Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo .1 K na leto. (Za Nemčijo 4 K. za Ameriko in drugo tujo države 0 K.) — Posamezne Številke se prodajajo — po 10 vinarjev. ——— prilogama: „Ha$ kmečki dom" in „Naša gospodinja' Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „ Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica— L I L Štev. 26. V Ljubljani, dne 25. junija 1914. Leto XXVII. Na pravi poti. Sit človek ne hodi rad po svetu, pravijo ljudje. Bo res nekaj na tej ljudski modrosti. Če človeku ni posebne sile, je skoro ^najrajši doma, posebno če ni več mlad. Če imamo v Avstriji skoro največ izseljencev v Evropi in ljudje beže črez morje, kakor lastovke v jeseni na jug, gotovo ne delajo tega iz kakih kapric, ampak zato, ker jih kliče zvon sile. Izseljevanje narašča pri nas silovito. Leta 1878., torej pred kakimi 36 leti se je izselilo iz naše države komaj 5954. To ni pomenilo za prebivalstvo tistih časov popolnoma nič! Leta 1912. se je pa izselilo že 247.466 ljudi. Eno samo leto toliko ljudstva, in sicer za stalno. In to niso kaki bolni, kilavi ljudje, takih za morjem ne rabijo, ampak čvrsti, krepki, sveži delavci z železnimi rokami in jeklenimi živci. Od leta 1899. do leta 1912. je naštela vlada, da se je izselilo iz države za stalno 2,907.235 ljudi. To je približno toliko ljudi, kolikor jih štejejo Istra, Trst, Goriška, Kranjska, -Koroška in vsa Štajerska skupaj. Da bi se 4judje samo iz teh krajev izseljevali, bi bili 'danes vsi ti tukaj brez človeka. Kako zelo ,lipliva izseljevanje na javne razmere, vidimo iz tega, da so na Ogrskem občine, ki niti toliko mož nimajo doma, da bi lahko .občinsko upravo vodili. Po nekaterih oblinah v komitatu Biharju vodijo ženske ob-činske posle. Leta 1912, je začelo tudi vojaško oblast skrbeti, ker je bilo vsako leto manj fantov pri vojaškem naboru. Začeli so šteti, koliko jih manjka. Našteli so 193.044 fantov, ki so bili podvrženi to leto vojaškemu naboru, pa niso prišli zraven, ker jih ni bilo doma! Z ljudmi vred gre tudi veliko denarja v tujino. Če računamo vse stroške, izdatke, škodo, ki jo trpi izseljenec, prevožnjo, dokler ne pride do dela na tujem na 600 K, so vsi avstrijski izseljenci izdali, oziroma potrošili 1560 milijonov kron. Kako veli-kansk kapital pomeni to za naše denarne razmere! Od tega kapitala, če bi bil primerno izrabljen v trgovske in obrtne namene, bi se lahko živelo še enkrat toliko ljudi, kakor se jih je izselilo. Kdo se pa največ izseljuje? Zato nima žalibože avstrijska vlada nobenih podatkov in nobenih številk, ker ne vodijo v to pristojne oblasti nobenega zapisnika o značaju in poklicu izseljencev. Sploh se državna oblast, četudi imamo največ izseljencev, za te ljudi jako malo briga. Nimamo ne poizvedovalnih uradov o delu na tujem, ne posredovalnic za delo, ne državne prodaje voznih listkov, naši konzuli v Ameriki ne poročajo skoro ničesar o delavskih, plačilnih in zdravstvenih razmerah naših ljudi v Ameriki. Kar vemo, to nam naši ljudje sami pišejo iz tujine. Ako bi bili navezani na to, kar ve državna oblast o izseljencih, bi bore malo vedeli. Pač pa se Zedinjene države v Ameriki zanimajo, kakšni izseljenci prihajajo iz Avstrije. Zadnja številka, ki jo imamo pri roki, je iz leta 1909. To leto je prišlo iz Avstrije v Ameriko 250.530 ljudi. Po poklicu jih je bilo med njimi: 93.175 kmetov, 48.326 poljskih delavcev, 25.417 poslov in 70.666 ljudi brez poklica. Med ljudi brez poklica so vštete tudi vse ženske in otroci. Če sodimo po teh številkah, sicer pa tudi vsi merodajni poznavalci izseljeništva to trde, moramo reči, da se polovica avstrijskih izseljencev nabere iz kmetov, kmečkih delavcev in kmečkih deklet! Kaj naj to pomeni? To pomeni, da so kmečki stanovi še danes v Avstriji na slabih nogah, da pošiljajo svoje ljudi v Ameriko, ker jim domača zemlja ne more dati takega kosa kruha, kakoršnega kmečki delavci potrebujejo, da na lastni zemlji gospodarji ostanejo. Tudi ljudje, ki se pečajo s trgovino, z obrtom in z drugimi pridobitnimi poklici, nimajo prav preveč vzro- ka, da bi se hvalili vsled svojih zaslužkov, ampak nazadnje se že prerinejo tudi na domačih tleh! Kmečki delavec z malim kmetom vred gre pa v Ameriko! Iz tega sledi jasno, da mora tisti, ki ima moč in politiko v roki, gledali na to, da se kmečki stanovi ojačijo, da jim ni treba domače zemlje zapuščati. Politika mora biti pred vsem gospodarska, to se pravi delati mora na to, da se ustvarijo za široke sloje dežele taki pogoji, da najdejo doma dosti kruha. Politika S. L. S. je bila vedno taka in tudi še vedno za tem teži. Vzemite katerikoli zakon v roko, ki ga je dežela Kranjska sklenila, študirajte kakršnokoli napravo, vsaki se pozna, da je urezana po tem, da koristi najširšim slojem dežele in da dvigne splošno gospodarstvo dežele. V tem oziru je storila S. L. S, neizmerno veliko in pripomogla k spločni povzdigi ljudskega gospodarstva neprimerno več, kakor se to godi drugod! Da je ta pot edino prava, kažejo tudi zadnji dogodki v naši javnosti. Na Laškem sede na državnih stoleli možje, ki jim ne hodi drugega po glavi, kakor vojska, armada, Afrika, laška slava, velika Italija, avstrijsko primorje in druge take stvari. Ljudje pa stradajo, se zavijajo v cape, kmečki najemniki žive ob koprivah, delavci po mestih pa delajo krvave punte! Najprej ljudem jesti, potem pa veliko Italijo! Laški državniki delajo veliko Italijo, doma jim pa ljudstvo malo podira! Ali pa ozrimo se gori na Koroško, Nemški liberalci imajo deželo v rokah že več desetletij, ampak za splošen napredek dežele so storili bore malo! Ljudje so zmerom slabši kljub vsem šolam in pešajo na duhu in telesu. Cela Koroška, ki je v prvi vrsti živinorejska dežela, ima dve celi mlekarni! Poljedeljstvo propada na vseh koncih in krajih! Seveda, če bi se deželni očetje brigali za take stvari, kdo bo pa rjovel na shodih zoper Slovence in mazal s tinto svoje prste po listih s pisanjem proti pravici na Koroškem. Ampak že sc šibi bič nad glavami takih deželnih očetov. Zadnjo nedeljo so napravili v Celovcu nekak nemški shod, na katerem so hoteli napisati zadnji recept, po katerem se bo zadnji koroški Slovenec v grob vlegel! Ali doživeli so velikansko razočaranje. Ljudstvo je ostalo mrzlo, hladno, brezčutno in smatralo vse skupaj za veliko komedijo! Gospodje so pisali recept samim sebi. Ljudje hočejo kruha, ne psovanja in praznih plev! Ali ni tako? M Političen pregled M ^SSE^=lgS388S8gS8a8SgggggSS8SSSSSS8gSS3gS§£ggBS£^8Bg8LEl VOJSKA V ALBANIJI. V Albaniji si stojijo z orožjem v roki še vedno nasproti čete kneza Wieda in pa vstaši. Knez noče odnehati, ker se mu gre za prestol in pa tudi za čast. Saj bi se mu ves svet smejal, če bi tako hitro že po par mesecih vlade pobegnil iz Albanije iz strahu pred turškimi puntarji. Pravi, da bo ostal Draču toliko časa, dokler nc začno njegove hiše obstreljevati. Šele potem je voljan uiti na ladjo, prej pa ne. Knez Wied je seveda velika reva v teh puntiL. Evropske države so ga poslale kot kneza v Albanijo, pomagati mu pa nočejo, da bi i;por zatrl. Pred Dračem leže bojne ladje, vojaki pa mirno čakajo, kaj bo z Dračem! Vojaki imajo ukazano, da smejo proti vstašein šele takrat nastopiti, če pridejo v Dioč in bombardirajo kraljevo palačo, drugače ne. Italija pa upornike še celo podpira. Knez ima edino oporo v Avstriji, ki mu ic preskrbela tudi eno bojno ladjo, s kateie avstrijski prostovoljci streljajo s ka-noni na vslaške vojake ob morskem obrežju. Do hudih bojev je prišlo med kneže-vimi in vstaškimi četami dne 17. junija. Boj se je začel že zjutraj ob 6. uri. Na strani kneza se jc borilo albansko orožništvo in katoliški Albanci iz rodov Miriditov in Malisorov. Ti so edini zvesti borilci ob strani kneza. Ker so pa bili vstaši veliko močnejši po številu, so bile vladne čete odbite 7. velikimi izgubami. Na potu v Ši-jak je padlo 300 mrtvih in 250 ranjenih vojakov, 150 jih je pa utonilo in se zadušilo v tamošnjem močvirju. Vojskovanje je sploh težavno, ker morajo knežji vojaki gaziti velika, neprehodna močvirja. V Draču leži vse polno ranjencev, katere zdravijo avstrijski zdravniki in avstrijske strežnice. Ravnina pred mestom Dračem je vsa posejana z mrtvimi trupli vojakov, ki so padli v boju. Miriditi se dobro drže v boju, ali vodje imajo slabe in neizvežbane, dočiin imajo vstaši za načelnike turške častnike. Najhujše skrbi dela vstašem bojna ladja »Hercegovina«, ki jo je knez kupil od Avstrijcev. Ta je oborožena s kanoni in m3če krogle in granate na vstaške čete