Štev. 21. TRST, petek 21. januvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. )'«>tnmiette štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). CGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, '"»smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka r»adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. 0gla«e sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti"*. _ Plačljivo in utožljrvo v Tr*tu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko* V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maročnina a* nadeljako lzdaaj* „KDISOBTZ' »tu*: sa eelo lato Kron 5-30, za pol lata Kron 3 O O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li>ta UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost- Natisnila Tiskarna „Edinost -vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica —- Giorgio Galatti štev. 18. - PoJtno-hranilnRni račun St 841 652. TELEFOM št. 11-57. Narodna delavska organizacija. Delavci iz mesta in okolice! Pod geslom „Dajte nam zaslužka-, sklicuje podpisana za nedeljo, dne 23. januarja 1910 velik protestni shod mesta in okolice, ki se bo vršil točno ob 10. uri predpoludne v dvorani „Nar. doma*4 v Trstu. Dnevni red: „KRUHA NAM DAJTE!" Delavci iz mesta in okolice! Vsi na ta protestni shod! ODBOR „Narod, delav. organizacije41. BRZOJflUNE UESTI. Goriški dež. zbor. GORICA 20. Začetkom današnje seje je utemeljil poslanec Faidutti svoj predlog glede interpretacije § 16 dež. volilnega reda skozi namestništvo v kolikor se gre za sestavo volilnih imenikov za veleposestvo. Zahteval je, da se predlog odstopi juridič-nemu odseku. Na predlog dr. Pettarina je bil predlog oddan verifikacijskemu odseku. Posl. Mejzlik je motiviral svoj predlog, da se ima vlado pozvati, naj odredi potrebno, da se začne čimpreje z gradbo mostu preko Soče. Predlog je bil takoj sprejet nujnim potom. Na to je bilo sprejetih več zakonskih načrtov. Med temi zakonski načrt, s katerim se sklene premembo pravil deželnega hipo-tečnega zavoda v tem smislu, da sme v časih, ko deželni zbor ne zboruje, deželni odbor določiti obresti posojil, dalje zakonski načrt, s katerim se zakon od leta 1882, zadevajoč prisilno plačilo občinskih dolgov, ki niso javnopravne narave, raztegne tudi na dolgove cestnih odborov in drugih javnih korporacij. Dalje je bila sprejeta resolucija, s katero se vlada poživlja, naj odreja poizvedbe o elementarnih škodah na podlagi naznanila prizadetih in dotičnih občin in ne šele, kakor to zahteva finančna direkciju v Trstu, na podlagi katastralnih dat. Prihodnja seja v torek ob 4 pop. Dalmatinski dež. zbor. ZADAR 20. V današnji seji je odgovoril namestniški podpredsednik Tončič na več interpelacij lokalne narave. — Bilo je vsprejetih več inicijativnih predlogov. Med temi tudi predlog, da se pritegne pomorske častnike, mornarje in ribiče v socijalno zavarovanje. Nova vlada na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 20. Ne odgovarja res-niei vest neke tukajšnje korespondence, da je Ladislav Jankovics prevzel listnico mini-sterstva na najvišem dvoru v Khuen-Heder-vary-jevem kabinetu. BUDIMPEŠTA 20. Bivši državni tajnik v trgovinskem ministerstvu Szterenyi stopi v ravnateljstvo ogrske agrarne in rentne banke. Szterenyi bo izvoljen predsednikom te I^Hrikc BUDIMPEŠTA 20. Kakor znano, je ministerski predsednik grof Khuen-Heder-vary naprosil predsednika poslanske zbornice Gala, naj skliče na konferenco voditelje O o L i s T F. K, 00 Igralec. strank. Ker ni prišlo do te konference, je sklenil ministerski predsednik, da posamično poseti voditelje strank ter jim uradno priobči vladni načrt. Ministerski predsednik prične s temi poseti tekom današnjega dne — Ban Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 20. Ban baron Rauch dospe jutri v Budimpešto, da poroča mini-sterskemu predsedniku. Ministerski predsednik se bo posvetoval z banom o hrvatskem vprašanju. Namestnik reškega guvernerja grof Wickenburg pride tudi v Budimpešto, da poroča novemu ministerskemu predsedniku. Nevihte na Francoskem. PARIZ 20. Mnogo poročil z dežele javlja o povodnjih v Chambery-ju, Belfortu, Remiremontu in St. Menehouldu. Na mnogih krajih so zveze pretrgane. GEX 20. Grozno neurje, ki je trajalo 24 ur, je spremenilo vso planjavo v jezero, tako da ni možno pasirati cest in železnic. Provzročena škoda je velika. O velikih povodnjih poročajo tudi iz St. Clauda, Mo-reza in Vaile Bienne. Pota v gorovju so razdejana. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 20. Do 1 ure po noči je bilo izvoljenih: 129 unionistov, 118 liberalcev, 23 pristašev delavske stranke in 44 naci-jonalistov. Unionisti so dobili 57, liberalci 9 mandatov in stranka delavcev 1 mandat. LONDON 20. (Ob 11.30 predpol.). Izvoljena sta bila dva nadaljna unionista. LONDON 20. Na podlagi resultatov do 3 popoludee so znani sledeči resultati: 158 unijonistov, 171 liberalcev, 26 članov delavske stranke in 45 članov narodne stranke. Uni-jonisti so dobili 70 glasov. LONDON 20. Državni tajnik zunanjih zadev, Grey je bil v Berniche zopet izvoljen. Požar parlamentarne palače v Carigradu. 