri kilometre ceste ob Slivniškem jezeru. Ni pa predvidevala tega, da v času parjenja prečkajo cesto žabe. Društvo Radoživ je zahtevalo, da se umestijo cevasti prehodi zanje in je tudi uspelo, saj je ministrstvo za okolje prispevalo potrebni denar za postavitev okoli trideset prepustnih kanalov. V prejšnji pomladi so člani Radoživa ročno prenesli čez cesto okoli tri tisoč žab. LJUBLJANA — Mobilni telefoni Mobitel so v območju Ljubljane začeli s poskusnim sistemom digitalne mobilne telefonije. Ko bodo mogli uvesti sistem za celo Slovenijo, se bodo mogli včlaniti tudi v mednarodno organizacijo za mobilno telefonijo s sedežem v Dublinu. LJUBLJANA — V Frankfurtu je bilo zasedanje Evropske akademije znanosti in umetnosti. Na zasedanju je predsednik SAZU akad. prof. France Bernik dobil naslov Legatus Sloveniae in s tem bil uvrščen v širše vodstvo Evropske akademije, skupaj z dosedanjimi legati Italije, Španije, Grčije, Madžarske, Švice in Belgije. BLED — Petič so se zbrali člani slovenskih združenj svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski. V Sloveniji je trenutno deset telefonov za pomoč v stiski; za telefonskimi številkami skuša pomagati okoli sto petdeset sodelavcev. MOST NA SOČI — Soški hidroelektrarni Doblar in Plave bodo prenovili in s tem bosta delali s podvojeno močjo. Istočasno bodo iz akumulacijskega jezera odstranili mulj in gramoz. S tem bodo v nekaj letih v povprečju jezero odstranili za štiri metre. Z muljem bodo sanirali kmetijske površine na Modrejskem polju in na Pelancah, saj v mulju niso našli težkih kovin ali drugih strupenih snovi. LJUBLJANA — Triglavski narodni park je bil pred kratkim na tem, da ga črtajo iz mednarodnega registra narodnih parkov. Razlog je bil lov, tudi komercialen, ki je dovoljen v njem. Vodstvo parka se izgo-varja, da je odstrel po eni strani „biološko" nujen, po drugi pa nujnost prihaja iz potrebe po denarju, ker da od republiške blagajne ne dobijo dovolj sredstev za delovanje. Iz enih ali drugih razlogov pade na Triglavskem parku na leto povprečno dvesto gamsov (v petih letih so jih ustrelili 1.039). V celi Sloveniji pa so v zadnji sezo- ni lovci pobili več kot 2.000 gamsov. LJUBLJANA — Direktor ljubljanske Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča Darijan Božič zagovarja petje opere v slovenskem jeziku: „Šlovenci imamo svojo državo, državni jezik. Ne vem, zakaj bi peli v drugih jezikih, v spakedran-ščini in slabi dikciji. V tem pogledu sem nacionalist: če imamo svoj jezik, ga imamo. Poleg tega je opera zgodba. Stik med odrom in avditorijem se s tujim jezikom izgublja. (...) Če se slovenski pevec nauči italijansko za slovenski denar, zakaj se ne bi hrvaški za naš denar slovensko. Slovenska opera bi morala biti zgled za slovensko petje." LJUBLJANA — Skupina Kameleoni je bila pred tridesetimi leti na vrhu glasbe-nege priljubljenosti. Po tolikem času so se člani spet zbrali, posneli na ploščo nekdanje uspešnice pa še eno z novimi skladbami z naslovom za vse generacije. Po Sloveniji so pripravili nastope in večinoma napolnili dvorane. VARŠAVA, Poljska — Dveinpolurni program na poljskih tv ekranih je bil posvečen Sloveniji. Na Poljskem je precejšnje zanimanje za slovenske izkušnje v procesu tranzicije v tržno gospodarstvo in demokracijo, pri problemih lastninjenja in pri povezovanju z Zahodom. LJUBLJANA — Podjetnika Sandija Grubeliča (47 let) so obsodili na sedem let zapora, nato pa na izgon iz država za pet let (je hrvaški državljan). Obsodili so ga za goljufijo 30 milijonov nemških mark, ki jo je prizadel 4.806 najemnikom avtomobilov po pogodbah lizing (plačevanje najemnine, ki se lahko všteje v kupno ceno). Dokazali so mu, da od vsega začetka ni imel namena ne dobaviti avtombilov ne vrniti denarja. LENDAVA — Že štirideset let