v kraje, ki leže blizu morja, tako da se ne morejo ganiti. Da bi Lahi tako podpirali kneza Wie- da, kakor Avstrijci, bi bili vstaši že krotki. Kakor rečeno Lahi podpirajo vstaše s stre-ljivcm in bi sami radi Wieda pognali, Po zadnjih vesteh sodeč, se bodo morda vstaši vseeno vdali. Poslali so poslance h knezu s prošnjo, naj se vojska za nekaj časa prekine in se začno pogajanja med knezom in njimi. BENEČANSKI SLOVENCI V LAŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. V laškem državnem zboru v Rimu je dne 15. t. m. govoril državni poslanec Morpurgo, zastopnik okraja, v katerem prebivajo tudi Slovenci, o tem, kaka važnosti so Slovenci na meji za laško državo. Slovencev v Benečiji je 36.000 duš. Vlada nai zida ceste, pospešuje živinorejo in poljedelstvo, da Slovencc nase naveže. Ustanove naj se 15 občinam nove šole, seveda laške, in otroška zabavišča. Če ne bo vlada teh ljudi podpirala, pravi Morpurgo, bodo začeli glodati na avstrijsko stran. Naučni minister jc pohvalil nato benečanske Slovence, ker vedno tako zvesto z Italijo držijo, in jc obljubil, da bo od zdaj naprej bolj gledal na to, da jih bo vla.da bolj podpirala. Pri nas so ti Slovenci znani pod imenom Rezijani. Potujejo tudi po naših krajih kot brusači in po-pravljalci starih dežnikov. OBČINSKE VOLITVE V RIMU. Pretekle dni so se vršile po mestih v Italiji občinske volitve. V Milanu so zmagali socialni domokratje, pa z majhno večino, v drugih mestih, kakor Tu-rin, Padova, Genova, Neapelj, so pa zmagale vladne stranke v zvezi s katoličani. Najbolj vesela vest pa je, da so v Rimu padli svobodomisleci in prostozidarji in da pridejo v občinski svet vladni in katoliški možje. Dosedanji župan in strupeni sovražnik papežev, Na-tan, ki je ob vsaki priliki norce bril in sramotil rimskega papeža, je dobil skoro najmanj glasov. Ta zoperni, domišljavi in ošabni rimski župan jc še svoje ljudi odbil od sebe. Sedem let je moril ljudi s svojimi hujskarijami in neslanostmi. Slednjič ga je vendar doletela zaslužena usoda V Rimu so vsi veseli, da so se ga odkrižali. KOLIKO MOŽ JE V VOJAŠKI SUKNJI. Rusija i;na vsako leto v vojaški službi 2,320.000 mež, Nemčija 880.000 mož, Avstrija 500.000, Italija 410.000, Francija jih bo morala imeti pa 770.000, če ne, ji bodo Ib.si obrnili hrbet, ker za slabega zaveznika ne marajo. D pravi ruski vojni minister Suhomlino v. Dom in svet. Iz seje deželnega odbora dne 20. junija. Sklene se odločen ugovor proti izvršilni naredbi državnega vinskega zakona, katera vsebuje za vinogradnike jako obtežilne in krivične določbe. — Zgradba nove deželne ceste Spodnja Idrija —Kanomlja se odda domači tvrdki dr. Samohrd—LonCarič pod pogojem, da imenovana tvrdka pritegne k delu v prvi vrsti domačine. — zgradbo deželne ceste Selo—Lužarje v velikolaškem okraju se odobri načrt in dovoli 50odstotni deželni prispevek. — V smislu § 87. novega vodnega zakona si dežela pridrži vodno pravico do sle. dečih vodotokov: Sava od obeh jz. virov do izstopa iz Kranjske na hrvatski meji; Ljubljanica od izvira pri Vrh. niki do izstopa v Savo; Kulpa od vstopa v deželo do izstopa; zgornji tek Krke od izvira do deželnega mostu pri Vavti-vasi; Završnica v celem teku; Ifubelj od izvira do izliva v Vipavo; Unec od izvira pri Planini do Lazov; vzame se na znanje, da je potrjen deželno-zborski sklep o priklopitvi Spodnje Šiške k Ljubljani; za obisk obrtnikov razstave nemškega delavnega zbora »Dout-scher Werkbund« v Kolinu se dovoli 1000 K. — Regulacija občinsko meje med občinama Begunje in Mošnje sc odloži, dokler se ne doseže sporazum interesentov in občine. f Stolni kanonik g. Tomaž Kaidiž. V Ljubljani je umrl dne 17. junija stolni kanonik g. Kajdiž. Rojen je bil leta 1834, torej ravno v 80. letu. Služboval jo kot kaplan v Velikih Laščah, na Dobrovi pri Ljubljani, kot župnik v Vodicah in kot dekan v Moravčah. Kanonik jo postal lota 1898. Iz seje trgovske in obrtne zbornice. Pretekli teden v torek, 16. junija, jc imela trgovska zbornica sejo. Dohodkov je bilo lansko leto: 118.640 K 25 h, stroškov pa rednih 69.680 K 69 h, izrednih 7204 K 10 h; torej preostanka 41.755 K 46 h. Čistega premoženja ima zbornica 64.711 K 51 h. Lotos izstopi iz zborni«" 12 članov, polovica vseh. Med drugimi izstopijo svetniki S. L. S.: Ivan Kro-gar, Jernej Ložar in Josip Hafner. Dale so se sledeče podpore: razstavi vajen-ških del v Ljubljani 120 K, v Kočevju 120 K, razstavi obrtnikov v Radovljici 200 K, zvezi gostilničarskih zadrug 200 kron. Zbornica jo sprejela tudi sklep, naj vlada v prihodnje zniža carino na uvoz žita in moke iz tujih držav, ker sta moka in žito v Avstriji najdražja na celem svetu. Tatovi v ljubljanski okolici. Posestnik in kupčevalec s konji g. Kodelja v Podsmrc-ki pri I jubljani je v soboto spravil doma 2770 K denarja, katerega je imel oddati na pošti. Denar je pustil doma ter šel z družino na delo na polje. Pozneje je poslal domov sina z naročilom da naj vzame denar ter ga nese na pošto. Ko ta pride domov, je bilo vse odprto, denarja pa nikjer. Med tem časom je bil namreč neznan tal vlomil v hišo, pokradel denar in neopa-ženo odšel. Deželna strojna dobavna zadruga za obrtnike. Ustanovitev take zadruge pripravlja zavod za pospeševanje obrti in bo z njo pri dobavi strojev za obrtništvo storjen važen korak naprej. Nakup strojev dela posameznikom vedno težkoče, tako iz tehničnih kakor tudi gospodarskih ozirov-Dočim se mali obrtnik, ki si hoče nabaviti stroje, v splošnem ne more zanesti, da nn> bo tovarna prodala v resnici stroj, ki je, njegovim razmeram najbolj primeren in ki jc po svoji konstrukciji dobro zgrajen, mu je na drugi strani tudi v največ slučajih težko vložiti v stroje najpreje denar in potem šele zvečati svoj zaslužek. Taka strojna dobavna zadruga nudi posamezniku začo predvsem gotovost, da bo po posredovanju zavoda za pospeševanje obrti stroj pravilno izbran in da bo tovarna tudi zanesljivo izdelala dobro blago. Izključijo se obenem tudi nepotrebni stroški pri nakupu, kakor tudi pravde nastale vsled slabih naročil in neprimerne izvršitve. Na drugi strani nudi zadruga tudi olajšave pri nakupu, ker odda posameznikom stroje, ki jih nabavi na lasten kredit, proti plačilu na obroke, eventuelno tudi za daljšo dobo več let. Ker podpirajo take zadruge tudi javni činilelji, posebno ministrstvo za javna dela, jc tudi obrestovanje kapitala, ki ga dolguje posameznik zadrugi vedno nižji, kakor so pa sicer običajne obrestne mere. Take zadruge so se zelo dobro obnesle po drugih kronovinah in so zelo izdatna prilika, da si morejo obrniti posamezni obrtniki delo obrtnega pospeševanja sebi ; v kcrist. Ker se bo zadruga že v kratkem i ustanovila, vabi zavod vse, da prijavijo v ^najkrajšem času svoje naslove, da jih povabi k ustanovitvi zadruge. Vsa pojasnila se dobe v pisarni zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. Iz zapisnika smrti. V ljubljanski deželni bolnišnici je umrl okrožni živinozdravnik v Mokronogu L. Simental, star 53 let. Kranjska deželna gasilska zveza ima drugi občni zbor v nedeljo dne 28. junija 1914 dopoldne ob 11. uri na Mlinom pri Bledu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročili; a) tajnika, b) blagajniško. 3. Poročilo računskih pre-gledovalcev. 4. Določitev članarine. 5. Poročilo o kroju in opravi. 6. Okrajne gasilske zveze. 7. Samostalni predlogi in slučajnosti. — Po § 10. zveznih pravil sme vsako društvo ali združitev imenovati in na občni zbor poslati za vsakih 40 članov po enega, čez 40 članov pa po dva poslanca (delegata). Cesar je daroval za pogorelce v Pod-hosli pri Toplicah, pol. okraj Novo mesto, 1000 K iz svojih zasebnih sredstev. Novo postajališče. Železniška uprava je napravila ob vrhniški železnici novo postajališče, in sicer v Lukovici, to jc med postajama Brezovica in Log. Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1914-15 v nedeljo dne 28. junija 1914 dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prineso s seboj krstni list in obiskovalno spričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto dne 4. julija od 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu. Zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. Na c. kr. ces. Franca Jožefa gimnazijo v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred prihodnjega šolskega leta v četrtek dne 2. julija od 2. do 5. ure popoldne v gimnazijski pisarni. Vnanji učenci se lahko tudi pismeno priglasijo. Vzprejemne skušnje se bodo vršile v soboto dne 4. julija od 8. ure naprej. Vse natančneje sc iz^e pri ravnateljstvu. Nesreče. Živa zgorela jc v Ljubljani 23 let stara služkinja pri inž. pl. šuklje-tu na Rleivveisovi cesti Justina Misel. Kuhala je nekaj na špiritu, pa je bila tako neprevidna, cla je v goreči špirit prilila iz steklenice špirit. Nakrat ji je plamen puhnil v obraz, da je bila takoj vsa v ognju. Dobila je po celem telesu strašne opekline ter je v groznih bolečinah umrla v bolnišnici. — Smrtno ponesrečeni delavec. 