LETO XXXI., ST. 41 Ptuj, 19. oktobra 1978 CENA 3 DINARJE hhhhbmbdb YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Ob tednu varstva pred požari (stran 3) Turistična pot v gorice (stran 4) Naš program za leto 1979 (stran 5) Kolarske delavnice ostajajo prazne (str. 6) Ob letošnjem mesecu knjige (stran 7) Jutri kongresno zborovanje Delovni ljudje in občani se bodo jutri, 20, oktobra ob 18. uri zbrali v športni dvorani Mladika na velikem kongresnem zborovanju, kongresno slovesnost, ki je posvečena kongresom zveze sindikatov Slovenije, SR Hrvatske in Jugoslavije, bo obogatil nastop pihalnih orkestrov iz sodelujo- 9. kongres zveze sindikatov Slovenije čih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Jutrišnja slovesnost pa je posveče- na tudi jubileju glasbene šole Karla Pahorja in 100-letnici pihalnega orke- stra Ptuj. O bližnjem kongresu ZS Slovenije, ki bo 25. in 26. oktobra v Maribo- ru bo govoril Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZS Ptuj. V svojem govoru bo strnil celotno kongresno akcijo, ki bo v kongresnih dokumentih dobila tudi ustrezno naravnanost. V okviru kongresnih prireditev bodo priložnostne slovesnosti tudi v nekaterih delovnih sredinah, manjkalo ne bo športnih in kulturnih priredi- tev. Zanimivo je, da bodo svoj delež h kongresu prispevali tudi ptujski pionirji, ki bodo z izbranimi likovnimi deli sodelovali na razstavi pionirske likovne ustvarjalnosti v Mariboru. Prav je, da se kongresnega zborovanja, ki bo jutri, udeležimo v največjem številu. MG NAVDUŠENI NAD PRISRČNOSTJO Minulo sredo zvečer je z želez- niških postaj Maribor in Jesenice krenil na pot v Srbijo vlak bratstva in enotnosti. Te manifestacije bratstva in prijateljstva jugoslo- vanskih narodov in narodnosti se jc letos udeležilo 1.250 delavcev, delovnih ljudi, občanov in mladine iz 28 slovenskih občin. Tako so tudi občani ptujske, ormoške in slovenskobistriške ob- čine pohiteli k svojim prijateljem — bratom, ki so jim v najtežjih dneh naše zgodovine odprli svoja srca in domove. Ko smo se zbrali na železniški postaji v Mariboru, smo že bili polni pričakovanj in dobrih želja. Posebej toplo je bilo pri srcu tistim udeležencem vlaka, ki so bili med vojno izseljeni. To je bila še ena priložnost, da se bolje spoznamo in utrdimo bratske vezi, ki smo jih skovali takrat, ko je okupator mnoge pregnal, da bi lažje germaniziral našo deželo. Vlak je krenil na pot točno ob 22. uri in 50 minut. Navadno so noči zelo dolge — ta na vlaku bratstva in enotnosti ni bila. Zadonela je pesem borbe, sreče in veselja. Čeprav je v jutranjih urah v četrtek spanec premagal tudi najvztrajnejše, je na prvi postaji v Srbiji bil vlak pravtako živahen kot na svojem začetku v Mariboru in na Jesenicah. V Sremski Mi- trovici nas je pričakalo več tisoč mladih in starejših prebivalcev, da bi skupno in z vso svojo prisrčnos- tjo pozdravili udeležence vlaka. Prva srečanja prijateljev so se pričela v Topčideru, kjer se je po velikem mitingu kompozicija loči- la, del proti Kraljevu in drugi proti Titovemu Užicu. Tako prisrčno je bilo tudi na vseh postajah, kjer so tamkajšnji prebivalci dobesedno vlak bratstva in enotnosti zasuli s cvetjem, toplimi besedami in nepozabnimi stiski rok. To je bilo pravo doživetje, pritekle so solze sreče, bratstva in prijateljstva. Pa spet je bilo kolo, tisoče in tisoče rok je pozdravljalo brate—prijate- lje iz Slovenije. Vlak bratstva in enotnosti pa je bil znova priložnost, da so naše delegacije navezale še tesnejše stike z vodstvi občin Arandželovac, Svetozarevo, Vrnjačka Banja in z drugimi, s katerimi smo tudi že podpisali listino o pobratenju. To so prvi vtisi s poti bratstva in enotnosti. Obširneje bomo poročali v naslednji številki Tedni- ka ter v radijskih oddajah! FRANCI GOLOB Folklorne skupine iz občine Vrnjačka Banja pozdravljajo prijatelje iz Slovenije OBISK IZ ZVEZNEGA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO O koruzi in gradnji sladkorne tovarne Po obisku v Mariboru so pred- stavniki delegacije zveznega komi^ teja za kmetijstvo, ki jo je vodil Branko Jovanovič, namestnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo obiskali še delovno organizacijo Mesokombinat Perut- nine in gradbišče sladkorne tovarne v Ormožu. Visoke goste je v temeljni orga- nizaciji združenem dela Mešalnica pozdravil Drago Cater, predsednik centralnega delavskega sveta Perut- nine, Franc Ribič, direktor TOZD Mešalnica pa je predstavnike jugo- slovanskega kmetijstva popeljal skozi proizvodni proces. V nadalje- vanju obiska je o novih dohodkov- nih odnosih, o proizvodnji in sode- lovanju s kooperanti govoril še Ivo Tomažič, direktor DO. Predstav- nike zveznega komiteja in republi- ške sekretarje za kmetijstvo in predstavnike avtonomnih pokrajin je zanimalo kako je s kooperacij- skimi odnosi, s prihodki in dohodki kooperantov ter pomoč pri njihovi proizvodnji. Ob obisku je beseda bila še o tem kako cena govejega in drugega mesa vpliva na ceno perutnine. Povišanje cen govejemu mesu ne vpliva na ceno perutnine, so dejali predstavniki delovne organizacije, temveč na ceno vpliva cena koruze. Ob teh razmišljanjih se je tudi raz- vila plodna razprava o intervencij- skem uvozu koruze. Uvoz je nujen, so menih razpravljalci, kajti pora- ba je v Jugoslaviji zelo visoka, predvsem v tistih mestih, kjer je predelovalna industrija in indu- strija za predelavo živinske krme. V Jugoslaviji bi se morali dogovoriti, da bi v prihodnje bilo čim manj uvoza koruze. Za potrebe brojler- ske proizvodnje bi morali koruzo pridelati doma in sicer na poljih v Vojvodini, Makedoniji in drugod. Po obisku v Mešalnici so si visoki gostje še ogledali valilnico v Turni- šču in farmo brojlerjev v Kidriče- vem. V Ormožu so si predstavniki zveznega komiteja za kmetijstvo ogledali še gradnjo sladkorne tovarne in se zanimali kako poteka gradnja, kako pritekajo denarna sredstva in kako bo tekla proizvod- nja sladkorne pese. Predstavniki sladkorne tovarne so goste sezna- nili tudi s prizadevanji kako prihodnje leto s peso posejati 3000 hektarjev zemljišč, v letošnjem letu znaša ta površina 1100 hektarjev zk Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces v Mešalnici in trans- portni del foto:zk Mladi smo izbrali Titovo pot v komaj 30 let starem mestu na obronku Slove- nije, v Novi Gorici, se je od četrtka 12. do sobote 14. oktobra odvijal X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. V Novi Gorici se je v teh dneh zbralo 692 delegatov, številni gostje, prvoborci, dele- gacije iz bratskih republik in pokrajin, pa tudi iz zamejstva. Nova Gorica je živela z delegati, s kongre- som in za kongres dobesedno v celoti. Na vsakem koraku vse pripravljeno in vse prijaz- no. Vse polno transparentov in napisov. Delo kongresa je bilo pestro. V četrtek je bilo prvo plenarno zasedanje, kjer je imel referat predsednik slovenske mladine Ljubo Jasnič. S pozdravnimi bese- dami sta se mu pridružila še Mitja Ribičič, in Azem Vlasi — predsednik ZSMJ. V petek so delegati razpravljali po komisijah. Vseh deset ptujskih delega- tov: Dragica Voda, Branko Novak, Branka Bezeljak- Glazer, Marija Meznarič, Rajko Matijevič, Marko Potočnik, Milan Tacingcr, Nada Topolovec, Branko Skrt in Stanko Segula, je razpravljalo. Delegate je v četrtek zvečer sprejel še predsednik skupščine občine Nova Gorica. V soboto je potekal zaključni del kongresa. Mladi smo z množičnimi aplavzi sprejeli resolucijo in statut organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, hkrati s tem pa številne naloge in odgovornosti. Enako enotno in svečano smo izvolili delegacijo za 10. kon- gres Zveze socialistične mladine Jugoslavije iz Slove- nije, v kateri je tudi Dragica Voda, predsednica mladih občine Ptuj. S plenarnega zasedanja smo mladi poslali tudi pozdravni pismi tovarišema Josipu Brozu-Titu in Edvardu Kardelju. Izvolili smo tudi novo vodstvo slovenske mladine: za predsednika 28-letnega Borisa Bavdka iz Kranja, za podpredsednico 27-letno Vido Mikuž iz Nove Gorice in za sekretarko 24-letno Nevenko Grajič iz Maribora. V teh dneh smo mladi pregledali štiriletno prehoje- no pot in se dogovorili za naloge, ki jih bomo dosledno uresničevali. Potrudili se bomo, da ustvar- jalni in delovni elan brigadirjev na mladinskih delov- nih akcijah prenesemo tudi v tovarne, v šole in na fakultete. , V vsem mestu Nova Gorica še vedno traja kongres- no vzdušje, občutek, da se dogaja nekaj velikega in pomembnega ne le za mlade ljudi, ampak za vso družbo, za tiste, ki so po poti mladosti že stopali, pa tudi za pionirje in vse, ki bodo na to pot še stopili. Vsako pomembno srečanje v družbi, kot je X. kongres ZSMS, prinese nove spremembe, nove vzpod- bude za delo v prihodnje in tako bo verjetno tudi to pot. Razumeti pa moramo, da uresničevanje sklepov kongresa slovenske mladine v Novi Gorici ne bo samo naloga mladih, ampak naloga družbenopolitičnih organizacij in slovenske družbe v celoti. Nada Topolovec Dokumenti kongresa obogateni z družbeno prakso Ob obravnavi predlogov sklepov 9. kongresa ZS Slovenije in predloga statuta ZS Slovenije so člani predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj ugotovili, da so predlogi dokumenotv temeljito pripravljeni in obogateni z izkušnjami družbe- ne prakse. Na predložene do- kumente tudi ni bilo nobene pripombe. Ob tej priložnosti so ocenili tudi priprave na 9. kongres ZS Slovenije in bili enotni v oceni, da so bUe le-te široko zastavljene in da so dosegle svoj namen. Soglašali so, ^ je potrebno v dneh kongresa izobesiti zastave in primerno okrasiti delovne in druge prostore ter pripraviti prilož- nostne slovesnosti. Nekatere sindi- kalne organizacije pa so se že odločile, da pošljejo kongresu pozdravne brzojavke. mg Predsednik gospodarske zbornice Slovenije v Ptuju v ponede^ek je obiskal Ptuj predsednik gospodarske zbornice Slovence Andrej Verbič. Po sprejemu pri predsedniku občinsk^a izvršnega sveta se je tovariš VERBIČ s sodelavci udeležil pogovora s predstavniki delovnih organizacij Agis in Olga Meglic, prisoten pa je bil še generalni direktor SOZD ELKOM. Na tem razgovoru so teme^ito »pretresli" stanje oziroma probleme v kovinsko predelovalni industriji, kooperacgske odnose s slovensko in ju^oslovandco avtomobilsko industrijo, gumarsko industrijo, proizvodne m razvojne načrte Agisa in delovne organizacije Olga Meglic ter SOZD Elkom in tako da§e. Po ogledu agisovih proizvodnih prostorov so se gostje udeležili razgovora v ptujski Perutnini, popoldan pa so si ogledali muzej, novozgrajeno tovarno Olge Meglič v Dolanah, in ptujsko klet. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o omenjenih razgovorih obširneje poročali v naslednji številki. J3 Ekipa AMD Ptuj (z leve): S. Vesenjak, Jerič,P. Šegula, Kovač, M. Šegula, D. Vesei^ak, S. Habjanič, Cuš in Frangež. Podrobnosti preberite na športni strani Foto: Bojan Rode 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19, oktober 1978 - TEDNIK V TOZDIV pregled sanacijskega programa Gospodarski položaj je v Primatovi temeljni organizaciji združenega dela v Ormožu zelo kritičen. Kriza se pojavlja že tretjo leto zapored in v tem obdobju delovne organizacije PRIMAT, SOZD ELKOM in TOZD IV ni uspelo poslovanje pripeljati na zeleno vejo. Na dlani je ugotovitev, da so v tozdu štiri na začetku zastavili ambiciozni program tehnologije in proiz- vodnje. 7x v pičlem letu se je ugotovilo, da dejavnost in delo tega kolektiva ni na začrtani poti. Zakaj ne? Več razlogov je bilo, omejimo se samo na nekatere. Med prve prav gotovo sodi šibko sodelovanje matične delovne organizacije pri osvajanju nove tehnologije in pri osvajanju in raziskavi tržišča za plasma ormoških izdelkov, tudi kadrovanje je v preteklosti bilo zelo šibko, obstaja problem novih strojev, boljših prostorov in pogojev za delo. iz razgovora, ki ga je pred dnevi sklical komite občinske organizacije ZKS Ormož in na katerem so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine Ormož in mariborske regije ter vodilni delavci ELKOMA in PRIMATA, je bilo moč razbrati, da je krivcev za sedanjo situacijo pravzaprav več. Nekatere smo že omenili, naj še nekatere. Izguba se ponavlja in se je letos zmanjšala samo za toliko kolikor znašajo notranje rezerve. Tozdu so bili obljubljeni boljši časi, toda ker se od obljub ne da živeti, so se v Ormožu odločili, da gordijski vozel v tozd IV razvozljajo. Rešitve so nakazane v štirih točkah in sicer prvič: potrebna je revizija sanacijskega programa in pri tem ugotoviti, kako poteka financiranje skupnih služb; drugič: ker je situacija v temeljni organizaciji nadvse kriti- čna in ker gre za vprašanje socialne varnosti delavcev je prek sindikata in ZK v DO PRIMAT potrebno organizirati delovne razgovore in zbore delavcev in jim razložiti položaj tozda ter najti skupne rešitve za izhod iz sedanje krize; tretjič: v prihodnje je potrebno v DO, še posebej pa v tozdu štiri razmišljati o povezovanju kolektiva s kakšno drugo delovno organiza- cijo na primer s tovarno ,,Jože Kerenčič" in četrtič: nemudoma je potrebno izvesti akcijo kadrovanja in na ključna delovna mesta zaposliti strokovni kader. To je le nekaj bistvenih rešitev. Obstaja jih najbrž še več. Med drugim bo treba rešiti problem fluktuacije delovne sile, ki dobesedno beži iz tozda (to pa zato, ker ni stanovanj, kreditov, toplih delovnih prostorov, ker so težki delovni pogoji itd.), problem predstavlja tudi izredno visok odstotek ,,režijskih" delavcev (v mesecu septembru je bilo 71 neposrednih proizvajalcev in kar 51 režijskih delavcev), nadalje je potrebno v kolektivu nova proizvodna usmeritev (naš trg je z blagajnami zasičen) in kot je dejal Marjan Zaviršek, direktor tozda, bodo plan letos presegli. Z novo preusmeritvijo proizvodnje bodo realizirali celotni načrt tako fizično kot finančno. Ugotovili bodo stroške in na osnovi teh prilagodili plan proizvodnje in plan delovne sile. Revizija sanacijskega programa je prav gotovo potrebna. Tako bomo zvedeli kje pravzaprav smo v DO PRIMAT. Obstaja torej upanje, da letos v tozdu štiri omilijo izgubo, v prihodnjem letu pa začnejo korakati v lepšo in neizgubno plansko leto. S takšnim mišljenjem se prav gotovo strinjajo tudi v PRIMATU in ELKO- MU. zk Pravilna odločitev delovnih ljudi CERTUS - TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ Delovni ^udje bivše Certusove poslovne enote so se v želji, da poživijo samoupravljanje in okle- pno avtobusni promet na območju občin Ptuj in Ormož, odločili za ustanovitev samostojne TOZD, ki je zaživela 1. januarja tetos. Prvi rezultati te odločitve so že vidni. Delovni Ijuc^e so pokazali večjo voljo do dela, še boK aktivno delujejo v 00 ZK in OOf sindikata, ušesno pa delajo tudi organi samoupravljanja, saj so na relerendumu že sprejli vse potrebne samoupravne akte. Osnovna dejavnost nove TOZD za potniški promet Ptuj je prevoz potnikov v primestnih linijah, v medkrajevnem, medrepubliškem in mednarodnem prometu, ter turistični prevozi. V novi TOZD je zaposlenih 80 delavcev, od tega 50 šoieiiev, sem pa sodi tudi avtobusna postaja v Ormožu in obrat pralnice in šivalnice delovnih oblek. Že v prvili mesecili so dosegli nekaj zavidljivih uspehov. Tako so nabavili š^t novih, sodobnih avtobusov. Število zaposlenih seje povečalo za 17 odstotkov, število prevoženih kilometrov pa kar za 45 odstotkov. 12 odstotkov vseh prevoženih kilometrov gre na račun turističnili prevozov, ki jim dajejo precejšen povdarek, saj se zavedajo, da so možnosti razvoja v -rednem prometu omejene. Z namenom širitve turističnih pre- vozov nameravajo v kratkem v Ptuju ustanoviti turistični lokal. Mnogo uspehov so dosegli tudi pri bo^si organizaciji dela. Na skoraj vseh progah so že uvedli intervalni vozm red, v zadnjem času pa uvajajo še sistem samopostrežbe, kar vse olajšuje delo šoferjem, prav gotovo pa k boljšim delovnim pogojem v precejšnji meri prispevajo tudi sodobni avtobusi. Z novmi sistemom samo- postrežnega načina plačevanja j[e sicer še nakaj začetnih težav upajo pa da se bodo letniki navadili tudi na to novost. Sicer pa se vsakodnevni potniki še vse premalo poslužujejo ugodnosti mesečnih vozovnic, ki omogočajo neomejeno število voženj na določeni relaciji.. Seveda se delovni ljudje TOZD Potniški promet Ptuj pri svojem delu srečujejo z mnogimi težavami. Za vsa slovenska prevozniška podjetja je značilna nizka akumulativna sposobnost, ki je posledica diktiranih cen, le te pa so v drugih republikah znatno višje. Eden velikih problemov je tudi razdrob^enost m mnogokrat tudi nepotrebna konkurenca v potniškem prometu, pa izredno slabo stanje cest in tako dalje. V želji za čim u^šneišim razvojem so si delovni ljudje omenjene TOZD zadali v srednjeročnem načrtu številne naloge. Najve^i povdarek bo seveda na po reše- nem obnavljanju voznega parka in v uvajanju najsodobnejših avtobu- sov. "Kot smo že omenili sloru njiliov razvojni načrt na poveča- nju tirističnih prevozov, ki dajejo možnosti hitrega razvoj[a. Misliti bo potrebno seveda tudi na nove poslovne prostore, saj so že sed^ precej utesnjeni. Po vsej verjet- nosti pa bo slej ali prej moralo miti tudi do združitve prometnih TOZD v Ptuju in prav v tem vidijo pri Certusovi TOZD začeti reševanja številnih problemov. JB Egon Vauda: Združitev ptuj- prometnih TOZD bo slej ko prej nujno. Samopostrežni način plačevanja — pomembna novost Tudi sodobni avtobusi so znatno izboljšali delovne pogoje ANICA RAJH, Of LEGATKA 9. KOfyGRESA ZSS Anica Rajh je učiteljica matema- tike na osnovni šoli Tomaž pri Ormožu. Ni naključje, da je bila izbrana za delegatko na kongresu slovenskih sindikatov. Je namreč marljiva družbenopolitična delavka v KS in tudi sindikalna delavka v pravem pomenu besede. Kljub temu da nas do kongresa slovenskih sindikatov loči samo še nekaj dni, razčlenite nekaj aktiv- nosti v okviru priprav na kongres? ,,V zadnjem obdobju je bilo naše delo in akcija na področju vzgoje in izobraževanja usmerjena v to, kako učencem zagotoviti brezplačne učbenike. Na šoli pri Tomažu smo v tej akciji uspeli. Danes naši učenci takorekoč knjige dobivajo zastonj. No, to je bila ena izmed kongresnih aktivnosti. Podobna akcija je tekla tudi na OŠ Miklavž. Drugo interesno področje je bila celodnevna šola. V sedanjem času nastaja ob vsem tem živem in razgi- banem življenju v vzgoji naših otrok velika praznina. Da, starši smo preveč zaposleni in otroci pogosto ostajajo brez prave vzgoje in izobraževanja. Celodnevna šola bi nastalo praznino ,,pokrila", ležnje po uvajanju celodnevne šole obstajajo. Še največ in najkonkret- neje o tem razmišljajo na Kogu in posebni osnovni šoli v Ormožu. Seveda pa ob tem nastaja problem denarja. Najprej moramo taki šoli zagotoviti finančna sredstva in kad- re, ponekod tudi prostor, šele potem se bomo lahko o tem kon- kretno pogovarjali. Razprav je bilo še več, teme so bile različne, ponekod je bila bese- da poglobljena in bogata po vsebini, ponekod površinska. Oce- njujem, da sindikati v vzgoji in izobraževanju dobro delajo. Kg je beseda tekla o reorganizaciji sindi- kata, smo učitelji menili, da je povezava med sindikati zelo šibka, tako na občinski kot regijski in republiški ravni. Skratka sindikalni delavci smo prepričani, da brez sin- dikata ne bi smela teči nobena akcija ne v krajevni skupnosti, niti v združenem delu." Ko že govoriva o kongresu in razpravi, povejte o kakšni temi bi radi spregovorili v Mariboru? ,,Ze dalj časa razmišljamo o vlogi podružničnih šol v našem občinskem prostoru. Tudi o finan- ciranju Ic-teh. V občini Ormož imamo 3 centralne osnovne šole, 2 samostojni in kar pet podružnič- nih. f^rav zadnji podatek me je vzpodbudil, da o tem spregovorim na kongresu. Velikokrat govorimo o racionalizaciji pouka, financira- nja, uporabe zgradb itd., ob tem pa mislimo tudi na ukinitev teh šol, se pravi, da nehote mislimo na ,,uni- čenje" vsega družbenega in kulturnega življenja v teh krajih, kjer šole so. Ostaja nam tudi drugo vprašanje: ali naj te šole še naprej umetno ohranjamo... o tem bi rada nekaj rekla. Šola je potrebna, tudi v konceptu ljudske obrambe, čeprav na republiški ravni o tem drugače mislijo. V zvezi s tem me zanima tudi pla- niranje na področju vzgoje in izobraževanja. Planiranje je prav- zaprav večplastno področje dela in prav zaradi te večplastnosti bi se morala ohraniti podružnična šola tudi v majhnih krajih. Starši in kra- jani se teh šol oklepajo tako trdno, da njihovih rok ni lahko razkleniti. Mislim, da je prav tako. Problem bom nakazala z vseh možnih strani in upam, da bom dovolj jasna in konkretna pri tem." Kako je s samoupravljanjem v OS, v mislih imam samoupravne odnose med učenci in učitelji? ' ,,Zelo dobro vprašanje. Kar se zadeva samoupravljanja v 05 je potrebno reči, da smo se že zdavnaj znebili trditve, da je učenec samo objekt poučevanja. Z oblikova- njem razrednih skupnosti in oddelčnih konferenc smo naredili veliko, vendar še ne vsega, da bi lahko trdili, češ imamo popolne samoupravne odnose. Samouprava ima na naši šoli svoje mesto. Šolska skupnost, ki posega v celotno delo šole, je prava oblika samouprav- ljanja. Na dobri poti smo. Seveda pa moramo ob tem ugotovili, da delo učitelja postaja še bolj izpostavljeno in težko. S samo- upravnimi odnosi se bo tudi spre- menilo vrednotenje učiteljevega dela." Vaše izkušnje na tem področju? ,,Nekaj sem že poskušala v tem smislu. Samoupravljanje je tako zašlo tudi k mojemu predmetu. Ob uvajanju diferenciranega pouka sem delo razvrstila v tri težavnostne skupine in učenci so se lahko samo- stojno grupirali. Zanimivo je bilo, da so se učenci zelo samokritično opredeljevali v skupine. Pravilno so ocenili svoje sposobnosti. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Tudi pri oce- njevanju obstaja sodelovanje, seve- da pa je ocena še vedno dominant- na zadeva za učitelja. Nasprotno je pri ocenjevanju vedenja, tam odloča mnenje učencev." In nagrajevanje po delu in priza- devnostih? ,,Nagrajevanje, ki ga uvajamo v okviru uresničevanja zakona o združenem delu, je v prid tistim učiteljem, ki svoje delo opravljajo dobro in zavzeto. Je pa nagrajeva- nje v vzgoji in izobraževanju silno težko. Ni pravega vrednotenja, ni svežih idej. Za naša opravila in naloge je potrebno najti kriterije in elemente nagrajevanja. Ce ne bomo merili vzgojnega dela, in ga tudi upoštevali, pravega nagraje- vanja ne bo. Pri učiteljevem delu je moč opredeliti obseg dela in tega tudi nagraditi. V vseh aktih o nagrajevanju pogrešam oceno vzgojnega dela. Učitelj bi moral biti nagrajevan po tem, in zato ugo- tavljam da njegovo delo ni pravilno ovrednoteno. Starši bi morali nekoč stopiti v razred in si ogledati naše delo. Učitelj bi moral,,točke" dobivati tudi pri odkrivanju novih metod dela. Nobene stimulacije ni zato, čeprav so delavci v vzgoji in izobraževanju ,,odkrili" veliko novih metod poučevanja." Ob koncu beseda o prizadevnosti učencev, o njihovih interesih in mentorstvu na šoli? ,,Ce je moto vzgoje in izobra- ževanja oblikovanje vsestranske osebnosti, potem je razvejana šolska dejavnost porok za dosego teh ciljev. Na šoli pri Tomažu smo letošnje šolsko leto izdelali interes- no sliko in analiza interesov nas je vodila k oblikovanju krožkov. Tako na šoli deluje kar 16 krožkov in 10 organizacij. Ko govorim o delu krožkov ne morem obiti tudi mentorstva. Mentorji, ki opravlja- jo to delo se srečujejo s težavami. Morajo brskati bo gradivih, iskati morajo teme, popestriti dejavnosti itd. In kar je najvažnejše mentor mora navsezadnje prisluhniti otrokovim željam, mu takoimeno- vani ,,kiks" spregledati, podobno bi morali po.stopati tudi pri pouku. Mentor mora biti o stvari strokov- no podkovan, če hoče biti suveren, seveda pa ne bi bilo nič slabega, če bi tudi učenci dopolnjevali mentor- ja. Vloga se mora zamenjati. Tu vidim preobrazbo osnovnega šol- stva. Na šoli imamo veliko učen- cev, ki so prizadevni. Različnost interesov združuje učitelje in učen- ce. Mislim, da je prav tako. Delo krožkov moram pozitivno oceniti, kajti dobro in konkretno delajo, tako je tudi s pionirsko organiza- cijo." In kaj vam pomeni sodelovanje na kongresu? ,,Težko in enostavno je mogoče odgovoriti na to vprašanje. Sodelo- vanje mi pomeni priznanje za dose- danje opravljeno delo v sindikatu, je pa tudi določena obveznost in odgovornost. Kot delegatka bom ,,branila" interese delavcev in kot učitelj delovala v prid generacije, ki prihaja." zk Anica Rajh Nova AGIS-ova delovna zmaga Skladišče gotovih izdelkov tik pred doj;raditvijo Foto: JB Kot smo že poročali, dajejo v Agisu poleg vlaganja posameznih TOZD v širitev in posodobitev proizvodnje tudi velik poudarek skupnim investicijam. Rezultat skupnih akcij so asfaltirane do- vozne poti, sodobni kuhinjski in jedilniški prostori, v bodočnosti bo to tudi nova ambulanta in tako dalje. Trenutno največja skupna investicija pa je gradnja skladišča gotovih izdelkov in zaklonišča. Gradbena dela se bližajo kraju in predvidevajo, da bodo končana do konca meseca, kar je nekaj pred predvidenim rokom. Novozgraje- no skladišče bo dokončno vseljivo do konca leta. Nasploh je letošnje leto v Agisu v znamenju 30-letnice uspešnega razvoja in s tem v zvezi tudi v znamenju velikih in pomembnih investicij. JB Izvozna aktivnost v občini Slovenska Bistrica so v letošnjem prvem polletju izvozili za 9,878.000 dolarjev ali osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Večina izvoza odpade na delovno organizacijo IMPOL iz Slovenske Bistri- ce in to kar 8,340.000 dolarjev. Izvoz letošnjega prvega polletja je tudi mnogo nižji od predvidevanj za to obdobje, saj je bil dosežen s komaj blizu 40 odstotki. Največ so izvozili na konvertibilna tržišča. Takšna usmeritev izvoza bo ostala tudi v prihod- njem obdobju, ko pa bodo morali v bistriški občini, če bodo hoteli uresničiti naloge iz srednjeročnega razvojnega plana, izvozu posvetiti veliko več pozornosti. Viktor Horvat V tovarni olja že iz težav Polna tri leta se je Tovarna olja iz Slovenske Bistrice borila s težavami in izgubami v svoji proizvodnji jedilnih olj. Vzrokov za težave je bilo veliko, med njimi največ objektivnih, čeprav ob tem ni manjkalo tudi no- tranjih težav. Zaradi tega so v okoli 250-članskem kolektivu oljarjev iz Slovenske Bistrice, v iskanju poti iz težav, pričeli prav pri iskanju notranjih rezerv, vzporedno pa tudi iskanju širših možnosti zagotavljanja osnovnih surovin, predvsem oljne repice in semen bučnic. Sanacijski program je ta kolektiv pričel uresničevati z vso prizadev- nostjo, zato tudi uspehi niso izostali. V prvem polletju letošnjega leta so ustvarili za 85 milijonov celotnega dohodka, od tega kar deset milijonov čistega dohodka. K temu je prispevala tudi ugodnejša situacija in boljše razmerje cen surovin ter gotovih izdelkov v proizvodnji jedilnih olj. Viktor Horvat Podpora že sprejetim stališčem O predlogu sprememb v financiranju programov družbenih dejavnosti v letu 1979 so na seji, ki je bila 11. oktobra, razpravljali tudi člani občinskega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva ob prisotnosti članov sveta za zdravstvo pri občinski konferenci SZDL Ptuj in ustrezne komisije pri konferenci ZKS Ptuj. V celoti so podprli že sprejeta stališča republiškega sveta ZS Slovenije in predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj, ki sta že razpravljala o predlogu novega sistema solidarnosti. Sindikalni delavci so ob tem prejeli obvezo, da predlog nove solidarnosti ne ostane predmet razprave samo v zdravstvenih sredinah, temveč razpravo razširijo na ostale interesne skupnosti in združeno delo. Pri vsem tem je pomembno, da bo potrebno pri odločitvah upoštevati predložene možnosti in seveda posledice, ki iz tega izhajajo. Solidarnost v zdravstvu je na prepihu že dve leti. V razpravah je tudi potrebno poudariti, da ob novem sistemu solidarnosti, ne more biti govora o zjnanjšanju pravic iz zdravstvenega varstva, ostaja pa odprto vprašanje realizacije programa enotnega zdravstvenega varstva. Ce namreč želimo v prihodnjem letu dobiti v ptujsko občino sredstva solidarnosti, bomo morali izpolniti določene pogoje kot je 90-odstotna realizacija enotnega programa zdravstvenega varstva. Tu pa lahko že postrežemo s podatkom, da nam je v prvem polletju letos uspelo ta program realizirati le 32- odstotno. S tem pa je v tesni povezavi tudi vprašanje ustrezne organiziranosti zdravstvene službe. Vse to nalaga določene aktivnosti, do katerih bo potrebno imeti izredno odgovornost. MG TEDNIK - 19. oktober 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DRUGA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE BRATSKIH OBČIN V PTUJU /Z srečanje bratstva in prijateljstva 78 Jutri, 20. oktobra 1978 ob 18. uri bo v športni dvorani Mladika v Ptuju II. revga pihalnih orkestrov SR Hrvatske in SR Sbvenije. V zadnji šTeviDci Tednika smo vam predstavili pihalne orkestre iz Cakovca, Koprivnice in Slovenske Bistrice, danes pa vam predstavljamo še pihahie orkester iz Krapine, Varaždina, Maribora in Ptuja. Pihalni orkester prostovoljnega gasilskega društva Krapina je bil ustanovljen 1970. leta pri Glasbeni šob ,J[vica Božič" Krapina. Sodeloval je skoraj na vseh manifestacijah in se vključil v zelo bogato in razgibano kulturno življenje v občbi Krapina. Pihabii orkester vsako leto aStivno sodeluje v programu tradicionabiih delavskih Srečam bratstva in prgateljstva, v letu 1977 je gostoval v Juršincih. Orkester stqe 30 članov in ga vodi profesor Franjo Jurinjak. Pihalni orkester KUD železničarjev „Ivo Mikac" Varaždin je bil ustanov^en 1931. leta. V orkestru so se zbirali napredni železnicaiji v času predvojnega delavskega gibanja. Med vojno jih je večje število aktivno sodelovalo v narodno osvobodilnem boju. Pihalni orkester je sekcija kulturno umetniškega društva železničarjev, ki nosi ime prvoborca, glasbenika in naprednega delavca železniške delavnice, ki je izgubil življenje v nekdanji zloglasni kaznilnici Lepoglavi. KUD železničarjev .^Jvo Mikac" ima znano foOclomo skupino, tamburaški orkester, harmonikarski in zabavni orkester, ki so že mnogokrat nastopali v občini Ptuj. Društvo posveča posebno pozornost mladim glasbenikom, tako sedaj deluje galsbena šola mladih glasbenikov društva, v kateri se usposab^a 53 mladih glasbenikov. Cetotno društvo šteje nad 200 aktivnih članov in je znano po vsej Jugoslaviji, Avstriji, Franciji, Norveški, Madžardci in Nemčiji, kjer so na gostovanjih dosegali velike uspehe, sedaj pa se pripravljajo na gostovanje v Italiji. Ob 40. obletnici je društvo prejelo odlikovanje predsednika Republike - Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Društvo ima številna priznanja, diplome, medalje, plakete in pokale, ki jih je prejelo na gostovanjih sirom Jugoslavije in Evrope. Pihalni orkester KUD „Pošta' Maribor je bil ustanovljen leta 1931. Več deset let je poštno godbo vodil Ervin Hartman starejši, sedaj častni dirigent, aktiven godbenik in najstarejši član pihalnega orkestar. V času okupacge orkester ni deloval, instrumente pa so godbeniki že prve dni okupacije poskrili. Takoj po osvoboditvi so delo pihalnega orkestra nadaljevah, zlastipo letu 1961, ko sta ga pričela materialno podpirati Podjetje za PTT Maribor in Zveza kulturnih organizacij občine Maribor. Pihalni orkester šteje 50 aktivnih godbenikov amaterjev, od mladincev do upokojencev. Godbeniki sodelujejo z drugimi pihalnimi orkestri v Sloveniji in širom Jugoslavge. Pihalni orkester je sodeloval na številnih mednarodnih srečanjih in tekmovanjih pihalnih orkesterov v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, sodeluje pa tudi z odlično godbo Neratovic na Češkoslovaškem. Pilialni orkester je prejel števihia občinska in republiška priznanja, na repubhških tekmovanjih je osvojil tri srebrne medalje. Orkester sodeluje na vseh pomembnih proslavah in dogodkih v občini Maribor. Teži k sodobni programski usmeritvi in kvalitetnemu izvajanju skladb. Že več kot 10 let uspešno vodi orkester Ervin Hartman mlajši. Pihalni orkester Ptuj praznuje letos 100. obletnico uspešnega dela. Njegovi začetki sedajo v leto 1878, ko je bilo v Ptuju ustanovljeno glasbeno društvo. Tako kot Glasbena šola „Karol Pahor" PTuj, ki prav tako praznuje 100. obletnico obstoja, je tudi ptujska godba šla skozi razna obdobja. Pihalni orkester Ptuj šteje danes 35 članov, sestavljajo ga delavci, dgaki in študente. Vedno več se v orkester vključuje mladine, kar zelo pozitivno vpliva za delo orkestra. Orkester Ptuj je član republišk^a združenja pihahiih orkestrov Slovenije, ki prireja vsaka štiri leta tekmovanja v treh težavnostnih stopnjah. V letu 1977 je bil Pihahii orkester Ptuj določen, da v imenu republiške zveze pihalnih orkestrov sodeluje na centralni proslavi ob 30. obletnici Zveze Svobod v Lendavi. V letu 1977 je na tekmovanju pilialnih orkestrov Slovenije v Slovenskih Konjicah in v drugi težavnostni stopmi osvojil prvo mesto. P^ihalni orkester Ptuj ima za cilj še naprej privab^ati glasbenike h kolektivni i^i, širiti glasbeno kulturo pri delavcih in vzpodbujati člane orkestra k cim večji umetniški ravni orkestra. Zavedajo se, da samo s kolektivno igro in nenehnim izpopolnjevanjem članov orkestra, bo orkester lahko napredoval in služil svojemu namenu v naši družbi. Delovni ljudje in občani Udeležite se II. revije pihalnih orkestrov SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo v športni dvorani Mladika v Ptiflu, v petek, 20. oktobra 1978 ob 18. uri. Z množično udeležbo pozdravimo vse naše drage goste: - Delavski pihalni orkester Cakovec - Pihalni orkester DKUD železničagev Koprivnica - Pihalni orkester prostovoljnega gasilskega društva Krapina - Pihalni orkester KUD železničarjev ,,Ivo Mikac" Varaždin - Pihalni orkester KUDPošta" Maribor - Pihalni orkester , Jmpol" Slov. Bistrica - Pihalni orkester Ptuj Pihahii orkestri pris^vajo velik delež k razširitvi in poglobitvi glasbene šolske vzgoje, zlasti pa h kolektivnem muziciranju, kar zahteva veliko prostega časa. Njihov trud in uspehe na glasbenem področju jim poplačajmo z našo množično udeležbo, s katero jim hkrati izrekamo prisrčno dobrodošlico v Ptuju! FB Pihalni oricester PGD Krapina. Pihalni orkester KUD železničaijev „Ivo Mikac" Varaždin. Pihabii orkester KUD , Pošta" Maribor. Pionirji - likovniki ob prazniku republike Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje pri občinskem svetu ZS Ptuj bo v okviru prireditev in proslav ob prazniku republike in 35-letnici II. zasedanja AVNOJ-a pripravila priložnostno razstavo pionirske likovne ustvarjalnosti ptujskih osnovnih šol. Razstava bo v paviljonu Dušana Kvedra od 23. novembra do 10. decembra. Vabilo za sodelovanje na razstavi bodo prejele vse osnovne šole. Pionirji — likovniki se bodo predstavili z likovnimi deli poljubne vsebine; želeti pa je, da bi pionirji ob tej priložnosti razstavili več likovnih del, ki nosijo obeležje narodnoosvobodilne vojne. Komisija tudi načrtuje, da bi ob tej priložnosti izdala poseben katalog, v katerem bi se v kratkih obrisih predstavila pionirska likovna ustvarjalnost. MG Sistemsko opredeliti inovacijsko dejavnost V naši skupnosti že dlje časa tečejo prizadevanja za celovito reševanje vprašanja inovacijske dejavnosti. Ugotovitve, da tej dejavnosti posvečamo premajhno pozornost, niso nove. Ne moti niti, da s tem izgubljamo ogromna sredstva. Podatek, da je v vsaki inovaciji dvig produktivnosti zabeležen z okrog 75 odstotki, tudi veliko pove. Pri raziskovalni skupnosti Ptuj so po dolgih prizadevanjih pripravili samoupravni sporazum o pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini Ptuj. Se preden bo prišel v širšo javno razpravo, bodo o njem razpravljali člani izvršnega odbora raziskovalne skupnosti in komisije za inovacije pri občinskem svetu ZS Ptuj. Osnovni namen sporazuma je, da utrdimo mesto in vlogo inovacijske dejavnosti in tako prispevamo h kakovostnemu dvigu gospodarske ravni v občini. Druga prizadevanja pa tečejo za ureditev sistema nagrajevanja inovatorjev, ki bo zabeležen v posebnem pravilniku. O pripravljenih dokumentih bodo delegati skupščine razpravljali na decembrski skupščini. MG Varčevalci ob dnevu varčevanja v KB Maribor — Poslovni enoti Ptuj so že pripravili bogat program aktivnosti ob medna- rodnem dnevu varčevanja. Letošnji program je obogaten še z oktobrskim medšolskim tekmo- vanjem na področju ustvarjanja likovnih, literarnih in fotografskih del na temo ,,varčevanja". Poleg tega so v poslovni enoti pripravili že utečen program praznovanja. Za varčevalce bodo organizirali tudi dve večji kulturni prireditvi. Prva bo 26. oktobra v ptujskem gledališču, kjer se bodo ptujski gledališčniki predstavili z odrskim delom Lucija; koncert ptujskega noneta in nastop folklorne skupine Markovci pa bo 30. oktobra. V okviru letošnjega programa ob dnevu varčevanja so v poslovni enoti odprli tudi mladinsko in pionirsko hranilnico; temeljito pa se že pripravljajo na delovni zbor mentorjev pionirskih hranilnic, ki bo v naslednjih dneh. Ob vsem navedenem pa bodo v enoti KB Maribor v Ptuju širše predstavili tudi uspehe varčevanja v zadnjem obdobju. Rezuhati, ki so zabeleženi, so nadvse vzpodbudni. MG Konkretno in dosledno v pripravah na združitev člani občinskega odbora sin- dikata delavcev trtovine ptujske občine so na redni seji v preteklem tednu, na kateri so sodelovali tudi predstavniki obeh združujočih trgov.skih organizacij, Mercator—Panonja in Izbira, skupno ocenili dosedanje priprave na združitev. Vse dosedanje priprave so bile žeto konkretne in hkrati obvezujoče. V več kot poUetnih temeljitih pripravah so natančno in obenem odkrito razpravljali o vseh še nedorečenih vprašanjih bodoče organizacije. Nova močna delovna organizacija predstavlja močan temelj bo- dočemu razvoju ptujske trgovine, gre hkrati za nov pristop trgovine h gospodarstvu in obratno. Delavci obeh združujočih orga- nizacQ se dobro zavedajo vseh prednosti svoje odločitve. Prav tako pa tudi določenih večjih naprezanj, ki bodo še kako prisotna — v začetku nove poti skupne organiazcije. Veliko so storili v okviru skupne komisije za združitev, veliko pa tudi na področju