izhaja tednik Nepujsag, namenjen članom madžarske manjšine v Sloveniji. Naročnikov je okoli dva tisoč, ki predstavljajo polovico madžarskih ali narodnostno mešanih družin v Pomurju. DRAGOMLJE — Na območju treh hektarov, po katerem naj bi tekla avtocesta, so odkrili več bronastih izdelkov, ki po mnenju strokovnjakov spadajo v pozno bronasto dobo (med 1300 in 800 let pred Kr.). MARIBOR — Predstavniki mesta Sarajeva so na obisku v Mariboru izjavili, da je Slovenija glede na število prebivalcev doslej poslala Bosni in Hercegovini največ pomoči. Delegacija se je v Mariboru zanimala za pomoč pri popravilu avtobusov mestnega prometa in za dobavo zabojnikov za smeti. LJUBLJANA — „Potujoča cesta" imenujejo oprtni vlak, ki vozi med Budimpešto in Ljubljano. Vlak prevaža tovornjake in s tem olajša promet po slovenskih cestah, obenem pa tudi ni potrebno plačevati cestnih taks. Organizatorji so še kar zadovoljni s prometom, saj je vlak zaseden 75 odstotkov. Ko bodo dokončali nekatera dela pri povečanju tunelov na železniški progi, bo vlak peljal do Sežane. — Oprtni vlak med Ljubljano in Munchnom pa je bil v povprečju zaseden 63 odstotno. PTUJ — Učni center slovenske vojske bodo preselili iz ptujske vojašnice, vanjo pa bodo naselili ptujsko gimnazijo, zavod za vrstvo naravne in kulturne dediščine, arheološki muzej in druge humanistične dejavnosti. Prvotno so vojaški center mislili preseliti v Kidričevo (Strnišče pri Ptuju), kjer ima vojska okoli 40 hektarov veliko zemljišče s skladišči. Zadnje čase pa je vojsko začelo zanimati Apače na Dravskem polju. Ker mora za svoje namere najprej doseči blagoslov lokalnih občinskih oblasti, jih snubi z uporabo nekaterih objektov (športna igrišča, bazen) vojaškega učnega centra in z možnostjo novih delovnih mest. Poroka: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se 11. novembra 1995 poročila Miha Stanko Vilfan in Dra. Juana Sassi. Novoporočencema naše čestitke! R o j s t v o: V družini Cirila Oblaka in Metke roj. Magister se je na božični dan 25. decembra 1995 rodila hčerka Pavla Marti- na. Iskreno čestitamo! Krs t: V nedeljo, 10. decembra, je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Martin Ale-ksaner Žagar, sin Danija in ge. Marjete roj. Gerkman. Botri sta bili ga. Rezka Baccaro roj. Gerkman in eont. Veronika Petelin roj. Žagar. Čestitamo! Osemdesetletnik: 1. januarja je izpolnil 80 let Stanko Marinček, soustanovitelj in neutruden član Slovenskega doma v San Martinu. Vsi rojaki iz okraja mu iskreno čestitamo in želimo zdravja ter zadovoljstva v krogu domačih. Naj ga božja Mati še naprej varuje in ohrani še dolgo med nami! Slovenska Pristava Zaključek šolskega leta Peršernove šole V nedeljo, 3. decembra, proti večeru so se v dvorani na Pristavi zbrali vsi, ki spadajo k šoli dr. France Prešeren, da se poslovijo od letošnjega šolskega leta. Prvi del je bil posvečen nastopom otrok. Najmlajši iz vrtca so ponazarjali zgodbo o rački, ki so jo recitirali njihovi starejši vrstniki. Prva razreda sta zapela glasbeno zgodbo Lunin festival, delo skladatelja Janeza Bitenca, ki je pred kratkim praznoval svojo 70-letnico. Tretji in četrti razred sta nastopila z recitacijo pesmi o sreči in zaplesala ples v slikovitih narodnih nošah. Najvišja razreda sta na odru dramatizirala obisk argentinskih fantov v gostilni v Sloveniji in hodomušne zaplete ob dvoumnem dvojezičnem razgovoru. Drugi prizor je ponazarjal, kako otroci gledajo na slovensko šolo: nekateri si jo želijo, drugi je ne marajo, tretji ne morejo... Za konec pa je otroški zborček zapel več pesmi, ki so se jih naučili na pevskih vajah z Mojco Jelenc. Vse pevske točke je spremljala na klavir Anka Gaser. Drugi del je bil formalni zaključek oziroma poslovitev. Vsak konec leta zapusti šolo nekaj otrok, ki vstopijo