Poit Kina platana «. gotovini' 1 Cena 1 Din Junaška in viteška pcetddost našega krnica fe %acOHC,i{a za našo- foctočnast Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Mubliani, dne 16. decembra 1933. Stev. SO — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Nas gospodar D rt I R A D C If I IfDAl I . Na svetu so države, ki imajo kralje in FttTMTI V j l JmB fePpT jff B So&i Bi JB jih nimajo. Države, odnosno narodi ne wJ ™ W V W B B BBP Na svetu so države, ki imajo kralje in ® jih nimajo. Države, odnosno narodi ne Potrebujejo kraljev tedaj, če je narod, ki sestavlja dotično državo, nacionalno zave-n> če mu je njegova lastna država nad vse- Pri takem narodu se lahko posamezne stranke prepirajo, kolikor hočejo, kdo 0 predsednik njihove republike, ne da 1 državno edinstvo kaj pri tem trpelo. vsake stranke je prvenstveno drža-^j°ren, državno zaveden in šele na dru- S stopuji mu ležijo interesi svoje stranke. am on dobro ve, da mu je borba za njegov obstanek z dobrim uspehom omogo-„ ?a k v svoji lastni državi. Vsak pred-«eanik iz takih strank je dober gospodar kajti on je najprvo državljan in ern šele strankar. Klasični deželi takih predsednikov sta a®eriška Unija in Francija. Tudi Rusija ?.e približuje temu stanju, kajti kljub svo-J1 širokogrudni intemacionalnosti je vsak ruski vrhovni reprezentant države v pr-Veffi redu vendar le Rus. Kaj pa v državah, kjer vladajo vsemogoče plemenske, nagonske, sebične, ozkoobzorne in tesnogrudne centrifugalne sde. Gorje narodu dotične države, če ne vlada nad njim močna železna roka, v katero se morajo stekati vajeti od vsakega Posameznega državljana. Taki državljani so podobni čredi ovc, ki bi se brez vsakega vodstva močnega pastirja razkropila na vse štiri vetrove. Posledica tega bi bila, bi imeli lačni volkovi med nezavedno, raztepeno čredo obilo plena. .. Nujno je torej potrebno, da vlada nad njimi eujefi in skrben pastir. Večina nas jugoslovenskih državljanov se ni zrela za samostojno državotvorno življenje. Preveč je samo instinktivne miselnosti med nami, ki nadreja lokalne Potrebe nad vsesplošnimi državnimi. So Pri nas možje, ki se trkajo na svoja ozka Prsa, češ, da so od Boga poslani voditelji naroda. Zaradi svoje majhne količine mož-gan, obdani poleg tega še z visokim plotom neznanja, ne vidijo, kako se jim ovce raz-‘ePavajo in derejo naravnost volkovom v zrela. Če bi bili za usodo in prihodnjost dr-5ave samo ti merodajni, kje bi že bila na-država: razkosana in razvadljana kakor Kristusov plašč. Toda sreča je hotela, da J® med državljani Jugoslavije mož, ki v ^ločilnih trenotkih, ko gre za usodo dr-aye, razžene in ukloni brezštevilne, ne-|.°klicane, samopozvane »voditelje« in re-^ *ako državo gotove propasti. Samo nje-”u> našemu vrhovnemu gospodarju se mo-“Rio zahvaliti, da smo še v Jugoslaviji, da mo ge jUgOSiovani. r . Jutri obhajamo 45-letnico njegovega v pVa. Malo je gospodarjev, ki bi imeli lo t letih tako bogato in slavno pretek-0DS • Spomnimo se samo, preko kakih vse Pasnih valov je s sigurno roko in hladno-m ^no vodil naš državni brod, počenši z sv t sk^i vse balkanske in^ nato Do r Vn° v°jno’ d0 ustvaritve velike in le-k] Jugoslavije, ki jo z isto sigurnostjo in . adnokrvnostjo vodi še danes. Njegova naska in viteška preteklost je garancija 23 našo bodočnost. Značajni znaki bratskega zbližanja V BEOGRADU Pred par dnevi je posetil našo prestoli«) boTjgarski kraljevsk par, da na ta način vrne našemu kraljevskemu paru njegov poset v Evksinogradu. Uverjeni smo, da se prav vsi dobro zavedamo važnosti tega značajnega sestanka. Saj sta si tu prvikrat na jugoslovanskih tleh po- data roki vladarja dveh bratskih narodov. To o čemer smo morda letos spomladi še samo sanjarili in kar je izgledalo tako oddaljeno je pod salo razmer postala gola resnica. Jugoslavija in Bolgarija, do včeraj in prej skoro skozi vso zgodovino dva največja sovražnika, se nahajata sedaj na pati, da skleneta trdno prijateljsko in bratsko zvezo, ki bo ustvarila na Slovanskem jugu tisto vzdušje, ki bi moralo že zdavnaj vladati. Vemo, da to ne bo po volji našim nasprotnikom, posebno pa ne tistim, ki se že od nekdaj boje slovanske vzajemnosti. Razdvajali so nas pred vojno. Uspeli so. Bolgarija se je borila na strani Centralnih sil proti bratskemu srbskemu narodu. Borila se je proti Ujedinjenju Južnih Slovanov. Razdvajali so nas po vojni. Ubit je bil Stambolijski. S tujim denarjem je bila plačana akcija make-donstvujočih, ki je vnašala med naše odnose z bratsko državo taka čuvstva, ki so pogodo-vala vsekakor vsakemu drugemu prej, samo Slovanom ne. Sedaj pa vendar vidimo, da se bližamo koncu takega umetno vstvarjenega in umetno vzdrževanega stanja. Prava čuvstva pač niso mogla postati skrita. Dovolj dolgo so bila pridušena. Sedaj pa so planila na dan. Potrebe zahtevajo, da prenehamo biti lutke raznih >ve-likih in kulturnih« narodov. In da to nismo, smo že večkrat dokazali, in dokazovali bomo tako dolgo, dokler si bo vsakdo premislil lastiti si svoj »dobrohotni« patronat nad nami in našimi brati. Mi si znamo tudi sami iskati svojo pot. Najnovejši dogodki nam potrjujejo to misel. Iliia Z. Trifunovič, vojvoda Birčanin v Ljubljani V petek, 15. t. m., ob 20.32 sprejem predsednika Središnjega odbora Ilije Z. Trifunoviča, vojvode Birčanina na glavnem kolodvoru. V soboto, 16. t. m., ob 20. v dvorani Kazine slavnostna akademija v počaščenje rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Na sporedu .je govor predsednika Trifunoviča, instrumentalni koncert združenih godbenikov radijskega in opernega orkestra ter godbenikov dravske divizijske oblasti. Kapelnika: Anton Nef-fat in Danijel Grum. Vokalni koncert, ki ga izvajata solista ljubljanske opere g. ravnatelj konservatorija Julij Betetto in tenorist Svetozar Banovec ter pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja. Pevske točke solistov spremlja celoten orkester. V nedeljo, 17. t. m., ob 8.30 bo imel Oblastni odbor NO svoj redni občni zbor samo za delegate krajevnih organizacij. Za vsako organizacijo ima dostop samo po 1 delegat. Ob 11. pa se vrši slavnostni občni zbor v proslavo 25 letnice ustanovitve NO, na katero so vabljeni predstavniki oblasti in nacionalnih organizacij ter vsa ostala nacionalna javnost. Ob 12.30 bo predsednik Trifunovič govoril v radiu. Vstopnice za Akademijo prodaja Zvezna knjigarna v Šelenburgovi ulici 7. ž*vi’ vladaj in vodi nas, Ti naš Podar, naš kralj Aleksander I.! Konzervativnost starejše generacije sati premnogokrat ]6 imela priliko sli- nern^ Javnost, kako starejši del naše ge-ne more kreniti s pota, ki mu jo je §em avstrijska vzgoja. Se vedno se v na-one življenju vidno izraža integrum Pred !V!1? kmečki motiv; Brez nemščine ni • ' opolnoma razumljivo je, da taka zmot- na naziranja ne služijo v prid naše nacionalne osamosvojitve. V taki brezglavi miselnosti je najmanj toliko komike, kolikor tragike, precej škode, nič koristi za sedanjost, še manj pa za bodočnost. Ta globoka ukoreninjenost nemštva in starega duha v dobršnem delu našega starejšega pokoljenja, daje tujini obilo veselih nad za uspešno potujčevalsko politiko, osobito velja to našo severno mejo. Nič čudnega, če se slišijo glasovi,-da na slo>-venakem itak -ni treba nobene propagande za nemštvo, ker Slovenci sami vidijo pezo svojo svobode v tem, da se nekoliko germanizirajo, Ce si ogledamo ta naš duhovni kaos nekoliko bližje, vidimo, da problem naše nacionalne osamosvojitve v takih okolščinah ni tako lahek, kot bi se to komu prvotno do- zdevalo. je temu tako, je kriv brez-dvomno največ oni del starejše generacije, ki se veša po plotovih nemške miselnosti in kulture. So to ljudje, ki so zgubili vsako razsodnost; oni se ne zavedajo, kak odmev sledi njih neprevidnosti iz tujine. Hote ali nehote pokazujejo našim nacionalnim nasprotnikom občutek svoje lastne nesigurnosti. Pri tem ne pomislijo, da nobeden ni za svoje početje odgovoren samemu sebi, ampak celemu narodu. Vse te gori navedene činjenice nam pokazujejo nazorno sliko nacionalne pasivnosti napram vsemu, kar je našega. Ljudje, katerim manjka vsaka perspektiva v našo preteklost, so krivi, da še danes po tolikih letih naše Jugoslovanske države nimamo v našem narodu usidrane tiste nacionalne miselnosti in čustvenosti, ki bi bila tako krvavo potrebna. Vse tvorne energije starejše generacije, ki bi se lahko uporabljale v korist nacionalne osamosvojitve naroda, se vsled njihovih konzervativnih tendenc razgubljajo v nič. Svoje preteklo življenje so ti ljudje prenesli iz mračne dobe suženjstva, tudi na nove prilike — na prilike v naši lastni državi. Za njih je bila prej država nekaj tujega, nekaj eksteriornega in to čustvo so prinesli tudi v našo državo. Vsled premajhnega odgovornega čuta, se v novo nastalih prilikah udinjajo nacionalnemu pasivizmu, ter vsled svoje starokopitnosti niso v stanu, da pravilno in po zaslugi ocenijo napore onih, ki so z velikimi žrtvami formirali življenje naše Jugoslovanske države. Kakor sem že prej omenil, problem naše nacionalne osamosvojitve ni tako lahek, kot bi se to na prvi