informiranja vseh zaposlenih. Obe informaciji, ki so jih doselj izdali, sta naleteli na močan odziv med zaposlenimi. Drugače povedano sta napisani tako, da sta razumljivi vsakemu in zato uspeh ne sme izostati. Tudi v tem bodo delavci na številnih delovnih sestankih organiziranih po samoupravnih delovnih skupinah in sindikalnih skupinah, še temeljiteje dorekli morebitna še nerešena vprašanja. Sicer pa odločitev delavcev Mercator-Panonija in Izbire so- vpada z začetkom dela 9. kongresa ZS Slovenije. Tako bodo delavci ptujske trgovine prispevali s svojo odločitvijo na vsebinsko še bogatejši in delovnejši potek kongresa. MG TEMELJITEJE V PRIPRAVAH NA PROBLEMSKO KONFERENCO V mesecu decembru bo v Ljubljani problemska konferenca na temo: „Delavka v združenem delu." Osnovni namen konference pa je izdelava podrobnega stanja oziroma položaja delavca v naši samoupravni socialistični družbi; vse pa v hotenjih in prizadevanjih, da se ženski resmčno omc^či enakopravno delovno in družbeno-politično delovanje. Ko so članice sveta za spremljanje družbeno-ekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu občHnske konference SZDL Ptig obravnavale teze za problemsko konferenco, so ijgotovile, da bo potrebno za polno uveljavljanje zenrke-proizvajalke, ženske-samoupravljaDce in žen- dce-matere storiti veliko več kot doslej. Ob tem se poraja tudi misel, da tem problemom v družbi pos"večamo pozornost le t^at, ko želimo 6 določenem vprašanju poročati na konferenci. Vse lepo in prav. Na probleme moramo sprotno opozarjati, hkrati pa tudi izdelati akcgski načrt za odpravo ks-teh. Ni dovo^, da k priložnostno opoz^amo na problematiko, medtem pa naša akcga miruje. Lahko bi celo dqali, da smo v času o „-!enskih problemih", ki pa niso ženski, temveč družbeni problemi Kaj so ugotovili člani sveta? Ženski dajemo vse premalo možnosti za njeno polnovredno uveljavljanje v družbeno-političnem življenju. Odprta so še nekatera vprašanja družbenega standarda, tu je še dvoizmensko delo, ne najboljši delovni pogoji in podobno. Ne moremo pa se zadovo^iti tudi z deUtvijo »ženskih in moških opravil". Gre predvsem za to, da so ženske na nekaterih področjih le simbolično zastopane; na drugi strani pa govorimo o ,/eminiziranih" pokUcih. Premalo je bilo doslej narejenega tudi na podroqu izobraževanja, delovne® in pokUcnega uveljavljanja, nagrajevanja in še bi lahko naštevali. Pri svetu so odločili, da bi na problemski konferenci razčlenili problematiko gostinstva in trgovine v ptujski občini še nismo u^eli podrobneje obdelati Seveda pa bi ob tem lahko dejali, da je tem za obravnavo na konferenci, še veliko. V organiziranih pr^ra\^ na konferenco je potrebno vsa odp^ vprašanja temeljito analizirati ter ob tem zastaviti ustrezno aikcgo. mG Ob tednu varstva pred požarom Požarna statistika nam nemilostno kaže, da škoda, ki jo povzročijo požari nenehno raste, čeprav število požarov stagnira oziroma opada. Teden varstva pred požari, ki bo od 23. do 29. oktobra je priložnost, da poskuša- mo napraviti analizo stanja v po- gledu požarne varnosti in najti odgovore zakaj kljub prizade- vanjem tolikšni požari in škode, ki jih povzročijo požari. Zakon o varstvu pred požari je dejavnost varstva pred požari uvrstil med dejavnost posebnega družbenega pomena, ker jasno kaže, da je tej dejavnosti potrebno posvetiti posebno pozornost. Ce se spomnimo nekaj velikih požarov, ki šo bili v letošnjem letu v naši občini, kot so požar v klavnici Perutnine Ptuj, požar v železniški delavnici, požar v Selah, požar v Zabovcih in še drugi, nam dajejo ti požari dovolj v razmišljanje. Prvo kar se v razmišljanju o požarih pojavi je vprašanje, zakaj sploh pride do takšnih požarov, se požari res ne dajo preprečiti, smo za preprečitev požarov res storili dosti, da ne rečem vse, itd. Takšna vprašanja se usiljujejo sama po sebi, odgovore na ta vprašanja pa iščemo v samih vprašanjih. Pri zbiranju podatkov o požarih se pojavlja vprašanje, ki ima največjo težo, kaj je vzrok ali kaj so vzroki požarov. Ko analiziramo to vprašanje se v mozaiku vzrokov pojavlja zmeraj človek, ki je posreden, največkrat pa neposreden povzročitelj požara. Da bi izluščili ta kamenček v mo- zaiku in dosegli to, da bo človek posvetil več pozornosti in nasploh več naredil za požarno varnost na delovnem mestu in tam kjer prebi- va, je tudi uveden teden varstva pred požari in da ne rečem, da naj temu prispeva tudi ta skromen čla- nek. Opozarjanja pred nevarnostjo nastanka požara ni nikoli preveč, tako tudi previdnosti oziroma budnosti ni nikoli preveč, še bolj pa lahko trdimo, da ni ukrepov, ki prispevajo k preprečitvi požarov preveč. Vprašanje kako preprečiti požar je zelo široko in zahteva široke analize, da bi lahko prišli povsem na jasno, oz. dobili odgovor, ki bi predstavljal vso težino vprašanja. K]yub težavnosti pri iskanju odgo- vora, pa lahko navedemo nekaj nasvetov, ki nam bodo v pomoč ali v opozorilo, kako preprečiti požar: — na delovnem mestu upošteva- ti vse ukrepe, ki jih določa zakon o varstvu pred požarom in požarni red, ki ga ima delovna organizaci- ja. — Posvetiti več skrbi v izobra- ževanju sebe in drugih o vpra- šanjih varstva pred požarom. — Posvetiti več skrbi k vzgoji in kontroli otrok, predvsem med pe- tim in desetim letom. — Imeti vedno pred očmi, da predstavlja požarna škoda izgubo za družbo in da s tem zaviramo njen razvoj za katerega se borimo in si ga želimo. Teden varstva pred požari, ki je pred nami ima namen, da nas vse občane vsaj nekoliko opozori na budnost in potrebnost izvajanja nalog, ki nam jih nalaga dejavnost varstva pred požarom. Geslo ,,čuvajmo dom in delovno mesto pred požarom" pod katerim bo potekal letošnji teden — varstva pred požarom ima isti namen kot smo v članku že navedli, na nas vseh pa je, da bomo geslo res upo- števali in podvzeli vse ukrepe, da bomo res očuvali svoj dom in delovno mesto pred požarom. Da nam bo to uspelo moramo bdeti nad nevarnostjo pred požarom čez vse leto in ne samo v tednu varstva pred požarom. Kajti le tako bo naša naloga po vprašanju varstva pred požarom zares kvalitetno predvsem pa učinkovito opravljena. ing. Štefan Vidovič Požar v Selah, eden od velikih v letošnjem letu. Foto; M. Ozmec 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. oktober 1978 - TEDNIK Razprava o osnutku programa dela za leti 1979-1980 Danes se bodo sestali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ptuj in med drugim razpravljali tudi o osnutku programa dela skupnosti ter o statutu občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj. Osnutek programa dela za pri- hodnji dve leti zajema enotni, dopolnilni in skupni program, ki obravnava vse naloge skupnosti v regiji in v občinah. Tako bodo v okviru enotnega programa dela, ki zajema področje zaposlovanja in posredovanja dela, priznavanje pravic iz naslova socialne varnosti, usposabljanje in zaposlovanje inva- lidov, poklicno usmerjanje in štipendiranje ter strokovno usposabljanje, delegati razpravljali o naslednjih nalogah: Na področju zaposlovanja bo potrebno spremljati rast zaposlo- vanja po dejavnostih in sproti pred- lagati ukrepe pristojnim občinskim organom za tiste delovne sredine, ki ne bodo imele upravičene večje produktivnosti. Skupnost za zapo- slovanje bo skupaj s pristojnimi občinskimi sindikalnimi sveti in družbenopolitičnimi skupnostmi nosilec uresničevanja nalog, ki jih opredeljujejo določila zakona o združenem delu o pripravi katalo- gov del in nalog v OZD. Hkrati pa bo potrebno intenzivneje spremljati izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki — republiškega, medobčinskega in občinskega, ker je le z uresničevanjem teh doku- mentov moč uresničevati funkcijo zaposlovanja na višji ravni. Obseg pravic iz naslova socialne varnosti — denarna nadomestila, denarne pomoči in zdravstveno zavarovanje, že v letošnjem letu obsega relativno visoke dajatve, zato bo potrebno v prihodnje težišče zaposlovalne dejavnosti osredotočiti v hitrejše zaposlovanje delavcev. V občini namreč znašajo omenjena sredstva okrog 45 % vrednosti celotnega programa. Na podlagi evidenc, ki se uvajajo v letošnjem letu, bo mogoče v pri- hodnjih dveh letih neposredno kon- taktiranje z delavci na začasnem delu v tujini zaradi zaposlitve v domačih delovnih organizacijah. Skupnost bo lahko na podlagi zbra- nih podatkov o delavcih, ki se žele vrniti, posredovala njihove želje organizacijam združenega dela. V programu za prihodnji dve leti predvidevajo, da bi naj na področju usposabljanja in zaposlo- vanja invalidov usposobili in vklju- čili v zaposlitev 35 oseb. Vendar bo moč ta program realizirati samo, če bodo v temeljnih in drugih orga- nizacijah združenega dela povečane možnosti za zaposlovanje teh delavcev. Zato si bo skupnost pri- zadevala za večje sodelovanje z delovnimi organizacijami, ob tem pa bo potrebna tudi večja angažira- nost širše družbene skupnosti. Na področju poklicnega usmer- janja bodo dali večji poudarek poklicni vzgoji učencev, tako da bi bila skupnost za zaposlovanje orga- nizator in koordinator na področju poklicne vzgoje. Ob uvajanju usmerjenega izobraževanja bo potrebno aktivi- rati vse dejavnike za hitrejšo spre- minjanje strukture predhodnega vpisa v korist izobraževanja na teh- ničnem področju in na nivoju poklicnih šol kovinske stroke. Poklicno prosvetljevanje in informiranje bo vključevalo poleg ustaljenih oblik dela tudi predava- nja o izbiri poklica za učence in starše ter posvetovanja s pedagogi šol, da bi jih seznanili z vsemi ustreznimi podatki. Da bi odpravili nepotrebne presežke šolanja, bodo v največji možni meri usklajevali sposobnosti, znanje in interese posameznikov z družbenimi potre- bami po kadrih. Opravljali bodo psihološko testiranje učencev osnovnih šol in zadnjih razredov srednjih šol ter pripravili anketo o izbiri poklica in vprašalnik o študij- skih interesih srednješolcev. Indi- vidualno pa bodo obravnavali učence osnovnih in srednjih šol, ki potrebujejo pri odločanju za poklic strokovno pomoč. Ugotavljajo pa, da bč potrebno izvesti skupno družbenopolitično akcijo za ustrez- nejše vrednotenje in nagrajevanje dela deficitarnih kadrov v nepo- sredni proizvodnji. Zaradi dogovarjanja o zaposlitvi bo potrebno na področju štipendi- ranja doseči bolj organizirano in sistematično povezovanje štipendi- stov iz sklada združenih sredstev z organizacijami združenega dela. To pa seveda ne pomeni, da bi te delovne organizacije prevzele tudi finančne obveznosti. Tudi uresni- čevanje določb družbenega dogovora in samoupravnega spo- razuma o štipendiranju, ki dajejo učencem pravico do dopolnilne šti- pendije /uradi slabega materialnega stanja, bo potrebno zagotoviti. Šti- pendisti se teh pravic ne poslužu- jejo, ampak prejemajo od OZD le minimalne kadrovske štipendije, sredstva pa ostajajo neizkoriščena. Strokovna služba bo v prihod- njih dveh letih opravljala iste nalo- ge kot doslej, posebno pozornost bo namenila gibanju zaposlenosti, brezposelnosti in zaposlovanja. Dopolnilni program, ki je vklju- čeval sredstva za izvajanje progra- ma občinske skupnosti socialnega varstva in občinskih humanitarnih organizacij, je za leti 1979 in 1980 prenešen v enotni program dela skupnosti. Ob koncu naj omenimo še skupni program. Ta obsega pris- pevek Zvezi skupnosti iz. zaposlo- vanje SR Slovenije za izvajanje skupnih nalog s področja zaposlo- vanja, usposabljanja in zaposlova- nja invalidov, poklicnega usmer- janja in štipendiranja, študijskih in raziskovalnih nalog ter del sredstev za delovanje Zveznega biroja za zaposlovanje v SFRJ. Pomembno pa je tudi, da bodo naloge nove samoupravne organi- ziranosti skupnosti končane v tem letu, sprejeti bodo tudi vsi potrebni akti. Zato bo potrebno v prihod- njem letu aktivno sodelovati pri usposabljanju delegatov samo- upravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje v občinah in regijah. Svoj delež k usposabljanju delega- tov bodo prispevale skupnosti same, vendar združeno delo ne bi smelo stati ob strani, saj bodo dele- gati vplivali na uresničevanje inte- resov celotnega združenega dela na področju zaposlovanja. N. D. O pomembnosti družbenega organiziranega varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok je bilo dosti napisanega, zato tega ne bi ponavljala. Tudi o pomanjkanju prostih mest v vzgojnovarstvenih enotah v ptujski občini ne bi pisala. Bolj zanimivo je vprašanje sodelo- vanja staršev z vzgojiteljicami. O sodelovanju lahko zapišemo dokaj ugodne ugotovitve, ki pa ne veljajo za vse. Najslabše je sodelovanje staršev v Kidričevem, medtem ko je v drugih enotah zadovoljivo. In zakaj je sodelovanje staršev z vzgojiteljicami toliko pomembno? Že takrat, ko otroka pripeljemo v najmlajšo jasliško skupino, bi morali starši spremljati njegov razvoj v skupini. Seznaniti se morajo z redom, ki ga ima otrok v jaslih in ga na takšen red navaditi tudi doma. Tu je mišljeno hranje- nje ob istih urah — na žličko, ne pa s stekleničko, ki je sicer dosti bolj ugodno za mater in otroka, pa vendar se prav v starosti od pol do enega leta otrok uči jesti z žlico in piti s kozarca. Ce starši tega ne upoštevajo doma, je ves trud vzgojiteljic in varuhinj v jaslih za- stonj. Je že tako, da tudi takšni malčki nagonsko poznajo ,,linijo najmanjšega odpora". Zato bi morali starši prav v tem času sodelovati z vzgojiteljico oziroma medicinsko sestro in varuhinjo, povprašati, kaj je potrebno in kaj odveč, da bo otrok hitreje osvojil tiste osnovne ,,veščine" hranjenja. Z vsakim letom otrokove starosti pa bi moralo biti sodelovanje večje. V zadnji jasliški skupini imajo otroci že prve lažje zaposlitve, z drugimi besedami, imajo kratek učni program, ki jih še kako zapos- li. Vsaka mati, ki je ali pa ima otroka v vrtcu oziroma v jaslih je preživela marsikatero grenko urico, kc ji je mali nadebudnež poizkušal dopovedati, katero pesmico so se učili, pa mu to nikakor ni uspelo. Vsa jeza, slaba volja in napori bi odpadli, če bi se starši pozanimali kakšen je program, katere pesmi in igre obsega. Ce bi jih poznali, bi lahko naučene pesmi in igre ponav- ljali skupaj z otrokom. Skupno delo pomeni za otroka veliko. Otroci z utrjevanjem pridobljenega znanja izboljšajo svoj spomin, nehote pa jim privzgojimo iz. šolar- je pomemben občutek obveznosti v popoldanskem oziroma prostem času. Šolski programi zahtevajo vedno večje sposobnosti učencev, zato je tem programom prirejen tudi program v vrtcih. Otroci ga osvajajo na dokaj prijeten način, skozi igro. Kljub temu pa je samo delo vzgo- jiteljice premalo. Starši imajo na otroka v predšolski dobi toliko močan vpliv, kot ga nima nihče drug. Otroku so vzor, mamica in očka vesta vse, — tako lepo rišeta, lepe pravljice pripovedujeta, zani- mive igre poznata, — vesta več kot katerikoli drugi očka in mamica. V očeh malčkov sta pravi superlativ. Tega bi se morali vsi starši zaveda- ti. Kako urediti sodelovanje staršev, vzgojiteljic in varuhinj? Vzgojno- varstveni zavod Ptuj z vsemi svo- jimi enotami je za to storil vse. Določene so govorilne ure, redno sklicujejo roditeljske sestanke, organizirajo strokovna predavanja. Vse to ni zgolj obveza, ki jo morajo izpolnjevati v vrtcu in jaslih. S takim načinom dela želijo starše pritegniti k sodelovanju, ki je koristno in potrebno njihovemu otroku. Tudi uspeh sodelovanja ne izostane, če so starši pripravljeni sodelovati pri vzgoji in izobraže- vanju svojega otroka. Je že res, da je danes tempo življenja takšen, da ga komaj doha- jamo. Pa vendar, otroci so naše največje bogastvo, mar ne!? Vse obveznosti, ki jih imamo, lahko počakajo — otrok ne more čakati. Pripravljen mora biti, da se bo spo- prijel z vsemi težavami, ki jih prinaša življenje. Priprava nanje se prične v njegovi najbolj nežni dobi življenja, zato jim pomagajmo, bodimo jim starši, vzgojitelji, vzor- niki in PRIJATELJI. N. D. Turistična pot v gorice Podro^e severovzhodne Slove- nije je po turističnih motivfli izredno bogata. V celotnem dosedanjem razvoju turistične ponudbe tega obmoaa je bila ta bera slabo zastopana. Ž otvoritvijo novih danosti: cest, letališča in drugih spremljajočih objektov, ki so neločljivi del turistične ponudbe, se je tudi to podrode odprlo za turistično meko. Tako se je na pobudo letališča Maribor pričelo delati na zamislih turističnih poti, ki bi vodile skozi omejneno območje. Pripravljenih je že 18 turističnih poti: skozi Posotlje, obiščimo Pomurje - Medjimurje, na Pohorie, na Koroško, v Logarsko dolino, po poteh NOB, Planinska magistraJa, obisk gradov in cerkva, ogled hidrocentral in termoelektrarn, sprehod po zdraviliščih, vikend- zdravje-zadovoljstvo, let v zračnih višavah, pot motoristov, pot prijateljev konjskih kopit, pot lova in ribolova, pot kolesarjev, pot rancarjev-čolnarjev-splavaijev in pot v gorice. Slednja že dobiva resnične obrise in bo v kratkem že doživela svoj krst. Celotna zamisel poti in tudi njena realizacija temelji na ponudbi trenutka, se pravi, da izhaja iz že vpeljane ponudbe. Turistična pot „v gorice" je dolga okrog 150 km; izhodišče za vse izlete pa je letališče Maribor. Organizirani turisti si bodo na tej poti lahko ogledali turistično, zgodovinsko in po ostalih značilnostih izredno privlačno krajino in kraje: Ptig, Ptirisko goro, grad Bori, Ormož, Miha- lovci, Jeruzalem, Železne dveri, Ljutomer, Radence, Kapelo, Gornjo Radgono, Janžev vrh. Gradišče, Lenart, Zavrh, Koreno in Maribor. Samoupravni sporazum o usta- novitvi poslovne skupnosti turi- stična pot se poleg temeljnih organizacij sprejele še skupščine občine Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart in Maribor. Vsi pa so prejeli obvezo, da se to podroqe ohrani v svoji naravnosti, da se tmistično „izobrazi" m da tudi kmet, ki se ^Ijučuje v to ponudbo ostane kmet. Drugače povedano pomeni to, da bo kmetu turistična dejavnost le postranska dejavnost. Nekoliko manj razveseljivo je, da je v turistično pot „v gorice" vključenih le malo kmetov. Zamisel turistične poti je hvale vredna. Poleg tega nam je prvič uspelo tudi povezati razne člene v turistični verigi, ki so doslej bili premalo povezani in je vsak iskal turista na svoji strani. Ob tem pa bodo skupni jezik našli, pred- vsem pa se organizirali tudi agencijski delavci. Program razvoja turistične poti je razde^en v tri faze. Prva faza je zgolj organi- zacgske narave, v nadaljnjih fazah se bo ponudba tega območja še bogatila, delalo se bo tudi na povečanju hotelskih in ostalih nočitvenih zmogljivosti. Smeli so tudi načrti za razvoj kmečkega turizma, ki ga še na tem podro^u nismo uspeli organi- zirati, Seveda bo ta program moral graditi na celovitosti, tu pa mislimo predvsem, da bo po- trebno ustrezno spremeniti tudi mišljenje ljudi. Nekaj je bilo povedanega že doslej, da je treba pri tem upoštevati še področje okrog vasi m se ne usmeriti zgolj na posameznika. Ptujsko območje se v turistično pot poleg tega, da ponuje ža znane danosti, vključuje z vinsko kletjo in vinskih hramom. Morda ne bi bilo napak, če bi v lokalih, kijih v Ptuju kar mrgoli, ob določenih dnevih, ko prihajajo v Ptuj organizirane turistične skupine v nekaterih lokalih ponujah tudi domačo hrano in podobno. Da turista ne bi zmedli in da bi mu ne ponujali več prireditev ob tej poti hkrati, načrtujejo priza- devni delavci poslovne skupnosti, da bodo že v prihodnjem letu izdali turistični koledar prireditev. V prihodnje se obeta tudi izdaja posebnega turističnega ,,pasoša" za vse, ki bodo obiskovali kraje v okviru turistične poti. Razgovor predstavnikov tu- ristične poslovne skupnosti je bil 11. oktobra; ob tej priložnosti je bil gostite^ teme^na organizacija Kletarstvo Slovenske gorice m Haloški biser. Predstavniki obeh in turističnega društva Ptuj ter turistične zveze pa so navzoče predstavnike sredstev javnega obveščanja seznanili s programom turistične poti „v gorice" in bodočih načrtih. MG ftiegoviti predeli Haloz in Slovenkah goric so za turista enako zanimivi ob vseh letnih časih, posebno slikoviti pa so spomladi m v jeseni Foto: R Podružilijanje samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti Stoperce Tudi v krajevni skupnosti Stoperce, ki je najmanjša in naj- bolj oddaljena od občinskega sre- dišča Ptuj, se občani vedno bolj zavedajo samoupravnih odnosov in jih sprejemajo kot edino možno pot razvoja. Prav v teh dveh je na predlog družbenopolitičnih organizacij komisija za statut in samoupravne akte pripravila osnutek statuta krajevne skupno- sti, ki vsebuje vse elemente podružbljanja samouprave v duhu zahtev nove ustave. Tako pri- pravljen osnutek statuta je najprej pregledal svet krajevne skupnosti in ga dal v javno razpravo, na zbor občanov, ki je bil v nedeljo, 8. oktobra. Razprava je pokazala, da je statut resnično prilagojen samoupravnim in delegatskim odnosom ter potrebam krajevne skupnosti Stoperce. Kako poteka samoupravno planiranje in odločanje v praksi, pa je pokazal nadaljnji potek zbora. Predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Galun je pou- daril, da mora biti delo vseh samoupravnih teles in delegacij javno in o njihovem delu obveščen sleherni občan. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo odslej vsak zapisnik sveta krajevne skupnosti razgrnjen na razglasni deski, da bo lahko vsak seznanjen z delom in sklepi sveta. Tudi temeljna in združena delegacija bosta zapisnike svojih sej dala na oglasne deske. V želji, da bi bile informacije občanov in širše skupnosti o delu krajevne skupnosti hitrejše in popolnejše, je bila pri svetu krajevne skupnosti imenovana komisija za informi- ranje. V duhu podružbljanja samouprave, je na predlog KK SZDL imenoval in potrdil zbor občanov komisijo za samoupravno kontrolo in družbeni nadzor. V nadaljevanju seje je predsedik sveta krajevne skupnosti poročal o delu krajevne skupnosti. Na zahtevo občanov je podal podro- bno analizo o uspehu akcije asfahiranja republiške ceste, ceste za pokopališče, igrišča in ureditev okolja, trgovine, ambulante in pošte. Za javnost bo najbolj zani- mivo to, da je SZDLStoperce sprožila akcijo zbiranja sredstev od vseh občanov v krajevni skupnosti po ekonomski moči in je odlično uspela. Tako so občani Stoperc ponovno dokazali, da je možno po le samoupravni in solidarnostni poti doseči razvoj kraja, saj so za asfalt prispevali občani naselij Zgornje Sveče, Grdine, Dola pri Stopercah, Stoperc v celoti in Kupčinjega vrha. Največ pa so razumljivo prispevali občani, ki žive tik ob cesti. Ob tej priliki je predsednik izrazil pohvalo vsem občanom. OZD ter naši družbeni skupnosti, ki jc pomagala organizacijsko in finančno, da je kraj dobil nov vi- dez. Vsi tisti, ki pa še niso pora- vnali svoje obveznosti, imajo še vedno možnost, da prispevajo svoj delež. Izrečena je bila graja podje- tju PTT TOZD Ptuj. Predsednik je poudaril, da PTT ne plačuje KS v Stopercah najemnine za prostor, niti vodarine in porabljene elektri- čne energije. Vse naštete stroške nosi krajevna skupnost sama. Zbor je bil mnenja, da bi o takem odnosu PTT" morale razpravljati DPO v kraju in na občinski ravni. Občane Grdine in Zgornje Sveče je najbolj zanimalo poročilo o pripravah na gradnjo trafo po- staj. Zaradi neobveščenosti občanov iz teh naselij je prišlo celo do delegatskega vprašanja. Pred- sednik je pojasnil in poročal, daje izpopolnjen stari elektrifikacijski odbor s člani iz Grdine in Zg. Sveče, ki je resno sprejel delo in dolžnosti. Podpisana je pogodba za zgraditev obeh trafo postaj v letu 1979 od KS Stoperce in TOZD DES Ptuj. KS se s to pogodbo zavezuje, da bo prispevala finan- čna sredstva zbrana iz samo- prispevka, vse drogove, opravila vsa fizična dela ter pridobila vse podpise za odstopne izjave za lokacije drogov in trafo postaj. KS jc svoje obveznosti, ki so bile po- trebne do današnjega dne že izpol- nila. Občani so bili s to infor- macijo zadovoljni. Vzporedno s pripravami na elektrifikacijo tečejo priprave za pridobitev dokumentacije za zgra- ditev 100 kub. m vodnega hrama za potrebe širitve vodovodnega omrežja v KS. Po zagotovitvah izvajalca del je pripravljena vsa potrebna dokumentacija. KS mora urediti le še odstopno izjavo lastnika parcele. Tu pa se je zataknilo, ker bivši lastnik te par- cele ni uredil lastništva v zemljiški knjigi. To bomo rešili v naslednjih dneh. Z deli bi pričeli že v tem mesecu. Občani Kupčinjega vrha in Grdine so zahtevali pojasnilo o vzdrževanju cest Stoperce—Zavrče in Grdina—Sitež. Posebno cesta Stoperce Završe je že na dolo- čenih delih neprevozna, konkretno so vprašali: ,,Zakaj ni navožen gramoz, čeprav je bilo obljubljeno od lokalne skupnosti za ceste že spomladi 800 kub. m gramoza?" Ker nihče od pristonih ni mogel dati pravega odgovora, saj smo v tem letu že dobili na podobno vprašanje s strani odgovornih na občinski ravni različne izgovore, je zbor imenoval posebno 3-člansko delegacijo, ki naj razreši to vprašanje. Vodja osnovne šole je dal poro- čilo o poteku adaptacije šolske zgradbe. Obnovljene so sanitarije, vsa električna napeljava, vodovod in v zaključni fazi je centralno ogrevanje. Zaradi nenehnih podra- žitev in nepredvidenih del, žal ne bodo opravljena pleskarska dela in fasade. Ta del dela bomo morali prenesti v naslednje leto. Zbor je potrdil predlog plana dela KS za leto 1979 in 1980, ki ga je predla- gala komisija za planiranje pri KS. Predsednik delovnega predsedstva je občanom prečital srednjeročni načrt razvoja K S za obdobje 1976—1980. Zbor je lahko ugoto- vil, da bo po že doseženih rezultatih srednjeročni plan v celo- ti izpolnjen, kar je velika delovna /maga vseh napredni sil in potrditev uspešnosti pravilnega družbenega planiranja na bazi samoupravnega dogovarjanja. Janez Prug Kako se poslavljamo od pokojnih? S sprejetjem odloka o pogrebnih svečanostih smo se odločili, da se bomo od vsakega pokojnika dostojno poslovili. Ce so na umrlega pozabili nekadnji sodelavci, pa ne pozabgo Ibajani. Na vsakem pogrebu smo priča poslovilnim besedam, ki marsikdaj, namesto da bi tolažile svojce in prijatelje umrlega prizadenejo, celo žalijo. Prav je, da se krajani poslove od občana in izrečejo besede sožalja sv no orj;ani/iranost lokalnih sredstev obveščanja, da sc lako še holj /ugotovi vpliv /drii/ciu>^a dela na sridslva obvešča- nja in konkretneje opredeli vloga iislanovilelja, ki je v našem primeru občinska k(»nt'erenca S/I)l. I'luj. l/dajatelj>ko-programski svel je v cdoli sprejel predloženi osnutek programske usmeritve in skle- nil, da M' naj ta osnutek predlo/i bralcem Icdnika in poslušalcem Radia IMnj v javno ra/pravo s tem, da M' objavi v l edniku. Ta sklep / današnjo objavo iircsnifujemo. S tem tudi odpiramo enomesečno javno ra/pravo o nasi t>ro<>r.imski iisnu-rilvi v li-iu IV/«), hvale/ni! Kram- l idi-rsek, odgovorni urednik radia in lednika Vsako progtainiranjc brc/ trdne linančnc/gradbc, brc/ predvidenih realnih virov financiranja, hi pomenilo .,/idali gradove v obla- kih", /alo smo k i)r()granui pripravili tudi okvirni finančni načrt, seveda pt) cenah, ki so veljale /a letošnjih 9 mesecev. Ce bodo podra/ilve večje, samo za papir se v prihodnjem letu pred- videva /a 1(X) otisiolkov povečanje cene, bodo seveda Uidi načrtovani slroški /a toliko višji. Posebej je ireba poudariti, da jc časopis pri tem v bistveno dru- gačnem položaju od radia. Pri časopisu eno tretjino stroškov pla- čajo bralci s tem, ko Tednik naro- čijo ali ga kupijo, /ato se moramo I udi iriiditi, da je vsebina taka, da bt) bralce priiegovala. da ga bodti kupovali, naročali. Pri > idiu pa le- ga vira dohodka iii, ker raiiij-ki aparat kupiš, ua prijaviš in /c mo- raš plačevati mesečno naročnino, ne glede na lo, koya, kdaj in koli- ko poslušaš. I o naročnino pa dobi R I V I jubljana in lokalne radijske postaje od tega nimajo nič, temveč si morajo same iskali sredstva /a svoje delovanje, /lasti pa /a in- vesticije. Za uresničitev predlo/enega programa /a leto 1979 bi Radio Pluj potreboval skupno 2,8()().(K)() din, od tega bo lastnih doliodkov (čestitke poslušalcev, objave, teklanie) za približno eno tretjiiu), okrog 2 milijona dinarjev pa bi bi- lo luijno zagotoviti po samouprav- nem spora/umu v okviru kulturne skupnosti občine Ptuj. Pri Tedniku bomo nujno morali /višati naročnino v letu 1979 za 25 "o, kar pomeni, da bo posamc/na številka stala 4 din, letna naročni- na 200 din, /a tujino pa 3(X) din. lo hi /našalo skupno i,400.000 tnn ali Uuinih >6 'r., i/, reklamne tleiavnosii, tiskanje prilog ipd. bi hilo dohodka okrog 1."00.000 din ali 44 »o, preostalih 20 "^o ali okrog 750.000 din pa bi morala zagotovi- ti dru/bcna skupnost o/iroma /dru/eno delo -sko/i samoupravni spora/um v okviru kulturne skup- nosti občine Ptuj. Skupno bi tako moralo združe- no delo zagotoviti /a uresničitev piedlo/enega programa 2,750.0(KJ dinarjev, to je le /a toliko več kot letos, koliko jc povečan obseg pro- grama in cena obnove študijske tehnike /a radio. Približno enak /nesek sredstev bi pottebovali tudi v letu 1980, ker v tem letu ne na- črtujemo povečanja obsega de- javnosti. Nujno je, da sc to upošteva pri načrtovanju skupne porabe za leti 1979 m 1980 oziro- ma v dopolnilu samoupravnega spora/uma o financiranju kultur- nih dejavnosti v občini Ptuj /it omenjeni dve leti. FF NAMESTO OBRAZLOŽITVE Že takoj na začetku je treba po- udariti, da se radijski in časopisni program pri sprotnem obveščanju idealno dopolnjujeta. To konkret- no doka/uje že skoraj triletna naša praksa, ko delujemo združeno, ko novinarji delajo za en in drugi medij, saj je tako njihov čas, spo- sobnost in delo maksimalno izkori- ščeno. To nam je omogočilo, da smo v zadnjih dveh letih povečali obseg dela, to je vsebino obvešča- nja po radiu za 20 ®/o, pri Tedniku pa /a 40 odstotkov in to ob enakem številu zaposlenih novinarjev kot prej! Naš radijski program v prihod- njem letu, tako po obsegu kot po vsebini posameznih oddaj, se bistveno ne bo razlikoval od letoš- njega. Trudili pa sc bomo, da bo ta program tak, ki bo stalno pritego- val zanimanje poslušalca, da bo poslušalec dnevno obveščen o vseh dogajanjih na našem območju, da bo lahko poslušal glasbo domačih ansamblov, ljudskih pcvcev in god- cev, domače pevske zbore, besede ljudi, ki jih pozna in jih dnevno sre- čuje. Prizadevali si torej bomo, da bo ta program čimbolj domač, ra/umljiv in poslušalcem blizu, vendar tudi družbeno usmerjajoč in samoupravno osveščujoč. V ra/voju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, /lasti v sistemu delegatskih razme- rij, postaja pisana beseda vse pomembnejša. To med drugim potrjuje vse večji pritisk na naš Tednik, ki po mnenju številnih bralcev postaja vse bolj ugleden, da bi bilo čimveč napisanega o delu posameznih DPO, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti, društev itd. Čeprav smo z letom 1977 povečali obseg Tednika za eno tretjino, ne moremo vsega objavili, ker enostavno zmanjkuje prostora, čeprav pogosto izidemo na 16 infornialivnih straneh. Vse lo nas prisiljujc, da za leto 1979 načrtuje- mo poprečno izhajanje Tednika na 16 straneh. V ra/,širjenem Tedniku bi odprli nekaj novih strani, med njimi bi bila ena stran namenjena izključno kmetijstvu, ki bi obsegala poleg strokovnih sestavkov še zlasti nasvete za kmetovalce, sprotne naloge, zadružne in kooperantske odnose, predstavljanje posebno uspešnih kmetovalcev, kmetij in podobno. Prav tako bi eno stran namenjali delu krajcviuh skupno- sti, saj postaja krajevna skupnost kot posebna interesna skupnost vse pomembnejša v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Na naših šolah obstajajo novinarski krožki, ki nas tedensko naravnost zasipavajo s prispevki /a stran ,,mladi dopisniki", ki zaradi pomanjkanja prostora najčešče odpade. Pri tem se premalo zave- damo izredno velikega vzgojnega pomena te rubrike. Že mladega člo- veka moramo vzgajati in usposab- ljali, ne le v ljubezni do čtiva, tem- več tudi v tem, da bo znal pisati za javnost, znal jedrnato poročati o svojem delu, ker bo to moral znati potem v niišem delegatskem siste- mu kot delovni človek in samo- upravljalec. Zal v sedanji praksi to sposobnost pogrešamo pri številnih občanih, tudi takih, ki z^isedajo odgovorne položaje in mahajo z diplomami. Zato je nujno, da v sodelovanju z učitelji omogočimo mladim usposabljanje v novinar- skih krožkih in moralno .stimuli- ramo tudi s tem, da so njihovi prispevki objavljeni v Tedniku, če to hočemo, moramo zagotoviti prostor za mlade dopisnike. To jc le del razlogov, ki nas silijo na povečan obseg Tednika. Ob tem se postavlja resno vprašanje, ali bo 6 iiovinarjev to zmoglo? Realen odgovor bi bil — nemogoče! Toda /mogli bomo in moramo, vendar le tako, da novinarji postajajo vse bolj organizatorji pisanja za časo- pis in govorjenja po radiu, da bomo organizirali in usposabljali samoupravno organiziranega delov- nega človeka in občana, da on sam govori in piše o problemih, s kate- rimi se srečuje pri delu, da lahko javno i/raža svoj samoupravni inte- res. V prvi vrsti pa bodo morali sodelovali razni strokovni delavci, pripravIjalci delegatskih gradiv, da oni sami pišejo, tolmačijo in razla- gajo listo, kar so pripravili ali kar pripravljajo za seje delegatskih skupščin. Za konec samo poudarek, da bomo zastavljen program lahko uresničevali le z neposrednim sode- lovanjem samoupravno organizi- ranih in osveščenih bralcev in poslušalcev. FF Najbolj popularni ansambel slovenske narodno zabavne glasbe Avsenik bo gostoval v Ptuju. Nji- hov nastop je bil sicer napovedan /e ob letošnjem Festivalu domače zabavne glasbe, žal pa zaradi dopustov in drugih njihovih ob- veznosti to ni uspelo. Dr/ali pa so obljubo in 26. oktobra bodo pri- pravili koncert v športni dvorani Mladika v Ptuju. I jubitelji zvokov domače glasbe in številni obože- valci ansambla Avsenik s humoris- tom Koširjem edinstvene predstave prav gotovo ne bodo zamudili. Organi/ator gostovanja je osnovna organi/acija sindikata našega /avoda. JB avsenik Pod tem geslom je komisija za IPD skupaj z ostalimi komisijami piipravila kviz v počastitev o kongresu ZSMS. y petek, 13. oktobra smo se po pouku ,,zgnetli" v že praznično okrašeno telovadnico na gimnaziji: „Tito-partij a, mladina-akcija," to je le ena izmed mnogih miSh, ki so jm dijaki prenesh na plakate in so v petek postale del nas. Pričakovali smo, da si bo večina dijakov kviz s kulturnim progamom ogledala, a smo se zmotili; bilo nas je malo, vendar pa smo ves^ da so bili prvi letniki v večini. Tekmovali so vsi letniki s po štirimi tekmovalci. Največ znanja, s tem pa tudi vse®lošno razgledanost so pokazali predstavniki IV. letnikov. Kviz je vs^oval vprašanja o MDA, razvoju mladinskega gibanja, športu in kulturi. Vsakdo se kdaj j,zmoti". Žalostno pa je bilo poslušati nepravilne odgovore ravno o razvoju mladinskega gibanja. Kje smo storili napačen korak? Spet smo spoznali, da so mladi vse premalo seznanjeni z delovanjem mladili v letih NOB. Za popestritev kviza je poskrbelo KUD, oz. mladi navdušeni recitatoiji. Pred izvajanjem programa jih je na kitaro ^remljal Bojan. Po kvizu, ki je po ocenah mnqgL'i dobro uspel, se je telovadnica spremenila v „disco. In glej čudo! rrej skoraj prazna telovadnica se je „polnila!" - ,^Vstop dovoljen samo v copatih , mnogi so zaradi tega ostali pred vrati. Slavica Pičerko 6-IZ NAŠIH KRAJEV 19. oktober 1978 - TEDNIK Aktivnost na vseh področjih delovanja Pred kratkim smo obiskali kra- jevno skupnost Hajdina, ki je do ncdavnciia s svojimi 4200 prebi- valci predstavljala eno največjih KS v ptujski občini. Po zadnjem referendumu pa sc jc dd KS Haj- dipu odločil /a priključitev k n v.oustanovljenima KS Turnišče in Ivan Spolenjak (Hreg), tako, da ima sedaj KS Hajdina le okoli 4000 prebivalcev. Sestavljena jc iz naselij in vasi: Spodnja in Zgornja Hajdina, Draženci, Ciercčja vas. Slovenja vas, Hajdoše, in Skorba. Teh sedem vasi jc razprostreno na precej velikem teritoriju, vendar vedno najdejo skupno povezavo v kakršnikoli akciji. K razgovoru smo povabili Franca Sediča, pred- sednika sveta KS Hajdina, ki je o razgibanosti krajevne samouprave povedal: ,,1-ahko trdim, da krajevna samouprava v naši KS temelji na dokaj demokratični bazi, na odlo- čitvah samih krajanov in njihovih delegatov. V KS Hajdina imamo po vseh vaseh odbore vaških skupnosti, ki imajo široko možnost odločanja. Od sprejema planov do same realizacije posa- meznih akcij gledano iz organiza- cijskega in finančnega vidika. Vsak vaški odbor sprejema na temelju zbora vaščanov letne programe, ki so vključeni v perspektivni petletni program. Vaščani se lahko tako sproti odlo- čajo o svojih možnostih in odločit- vah glede na finančne zmogljivo- sti." Vemo, da je v teku reorganizaci- ja krajevne samouprave v KS Haj- dina, kako ste si zastavili to nalo- po? ,,Veliko razprav smo že imeli o tem, kako naprej? Mnenja smo, da moramo našega vaščana še bolj približati krajevni samoupravi, posameznim odločitvam v njej. Stojimo še pred dilemo, kako v bodoče to organizirati. Ali v vsaki vasi skupščine in njihova izvršna telesa, ali pa kot doslej, ko smo imeli odbore vaških skupnosti, ki bi jih v bodoče še precej razširili. Vanje bi vključili vse družbenopo- litične organizacije na vasi, da bi Danes, 19. oktobra, ob 19. uri se bodo v domu Slovensko-goriške čete na Rogoznici zbrali ljubitelji petja, da pričnejo z delom pevske sekcije v sezoni 1978/79. Na sestan- ku se bodo dogovorili o programu imel zares vsak posameznik možnost sodelovati pri odločitvah." Kako pa ste zadovoljni z dose- danjim delovanjem družbenopoli- tičnih organizacij v KS Hajdina? ,,Nase družbenopolitične orga- nizacije so precej aktivne, ne bi mogel izreči kakšne kritične besede o njihovem delovanju. V poprečju so vse aktivne. Vse kar se dogaja v KS je v skladu z njihovim delova- njem." Kaj pa mladina, kako se vklju- čuje v delo na vasi? ,,Tudi mladina je dobro orga- nizirana. V KS imamo osnovno organizacijo mladih, po vaseh pa aktive, ki skrbijo za problematiko mladih v posameznih sredinah. Res je da v nekaterih vaseh orga- nizacija in aktivnost mladih prednjači. Posebnih izražanj neaktivnosti v posameznih vaseh pa ni. Naši mladinci nam vedno