70 mil. škode. CARIGRAD 20. Škoda, ki jo je prov-zročil požar na parlamentarni palači, znaša 70 mil. frankov. Rešili so skoraj vse dokumente senata, dočim so uničeni vsi arhivi zbornice in tudi listine tičoče se proračuna. — Uradnik ministerstva, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo palače, meni, da so provzročili požar nekateri delavci plinarne, ki so prenašali goreče oglje. Dementi. PETROGRAD 20. Listi so priobčili vest, da sta Nemčija in Rusija sklenili neko važno pogodbo. Na pristojnem mestu označajo to vest kakor absolutno neutemeljeno. _ Naši zastopniki v tržaškem mestnem svetu. Poročal d r. W i I f a n na javnem shodu v „Nar. domu" dne 16. januarja 1910. Dr. W i 1 f a n je v svojem govoru pred vsem povdarjal, da je bila želja slovenskih mestnih svetovalcev, da bi po polletnem delovanju v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru poročali svojim volilcem na javnem zborovanju v „Nar. domu", tem središču slovenskega življenja na tržaškem ozemlju. Četudi so slovenski mestni svetovalci izvoljeni od okolice, se čutijo vendar tudi zastopnike mestnih Slovencev. To pa tembolj, ker so tudi mestni volilci dali svoje glasove v okolici izvoljenim zastopnikom, ki so kandidirali tudi v mestu in se torej zastopniki slovenske okolice zavedajo, da ! imajo tudi v mestu za seboj na tisoče volil-' cev. Smatrajo zato za svojo dolžnost, da poročajo o svojem delovanju tudi pred mestnimi volilci. Pozneje bodo seveda posamezni zastopniki tudi po okolici poročali o svojem delovanju. Nadeja pa se, da pride čas, ko bodo tudi mestni Slovenci zastopani v mestnem svetu in da se število 12 slovenskih zastopnikov v mestnem svetu kmalo pomnoži. Nadeja pa se ob enem, da, kakor so združeni sedaj, se tudi pozneje ne razcepijo. Ni še prišel čas, ko bi bilo možno misliti na cepljenje, to tem manje, ker imamo pred seboj takega nasprotnika. Je optimistov, ki mislijo, da se naše narodno življenje razvije že tekom par desetletij tako, da-bomo lahko mislili na cepljenje. Ali življenje narodov se ne šteje po desetletjih, ampak po stoletjih. Pomislimo samo, koliko časa se že borimo za slovenske šole v mestu. A kje smo ž njimi ? Zato tudi ni misliti na to, da bi mi za kakih 10 let že dosegli ono točko, ko se lahko ločimo. Ne na cepljenje, ampak na pridobivanje moči moramo misliti!! Ker smo bili dosedaj složni, ker nastopamo složno, zato tudi moremo beležiti vspehov; posebno pa opažamo, kako vsplamtevajo narodnega navdušenja oni, ki prihajajo sem iz drugih pokrajin. Bojevati se moramo zdriiženo in z dru-zenimi močmi! Boj za narodno omiko, zboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva : to je naš program! Od volitev je minulo še-le pol leta. V tako kratki dobi se seveda ne more dosti povedati o delovanju zastopnikov, ki se vrši na dvojen .način : prvič narodno delovanje med ljudstvom, drugič delovanje v mestnem svetu. V mestnem svetu moramo pred vsem računati, koga imamo proti sebi! Po mnogih letih je sedaj prvič, da se slovenski zastopniki v mestnem svetu nahajajo nasproti dvema strankama : nasproti italijansko-Iibe-ralni večini na eni, in socijalnodemokratični manjšini na drugi strani. Italijani v mestnem svetu so pred vsem stranka, kateri se gre za ohranitev strankarske moči. Oni niso zastopniki celote italijanskega naroda, ampak le zastopniki svoje stranke. Ko prihajajo v mestnem svetu na razpravo gospodarske stvari zapostavlja ta večina vse druge interese interesom svoje stranke. V drugi vrsti so to narodni fanatiki. Povdarjam naj samo eno: ko bi bili mi Slovenci tako trdi in neizprosni, kakor je to italijanska večina v mestnem svetu, bi se nam že davno bolje godilo. — A temu se protivi naša mehka narav. Vnanje forme, pod katerimi se vrše boji v mestnem svetu, so sicer uljudne, ali za prijaznim smehljajem, s katerim večina odklanja naše zahteve, se skriva najhuji narodni fanatizem, ki je globoko ukoreninjen v srcih sedanjih italijanskih zastopnikov. Seme, ki je bilo sejano v šestdesetih in sedemdesetih letih, dozoreva svoj sad, katerega bo možno iztrebiti še-le čez desetletja. Vzlic vsemu temu se da govoriti s to gospodo o vprašanjih, ki se zadevajo interesov stranke. Socijalistom, ki so v mestnem svetu še šibkeji, nego mi Slovenci, se godi, kakor človeku, ki je bil dolgo pod pritiskom. Sedaj so prišli do odduška, da se morejo svo- ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Kuezi ipieal <*". XI. Doetoj evukij Poslovenil R K. ..Toda zdraviti jo je treba, m. Astlej." r.0, da! Poklical sem že zdravnika in, ako umre, mi boste dajali račun za njeno smrt!" Ostrmel sem. „Toda, m. Astlej, kaj naj ponie-nja to 1" „Ali je res, da ste priigrali včeraj dvesiotisoč tolarjev 1* „Samo stotisoč forintov." „Nu, vidite! Odpotujte torej danes zjutraj v Pariz !" „Zakaj ?" „Vsi Rusi, ki imajo denar, potujejo v Pariz !" mi je razložil z glasom in izrazom, kakor da bi čital to iz knjige. „Kaj naj delam poleti v Parizu ? Jaz jo ljubim, m. Astlej; sami veste." „Res 1 Jaz sem nasprotno prepričan, da ne. Poleg tega pa zaigrate, ako ostanete tu, vse in ne boste imeli, s čim bi se peljali v Pariz. Pa z Bogom, docela sem uverjen, da še danes odpotujete v Pariz.' „Dobro, z Bogom! Toda v Pariz ne pojdem. Pomislite, m. Astlej, na to, kaj bo sedaj pri nas! Skratka: general... in sedaj ta dogodek z miss Pavlino, — saj to se raznese po vsem mesta !" „Da, po vsem mestu! General, menim, niti ne misli na to m mu tega ni mari. Tudi ima miss Pavlina popolno pravo, da biva, kjer hoče. Glede rodbine je možno zanesljivo reči, da ta rodbina več ne obstoji." Šel sem in se smejal čudni uverje-nosti tega Angleža, da pojdem v Pariz. „Toda, ako umre Pavlina, me ustreli v dvoboju," sem si mislil, — „to bi bilo še preiskav !u Bogme, da mi je bilo žal za Pavlino, toda ravno tisti trenutek, ko sem se dotaknil včeraj igralne mize in začel grabiti kupe denarja, je stopila moja ljubezen v ozadje. To pravim sedaj; tedaj si nisem bil tega še popolnoma svest. Mar sem res pravi igralec in ali sem res... tako čudno ljubil Pavlino? Ne, še vedno jo ljubim, Bog ve to ! Tedaj, tedaj sem ostavil m. Astleja in šel domov; silno sem trpel in si dajal ukor. Toda ... toda, tedaj se mi je pripetilo nekaj silno čudnega in neumnega. Hitel sem h generalu, ko so se neda-daleč od njegovega stanovanja naenkrat odprla vrata in nekdo me je poklical. Bila je to m—me veuvs Cominges in poklicala me je po naročilu m—lle Blanche. Stopil sem v njeno stanovanje. Bilo je majhno, dve sobi. Iz spalnice se je razlegal k nam smeh in krik m—lle Blanche. Pravkar je vstajala. »A, c' est lui! Viens done, bete ! Je-li res, que tu as gagnć u ne montagne d'or et d' argent ? J' aimerais mieux Y or !