pogled dozdevalo. Kardinalni rešitvi tega problema je glavna ovira konzervativnost naših starih, v katerih vibrira vsa njihova nemško-avstrijska mentaliteta. če pomislimo, kako demoralizujoče vpliva tako stanje na našo mladino, in če gledamo, kako je naša deca že v svoji zgodnji mladosti izpostavljena stalni nevarnosti narodnega odtujevanja, se nehote vprašamo: Kaj bomo storili v zaščito naše mladine? Kakih sredstev se naj poslužimo v boju zoper konzervatizem starejšega pokoljenja? Kako naj izpodnesemo tla trditvi, da brez nemščine ni nič? Odgovor na taka vprašanja je v splošnem dokaj enostaven. Kar se tiče naše mladine, bi praktično bilo to, da se ista v čim večjem številu privabi v oni krog nacionalnih organizacij, katerih prva naloga je, da propagirajo ljubezen in ponos do vsega, kar je našega — Jugoslovenskega. Mladino se naj stalno podučava o vseh duhovnih vrednotah Jugoslovanske skupnosti. Prvenstveno naši domovi naj bi bili stalna torišča, kjer bi naša deca dobila temeljno osnovo Jugo-slovenske misli. Dolžnost nas vseh je, da na- Vsekakor naa veseli, da je naša država baš ob svoji 15 letnici doživela 'te srečne une-ve. Priče smo dogodkom, ki pomenijo črtanje vse preteklosti, ki dokazujejo, da se mora tudi od drugih strani še tako vplivana politika, vendar končno pokoriti zakonu razvoja in hotenju naroda. Pot našega Gospodarja, obisk bolgarskega kraljevskega para, vse to dokazuje pravilnost domneve, da je vendar enkrat za vselej počil tisti železni obroč, v katerega so sovražne sile vklenile mlado razvijajočo se državo. Kar se ni posrečilo nobenemu našemu politiku, to se je posrečilo Njemu. Uresničil je stoletno misel, ki je včasih zaplamtela, včasih pa samo tlela, vendar vedno trdovratno živela na slovanskem Jugu. Bodočnost Jugo-sJovenov leži samo v njihovi slogi in bratski vzajemnosti. Tega so se zavedala vsi naši veliki možje v preteklosti, tega se zavedamo danes tudi mi. Ako smo dosedaj korakali v medsebojni borbi, drugim v korist, smo sedaj lahko prepričani, da se to ne bo več dogodilo. Ustvarja se nova fronta, bodočnost ni več negotova, bodočnost je naša, jugoslovanska. To nam jamči naš vladar, to nam jamčijo čustva bratskih narodov. S slogo in bratstvom bomo premagali vse zapreke in uresničili veliko bodočnost Slovanov Juga. Iz teh vidikov pozdravljamo sestanek v Beogradu kat eno izmed etap na pot k dosegi svetlega mestu in navdušeno pozdravljamo oba Vladarja kot dva borca za našo resnično samostojnost in srečnejšo bodočnost. >Bs« šo mladino podučimo, ne samo o dejanskem stanu in organizaciji te države, temveč da ji tudi predočimo zgodovino našega prihoda v to državo in na naše prejšnje življenje Srbov, in Hrvatov in Slovencev. Pri tem moramo posebej povdarjati vse one strani, katere so narodno čustvujočega našega človeka morale z nujnostjo vesti v to našo državo. To bi bila v prvi vrsti stvar šole, vendar ne samo nje, marveč vsa naša nacionalna javnost mora ob vsaki priliki kazati naši deci .ravno Jugoslovansko linijo in utrjevati v isti simpatični odnos do te prelepe Jugoslavije. V tem bi bile v glavnem označene smernice v zaščito naše mladine. Le na ta način bi lahko z uspehom preprečili razdiralno de- lo trmastega konzervatizma naših lastnih rojakov, prepojenih z staro avstrijsko-iiemško mentaliteto. Kar se pa tiče verzije, da brez nemščine ni nič, je stvar sledeča: Nimamo toliko časa, niti takega preobilja energij, da bi jih smeli trošiti in izgubljati s nepotrebnim prekljanjem, je ta toliko hva-lisana nemščina potrebna ali ne. V tem pogledu je naše stališče kratko in jasno: Ni spora, da je nemščina važen jezik, dvojno važen za nas sosede na severni meji. Smo pa odločno za to, da ne sme nikdar več nastopiti ono stanje, ko je naš srednji stan znal nemščino bolje, nego svoj lasten jezik. To si naj zapomnijo vsi tisti, katerim je nemščina — sveto pismo, enkrat za vseJej. Neobhodno znanje nemškega jezika je po-Irebno samo onim, ki sedijo v upravnih mestih nemško industrijskih družb, nadalje je potrebno znanje tega jezika vsem onim, katerih položaj izrecno to zahteva. Našemu človeku srednjega stanu, osobito velja to za naše obrtnike in trgovce, menda ne bo take sile, da bi obvladali ali morali obvladati nemščino. Naj se nemški uvozniki in odjemalci nauče spoštovati jezik naroda, s katerim se nahajajo v poslovnih odnošajih. Ako hočemo živeti življenje svobodnega naroda, se moramo otresli enosmerne kulturne neodvisnosti in če se nam že zahoče zraven še kakih drugih kultur, zraven naše, se oplajajmo predvsem z drugimi kulturami nam prijateljsko naklonjenih narodov. Pod nobenim pogojem pa ne bo starejšemu po-koljenju dopuščeno, da še nas nadalje s svojo konzervativnostjo pošilja v kulturni jarem naroda, kateri nam nikdar ni bil in nikdar ne bo prijateljski naklonjen. Da me kdo ne bo napačno razumel, moram povdarjati, če govorim o starejšem po-koljenju, da ne mislim pri tem vseh. V mislih imam samo gotovi del, kakor to nagla-šam v poteku mojega članka. Hvala Bogu imamo precejšnjo število častnih izjem, kar moramo z zadovoljstvom konstatirati. Samo gotovi del je tisti, ki je s svojim DOMA Narodna Odbrana pri nas NATUJEM Gospod ban dr. Drago Marušič obhaja to •dni triletnioo, odkar jo bil iLmenovan na to visoko in odgovorno mosto. Gospod minister socialne politike jo daroval invalidom za božične praznike pol milijona dinarjev. Kipar Ivan Meštrovič je izvršil načrt za mavzolej v nacionalnem stilu junaka na Avali Minister šum in rud Pavao Matica j© na svojem inšpekcijskem potovanju pregledal rudnike in topilnice železa v Brezi in Varešu. Znan ameriški književnik Frank Alver-son se mudi že dalje časa v Jugoslaviji. Sedaj se nahaja na poti skozi Bosno. Koroški bratje pod vodstvom gospoda župnika Poljanca so nas zopet obiskali v Ljutomeru in Ptuju. Cesta iz Trbovelj v Savinjsko dolino se bo gradila naprej čez zimo. Industrijalizacija Škofje Loke se je pričela. Gradita se dve tovarni, kar je velikega pomena za tamkajšnje delavce, ki jim ne bo treba iskati drugod zaslužka. V Beogradu je bil sestanek zastopnikov vseh denarnih zavodov. Razpravljalo se je o ukrepih, ki bi bili potrebni; za saniranje denarnih zavodov. Nov dom naših delavcev na oglu Gosposvetske in Bleiweisove ceste je bil preteklo nedeljo posvečen. Brezposelnost je po statistiki Osrednjega urada za Zavarovanje delavcev v Zagrebu ostala na isti višini. Delavska Zbornica je imela svojo prvo zasedanje po novo izvoljenih delegatih. V predsedstvo so bil; izvoljeni — od Strokovne komisije gospodje Čohal, Reš ter, Jakomin, Sedej, Čelešniik — od Narodnega kluba gg. Juvan, Zemljič, dr. Bohinjec, Kosem — od Jugoslovanske strokovne zveze gg. Lombardo, Žužek in Režek. Ta nik je g. Uratnik. 'Predsedstvo ostane po starem. Nad Vzajemno pomočjo je bil razglašen konkurz. Obstoja 34 upnikov. Odvetniška zbornica je na svojem izrednem občnem zboru sklenila poslati na pristojna mesta spomenico glede uredbe o kmečkih dolgovih dn predloge za spremembo davč-čnega zakona. Mestna občina ljubljanska bo pričela z izdajanjem kvartalne revije »Kronik a«, ki naj ustvari potrebno vez med občino 'in meščanstvom. Sav«z obrtniških zadrug je bil preteklo nedeljo osnovan v Zagrebu. Gasilska zyeza je bila osnovana v Zagrebu. Doeedaj šteje 63 žup in ima okrog 25.000 članov. Njegovo Veličanstvo kralj je prevzel pokroviteljstvo nad sokolskim zletom v Zagrebu za leto 1934. 25 delavcev je prehodilo peš 100 kilometrov po snegu in ledu od rudnika Jarmina do Niša, da se pritožijo, ker jim ni bila izplačana plača. Njegovo Veličanstvo bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana, Nj. Vis. princ Ciril v spremstvu predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra kraljevine Bolgarije so prispeli 10. t. m. ob 15. uri z dvornim vlakom iz Sofije v Beograd. G. Julij Betetto je bil s kraljevim ukazom imenovan za naslednika ravnatelja državnega konservatorija v Ljubljani. Odbor za pospeševanje poljsko-jugoslo-venake trgovin« je zboroval v Beogradu. Pri volitvah je bil izvoljen med drugimi v odbor tudi g. Ivan Mohorič. Slovenski in hrvatski jezik je treba pomesti iz vseh cerkva 1 Tako pišejo fašistični listi. Kdaj so odjeknili tudi po Sloveniji prvi glasovi o narodni odbrani? Dne 5. oktobra 1908. je bila proglašena aneksija in 8. oktobra je bila v Beogradu že prva seja odbora, ki je sklepal o mogočni vsenarodni organizaciji, ki bi branila srbsko zemljo in narod pred tujo pohlepnostjo. Pri razburjenju, ki je takrat vladalo še po vsej Sloveniji zaradi septemberskih dogodkov, ni bilo nič čudnega, če nismo takoj opazili srbske organizacije, dasi so se naši pogledi takrat že vse bolj obračali na vzhodno stran. Tudi bosanski dogodki, pri katerih je hotel imeti glavno besedo vodja SLS, so že dolgo vzbujali naše zanimanje. Toda prav takrat smo mi sami najbolj mislili na lastno narodno obrambo. Ptujski dogodki so nas opozorili, da je treba pomnožiti narodnobrambno delo ob meji, da je treba podpreti naše ljudi po mestih, da je treba začeti brezobziren boj za vsako ped slovenske zemlje. Septemberski