v mladostna študentska leta. Osmi razred je zapustilo šest učencev: Nadja Kogovšek, Niko Stariha, Pavel Klemenčič, Cecilija Jelenc, Martin Kogovšek in Danijel Kocmur. Voditeljica Mija Markež je orisala vsakega posebej in pokazala na njegove vrline, se poslovila od njih in jim položila na srce prošnjo, da se ne oddaljijo od slovenske skupnosti. V spomin jim je podarila lično darilce. Nato so učiteljice Helena Zarnik, Veronika Vivod, Monika Kenda, Nadi Grohar in Mija Markež razdelila spričevala, najmlajši iz vrtca pa so iz rok Irene Zarnik in Sonje Zarnik dobili v spomin lično torbo z risbami, ki so jih med letom naredili. Tretji del je bil namenjen prihodu sv. Miklavža. Da je bil sprejem še slavnejši, so otroci v prizorčku zaigrali in zaplesali kot mali angelčki in hudički. Sv. Miklavž je pozdravil in obdaril otroke in učiteljski zbor, parkeljni pa so v dvorani — spet — ustvarili pravi pekel. GB Božič Na božični dan smo udeleženci sv. maše na Pristavi doživeli prijetno presenečenje. Župnik prof. Bergant je maševal po novem Valenčičevem mašnem obredu s sodelovanjem novo ustanovljenega prista-vskega zbora (sestavljenega iz mladih zakoncev in mladine), ki je pel pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaser mašo Vladimirja Kosa. Župnik nas je v pridigi spomnil tistih lepih, belih božičev pred petdesetimi in več leti. Vse to bi že zadostovalo za naše res praznično božično razpoloženje. A prese- nečenj še ni bilo konec. K mikrofonu je stopil Marko Gaser in nas naravnost v pesniškem stilu popeljal v skrivnost svete noči. Nato je napovedal pripravljen program: kot začetek so tri pristavske babice zapele božično uspavanko. Tem je sledil otroški zborček pod vodstvom gospe Mojce Prešern Jelenc s šopkom tistih preprostih božičnih pesmic, ki jih vsi poznamo in jih je marsikateri od poslušalcev sam pri sebi tiho zabrundal, marsikomu pa se je orosilo oko. Za konec je znova nastopil zbor z nizom prelepih božičnih pesmi. Tako so pri božičnici sodelovale kar tri pristavske generacije. Bilo je lepo, tako lepo, da se tega popisati ne da. Hvala vsem, ki so nam pripravili tako lep slovenski božič. M. R. Umrl. Stane Pleško (Nad. s 4. str.) svobodo. Pri celovški Mohorjevi založbi je izšla njegova domačijska večemiška povest Umita kri (v ponatisu leta 1990 tudi v Sloveniji). V petdesetih letih je skupaj s Francetom Grumom zbral gradivo za knjigi o Turjaku in Vetrinju. Vetrinjska tragedija j e izšla leta 1960, Svoboda v razvalinah pa leta 1961 (obe sta bili leta 1991 ponatisnjeni v Sloveniji). Stane Pleško je bil eden od ustanoviteljev Tabora in skoraj vseh 35 let v Kanadi na njegovem čelu. Med letoma 1965 in 1967 je v Taboru izhajala njegoga pričevanjska povest V senci Dolomitov, v letih 1967 in 1968 pa večemiška povest Senene vile. Leta 1978 je prav tako v Taboru objavljal dolgo na-deljevanko Odmev iz Dolomitov, v kateri je odgovoril na neresnično pisanje Rudolfa Hribernika-Svaruna v knjigi Dolomiti v NOB. Leta 1986 je končal s pisanjem romana Domačija v viharju, v katerem je na preprost, vendar na pričevanjsko zelo močan način prikazal čas, ko je komunistična revolucija razklala Dolomite na dvoje. Knjiga čaka na založnika v Sloveniji. Pleškov junak Andrej se je na koncu vrnil iz emigracije, vendar ne zato, da bi se maščeval... Stane Pleško je obiskal domovino le enkrat, za nekaj dni, sredi maja 1994. Tako kot mnogi zavedni Slovenci bo za vedno ostal v daljni tujini. Sprenevedali bi se, če ne bi poudarili, da so za to, da so ti ljudje odšli v tujino in da se večina od njih nikoli ne bo mogla vrniti nazaj domov, krivi izključno komunisti. Stane Pleško je bil zadnja leta zelo razočaran nad tokom dogodkov v domovini. PotemTcq je aprila leta 1994 umrl Franc Pepevnak, so torontski Slovenci s Pleškom izgubili drugo vidno osebnost. Velikokrat je bil ob različnih slovesnostih v Kanadi in ZDA glavni govornik. Ivo Žajdela Posredoval Vinko Levstik, Gorica, Italija Počitnice v Hosteria Alpina v Villa Gessel Calle307, ŠL 609, esq. Alameda 206, Villa Gessel. Rezerve Tel. 0-255-68066, ali v Buenos Airesu 791-6785/9697. Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel. 0944-24978 (Bariloche). ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cinlura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitičnikonzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber- splošna odontologija, implantes 6seo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk * Tel.: 762-2840. Tel. 441-1264 / 1265 Letalska karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo LEGAJO N° 3515-82 ADVOKATI dr. Marjana Poznič -odvetnica-Vsakdan od 15.do 18. ure- Lavafle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, di. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do20-Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 476-4435; teL in faks 476-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tčcnica en jar-dineriay floricuhura)-Milena Bevk - tel. 664-8436. ŽADOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar- Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756-Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Vpričakovanju razglasitve božjega služabnika Antona Martina Slomška za prvega slovenskega svetnika, si nabavimo njegovo berilo in stenske podobe. Na razpolago so vsako nedeljo po sv. maši v pisarni Slomškovega doma. Ob delavnikih od 12. do 19. ure pa v pisarni Sloge. 3. 9. 10. 19. 31. 14. 27. 5. 12. 19. 26. 2. 16. 22. 23. 29. 30. 30. 5. 9. 21. 28. 4. 11. 17. 18. 25. 25. 1. 3. 3. 3. 3. 3. 4. 4. 5. 5. 5. 5. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 7. 7. 7. 7. 8. 8. 8. 8. 8. 8. 9. 1. 9. 7. 9. 8. 9. 15. 9. 21. 22. 29. 9. 9. 9. 4.-6.10. 6.10. 6.10. 6.10. 12.10. 13.10. 20.10. 27.10. 3.11. 8.-10.11. 10.11. 16.11. 17.11. 23.11. 24.11. 1.12. 8.12 14.12. 21.12. 24.12. 31.12. 15. 3. 17. 5. 19. 7. 20. 9. 15.11. Prireditve v letu 1996 tombola na Slovenski pristavi začetek srednješolskega tečaja začetek slovenskih osnovnih šol desetletnica smrti msgr. Antona Oreharja cvetna nedelja namenjena mladini misijonska tombola v Slovenski vasi občni zbor Zedinjene Slovenije obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu slovensko romanje v Lujan žegnanje v Slovenski hiši in Slomškova proslava obletnica v Slovenskem domu v San Martinu spominska proslava žrtev revolucije očetovski dan koncert SPZ Gallusa procesija Sv. Rešnjega telesa praznik slovenske državnosti krajevne spominske proslave prireditev v Hladnikovem domu v Slovenski vasi proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju športni dan mladinski dan v San Martinu 44. obletnica Hladnikovega doma družinski dan — dan otrok mladinski dan v Slomškovem domu 27. glasbeni večer SDO-SFZ romanje v Lourdes mladinski dan v Carapachayu obletnica Rožmanovega doma mladinski dan na Slovenski pristavi sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce dan Zveze slovenskih mater in žena mladinski dan v Našem domu v San Justo slovenski dan in obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejiji proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku mladinski dan v Slovenski vasi srečanje molilk rožnega venca duhovne vaje za moške obletnica pri Svetogorski Mariji tombola v San Martinu prvo sveto obhajilo misijonska proslava obletnica Našega doma v San Justu materinski dan obletnica na Slovenski pristavi tombola v Slomškovem domu duhovne vaje za žene zvezni mladinski dan SDO-SFZ v San Martinu zaključek srednješolskega tečaja mladinski izlet tombola v Našem domu v San Justo proslava Kristusa Kralja sv. maša v