stojijo ob strani in nam nudijo po- moč ob vseh težjih akcijah, pa naj gre za čiščenje okolja ali za refe- dela pevske sekcije in o programu vaj pevskega zbora. Prosvetno društvo Alojza Arnu- ša Rogoznica vabi vse ljubitelje petja, da se sestanka udeležijo! FB rcndum. \ cdno najdemo skupno bcscdr., laku, da smo lahko /cId zadovoljni." Kaj pa program aktivnosti in akcij, kako ea i/polnjujcte? ,,Izpolnjevanje naših letnih pla^ nov jc zadovoljivo. V letu 1978 smo ga i/polnili že 85-odstotno. Ostalih 15 odstotkov pa nismo mogli realizirati /aradi objektivnih ovir. Nc uspemo dobili dovoljenj in soglasja od občinskih skupščins- kih organov. To bo seveda naša prioritetna naloga v prihodnjem leiu." Kaj vse ste /c realizirali do se- daj? ,,Skoraj vse sklepe vaških odbo- rov in KS. lako smo položili dru- go plast asfalta na lokalni eesti v Slovenje vasi in v Skorbi. V Haj- došah bomo lo storili prihodnje le- to. V Hajdošah smo z lastnimi sredstvi /gradili transformatorsko postajo, ki je bila že nujna. As- faltirali smo ludi več ulic in odse- kov v predelu Spodnje Hajdine. To je bila naša obve/a iz perspek- tivnega plana. Seveda pa so tudi občani prispevali še poseben delež poleg samoprispevka. Nekaj ulic smo tudi elektrifieirali, v teku je akcija za odkup zemljišča za raz- širitev pokopališča v Hajdini in še nekatere manjše akcije. Naj poudarim, da so se vsi odbori vaških skupnosti odločili da del i/ krajevnega samoprispevka namenijo za obnovo in dograditev gasilskih domov, ki predstavljajo marsikje center družbenopolitične- ga in družbenega življenja na vasi. Med večjimi akcijami jc bil tudi odkup stavbe v Dražencih, kjer se bodo odslej vaščani lahko sestaja- li. Posebno pozornost v KS Hajdi- na polagamo civilni zaščiti in splošnemu ljudskemu odporu. Vsako leto imamo v drugi vasi letne praktične vaje civilne zaščite, kjer sodelujejo vse komponente splošnega ljudskega odpora in ci- vilne zaščite. I.etos je bila takšna vaja v Dražencih in moram reči, da je izredno uspela. V vseh vaseh so se vaščani na zborih tudi odlo- čili, da iz naslova krajevnega samoprispevka izredno namenijo za potrebe civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora 3 od- stotke od zbranih sredstev, skratka vso družbenopolitično življenje v naših vaseh in v KS poteka povezano, vsi dejavniki se dopolnjujemo. Aktivnost pa kljub temu želimo še popestriti in tako bomo v prihodnje še uspešneje reševali vse naše probleme." pripravil: M. Ozmcc Franc Sedič, predsednik sveta KS Hajdina. Foto: M. Ozmec OBRTI, KI IZUIMIRAJO Kolarske delavnice ostajajo prazne v, seriji reportaž o obrteh, ki l/umirajo, smo tokrat obiskali ko- larja. Dolgo smo iskali in povpra sevali dokler nismo našli pravega. Anton Heiilak i/ 1 aneove vasi 90 inia /a sabo /e 6 kri/ev. V svojo koiarsko delavnico zaide sedaj že holj poredko, ker ima težave z nogami. Ob našem obisku pa je veselo stopil po ključ in nam jo poka/al. Kmalu je slekla beseda in čutiti je bilo, kot da se je njegov obra/ pi)niladil /a vsa tista leta, ki jih je preživel kot kolar ob svojem ,,lu)hlpanku". /. roko je porinil na stran /agovino in oblanee, se naslonil na lesen panj in začel pripovedovali: ,,Ne bom po/abil tisiega dne. 1 eia je bilo in 19. marca natanko. I istega dne sem se i/učil /a kolarja. Ko sem bil še vajenec, so mi porinili vsako delo, po i/pitu pa je bilo nekoliko drugače." Kolar ste dejali, kaj vse pa i/deluje kolar? ,..la/ sem si na svoji hiši naredil vse lesene dele sam. Od vrat do oken. Vso mi/arsko delo. Sicer pa je kolarjevo delo predvsem izdelo- vanje lesenih vozov, lestev, bran, plugov, lesenih koles in podobno. Ra/na toporišča za motike, za sekire, teh sem naredil ogromno. Včasih smo pač imeli ogromno de- la, danes pa nimaš več kaj delati. V stari Jugoslaviji in po osvobodi- tvi so najbolj šli leseni ,,lojtrski" vo/ovi. Največ dela smo imeli s kolesi, ki so najprej popuščala. Včasih ni bilo astalta in voz- je ropotal po cesti kot tank. Danes pa je ta novi svet že tako daleč, da imajo gumi voze in iesena kolesa so tako odpadla. Sama beseda ko- lar mislim, da izvira iz besede ko- lo. Tako so s kolesi začeli izumirati ludi kolarji." Kaj pa preusmeritev na drugo delo, ne gre? ,,Ne, nc izplača se več. Poglejte: kupiš les, ki je danes obupno drag, čakaš 3 leta, da se primerno posuši in do/ori. Potem plačaš žago in prevoz ko pa zaračunaš stranki kakšnih 30 dinarjev za 1 slabi me- ter dolgo ročico pa se mu že zdi preveč. Ljudje premalo cenijo les, naša obrt pa se tako ne splača več." Potem zares izumira, kajne? ,,Cisto zares. Žal je tako. Po- glejte, če gre delavec v službo naredi liste svoje ure in gre potem domov. Zasluži lepo. Jaz pa sem včasih vstajal /aradi dela ludi ob dveh, pol treh zjutraj, pa delal po/no v noč in z dohodkom se sploh ne morem primerjati z naj- slabše plačanim delavcem." Ce pogledava okrog po delavni- ci, vse polno raznih lesenih priprav in predmetov imate, za kaj vam služijo in kako se imenujejo? ,,Ja, najprej sem imel to leseno stružnico, ki sern si jo naredil do- ma sam. Tule imam krožno žago, po domače cirkularko, katere ohišje sem si naredil prav tako sam. No, imam ludi tračno žago in jem. Dleta, hobliče, imam tudi tale skobeljni stroj, ki sem ga sam sku- paj spravil tako počasi, lole pa je moj ,,hoblpank", ali kako bi danes rekli delovna miza. lanile v koiu pa je ..drajlus", po naše bi rekel ironožnik. Ta mi je v veliko pomoč kadar delam daljše lestve. 1 es naslonim nanj in ga lahko hobkim po mili volji. lale gašper- ček imam pa najrajši, pozimi nalo- žim vanj /agovino in oblanee, pa gori kol /lodej. Kar žari od njega, lislile okrogli kamen pa je /a bru- šenje orodja, z nogo ga vrlim, po- ;jlejle lakole..." Kaj pa lale sekira, ki ima lakole v desno zakriv ljen ročaj? ,,Ja temu pa pravimo kolaršca. /a kolarje jc pač. Nekoč smo veli- ko tesali surovi les. Danes pa jo rabimo bolj malo. Za špičenje in podobno." Prej sle dejali, da mora les čakali 3 leta, zakaj? ,,Zalo, da sc temeljito osuši. Če bi šel delat kaj iz mokrega lesa ne bi držalo, skrčilo bi sc in razpoka- lo. ?5e takrat, ko iz suhega lesa de- lanj ljudje večkrat negodujejo, da je slabo." Imate kaj otrok? ,,Kar pet sinov imamo, pa so si vsi poiskali boljši ,,kšeft", so pač videli, da v kolarstvu ni kruha, še manj denarja. Meni pa vseeno ni /al, da sem kolar, veselje imam do lega in še dandanes delam kolikor morem. Da bi pa si sam hodil po les v Halo/e, ga sam nalagal in ga prevažal do žage, to pa ne gre. Z /eno sva ostala sama in obema so moči že malo pošle." Pa je še kaj kolarjev uikaj naokrog? ,,Ja bil je kolar Jurgec, pa je že ludi 78 lel star in ne more več delali, bil pa je tudi Blaž Malek, ki je celo življenje delal samo kolari- jo, sedaj je že pokojni. Te kolarje sem poznal. Pa jaz sem še ostal. sicer ludi ne delam več tako, kot sem včasih. Leta so tu... ne zmo- rem več... kaj češ..." Tako je dejal Anton Hentak in zmigoval z rameni, ko se mu je obraz naenkrat zresnil. Kajti težko je doživljati takšne trenutke, vsaj videti je bilo tako. Pa še na mnoga /drava leta kolarju Hentaku in njegovi ženi, da bi naredil še veliko vozov in koles, pa plugov in bran. Tu in tam še pride kmet s takšnimi in podobnimi željami. Pa jih je zmeraj manj. M. Ozmec Anton Hentak v svoji kolarski delavnici s svojo ženo, ki mu pridno pomaga. Tole leseno stružnico si je naredil kolar Hentak kar sam. Stara je toliko kot njegova kolarska obrt, pa še gre za silo. Foto: M. Ozmec Kaj bodo predlagali občani Kot smo že na kratko poročali so v KS Kidričevo pred kratkim vsa gospodinjstva dobila osnutek statuta KS s čimer se je praktično tudi pričela javna ra^rava o tem pomembnem dokumentu. Ob tem gre tudi za široko politično akcijo v kate ri morajo biti zajeti prav vsi občani te KS. Zato je KK SZDL skup^ s KS organizirala vrsto sestankov z vsemi predstavnuci DPO ter društev v vsaki vasi oziroma v vsaki krajevni organizaciji SZDL in krajevnih odborih. Namen te akcije je, da se predhodno dobro seznanijo z namenom javne razprave, ki bi naj potekala kar najbolj demokratično z možnostjo, da sleherni občan KS daje svoje predloge in pripombe na ta osnutek. Reči moramo, da je komisija pri KS, ki je osnutek pripravila vložila mnogo napora v to delo in ga v celoti tudi opravila. Možni so sicer še nekateri premiki in popravki, vendar bistvenega odstopanja od zastavljenega osnutka ne bo. To pa so že pokazale tudi prve razprave na sestankih, ki so v teh dneh v vseh KO KS Kidričevo. Zastavljena akcga je dobro zamišljena in pripravljena, kar daje tudi določene prednosti pri vseh nadaljnjih nalogah v tej smeri. Omenti še velja, da so se takoj za tem, ko so ze vsa gospodinjstva prejela osnutke statuta sestali predstavniki DPO in KS ter že izdelali konkreten program poteka te akcge. Določili so vrstni red zborov občanov, ki bodo potekali v sleherni vasi KS v mesecu novembru, kar pomeni, da bo vse v predvidenem roku tudi kvalitetno opravljeno. Tak je namreč zastavljen ci^' vseh, ki so te naloge s polno odgovornostjo sprejeli. France Meško Ljubitelji petja - Rogoznica vas vabi! Vrsta problemov in akciji Eden dobro izvedenih sestankov v okviru javne razprave o osnutku statuta KS Kidričevo je bil tudi v vasi Apače na Dr. polju, ki so se ga udeležili vsi predstavniki DPO ter društev v tem kraju. Po konkretnih obrazložitvah je stekla razprava najprej o tem kako bodo v njihovi vasi izvedli javno razpravo o tein dokumentu za katerega so menili, da je izredno dobro in kvalitetn6 pripravljen. Tako se bodo sestali v tem času vsi odbori, tudi prosvet- nega, gasilskega in športnega dru- štva, mladinske organizacije ter se- veda KO SZDL v tem kraju. Na teh se bodo konkretno dogo- vorili za izpeljavo zastavljene nalo- ge in ob tem že evidentirali svoje delegate v skupščino KS, in ostale organe v KO, ki jim pač po statutu gre. To bodo dali v razpravo koordinacijskemu odboru ter kad- rovski komisiji pri KK SZDL Kidri- čevo, da o tem razpravlja in da svoje predloge in stališča, kar bodo potem potrjevali na zborih obča- nov. V nadaljevanju so se vrstile raz- prave predstavnikov društev o raz- nih problemih, ki jih tarejo in s katerimi .se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Mirno lahko trdimo, da je prav vas Apače ena i/med listih v KS Kidričevo, ki je v zadnjem času dosegla največ in so vidni ludi re/ultaii njihovega ne- umornega dela na vseh področjih. Jasno pa jc, da problemov nikoli ne zmanjka pa jih tudi pri njih ne bo. Toda njihova volja do rešitve je velika, to pa je njihovo močno orožje v nadaljnjem urejevanju vasi! France Meško ..ČLOVEKBODI ČLOVEKU ČLOVEK" Pod tem geslom je od 30. septembra do 16. oktobra potekal letošnji teden starejših občanov občine Ptuj. Imenovan je bil poseben odbor, ki je za starejše občane pripravil v okviru tega tedna številne prireditve. Nosuec akcije so bile krajevne skupnosti na območju ptujske občine ter nekatere humanitarne organi- zacne. V okviru tedna starejših občanov so najprej organizirali brezplačen ogled gledališke pred- stave - Finžgarjeve Lucge v ptujskem gledališču. Dvorana je bila proti pričakovanju nabito polna in babice ter dedki so odhajali domov zadovo^ni. V petek 6. oktobra pa so jim organizirali še enodnevni izlet v Pomurie. Izleta seje udeležilo 333 starejših občanov, ki so se s 7 avtobusi izpred ptujske pošte najprej odpeljali proti Ormožu, potem so SI ogledali še Ljutomer in Mursko Soboto. Ustavni so se tudi v Moravskih toplicah, Radencih in Kapeli, ter se zvečer veseli vrnili proti Ptuju. Vsak avtobus je bil opremljen z medicinskim osebjem in negoval- kami, za kar ie poskrbel ptujski zdravstveni dom in zdravstvena šola. Sicer pa so starejši občani bili iz raznih kr^ev ptujske občine največ jih je-bil iz KS Grajene, pa iz Cirkulan, Stoperc, Juršinc, Vitomarc, Trnovske vasi iti od drugod. Da pa ne bi ostali le pri tednu starejših občanov, je prav da vas spomnimo, da se ob vsakem času z dobrimi deli in dejanji lahko obrnete na vsakega izmed naših starejših sosedov. To je dolžnost vseh nas, kajti tudi mi bomo nekoč starejši - če nas prej ne zadene kakšna nesreča. M. Ozmec V petek zjutraj je bila pred ptujsko pošto vefika gneča. Na izlet seje odpravilo 333 naših decUcov in babic. Foto: M. Ozmec TEDNIK ^ oktober 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 OB LETOŠNJEM MESECU KNJIGE Ko smo lani približno v tem času pričeli načrtovati in potem izvajati smernice SZDL za izboljšanje druž- benega in ekonomskega položaja knjige, to je akcija ,,Družba in knjiga", nas je v prvi vrsti vodila misel, da moramo poiskati tisto pot, po kateri naj bi knjiga pred- vsem prišla tudi v roke našemu delovnemu človeku, ki ga, vsaj po statistikah knjižnic, še ne najdemo med najbolj vnetimi bralci. Zave- damo se namreč, da živimo v takšni družbi, v kateri mora naš delavec kot samoupravljalec sam odločati o delovnem procesu v svoji OZD in dajati svoj prispevek k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Torej naj bi knjiga, ob drugih dejavnikih, pomagala izobraževati našega občana, našega delavca — neposrednega proizvajalca. V obdobju do 11. kongresa ZK.1 je bilo v ptujski občini na tem pod- ročju marsikaj narejenega, del postavljenega programa je bil ures- ničen, nekaj oblik dela oz. priza- devanj, ki jih je ta program vsebo- val, pa je trajnejšega značaja in bodo morale biti med nami prisot- ne še v prihodnje. Pri posredovanju, propagiranju in popularizaciji dobre knjige imajo knjižnice z vsemi svojimi oblikami delovanja nedvomno eno najpomembnejših vlog in nalog. Osrednja knjižnica v ptujski občini je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj s tremi oddelki: štu- dijskim, ljudskim (splošnoizobra- ževalnim) in mladinskim. V svoji sestavi ima tudi matično službo, ki organizira in pospešuje knjižničar- stvo v celotni občini. Knjižnica raz- polaga danes s fondom, ki šteje že prek 90.000 knjižnih enot. Načrtno nabavlja knjižnično gradivo, pose- bej še marksistično literaturo, ki jo bralci v zadnjem času vse pogosteje iščejo. Tudi izposoja je zadovolji- va, saj izposodi dnevno povprečno 145 bralcem 300 knjižnih enot. Žal statistika bralcev beleži zelo nizek odstotek delavcev, komaj borih 2 Da bi bilo knjižnično gradivo dostopno vsem občanom, so vsi oddelki knjižnice odprti tudi ob sobotah. Organizirana je informa- cijska služba v sami ustanovi, o svojih akcijah in knjižnih novitetah pa obvešča javnost neposredno ter po sredstvih javnega obveščanja. Toda knjižnico že nekaj časa pesti silna prostorska stiska. Nujno bi morala dobiti nove prostore, da bi lahko razvila vse svoje oblike dela in da bi vsi knjižnični delavci prišli do svojega življenjskega prostora, v katerem bi lahko normalno opravljali svoje delo. Toda sama knjižnica je tu nemočna; odloču- jočo besedo bi morala zastaviti ustanovitelj in celotna družbena skupnost. Rešitve vprašanja knjiž- ničnih prostorov ptujske Ljudske in študijske knjižnice pa ni dovolj samo načrtovati, temveč je skrajni čas, da se ta problem reši, če hočemo iti v korak s časom. Toda kljub vsemu temu je ptuj- ska osrednja knjižnica v letih svo- jega delovanja opravila pomembno kulturno poslanstvo, kar opravi- čuje njen obstoj tudi v prihodnje. Da bi knjigo čimbolj približala delavcu, je pričela knjižnica letos odpirati svoja izposojevališča v delovnih organizacijah. Primer izposojevališča v tovarni perila La- bod - TOZD Delta Ptuj kaže, da se bo ta oblika kar obnesla. Seveda pa to ni edina pot, po kateri naj bi knjiga prispela tja, kamor je name- njena. Izposojevališča torej niso edina oblika izposoje v OZD. Poznano je, da poskušamo prib- ližati knjigo delovnim ljudem v ne- posredni proizvodnji še na druge načine, ker pač iščemo vzroke, zakaj delavec sam ne prihaja v splošnoizobraževalno knjižnico (oddaljenost njegovega del. mesta in stanovanja od knjižnice, zanj ne- ustrezen čas, ko je knjižnica odprta, morda mu knjige še nismo znali približati itn.). Kot zelo uspešen način, kako približati knjigo kupcu, ki drugače skoraj ne zaide v knjigarno, so prodajne razstave knjig v delovnih organizacijah. Knjigarna Mladin- ska knjiga v Mariboru se s svojimi rezultati že lahko pohvali, ^e več. Sama je ugotovila, da je knjigarna v klasičnem smislu že preživela oblika in da njen interes ne sme biti samo prodaja, temveč informiranje potrošnikov. To pa je uspešnejše kot kakršna koli druga reklama, saj se večkrat vrača iz del. organizacije domov brez vsake knjige. Med kupci je prav gotovo našla tudi nove bralce! Želeli bi, da bi take prodajne razstave, kjer so knjige razvrščene po strokah, kot svojo stalno dejavnost prirejale tudi vse ostale knjigarne, pri nas konkretno prav tako knjigarna Mladinska knjiga. Tudi v Ptuju bomo morali razmišljati o ustanovitvi tako ime- novane ,,Vzajemne knjižnice", s kakršno se že lahko ponaša Mari- bor. O njej je zapisano, da je lep primer svobodne menjave dela v knjižničarstvu. Pri vzajemni knjiž- nici gre za samoupravni sporazum o ustanovitvi knjižnice del. organi- zacij med OZD, občinskim sindi- kalnim svetom in kulturno skupnostjo. Delovna organizacija se obveže, da poišče za knjižnico primeren prostor, kjer je mogoč prost pristop do knjig, človeka, ki bo knjige izposojal, prispeva del sredstev /a nabavo knjižnega fonda, matična knjižnica pa nudi strokovno pomoč pri ureditvi knjižnice ter nabavlja in obdela knjige za vzajemno knjižnico. Pri nabavi upošteva predloge delavcev vzajenuie knjižnice oz. samih bral- cev. Zamenjava kolekcije knjig se izvrši po preteku določenega roka. Pa tudi bibliobusi v Sloveniji niso več redkost. Ti poleg določe- nih krajev obiskujejo tudi delovne organizacije. Za ptujsko področje, in to zaradi slabih cest na gričevna- tih predelih, bi za potujočo knjiž- nico morda bolj ustrezal kombi, kakršnega ima knjižnica v Tr/iču, čeprav ima bibliobus mnoge pred- nosti, saj je to dejansko knjižnica v malem in to zelo pregledna. Prav resno vprašanje so tudi na našem področju vaške knjižnice oz. knjižnice prosvetnih društev, ki imajo zastarel knjižni fond, in si ga nihče več ne izposoja, običajno nimajo lastnega prostora pa tudi ne kvalificiranega kadra. Obveznost za uspešno delovanje knjižnic na podeželju bi morale poleg strokov- ne službe matične knjižnice prevzeti krajevne skupnosti same. Tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih potre- bujemo uspešne kulturne anima- torje, ki morajo biti glavni propa- gandisti vsake akcije za dobro knji- go. Sploh bi morali dati več poudar- ka kulturnim akcijam v OZD, kamor naj bi tudi knjižnica od časa do časa prenesla kako svojo raz- stavo in kjer naj bi se delavci sreča- vali z našimi pisatelji. Velike so tudi naloge šole pri vzgoji mladih bralcev. Tu je vrsta oblik, kako približati knjigo učen- cu, da jo ta vzljubi in ji ostane po- tem zvest vse svoje življenje. Skrb samih staršev pa je omogo- čiti otroku, da se ta sreča s knjigo že pred vstopom v šolo. Vedeti je namreč treba, da se zbudi v otroku ljubezen do knjige že veliko prej. preden se nauči brati. Knjiga pome- ni otroku najprej