*)" „Da, dobil sem," sem odgovoril s smehom. „Koliko?" „Stotisoč forintov." „Bibi, comme tu es bete. Pridi vendar sem, da bom lažje slišala. Nous ferons bombance, n' est-ce pas ?2) *) A, on je: Pridi vendar, tepček ! .Je-li res, da si dobil goro zlata in srebra. Imela bora rajše zlato. *) Bibi, kako si neumen!.,.. Napravili bomo furorje, kajne ? bodno oddahniti, svobodno dihati. Posledica temu je, da dajajo svojemu osvobojenju od-duške z dolgimi govori, raznimi predlogi itd. Tudi socijalno-demokratičnim zastopnikom so interesi stranke nad vse drugo. Toda tudi oni so Italijani. Slovensko vprašanje jim je interesantno le v toliko, da se lahko pobahajo z malo internacionalizma. V ostalem pa nimamo od socijalistov mi Slovenci ničesar pričakovati, izvzemši^ kake platoniške izjave v prilog slovenskim šolam. Druge pomoči pa gotovo nobene. V očigled temu strankarskemu razmerju je začrtan tudi položaj slovenskih zastopnikov v mestnem svetu. Oni morajo delovati s kritiko in tirati opozicijo. Vspehov danes ne moremo dosezati ali mi delamo za daljno bodočnost. S tem, da dosledno kritikujemo postopanje in delovanje večine, prepričamo polagoma italijansko ljudstvo, da ne bo več volilo takih zastopnikov. Zato so tudi slovenski zastopniki v mestnem svetu vedno povzdignili svoj glas, ko je šlo za narodno vprašanje. Kakor socijalnodemokratična stranka, istotako smo se tudi mi vedno potegovali za koristi najširjih plasti ljudskih slojev, posebno pa za interese slovenskih delavcev. Po tem programu smo se tudi ravnali na razpravi o proračunu. Sledili smo korakom svojih prednikov s tem, da smo proračun cd-klonili v splošnosti, a predlagali v podrob-nostik razne premembe. Ko gre za italijanske potrebe,, ima večina sto- in stotisoče, kakor za občinski gimnazij, realko itd. Ko pa gre za kako potrebo v okolici, za kak kal, vodnjak, pot itd., tedaj so v najboljem slučaju pripravljeni stvar odstopiti kakemu odseku v študijo. Navadno pa prihajajo z obljubami in tolažbo, da še ni prišel moment, da se stvar izvrši v najbližji hodočnosti, da pa vprašanje še ni dozorelo itd. A takrat, ko zahtevamo slovenske šole v mestu, nam doni vedno nasproti odločen :*ne ! In ta „ne" bomo gotovo še dolgo slišali, V e n d a r s e j e n a š položaj od poprej znatno zboljšal s tem, da smo sedaj zastopani tudi v mestnem odboru kjer sta svet. Alojz Goriup in dr. Slavik, in skoraj v vseh komisijah, kjer se pripravljajo predloge za plenum mestnega sveta. Tako nam je omogočeno, da lažje od bližje kontroliramo. Pozitivnih vspehov seveda ne moremo pokazati, ali prosim, da nas ne sodite po vspehih, ki smo jih dosegli, ampak p o našem splošnem delovanju. (Živahno odobrovanje.) Pisma iz Koroške. a. Opirajmo se vnovič na XIX. člen državnega temeljnega zakona 21. dec. ki pravi, da so vsi narodi enakopravni, da imajo vsi ieziki enako veljavo, da morajo biti v narodno mešanih krajih jezikovne naprave take, da se drugim manjšim narodom ni treba učiti tujih jezikov itd. Ali veljajo te določbe tudi za slovenski del Koroške? Odgovor je da ne. Torej po tem zakonu Slovenci nimamo pravic. Za slovenski del Koroške velja povsod le nemški jezik. Uradni jezik pri deželni vladi, pri okrajnih glavarstvih, tudi malo dane pri vseh občinah je v slovenskem delu dežele le nemški. Le malo Stopil sem v spalnico. Valjala se je pod baržunasto odejo rožnate barve ; izpod odeje so se kazala rjavkasta, zdrava ču-dovito-lepa ramena, ramena, kijih je možno videti samo v sanjah, ki so bila jedva pokrita z batistno, z najlepšimi čipkami obrobljeno srajco, kar je čudovito pristojalo njeni temni koži. „Mon fils, as-tu du coeur3)?" je zaklicala in se zasmejala, ko me je ugledala. Smejala se je zmirom veselo in včasih celo od srca. „Tout autre ..." sem začel paraira-ztyoč Corneille-a.4) „Torej vidiš, vois tu je nenadno zaklepetala. „Najprej mi poišči nogavice in mi pomozi, da se obujem, a potem, si tu n'est pas trop bete, je te prende a Pariš.5) Vedi, da takoj odpotujem!" „Takoj ?" „Cez pol ure." In res je bilo vse pripravljeno. Vsi koyčegi in druge reči so bili pripravljeni. Kavo so že davno popili. (Pride še.) s) Dragi moj, imas kaj srca ? 4) Vse drugo.... Corneille, francoski pesnik^ *) ue nisi preveč neumen te v/aJiw ▼ 1 Stran II. „EDINOST < st. 21. V Trstu, 21 januvarja 1910. število občin, kakor Sele v celovškem, Je-{Zmaga radikalnega kandidata zersko Rktrira in Sir Honiol i; irnliUrtirčtom I »•<• ____» _____X i. _ ___ zersko, Bistrica in Sv. Daniel v velikovškem okraju, uraduje v slovenskem jeziku. Vse drugo število slovenskih občin uraduje izključno v nemškem jeziku. Znamenita a žalostna prikazen je vrsta občin, v katerih sedijo v odborih slovenski možje, ki jim na-čeljujejo slovenski župani, a vendar vladajo v teh občinah prav zaprav nemčurski tajniki. Njih se vprašuje vlvseh stvareh za svet, leti odločujejo povsod in tako tudi o obče-valnem jeziku. Prvi in pravi znak slovenske občine je vendar slovenski uradni jezik in komično je, če sedijo v odboru zavedni Slovenci, a uradni jezik je nemški. Vidi se tukaj, kakšnega značaja je po većini koroški Slovenec: pušča veljati, da ima vsa zunanjost tuje lice; tuj pečat je vtisnjen na elementarne organe, tuj znak nosijo vse najnižje naprave. Torej že v kmetskih občinah in tudi takozvanih slovenskih (z malimi izjemami) se koroški Slovenci ne poslužujejo svojih pravic; vse je tuje, niti besedica se ne beleži v domačem jeziku. Vsi razglasi, vsi ukazi, vsa določila, tudi kažipoti, napisi, kratko malo: vse nosi tuj pečat na sebi; narodnega domačega ne vidiš niti črke. In če so v občinah take razmere, kako je potem na višjih instancah ?! ! Okrajna glavarstva so seveda še bolj nemška, njih uradni jezik za Slovence je nemški. Nemški uradniki od prvega do zadnjega, vsi zagriženi, tvorijo močan nemški živelj in krepijo tuji element, ki vlada poslušne slovenske podanike. Tako je na političnih oblastih. Na s o d n i j a h je enako. Na vseh sodnijah je slovenski jezik malodane že odpravljen. Znani so boji za slovenščino na deželni sodniji v Celovcu, a tudi drugod ni nič boljše. Slovenskih sodnikov ni nikjer na Koroškem, vse prestavljajo v nemške kraje. Drugi slov. sodni uradniki so bele vrane; obče-valni jezik je povsod nemški. Vsaki pameten človek mora spoznati, kakšne razmere vladajo, če uradniško osobje ne umeje jezika strank, če stranke ne umejo uradnikov. Ali kakšen jezik govorijo takozvani kurzovci in kakšno spakedrano nemščino nekateri Slovenci, ki so se je naučili v svetovno znamenitih koroških šolah: če človek to vidi in sliši, še le dobiva pravi pojm o škandaloznih razmerah, ki morejo in smejo vladati samo v Avstriji. Kakšne so šole, o tem se je tudi že neštetokrat pisalo po slovenskem časopisju. V čisto slovenskih krajih imamo že veliko število nemških šol, ki jih obiskujejo po večini slovenski otroci. Druga vrsta so utrakvistične šole. V teh je jezik v prvem letu slovenski, potem pa popolnoma nemški. Aii kakšno slovenščino fgovorijo učitelji, to je včasih naravnost groza. Navadno znajo učitelji samo dijalekt, ki ga mešajo s tehničnimi nemškimi izrazi, tako, da se v mnogih slučajih sploh ne ve, kakšna govorica je sploh. Kako se poučeje v teh takozvanih slovensko-nemških šolah, to hočem pokazati v par primerih. Spominjam se, kako smo se učili pravila iz nemške slovnice. Ko smo se naučili nemško čitati, smo se učili vsa pravila popolnoma mehanično na pamet. na ožjih volitvah v prasktm novomeškem okraju. Demonstracije. Kakor znano, sta prišla na dopolnilnih volitvah v praškem novomeškem okraju v ožjo volitev državnopravni-radikalni kandidat Sokol in Mladočeh dr. Rašin. Že na prvi volitvi je bil boj za ta mandat hud in je celo prekoračil meje dostojnosti (grozilno pismo dr. Kramaržu!); vendar je dobil mla-dočeški kandidat dvakrat toliko glasov nego radikalni tako, da se je zdela zmaga Mlado-čeka Rašina skoraj zagotovljena, izlasti pa, ker so socijalni demokratje sklenili glasovati za mladočeškega kandidata, a staročehi so obljubili da ze vzdržijo. Na včerajšni ožji volitvi je pa — kakor rečeno — zmagal radikalec Sokol z 2391 glasovi proti 2242, ki jih je dobil dr. Rašin in tako podlegel za 149 glasov. Ta i z i so provzročili Sta ro če hi, ki so vzlic svojemu sklepu glasovali za radikalnega kandidata. Pa tudi klerikalci so baje glaso vali za tega poslednjega. Med Mladočehi in radikalci je prišlo tekom dneva do hudih pouličnih spopadov. Radikalci so napadli urednika mladočeškega glasila „Den" Hevero in ga pretepli. Upri zorili so demonstracijo in so med vsklika-njem: „Doli s Kramaržem! Živio češko drž pravo!" skušali napasti uredništvo „Narodnih listov", kar pa je policija preprečila Zmaga radikalnega kandidata je gotovo konsternirala mladočeške kroge, ki so zadnjem času pričeli brezobziren boj proti radikalizmu. Radikalna stranka je s pridobitvijo tega mandata ojačena, kar bo seveda neugodno vplivalo tudi na pogajaiqa za delovanje češkega deželnega zbora in se spor med Čehi in Nemci bržkone še bol poojstri! _ Dnevne vesti. Ker slovniških izrazov slovenskih sploh nisem poznal, sem mogel nemške še manje poznati. Znal sem vsa pravila lako na pamet. da sem jih pravil kakor bi oče naš molil, aii razumel nisem prav nič. Će sem dobil vprašanje: „Was ist ein Satz", sem mislil vedno na zajca, a kaj sem povedal učitelju o zajcu, nisem vedel prav nič. Če smo čitali nemško čitanko, smo morali pogosto potem povedati s svojimi besedami, kaj smo čitali. Seveda nisem vedel nikoli, kaj sem lomil. Nekoč, ko smo čitali o iznajdbi smodnika, me je učitelj vprašal, kaj je Bertold - Schwarz natlačil v možnar, sem odgovoril: „Er gab hinein etvvas Schwefel, Salpeter und Bertold Sch\varzu — mislil sem namreč, da je to oglje, ker je črno. Takih primerov se dogaja nešteto na naših šolah in kažejo lepo pedagogiko, s katero se vzgaja slovenski narod na Koroškem. Števila slovenskih šol se sploh ne more omenjati. Kam nas dovedejo te naše šole, si lahko mislimo. O vplivih in vspehih koroške šole bomo še govorili. Kakor na vladi, v sodnijah, šolah itd., gospoduje nemščina tudi pri vseh drugih uradnih n. pr. železnicah. Zadnji slučaji nam kažejo najbolj kričeče, kako gospoduje na železnicah povsod nemščina. Z eno besedo pač lahko povemo, da slovenski jezik nima prav nobene veljave, je le zaničevana hlapčevska govorica. Povsod ga za-metujejo vse oblasti, ga pačijo in kvarijo kolikor le morejo. Edino zavetje slovenskemu j e z i k u j e cerkev. Le v cerkvi se goji slovenščina, edini duhovniki so branitelji in zaščitniki slovenščine, oni sami se borijo zanjo pri posvetnih oblastnijah in tudi na višji cerkveni oblasti v deželi. Tudi višja cerkvena oblast je nemško-nacijonalna in tudi tam se je duhovščini odločno potegovati Na naslov vojne uprave. Quousque tandem, abutere patentia n o-s t r a ?! Da, tako moramo zaklicati danes na naslov vojne uprave!! Koliko časa se bo grešilo na račun slovenske potrpežljivosti?! Kar se dogaja z našimi tjudmi v vojaškem oddelku tržaškega magistrata ob