34 let stari delavec pri mestni elektrarni Jožef Jaklič je nekaj delal ob strugi Ljubljanice. Nakrat je padel v strugo, za njim pa je padel 8 metrov dolg kol, ki mu je priletel na trebuh in mu težko poškodoval čre-va. Jakliča so prepeljali v bolnišnico, kjer jc umrl. — Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. se je zgodila v bližini Št. Vida, sodili okraj Brdo, smrtna nezgoda. 33-lelna mizarjeva soproga Margareta Požar iz Vrbe je bila na potu v mlekarno. Pri potoku Vrševniku pa jo je naprosil posestnik Jožef Hrovat, ki ji je prišel nasproti s težko obloženim vozom, naj prime levega konja in prepelje preko nekega novega jarka. Požar jc pa pri tem zašla pod konje in jc mrtva obležala na. licu mesta. Navihan slon. Pretekli teden je Klud-sky)ev cirkus zapustil Ljubljano, Na Dovozni cesti se je neki manjši slon »splašil« in jo je ubral na dvorišče železniške hiše, kjer stanuje gospod Heriš. Dva fanta sta bežala pred slonom. Heriševa gospa je hitro zaprla steklena vrata, ki vodijo v kuhinjo, a slona to ni zadržalo, marveč je podrl vrata in šel v kuhinjo. Fanta, ki sta pred slonom bežala, sta hitro pod posteljo smuknila, slon pa je snedel zvitek in je brskal po štedilniku, kjer se je kuhalo kislo zelje, ki mu pa ni dišalo. Ker je bilo v štedilniku zakurjeno, se je opekel in ustrašil, pričel rjuti, prekucnil je omaro, nakar je bežal na cesto, kjer je rjul in žvižgal tako, da se je vse treslo strahu. Mešal je blato, prevrgel v besni jezi nek voz, naložen z gramozom, in drl na Dunajsko cesto, kjer je zlomil tudi na mitnici drog. Ženska, ki prodaja na stojnici pred prelazom južne železnice, se ga je tako ustrašila, da mu je pričela metati žemlje in sladkarije, katere je slon hitro pospravil. Ko je slon zagledal klobase na stojnicah, je hotel tudi te, pa so mu jih odnesli. Slon je ustavil tudi tramvaj. Ves čas je besna žival tulila, dokler ni prišel njegov krotitelj z grabljami nanj. Ko je slon kro-titelja zagledal, je postal takoj krotak kakor ovca in je korakal z njim mirno na železnico. Škode je napravil slon za 170 K, ki jo je vodstvo cirkusa takoj poravnalo. Tele z dvema glavama. Posestniku Fr. Suhadolniku iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je porodila krava tele z dvema glavama. Tele je naravne velikosti. Čudna pa je glava, ki in%a dva gobca, štiri oči in dva uhlja. Ako tele leži in se mu vlije mleko v desni gobec, priteče mleko pri levem ven. Ako pa vlijejo v levi gobec, gre mleko v želodec. Tele je staro sedaj dva dni in še živi. Zamorska vas šilukov. Na bivšem dirkališču v Tivoliju v Ljubljani se je nastanila te dni skupina Šilukov, moških, ženskih in otrok, ki so dospeli naravnost iz centralne Afrike v Ljubljano. Zamorci pojejo, plešejo in igrajo na svoje narodne inštrumente ter so v svojem obnašanju zanimivi ljudje. Poletje prihaja. Kmalu bo nastopila poletna vročina, ki človeku marsikako grenko uro napravi. Če se hočemo obvarovati pred nezdravimi posledicami poletne vročine, ravnajmo se poleti po teh le naukih. 1. Oblačimo se lahko in sicer v belkasto obleko. Obleka svetle barve je manj vroča kakor pa črna. Za noge so najboljši opanki, za roke kratki rokavi, za glavo slamnik. 2. Umivajmo se večkrat z mrzlo vodo po celem telesu; čista koža olajša potenje. Treba se je tudi večkrat preobleči, zlasti spodnjo obleko. 3. Po noči spijmo pri odprtih oknih. 4. Ne hodi z golo glavo po vročem solncu. 5. Poletna hrana je: sočivje, salata, sadje, kruh, kislo in sladko mleko. Sploh ne jejmo poleti veliko mesa in jajec, pač pa rastlinsko hrano. 6. Pij mrzlo vodo, to je najboljša poletna pijača. Pij večkrat, ampak pomalo, da ne dobiš črevesnega prehlajenja. Kjer ni mrzle vode, pij sodavodo, mineralno vodo, sadne soke in limonado. Žejo pa vgasi najbolj mrzel čaj in pa mrzla črna kava. Sleparji na Kranjskem. Osleparjeua ženska. Neka družinske razmere na Kranjskem dobro poznavajoča družba tržaških' goljufov si je v zadnjem času izbrala za svoje žrtve lahkoverne kmečke žene na Kranjskem, zlasti one, ki imajo svoje može v Ameriki. Dne 15. t. m. je prišel v R a v -ne pri Krškem na dom kmetice Ane S a v š e k neki 22leten, še precej čedno oblečen neznanec, ki je kmetici na kratko sporočil, da je prišel njen mož iz Amerike v Trst, da mu je tu zmanjkalo denarja za nadaljno vožnjo in da jo prosi, naj pride takoj v Trst. Mož da je zadel veliko srečko, samo denarja mu manjka, da bi jo dvignil. Žena je verjela in se je takoj z neznancem odpeljala v Trst, Tu sta nekaj časa hodila po mestu, potem pa jo je neznani človek zavedel v neko ulico, kjer je zahteval od nje denar, češ, da ga ponese možu, ki je v neki hiši pridržan. Žena mu je izročila 120 K denarja, en bankovec za 100 K in dva po 10 K. Neznanec je z denarjem izginil, a ga ni bilo več na izpre-gled. Žena je jokajoč naznanila stvar policiji, ki pa lopova ne more izslediti. Slutijo, da gre tu za dobro organizirano lopovsko družbo. Sleparji se bodo čisto gotovo oglasili še na Kranjskem in skušali kako lahkoverno žensko premotiti. Pred kratkim časom so eno Gorenjko, zdaj pa Dolenjko osleparili. Bog ve, kdo bo prišel sedaj na vrsto! Kakor razbojniki. Delavec Lekše Rigelnik iz Možice na Koroškem je nesel 8365 K, ki so bile namenjene za plačo rudarjem. Rudar Janez Germadnik je to izvedel in čakal v gozdu Rigelnika, oborožen z revolverjem in britvijo. Ko Rigelnik pride po cesti mimo tistega 31 kraja, ga je Germadnik ustrelil. Nato mu hoče vzeti denarnico. Toda zvesti delavec jo je močno držal. Morilec vzame britev, prereže Rigelniku vrat in odnese denar. Revolver pa je pustil ležati. Rigelnik kliče na pomoč. To sliši delavec Florijan Koprivnik in najde tovariša v krvi na tleh. Videl je tudi begunca. Umorjeni delavec je kazal še za morilcem in je rekel: »Germadnik me je.« Nato je umrl. Koprivnik pokliče več delavcev, kj so zasledovali morilca. Tudi orožnik čičnik je prišel in se pridružil delavcem. Delavec Fr. Goznik je res našel v gozdu Germadnika, kako je v grmovju štel denar. Zvezali so ga, peljali v pisarno in ga nato izročili deželni sodniji v Celovcu. Že v pisarni v Možici je Germadnik takoj priznal, da je ustrelil Rigelnika, ki je bil 47 let star ter zapušča ženo in sina. Na Kranjskem so lepe ceste. Dne 17. junija so šli sko?i kranjsko deš.elo tekmeci velike alpske dirke z avtomobili Xa gorskem prelazu Ljubelu, ki vodi na Koroško, so se ustavili in pohvalili vsi lepoto kranjske dežele in pa njenih cest. — Kakor vemo, dežela zelo veliko denarja izda vsako leto za napravo dobrih cest. Liberalna stranka je proti temu in imenuje skrb za ceste — zapravljanje. Če bi prišli liberalci zopet do vpliva v deželi, bodo vozili ljudje spet po — grapah Orožniki v boju s čebelami. Dne 10. t. m. je bil neki trgovec s prašiči v nekem hlevu v Veliki nedelji, kjer je pozno zvečer prišedši s semnja v Va-raždinu prenočil z neznanim moškim, okraden za 1800 K. Tatu so orožniki izsledili v prekupčevalcu perutnine 30-letnem Kurniku. Ko sta se orožnika Majhenšek iz Ljutomera in črnčič od Sv. Antona približala Kurnikovi hiši, je le ta brž vrgel listnico z ukradenim denarjem v čebelnjak pred zadnjimi vrati, spravil čebele iz panjev, nato se pa skril v hiši v nadi, da bo kasneje skozi ta vrata ušel. Orožnika sta se dolgo borila s čebelami in iskala Kurnika, ki sta ga končno tudi zasačila in zvezala. Čebele so ju pa tako opikale, da se je črnčič nezavesten zgrudil. Kasneje so v čebelnjaku dobili 1000 K ukradenega de-naria. Kurnika so izročili okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu na Štajerskem. Nove maše na štajerskem. Nove maše se bodo letos vršile po sledečem redu: Dušič Josip, Pišece pri Brežicah; dne 2. avgusta. Hanžič Ivan, Sv. Jurij ob Taboru; 9. avgusta. Kožar Davorin, Sv. Anton v Slovenskih goricah; 16. avgusta. Kuk Josip, Konjice, dne 9. avgusta. Pavlič Vid. Št. Vid pri Planini; dne 15. avgusta. Sajovic Jakob, Predoslje na Kranjskem; dne 9. avgusta. Somrek Anton, v grajski kapeli na Falu; dne 2. avgusta, šlik Alojzij, na Gori pri Št. Petru niže Maribora; dne 23. avgusta. Jazbinšek