igračo. In če mu bomo samo pokazali, da cenimo to ,,igračo", bo tudi on sprejel vase to ljubezen kot nekaj povsem razum- ljivega in se bo prav v predšolski dobi naučil več in laže kakor poz- neje v kateremkoli obdobju svojega življenja. Obstaja nam na koncu še vpraša- nje, kaj knjiga pravzaprav človeku pomeni. Na zastavljeno vpraša.nje poskušajmo odgovoriti z mislimi nekega filozofa, ki je dejal prib- ližno takole: Človek se ne uči manj iz knjig, ki jih bere, kakor od ljudi, s katerimi se druži, zakaj knjige niso slabši prijatelji od ljudi. Moramo pa jih izbirati pazljivo kot najboljše prijatelje. Knjiga nam lajša življenje in nam ga dela prijet- nejšega. To moramo vedeti, če hočemo občutiti, da nam je zares velika prijateljica, tovarišica in uči- teljica. Drago SULIGOJ Celodnevna šola opravičuje svoj obstoj v osnovni šoli ,,Boris Kidrič" v Kidričevem so pred tremi leti začeli s celodnevno šolo za učence do petega razjeda, z letošnjim šolskim letom pa so je deležni tudi tisti, ki obiskujejo šesti, sedmi in osmi razred. Brez dvoma je v tem obdobju opaziti vidne rezultate na učnovzgoj- nem področju, pri izvenšolskih dejavnostih, v medsebojnih odnosih učencev — skratka celo- dnevna šola je doslej povsem opravičila svoj obstoj. O tem smo se za TEDNIK pogovarjali tudi z ravnateljem osnovne šole Boris Kidrič v Kidričevem Francem LAČNOM. TFDNIK: Kakšna so osnovna načela celo- dnevnega šolanja? F. L.ACEN: Celodnevna osnovna šola s svojo organiziranostjo nudi možnost širšega in glob- ljega obravnavanja programskih nalog, bogati- tve programske strukture, ki optimalno uveljav- lja psihofizične sposobnosti v posamezni razvojni stopnji učenca. V celodnevni šoli pripravimo dnevno in te- densko organizacijo življenja in dela učencev, ki omogočajo, da v šoli opravijo vse obveznosti in da se ukvarjajo s svobodnimi aktivnostmi v prostem času. Ta oblika vzgoje in izobraževanja omogoča tudi raznoliko izbiranje učnih oblik, za vse normalno razvite učence stalno napredo- vanje brez ponavljanja razredov. Celodnevna šola prevzema tudi del naiog, ki jih je prej imela izključno družina, v njej pa učenci delajo in živijo pod enotnimi pogoji s čimer sc učinkovito odpravljajo socialne razlike med učenci, spoznavajo, da so delovne sposobnosti in nava- de, socialna in delovna kuhura osnova za načrtovanje življenja. Celodnevna osnovna šola daje veliko pobudo demokratizaciji in humanizaciji odnosov v šoli kar je osnova za oblikovanje vsestransko razvite socialistične osebnosti. In tako celodnevno šolo skušamo uveljaviti tudi v Kidričevem kjer smo v letošnjem šolskem letu prešli s to obliko na vse TEDNIK: Z uvajanjem celodnevne šole nastaja vprašanje, ki je zelo pereče tudi za vas, v Kidričevem — to je vprašanje prehrane. F. LACEN: Prehrana otrok v naši šoli je problem s katerim se ukvarjamo že od vsega za- četka. Čeprav smo v tem času močno posodobi- li našo kuhinjo in jo ustrezno opremili, ugo- tavljamo, da kljub vsemu količinsko ne zado- šča. Iz tega vzroka se vsi učenci ne hranijo v šoli in hodijo nekateri na kosilo domov. To za celo- dnevno šolo ni sprejemljivo in "bomo morali vložiti vse napore, da to vprašanje ustrezno ure- dimo. Ugotavljamo, da bi bilo najbolj racionalno, da bi za vse krajane v Kidričevem organizirali prehrano na sodoben in samopostrežni način. To ugotavlja tudi svet staršev in koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo pri KK SZDL. V to morajo biti usmerjena vsa naša na- daljnja prizadevanja. TEDNIK: V okviru celodnevne šole so organizirane številne dejavnosti, ki jih sam kolektiv ne zmore in je potrebno toliko večje sodelovanje zunanjih mentorjev, ki te dejavno- sti vodijo. F. LACEN: Ena od nalog celodnevne šole je tudi, da v svoje vrste vključujemo predstavnike OZD, društev in širše družbenopolitične skupnosti. To smo pri nas načrtovali vsa leta in v neki meri tudi uspeli s takšnim vključevanjem zunanjih sodelavcev. Letos smo interesne dejavnosti razdelili v štiri področja: športno v okviru šolskega športnega društva, kulturno v okviru pionirskega kul- turnoumetniškega društva, na družbene de- javnosti in na proizvodno tehnične dejavnosti. Tako deluje več sekcij in za vsako je potreben mentor — zunanji sodelavec. S tovarno glinice in aluminija bomo skušali skleniti posebni spo- razum, da bi njihovi delavci prihajali v šolo v času, ko traja celodnevna šola in da bi v tem času dobili nadomestilo osebnega dohodka. Takšno priporočilo je dal tudi koordinacijski odbor za organizacijo celodnevne šole in upa- mo, da bomo eni izmed prvih v Sloveniji, ki smo se sporazumeli s tovarno glede sodelova- nja. TEDNIK: Za tako raznoliko dejavnost, ki jo v okviru celodnevne šole razvijate, je potrebno tudi konkretnejše sodelovanje s posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Koliko tega ste doslej uresničili? F. LACEN: Na enem izmed pogovorov v Ljubljani je bilo posebej poudarjeno, da bi se samoupravne interesne skupnosti morale s svo- jim deležem vključiti v delovanje celodnevne šole. Žal pa ugotavljamo, da to nalogo opravlja le izobraževalna skupnost ter skupnost socialne- ga varstva, v lanskem letu pa tudi zdravstvena skupnost. Pogrešamo pomoč skupnosti za te- lesno kulturo, čeprav smo edini v občini izvedli šolo v naravi v zimskem času, ko smo orga- nizirali smučanje in poleti šolo plavanja. Meni- mo, da bi bilo potrebno sodelovanje še s kultu- rno skupnostjo in drugimi na katera področja se v svojih dejavnostih navezujemo. TEDNIK: Tovariš Lačen — za vami so tri- letne izkušnje, ki se odražajo na vseh teh pod- ročjih, ki ste jih omenili, zadovoljni so letos tudi starši otrok, ki obiskujejo višje razrede. Kaj bi lahko rekli o tem. F. LACEN: z ozirom na šolski uspeh smo zelo zadovoljni. Vsi so izdelali razred razen dveh učencev, ki sta se letos prešolala na os- novno šolo Ljudevita Pivka v Ptuju. Učenci opravijo vse naloge v šoli, trudimo se, da odpravljamo socialne razlike in da čas, ki ga prebijejo v šoli tudi prijetno — ob delu in raz- vedrilu — preživijo. Posebej pa smo zadovoljni z večjim sodelovanjem vseh krajevnih faktorjev in tudi kolektiva tovarne glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem. mš VIDA ROJIC UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (69. nadaljevanje) OKROŽNI ODBOR OF IN OKROŽNI KOMITE KPS MARIBOR Dušan Spindler-Kovač navaja v svojih spominih tele člane mariborskega okrožnega komiteja KP ob koncu leta 1943! On sam je bil sekretar, člani pa: xVlaks Gašparič-Jernej, Ivan Zagernik-Joco, Ivan Kokol-Ilja, Maijan Bantan-Stojan (okrožni sekretar SKOJ), Jadviga Golež-Špela, Franc Zalaznik-Leon, Srečko Rojs-Niko in Ema Grbec-Dana, bivša učiteljica. Zagernik, Kokol, Bantan, Rojs in Goleževa so padli v osvobodilnem boju. V mariborskem orkožnem odboru OF so bili tedaj vsi člani okrožnega komitga in še Marija Drnovšek-Mara, bivša učiteljica iz Maribora, Vojko Lovše, bivši učitelj, zaposlen na občini v Jerenini ter Ivan Kolarič-Kosi, mali posestnik v Vukovskem dolu. Člani okrožnega odbora in komiteja so do konca leta 1943 pridobili s svojimi, tesnimi sodelavci veliko prebivalcev slovensko-goriškega območja mariborskega okroga v vrste OF. Dušan Spmdler-Kovač in še nekateri viri navajajo za konec leta 1943 tele postojanke OF v zahodnili Slovenskih goricah: V PESNICI poznamo že oporišče OF pri Kerenčičevih, v JERENINI so delovah v OF Lovšetovi, Črnkovi in §abedrovi, pri JAKOBU gostihiičar Bračko, v VUKOVSKEM DOLU Kolaričevi, v SMARJETI Kulovec in gostilničar Kramberger, pri BENEDIKTU Zorkovi, pri RUPERTU Rojsovi, pri Lenartu Davidovi, Muršakovi, Pirherjevi, mehanik Ceh, Rogelj in Marvič, v GRADIŠČU gostihiičar Pen in njegov sin dijak, v Crmlji Kronfoglovi in Vidičevi, v VOLiCiNI Ela Jaut-Tanja in navedeni v prejšnem sestavku, v DUPLEKU Droz^ovi in Crnčič. Omeniti moramo še trgovca Friškovca v Volicini, ki je prinašal iz Maribora papir za tisk OF in je bil izvoljen za člana odbora OF. V Jablanah je sodeloval za OF Franc Koser in še nekateri, v SP. Dupleku Milko in Franc Kr_anic, v SELCAH Nikov brat, v TRNOVSKI VASI Janez Horvat, v LOCICU Franc Belec in njegov sin. Ivan Ah iz Vumpaha pri Vurberku, povezan leta 1942 z aktivistom Francem Peršonom pri Martinu, je šel julija 1943 v ilegalo. Jeseni 1943 je navezal stike s sodelavci OF: Marjanom Kranjcem, Francem Kranjcem, Emestom Ramuto, Francem Grajfoneijem in njegovo ženo Otilijo. V Trnovski vasi je bila določena partizanska javka pri Kocmutovih. V Gočovi je sodeloval v OF Ivan Bezjak in njegov polbrat Kurbus (sedaj pri gozdni upravi na Pohorju). H Kocmutu so pripeljah nekoč ranjenega partizana, ki ga je čez nekaj dni odpeljal z vozom na njegov dom v Bučkovce. Postojanke v Trnov.^i vasi, Selcah, Ločiču, Benediktu, Lenartu, Voličini, Crmlji ter Gradišču so spadale med okupacijo pod nemško ptujsko okroge (Kreis Pettau). Kakor pa smo spoznaU sta aktivista Niko in Leon te kraje organizacgsko povezala z mariborskim okrogem OF. SESTANKA OF V VOLiCiNI 4. decembra 1943 so se sestali pri Tanji na šoli v Voličini Kovač, Temej, Niko in Leon. Na sestanku je sporočil Kovač, da sta Niko in Leon imenovana za člana mariborskega okrožja komiteja KP. Po sestanku so se napotib v Duplek k Milku Kranjcu, ki je vedel povedati, da so se četniki vgnezdiU pri Benediktu, Juiju, Šentpetru in VoUčini, kjer so pridobili nekaj ljudi za plavogardizem. 19. decembra 1943 so se zbrah pri Tanji: Jernej, Špela in kurir Cvetko. Jernej |e prinesel iz Maribora letake proti četnikom, Štajerskega gročevalca, Naso zeno tn nekaj pesmaric. Na sestanku so se domenili, da odo fante, ki uhajajo iz nemške vojske, redno pošiljali na Pohoije, saj je Kovač šel na Pohoije uredit redno zvezo s Pohorskim odredom. Na sestanku v Voličini so določili, da bo pri lekamaiju Devideju-Dalmatincu pri Lenartu, centrabia javka za b^unce iz nemške vojske, ki so namenjeni na Pohorje in za druge prostovoljce. Kakor že vemo, seje zveza s Pohoijem čez teden dni pretrgala, ker so na Pohoiju veijeli vestem gestapovskih vrinjencev, da so Kovač (Dušan Spindlcr), Jernej (Maks Ga.sparic) in Vojko Gvan Nemec) povezani z gestapom. OKROŽNI KOMITE KP LJUTOMER IN USTANOVITEV NOVEGA OKROŽNEGA ODBORA OF LJUTOMER Ko sta se v začetku septembra 1943 prvič sestala Vojko (Ivan Nemec) in Štefan (Tone Žnidarič) v ljutomerskem okrogu, so sprejeh v KP poleg Dušana Špindleija še Slavka Ivajnšiča-Borisa, .Tanka Jurkoviča-Jova, Rudija Seršena, Antona Strajnška, Jožka Talanyja in Bojana Crviča. Vsi ti, razen Dušana Špindleija, ki je bil poslan v mariborsko okroge, r.o tvorili skupaj z Ivanom Nemcem-Vojkom - ljutomerski okrožni komhe KP. Tedaj je prevezel mobilizacijske dolžnosti Ivajnšič pomagal pa mu je Talany. Talany je vodU posamezne prostovoljce preko Cebvca na Gorenjsko. BU pa je zadolžen tudi za ZSM. Pri mobilizaciji je največ pomagal v radgonskem območju. V predelu Gornje Radgone je pridobil Ivo Klemenčič septembra 1943 v OF Milana Pucka, (Spomini M. Pucka, Muzej NO Maribor) z ilegalnim imenom Srečko. Bil je praktikant v drogeriji. V OF je bil povezan z Ravnikarjem. Oba sta zamenjavala znake na nemškem propagadnem zemljevidu na trgu v Gornji Radgoni, ki je prikazoval z rdečimi pikami nemške položaje na bojiščih, z rumenimi pa položaje zaveznikov. Nemci niso odkrili storilcev, pač pa so spomladi 1944 zemljevid odstranih. Novembra 1943 so prijeU Madžari v Prekmuiju Franca Slaviča iz Bunčan, ki se je napotil v Prekmuije samovoljno propagirat OF. S seboj je odnesel celo Vojkovo parabelo. Madžari so Slaviča izročili ptujskemu gestapu. Sledil je val aretacij v Prlekiji. Zaprli so 27 upornikov. Na Kapeli so prijeli aktivista OF Antona Strajnška in Rudija Seršena, v G. Radgoni pa Maksa Korošca. Jože Talany in Janko Jurkovič pa sta pravočasno umaknila v ilegalo. Vse tri aretirane aktiviste so Nemci leta 1944 ustreliU. Zaradi izgube kar treh članov okrožnega komiteja in odbora OF Ljutomer so morali ustanoviti nov odbor OF. Sekretar novega odbora je bil Slavko Ivanšič-Boris, člani pa Janko Jurkovič, Jože Talany in Franc Belšak. Ivanjšiča je poslal Vojko kmalu na delo v Prekmuije in imenoval nato za sekretarja Danijela Hojsa. Po Spindlerjevem odhodu v Maribor je Vojko pritegnil v OF Draga Korošca, pred vojno člana DKF ID. Poveril mu je posle rajonskega sekretarja za Videm-Bučkovce. Njegovega brata je imenoval za člana tega odbora. Za začasno sekretarko AFZ za ljutomersko okroge pa je izbral Tončko Korošak. Prevzela je nalogo, da imenuje terenske zaupnice Antilašistične fonte žensk (AFŽ) in z njimi zbira potrebščme za partizane. Jeseni 1943 je sprejel Vojko v SKOJ Ženko Duhovo in jo imenoval z začasno sekretarko SKOJ rajona Ljutomer. V Radmeiju je imenoval za sekretarko SKOJ Marto Ivajnšičevo. Že jeseni 1943 so oblikovah v ljutomerskem okrogu več skojevskih aktivov. Nadaljevanje prihodnjič POPRAVEK V zadnjem 68. nadaljevanju nam je zopet neljubo zagodel tiskarski škrat, ki je besedo izpustili zamenjal z ,,ustrelili". Tako se v srednjem stolpcu, stavek v četrti in peti vrsti pravilno glasi: ,JVIilico so kmalu izpustih, Elo, ki je bila noseča, so pa izpustih čez nekaj mesecev," Domačija Janeza Horvata v Trnovski vasi - javka OF od jeseni 1943 (Foto last muzeja NO Maribor) Janko Jurkovič-Jovo r. 1906, pravnik, član okrožne- ga komiteja KP in odbora OF Ljutomer, se je mudil jeseni 1943 več tednov na območju Lenarta. Padel je aprila 1945. (Foto last muzeja NO Maribor) Jadviga Golež-Spela, bivša učiteljica, članica okrožnega odbora OF in komiteja KP Maribor. Večkrat se je sestajala z aktivisti OF v Slovencih goricah. Leta 1944 je umrla po aretaciji. Foto last muzeja NO Maribor s - iMAŠS DOPISNIKI IS. GKtober 1978 IK Ivo Klarič, sekretar ZTKO Ptuj je podelil medalje najboljšim mlajšim pionirkam foto: zk Zmagovalci med mlajšimi pioniiji Ivo Težak, ravnatelj OŠ ,J^ranc Osojnik" je medalje izročil najboljšim med starejšimi pioniiji foto: zk Najboljše med starejšimi piomrkami foto: zk Preteklo sredo je Zveza teiesnokulturnih organizacij skupaj s pedagogi telesne vzgoje ptujske občine izvedla jesensko tekmovanje v krosu. Nastopilo je prek 500 mladih, največja udeležba pa je bila kot običajno v pionirskih konkurencah. Pri mladincih in mladinkah so nastopili le dijaki in dijakinje srednjih in poklicnih šol, saj je bilo tekmovanje dopoldan in športna društva iz krajevnih skupnosti svojih tekmovalcev niso poslala zaradi službenih obveznosti. Tako tekmovanje v članskih kategorijah sploh ni bilo. Izmed osnovnih teiesnokulturnih organizacij, v krajevnih skupnostih je svoje predstavnike poslalo le ŠD Bratstvo iz Zavrča, vendar tudi ta ekipa ni bila popolna. Zmagovalci po posameznih kategorijah: - mlajše pionirke: 1. Kristina Vindiš (OS Leskovec), 2. Ivanka Bezjak (OS Ctrkulane), 3. Silva Rojs (OS Tone Znidarič); nastopilo je 114 tekmovalk. Ekipno: I. Cirkulane, 2. Žetale, 3. T. Znidarič itd. Ekip je bilo 12. - mlajši pioniiji: 1. Miran Perič (OS Kidričevo), 2. Robi Kosi (OŠ Ivan Spolenjak), 3. Zdravko Murkovič (OS Gorišnica) itd.: na cilj je priteklo 116 tekmovalcev. Ekipno: 1. Leskovec, 2. Žetale, 3. ivan Spolenjak itd. Sodelovale so ekipe iz 13 osnovnih šol; - starejše pionirke: 1. Marica Hameršak (PS Franc Osojnik), 2. Irena Lovrec (OŠ Tone Znidarič), 3. Dorka Šajber (OS Franc Osojnik); nastopilo je 104 starejšili pionirk. Ekpno: 1. Franc Osojnik, 2. Juršinci, 3. Tone Znidarič itd.; Jiastopali so tekmovalci iz 12 ekip. - starejši pioniiji: 1. Miran Vidovič (OŠ Franc Osojnik\ 2. Ivan Crešnik (OŠ Tone Znidarič), 3. Franci Mušec (OŠ Destrnik) itd.; nastopilo je 99 tekmovalcev. Ekipno: 1. Tone Žnidarič, 2. Franc Osojnik, 3. Kidričevo itd. Ekip je bilo 12. - mladinke: 1. Darinka Hameršak (Ginmazija), 2. Marija Vindiš (GUŠ), 3. Marjana Radanovič (Gimnazija) itd.; nastopilo je 32 tekmovalk. Ekipno: 1. Gospodarsko upravna šola, 2. Gimnazija; — mladinci: 1. Žarko Marko vič (Gimnazija), 2. Stanko Huptman (GUŠ), 3. Boris Emeršič (ŠCKS) itd. Nastopilo je 52 mladincev. Ekipno: 1. Gimnazija, 2. šolski center za kovinsko stroko, 3. Gospodarsko upravna šola, 4. Pokhcna poljedelsko-živinorej- ska šola. Najboljši se bodo v ekipi ptujske občine udeležili tradicionalnega krosa Dela za republiško prvenstvo, ki bo 22. oktobra v Ajdovščini. L kotar ¥si m kolo m zdravo telo Delovni mladinci iz krajevne skupnosti Turnišče, so pripravili 8. oktobra 1978 trimsko akcijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, ki je ena od prvih podobnih akcij. Mladi so organizirali akcijo v počastitev 10. kongresa ZSMS. To je bila že njihova tretja akcija, prvi dve sta bila tumiija v malem nogometu. Trimske akcije se je udeležilo 73 občanov, kar je za prvič kar lepo število. Udeleženci so prevozili okrog 20 km proge, kije potekala od Tumišč. skozi Sela, Apače in Lonenc, kjer je bila prva kontrolna postaja in seveda počitek za utrujene mišice. Pot so nadaljevali proti Hajdini, kjer je bila druga kontrolnaj)ostaia in potem čez Dražence nazaj v Turnišče. Bilo je kar precej starejših udeležencev, nrgstarejši Franc Pal, rojen 1900 iz KS Turnišče je u^ešno prevozil pot in pokazal, da je kljub letom pripravljen se udeležiti še kakšne podobne akcije. Mladinci so mu izročili nagrado in mu čestitali za njegov visok jubilej. Pri tem je izrekel zahvalo mladincem in izrazil željo, da bi se takšne akcije še večkrat pripravile. Najmlajši Matjaž Ribič, star štiri in pol leta je s pogumom in trdo voljo premagoval pot. Tudi njemu so podarih lepo nagrado. Naj omenimo še prizadevno delo mladincev pod vodstvom predsednika Branka Zupaniča. Mladinci so se na akcijo pripravljali že mesec dni prej, da so do roka vse pripravili. Saj je dobil vsak udeleženec spominsko priznanje in značko trim-kolesar. V njihovo veliko veselje jim je akcija uspela, pri tem pa so jim vzpodbudo za nadaljnje delo dali občani, ki si želijo več podobnih akcij. 00 ZSMS Turnišče bo v kratkem pripravila strelski turnir z zračno puško. Novembra pa priprav^ajo proslavo od dnevu republike, na katero bodo povabili tudi vojake, iz vojašnice „Dušan Kveder" Ptuj. ODBOR Okoli 150 cspcrantistov jc bilo od 6. do 8. oktobra 1978 iz Avstrije, Italije in .lugoshivije zbranih v hotelu ,,Jama". Ob spoznavalnem prijatelj- skem večeru so se znašli stari znanci i/ prejšnjih konferenc. Slavnostni začetek konference v kongresni dvorani so 7. oktobra pozdravili predstavniki Jugoslavije, .Avstrije in Italije, nato predsednik občine Postojna, ki je zaželel dobrodošlico udeležencem ter mnogo Uspehov pri razširjanju esperanta, ki ga smatra kot važen faktor. Isto je ponovil ob sprejemu za delegate. Dr. Peter Zlatnar je poročal o delu in uspehih dosedanjih konferenc. Razpravljalo se jc o aktivnosti esperantistov v obmejnih šolah po UNLSCO programu ter sprejelo sklep o realizaciji sklepov dosedanjih kon- ferenc. Ciovorili so posamezniki iz raznih krajev treh dežel, eden celo iz .