dogodki so še okrepili našo voljo. Naše misli še niso segale tako daleč, da bi bili zapazili skupnost naše bodočnosti s Srbijo. Nismo bili še taki veleizdajalci, da bi bili zapazili, da je boj, ki ga bije Srbija proti oblastnemu dvoglavemu orlu, boj za nas. Nekateri so pač razume- li dalekosežnost aneksije in pomen srbskega odpora. Nismo pa še poznali odločnosti, s katero je nastopala mala Srbija pri svojih zahtevah glede Bosne in Hercegovine. Tudi Srbija sama se še ni potrudila, da bi segala do nas. Videla je predvsem svoj srbski teritorij in je imela na njem dovolj dela, pa naj bo v turški Macedoniji ali na avstrijskih tleh. Bratske simpatije, ki so se bile tisto leto pokazale ob raznih prilikah na kongresih in drugih manifestacijah slovanske ideje, so bile samo idealnega pomena; Srbija je vedela, da bo morala sama z orožjem v roki odločevati o svoji usodi in pomagal ji bo pri tem samo srbski narod, ki je takrat živel še izven njenih mej; zato ga je hoteila zorga-nizirati v Narodni odbrani. Nas so takrat zanimale predvsem one bojne organizacije, ki so segale po naših tleh: Siidmarka, Schul-verein, Lega Nazionale. Zato smo smatrali druge take organizacije le za toliko važne, kolikor smo se mogli od njih kaj dobrega naučiti. Da smo končno nekaj več izvedeli tudi o Narodni odbrani, to je bila zasluga Avstrije, oziroma njenega poluradnega nemškega časopisja, ki je začeilo na široko pisati o prevratnih organizacijah, ki jih snuje Srbija proti črnorumeni monarhiji, da bi s tem opravičili — aneksijo. Dunajsko časopisje je prinašalo o tem močno napihnjena poročila. In leta 1909. so bili nam cilji in nameni te organizacije že popolnoma znani: saj so zaradi nje zapirali ljudi po Hrvatskem in pripravljali v Zagrebu veleizdajalski proces. Za časa tega procesa smo mogli iz poročil do dobrega spoznati, kaj je to Narodna odbrana in zakaj se je Avstrija tako boji. Pri nas v Sloveniji je bila to še vedno bolj ideja ko organizacija. Naši listi so skuša- li ovreči pretirane vesti nemškega časopisja in so te vrste organizacije radi označevali z izmišljotinami. Ko je leta 1910., v Ljubljani začelo izhajati srbofilsko »Jutro«, smo slutili za njim akcijo Narodne odbrane. Pri političnem položaju tedanje Evrope je bilo težko misliti, da so veliki dogodki tako blizu, zato se je smatrala pri nas te vrste propaganda za otročje početje. Toda dogodki leta 1912. so čudovito potrdili vero onih maloštevilnih, ki so verovali v — utopije. Val jugoslovanskega nacionalizma se je vzpel tako visoko, da so morali vsaj del te vere sprejeti celo oni, ki jim ni šla v politične račune in je govorila proti vsej njihovi preteklosti. A mi smo vedeli, da uspehi na bojnem polju niso samo vojaškega značaja, ampak da je ideja, ki zmaguje. Ta ideja je bila osrednja sila Narodne Odbrane. Vrste prostovoljcev, ki so prihitele srbski vojski na pomoč, so bile dar Narodne odbrane na žrtvenik domovine. Ako je imela Narodna odbrana od leta 1908. predvsem defenziven značaj, je dobila po letu 1912. ofenzivne cilje. Srbska vera je po balkanskih zmagah ogromno vzrastla. Srbija se je idejno razlila ne le na vse področje, koder prebiva srbski narod, ampak je val navdušenja raznesel njeno ime po vsem jugoslovenskem svetu. Na podlagi njenega zgodovinskega poslanstva se je gradila odrešilna, revolucijo-narno-nacionalna jugoslovenska ideologija, ki je morala zmagati prej ali slej. Narodna odbrana je bila propagandna organizacija te ideologije. Ker je bila ideologija smrt za av-stroogrsko monarhijo, je Avstrija sovražila to organizacijo kot svoj smrtni strup. Za njene pristaše ni bilo pardona — kajti stregli so po življenju monarhiji. Dve leti 1912,—14. je bila vsa Slovenija, vkljub klerikalnemu režimu, srbofilsko orientirana. Vse politične poraze Avstrije v teh dveh (letih smo pozdravljali kot — lastne zmage. Treba je bilo pritiska od zgoraj na stranko avstrofilskih naših katolikov, da je njeno časopisje — izrabivši bolgarski poraz na Bregalnici leta 1913. — začeto pisati — proti Srbiji. Celo to ni mnogo pomagalo. Preveč jasna je bila resnica, da bi se bila dala zakriti z lažmi. Nacionalni tabor je krepko dedoval v smislu Narodne odbrane, čeprav pri nas ta organizacija ni imela svojega sedeža. Res so se po septemberskih dogodkih pojavili prstani z datumom 20. X. 1908. in z mrtvaško glavo. Take prstane nosijo navadno revolucijonarne organizacije z geslom: »Zmaga ali smrt...« Naši prstani so bili na videz tako strašni, globljega smisla niso imeli. Narodna odbrana ni imela z njimi nič skupnega. To so bili slovenski prstani, bolj za parado kot za res. In vendar so se v začetku svetovne vojne našli slovenski ljudje, ki so denuncirali »srbofile«, češ, da nosijo prstane Narodne odbrane. Vedeli so, da je med vojno najbolj nevarno, če koga obdolžijo zvez z Narodno odbrano, to najgroznejšo organizacijo, pred katero je trepetala vsa stara Avstrija. Narodna odbrana je imela pri nas pač ljudi, ki so z njo simpatizirali, ni pa imela članov. Njeno delovanje se je poznalo v Bosni in Hercegovini, deloma v Hrvatski in Dalmaciji, do Slovenije ni seglo. Morda se je tu in tam čutil vpliv njene propagande, a društvene organizacije ni bilo. In vendar je znan slučaj, ko se je skušalo uničiti slovenskega človeka z denuncijacijo, da nosi prstan Nar. odbrane. Bilo bi seveda jako nespametno, ako bi se člani take organizacije izdajali s prstani. Ljudje, ki morajo svoje prepričanje skrivati pred drž. oblastjo, ga vendar ne bodo izdajali z nepotrebnimi zunanjimi znaki. Tako naivne niso bile niti avstr, oblasti, da bi bile to verjele. In vendar je prejela ljubljanska policija v začetku vojne denuncijacijo, da ta in ta človek v Ljubljani nosi prstan Narodne odbrane. Naravno je bilo, da je bil ta človek aretiran in da se je zelo začudil, odkod naj bi dobil tak prstan. Denuncijacija je bila podpisana od tajnika SLS. Ko je bil tajnik zaslišan, je izjavil, da nič o tem ne ve. Najlepše pa se je šele pričelo. Sodnik sam je bil dovolj pameten, da ni verjel denuncijaci-ji, saj si je moral misliti, da ne bo nihče nosil takih znakov ob času, ko je država posegala po vseh nacionalno mislečih ljudeh. Tudi bi se bil kjerkoli lahko prepričal, da Narodna odbrana ni imela nikakih prstanov. Krvave borbe v Španiji trajajo še nadalje. Sovjetska vlada je, kakor se zaznava, povabila Mussolinija, da poseti Moskvo. Po službenih vesteh sovjetske vlade, je pripravljena sprejeti izgnane Žide iz Nemčije. Francoski politični krogi z zadovoljstvom naglašajo pomen prihoda bolgarske kraljevske dvojice v Beograd. Vodja avstrijskih nacijonalnih socijalistm' Frauenfeld je bil aretiran na Dunaju in P®-stavljen pred sodišče radi veleizdaje in podpihovanja k vstaji. Na Irskem pričakujejo novih volitev. An-gleška vlada hoče staviti ultimat, naj Irska prizna njeno suverenost ali pa v nasprotnem slučaju izžene vse Irce iz svojega imperija. 17. kongres komunistične stranke v Rusiji bo 25. januarja prihodnjega leta. V Ukrajini prodira nacijonalizem proti komunizmu. Na novo ekspedicijo na južni tečaj se je odpravil Hubert Wilkins. Veliko navdušenje vlada v Bolgariji i® pripisujejo veliko važnost obisku bolgarske kraljeve dvojice v Beogradu. Litvinov je odgovoril Mussoliniju, da ne more pristati na ustanovitev direktorija sedmih velesil (Anglija, Nemčija, Francija. Italija, USA, Rusija in Japonska). Naš rojak Tesla je izumil stroj, ki Sa bodo gnali kozmični žarki. Volitve v Španiji kažejo, da je konec belo-rudečemu terorju. Vatikan pravi, da ne more sprejeti proti-krščanskih sovjetov. Verjetno pa je, da bo prišlo do neuradnega sestanka med Litvino-vim in zastopnikom Vatikana. Italijanski proračun za leto 1934./35. izkazuje 3 miljarde primanjkljaja. Hitlerjeva vlada je zaplenila imetje znanih književnikov in novinarjev: Breitscheidu, H. Mannu, L. Schvvarzschildu, E. Ludwigu 1® Th. Wolfu. »Heil Hitler« morajo po zadnji naredbi ministr. notranjih poslov v Berlinu pozdravljati vsi činovniki. V avstrijskih mestih oblasti še vedno niso kos demonstracijam. Zakon o sterilizaciji zločincev v Nemčiji stopi v veljavo s 1. januarjem 1934. Vendar je zasliševal priče, da je izpolnil svojo dolžnost. Morda je hotel priti tudi stvari do dna. In glejte, priče, ki so bile zaslišane, so pod prisego potrdile, da so videle tak prstan na roki obtoženca. In ena teh prič je bila po vojni poslanec in župan. To so spomini, ki se nam vzbujajo ob tem jubileju zato, da se vidi, kako so pri nas lahko zasedali častna mesta ljudje, ki so zagrešili med vojno take lopovščine. Dolžnost Narodne Odbrane je bila po vojni preprečiti, da igrajo v javnosti kako vlogo ljudje, ki so grešili proti ideji Narodne Odbrane. Ker že takrat ni bila, ji pripada ta naloga sedaj. Bili so izdajalci slovenstva, ki so poleg nemškega časopisja svoj čas dvigali krik proti Narodni odbrani. Vemo, da jim to nič ni niti danes posebno simpatično. A Narodna Odbrana je danes prav tako potrebna organizacija ko pred 25. leti: Mi hočemo braniti, kar je našega. Narodna Odbrana je tako živo zrastla z zgodovino naše države