Fran. Sv. Vid pri Planini; dne 2. avgusta. Lorger Evgen, Ljubno v Savinjski dolini; dne 9. avgusta. Messner Ivan, Muta; dne 9. avgusta. Petrovič Josip, Sv. Peter in Pavel v Ptuju; dne 4i 23. avgusta. Sternad Miroslav, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah; dne 15. avgusta, šparl Avgust, Jarenina; dne 9. avgusta. R&zmere glede zaslužka v Braziliji v državi Št. Pavlo. V zadnjem času se je v Braziljski državi v št. Pavlu pomnožilo število avstrijskih izseljencev in sicer trgovskega in uradniškega poklica. mislečih, da se delo tam lahko dobi. Zaslužki so v tej državi zelo slabi in skromni, tako da še rokodelci in navadni delavci delo težko dobijo, tem težje se dobe uradniške službe. —- Oni pa, ki se nameravajo na vsak način izseliti v Brazilijo v državo Št. Pavel, se morajo pa v vsakem slučaju pred odhodom o tamkajšnjih razmerah precej dobro poučiti ter razpolagati s potrebnimi sredstvi, da bi se mogli najmanj tri do šest mesecev sami vzdrževati, dokler ne najdejo kakega dela. Ozirati se je tudi na tamkajšnje življenjske razmere. Živila so tri- do štirikrat dražja kakor pri nas v Evropi. Omeniti je treba, da ne zadostujejo dobra izpričevala in priporočila, brez znanja jezika in poznanja življenjskih razmer. Tudi za delavce, obrtnike so se zaslužki zelo poslabšali. Vsled pomanjkanja dela so tovarne zaprli, delavci so bili odpuščeni od dela ter so na ta način prišli v velike stiske. — Več se poprašujc po poljedelskih delavcih na plantažah. Tega dela se pa delavci, ki so brez dela, ne pjprimejo; temu je krivo, ker delodajalci na plantažah često vsled slabih razmer niso v stanu delavcem plačevati točno njihovih zaslužkov. Ker jc bilo v zadnjem času veliko štrajkov in huda vstaška vojska, ki še zdaj traja v Mek-siki, je tudi v Združenih državah brezdelje. — Izseljenci, ki sedaj potujejo v Ameriko, ne dobijo dela po več tednov in mesecev, med tem časom so torej veliko breme svojim sorodnikom in znancem. Doma na kmetih pa delavcev primanjkuje osobito v poletnem času. — Ostanite torej doma vsaj toliko časa, da se razmere v Ameriki izboljšajo! — Rafaelova družba v Ljubljani. Domov je prišel — se obesit. Dne 11. t. m. dopoldne se je v Gorenji vasi, občina Šmarjeta na Dolenjskem, obesil v svoji šupi 421etni posestnik A. Štam-car, medtem ko je bila njegova žena pri maši. Štamcar je bil osem let v Ameriki in se je vrnil v domovino šele 8. t. mes. Vzrok samoumora so menda slabe družinske razmere. Velik požar v Trstu. Pretekli teden je pogorela čistilnica olja. Škode je en milijon kron. Tovarna je bila zavarovana za PA milijona kron. V zrak se je šel obrit. Letalec Kon-šel na letališču pri Aspernu blizu Dunaja je stavil 500 kron, da se med po-letomcsam obrije. Vzel je brivski aparat in se je dvignil brez potnika v zrak. V višini 1000 metrov je večkrat obletel letališče, nato se je pa obril in je med tem, ko se je z obema rokama bril, z nogami krmil. Čez 21 minut se je vrnil na tla, čedno obrit. Huda nevihta v Parizu. Dno 15. f m. se je razlila nad Pariz velikanska ploha. Kanali niso mogli požreti vse vode, ki se jc vlila v podccstne rove kjer teče podzemska železnica. Vsled' pritiska sc je na mnogih krajih pogrez. nila zemlja. Veliko oseb se je v nastale kotline pogreznilo. Strela je ubila veliko delavcev. Cela gruča ljudi se je v ženi-ljo udrla. Po vseh ulicah zijajo veliki prepadi; več hiš so izpr aznili. Promet je bil oviran in ponekod sploh ustavljen. Dozdaj so našli že par mrličev, boje se, da jih je še več. Ljudje se niso udušili samo v blatnih kotlinah, ampak so tudi potonili po kleteh. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4% brez kakega odbitka, Uradne ure od 8. zjutraj do l. pomične. Glej inserat! Zahvala. Dne 5., ozir. 8. t. m. nam je požar upepelil naše domon z gospodarskim poslopjem vred. Zahvaljujemo se tem polom vsem dobrotnikom in hrabrim gasi.cem. Posebno zahvalo pa smo dolžni naši domači „Vzaiemni zavarovalnici v Ljubljani", ki /e škodo hitro cenila in odškodnino hitro izplačala v naše popolno zadovoljstvo. Kedor hilro da, dvakrat da! Stariši, pazimo na otroke, da se obvarujemo tako velikanskih nesreč. Delujmo vsi na to, da se vsi naši znanci in prijatelji zavaruic/o pri naši „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" in se ne pustijo begali od agentov tujih zavarovalnic, katerim je dežela in ljudstvo deveta briga. Brod-Raplovo, dne 15. junija 1914. /ožef Križman, 1. r. bana Trnove, 1. r. Jožef Francelj, l. r. priča. Ivan Pugetj, l. r. prila. -f Miha Kopač po Ivanu Trnove, prila. Jožef Kregar, I. r. prita. M Listek M Kako se je gospod Matej ženil. Tam gori, tam gori na vznožju hriba £toji lepa graščina, okrog nje pa vinogradi in polja obrobljena s sadnim drevjem, fKakor da bi Bog razlil vsako leto svoj ' sveti blagoslov na to sadno drevje, te njive in vinograde: pšenica in turščica, sadje in trta rodi vedno v izobilju. [ Kadarkoli ljudje iz doline obrnejo po-|gled na graščino, jim pridejo solze v oči in blagoslov* na ustnice, Čemu te solze in čemu ta blagoslov? Takoj bomo vedeli, samo zvesto po-slušajmo pogovor, ki ga imata Marta in Rezka spotoma k studencu, ki izvira med kostanji pod hribom, sredi med graščino in dolino. Marta je ženska pri petdesetih letih, ki je morala biti prav čedna, svoj čas. Rezka pa dekle, stara šestnajst let, glavico pa tako, da bi jo z zlatom odvagal. Obe imata na glavi bleščeče vedro iz bakra in ščebetata kakor papiga. »Hitro stopiva!« pravi Marta, »zdaj-zda| bo dvanajst, in ta hudimar je prec kakor osa, če pride kosit, pa sveže vode ne dobi.« »No, potem Vam ne bom nič pravila, kako moj oče!« »Dekle, moj mož, posebno kadar dela pri gospodu Mateju, komaj da pokosi, tako $e mu mudi nazaj na delo!« i& »No vidite, do polovice ravno tak je &>a moj oče.« »Res je, dekle, da gospod Matej vse "to zasluži, zakaj dokler bo on živ, je lahko .sreči, da ne bo reveža v vasi.« »Oh kako prav pravite! Glejte, kaj je Iz nami naredil: lansko leto smo pridelali I žita komaj za najemnino, on nam je pa na-I jemnino odpustil in povrh še žita dal za seme.« »No in z nami je naredil ravnotako in z vsemi sosedi.« »Kadar bo ta gospod umrl, mora več argeljcev ponj priti, da ga spremijo, kakor je zvezd na nebu.« »Gospod Bog naj mu dolgo ohrani [življenje! Tisti dan, ko umre gospod Ma-? tej, se bodo nebesa praznično oblekla, da ga sprejmejo; zemlja se bo pa oblekla za žalost njemu v slovo.« »V nedeljo je pravil gospod župnik, "da imamo vsi na svetu, veliki in mali, kak madež na vesti; jaz pa mislim, da je vest gospoda Mateja bolj čista kakor srebro in zlato, zato, ker temu gospodu nikdar nobena skrb ni bila bolj pri srcu, kakor da bi vsemu svetu dobro storil.« »Srečna, ki jo bo poročil!« »In oni dan je pravil mojemu očetu, da kadar se bo ženil, ne bo iskal nobene bogate neveste, ampak da bo zadovoljen s tako, ki bo pošteno pa čedno dekle in dobra gospodinja,« »Tak viš dekle, ti bila ravno prav,« »Kaj vam je pa vendar!« »Saj ti ni treba zato zardeti, saj ti bi kralja zaslužila.« »Tako? Gospod Matej, tako bogat, tako dober, pa tako lep, pa da bi se z menoj poročil!« »Če več ne, božji smo pa le vsi, dekle. Oni dan sem na pragu šivala, in ko je tako prijazen in tako ... pa me ogovori. Ti si se ravno iz hiše pokazala, on pa mi reče s tistim prijaznim nasmehom, kakor ga zmeraj ima: »Tam gre ta-le Rezka, ki več velja kakor vsa dekleta iz lare skupaj.« »Oh, kako se zna norca delati,« »In čeprav, ampak čudež bo, če iz šale ne pride resnica, samo če boš ti hotela.« Rezka je bila kakor roža, in oči so ji žarele, da jo je bilo veselje pogledati. V teh in takih besedah sta prišli do studenca. Rezka je pustila Marto na vrsto, da natoči, kakor je zahtevala uljudnost. Avgustovo solnce je peklo kakor koprive, in studenec, ki je petnajst dni prej obilno tekel, je dajal zdaj komaj nekaj vode od sebe. Ko je Marta vedro natočila, je v zvoniku pri fari ura udarila dvanajst, »Že dvanajsta«, je vzkliknila Marta prestrašeno. »Sveta Devica, kakšen bo spet ta logotnež, ko domov pridem! Dekle, jaz tc ne bom čakala, saj poznaš pot, dolgo se vleče,« Rezka ji je pomagala vedro na glavo, in ubrala jo je med kostanji navzdol. II. Rezka je sedla v senco pod kostanj, med tem ko se je vedro polnilo, oprla komolec na kolena in levo lice v dlan ter se zamislila. Kaj je neki premišljala? Pa uganite, kaj premišlja mlado dekle, ki je že za možitev, kadar se zagleda kakor lipov svetnik, sama ne ve zakaj! Voda, ki bobni votlo, ko je vedro še prazno, in glas spreminja iz debelega v tenko, kakor se vedro bolj napolnjuje, je spomnilo Rezko, da je že čas, da si dene vedro na glavo. Rezka je vrgla leskovo vejico v vodo, da se ne bi plajhala, si je zvila iz praprota svitek in poskušala vedro zadeti na glavo; pa je imela premalo moči za to. Trikrat je zastonj poskusila, da je bila otl truda rdeča kakor roža. Ozrla se je okoli, če je kdo blizu, ki bi ji šel pomagat; kar zagleda gospoda Mateja, ki je šel med kostanji navzdol ter na-tihoma nekaj pel s tistim prazničnim obrazom, ki ga je vedno imel, »Ravno pravi čas ste prišli, gospod Matej.