^vice. Poleg tlelovnega programa je bil prirejen tudi kulturni večer in ogled I ipiee, Postojnske jame tci obisk srednjeveškega gradu Predjama, z vsem so bili udeleženci zelo zadovoljni. J. D. V spomin dr. Vladimira Breznika Dan na dan umirajo ljudje, dan na dan otroci, žene in možje, sorodniki, prijatelji in znanci zadrhte. Ko pa umre nekdo, kije bil mnogim vdan, ljudem uslužen in do vseh human, takrat ljudje številni zadrhte. In tako so številni zadrhteli, številni solze so v očeh imeli, ko njihov Vlado je umrl - saj bil je družini in sorodnikom, prijateljem in znancem vdan, zdravnik ljudem uslužen in do bolnikov skoz human, kot tak občanom Ptuja, Lenarta, Lendave in Maribora znan. Ko drugim vse je daroval, za druge ves se žrtvoval, življenje njemu samemu ni niti tega dalo, da bi v zasluženem pokoju se odpočil vsaj malo. Bolnikom mnogim je trpljenje lajšal, mnogim življenje je podaljšal, sam pa prerano je zaspal v temine ob nemočnosti sodobne medicine, da bi premagala bolezen vsako. Prisotni skrušeni ob njem smo stali in ko smo se od njega poslovili so listi brez mu rahlo padali na grob, da ne bi mir njegov skalili Teodor Bedemjak 0000 mladili ¥arče¥elce¥ Ob prazniku pionirjev so v Kreditni banki Maribor, poslovni enoti v Ptuju namenu predali pionirsko sobo, kjer bodo odslej naprej mladi varčevali bančno poslovali. Anton Purg, vodja poslovne enote je dejal, da Je Kreditna banka v petih letih skoraj v vseh osnovnih šolah ptujske občine organizirala pionorske hranilnice, v katere je vključenih nad 6000 varčevalcev. Poleg tega je poslovna enota med mlade varčevalce razdelila tudi 3000 hranilnikov. Mladi jih {yidno polnijo in praznijo, temu dokaz je podatek, da bančni delavci mesečno izpraznijo tudi 600 hraniknikov. ^Pionirska soba bo odprta vsak dan in sicer od 7. do 18. ure. Poleg bančnih storitev pa pionirska soba nudi še eno obliko sodelovanja in dejavnosti. Pionirji bodo na stenah novega prostora lahko razstavljali svoja likovna dela. Prvi so se v pionirski sobi predstavili mladi likovniki iz OS ,Jvana Spolenjaka' iz Ptuja. zk Ob otvoritvi pionirske sobe je mladim varčevalcem osnovnih šol ptujske občine govoril vodja poslovne enote Anton Puig. foto zk Na zdravje - po delu se prileze Foto: Konrad Zoreč Prijetno jesensko sonce je kot nalašč zasijalo z vsem s\^ojim sijajem na prelepe vinograda v Halozah, Slovenskih goricah pa še kje drugje. Iz mnogih vinogradov sc razlega prijetna pesem, čeprav nam jb je ž^ tudi letos zagodla slana in toča, toda vsak je tega lepe^-a časa vesel. Skoraj vsak dan slišimo besedico od tega ali onega prijatelja — ,Jutri pa grem brat". Lepa šega se ohranja, čeprav že bolj poredko, a vendarle še v večerih na naših^prešah. Da je trgatev resnično lejp čas in da marsikomu prna tudi kozarček starine oa lepo prikazuje gornji posnetek, ki je nastal nekje v okolici haloških goric. Franc Meško Dijaki gimnazije Dušana Kvedra Ptuj, letos jih je 715, so vključeni v svojo ŠSD, kije že vrsto let med zelo aktivnimi v SR Sloveniji. To dokazujejo ži nekajletne lepe uvrstitv^e y tekmovanju za najboljšo ŠSD v^ naši republiki. Tudi v lanskem šolskem letu so sodelovali v tem tekmovanju in dosegli 8. mesto v reoubliki. Vsekakor pa je ŠŠD najaktivnejše med srednjimi šolami v Ptuju. Svoje delo pregledajo člani ŠŠD vsako leto na rednem občnem zboru. Tako so tudi letos 12. oktobra imeli občni zbor, kjer so kritično pregledali minulo delo in si postavili delovne naloge za letošnje šolsko leto. Izvolili so novo vodstvo, ki je že izdelalo program dela, nadalje so postavili vodje posameznih sekcij, ki vodijo sekcije in sekcijam postavili pro^ame dela. V okviru ŠSD deluje 10. sekcij in sicer: košarka, rokomet, nogomet, odbojka, atletika, gimnastika, namizni tpnis, ^učanje, planinstvo in šah. Člani SSD so se dogovorili, da se bodo aktivno vključili v delo tako na tekmovalnem kot organi- zacijskem področju. ŠSD gimnazije Ptuj je na letošnjem jesenskem športnem dnevu pripravila pester program^ ki so ga tudi v celoti izpolnili. Iwedli so kros za vse učence in učenke, potem j?a so se pomerile ekipe vseh štirih letnikov na turnirjih v košarki, rokometu za moške in ženske ter v nogometu za moške. Vsa tekmovanja so dobro uiipela in doseženi so bili dobri rezultatu Dušan Cvetko TEDNIK — 19. oktober 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 MALI NOGOMET Slovenje- goriška trim liga v Slovenjegoriški TRIM ligi je bilo v nedeljo odigrano drugo kolo. Rezultati: Vitomarci A—Vitomarci B 4:1: Juršinci B—Trnovska vas B 1:2: Destmik-Tmovska vas A 3:2: Juršinci A-Kicar 0:0: Velovlak — prost. Naslednje kolo bo 29. oktobra 1978, v nedeljo pa odpade zaradi turniija v Juršincih. Pari: Kicar-Destrnik: Trnovska vas A—Velovlak: Vitomarci B-Juršinci B: Vitomarci A — prosto. Danilo M. Rezultati 5. in 6. kola Do zaključka redakcije smo preieli naslednje izide sobotnih in nedeljskih srečanj: Bukovci-Sobetinci 0:0, Središče-Ptuj 3:0, Hajdina-Pragersko 75 0:1, Rogozniča-Markovci 3:2, Kidričevo-Spod- nja Polskava 1:1, Gerečja vas B—Draženci 2:0, Gerečja vas A-Kungota 2:0 (prek.), Aluminij-Skorba 4:0, Boč A-Zgornja Polskava 3:2, ^č B-Makole 2:4,^ Videm-Grajena 2:1, Leskovec-Slovenja vas 0:0, Osankarica—Gorišnica 4:1, Moškanjci—Stonjci 1:9, Oplotnica—Lovrenc 2:2 in Zavrč —Dornav^ 3:8. Pari prihodnjih srečanj - v soboto: Hajdina-Spodnja Polskava (pionirji), Skorba-Hajdina, Dornava-Rogoznica. Spodnja Polskava- Kungota, Lovrenc-Gerečja vas A, Slovenja vas-Gerecja vas B in Poljcane-Ptuj (pionirji): - v nedeljo: Grajena-Aluminij^ Pragersko 75-Osankarica, Makole-Oplotnica, Varnica-Mladinec, Drazenci-Apa- če, Sobetinci-Ptuj, Stonjci-Zavrč, Zgornja Polskava-Videm, Gorišnica-Boč A, Kidričevo-Boč B, Tržeč-Leskovec, Bukovci-Mo- škanjci in Markovci-Središče: Tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal se bo pričelo 5. 11. s prvim kolom. Posamezne ekipe, ki želijo nastopati v tem tekmovanju, se lahko prijavijo do 23. oktobra. ^ ^ PRVA ZMAGA Stadion Drave v Ptuju, vreme in igrišče idealni za igro, gledalcev 150, sodnik Ratkai (Murska Sobota); Strelec: 1:0 (32) - Hvaleč. Drava: Valh, Smigoc, Tement, Trlep S., Verdenik, Brodnjak, Emeršič (Dajnko), Ceh (Arifi), Trlep M., Hvaleč, Žgeč; Litija: Kosmač, Gorinšek, Jovanovič, Zaje, Pucelj, Vovic, Tišler, Kos (Semec), Šinkovec (Brinovec), Cilenšek, Zust; Igralci Drave so prvo zmago v jesenskem delu tekmovanja v vzhojlni dcupini repubUške nogometne lige dosegli v srečanju, ki ni navdušilo gledalcev. Domači so imeli v prvem delu popolno terensko iniciativo, vendar so bili pri zaključkih ponovno sila nespretni. V 32. minuti je po napaki gostujočega vratarja (predlog je z^rževal žogo) Hvaleč po izvedenem indirektnem strelu dosegel edini zadetek. V drugem delu je bila igra slabša, domači so poskušali zagotoviti zmago, vendar ponovno brez uspeha. Gostje so proti koncu srečanja prevzeli pobudo, vendar si resnejše priložnosti niso pripraviH. Zm^a domačih igralcev je zaslužena, vendar so še vedno najmanj učinkovito moštvo v tej skupini republiške lige. V prihodnjem kolu gostuje Drava v Slovenskih Koigicah. ^ kotar Slovenski derbi Olimpiji Športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 200, sodnika Medved (Buje) in Sirotič (Umag); Olimpga: Miljuš, Duija 1, Supan 9, Puš, Dežman 6, Cuderman 2, Jern^ec 1, Sušnik 2, Kacin, Zver; Drava: Vogrinec, Mumlek 5, Černe 1, Jvančič 2, Vičar, Kranjc 1, Haložan 2, Pišek, Havlas 4, Farič; V tipičnem prvenstvenem srečanju se je ekipa Drave dobro upirala domačinkam. Do rezultata 6:6 sta se nasprotniki izmenjavala v vodstvu, nato pa si je Olimpija priigrala dva zadetka predi osti. V drugem deluje bila igra dokaj enakovredna, vendar so PtujčarJ.e po nekaj zaporedij napakah prejele štiri zadetke zapored in srečanje e bilo odločeno. Drava je kljub porazu obdržala šesto mesto na lestvici, v naslednjem kolu pa znova gostuje, tokrat v Sisku proti InL Ostali izidi: Krka-Ina 11:8, Tvin-Alples 17:15, Slavija-Zamet 10:1 Slavonija Dl-Podravka 12:24 in Koka-Trokut 14:!8. Vrstni red: 1. Podravka 14, 2. Olimpija 12, 3. Trokut 10, 4. Zamet 10, 5. Koka 6. Drava 8, 7. Tvin 6, 8. Alples 5, 9. Ina 3,10. Slavonija DI 3,11. Krka 2,12. Slavija 1 točka. L kotar PTUJČANI DRUGI V nedeljo je bila v Tržiču dirka za trofejo Jugoslavije. Nastopilo je enajst SMD iz vse Jugoslavije. Lanskoletni nosilci trofeje, AMD Ptuj naslova niso uspeli obdržati. Z malo prednosti pred Ptujem so zmagali motokrostisti Tržiča, ki so dobro izkoristili prednost domačega terena. Vozili so šest voženj. Po dve v 50 ccm, 125 ccm in 25 ccm, zato se je tekmovanje pričelo že ob 12. uri, kosostarta]i tekmovalci v 50 ccm. Za Ptuj so tekmovali Miran Segula, Darjan Vesenjak in Mitja Kovač. Zelo dobro razpoložen Miran Šegula, je v močni konku- renci osvojil v prvi vožnji šesto mesto, Darjan Vesenjak pa šestnaj.so mesto. Razpoloženje je v taboru Ptujčanov zelo padlo, ko je Mitja Kovač takoj po začetku hudo padel, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, vendar je na koncu prireditve hudo obtolčen, na .srečo brez zlomov in notranjih poškodb prišel nazaj. Za petdesetaki so štartali tekmo- valci v 125 ccm. Boj je bil zelo hud. Svoj dan je imel domačin Mežnar, ki je v obeh tekih brez konkurence zmagal. Naši predstavniki Cuš, Simon Habjanič in Marjan Frangež so vozili kot še nikoli. Prvo vožnjo so končali Frangež na tretjem, Cuš na sedmem in Habjanič na osmem mestu... Vsi smo težko pričakovali najtežjo kategorijo do 250 ccm, vendar v prvi vožnji našim predstavnikom ni šlo. Segula je imel predrto gumo in je s tako vozil skoraj polovico dirke. Tudi Silvin Vesenjak in Adolf Jerič sta se .slabše uvrstila. Po prvem delu je vodil Tržič. V drugi vožnji do 50 ccm sta naša predstavnika Miran Šegula in Darjan Vesenjak vozila dobro, vendar je Šegula zasedel šele dese- to in Vesenjak šestnajsto mesto. Nc smemo teh rezultatov jemati za slabe, saj sta tekmovalca mlada in nadarjena, od katerih lahko priča- kujemo še boljših uspehov v pri- hodnjih sezonah. Druga vožnja do 125 ccm. Zelo dobro je štartal Cuš, ki je skoraj polovico dirke vodil, vendar jc na koncu popustil pred domačinom Mežnarom in državnim prvakom Predanom. Marjan Frangež je imel spet težave z motorjem, vendar je kljub temu končal dirko s takšnim motorjem na več kot dobrem petem mestu. Uvrstitev zaradi težav z motorjem žal ni dosegel Simon Habjanič. Prišla je težko pričakovana zadnja vožnja, druga dirka do 250 ccm. Peter Šegula in Silvin Ve- senjak sta pokazala kaj znata. Vozila sta dobro in vozila drug za drugim in tako tudi končala vožnjo, Šegula na četrtem, Vesenjak pa na petem mestu. Tudi Adolf Jerič se je uvrstil na dobro 21. mesto. Skupni rezultati za trofejo Ju- goslavije: 1. Tržič — 67; 2. Ptuj — 95; 3. Orehova vas — 112; 4. Slo- venija avto — 118; 5. Zabok — 132... Mislim, da je Tržič zmagal po zaslugi domače proge in odličnega Mežnara. Letos je v motokrOs koledarju na sporedu samo še ena dirka in to v Cačku 22. oktobra 1978, do 250 ■ ccm. Upajmo, da bodo Šegula, Vesenjak in Jerič dobro izkoristili še zadnjo priložnost, da si pribori- jo točke in izboljšajo uvrstiteve. Besedilo in posnetki: Bojan Rode Adolf Jenč v Tržiču Odlični Frangež v Tržiču. ! Milan Šegula dobro branil barve AMD Ptuj Čuvajmo dom in delovna mesta pred ognjem Pri občinski gasilski zvezi občine Ptuj se temeljito Pripravljajo na letošnji teden požarne varnosti, ki bo Od 23. do 29. oktobra potekal pod geslom ,,čuvajmo 'lom in delovna mesta pred ognjem!" 2e pred "lesecem dni se je sestal štab opcrative občinske psilske zveze Ptuj in sprejel program aktivnosti za '^tošnji teden požarne varnosti. Izhodišče za realizacijo tega programa pa je ^veda obseg finančne zmogljivosti gasilskih centrov gasilskih društev. Sprejete naloge so razdelili na Propagandne in informativne. Pri propagandnem ^^•u so se dogovorili, da bodo centri in gasilska društva na vidnih mestih, kjer se zbira največ prebi- valcev namestili plakate in aranžirali posebne ^opagandne izložbe. Manjše plakate — obešanke pa °odo namestili po lokalih. Terenska društva so spre- l^U obvezo, da se povežejo s šolskimi vodstvi, zaradi [''Sanja Šolskih nalog z gasilsko tematiko. Organizira- ' pa naj bi tudi predavanja s prikazom gašenja, ^čenci šolskih gasilskih društev pa naj bi izvedli še z motorno brizgalno. Pri operativnem delu so se odločili /a Vnnfon-nrp v vseh gasilskih centrih, kjer se bodo konkretneje do- govorili o poteku akcij. Centri sprejemajo svoje pro- grame aktivnosti. Po gasilskih domovih bodo preda- vanja za občane o požarni problcmati na vasi, o gori- vih, plinu, o dimnikih, elektriki in ob spremljanju poučnih filmov. Izvedli bodo tudi eno nočno in eno dnevno vajo. Poveljnik občinske gasilske zveze Ptuj, Heribert Sorec nam je med drugim povedal še lo, da tudi ob letošnjem tednu požarne varnosti posvečajo posebno pozornost mladini, pionirjem — gasilcem, ki naj še naprej tako vneto tekmujejo za značko ,,prepreču- jmo požare." Nosilci vseh teh nalog ob letošnjem tednu varstva pred požari so štabi gasilskih enot, poveljniki društev ter gasilski častniki. Da bi v tednu požarne varnosti akcija ptujskih gasilcev in vseh ostalih gasilcev ptujske občine bila čim uspešnejša in plodnejša priča- kujejo čim tesnejše sodelovanje in pomoč kraje\nih skupne)sti. vaških odborov in šolskih vodstev. V Mužbi ljudstva na pomoč! - OM Tudi to je oblika rekreacije Ko smo se mudili v okolici Ormoža smo med drugim pod prgazno vasico Hum pri Ormožu na livadi pod lepimi goricami opažih kaj nenavadno nogometno ekipo, ki sicer ni bila popolna, je pa zato bila borbena iz zelo živahna. Povprašali .smo, kateri NK zastopajo, so dejali, da se za sedaj še za njili ni nihče zanimal niti iz prve zvezne lige, so pa prepričani, da bodo tudi oni e^rat dobro zastopaU barve tega ali one^ nogometnega kluba, ne zdi se jim pa pomembno v kateri ligi bodo igrah. Rekh so nam še, da je to ena izmed - mnogih vsakodnevnili oblik rekreacije. Prav smo jim dali in še sami menili, da je tudi tak način športnega življenja na vasi pa le mnogo boljši od še tako prgetnega in zanimivega pohajkovanja okrog. No fanlje so hrabri in kot jih vidite na sliki med drugim tudi zelo privlačni in simpatični. France Meško Fantiči izpod lepega Huma le tako naprej! Foto: Konrad Zoreč Športna srečanja ob dnevu kovinarjev Pretekli torek so mladi iz osnovne organizacije ZSMS in šolskega športnega društva Veljko Vlahovič na poklicni kovinarski šoli v Ptuju ob Dnevu kovinarjev pripravili športna srečanja z delavci organizacij združe- nega dela kjer so učenci štipendisti in opravljajo praktični del pouka. Sode- lovali so delavci TGA Kidričevo, Agisa in Elektrokovinarja. Udeleženci so se pomerili v streljanju z zračno puško in malem nogometu. V streljanju z zračno puško so zmagali strelci iz Agisa pred učenci in TGA Boris Kidrič. V malem nogometu so največ točk osvojili delavci iz TGA pred Elektrokovi- narjcm, šolskim športnim društvom Veljko Vlahovič in Agisom. Torej lep primer povezanosti šolstva z združenim delom tudi na šport- nem področju. 1. k. Tudi kamiinalci imajo svoje igre v komunalnem podjetju Ptuj posvečajo izredno skrb športni in rekreativni dejavnosti zaposlenih. Športne aktivnosti so doslej izvajali le v okviru svoje delovne sredine in v občinskem prostoru. Letos pa so se komunalni delavci Slovenije prvič odločili za srečanje v slovenskem merilu. Prve igre komunalnih delavcev Slovenije so bile v Ljubljani, organiziralo pa jih je Komunalno podjetje Lju- bljana. Skupno se je iger komunalnih delavcev Slovenije udeležilo okrog 300 športnikov iz 13 komunalnih organizacij Slo- venije. Komunalne igre pa so potekale v okviru srečanj najboljših delavcev samoupravljalcev, kulturnih in športnih srečanj ter tekmovanj proizvodno-delovnega značaja. Športniki komunalnega podjetja Ptuj so se dobro odrezali; zlasti so bili odlični v disciplinah proiz- vodnodelovnega značaja: praznje- nju pločevinastih smetnjakov, ročnem pranju javnih prometnih površin, oblikovanju žive ograje in angažiranju ikebane in horizontalni signalizaciji. To pomeni, da so svoja vsakdanja prizadevanja pri delovnih opravilih, v polni meri pokazali tudi na tekmovanju. Med udeleženci iger je posebno zanimanje vzbudila tudi razprava okrog samoupravnega akta o deli- tvi OD v Komunalnem podjetju Ptuj. Športniki komunalnega pod- jetja so bili z rezultati iger izredno zadovoljni, posebno pohvalo pa so dobili tudi od Draga Krepfla, di- rektorja delovne organizacije. Doseženi rezultati so nova vzpodbuda za organizirano delo- vanje na športnem in rekreativnem področju, saj je potrebno tej de- javnosti posvečati izredno pozor- nost zaradi že znanih vplivov. MG 10-ZA RAZVEDRILO 19. oktober 1978 TEDItfIK HUMOR Z našim mulcem mora biti nekaj narobe, ko je bil teden otroka, se je ves teden samo igral, sedaj, ko se je začel mesec knjige pa spet tiči samo v knjigah ... Ali smem potipati vašo jagodo, lepa tovarišica? — Nikar, tovariš, tako smramežljivo, tipa tisti, ki ne upa reči naravnost Glej, glej, tako iščeš praktične rešitve za svobodno menjavo dela od 21. 3. do 20. 4 Bolj zavzeto ste se lotili dela. Najbrž to pomeni, da je v vaš do- mek zapihal nov in svež veter. Pri- diga je bila dobrodošla, zvedeli ste nekaj življenjskih resnic. Ob kon- cu tedna se bosta srečala na avto- busni postaji in njene besede vas bodo zelo potolažile. V šoli nič novega, čeprav se vsak dan kaj zgodi. od 22. 6. do 22. 7. Zelo občutljiva ženska ste, ven- dar za hip pozabite na skrbi in povabite prijatelja k sebi. Odločil se bo in vas prosil za roko. Ne smete pokazati začudenja. Bodite hladni in stvari se bodo lepo uredi- le. Ne zamujajte na delo. Sode lavci vas bodo zatožili in zago- varjati se boste morali pri šefu. Vaša čustva kipijo od radosti. od 24. 9. do 23. 10. Ne kičite se s slavo drugih. Nekega dne vam bo prijateljica krepko stopila na prste, in svetu povedala kakšen falot ste. Obisk bo prijeten, vendar za nekoga zelo grenak. Napako morate popraviti, priložnost se vam bo ponudila v sredo. Noč se bo imenitno konča- la. Zjutraj bodo skrbi v hipu pozabljene. od 22. 12. do 20. 1. Brez značaja ste in zato vas ljudje tudi ne spoštujejo. Dokažite jim, da niste slabič, temveč junak, ki trpi. Osvobodite se vseh kompleksov in vaše življenje ne bo več mora. 5e dobro, da ne naseda- te prevarani, ki vam jih nastavljajo prijatelji. Nekoga boste morali prizadeti, rešili se boste tiranije. od 20. 4. do 20. 5. V ponedeljek se morate odločiti. Preveč segate po ličilih, nekaj de- narja bi veljalo privarčevati za opremo stanovanja. ?.e zdavnaj ste se odločili za študij, vendar knjige ste spravili v zaboj. Sola vam bo zelo koristila. Od njega ne pri- čakujte pomoči, kajti sam jo išče. Pomagajte mu in hvaležen vam bo. od 23. 7. do 23. 8. Zakaj rinete skozi zid tam, kjer ni potrebno. Najprej pometite las- ten prag, potem se lotite drugega. Obrekovanje vam bo škodilo. Iz dneva v dan je slabše z vašimi prizadevanji. Tudi na čustvenem področju ste postali pravi naspa- nec. Ob koncu tedna se bo vnela nova ljubezen. Njene oči vas bodo osvojile. V soboto izlet. od 24. 10. do 22. 