in naloge zadnjih 25 let, da mora v njenem znamenju hoditi tudi pot bodočnosti. Ona je bila> ki je nam nosila odrešenje. Zato bi jo ravno Slovenci morali sprejeti kot svojo najvišjo obrambno organizacijo. V njenem znamenj® bomo zmagali. konzervatizmom največja ovira naši nacionalni osamosvojitvi. Ta konzervatizem, katerega lahko smatramo kot nekako revolucionarno manifestacijo v prid nemškega šimlja, spravlja v slabo luč še oni del poštenjakov starega kova, kateri so se o pravem času znašli v pravilni jugoslovanski orijentaciji. Poglavitno delo teh ljudi obstoja v tem, da se kritično izražajo o vsem, kar je Jugoslovanskega, ter hočejo vsako delo začeti po 9tarem avstrijsko-nemškem kopitu. Proti tem se obrača ves naš nacionalno orientiran živelj, tem je namenjen ves naš gnev in opravičeno ogorčenje. Za to vražje seme med našim narodom bi veljal staro-pisemski izrek: Boljše bi bilo, da bi se jim obesil mlinski kamen na vrat in jih potopil v morske globine. Kako pridemo do kmetijskih zbornic Pod tem naslovom polemizira »Kmetski list«, z dne 22. novembra t. 1. z našim člankom o kmetijski zbornici, ki je v našem listu izšel teden prej. Ne zamerimo mu, da »Pohoda« ne omenja z imenom, nego ga imenuje »nekateri listi«. Ako se boji imenovati naše ime, ali če mu je zoprno — svobodno mu. Povdarjamo, da nočemo delati očitkov, ampak da želimo dobri stvari pomagati in jo podpreti, zato naj nam »Kmetski list« ne zameri, če mu kar naravnost povemo, da je s svojimi izvajanji na zelo zgrešeni poti. — Pravi, da mu ne gre za kmetijsko zbornico samo za Slovenijo, nego za vso državo. Iz tega povdarka moramo sklepati, da misli, če smo morda Slovenci zreli za zbornico, pa drugi še niso. Tu ne obstoja vprašanje dozorelosti, temveč vprašanje potrebe. Jasno je, da imamo tudi mi pred očmi potrebo ustanovitve celodržavne kmetijske zbornice. Omenjeni list pravi, da je možno ustvariti kmetijsko zbornico šele tedaj, ko bodo izvršeni gotovi predpogoji, neka zadostna pripravlje- nost menda v tem, ko bodo za vsako kmetijsko panogo že prej uspešno funkcionirala nekaka osrednja društva. Ta društva naj bi se po njegovem mnenju združila v kmetijsko zbornico. Pravno je to nesmisel, kajti kmetijska zbornica more biti le združenje kmetovalcev kot gospodarskih ljudi, ne more pa postati nekaka zveza kakršnihkoli društev. Po od »Kmetskega lista« nasvetovani poti bi do kmetijske zbornice gotovo ne prišli nikdar, čeprav je nje ustanovitev državna, narodnogospodarska in kmetijskogospodarska nujnost in je najmanj že za toliko zakašnje-na, kolikor je stara naša zedinjena kraljevina. Zakaj birokratizirati, ko je birokratizma in raznih instanc pri nas čez glavo in se zaradi tega življenje naravnost duši? Ali gospodje zaradi obilice dreves ne morejo več videti gozda? Mi pravimo: Kmetijska zbornica se mora ustanoviti in sicer nujno! Pretežke milijardne škode je naše kmetijstvo in z njim vse naše narodno gospodarstvo že utrpelo, ker nimamo kmetijske zbornice. Kolikor imamo morda premalo osnove za takojšnje najuspešnejše delovanje zbornice, bo ta od početka pač res nekoliko težje poslovala in bo morala več delati in biti bolj marljiva, kot če bi te osnove bile že zgrajene, vendar to še ni razlog za odlaganje ustanovitve in za čakanje. Saj bi v zbornici lahko takoj začele poslovati razne sekcije slično kot v Kmetijski družbi. Kmetijska družba pa mora imeti za tako delo že kaj osnove, saj je včasih zbornične posle vršila tudi napram oblastem. Osrednja društva niso potrebna. Ako pa jih hočete imeti, jih boste lahko ustanavljali spored no. Glavno in zadostno je, da se donese zakon, ki bo odrejal obvezno članstvo za vse zemljiške posestnike, ki imajo značaj kmetovalcev, odredil njene pravice in dolžnosti, njen notranji ustroj in določil takojšen pričetek dela. Vse ostalo bo pri dobri volji, spoznanju, razumevanju in pridnosti prihajalo in se izpopolnjevalo samo po sebi. Ne moremo si kaj, da ne bi mislili, da je zavlačevanje in kompliciranje zborničnega vprašanja komu morda nekako dobrodošlo v strahu, da bi zbornica vsaj v naši banovini ne bila preveč »klerikalna«. Ta strah ni utemeljen, kajti zbornica in njeno delo moreta biti predvsem samo »kmetijska«. Izgleda tudi, da še vedno ni jasnosti, da li naj bodo te zbornice »kmetske« (stanovske) ali »kmetijske« (poklicne). Popolnoma napačno pa je mnenje »Kmetskega lista«, ki pravi, da se cene kmetijskim proizvodom izboljšajo samo z izvozom. Pri nas to nikakor ne velja. Naša proizvodnja je predivja, našo blago neenotno ter se na svetovnem trgu brez drugega ne more uveljaviti, še manj pa sme upati, da bi dobro odrezalo. Naš izvoz agrarnih pridelkov je skoraj skozi in skozi takozvana »slabša roba«, ki pri sedanjem načinu proizvodnje ne bo nikoli dosegla dobrih cen, ker je tržno-tehnično manj vredna. Cene se morejo izboljšati samo z urejenejšo, kakovostno proizvodnjo, toda tudi to šele tedaj, ko bo ta proizvodnja ne samo času primerno urejena, nego šele takrat, ko bo kmetijski proizvajalni proces in upravičen gospodarski interes tudi v zakonodaji in javni upravi z razumevanjem in strokovnim znanjem že v kali pravilno in zadostno urejevan, negovan in zaščiten — vsled dela in vpliva kmetijske zbornice. Dokler ne bo kmetijske zbornice — je in ostane jugoslovanski kmetovalec — siromak, ki ne sme niti sanjati o gospodarskem napredku, čeprav bi za kmetijske pridelke nastopila boljša konjunktura. Poglejte naše zunanjetrgovinske bilance. Aktivne so res. Ali pa ne opazite, da od leta do leta količinsko oddajamo v tujino sorazmerno vedno več za vedno manjši izkupiček, uvažane stvari pa se dražijo? Našemu Človeku se njegove proizvajalne in življenjske potrebščine dražijo, draži se njegov proizvajalni strošek in ljudski zaslužek še pada, čeprav je že davno bil pod gospodarsko umestno normalo. Poglejte sestavo naše delegacije za Stal- ni gospodarski svet Male Antante (v Pragi)-Predvsem je v njem zastopana trgovina, obrt in promet sploh, kmetijstvo povdarjen® agrarne države — pa ne. To se ne bi mogl® zgoditi, če bi obstojala kmetijska zbornica-Mi bomo srečni, če bodo naše odkritosrčno dobro mišljene in nujno potrebne besede našle razumevanje pri tistih, ki bi brez odlašanj in izgovorov morali in mogli veliko storiti za nujno ustanovitev kmetijske zbornice kot vsedržavne zaščitnice stanovskih in p°' klicnih interesov Vsega našega kmetijstva. Jugoslovanski avijatiki, ki so na potu v Kairo, so doživeli v Sofiji zelo lep sprejem- Bolgarsko-jugoslovensko združenje se ie osnovalo v Plovdivu. Do sedaj šteje združenje že preko 200 članov. Osnovanja se vr§e tudi v drugih krajih Bolgarije. Avstrijski duhovniki bodo po zadnjem sklepu avstrijskega katoliškega episkopata izstopili iz aktivne politike? Vlada v Liberiji je sklenila izgnati vse Nemce, če nacijonalno-socijalistična vlada ostane še nadalje na principu inferiornosti črne rase. Titulescu je dospel v Košiče, kjer se j® sestal z Benešem. Razpravljala sta o prihod' njem načrtu Male antante. Italija je povišala carino na stroje i® aparato. Prihodu kralja Borisa v Beograd pravi »Temps«. da je politika, ki jo vodi Balkan, v Jiopolnem nasprotju z locarnsko in da 1® vzhod lekcija zapadu. Chautcnipsova vlada je zaenkrat dobila zaupnico (280 :185). Socijalisti so se vzdržan glasovanja. . * . 300.000 vojakov zahteva Nemčija, je deja Hitler angleškemu poslaniku v v Berlinu. Odkar je izstopila Nemčija iz D. N- 1® razvidno, da je sporazum med Francijo Anglijo zaenkrat nemogoč. J PO NAŠI ZEMLJI KMETSKE in gospodinjske nadaljevalne ŠOLE Na dopis gornjega naslova, ki je bil priobčen v zadnji izdaji »Pohoda«, je potrebno ft6k.oli.ko pojasnil in sicer: Zakonske določbe, ki jih navaja dopisnik, 86 nanašajo na prosveto. Nikdo ne oporeka Potrebe sodelovanja, odnosno udejstovanja učiteljstva na kmetijskem pol0u. Iz kmetijskega proračuna gre za kmetske nadaljevalne šoje skoro pol milijona dinarjev letno. J© to-rei popolnoma na mestu želja, da se to šolstvo medi 'im strokovno vodi sporazumno med učiteljstvom in agronomi. Kmetijstvo ima tudi svoj zakon o pospeševanju, preko katerega se 116 more, v tean zakonu je točno določeno, kdo 50 lahko udejstvuje v kmetijski službi. Na edino vprašanje pisca, kje so bili pisec j®'vsi njegovi pripadniki tedaj, ko se je orala Crtla ledina, bi lahko odgovorili dvoje in si-?er': »Kmetijsko šolstvo na deželi ni novost, ^ se je z uspehom že pred postankom oblast-!