« »Več velja samo enkrat pravi čas priti, kakor celo leto kolovratih.« »Bodite tako dobri pa mi malo z roko pomagajte!« »Z dušo in življenjem tebi!« »Bežite, šaljivec!« »Rezka, govoriva brez šale, ker jaz bi te bil zaradi te stvari že par dni rad samo dobil,« je rekel gospod Matej in glas ni bil nič več tako poreden kakor doslej. Rezka je povesila oči in barva na njenih svežih rdečih lepih licih je postala bolj temna, in nič več ni mislila na vedro in tudi ne, da oče doma čaka na svežo vodo. »Jaz,« je nadaljeval gospod Matej, »sem bogat, srečen pa vendar nisem, ker mi nekaj manjka.« »No in česa Vam manjka?« »Duše, ki bi me rada imela.« »Ni ga v celi soseski, ki bi Vas ne imel rad,« »To me močno tolaži, dovolj mi pa ni,« »Jaz Vas ne razumem.« »Rezka, ta nasmeh in ta rdečica, s katero govoriš, kaže, da me razumeš, pa če me tudi ne bi razumela, ti hočem jasneje povedati. Kadar se večer nagiblje h! koncu, kadar začne molk kraljevati po dolini in se solnce žalostno skrije za daljne gore, kadar se zvon oglasi za molitev in ko vidim vaščana, ki zapušča njive in se vrača domov, kjer ga polni ljubezni čakajo žena in otroci, tedaj čutim v svojem srcu neko žalost, ki ti je drugače ne morem razložiti kakor če ti povem, da je podobna želji, da bi našel dušo, ki bi se z mojo zvezala in združila. Kadar se sprehajam po cvetnih poljih, kadar tavam po senčnatih zelenih gozdih, kadar ptiči žvrgolijo, kadar je nebo jasno in modro, kadar vse oživi in se okrasi pod dihom pomladi, tedaj čutim isto žalost, isto skrb, isto željo, kakor ko solnce zapade. Ali razumeš, Rezka, kakšen je ta občutek, ki ti ga zastonj skušam razložiti?« »Jaz ne znam povedati tako kakor Vi, vem pa prav dobro, kaj je to.« »Kaj, Rezka?« »No, kaj naj bo? Dokler si mlad ...« »Ti je treba ljubezni. Ali ni to?« Rezka je še bolj zardela in se nasmehnila, kakor bi hotela reči: To je tisto. »Torej dobro,« je nadaljeval gospod Matej, »tebi je mogoče napolniti praznoto mojega srca.« »Lejte gospod, jaz sem zelo revna.« »Sem pa jaz zelo bogat. Ali mi moreš dali Svojo ljubezen za mojo ljubezen in moje bogastvo?« »Morem ,,. če bo oče hotel...« Gospod Matej, ki ni bil neumen, je spoznal, da bi bilo že nadležno, če bi Rezko še naprej spraševal ali ga mara ali ne mara. Neko dekle, ki je šlo po vodo, se je prikazalo pod kostanji, ki so rastli pred studencem, in gospod Matej se je požuril, da pomaga Rezki vedro na glavo vzdigniti, »Še jutri bom govoril s tvojim očetom,« je natihoma rekel Rezki. Deklici, ki je prišla k studencu, se je zdelo čudno, ker je bila Rezka tako rdeča; pa komu bi prišlo na misel, da bi kaj posebnega sumil o Rezki in o gospodu Mateju? Ali je bil pogovor, ki ga je imela z gospodom Matejem pri studencu, Rezki viseč? Edino, kar pove zgodovina, je to. da so Rezki oči žarele od veselja, ko je prišla domov, in da je cel popoldan pela in se ozirala na grajščino v hribu, (Dalje.) Zrakoplovna nesreča. Devet častnikov zgorelo. V Fišamendu pri Dunaju se je zgodila preteklo soboto dopoldne pretresljiva nesreča. Ob 8. uri zjutraj sc jc dvignil v zrak vojaški zrakoplov, v katerem je bilo 7 častnikov in inženirjev. Nameravali so fotografirati nekatere kraje. Za njimi je prišel neki vojaški letalni stroj, v katerem sta sedela dva častnika. Letalni stroj je zadel ob zrakoplov, plin, ki je začel uhajati, se je užgal, v par sekundah se je vse skupaj užgalo in v nekaj minutah je padlo pa zemljo zrakoplov, letalni stroj in 9 mrličev. Častniki so prileteli na tla z vi-fcine 400 metrov. Bili so vsi spečeni, ranjeni in črni popolnoma kakor oglje. Zrakoplov je popolnoma zgorel in ni ostalo od njega drugega kakor par skrivljenih železnih palic. Priče, ki so ves dogodek opazovale, pravijo, da ni bilo drugega slišati iz zraka, kakor pretresljiv krik, nato molk, dim in plamen v zraku in nato padec zra-koplovcev. Vojni minister je ukazal, da se pokoplje vseh 9 žrtev v skupni grob in da 6c jim postavi primeren spomenik. PODZEMELJSKI PLINI. 400 LJUDI ZADUŠENIH. Iz Londona poročajo, da je nastala v nekem premogovniku v Kanadi v Severni Ameriki velika nesreča. Vneli so se pod-iemeljski plini m nastal je velikansk požar, ki je zajel v jami 600 delavcev. Dim se vali v velikanskih oblakih iz rovov in silno otežuje reševalna dela. 200 delavcev so rešili, 400 jih jc postalo žrtev ognjenih plinov. Preden bo ogenj pogafen bo minulo najmanj teden dni. Gorenjske novice g Bohinjska Bistrica. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je umrl Josip Rozman, posestnik na Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici v 40. letu starosti. Bil je zvest pristaš S. L. S. Svetila mu večna luč! g Bchinjska Bistrica. V nedeljo se je vršil pod predsedstvom bistriškega g. župnika živinorejski shod za Bohinj ob zelo obilni udeležbi. Po jedrnatih, prepričevalnih govorih g. Legvarta in g. Cvenkeljna Sf- se vsi zavzeli za to, da se kar je dobrega pri bohinjski pasmi ohrani in kolikor mogoče zboljša. V ta namen se je osnovalo živinorejsko društvo. Takoj se je oglasilo več udov ter sestavil odbor. Shod jedno-glasno sklene, da sc pošlje na deželni odbor prošnja: 1. deželni odbor naj ukrene vse potrebno, da se že precej propadla bohinjska pasma ohrani, ukrepi in zboljša; 2. posebno naj sc podpira reja bohinjskih bikov, 3. od deželnega odbora naj se upe-Ijejo preskušnje molže ter vodstvo rodovnikov; 4. izdatno naj se podpira novoustanovljeno živinorejsko društvo za bohinjsko 6t dolino. — Z velikim navdušenjem se jc zaključi' lepo uspeli shod. g Z Brda. Na sv. Petra dan ima izobraževalno društvo svoj občni zbor. Ob tej priliki bo predaval naš poslanec dr. J. E. Krek. Ker se bodo obravnavale razne važne stvari, zato se vsi, tudi nečlani vljudno vabijo. g Kamna gorica. Pretečeni teden smo pokopali bivšega dolgoletnega župana in predsednika krajnega šolskega sveta, g. Frančiška Ž v a n , očeta gospoda župnika na Boh. Bistrici. Občinski odbornik je bil nepretrgoma nad petdeset let. Pri vseh volitvah je stal vedno na naši strani, ter si kot župan pridobil veliko zaslug, zlasti pri prezidavi župnišča. Pogreb je pričal, kako je bil priljubljen in spoštovan od cele okolice. Mir blagi duši! g Kcvor. Politični shod smo imeli preteklo'nedeljo v šolskih prostorih ob ogromni udeležbi mož iz domače fare, Križa in Podbrezij. Deželni odbornik dr. Lampe nam lc razjasnil deželno gospodarstvo ter zavrnil nesramne laži liberalcev, ki so jih trosili pri zadnjih deželnozborskih volitvah in tudi mnogo naših mož zapeljali, da so volili liberalno. Povedal je o g-oznih dolgovih, ki jih imajo liberalci v Ljubljani, kjer gospodarijo. Volilci so izražali svoje želje g. Lampetu zlasti za vodovod in, urav-navo'Bistrice. Gosp. doktor je obljubil po spešiti zgradbo vodovoda. Vsi smo bili s shodoro zadovoljni, ker smo čuli resnico in nc bodo grde laži liberalcev pri nas imele več kakega uspeha. g Iz Krope; Dne 2. julija se obhaja v Kropi vsako leto slovesno praznik »kovaški Šmaren-. Zjutraj je božja služba ob 7., dopoldne ob 10, popoldne pa ob 3. uri. — Či.st'vci Matere božje, pridite ta dan v Kropo! g Pri Sv. Ani so imeli tržiški Nemci v nedeljo veselico in sicer pri Žnidarju, kjer se čutijo popolnoma domače. V tej gostilni imajo nemške vžigalice, saj je pa tudi gostilničar Ankele, kakor pove ime popolnoma Nemec. Hajlali in vpili so pozno v noč. g Srednja vas v Bohinju. Zastavo društva, ki je zares umetniško delo iz dragega rdečega in belega damasta, je napravila vešča roka znane g. Ane Hofbauer. Delo dokazuje, da imamo tudi doma moči, ki lahko ugode še tako velikim zahtevam. Zelo lep je trak — trobojnica —, ki ga je darovala kumica g. Marija Hodnik iz Srednje vasi. — Pri nas v Bohinju neprestano dežuje. Bojimo se, da nam bo dež uničil vse poljske pridelke. Žita so lepa, pa rži so skoro vse polegle po tleh. Delavci po goz-deh verskega zaklada pa tudi skoro nič ne morejo zaslužiti vsled tega. Da bi bilo kaj kmalu bolje! g Na šenturški gori praznujejo na Ur-hovo nedeljo, dne 5, julija t. 1. 