pasivni asistenci vojaške oblasti — to presega res že vse meje in se mora zdeti naravnost neverjetno, ako ne bi vedeli, da smo v Avstriji. O tem pričata zopet dva slučaja iz zadnjih dnij. Dne 12. t. m. predpoludne je šel rezervist Anton Kastelic v rečeni oddelek v stvari vojaške takse. Slovenec je to, ki ne zna ne italijanski ne nemški, kar je razvidno tudi iz vojaške knjižice. Javil se je torej v svojem materinem jeziku. Ali poslujoči uradniki se vskipeli kakor da je sirota zagrešil kak zločin, ali vsaj najhujo predrznost ali nesramnost. Po vsej sili so hoteli, naj govori italijanski, ali pa vsaj — nemški!! In ker tega ni mogel, se je zgodilo nekaj nezaslišanega: navzočemu redarju so dali nalog, da ga je se silo odvel iz pisarne. Zunaj se je mož ustavil in čakal, ker ni vedel, kaj naj bi storil. Čez nekoliko časa je prišel zopet om redar ter je pozval rezervista, naj se povrne v pisarno, kjer mu je stopil nasproti načelnik oddelka z jednako — uljudnostjo kakor poprej uradniki. Kričal je na stranko kakor besen, da tu je italijanski urad, da tu se more govoriti le italijanski, ali k v e č e m u nemški! In ker naš človek ni mogel govoriti jezika, ki ga ne zna, ga je zopet redar z brahijalno silo potisnil iz pisarne !! Drugi slučaj se je pripetil naslednjega dne med 10*30 in 11 uro z nekim E. Čampa. Tudi tega so zmerjali surovo, ker ne zna italijanski in so mu — ne da bi bil kaj o-pravil — veleli: abtreten!! in so zahtevali od njega, naj privede s seboj osebo, ki bi znala govoriti italijanski. V obeh slučajih sta ta dva človeka zgubila po pol dneva brez vsake koristi, in po vrhu sta morala še prestajati najhujša žaljenja. In vse to v uradu, ki je pooblaščenec vojaških oblastni j. Odij označenega postopanja, ki ima na sebi vse znake najbrutalnejega narodnega šovinizma, pada logično tudi na vojno oblast, ki dopušča, da se takorekoč v njenem imenu gode take šikane na škodo ubozih ljudi in žaljenja njihovega narodnega čuta! Vojaški dostojanstveniki naglašajo vedno, da vojska mora' skem murski biti odtegnena vsaki politiki in vsakemu na- ' rodnemu prepiru. Tu pa vidimo, kako se noče nikdo zganiti proti orgijam narodne nestrpnosti v uradu, ki izvršuje prenešene mu vojaške posle. Že radi tega, radi svojega dobrega imena, radi toli naglašanega principa vzvišenosti vojskine institucije nad vsako narodno gonjo, bi morale vojaške oblasti energično zahtevati od državne u-prave, da napravi enkrat konec tem orgijam narodne hidrofobije od strani uradnikov na tržaškem magistratu. Kako naj stori to — to je njena stvar. In vojaške oblasti bi morale siliti na to in zahtevati remeduro tembolj, ker se pritok naših ljudij, ki ne znajo italijanski vedno bolj množi in se bodo vedno bolj množili slučaji takih konfliktov in nepriličnosti, da, za pravice slovenščine. To bi bila splošna a prej ali slej pride do kake eksplozije, za nepopolna slika o pravicah slov. jezika na katero vojaške oblasti gotovo ne bodo rade Koroškem vzlic vsemu § XIX člen drž. temel. j nosile odgovornosti m ki med našim Ijud-zakonov. . stvonj gotova ne zboljša razpoloženja za nošenje vojaških bremen — bremen, v najtršem pomenu te besede. Zato kličemo še enkrat vsem dotičnim faktoijem: quousque tandem, abutere pati-entia nostra?! Kajti potrpljenje najbolj potrpežljivega ljudstva ima kje svoj kraj in konec! Taki so! Kakor znano, je bil te dni imenovan kanonikom stolnega kapitelja in župnikom pri sv. Juštu znani kapelan pri novem sv. Antonu Giusto B u 11 i g n o n i. To ni nič posebnega. Posebno pa je, da je ta katoliški duhovnik svojo zahvalo na došlih mu čestitkah priobčil v notorično židovsko liberalnem „Piccolu", kjer razglaša tudi neke darove, ki jih poklanja tem veselim povodom raznim italijanskim zavodom, in kjer vrhu vsega dela še globok poklon pred „Piccolom", češ, da je to najrazšiijeneji list v deželi. Ali ne ve novi kanonik in župnik, da ne je s to konstatacijo — bila že resnična ali ne — napisal slabo spričevalo o delovanju tistih krogov, ki jim je v prvi vrsti dolžnost skrbeti za to, da listi a la „Piccolo* ne bi bili najbolj razširjeni ?! Sicer se pa g. Buttignoni-juprav nič ne čudimo, saj taki, kakoršnega se je pokaza on, so blizu vsi novodobni italijanski duhovniki : najprej Italijani in potem — svečeniki! In ker so taki, ostanejo vse misli na delovanje Slovencev z njimi v skupni stranki prazne sanje. Gospod kapelan U km ar na le izvoli vzeti v roko včerajšnji „Piccolo Tam najde na tretji strani v Šesti koloni ta „Pubblico ringraziamento", ki vsebuje izborno« lekcijo tudi za gospoda — U k m a r j a ! Akademični ples. Jutri torej priredijo tržaški slovenski visokošolci svoj II. akademični ples, ki utegne, sodeč po zanimanju ki vlada zanj, krasno vspeti v vsakem oziru. Odveč bi bijo še enkrat pozivati naše občinstvo, naj se udeleži te zabave, saj je namen iste tako plemenit, da se mora vsakdo od povabljenih gostov udeležiti tega dobrodel-uega plesa-in tako pripomoči podpornemu skladu akad. fer. društva „Balkan" do boljšega materijelnega stanja. Na ta večer gotovo pohiti večina našega slovanskega razum-ništva, kar tudi pripomore k medsebojnemu spoznavanju v Trstu bivajočih slovanskih narodnosti. Skratka, naša akademična mladina hoče vse storiti, da se bo vsak udeleženec, kakor ani, tako tudi letos z zadovoljstvom spominjal tega plesa. Proces Friedjung-Reichspost in hr-vatsko-srbska koalicija. Pod tem glavnim in pod podnaslovom: Otvoreno pismo Frana Supila svojim izbornicima, je izšla brošura, kateri opisuje posl. Fran Supilo celi historijat goriomenjenega procesa. Med drugim omenja Supilo v brošuri >ismo, v katerem mu naznanja g. Julij Oste-ič, knjigovodja „Hrvatske štedionice" v rične izhajati