“h samouprav vršilo. Delo Lapajnetov, To-fliatiov, Cvetkov in drugih odličnih šolnikov Pmča, kako plodonosno je bilo to delo. Kdo P** je oviral oranje ledine v tistih časih? Kmetski strokovnjaki gotovo ne! Ako pa meri r^snik z vprašanjem na nesrečno leto 1928, J® isto, kot ijj vprašal, kje ste bili takrat, o s° odvzeli pri Kmetijski dražbi učiteljstvu . vno in pasivno volilno pravico. Ona ista pri povest j© s kmetijskimi strokovnjaki. . wspoi so bili prisiljeni na oesto ali pa v južne Kfaje. Niti bivši duhovnik in poznejši absol-viram agronom nii bil deležen milosti in zaupanja v kmetijski službi, pač pa duhovnik lajik. V 48. številki »Pohoda« ni sipan pesek, kakor poudarja dcpisnr.k, tamkaj je odkrito Priznanje učiteljstvu. Ljudje z nacionalno sokolsko odgojo ne menjavajo misli. Zato pa bo ®ed njimi mogoč sporazum, ko se bo urejeno nadaljevalno kmetijsko šolstvo brez nepotrebnega posredništva — laične stroke. KRIVIČNI MIKLAVŽ ALI NE! Ko sem one dni opazovali bogastvo na naših ulicah, sem se spomnil pravičnega oče-& v svetih nebesih in njegovega referenta Miklavža. Siromašna otroka sta poželjivo gledate v izložbo pekarne baš na ta sveti Miklavžev večer. Na vprašanje? bi rada,... sem jima postregel s hlebcem, ki sta ga bila iz-vanredno vesela. Oče predobri, ki Te prosijo in najdejo uslišanje, odženi velike in pusti k sebi maile. Naj Miklavžek pri velikih dobro gleda s svojim cenzurnim očesom, pa bo tudi za naša male dovolj. Posebno pa še glej Oče na one socijalne pridigarje, ki delajo ravno narobe kot govore. ŠE JE TREBA ČISTITI Zadnje razprave pred sodiščem v Nišu in Beogradu so nam zopet odkrile nove silu-Čaje defravdacij, prevar, tatvin itd., ki so se zadnjega časa vršile po raznih bankah, zadrugah in drugih takih organizacijah. To l"6 bil naš pravi Avgijev hlev, ki še čaka Ha svojega junaka, da ga bo očistil. Vpraša-je, kdaj bo konec teh afer. Da se je po Prevratu zlorabljalo ljudsko zaupanje, je bilo ^umljivo, ker v neurejenih razmerah prišlo lopovi vedno na svoj račun. A v teku 15 let bi bil že vendar čas, da se te vrste 'ljudi fPravi tja, kamor spadajo. To so rokamboli, tatovi v frakih, ki so vsled ugodnih osebnih 2Ve* in velikega ugleda, pridobljenega bolj Predrznosti ko po zaslugah, prišli do vodnih mest v raznih upravah in sosvetih, si !!aPolnili žepe s tujim denarjem in so celo uža-yen|, če jih kdo imenuje s pravimi imeni. ... je. Sedanja kriza jih bo spravila iz Njihovih temnih zakotij. Državna justica bi morala nastopiti ravno proti njim z vso brezobzirnostjo, kajti te vrste ljudje so uničevali našo državno avtoriteto, kredit poštenih zavodov in naš ugled v tujini. Ni jih še konec. "e se skrivajo za hrbti raznih političnih mogočnikov, visokih sorodnikov in vplivnih prijateljev. Šele ko bo roka pravice privlekla vse te »gospodarstvenike« na dan in očistila naše gospodarsko življenje teh priživnikov, bo mogoče govoriti o ozdravljenju našega narodnega gospodarstva. VELJA TUDI ZA NAS Glede učnih knjig čitamo v čeških listih sledeči poziv: Omejite izdajanje nepotrebnih “«uh knjig na ljudskih, meščanskih in sred-šolah. Nepotrebne nove knjige stanejo avt^’ 23 katerega je zdaj težko. Sebičnih vit; lev ie 5im dalie več in se hočejo uvelja- vi »šolskimi pisateflji«. Vzamejo tri, «a+oV ke knjige iz iste stroke od raznih pi-saieijev in sestavijo iz njih — novo peto uč-‘ “ *nJigo, v kateri ni nič novega, samo poglavja so nialo razmetana in učna snov drugače razdeljena. Kdor bi hotel, bi mogel te vrste literaturo množiti do neskončnosti. — qProbacijska komisija mora postati strožja. ■Marši in učenci ji bodo hvaležni. Te besede veljajo tudi za nas, ki trpimo na pravi po-Piavi učbenikov. Baje bo sedaj vzela to stvar v roko država, da bodo učbeniki za vso dr- žavo enotni. Ta reforma bi imela svojo dobro in svojo silabo stran. Vprašanje je, ali je popolnoma pravilno stališče, da morajo biti vsi učbeniki slovenski. V višjih razredih bi bilo mogoče in tudi potrebno, da se tudi pri nas uveljavijo dobri skupni učbeniki v srbohrvatskem jeziku, pri čemer gre za finančno in praktično stran. Enaki skupni učbeniki (za slov. šole seveda v slovenskem jeziku) bi morali biti pač vzorni. Treba bi bilo strogo presoditi, katera učna knjiga po duhu in obliki odgovarja vsem zahtevam. To omenjamo zato, ker se baje kar na debelo zopet pišejo — nove učne knjige. HLAPČEVSTVO Dne 2. t. m. sem prejel od neke zagrebške tvrdke nemško pismo. Na to pismo, katero sem vrnil v originalu, sem pripisal sledeče: »Leta 1918. je nastala Jugoslavija. Ali Zagreb ni v Jugoslaviji, da se drznete pisati ljubljanskim tvrdkam -jiemško? Kaj bi se zgodilo z Jugoslovanom, da piše v Nemčijo v našem jeziku?« Danes pa sem prejel od te tvrdke sledeči odgovor: »Priimio sam Vaš oij. odgovor na moje pismo od 30. p. m., te mi je čast saopčiti Vam, da se radujem Vašemu odgovoru, jer odgovara mojemu shvačanju i jer stojim u tam pogledu na isto j idejno j liniji, na ko joj se nalazi Vaš odgovor. — Za objašnenje čast mi je istaknuti, da sam Vam na nje-mačkom jeziku pisao samo zato, što mi se več puta dogodilo, da sam od slovenskih trgava",kih kuča primio njemačke ldstove, pretpostavfl>juči, da su to učinile u želji, da bi se sa mnom bolje sporazumjele, nežna j uči srpsko-hrvatski, dok pak ja sa svoje stirame na žalost ne znam slovenski. — Vje-rujuči, da je time ovaj incident likvidiran u duhu i Vašeg i mog sbvačanja itd.« Tako Zagrebčan. Kakor se vidi je pri nas 15 let po osvo-bojenju še vedno stara navada, da odgovarjajo slovenski pridobitni krogi nemško pridobitnikom v Zagrebu, da celo v Beogradu, mesto, da se poslužujejo v eventuelnem neznanju srbohrvaščine, slovenskega jezika. Ni čuda, če je toliko brezposelnih naših ljudi, ki ne obvladajo nemščine, vsled tega, ker se iščejo stalno pisarniške moči, ki obvladajo popolnoma nemščino. Isti razlog, t. j. nezavednost naših trgovcev, je pri nameščenju trgovskih potnikov in zastopnikov. Dokler naš trgovec na ljubo inozemcev govori ali lomi nemščino, toliko časa bo Jugoslavija preplavljena s tujimi zastopniki. Potrebno bi bilo v tem pogledu podrobno delo ,in vzgoja našega trgovstva, da se že enkrat, če tudi šele po 15 letih, navadi spoštovati svoj jezik in se zavedati, da je enakopraven nemškemu kulturenoscu. M. E. L. ZBIRAJMO SPOMINE V dnevnikih smo te dni brali nekaj spominov na prve dni po prevratu. Želeti bi bilo, da bi vsi kraji zbirali spomine iz prvih dni naše države. Na Češkem, kakor smo či-tali, ima vsak vfečji kraj svoj vojni muzej, kje se zbira vse, kar je spomina vrednega na svetovno vojno. Zdaj se da najti še marsikaj. Tudi še žive ljudje, ki so sodelovali pri prevratu. Ti naj napišejo svoje spomine. Skrajni čas je, da začnemo zbirati te svoje spomine, da ne bo prepozno. Odbori Narodne Odbrane bi po vseh krajih morali na tem polju začeti svoje delo. Ravno za nas je potrebno, da imamo zbrano to gradivo za bodočnost. Žalostno je, kako se malo zanimamo za svojo zgodovino. Koliko dragocenih predmetov se valja iz časa vojne po naših hišah, ali na podstrešjih. Koliko takih stvari je že uničenih. Tu bi bilo treba neke velike skupne akcije. Občine bi morale pisati svoje kronike in v njih zbirati podatke iz teh časov. Naši člani naj bi podali predloge, da se začne zbirati vse, kar se še nahaja med ljudstvom, da se ohrani za bodoče čase. Narodna Odbrana bi s tem izvršila svojo nacionalno dolžnost. SLAVNOSTNE PREDSTAVE V NAŠEM GLEDALIŠČU Ob času, ko so slovenski dnevniki javljali, da se vsa češkoslovaška mesta pripravljajo, da čim dostojneše proslave naš državni praznik, smo v našem repertoarju zaman iskali, kaj bodo dajali na predvečer 1. decembra v naši operi. In vendar je po vseh državah navada, da se vrše pred takimi dne- vi v glavnih gledališčih, t. zv. slavnostne predstave. Naše gledališče, dasi je tretje drž. gledališče, ni našlo za ta dan primerne predstave. Pri tem ne mislimo na tiste slavnostne predstave, ki navadno zijajo s svojo praznoto in dolgočasnostjo, ampak bi si želeli prav na taki predstavi čim več najširšega občinstva, zato bi morale biti take predstave po najnižjih cenah, da bi se jih mogle udeležiti ljudske mase. Naravno je, da spada na tak večer igra ali opera, ki po svoji vsebini odgovarja pomenu dneva. Naše gledališče že dolgo kaže, da ne smatra za svojo dolžnost, da bi na ta dan izkazalo svoje priznanje našemu državnemu prazniku. Letos je bila na ta večer opera zaprta in se je menda vršila glavna skušnja za »Ljubljanico«, ki je doživela tako žalosten uspeh, ker vsi, ki so bili prizadeti, niso spoznali pravočasno, da stvar ni zrela za oder. Če je izključeno iz našega teatra« vse, kar ne spada k umetnosti, in se iz tega razloga briskirajo drž. prazniki — bi potem tudi te vrste umetnosti ne bilo potreba, čeprav je domača (ali celo preveč do- mača). Na našem odru smo imeli časa in prostora za »Zajca«, ki je dolgočasil občinstvo, katero ima količkaj razsodnosti, in ta »Zajec« je priskakljal celo do Prage in so ga tam dajali kot slavnostno predstavo. Češki listi so bili precej v zadregi, kako naj se izmažejo, da ne bodo žalili bratskih čuvstev. Tam so navajeni resnih slavnostnih predstav. Kot je »Liboša«, mi pa jim pošljemo »Zajca« in Feldmana. Ali je to znak dobe. Ljubljanska publika je sprejela »Zajca« tako hladno, da bi bil lahko vsak spoznal, da to ni igra, ki bi mogla koga navdušiti s humorjem, duhovitostjo, ali tragiko. Ljudje so ploskali samo igralcem, ki so reševali to slabotno delce. In s tem »Zajcem« smo se pokazali pred tujino na slavnostni predstavi. Pač čuden okus tudi za one, ki so odločali v Pragi. Obenem pa vzdihujemo o krizi in praznih blagajnah. Narod ima tudi o tem svoje mnenje. Gotovo bi imel več zanimanja za gledališče, če bi ga imelo tudi gledališče zanj ob prilikah, ko naj gledališče služi tudi državni misli. SVOJI K SVOJIM »Svoji k svojim« so zelo lepe besede z globokim smislom. Zalibog pa nimajo pri nas še do danes paktične vrednosti. To se posebno očituje v prenatrpanosti tuje robe v naših trgovinah. Zlasti tuje (nemške) knjige ter razne družabne igre (seveda samo nemške) krasijo naša izložbena okna. »In kamor se oko ozre, povsod vse nemško je!