Rožmanovem domu posvetitev mladine Brezmadežni prireditev na Slovenski pristavi koncert Zveze slovenskih mater in žena božična polnočnica silvestrovanje SEJE MEDORGANIZACIJSKEGA SVETA v Zedinjeni Sloveniji v Carapachayu v Zedinjeni Sloveniji na Slovenski Pristavi v Zedinjeni Sloveniji BARAGOVO MISIJONIŠČE v Slovenski vasi sporoča, da je pristava „CENTRO ESPIRITUAL, RECREATIVO Y DEPOR-TIVO MARIA REINA" odprta skozi vse leto in je na razpolago tudi rojakom vseh krajevnih središč Velikega Buenos Airesa. Poleg športnih prostorov, miz in naprav za asado in možnosti prenočevanja, je v poletni sezoni odprt olimpijski plavalni bazen ter bazen za otroke. Cene so zmerne. Kraj: Ulica Manuela Pedrazza in Intendente Maggia - Hipčlito Irigoyen (Ruta 210), višina 20.000 - Glevv - Prov. Buenos Aires. Informacije: Tel.: 242-0065; 248-5373; 248-0217; 0224-20082. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad. s 2. str.) Bordonu, da bi izkopali brezno med obema velikima skupinama fronte. Kar pa se Bordona tiče, se za mesec marec napoveduje združenje njegove politične formacije PA1S z ostanki krščanske de- mokracije. Ta spojitev je kaj naravna, saj so programi domala isti. Bordonu primanjkuje politične strukture širom države, krščanski demokraciji pa spretnega vodje. Spojitev koristi obema, delno pa tudi poiskreni položaj, saj krščanska demokracija zadnje čase razen strukture ni imela ničesar več. Tako bo res novo leto novo življenje. Fundador. MILOŠ STARE Director. Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccičn y Administracičn: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Tdčfcro (54-1) 636-0841 Tde&c(54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjad, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesičn N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesičn N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime ..Eslovenia Libre** Stavljenje in oblikovanje: MAL3VILKO-Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires zoooiio st it v siomui Proslavi ob Dnevu samostojnosti in 5. obletnici plebiscita Slovenski parlament je s slavnostno sejo in sprejemom počastil Dan samostojnosti in 5. obletnico plebiscita. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Jožef Školč. V svojem govoru je spomnil na trenutke pred petimi leti, ko se je 88% Slovencev na plebiscitu odločilo za samostojno Slovenijo, nato pa se obrnilo v prihodnost in na odločitve, ki Slovence še čakajo, to je predvsem na odločitev o pridruževanju Evropi. Slavnostne seje so se poleg poslancev udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, premier Janez Drnovšek in ministri, predsednik državnega sveta Ivan Kristan s svetniki, člani Ustavnega, Vrhovnega in Računskega sodišča ter predstavniki drugih sodnih organov, varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar, predsednik SAZU France Bernik, predstavniki GZS, rektorja obeh univerz in diplomatski zbor. Kulturni forum in stranke slovenske po mladi so v Cankarjevem domu pripravili slavnostno akademijo ob Dnevu samostojnosti. Osrednji govorniki so bili predsedniki SDSS, SKD in SLS, Janez Janša, Lojze Peterle in Marjan Podobnik. Slovenci na avstrijskem Štajerskem V Gradcu je bila časnikarska konferenca Liberalnega foruma, na kateri je Karel Smolle poudaril, da štajerski Slovenci zahtevajo sprejem v sosvet za narodne manjšin, poleg tega pa mora koroški deželni glavar Josef Krainer zavzeti stališče do tega vprašanja. štajerski Slovenci ne zahtevajo dvojezičnih krajevnih tabel, ampak zagotovitev svojih pravic v deželni ustavi. Le s spremembo odlokov deželne vlade so lahko štajerski Slovenci sprejeti v sosvet za narodne manjšine, zato mora deželni glavar končati svoj „bojkot" manjšine in začeti dialog z njo, so med drugimi poudarili.