150letnico, odka:- je zidana in posvečena farna cerkev sv. Urha. Ob 10. uri je svečano cerkveni opravilo. — Popoldne po litanijah pa priredi izobraževalno društvo ob svoji petletnici ljudsko veselico z igro, g Iz Tržiča. V nedeljo, dne 28. t. m„ priredi Jugoslovanska strokovna organizacija veliko ljudsko veselico na vrtu g. Lovro Aljančiča v Bistrici. Pričetek ob pol 4. Pri veselici bodo razne zabave in bogata tombola. Ob slabem*vremenu se vrši veselica v ponedeljek, dne 29. t. m, Jugoslo-vanskr. strokovna zveza je najmogočnejša delavska organizacija, ki bo v Tržiču kma. lu štela 200 članov in članic in nudi delav. stvu največ koristi. Pristopajmo, delavci, k tej krščanski zvezi, v kateri je zbranih že nekaj tisoč delavcev. — V usnjarski to-varni Mallyjevi je pustilo delo več izute-nili pomočnikov, ker niso hoteli več delali za plačo, ki se daje dninarju in ne strokovno izobraženemu delavcu. Mesto pomočnikov je vzel tovarnar v delo — ženske. Med usnjarji ni več prave edinosti. V ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu 'jo vedno počivali usnjarji, to je bil njihov dan že od nekdaj. Letos so ga praznovali le pi j nekaterih tvrdkah, Mallyjevi usnjarji so delali. Stare navade ginevajo, izginja pa tudi zadovoljnost in sreča. g Na Vačah Bo v nedeljo, dne 28. t. in, birm a. Starišcm in botrom priporočamo, naj ne dajo otrokom piti opojnih pijač. Otroci bodo v šoli pri poduku in v cerkvi kot mašno knjigo rabili s pridom samo izvrstni *Š o 1 s k i molitveni k«, na kar opozarjamo botre. Dobi se na prodaj tudi na V«'ičah. — Naša »Ljudska hranilnica« je imela v preteklem letu prejemkov 90. 727 K 30 h, izdatkov 87.008 K 11 h, torej prometa 177.735 K 41 h. Koncem leta je bilo posojil 118.611 K, hranilnih vlog 153.084 K 45 h in 716 K 19 h čistega dobič-ka. Le složno delajmo tudi zanaprej njen razvoj in blagor našega kmeta! Notranjske novice. g Valburga pri Smledniku. Skrivnostna zacltva, ki je o njej poročal /Slovenec , je, čeiavno žalostna, vendar priprosta. V Trsti in enakih mestih ne mine meseca, dii si kako zapeljano dekle ne vzame življenja, ker jo zapusti njen ljubimec. TaIč- je dobilo leto? novo obzidje. Starca obrid;a ni mogel nihče pogledati brez Strahu. To silno težavno delo je pr* vzel in iu li mojstrsko izvršil naš Ion . 9n — eidarski mojster Anton Cim-!>-•:. V«!«- ieca tra priporočamo rsat oinui. c TmoTo na Nctraniskem. Pri volit-var so b naši nasprotniki tepeni. S tem pa š. ir vse končano. Zdaj delajo pokoro :-: zi s »oje grehe, s katerimi so se omadeževal cb zadniih volitvah. Dne 15. t. m. ic sil! pred tukajšnjim sodiščem Fr. Jak-setič gosi Iničar in trgovec iz Trepčan, ki K. o kaplanu Žganjarju lažnjive. -?ra vsi v Ljubljano! Da bo slavnost šc lepša m še bolj navdušujoča, prihite na ta dan koroški slovenski pevski zbori v koroških ! slovenskih narodnih nošah v Ljubljano. Zato pridite jih pozdravit vsi. ki imate narod ' noše, v narod, nošah, da zopet pokažemo sijaj m lepoto naših narodnih noš. Pogovorite se nemudoma doma. koliko Vas pojde Zbirališča bodo v nedeljo 5 julija točno od pol 9. do P. ure zjutraj: za narodne noše v -Ljudskem domu«, in pred -Ljudskim domom.; za društva Slovenske krščansko-socialne zveze«, in člane, ki nimajo narodnih noš v Alojzcvišču in na Poljanski ccsti pred Alojzeviičem; 7.a .Orle* pred orlovsko telovadnico ^Ljudskega doma. v Strc- : kjer se vrši velik ljudski tabor, ru t,afc' : rem govore zastopniki koroških Slo , ■ • n načelnik hrvaško-slovenskega kluh fo in deželni poslanec dr Anton Ko; tc a drugi. Ob tričetrt na 4 uro popole: , stolnici vrši velika cerkvena s; nosi Apostolstv a sv Cirila in Metoda Cer. kvenim govorom dr A. Merharja. : ;snika Si)vina Sardenka Ob tričetrt na 5 ,;;0 ;e v veliki dvorani Lmona velik jo^j koncert, na katerem nastopno b-. .ie a sestre iz Koroške s sv ojum narode - pej. mimi in uprizorijo vstoličen je slovtns»:e£a kneza po starih obredih Po konc-;-tu e ljudska veselica v vseh prostori; l"nin. na« . V nedeljo 5. julija dvignile s-. vsi v Ljubljano, nagov orite rvoje znane-: .r. prijatelje da se Vam pridružijo. Nec .i die 5. julija bodi nas dan. pravi slovenj.: lin d-sk; praznik. Na veselo in mnoge številno svidenje! Enodnevni čebelarski tečaj t ŠL Rupertu ne Dolenjskem pri • ku priredi Slovensko osrednje čeb-: irsko društvo za Kranjsko«, dne 26 jur.. . Dopoldne se bo predavalo teoretično od tri c-c-trt r.a osem do tri četrt na deset, pri no pa od 3 do pol 6. ure popoldne. Čebelarji iz Dolentske. komu; je mar za napredek čebelarstva, udeležile sc tega tečaja. Izobraževalno drcš:vc Semič ;'c v pri- ctihL jciošnjega leta ustancviio svojo g- a-bo. Vodi o Anton Plut s K: >avčjega vrha, k; c bil v .Ameriki dolgo vrsto let godbeni voaiteij, s toliko vnemo, da jc pri otvoritvi Belokranjske železnice ir pri procesiji sv. Rcšr.iega Telesa nasiopi.a z vso sigurnostjo. v veselje in ponos scm-ških iara-nov Fantje v resnici zaslužiio pri:- nje in občudovanje, da so v tako kra'.l.-: .3-su tokko dosegli. Je pa tudi par. i.ncje pošteno razvedrilo z godbt- kako: popivanje in ponočevanjc Romarski vlak na Trsat. Z V., po- ročaio: Kdor sc želi pridružili našer .. Katoliškemu slov. izobraževalnemu erjstvu, ki priredi 18. julija izlet k M B ni Trsat, v Opatijo in Postojnsko jamo. nai sc tc dni prijavi v župnišču na Viču \ si vožnja in vstopnica v krasne- Postojns.-.:• la' mo stane skupaj 9 K. Da nam bo rr £oč« pravočasno naročiti posebni vlak prosimo, zgLasite se tc dni. lzobražvcalno dr*štvo Podbrezie K priredilo dvakrat predstavo. Uprizorilo 'C igri: »Vaški skopuh' in Ljubezen Mariji; nega otroka-. Igri sta bili zanimivi Novi oder je lop — velja okrog 1000 K. Pripravlja se igra s petjem. Izobraževalno društvo pri Sr. Gregorju uprizori na praznik sv. Petra in Pava pop. ob 3. uri žaloigra Garcia Moreno • — Za blagoslovljeni« Gregorskega doma smo določili 26. julij, ako se nam n« stavijo kake nepremagljive ovire na po>- Tabor Svete vojske na Brezjah. V nedeljo, 19. in ponedeljek 20. julija. Vsak, kdor je nezadovoljen s sedanjimi pivskimi razmerami; kdor želi vsaj malo pripomoči k temu, da se pijančevanje zatre in treznost vpelje v našo domovino, pridi dne 19. julija na Brezje! ;. Razpored bo ta-le: V nedeljo popoldne ob 3. uri prva pridiga, potem pete litanije. — Nato Ififtrvo zborovanje pred cerkvijo. Go-fflg/ore; Deželni poslanec dr. Vinko Grego-^S* i č , kurat Jožef Kalin iz Drežnice, ce-fliarski svetnik Gustav Pire, zastopnica Spženstvir. gdč, Kat. Kirn, zastopnika Hr-Sfvatov P, Fortunat P i n t a r i č in gospod ^Vladimir S m o 1 č i č. Potem prosta bese-£ da vsakomur, kdor bo želel govoriti. Zvečer v mraku sprevod z lučicami, pri katerem se bo pela nova p r o t i a I -■'. k o h o 1 n a himna, vrsteč se z godbo. V ponedeljek zjutraj ob 7. uri druga ^pridiga (župnik Tomaž U 1 b i n k ), potem sveta maša (dr. K o v a č i č), — Nato drugo zborovanje, ki bo obenem o b-čni zbor »Svete vojske«. Najprej poročilo osrednje Zveze. Nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, — Za tem poročila pokrajinskih društev (podzvez): Štajersko, Koroško, Goriško, Tržaško, Hrvaško. Pri vsakem nagovor predsednikov in poročilo tajnikovo. — Potem drugi govori. Po končanem skupnem zborovanju (ako ne že prejšnji večer po sprevodu) lo-, čena zborovanja protialkoholnih zvez: du-[ hovniške, učiteljske in dijaške (bogoslovci, vseučiliščniki in srednješolci). V nedeljo bo zadnja sv. maša- ob pol dvanajstih, da bodo mogli tisti, ki bodo v nedeljo dopoldne na potu, biti še na Brezjah pri maši. Na taboru bo igrala godbaizSelc. Sobojevniki, somišjeniki, vsi, ki ljubite dom in rod, — iz vseh krajev in koncev slovenske in hrvatske zemlje — na Brezje, na naš tabor! Agitirajte za veliko udeležbo! Gospodarske vesti. KUPČIJA Z ŽIVINO. Vprežni voli se prodajajo po 76 do 80 K, debeli voli 80 do 86 K za 100 kg žive teže. Cena prašičev je vnovič padla. Debeli prašiči 100 do 200 kg žive teže se plačujejo kg po 1 K 4 li do 1 K 8 h. Lahki prašiči po 1 K do 1 K 4 h za kg žive teže. Največ povpraševanja je sedaj za prašiče od 70 do 90 kg žive teže. Plemenski prašiči za rejo se sedaj lahko kupijo za zmerno ceno. Prašiči za pleme imajo še vedno dosti visoko ceno. Na Dunaju so cene ostale skoro ne-izpremenjene, kakor smo poročali pred enim tednom. Pri bikih in teletih je cena nekoliko padla. ee Na razna vprašanja, zakaj je na dunajskem trgu tako slaba cena za živino, odgovarjamo, da vkljub temu, da se pripelje