« mi je zapelo v srcu. Mari ni res? In mislite, da je ta nemška navlaka res tako potrebna naši mladini? Kaj nimamo slovenskih in srbohrvatskih mladinskih knjig? Imamo, imamo, le malokdo ve zanje. In domače družabne igre? Tudi te imamo. Zloženko iz kock »Lepa naša domovina« (je založila Učiteljska tiskarna) je namenjena našim naj mlajšim, »Pot po Jugoslaviji« (veliki in mali format — založila Belo-modra knjižnica) ter »Za solncem« (založila Belo-modra knjižnica) pa šolski mladini in odraslim. Lepe so naštete družabne igrice. Iz njih ne veje le ljubezen do domovine, temveč so tudi umetniško izdelane in kar je posebno hvalevredno — so naš domač izdelek. — Od osnutka do izdelave so naše! In to ni malenkost, če pomislimo na današnje težke gospodarske razmere. V izložbah jih skoraj ni, ali pa jih s težavo opazite med nemško šaro. Trgovec vam jih redko ponudi v nakup. Ne motimo se, če trdimo, da zasluži pri njih le borih 25 odstotkov, medtem ko more zaslužiti pri inozemskih do 100 odstotkov. Ali je to dovolj važen argument, da lahko tuje blago izpodriva domače? če že kupujemo pri »svojih«, zahtevajmo tudi svoje blago! S tem podpiramo naša domača podjetja, ki zaposlujejo izključno domače 'ljudi. Menda ni to ravno malenkost! Torej, na delo — starši! »Svoji k svojim« naj bo naša parola, toda povsod zahtevajmo le naše domače knjige in naše igrice! Če jih trgovec nima v založbi, pa ga prisilimo, da se ozira tudi na naše želje, ne pa samo na lastne. Samo tako bomo dosegli v pravem pomenu »svoji k svojim« in pripomogli k razvoju naše knjižne trgovine in tovrstne industrije. Prosimo pa kupce, da zahtevajo povsod domače knjige in družabne igre ter da nam sporoče imena onih trgovcev, ki nimajo v zalogi domačih izdelkov. Če ne bodo hoteli trgovci podpirati prostovoljno domačih izdelkov, jih bomo pa k temu primorali. K VPRAŠANJU BREZPOSELNIH INTELEKTUALCEV Težke čase preživljamo. Brezposelnost narašča z dneva v dan in dnevno imamo priliko čitati v časopisju razna razmotrivanja in nasvete, kako naj bi se brezposelnost omilila. Ako se piše ali govori o brezposelnosti, se pri tem navadno misli samo brezposelno delavstvo, lle malokdo, razen prizadetih, ima pri tem v mislih brezposelne intelektualce, kojih število se vsak dan množi s čudovito naglico. Vestmi opazovalec pa nikakor ni mogel prezreti dveh zborovanj, ki sta se vršili v zadnjem času v Ljubljani fin ki sita jasno pokazali, kako težke čase preživljajo revni brezposelni intelektualci. V mislih imamo namreč zborovanje brezposelnih učiteljev in učiteljic in zborovanje Zveze mladih intelektualcev. Razni govorniki 90 na teh zborovanjih z drastičnimi primeri pokazali javnosti naravnost obupno stanje mladih brezposelnih intelektualcev in rotili poklicane oblasti in faktorje, naj vendar enkrat store svojo dolžnost in v svojem delokrogu po možnosti pomagajo najbednejšim brezposelnim intelektualcem do kake primerne službe. Ne moremo prerokovati, ali bo imel ta klic kak uspeh ali ne, toda ker skoro dnevno prejemamo opozorita na postopanje pri podeljevanju raznih javnih služb, smo sklenili predvsem pokazati naai javnosti in prizadetim, kako se je do sedaj postopalo v tem prgledu zlasti pri ljubljanski občinski upravi. Javnost hočemo in moramo opozoriti, da se pri podeljevanju služb na mestnem magistratu ni oziralo do sedaj ne na vladajočo veliko brezposelnost, ne na bedno stanje dotičnika, ne na štud:je in kvalifikacijo, temveč pred vsem na to, kdo je prosilca priporočal. Javnosti hočemo pokazati, da so celo na vodilih mestih na lubljanskem magistratu ljudje z ljudskošolsko izobrazbo ali pa drž. upokojenci, kojih pokojnine bi vsekakor zadostovale za dostojno preživljanje dietičnega in njegove največkrat že preskrbljene družine. Javnost rn z'asti ljubljanski davkoplačevalci bodo majali z glavami, ko jim bomo dokazali, da sta v mestni službi n. pr. tudi drž. upokojenca z do Din 3.000-— mesečne pokojnine, pa imata poleg tega še pri mestni občini od Din 3.OOO-— do Din 6.000-— mesečnih prejemkov. (Dalje prihodnjič.) MARIBOR SODRUGOM V ALBUM Zmaga — zmaga — zmaga, vpijejo že več tednov socialistična glasila. V »Delavcu«, glasilu ljubljanskih sodru-gov stoji zapisano: 20.000 glasov je v Sloveniji zbrala rdeča lista; 100.000 glasov pa v celi državi napram 18.000 glasom nacionalistov. Isto beležijo tudi ostala marksistična glasila. Kaj bo pa zdaj? Jugoslovanski fašizem je doživel polom na celi črti. Marks se vozi, kakor Elija v gorečem vozu. Kaj bo, kaj bo, če se brdavs ne ukroti? Vse nacionaliste bo zadela usoda Sodome in Gomore. Grozno •— grozno kaj nas še čaka... Do sem je stvar v redu, g. sodrugi! Vaše zmage Vam nikdo ne oporeka, četudi ni tako sijajna, kot to hočete dokazovati v svojem časopisju. O Vaši zmagi imamo nacionalisti svoje mnenje in sicer iz enostavnega razloga: Vaši praporji so rdeči — rdeča barva je borbena in zapeljiva tudi za purane, a še bolj pa za človeka, ki ne misli s svojimi možgani. Vseh tistih 100.000 glasačev za vašo rdečo listo se gotovo ni zavedalo, da bo tudi tokrat kakor vedno, opeharjeno in pobarvano s tisto barvo, za katero so oddali svoje glasove. ^ Pogruntamo pa ga, kaj... mi, pri Vas tako osovraženi nacionalisti. Torej, kakor sem že prej omenil, bi bila do sem stvar v redu. Samo nekaj, kar nam že dolgo časa preseda in budi v nas odločen odpor, so Vaši napadi in klevete, katerih smrdljivo tekočino vlivate na ves nacionalno orientiran živelj. Odločno odklanjamo vsakršno sramotenje in blatenje naših nacionalnih organizacij, še manj pa oseb, katere sd na čelu teh organizacij. Vsaka stvar ima svoje meje, to mora veljati tudi za Vas g. sodrugi, sicer smo primorani, da Vas o dostojnosti, redu in morali podučimo mi in sicer čisto po svojem vzorcu; Kljub temu, da ste od Maribora do Dževdželje zbrali 100.000 rdečih, Vam bo s tem malo pomagano. V zadnji številki »Delavske Politike« se je neki člankar hudobno obregnil ob nacionalno glasilo »Pohod«. V precej zasmehljivem tonu pripomni, kako da ljubljanski »Pohod« objavi vsakogar z imenom, ki govori nemško. Dobro se je odrezal Vaš člankar ! List, ki ima take dopisnike, ima sijajno bodočnost. Glej ga šmenta, tukaj pa ga je urednik »Pohoda« kolosalno polomil. Gotovo mora biti predrzen, pa tudi pogumen mož, ki si upa objaviti z imenom vsakega nemškutarja. Jej — jej, to je pa že od sile. Tega gospoda bo treba temeljito podučiti o redu in morali. Pri takih deliktih pa moramo biti tudi nekoliko širokogrudni, ter imeti čut odpuščanja. Revež urednik se je prav gotovo zmotij. Ni človeka na tem božjem svetu, kateri bi bil nezmotljiv. Precej komplicirane so take zadeve in neprijetne za urednika, ki s svojo zmotljivostjo razburja naše sodruge. Zmotil se je — čisto sigurno se je zmotil! Revež je tak človek, ki dela take napake. Namesto da bi objavljal in bičal tiste, ki govore slovenski, je storil napako, da objavlja one, ki govore nemško. Tukaj gre za očividno pomoto — verjemite g. sodrugi! V bodoče se bo temu tičku posvetilo več pažnje, tako da bo ta ljubljanski »Pohod« v prihodnje pohvalil vsakogar, ki se bo najbolj izkazal v švabčarenju. Po možnosti bo tudi nekaj člankov, ki bi radi važnejše narave prišli v poštev, natisnil v gotici, da bo ustreženo g. sodrugom. Tako nekako bo to — saj se razumemo. Ljubljanski »Pohod« Vam krati dobro voljo. Zakaj? Mar zato, da s svojim odločnim pisanjem skuša odpraviti našo največjo narodno sramoto — nemškutarenje? Mar zato, da brani državljane pred vsiljivimi tujci? Odgovor, ki ga zaslužite; bi bil na vse to sledeči: Smo pripadniki naše, s krvjo omo-čene Jugoslavije. Naše stremljenje obstoja v tem, da bo vsak državljan te države, nacionalno zaveden, ter socialno zaščiten. Pri tem poslu in hotenju se nas naj nihče ne drzne • motiti, najmanj pa vi bahači, zgagarji in marksistični brezdomci. Še manj pa, da z zlobnimi pripombami in pisanjem v vaših ‘listih skušate omalovaževati pisavo in ton našega nacionalnega tiska, ki uspešno podpira naš .pokret, Če ljubljanski »Pohod« objavi tistega, ki nemškutari, je storil samo svojo sveto dolžnost. Če mariborska »Borba« lopne po Vaših demagoških ustih, je to storila v interesu vsega, na naši severni meji ogroženega nacionalnega življa. Koga in česa se naj poslužuje naš nacionalni tisk v obrambo nac. interesov, Vas ne bo nihče vprašal! Bodite uverjeni, da naš pokret zmaguje, brezobzirno bo pogazil vse, kar se mu stavlja v napotje. Ne oziraje se na Vaše kaprice, bo »Pohod« še naprej temeljito suval v nemčurska gnezda, osobito si bo natančneje ogledal Vaše marksistične brloge, kjer se pod plaščem preperelega internacionalizma smatra naša