v Zagrebu nov dnevnik pod naslovom „Male Novine". — Uredništvo je jrevzel Ante Škalabrin, bivši urednik „Novosti". Številka novega lista bo veljala 4 stot. Spomini na demonstracije za slov. šole. Ona dva Italijana, ki sta o priliki demonstracij za slovenske šole streljala na Corsu na Siovence, bosta stala danes pred deželno sodnijo. O razprayi prinesemo obširneje poročilo v kolikor nam bode dopuščal prostor. „Moč uniforme", — to burko našega ake Stoke uprizori v Ljutomeru na Štajer-Sokol" dne 23. t. m. Tozadevna vest v „Narodnem dnevniku" pripominja, da ta burka „prekaša po svoji zabavni vsebini vsa slična dela." V odgovor na Roseggerjev sklad in pregajanje Čekov na Dunaju in Doljni Avstriji so sklenili Čehi zbrati 1 milijon kron za češko šolsjco družbo „Šolska Matica". Danes imajo Čehi nabranih že okoli 900.000 kron. Ta požrtvovalnost pa je še bolj značilna, če se pomisli, da Cehi istodobno podpisujejo š t i r i m i 1 i j o n s k i dar „Pošu-mavski jednoti". Oni imajo namreč več takih šolskih obrambenih družeb, kakor imamo pri nas le eno in sicer: „Ciril in Metodovo družbo". Tudi naša šolska družba zbira obrambeni sklad in sicer skromen: komaj 200.000 (1000X200), a nabralo se je še-le polovico (100.000 K). To ni častno za naše premožne sloje. Za češko „Matico" je samo praška ženska podružnica dala poleg letnego prispevka 28.000 K še posebno 35.000 K. Praške Čehinje so torej darovale skupaj 73.000 K. Čast taki požrtvovalnosti in blagor narodu, ki ima tako zavedne žene ! Čehi naberejo torej za svoj obrambeni sklad 5 milijonov, a mi Slovenci ne moremo niti 200.000 — kaj šele 1 milijon! Slovenski narod pritiskajo sovražnikf vedno hujše in hujše od vseh strani. Naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda mora vedno več in več izdajati, da more uspešno braniti slovensko mejo. Dohodki njeni pa ne naraščajo tako kakor je potreba, zato je imela letos skoro vsaki mesec pri-manjklaj. Slovenci! Kam privede , to ?! Stopimo na noge in žrtvujmo več!! Šola pri sv. Jakobu v Trstu je premajhna; zidala se bo nova. Zopet bo imela družba velike stroške. Kaj naj napravimo ? Dne 5. februarja priredi „šentjakobška mladina" veliko maškarado na korist zgradbe te nove slovenske šole v Trstu. Dolžnost vsakega je, da pride tja in da prispeva s tem za novo šolo, za novo slovensko trdnjavo. Slovenci izven Trsta po širni Sloveniji pa zbirajte in pošiljajte prispevke v prid naši družbi, oziroma v povspeševanje slovenskega šolstva v Trstu ? Vsi v nedeljo na protestni shod N. D. O. v „Narodni dom!" Na svojem nedeljskem protestnem shodu hoče N. D. O. dati izraza splošni nevolji, ki vlada v vrstah našega delavstva in posebno okoličanov, radi pomanjkanja dela in tedaj zaslužka. Da so tržne razmere tako neugodne, temu ni kriv edino splošni, svetovni položaj tržišča, ampak na tem so krivi tudr oni činitelji in državni predstavitelji, ki so poklicani skrbeti za blagor državljanov-davkoplačevalcev in ki dovoljujejo, da celo v državnih podjetjih delajo tujerodci konkurencijo domačim delavcem. Protest mora biti odločen in tmpo-zanten. Nihče naj ne ostane doma, delavci iz- mesta in okolice! Kdor noče da sedanje stanje traja še naprej, ta. naj pride v nedeljo n a v e I i k i protestni shod N. D. O tržaški „Narodni dom4*. Tržaška mala kronika. Detomor. — 21-letna Frančiška Špilar stanuje z roditelji in dvema mlajšima bratoma že celih 18 let v hiši Katarine Jerič v Škorldji št. 442 (takozvana frakcija pri Kljunu.) Oče, 58-letni Anton Špilar, je v službi pri Joydu, a mati 46-letna Josipina, je že dve eti bolna. Imenovana Frančiška Spilar je že od nekdaj napravljala se svojim vedenjem utis cakor da ni popolnoma pri zdravi pameti. I.V2 ia <>d 4.V2 do 5.1 2 pop. TELEFON 115 /IV. Trgovin, čevljev intonlo Bogi, Trst, ul. đel Bw 42 m VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH • • • CENAH, DA SE OLAJŠA Si. OBČINSTVU NAKUP, vvv Cement - Portland ■ „SAXbONA'CI Družbe „SPALATO" Anonimno dela. draStvo cementa Portland SALONA. Letni prolzuodl: 10,000 mm. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: | Zaloga Cementa ul. Cairadori 16 Riva Grumuia 2 Telefon 605. Telefon 23-30 NOVO POGREBNO PODJETJE IKL1: IMr z bogato opfearo za vsako- COPOO 49(Piazza Goldoni)! I vrstni pogreb. »n prodajal- 71 nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vence? iz umetnih cvetlic I perle, porcelana. — Vftlika zaloga voščenih sveč Predala na dabato Ig drotao. Priporočamo našim gospodinjam pravi ^ft^ftCjCOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarna. ii.iia.MLr. Stran IV. „"EDINOST" št. 2 L V Trstu, 21. januvarja 19 i O. posvetovanje za soboto točno ob 8. uri zvečer v prostore N. D. O. pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5 I.) Prosim, naj nihče ne manjka. Predsednik : R. Pregarc. Književnost in umetnost Sienkiewicz. Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Druga popravljena izdaja. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. Cena v celo platno vezani knjigi 5*50, s poštnino 30 vin. več. Sienkiewiccz, slavni poljski pisatelj, je že dobro znan Slovencem. Njegovi krasni romani iz poljske minolosti so že vsi prevedeni na slovenski jezik. S svojimi zgodovinskimi romani je dosegel rekord, pa tudi s svojimi drugimi deli se je proslavil in med te spada v prvi vrsti njegov znameniti „Quo vadiš ?u Delovanje prvih rimskih imperatorjev na eni in skromni pričetek nove vere z do-sedaj še neznanim geslom: „Ljubi svojega bližnjega" in s svojimi idejami bratstva in enakosti na drugi strani, to je dalo že marsikateremu romanopiscu hvaležno snov, toda lahko se trdi, {da ni nihče dosegel Sienkie-\vicza. Značaji so krasno narisani: Ligija, Vinicij, Petronij, Ursus, Neron itd. V romanu je vse polno krasnih mest in skoraj v vsakem odstavku so dobivali slikarji dovolj gradiva za svoje podobe. Posebno ona borba med orjaškim Ligom in bivolom. Sicer naj pa vsak sam prečita to krasno delo in uveijen je lahko, da se ne bo kesal. Roman toplo priporočamo. Vesti iz Goriške. x V bolnišnico je moral Miha Fajt, doma iz Renč, ker ga je sunilo v trebuh oje nekega voza. x Kavo zastonj je hotel piti neki B, iz Gorice. Ukradel je vrečo kave na železniški postaji, a ko jo je ravno zadel na ramo, ga je zasačilo oko pravice in namesto da bi pil dobro kavo, je moral iti na „mi-neštro" v zapore v ulici Dogana. x Ob cesti v Rožno dolino je sklenil goriški magistrat napraviti posebno pot za šetalce. Ta pot bi pričela pri „rdeči hiši" in bi tekla do mitnice. Pot bo 4 m široka. Lastniki dotičnih zemljišč so po večini že pripravljeni brezplačno odstopiti v to potrebni svet. To je tudi popolnoma prav, ker stem pridobe dotična zemljišča na vrednosti in bo iz njih možno napraviti prav lepe stavbene parcele. Meščanom pa bo prav dobro došla nova pot za izprehode v lepo Rožno dolino. _ Vesti iz Kranjske. Silen vihar so imeli v ribn. dolini v noči od 18. na 19. t. m., ki je napravil izlastt mnoge škode pri strehah. Vihar je prišel od juga- Kranjski deželni zbor bo imel sejo prihodnji torek ob 10. uri dopoludne. O postonjski jami je 15. t. m. predaval na Dunaju g. Andrej Perko. Predavanje ;e pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Izlasti so mnogoštevilno občinstvo zanimali pred kratkim odkriti deli jame. Predavanju je sledilo burno odobravanje. Gospodarstvo. Pokojninski zavod češkoslovanskega denarstva v Pragi. Dne 16. t. m. se je vršil v dvorani trgovskega društva „Merkur" v Pragi izredni občni zbor imenovanega zavoda ob prisotnosti 267 članov, ki so zastopali 1109 glasov. Po otvoritvi občnega zbora in pozdravu prisotnih je imenoval g. predsednik J. U. Dr. G. Pftschl, prezident Ustredni banke češkych sporitelen, za veri-fikaiorje protokolov veleindustrijalca gosp. Knotka, župana mesta Jičina, ravnatelja ko-linske hranilnice g. Potučka in tovarnarja g. Voieskeho iz Prage VII., ter naprosil g. Jos. Doležala in g. Jar. Zumana, da prevzameta mesto zapisnikarjev. Dvignivši se s stolov so zborovalci izkazali svoje sožalje na smrti člena upravnega sveta g. ravnatelja Jana Cerhy, kar je bilo protokolovano. Gosp. predsednik je naznanil dalje, da je g. ravnatelj Stan. Čihak izstopil iz upravnega sveta in da so bili vsled tega kooptovani v istega g. ing. dr. V. Fischer, veleindustrijalec v Letkach in g. J. U. dr. G. G r e g or i n, odvetnik, dež^poslanec in podpredsednik Jadranske banke v Trstu. Na to je podal g. ravnatelj Dostal obširno poročilo o motivih, ki so dali upravnemu svetu povod k tako obširnim spremembam pravil, ki cilijo k moderni reorganizaciji pogojev v oddelku B. Predlog uprav, sveta v tem oziru je bil z zahvalo živahno aklamovan, enoglasno odobren in upravni svet obenem pooblaščen, da napravi potrebne korake, da se doseže tozadevno odobrenje od strani vlade. Debate, ki se je nato razvila, so se udeležili gg. ces. svet Zverina, prezident Vo-truba, ravnatelj Pero, Wiesner, Černovsky, ravnatelj Dostal in g. tovarnar Volesky, ki je poleg tega z ozirom na častno število članov iz trgovskih in industrijalnih krogov priporočal spremembo naslova zavoda. Ta želja je bila od strani občnega zbora priporočena upravnemu svetu s tem, da se obrne v bližnem času glede spremembe naslova na vlado. Udeležencem občnega zbora so bili vročeni računski zaključki za 1909, iz katerih je razviden jako zadovoljiv razvoj zavoda. Glasom zaključkov k 31. 12. 1909, znaša čisto imetje zavoda K 624.955.94, ter je že po točasni matematični cenitvi pričakovati po dovršeni tehnični bilanci zadovoljiv letni pribitek. Ob 11.30 dop. je zaključil g. prezident dr. Poschl izredni občni zbor, zahvalivši se za mnogoštevilno udeležbo članstva, ter prisotnim zastopnikom prvih dnevnih in strokovnih listov. Razne vesti Morski akvarij dobi Zagreb. Nameščen bo v posebnem traktu v botaničnem vrtu in bo stal 5400 K. Nadzorstvo je izročeno prof. dr. Caru, Požar v tovarni oblek. Iz Filadelfije poročajo, da je v sredo izbruhnil požar v neki tamošnji tovarni oblek. Mnogo delavk je skočilo skozi okna; tri dekleta so se ubila, 12 so jih odnesli v bolnišnico. Mnogo delavk je zgorelo. Proslava bitke Grunewaldske. — Iz Lvova poročajo: Mestni občinski svet je dovolil za proslavo grunewaldske bitke 200.000 K. Razstava, ki bi se imela ob tej priliki prirediti, se ne bo vršila. Mohamedansko novo leto. Predminoli četrtek 13. t. m. je pričelo mohamedansko novo leto 1327. PAAniiillAiia ki (rovori s!oven8ki, italijanski UOSpOulCna nekoliko nemSki, želi stopiti v službo kot prodaialka sli blagsjni&rta. Prijazne ponudbe pod „USTAKAK- ra rIns. cdd. Edinosti". ■^■HH^f^uv1^-*-"-*1'' MBbbPK j RIHARDNOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke THBT — ULICA FARNETO ŠT. 13 SpcelJ ali teta: BiSkotinl Ob priliki prazo. „Vseh Svetih" — FAVE — ia mandeljnov po K 2*4O 1JJJ kilogram. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijend Salarini nI. Poste ttiiove Alla eittSL di Louc^a m OGLASI MALI je rah>na|o po 4 stot besedo; mastno tiskane besede se rabina |o enkrat vet NaJmanJJa pristojbina stan« 40 Plata se takoj. V ^ RaJmanJIa mj— tno *•>* nkrat veL ffc >0 sto t Ink- ^ 1 Ženski kostum Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. VRirLnutloh 86 i6če M takoj celoletno L>iiri\U V Ijoll stanovanje, obstoječe iz 2 Bob, kuhinje in vrta. Reflektuje §e le na snažna stanovanja. Potudbe pod „5iOu na Inseratni oddelek Edinosti. _ I|,nn I ictalr w- S vitega, občina Šmarje, toči IV<111 Udjon belo vipavsko vino v ulici Co-roueo 29, po 32 novčlčev, za družine na dom po 28. Priporočam se za obilen obisk. S9 Odlikovani fotografski atelje A JERKlO, Tret, ul. Pcate 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 212* Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - nI. Ombrollo 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponoiene obleke In AI val ne stroje, risati dopisnico. Pride sam na dom. Ponte della Fabra 2 (vogal Torrentel feiik izbor izgotovljeaih oblek za muSke in dečke coBtumi za otroke. Povriniki, moiie jope, kožuhi is rarnih paletotov. Obleke za dom m dalo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi pla§& (pristni angleški) SpeolJaHteta: blago tu- in inozemskih tov*rJ= Izgotovljajo ae obleke po meri po nainovejfii nodi. točno, solidno in elegantno po nizkih cenah V krojacnici ^matija pod- flAVtitk Trst' ul,ca Farneto s*'- 40 (JOrillK odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroja. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odško Jnini. Vi n ni Piri ! Tr;e »pti®1*® L T™te' /aznLh V IIIUI CJtil • Žlahtnih vrst, na raznih podlogah, strogo Fortiisnih, po nizkih cenah, enako tudi bilfe se tiobiio edino pri tvrdki Forčič in dr. v Komnu. J 2 ISO Gostilna z dekretom vo Fe proda. — Kje? pove KolarŠič, Kvvarna Corso od 9.—11. in 3.-6. pop. Fran Fnn koTaški mojster v Kobaridu sprej-I rdi! I UH me lakoj pomočnika. Dogovor radi plačila in ponudbe pismeno na gornji naslov. 100 flcoho 33 *et Etara> ^ešč® slovenskega, nem-UovUd Jtega in prilično laškega jezika, išče službo kot natakar, raznašalec, sluga pri kakem društvu ali banki, v trgovini kot iitirjevalec, ali sploh kateroeibodi službo. Ponuja najlepša spričevala in ima zmerne zahteve. Več po*e Icser. odd. Edicoan ped Stev. 900._900 Išče se deklo nuove 22, „Trattoria alla cittk di New-Yorkw. 106 je tieti, o kattrem pravi znaoi In odlični kemik milne industrije, g. dr. K. I>EITE — Btrolin, da ima veliko večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotili perila. ]Kinlosov pralni prašek je torej najbolji«, br ee more rabiti za pran.ie perila, varuje jerilo kar ae najbolj da mislili, je POCENI in aaje blisceča beloto in je popolnoma brez doba. Zavitek ^ kg stane W samo 30 vin. Dobiva ee v trgovitah z drogerijami, kolonijalnim bU-gom in milom. Na debelo I«. Minlos Dunaj, I. Molkerbastei 3. Odlikovana delavnica In zaloga sedlOTja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. ^ Tofi&a ln »olidn> po str »i Da. | Prvo pnorsto pdietle za itmim iotušt?a is spilcij. podjetje | Rudolf Exner, Trst == VIA DELLA STAZIONE Štev. 17 ===== Filfjalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU PNTuaaJ« pohištva na vsa kraja tu- in inosematva v zaprtih patffnt"^ voaovih sa pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. FoBiljsaje predmetov, ki se jemljejo n« potovanje in prevaženje blaga na vse Bvetovne proge. Spreluu k tudi poktttro ib dmce predmete r Ura «isstia u to priurifljeaa m skladišča. edini tržaški zavod za čiščenje v/APUHI HI FANERa M IN SHRANJEVANJE PREPROG „ V MUUlil ULLflllUn - Todaa aoiidaa poatreiDaT Velika zaloga praznili buteljk TRST, Via ielle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. £OC GUIDO e UGO COEN ■v 100.00O trateljk od ftampaajea xa rsfott. Prodajajo in kupujejo se >utelike vsake Tr^te za Tefofik, iampanjc, bordeauz, rensko vino, konjak itd. — Velika uloga bataJJk oA pol litra ta 1 ta pol litra. Dsajsss U itckU oploftoao. ae dopaiHlatva aa doitto. Kupuja razMio »teldo mto vrate. Nova prođajalnica kuhinjskih potrebščin košev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk za krgmaric- Jos. Adamich, Trst ulica fiiulia vogal ulice Kandler št. 10. r=ir==ir= — Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančic-u, Trst ulica della Stazione Štev. 13 kjer dobi gnjat salami, sir in razne s anine kakor tudi nun vrstna vina in vedno sveže —— Dreherjevo pivo. — T?RDRA Kostoris •kiadldče oblek za mofike in d&čko Trst, vi a S. Giovanni 16# i. n, (rr^ven ili-«»ta*r*elje < ooperotlva cx Ueeker- prodaja iia me&eeiie ali tedeiisif obroke ol>l^ke in površnike ni os k e, perilo itd. F020S! Skladišče ni v pritličju ampa* v prv m nadstropja Išče se krojača za posamezne kose proti dobri plači. — Trst, Via Canal Pic- colo št, 2. F. Jiittner. posestniki pisalnih strojev. Kdor &e hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pUalni stroj v popolnem radu i a brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti se xa mesečno člftfienja ln vzdrževanje pisalnih strojev, s ćimer 8e zajamči stroj ra neomejen ča-i in trajno dtlovanje. CEN* K I'— na mesec za stroj- Alfred Blubioek, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalnica pUalnlh strojer s zalogo pečatov - harT, trakov itd. Itd. - Crsovs. potouolec manufakturne stroke, samo prva m o č, dobro upeljan v Dalmaciji, Hr-vatski-Slavoniji in liosni - Hercegovini zmožen elovenskega ali hrvatskega in italijanskega jezika se sprejme takoj v tovarni pletenin in tkanin |)ra- gotina JCribarja v £jnbtjanl. Služba stalna s primerno plačo in potnimi stroški. Ponudbe z dokazi sposobnosti, naj se pošljejo na zgornji naslov. » 11=11 ---- I JEipporij! „ALLA HODA TRIESTINA" Zxz\ - ulica farneto stev. 4. --■■■■-- ODPRLA SE JE NOVA *' PRODAJALNICA ma^ifakturnega blaga ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. Laatna ir-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke. Veliko iznenađenje! H Cela oprema za neveste zastos] !• Se priporoča tvrdka BOBBATTI Sc Co Izvršuje vsbkovrstna brušenja Rodolfo Botteri brna&r, via Belvedere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izuoroo in točno po nizkih conah <