na dunajski semenj manj živine, kot se je je pripeljalo prejšnja leta, cena pada. Vzrok denarna kriza. Ljudje so začeli bolj skromno živeti. Tudi radi zadnje balkanske vojske so razne tovarne nekaj delavcev odpustile ali pa jih deloma tudi slabše plačajo. Posledica bolj skromno življenje. Od nas ni mogoče prodajati živine na Dunaj. Naše domače cehe so vedno v primeri z dunajskimi še dosti dobre. Vnovčevalnica za živino kupuje pitane lahke prašiče v teži 65 do 90 kg žive teže. Blago mora biti prvovrstno. Nadalje kupujemo tudi plemenske pras-ce in večje prašiče za pitanje in za pleme. Na prodaj pa je več lepih mrjascev in svinjic za pleme, cene jako zmerne. One prašičorejce, ki si hočejo po ceni nabaviti lepe plemenske prašiče ali breje svinje, opozarjamo, da je sedaj najbolj ugoden čas za to kupčijo. Na prodaj je tudi krasna težka kobila. Vse ponudnike živine še enkrat opozarjamo, da je navesti natančno ceno živine v kronali za kilogram žive teže. Nadalje je potrebno, da se ponudi iz enega kraja več živine skupaj, ker posameznih živali se ne izplača kupovati. Vsa naročila in ponudbe je pošiljati z natančnim naslovom odpošiljatelja na naslov: Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. VNOVČEVALNA DRUŽBA. Po prizadevanju več posestnikov se bode v kratkem osnovala večja vnovče-valna družba, ki bo skrbela za prodajo živine svojih družabnikov. Zlasti se bode skrbelo, da se dobijo odjemalci za lepo plemeno živino. Vnovčevalna družba se ne bo omejila samo na prodajo živine, temveč bo tudi kupovala lepo živino na lasten račun, predvsem pa hoče pospeševati rejo prašičev, ki so za eksport najbolj sposobni in zahtevani. Da bo to mogoče doseči, bo dobavila vnovčevalna družba svojim družabnikom tozadevne mrjasce in plemenske svinje, ker se bo le tako doseglo enakomerno blago za izvoz. Izbrala se bo pasma, ki je za pitanje najbolj sposobna. To je nujno potrebno, ako hoče vnovčevalna družba prodajati boljše blago, zlasti pa raznim pitališčem, dobaviti prasce v večjih množinah. Tako se bode lahko na tisoče prascev izrejalo za izvoz. Poleg imenovane vzreje prascev bo šla družba svojim članom z dobrim svetom na roko. Poskrbela bo za cena krmila, dajala bo tudi navodila, kako praktično in poceni krmiti in bo po potrebi prirejala ob nedeljah predavanja, v zimskem času pa večdnevne tečaje za krmljenje in izrejanje prašičev sploh. Vsak posestnik bo izrejal prašiče na svojem domu; ne misli se torej na lastne velike hleve, ker bi se potem le kmetom iz rok iztrgala prašičereja. Danes je nujno potrebna taka družba, ker je le tako mogoče enotno postopati pri vzreji in prodaji in obenem se navaditi novodobnega modernega gospodarstva v živinoreji sploh. Družabniki bodo lahko tudi prašičo-rejci, ki prašiče kupujejo za pitanje. Za te bo vnovčevalna družba po ceni dobavila dobre prašiče. Nadalje bo družba svojim članom poskrbela po ceni kredit za nabavo živine za rejo itd. Tako bo tudi revnejšim posestnikom najlepša prilika dana sodelovati pri tej veliki akciji. Družabnik lahko postane vsak kmetovalec. Vsa tozadevna pojasnila daje Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. Narodno romanje v Lurd pod duhovnim vodstvom gosp. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih s posebnim vlakom Začetek romanja dne 12. avgusta. Romarski skupini potujeta: Ljubljana, Pon-teba, Verona, Milan, Vintemille, Marsailles, Lurd, Ljon, Genf, Maria Einsiedeln, Inouiost, Ljubljana. Vožnja stane iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: I. K 540 —, XI. K 390*—, III. K 250-—. V teh vplačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo m napitnina. Programi se dobe pri pref. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Maliy, trgovec, Medija-lzlake pri Zagorju. 1948 mm ^SESE^a B8888c8EBcBaoG8Ba8BLB8BEBB88oc88SBBB888B Dobre knjige □□oocnccDCDcaoDDuaccDDDaaaDCDonnnr.D: □□□□ □oococotDuacoouuuouL oaauoaoc oaaanooc. □□□a M Kržič: Vzorniki prvega svetega obhajila. Cena 1 K, eleg. vez. 1 K 60 h. — Ta knjiga, ki je prva slovenska zbirka te vrste, prinaša izbrano zglede mladinskih vzornikov, katerim je bil dan prvega sv. obhajila vir sreče za celo življenje. Knjiga nudi prvoobhajancem najboljše sredstvo za dostojno pripravo na ta srečni dan. Vsled svojo vsebine ix> trajno blažila otroško dušo ter navduševala k vsemu dobremu in blagemu. Vzori, katere knjiga navaja, so vzeti iz raznih stanov in različnih družinskih razmer ter nudijo torej bogato preniembo. Pripomniti je treba posebej, da so upoštevani v prvi vrsti zgledi iz domačega kraja in najnovejšega časa. Zbirka se omejuje na najbolj mavkantne in različne zglede ter predočuje, kako so se naši vzorniki pripravljali na prvo sv. obhajilo, 3 kako pobožnostjo so isto prejeli in kako udano so se zahvaljevali za nebeško srečo, ki jim jo prišla v srce po prejemu prvega sv. obhajila. Tudi vnanja oblika te knjige je zelo prikupna. Ker ima več slik med besedilom, je cena izredno nizka. Od istega pisatelja je na razpolago ftidj prav tako spodbudna zbirka: Zgledi bogoljubnih otrok. Zbirka obsega tri snopiče, izmed katerih stane vsak broS. 60 h, vez. 1 K. — Tudi ta zbirka bo navajala otroka k bogoljubnemu življenju, krepila v njegovem srcu dobre kali ter uničevala plevel in strasti. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljub. ljani. Dogodke v Albaniji in druge nemire na Balkanu moremo zasledovati le. če imamo nov slovenski zemljevid Balkana. Kdov si je omislil že ta veliki zemljevid balkanskega polotoka, z novimi in starimi mejami balkanskih držav, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, naj si donaroči še krasno knjigo: Vojska na Balkanu; za elegantno broširan izvod mu je treba doplačati samo 4 K 50 h. — Knjiga je elegantno opremljena, obsega vso polno slik, načrtov, umetniških tabel, vojnih prizorov, skic itd. itd. in ima izredno nizko ceno. Dolžan: Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdiuije potrebo. Cena 3 K. eleg. vez. 4 K. — Ta izredno praktična knjiga, ki si je v par mesecih, odkar je izšla, pridobila že velik sloves med slovenskim ljudstvom, je za vsakega posameznika neprecenljive vrednosti. 'I njeno pomočjo bo vsak sam lahko pravilno pismeno občeval z uradi in tudi dosegel kar prosi ali zahteva. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slov. kaloi. izobraževalno društvo v St. Jerneju uprizori na praznik sv. Petra in Pavla igro »Skrivnostna zaroka«. Prijatelji zabave uljudno povabljeni ta dan v društveno dvorano. Raznoterosti. Ruski car proti pijančevanju v armadi. Ruski car je izdal proti pijančevanju v armadi zelo strog ukaz. Vojaki ne smejo ves čas svoje aktivne službe nobenega alkohola užiti, naj bo že v tej ali oni obliki. Častnikom je prepovedano pošiljati vojake po pijačo. Kdor je kaznovan zaradi prestopka te postave, ne more biti v službi po\išan. Podčastniki, ki so bili zaradi pijanosti kaznovani, izgube svoje šarže. Alkoholne pijače se smejo v častniških ka-zinah prodajati samo med obedom. Tudi častrikom so dani novi predpisi, po katerih ne bodo smeli tako piti, kakor je bilo doslej v navadi. Za pagane. V neki večji vasi je župnik naznanil, da se bo pobiralo med mašo za paganskc otroke in misijonske namene med zamorci. Ko je cerkvenik prišel med pobiranjem s pušico tudi do vaškega mesarja, je ta zagodrnjal, češ, da nc da nič za misijone. Cerkvenik mu nato postavi pušico še bliže in pravi: »Če ne daste nič, naj bo. Sedaj pa vzemite ta drobiž iz pušice in obdržite ga zase. Ta denar je tako določen za pagane.« V korist vsakemu ponovimo, da se dobita dve reelni sredstvi: Fellerjev iluid iz rastlinskih esenc z oblastveno zavarovano znamko „Elza-fluid" in prebavo pospešujoče Fellerjeve odvajalne rnbarbara krogljice z oblastveno zavarovano znamko „Elza-krogljice" pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Klza trg št. 16 (Hrvatsko). Ta sredstva iz naravnih zdravilnih rastlin prirejena so tudi po ceni. — 12 malih ali C velikih »li 2 specijalni steklenici Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, in zavitek vsebujoč 6 škatljic Feller-jevih ral.arbara krogljic z znamko „Elza-krogljice" t krone franko. SKRIVALNICA. Ženski ideal je elegantna, vitka po stava in važen predpogoj v dosego tega je vsakdanja uporaba »Hunyadi Janos« grenčice. Ta zdravilna voda odstrani zanesljivo in brez nasilja zaprtje in vse posledice zaprtja. Na tisoče pohval od najznamenitejših zdravnikov in univerzitetnih profesorjev v Evropi o izvrstnosti »Hunyadi Janos« grenčice svedoči dosti jasno o njeni zdravilni vrednosti. »Hunyadi Janos«, ki po pravici uživa svetovno slavo, se dobi v lekarnah, dro-gerijah in prodajalnicah rudninskih voda. Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka £'. Čude n, ki je res domača tvrdka. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu je bil svoj čas jirevzel gospod H. Suttner, Čudnov svak, ki se je pozneje preselil v Gradec. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden še vedno na Mestnem trgu. £axigei idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30. Dobiva so v lokarnnh in pri plavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. Sleckenpierd - lilijno mlečno milo BERGMANN & CO., Tešin ob I*abl je slojkoprej noobhodno potrebno Ka raoijonalno negovanje kožo in lepote. Vsaki ru in najcenejša pot v _ Ameriko in Kanado je čez TRST CUNARD LINE Pojasnila in vozne karte daje: Andrej Odlasek v Ljublfani, Kolodvorska ulica 35, poleg znane gostilne „PRI TIŠLARJU". 36 AGENTUR! raznih strok, tu in inozemskih dobavlja proti 60 v v znamkah Universal-Verlag, Dunaj II., Schiiltel-strasse 93, Mezzanin 5. 2101 Najboljšo koruzo za setev in mlev . u K 19— koruzo za krmo...........ti „ 16-50 vedno svežo moko za krmo .... ti, „ 15-— vedno svežo lanene tropine . . . . fi „ 20'— vso za 1C0 kg razpošilja Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33 prvo ljubljansko javno skladišče. „ suhe gobe in druge deželne pridelke Kupuie vedno po najvišji ceni. 2094 10 izbornih vrst se cono proda. 40 m dobrih ostankov za obleko...... 40 „ popol. modernih ostankov za obleko 30 „ „ finih ostankov snkna ..... r> komadov tožkili, belih, postelj, rjuh . . . 1 ducat dobrih brisao ........... 1 „ zelo težkih platnenih brisao .... I „ finih brisao iz damasta ...... 4 komadi najboljših žonskih srajc s čipkami 4 „ solidno ba'vanih moških srajc . . 50 kom. močnih žepnih robeov belih in barv. Adolf Zucker, Plzen 131 (češko). Največja izdelovalnira perila in tkanin Razpošiljam samo po povzetju. Vzorco 110 razpošiljam. Nougajajoče vzamem brez obotavljanja nazaj. 903 K IS'— „ 20- 18'— 10— _ 2'90 „ 4'8o „ 0 — „ »10 ■ 610 t, 8*— :•: * * «; -•' «:*: m * * Gritzner Šivalni stroj najboljši. Jamčim 10 let. Vsaki Gritznerjev stroj krpa (maši) nogavico, perilo in vezo (Stika) krogljičen tok. 21/2 miljona že v rabi. Edina tovarniška zaloga: Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip, poleg gostilne ,Fajmo$ter<. Pri sodniji v Radovljici bode dne 1. julija t. L ob 10. uri dopoldne na dražbi prodano posestvo hiš. št. 3 na Brezjah obstoječe iz hiše, mlina, žage, gospodarskih pošlo« pij, gozdnih in zemljiških parcel. Najmanjši ponudek je 64'JO kron, vadija treba založiti 973 kron 48 vin, Natančneja poiasnila dajeta: Ana Pretnar, posestnica na Zgor. Dobravi 1, pošta Podnart in Lorenc Šivic, posestnik na Brezjah. 1996 VtiCKLABRUCK ZGORNJE AVITRII/KO, DUNAJ, IX Zastopnik: Janach J Go., Trst Edini .loven.' :avod brez tujega kapitala jc: 1U0 VZflJEJVIfln ZAVA^OVAIifilCfl proti požarnim škodam in poškodbi ceirkvenih zvonov Iijubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tudi stavbo mod časom zgradbo, 2. vso premično blago, mobilijo, poljsko orodje, strojo, živino, zvonove in enako, 3. vso poljsko pridelke, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetju in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamozno osobo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katoro ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in adnln«, ki so znašalo 1. 1912 K 873 850-17, so poskočilo koncem 1. 1913 na K 73G.147'17. Tedaj, čim večje zanimanje za ta edini slovonski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudb, ln pojasnila daj. ravnateljstvo, glavno pov.rj.nlitvo v O.ljn in na Proseku, kakor tudi po vseh farah na.tavlj.nl rov.rjenlkl. Cono primerno, hitra cenitov in takojšnjo izplačilo. Slovenska trgovska šola v Ljubljani (Kongresni trg St. 2) s pravico javnosti. Sprejemno naznanilo. Dvorazredna trgovska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Urez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Odbodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini. Dvorazredna trgovska šola za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake st*ednje šolo. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje se bo vršilo v soboto, 4. julija 1914, od 9. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj pri-neso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter i rispevka k učilom. Ostala pojasnila daje tudi pismenim potom (2008) ravnateljstvo. Ljubljana. 12. junija 1014. C lin U V mu plačam 3UU R te V asih kur-lih očes, bradavic in trde Koie tekom 3 dni bolečin no odpravi moj uničevalec korenin Rla- balzam. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50. tam. mii Mi Pošt pred. 12 TllOgr Častite gospodinje! Zahtevajte povsod domačo: v zavitkih po 10, 20 in 50 vin. Pristna le z imenom „VIKTORIA". - .Razpošilja se tudi v vrečah A 5 kg I roti povzetju za K 4*— iranko na vsako jiostajo h krasnimi darili. Vlktorla tovarna Kavlnih surogatov v Ljubljani Vzorci brozplaCno! Vzorci brezplačno! ;i šivalni stroji so „PFHFF" 10 letna garancija Ign. Mak iLjubljana, Sodna ulica št.7. Edino zastopstvo: Puch - koles (r#l Ceniki zastonj in poštnine prosto. ~1 •lip1 i SANATORKJM • EMONA i ZA'NOTRANJE -IN.KIRIJRGICNE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. 1 LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 41 SEreD!mm:pRimRijDRFR.DERGANC' Polni jarmeniki za žage in vseli vrst stroji za obdelovanje lesa najnovejše izborile konstrukcije in izborile izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar-je, sodarje in tesarje. Turbine za vse vodne razmere. — fracizi). re-gulalorji. NaifcoljSb priporočila tp in inozemskih obratov. Točam« v tlelo: Turbinska naprava za . kranj. deJel. elektrarna: 2 turbini po 1600 konj. sli. Najcenejša ln najhitrejša vožnja 56 eriko - je s cesarskimi brzoparniki = Kronprinzessin Cacilia, Kaser VJIIheim II.. Kronprinz Wiihelm. Kaisei Wllheln derGrosse. Ceorg V/aschington. Prinz Friedrict VMhelm. Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica St. 35, nasproti stari TiSlerjevi gostilni. BB Kdor je bolan na telesu ali na dnhu, mu navajam srodstvo, edino te vrste: krogljice za desinficiranfe črev po predpisih g. prof. dvoru, svetnika dr. Neusserja na Dunaju. — Glavobol, omotica, bolečine v želodcu, na jetrih in ledvicah, nervoznost, slab počutek, tre-sen'o, pomanjkanje spanja in mnoge druge težkoče izvirajo od zastrupljenja črev. Torej: desinficirajla čreva! Cena K 3-BO in K 5'—. 2007 Lekarna „Zum schwarzen Baren", Dunaj I., Graben 1. katero rabile pri nakupu blaga, vam da vedno večje veselje, zahajati v trgovino R. Miklauc v Ljubljani, kjer najdete največjo zalogo blaga za moške in ženske obleke, najnovejše vrste po zanesljivi ceni, da se prav lahko prihrani za druge različne nakupe in stroške denar vsled tega se priporoča slavnemu občinstvu blizu 50 let obstoječa tvrdka R. 1 ta v Ljubljani. Kdor ne more osebno v Ljubljano, naj piše po cenik, ki se mu takoj brezplačno dopošlje. Zahtevajte velik! cenik brezplačno in poštnine prosto. z več kot 1000 slikami! Poštnina in znvojnina prosta. Neugajajoče zamenjam ali denar nazaj. St 50. Prave dunajsko harmonike najboljšo kakovosti, garantirano dobro preizkušen, priporočljiv inštrument. Za boljše in večje zahtevajte moj cenik. 8 tipk, 1 register, 13 glasov, 24—10 cm.....K 3 20 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, 24—12 cm.....K 5-40 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, 24—12 cm.....K 7 20 20 tipk, 3 registri, 70 glasov, 30—15 cm.....K 1080 Stev. 54. Najcenejši aparat za briti, dobro poniklan z dvorezno klino, ranjenje čisto izključeno, z eno nadomestilno klino. Komad K i-75. Posamezne kline it 25 vinajrev. St. 57. Stroj za striženje las, fino poniklan z dvema nastavkoma za striženje, režo cez dva zoba, poniklani držaji. Rože brez nastavka , "'!"> 8 to.nkl>" nastavkom 7 mm, z debelim nastavkom 10 mm, cela dolžina Jo m po) cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad K 4.80. — isli stroj za striženje brade najboljšo kakovosti. Komad K 580. St. 51. Fino, absolutno zanesljiva britev, Sollingen izdelek, polširoka, pol votlo bruššena, K 1-40. Ista še boljša, ozka, popolno votlo bruena K 3'—. E. LUNA, Maribor ob B. štev. 65 Prva razpošlljalna galanterijskega in pletenega blaga in gosp. orodja. Razpošilja v vse dežele. 23328953313123483232