govorica za premalo nobel. Za enkrat Vam naj to zadostuje! Če želite še kaj več, sem Vam radevolje na razpolago. V take svrhe Vam blagohotno sporočam svoj naslov Stanko Tušek — Maribor NAŠ P yyyyyyyuyuwyyyyyy ŠMARTNO PRI LITIJI Omladina Narodne odbrane, zavedajoč se svoje naloge, zasleduje vse važne pojave v našem javnem življenju. Ona smatra za svojo dolžnost, da izgrajuje na podlagi tega svoje mišljenje ter da to pove tudi širši javnosti. V ta namen je bilo v petek dne 8. t. m. sklicano v Šmartnem pri Litiji javno zborovanje, kjer je podal banovinski starešina Omladine NO razlago nove uredbe »o raz-dolževanju kmeta« ter poglede omladine na ta pereči problem. Zborovanje je o tvoril tukajšnji župan g. Strman, ki je zborovalcem povedal namen zborovanja in toplo pozdravil predavatelja. Br. Sancin #oris je najprej razložil odredbo samo, a na to je razmotrival stanje našega kmeta in prišel do zaključka, da ta odredba ne ustreza faktičnim potrebam, ker je kmet prezadolžen in nima sredstev za vrnitev doil-gov. V obširnem referatu je podal tudi stanje našega denarništva z ozirom na položaj kmeta. Končno je, podal načrt sanacije kmetovega finančnega stanja, izboljšanja njegovih razmer, kakršen bi moral biti, da bi ustrezal kmetovemu položaju, a obenem tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Pri tem predavanju se je lahko videlo, kakšno je pravo stanje kmeta, saj so vsi zborovalci venomer pritrjevali besedam govornika. Med zborovalci, ki jih je bilo nad 50, se je po predavanju samem razvila živahna debata. Tu se je videlo, kako je potrebna našemu kmetu živa beseda, da mu pojasni resnični položaj brez vsakršnih zahtev in da mu jo poda človek, ki je neodvisen, in to je omladina. Danes, ko je kmet doživel že toliko razočaranj, veruje le še omladini. Po končani debati se je g. župan zahvalil govorniku za njegova res temeljita izvajanja in vsi so izrazili željo, da bi še večkrat radi slišali kaj takega, ker sedaj vedo, da vsaj omladina pozna njihov težki položaj in da edina zastopa njihovo stališče. B. C. LITIJA V petek dne 8. t. m. se je vršilo tu po deseti maši javno zborovanje, na katerem je razložil delegat banovinskega odbora NO br. Sancin Boris vladno odredbo o razdolžitvi kmeta t^r navajal vse njene slabe in dobre strani. V dolgem govoru je zelo izčrpno obravnavali vse pojave v našem gospodarstvu ter povedal glavne vzroke kmetove zadolžitve. V poljudnem slogu je razložil stanje našega denarnega trga skupno z vprašanjem saniranja kmetovega gospodarstva. Sploh je bil ves njegov govor točna slika resničnega stanja in dobrega poznavanja razmer. Zato je bilo med predavanjem mnogo odobravanja in medklicev: »Tako je!« Ko je v glavnih obrisih podali stanje gospodarstva, je podal sanacijski načrt, ki bi bil bolj primeren današnjemu stanju in ki bi saniral ne samo kmetov položaj, ampak tudi vse druge panoge narodnega gospodarstva, od česar bi imel kmet največ koristi, saj bi se po uresničenju tega načrta zvišal konzum. Iz debate same si je dober opazovalec lahko naredil resnično sliko naše vasi in hudega boja, ki ga bije naš kmet za svoj obstanek. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je bila dvorana pri g. Pleničarju nabito polna. Med drugimi smo opazili tudi mnogo litijske inteligence in tudi nekaj delavcev. Zborovalci so se razšli z željo, da bi jih obiskal v kratkem zopet kak predavatelj s sličnim predavanjem. P. S. * V teku zadnjega časa se je vršilo precej važnejših sestankov oz. občnih zborov Omla-dine Narodne Odbrane v Dravski banovini. Predaleč bi zašli, ako bi objavljali vsako poročilo v celoti, zato se je moralo uredništvo odločiti, da objavlja tu saino krajše izvlečke. Uredništvo. VIDEM-KRŠKO Pred kratkim se je vršil občni zbor, ki je pokazal razveseljivo sliko delovanja te mlade sekcije. Ne obstoja niti polnih 6 mesecev, vendar pa je uspelo dosedaj ustanoviti tamburaški odsek, katerega vodstvo je poverjeno br. Dušanu Stuparju, nadalje športni odsek, katerega kapetan je Ernest Ivačič. Razveseljiva je tudi ustanovitev knjižnice, katera pod vodstvom brata Barbiča Vin-kota zelo lepo napreduje. Ustanovitelj sekcije je pravzaprav br. Ivančič Maks in njemu ter njegovim agilnim tovarišem gre glavna zahvala, da je sekcija KRET dosegla v tako kratkem času razmeroma tako visoko stopnjo. Sekcija poseduje tudi svojo lastno, društveno sobo, kjer se vršijo res društveni sestanki in vaje. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, ki mu načeluje br. Stupar Dušan in ki nam nudi vsekakor popolno jamstvo, da bo sekcija tudi nadalje vestno izpolnjevala svojo dolžnost. CELJE Že dalje časa obstoja v Celju naša sekcija, v kateri so včlanjeni nekateri tamkajšnji omladinci. Vsekakor pa moramo ugotoviti, da se jim vkljub njihovi agilnosti, ki jo brez dvoma kažejo, ni posrečilo razširiti naše vrste, tako kot bi bi'io v interesu pokreta. Temu so krive v prvem redu posebne razmere v Celju in razcepljenost v tamkajšnjih vrstah, posebno pa pomanjkanje sredstev. Upamo pa, da se bodo v kratkem razmere izboljšale. Vsled tega pozivamo vse celjske omladince, ki bi bili voljni sodelovati pri našem borbenem pokretu, da se javijo na naslov Omla-dinskega odbora Narodne Odbrane, Šelenbur-gova ul. 6/1. Ljubljana, odkoder jim bo javljeno, komu naj se v Celju javijo. KRŠKO Proslavo rojstnega dneva N j. Vel. kralja in 25-letnice obstoja N. 0. priredii Narodna Odbrana skupno s Sokolom, z gasilno četo in drugimi nacionalnimi organizacijami 16. decembra 1933 zvečer v Sokolski dvoramd. Na sporediu je: govor predsednika krajevne organizacije N. O. in event. odposlanca iz Ljubljane, deklamacije sokolskega in gasilskega naraščajnika, orkestralne točke pod vodstvom g. župana Pfeiferja, pevske točke moškega zbora pod vodstvom g. ravn. Vutkoviča in solo točke gospe Joštove. Pred koncertom je obhod in baiklada po mestu; sodeluje gasilska godba. Občinstvo vabimo, da razvetli okna in se udeleži polnoštevilno prireditve. Službene vesti Oblastno čelništvo viteških sekcij in Banovinsko starešinstvo Omladine Narodne Odbrane javlja vsem svojim edinkam sledečo odredbo: Vse edimice, ki spadajo pod oblast zgoraj navedenega oelništva oziroma odbora, morajo na vse dopise, oziroma v »Pohodu« javljene vesti striktno odgovoriti še istega dne z obratno pošto. Vsak slučaj zamude bo primerno kaznovan. Imeti je treba na umu, da je cd dobrega obveščevanja in sigurnega stika v marsičem odvisno pravilno delovanje pokreta. Odredba stopa takoj v veljavo. Ljubljana, 11. decembra 1933. Oblastno čelništvo viteških sekcij. Dravsko banovinsko starešinstvo Omladine. * Banovinsko starešinstvo Omladine Narodne Odbrane sporoča vsem interesentom, posebno pa svojini sekcijam, da razpolaga z naslednjimi predavanji: 1. Raadolževanje kmeta in denarni položaj. 2. Sodobni: nacionalizem. 3. Nacionalizem in socialni problemi. 4. Problemi dela in kapitala. 5. Ograrni problemi. 6. Naš Iredentizem. 7. Fašizem kot gacralni in gospodarski sistem. 8. Sodobni sao'alni pokreti. 9. Važnost mora z gospodarskega in nacionalnega stališča. Za predavanje je treba prositi najmanj teden preje, nakar bo vsakomur javljeno aili je predavatelj prost ali ne. Ker pa imenovano starešinstvo nema na razpolago nikalkiih fondov, prosi vse svoje sekcije, da poravnajo predavateljem vsaj polovico potn:h stroškov. Ostala društva pa so obvezana poravnati vse potne stroške in ie pod tem pogojem jih lahko obišče naš predavatelj. Ljubljana 11. decembra 1933. Dravsko banovinsko starešinstvo Omladine Narodne Odbrane. ODREDBA Na osnovi pravilnika Omladine Narodne Odbrane v Dravski banovini javljam vsem člani.m in odbornikom sekcije Laško, Krajevnemu odboru Narodne Odbrane v Laškem in vsem ostalim, ca razrešujem od dolžnosti in obenem razpuščam radi nedelavnosti celokupni odbor sekcije Omladine v Laškem ter mu o d r e j u j e m, da preda vse arhivo, blagajno itd. začasnemu vršilcu dolžnosti odbora bratu Albertu Petrinu, ki ga s tem imenujem za vršilca navedene funkcije. Imenovani brat naj takoi obvesti Banovinsko starešinstvo o stanju sekcije in o vsem, kar se mu bo zdelo važnega. Na osnovi proglasa velja ta odredba kot da bi bi1'a pismeno sporočena in ne bodo sledila nikaka posebna navodila. Ljubljana 11. decembra 1933. B. Sancin, Dravski banovinski starešina. NAREDBA oblastnega čelnika viteških sekcij Svečan sprejem predsednika sred. odbora Ilije Trifunoviča Dne 15. t. m. ob 20.32 prispe v Ljubljano predsednik sred. odbora brat Ilija Ž. Trifunovič. Važnost, ki jo polaga vsa Narodna odbrana, predvsem pa viteške edinice v vsej ljubljanski oblasti na prihod našega vojvode v žarišče narodno-odbranaškega dela, mora biti izražena v srcih vseh borcev Dravske banovine. Ob praznovanju 25 letnice obstoja Narodne odbrane morajo naše misli in naša čustva biti združena ob spominu na tisto letnico, ko je Narodna odbrana bila za ves naš narod sveto ime, ime pod kojega okrilje so se zatekali vsi ponižani in razžaljeni, ime, ki je pomenilo za tlačeni narod rešitev in svobodo, za nasprotnike pa osveto in pogin. Zgodovinska knjiga Narodne odbrane ob prvi 25 letnici je popisana. — V njej so s krvjo vnešena imena vseh onih tisočev borcev, ki so dali svoja življenja na oltar domo- TEHARJE PRI CELJU Mnogo slovesneje kakor druga leta smo praznovali letos pri nas državni praznik 1. december. Najbrž zato, ker nismo več odvisni od naših nasprotnikov, katerim je pri zadnjih občinskih volitvah za vselej odklenkalo. Dopoldne so se občinski odborniki z županom g. Cajhnom, nekateri gasilci in drugi udeležili svečane službe božje, nakar so vsi odšli v šolsko poslopje k proslavi, katero smo imeli skupno z našo nadebudno mladino. — Povdarjam samo: »Vsa čast našemu zavednemu učiteljstvu.« — Popoldne je priredilo Sokolsko društvo Teharje-Štore pri g. Adri-neku svečano akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana in je izvrstno uspela. Jovi . SLOV. GORICE Še vedno se po Slov. goricah v večinoma vseh trgovinah prodajajo nemški koledarji »Bauernkalender«, izdaje Leykam, Graz. Prodaja/) se po Din 3-50 ter ga dosledno vsako lleto zahtevajo starejši ljudje in tudi mladino zapeljujejo na ta dragi nemški šund. Malo izdajo Blasnikove pratike po Din 2-— in večjo po Din 5’— pa odklanjajo, ker baje razumejo le nemški kolendar. Kje so naši vzgojitelji — časopisi — kako se Nemci smejejo naši zabitosti. Podvzemiite vse korake, da merodajni faktorji prepovejo uvoz in prodajo Bauernkalenderja. Naj se jih enostavno zapleni po vseh trgovinahj saj je vendar prodaja takih tiskovin protulržavna. To se naj takoj zgodi! Zalogo na debelo ima Blanke, Ptuj, tudi iz Gornje Radgone jo dobavljajo. SOKOLSKA ČETA V NOVIHSELIH Delovanje na polju sokolske misli zavzema pri tukajšnji edinici od dne do dne večje dimenzije. Tekom letošnje poslovne dobe, se je povsem utrdila sokolska zavest pri članih, naraščaju in ded in se je delalo na tem, da se pritegne čim več pripadnikov v naš sokolski krog, kar se je tudi doseslo v v največji meri. Vsi telovadni oddelki prav marljivo po-sečajo telovadbo, za kar gre predvsem zasluga br. načelniku Klariču Josipu in s. načelnici Butini Faniki in ostalemu vaditeljskemu zboru. Z isto vztrajnostjo deluje prosvetni odbor. Poslednji čas je organiziral br. star. in prosv. Prešeren Dolfe sokolsko prosvetno šolo, ki jo članstvo prav marljivo poseča. Dne 16. novembra je predavala s. Kajfež Milka o higi-jeni, br. star. o anatomiji. Dne 23. novembra je predaval br. podstarosta Curl Anton o sokolski ideji, br. star. pa o Tyrševem življenju in delovanju. Prav intenzivno vežbajo in telovadijo vsi telovadni oddelki, proste vaje, telovadne skupine in člani na bradlji, — dalje mladinski pevski zbor in igralci za proslavo 1. decembra. Ob tej priliki bodo tudi člani položili na svečan način sokolsko zakletvo. — Zdravo! DOLNJA LENDAVA. Junaško smo prebredli ognjeno afero! Ob^aii zbor lendavskega ognjegasnega društva kakor župski sta za nami. Šlo je kakor po loju! Omeniti treba, da se je splošno smatralo lendavsko društvo vedno za popolnoma »ladjarsko postojanko. Ze pred leti se je prijavilo večje število Slovencev za člane, dobili so šele čez pol leta odgovor in ceilo tali, da so ga smatrali kot odklonitev. Pozneje so se uvedla neka pogajanja, ki so ostala tudi brezuspešna. Nihče pa ne more trditi, da so zahtevali Slovenci več kot jim gie v lastni drža- vi in v obmejnem ozemlju. S tem, da so se pogajali pod omenjenimi okolnostnii in tako pozabili na svoj narodni ponos, so dokazali, da jim je šlo tudi za društvo. Odbijamo vsakršen očitek, ki bi morda znal pasti. Na naši strani ni bilo prav nobene trdovraitnosti. Letos ob GOIetnicii se je zopet sprožilo vprašanje vstopa v društvo, obljubljala so se celo neka mesia v odboru. Kakor pa je pri nas navada, je moralo biti vse hidro storjeno. Kdor pa se enkrat, dvaikrat opeče, pesitane previdnejši. Ko je bila proslava končana in razdeljene diplome, ni prašila reorganizacija društva več nikomur na misel. In tako bi morda ostalo še bogve do kdaj, da ni izšel zakon o ognjegas-cih, ki zahteva preordjenitacije. Seveda je nastalo vprašanje, kako? Da se je delalo^ sporazumno z nacionalnimi društvi in z več mislečimi odličnimi člani naše družbe, ki so in bod o tudi v bodoče morali nosi ti težko in odgovorno narodno delo, bi sigurno ne ostali vine za narod, katerega so slepo ljubili, za. zemljo, ki jim je bila sveta in častna. Pri vstopu v drugo četrtstoletje smo dobili novo knjigo, katero bomo morali za naše zanamce izpolniti mi. — Naša naloga nf lahka. Nikakor pa ne bomo dopuščali, da l)1 le z najmanjšim slabim delom zasenčili veličino izpisanih strani naših prednikov. .'"V* posvetilom, katerega nam je dal naš vojvoda na prvi strani naše nove zgodovine in ki s glasi: »Za kralja, narod in državo«, s teni posvetilom v srcu vstopamo z našimi koraki, v bodoče pa z našimi dejanji v zgodovino drugega četrtstoletja. Da dokažemo našo voljo in pripravljenost ter da podčrtamo važnost prihoda nasegi vojvode v Ljubljano. odrejam: da se vsi borci ljubljanskega bataljona zberejo v petek dne 15. t. m. ob 20. uri na vrtu kolodvorske restavracije in da postrojem dočakajo predstavnika naše organizacije. Podrobne odredbe bodo dostavljene vsem četnim komandirjem in vodnikom ljubljanskega bataljona v dnevnem povelju komandanta bataljona. Oblastni čelnik. tako zavozllam! Ker pa so vršili priprave ■ posamezniki, debatirali, sestavljali liste, kali, ne more biti njihovega dela vesel nepristranski sv. Florijan! V Lendavi je star odbor z menda edino spremembo predsednika, katero mesto je zasedel g. dr. Klar, j banovinski zdravnik, ki ni član NO niiti Sokola, kjer so včllanjeni menda vsi Slovenci, ni bi pri omenjenih društvih našel prav gotovo malo opore. Župski zbor je pa po splošne*!1 mnenju izpadel še slabše. Čeprav bi bilo na]-pravilneje, da postane sedišče župe Turnišča ali pa Beltinci, vedi še vedno Lendava. Za predsednika je bil izvaljen in to z naravno*1 ogromno večino g. Taš, vedno odličen in ven član lendavskega odbora. Značilno je, d* zveza ni bila menda za to in da je le par drU' štev v našemi srezu, kjer imajo res približa5 večino Madjari, ogromna večina pa je v sl°' venskih rokah. In vendar je z neverjetno večino zmagala lendavska teza. Vemo, kdo se je vse okrog vozil in agitiral. G. župski odposlanec bi bil pametno naredil, da je pri&ej malo preje, se informiral obširneje in na straneh. Vedno iste napake. Nekaj pa le & v redu. Zadevo bo treba razčistiti, ker ie eminentno narodnega značaja in tudi radi tega, ker se skuša zvračaiti krivda na one, ki s® 6 mesecev nimajo nriti najmanjše besede v društvu. Kako in kaj je pri nas, ve pač lahko vsak cestni paglavec in bi bil tozadevni izgovor le preveč jalov. Če bi se stvar reševal-1 in vzela tako kot se mora vsaka važna javna stvar in če bi imeli kaj ingerence tudi pre' zrti, bi se našel ali časten izhod ali pa bi s® naj vršil zakon, pred katerim smo ved eniški-Na vsak način bi bila blamaža prihranjena -Tako pa izgloda, da je lovil rak ribo! V SLOVENSKI BISTRICI ZAGRIZENOST NEMŠKIH MEŠČANOV V našem mestu se še nahajajo nemški meščani, kateri se ne morejo prilagoditi p° 15-letnem obstoju naše države in mislijo, da je nemščina še vedno edino zveličavni jezik in da njim ni treba znati našega državnega jezika. Če so pa tega mišljenja, naj imajo to za sebe in ni potrebno, da vsiljujejo tudi našim ljudem. Tako je trgovka Raštajger Rezi vprašala neko služkinjo, ki služi v neki narodni hiši, če ne zna nemški in da je sramota, da se še ni naučila pri nas nemški; Tako kakor Rezi Raštajger so v Slovenski Bistrici še druge trgovine, ki vsiljujejo kupcem svojo blaženo nemščino. Človek se čudit da so postali Nemci tako oblastni in da Še sedaj nočejo po loletnem obstoju naše države znati našega državnega jezika. Kriva je pač prizanesljivost naših narodnih voditeljev, ki favorizirajo nemški živelj, dočim pa *a naše nacionaliste ne kažejo razumevanja. Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto. Družba Zeli ludi, da podružnice čim preje razpečajo poslane razglednice, narodne kolke in blo-ke v prid skladu septeniberskih žrtev- Zavedajmo sc ter storimo svojo narodno dolžnost, sicer se nam bode nag narodni sovražnik rogal. »V obmejnem pasu, sodni okraj Maribor, je blizu meje na prodaj okoli 12 johov velik® posestvo, ki bi bilo vsled starosti lastnikov poceni dobiti proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Posestvo ima stanovanjsko hišo, vinograd, travnike, njive in gozd. Sposobno bi bilo posestvo za kakšnega begunca. Denarja potreb; no 40.000 do 50.000 Din, en del plačljiv tud» kasneje. Pojasnila dajo tajništvo NO, Maribor Gregorčičeva 26.« Za l>ožič in novo leto kupujte Ciril Metodove razglednice! Tako podpirate domač0 obrt, domače umetnike, pa tudi našo obrani-bno šolsko društvo. Razglednice se naročajo pri C. M. pisarni. Beethovnova ulica št. 2. Mi hočemo imperij Jugoslavijo balkansko velesilo, ki naj sega od Tilmenta do Črnega morja. O •dgovarnl »rednik Miroma* Matelič. — Itdaja it Narodna obrambno tiskovno zadrugo, r. i. ■ #. *., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t Ljubljani.