11. Neumno ste se vedli, ko ste ga grobo odgnali iz hiše. Zameril vam je grobost, z vašim mišljenjem se bo še naprej strinjal. Nehote boste sodelavcu povzročili veliko škodo. Vaše življenje bo odslej zagrenje- no. Se sreča, da ste priljubljeni do- ma, v družini. Prihodnost je pred vami, ne zamudite zadnje pri- ložnosti. Od 21. 1. do 19. 2. Prepir naj ne cepi vašega prija- teljstva z njim. V vas je še veliko življenjskih moči. Izkoristite jih in začnite znova. Kar zadeva vaše po- čutje jc potrebno reči, da ste v iz- vrstni formi. Jesen vas ne utruja. Na čustvenem področju ste preveč skromni. Udarite z besedo in jasno ji bo 73. kaj gre. od 21. 5. do 21. 6. Več skrbi otrokom in prijate- ljem. Otrokom pomagajte pri šols- kih nalogah, prijateljem pri nasve- tih. V nedeljo vas bo obisk zelo presenetil. Bodite pripravljeni na presenečenje, kajti zgodi se vam lahko prav tisto, kar najmanj pri- čakujete. Staršem morate priskoči- ti na pomoč, sploh sedaj, ko je "trgatev. od 24. 8. do 23. 9. Ogorčenje vas je minilo. Sedaj, ko ste nehali misliti na maščeva- nje, je tudi z vašimi čustvi boljše. Ljubezen ne koraka po cesti kot si to predstavljate, temveč se ustvarja v srcu, v telesu. Prijatelj vam bo prekrižal načrte in vas spravil v slabo voljo. Ne čvekajte naokoli o svoji bolezni in stopite k zdravni- ku. Od 23. 11. do 21. 12. V nedeljo se bosta z možem skregala, v ponedeljek pobotala, v sredo ljubila. Zelo vas ceni in to je njegova prednost, medtem ko ste vi brez nje. S taščo bosta ugotovili, da je bilo vajino sovraštvo posledi- ca zaneseno.sti in zaprtosti vase." Srečni ste, kajti spoznali ste prija- teljico. Njena pomoč bo dobrodo- šla. od 20. 2. dO 20. 3. Preveč ste premišljevali o svoji bolezni. Ni tako hudo kot si to predstavljate. Neznanec bo zanetil požar v vašem srcu. §e sreča, da veste kaj je svoboda, lažje se boste odločili zanj. Sredi tedna vas bo obiskala prijateljica, razložite ji svoj problem. Povabite jo na spre- hod. Poljub in pismo. Tovariši, oddajte stari papir in drugo navlako za stabili- zacyo našega gospodarstva ... — A vas zob boli, tovariš? — Da, tovarišica, vendar bi bil takoj zdrav, če bi lahko položil če^ust na vaša prsa — G-ggo^od tovariš, kje pa je v Ptuju hk vinska cesta? — Ne vem, za novo poimenovanje ulic še nisem slišal.. AFRIK = „trava" iz palmovih vlaken za polnjenje posteljnih žimnic AMADO = tudi pri nas mnogo prevajan brazilski pisatelj (Jorge, „Pastirji noči") ANET = francosko-švicarski pisatelj („Ariana") ANKI LOŽA = zfaslost sklepa DAMOKLEJ = dvorjan si- rakuškega vladarja Dionizija DEJ = predsednik državnega sveta LR Romunije (Gheorge Gheorgiu, umi 1965) KERES = sovjetski šahovski velemojster (Paul, 1916 1975) RANK = angleški filmski producent (John Arthur, 1888-1972, „Nepričakovana ljubezen") TAKO RADI = pristaniško mesto v Gani TOMSK = mesto v zahodni Sibiriji ob reki Tom, center za jedrske raziskave REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Bakanal, omorika, girica, Jane, Ana, furije, TR, Ossa, ost, kalup, tragant, emisar, Sporadi, Distel, Polanec, Cveto, Brane, Iri, hitin, emu, najem. Ali, salo. Rade, ravan, snov, snet, Drava. TEDNIK -19. oktober 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV LJUBLJANA Četrtek, i9. oktobra: 8.55 Kongres zveze združenj bor- cev Jugoslavije; 15.55 Solsi^a TV: Projekcije geografskih kart, 'Kot pravkar utrgan sadež. Dobro videti in biti dobro viden. Smotrna upo- raba električne energije; 16.50 Obzornik; 17.00 Kronika kongresa zveze združenj borcev Jugoslavije; 17.30 Risanka; 17.35 Trinajstletni- ki — TV Sarajevo; 18.05 Profesor Baltazar — risanka; 18.15 Planine sveta; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 V živo; PETEK, 20. OKTOBRA: 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od-petka do petka; Obiščimo ambulanto; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgo- dovina; 15.00 TV v šoli — ponovi- tev; 16.40 Šahovski komentar — TV Beograd; 17.10 Poročila; 17.15 Velika predstava na dnu morja; 17.30 Norosti Maje Skovvron; 18.00 Obzornik; 18.10 Pevski tabor 78; 18.40 Izbira študija in poklica — gradbeništvo; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 21.05 Razgledi; 21.40 TV dnevnik; 21.55 Baretta — serijski film; 22.45 Poročila. SOBOTA, 21. OKTOBRA: 8.00 Poročila; 8.05 Profesor Bal- tazar — risanka; 8.15 Vrtec na obisku: Darilo za Tino; 8.25 Trinajstletniki — TV Sarajevo; 8.55 Pisani svet; 10.55 Velika šol- ska ura — iz Kragujevca; 12.30 A. Nevvman: Šopek z bodečo žico; 13.20 Trimska televizija; 13.50 Poročila; 17.30 Obzornik; 17.40 Lisjak iz Bolstona, mladinski film; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 F. Cialcnte: Camilla; 20.55 Moda za vas; 21.05 Muppet show; 21.35 Ljubljenje — celovečerni film; ... TV dnevnik; ... 625. NEDELJA, 22. OKTOBRA: 8.25 Poročila; 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78; 9.00 625; 9.20 V. Kovačevič: Kapelski kresovi; 10.35 Nikogar ni doma, otroška oddaja; 10.55 Skrivnost pletenega koša; 11.25 Mozaik; 11.30 Ljudje in zemlja; 12.30 Poro- čila; Čudovita leta filma. Okrogli svet; Poročila; Lepši časi sloven- skega nogometa? Dosje našega časa: Leto 1955; Moda za vas; Športna poročila; Dvojno breme, celovečerni film; 19.10 Risanka; 19.30TV dnevnik; 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado; 21.05 Samobor- sko gorje, dok. oddaja; 21.35 TV dnevnik; 21.50 Risanka; 21.55 Športni pregled. PONEDELJEK, 23. OKTOBRA: 9.00 TV v šoli: Pravljica, V gozdu. Za prosti čas, Korizija; 10.00 TV v Soli: Materinščina, Ri- sanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoli: Za najmlajše; 15.00 TV v šoli, ponovitev; 16.00 TV v šoli, pono- vitev; 16.20 Poročila; 16.25 Kmetij- ska oddaja IV Beograd; 17.25 Čarobna žoga; 17.40 Čudovita leta filma; 18.05 Obzornik; 18.15 Prav- ljica se začenja, gruzinski lutkovni film; 18.35 Tbilisi — gruzinski dok. film; 19.10 Grdi medvedek, gruzin- ska risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dvakrat ovdovela mačeha, gruzinska drama; 21.30 Mcyri, gruzinski balet; 22.05 TV dnevnik. TOREK, 24. OKTOBRA: 8.45 TV v šoli: Pot po neznanem, Ali ste vedeli, R. Boškovič; TV vrtec. Dnevnik 10; 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk; 14.45 TV v šoli, ponovitev; 16.35 Šolska TV: Kras in Slovensko primorje. Smotrna uporaba; električne energije; 17.25 Poročila; 17.30 Ročk koncert: Dr. John, Chambers Brothers; 18.00 Obzor- nik; 18.10 Daljnogled; 18.40 Cas, ki živi: Boj primorske mladine za NOV, Lepši dom; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Diago- nale; 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka; 22.00 TV dnev- nik; 22.15 Naši sodobniki: Ivan Se- Ijak—Čopič; SREDA, 25. OKTOBRA: 8.50 IX. kongres zveze sindika- tov Slovenije; 13.50 Bukarešta: No- gomet Romunija:Jugoslavija; 17.15 Poročila; 17.20 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica zvitorepka; 17.35 PosRočna domiš- ljija; 18.00 Obzornik; 18.10 Mosto- vi, oddaja v madžarščini; 18.30 Pot po onkološkem inštitutu; 18.40 Naša pesem 78; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Smrt v Benetkah; 22.10 TV dnevnik in kronika IX. kongresa zveze sindikatov Slovenije; 22.40 Razvoj popularne glasbe; 23.30 Poročila. I/GUBI I A sem ročno uro znamke DA VEGA s pozlačenim pasom v Ptuju od Potrčeve ulice do Prešernove 9. Marija Gajser, Cesta 8. avgusta II, Ptuj. NAJDITEl JA osebne izkaznice prosim, da mi jo vrne na ime Vinko Kokol, Krčevina pri Vurbcrgu 95. UGODNO PRODAM komplet spalnico in trodelno omaro ter manjši rcgal. I ranc Kaisersberger, Dupleška 56, Pobrežje — Mari- bor. UCiODNO PRODAM dobro ohranjeno trajnogorečo peč. Jadranska 4, Ptuj. PREK LICU JEM osebno izkaznico na ime Anton Kramberger, Svetinci 19, Desternik. V NAJEM ODDAM sobo s posebnim vhodom. Franc Vidovič, Re.ševa 26, Ptuj. PRODAM čist hrastov sod 294 litrov. Naslov v upravi. PRODAM plinsko peč in trajno- gorečo na trdo gorivo EMO plamen. Jože Kostanjevec, Draženci 26/a. PRODAM osebni avto SKODA — OCTAVIA COMBl — vozen, neregistriran. Marjan Robin, Lackova 5, Ptuj. PRODAM starejšo spalnico in kredenco. Rebizil, Ziherlova ploščad 7, Ptuj. UGODNO PRODAM osebni avto PZ-125, letnik 1972. Naslov v upravi. NUJNO ISCE.M pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Ostalo po dogovoru. Gostišče Roškar Radoslava, Hajdoše 43/c. MOSKIjSrednjih let s stanovanjem, službo, vesele narave želi po tej poti spoznati žensko prijetnega videza, siaro od 38 do 40 let, po možnosti s srednješolsko izobrazbo. Fn otrok ni ovira. Pod šifro ,,lmam tudi hčerko". PRODAM termoakumulacijski peči AEG 3 KW in 4 KW. Stanko Gregorec, ?.abjak 5/a, Ptuj. PRODAM novo 320 litersko hi- dravlično prešo. Naslov v upravi. PRODAM podvozje z motorjem za l'iat-750. Naslov v upravi. DELOVNA skupnost osnovne šole Cirkovce razpisuje proste naloge in opravila za čistil ko za določen čas, za čas porodniškega dopusta. Nastop službe 4. novembra 1*^78. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. PRODAM kompletno pohištvo za spalnico. Ogled popoldan. Anica Novak, Gregorčičev drevored 11, Ptuj. MENJAM enosobno stanovanje za dvosobno s centralno. Marija Pintarič, Gregorčičev drevored 11, Ptuj. Ogled dopoldan in popoldan. MENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Ptuju brez centralne kurjave za stanovanje v novem blok u na Ziherlovi ploščadi, ki bo vscljiv v mesecu septembru. Trubarjeva 7/II. — desno, Ptuj. ČETRTEK, 19. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pioniiji zdravo v OŠ Vitomarci I. del, 16.45 Pesnil iz Spange, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama, 17.20 Jugoslovandci sofisti zabavne glasbe, 17.35 Delo društva upokojencev pri Lovrencu, 17.50 Vedri ritmi. PETEK, 20. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna elasba, vmes EPP, 16.30 Krajevna skupnost Hajdina, 16.40 Oktet Jelovica, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes v Hajdini, 17,35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 21. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16,30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zapisi, gost oddaje, nasveti...) NEDELJA. 22. oktobra: 11.00 Tedenski pregled dogajanj m obvestila, 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Pred kongresom slovenskih sindikatov, 11.40 Godba na pihala, 12.00 Cicibani, dober dan, n.lO Moški pevski zbor Komunal, podj. TOZD Avtopark PtuK 12.30 Čestitke poslušalcev, 13.00 Kmetijska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev, 13,00 Kmetijska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev II. del PONEDELJEK, 23. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16,30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo The Les Humphries singers, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Operetne melodije. TOREK, 24. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 do 18.00 ure Naši delegati pred kongresom, vmes pesmi dela. SREDA, 25. oktobra: 8.10 Dobro jutro in obvestila, 8.15 Pogovori v živo, 8.30 Poročila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8,58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljub^ana, Četrtek,' 19. oktobra: se- dem veličastnih spopa- dov honkong. barvni ka- rate film, ob 20. uri bo italij. barv. film nedolžno; petek, 20. oktobra: nedolžno it. barv. ljubez. film; sobota, 21. in nedelja, 22. oktobra: keo- ma-vrnitev džanga it. barv., v nedeljo ob 10. in ob 16. uri bo am. barv. risanka macek za milijon dolarjev (Tom in Jerrv); torek, 24. oktobra: norosti dicka in jane am. barv. komedija; sreda, 25. ok- tobra: okrutna igra am. barv. akcijski film; četrtek, 26. oktobra: dekle mado fr. barv. film. Gobarska trofeja iz Cirkulan Letošnja jesenska bera je sicer nekoliko okrnjena zaradi spomla- danske pozebe in poletne toče. Vse pa kaže, da je deževje v zadnjem času ugodno vplivalo na rast gob. Tako se je v preteklih dneh na koruznih poljih kar trlo gobarjev od blizu in daleč in verjetno so šampinione pobrali do zadnjega. Nič manj ni živahno v nekaterih predelih gozdov v Halozah in Slo- venskih goricah. Na nogah je staro in mlado, košare pa se polnijo iz dneva v dan. Gob torej res ni malo. Se manj pa je takšnih, kot jo je našel Milan Tkalčec iz Kidričevega. V Cirkula- nah je namreč na svoje pre.seneče- nje našel kilogram in pol težkega jurčka. Natančno tehtanje je pokazalo, da je goba težka na- tanko 1510 gramov, da meri v viši- no 28 cm, da ima kapo premera 38 cm in debeline 12 cm, koccn močno zakrivljen pa jc dolg 16 cm. Zares prava gobja trofeja, kakršne nc pomnimo tod naokrog. —OM Že sama primerjava z dobro znanimi predmeti pove dovolj o gobi velikanki. Foto: M. Ozmci' ŠIROKA DRUŽBENOPOLITIČNA AKCIJA ZA UREDITEV MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE Za letošnji 29. november smo predvidevali otvoritev nove mu- zejske stavbe oddelka ljudske revolucge v nekdanjih zaporih vi Prešernovi ulici v Ptuju, Kusto- sinja oddelka ljudske revolucije pri Pokrajinskem muzeju v Ptuju prof. Ljubica Suhgojeva nam jc ob tem dejala, da žal delo nekoUko zaostaja zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev. Pri občinski konferenci SZDL v Ptuju je bil oblikovan posebni gradbeni odbor, ki je začel mtenzh^no razmišljati o adaptaciji stavbe in po pregledu člani tega odbora enotno ugotavljajo, aa bomo morah zbrati večja sredstva v občini kot smo prvotno predvidevaU. Zaradi tega so trenutno razgovori o samo- upravnem sporazumu o vred- notenju del in združevanju sredstev, ki jih bodo pri^vali delovni ljudje in občani ter občinska in repubhška kuUurna' skupnost. Na zadnjem sestanku grad- benega odbora je bilo dogo- voijeno, da bomo pričeh z investicnskim vzdrževanjem zgradc be nekdanjih zaporov v Ptuju in delali po etapah, začenši pri ostregu in izolacijskih deuh. Prvotni predračun je zelo obsežen in ga takega kot ga je pripravil Projektivni biro nismo mogli osvojiti. S pomočjo samoupravne stanovanjske skupnosti, gradbene ekipe Pokrajinskega muzeja in po vsej venetnosti tudi s pomočjo gradbenm podjetij v Ptuju, bi naj z etapnimi oeh čimprej priČ^eh in jih prilagodili vremenskim razmeram m zimskemu času, ki se vse bolj približuje. Profesorica Suhgojeva navaja, da bomo prav zaradi teh vzrokov morah prestaviti predvideno otvo- ritev muzeja ljudske revolucije na 29. november leta 1979. Ob tem §a pravi, da so vsi občinski ejavniki z vso resnostjo pristopili k tej široko zastavgeni pohticni akciji in upanje je, da bodo delovni ljudje in občani tudi orisluhnih potrebam tega oddelka. V Ptuju močno kasnimo na tem področju muzejske dejavnosti in ne moremo vec dopustiti, da bi oddelek NOB še gostoval v utesnjenih gr^skih prostorih. Na voBo je toliko gradiva, da ga vs^akor moramo predstaviti javnosti in pokazati koliko je naše obmoge prispevalo v času oborožene revolucije. Prav utes- nejenost prostorov na gradu močno omejuje tudi strokovno dek) in zato je ureditev novih prostorov tolikanj potrebnejsa. Strokovna obdelava arhivskega gradiva in njegovo deponirame predstavgata pomemben del de- javnosti oddelka. Vzporedno s tem pa bi radi v teh prostorih opremih še dvoranoi ki bo služila pionirjem, mladini m nekdanjim borcem za neposredno prenašanje tradicij NOB na mlajše rodove. Prepričana sem| pravi med drugim tovarišica Suhgojeva, da bodo naši ljudje tudi tokrat po svojih močeh pomagah, da pridemo v Ptuju do tega prepotrebnega objekta. Vzporedno s temi deh, ki že tečejo pa pripravgamo v okviru oddelka tudi gradivo za posebno publikacijo, ki bo zajemala odlomke, izpovedi iz časov nacističnega grozodejstva tako v ptuj^skih zaporih kot na gradu Boflu, v koncentracijskih tabo- riščih, v mariborskih sodnih zaponh in drugod kjer je segla njegova zverinska roka. V njej pa bo pojasnjeno tudi vse to nasi§e okupatoija s študijo o tem kaj pomeni nacizem, zakaj nemški imperialistični pritisk na tem območju - dati torej povdarka tudi predzgodovini obdobja ljud- ske revolucge. Gradiva so v minulih mesecih zbrah veliko in je novo. To je ptod terenskega dela prof. Suhgojeve, poTOvorov z udeleženci revolucije m Judmi, ki so tako aU drugače občutiti nasilje okupatoija. Tudi veliko CTadhfa iz zbirke še ni predstaA^eno javnosti v celoti in redakcijski odoor bo moral po vsej veijetnosti dodati še k^ od tega, da bomo lahko določena vpra- šanja nekoliko dopolnili " in osvethh. Zbiranje tega gradiva je tako- rekoč pred dvanajsto. Veuko ljudi je že umrlo in ostahm, že močno v letih, počasi spomin bledi. Kljub vsemu pa nekateri sami prihajajo in pišejo o vsem tem kar so doživHali. Tako bo ta pubhkacija prinesla izpovedi ljudi, nato obdobje nacizma ter trpMenje, ki ga je prinesel s seboj. Tretji del pa DO ta vehčasten odpor, ki ga tudi na območju ptujske občine s ponosom beležko. mš V z^dbi nekdanjih ptujskih zaporov bo urejena zbirka oddelka ljudske revolucije. Foto: R Umetnost neuvrščenih v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju z razstavo „KULTURA NEUVRŠČENIH DE- ŽEL" — odprli smo jo minuli četrtek v Ptuju, smo počastili 35. obletnico Kočevskega zbora, gradivo za- njo pa je pripravil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Jugoslovanski narodi imamo v svoji težki zgodovini toliko skupnega z deželami, ki si šele danes utirajo samostojno pot razvoja, smo pobudniki neuvrščene politike v kateri je predsednik Tito postal njen simbol in zato nas pričujoča razstava toliko bolj navdušuje z razstavljenim gradivom. Ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Kuhar je v svoji uvodni besedi predstavil kulturne dosežke neuvrščenih dežel in de- jal, da je to del večjega ciklusa raz.stav, ki prek izvir- nih predmetov, fotografij in drugega ilustrativnega gradiva predstavlja kulture in umetnost ljudstev Afri- ke, Azije in Latinske Amerike. Predstavljene so deže- le — tako različne po svojih prebivalcih, zgodovini in kulturi. Dve sta iz Severne Afrike — Tunis in Alžirija v katerih je doba Islama dala svoj močni pečat v kulturi tega področja. Na razstavi so predmeti iz vsakodnevne uporabe in vsak zase je drobna umetnina. Iz Tanzanije je predstavljena sodobna umetnost ljudstva Makonde, ki je zaradi terorja portugalskih kolonialistov zapustilo svojo domovino v Mozambi- ku in se naselilo v Tanzaniji. Azijo predstavljajo tri dežele: Sri Lanka, Indija in Indonezija. Z različnimi predmeti in slikovnim gradi- vom so predstavljene dežele in ljudje, njihova kultura in umetnost. V Latinski Ameriki govorimo navadno o treh kultu- rah: o bogatih, še vedno skrivnostnih in ne dokončno raziskanih kulturah starih Indijancev, to je o znamenitih .predkolumbijskih civilizacijah. V Mehiki so to bogate kulture Olmekov, Zapotekov, Teotihuancana do Majev, Toltekov in Aztekov. V Peruju govorimo o starih Inkih — skrivnostnih prebivalcih Andov, ki jih poznamo po njihovih zlatih zakladih, po sončnih kraljih in svojih mogočnih svetiščih. Razstava v paviljonu Dušana Kvedra je skromen prispevek k boljšemu poznavanju in enakopravnemu vrednotenju kultur prijateljskih neuvrščenih dežel in je vsekakor vredna ogleda. mŠ Dr. Pavla Štrukelj — soavtorica razstave, Mihael Gobec, — predsednik komisije za mednarodne odno- se pri OK ZKS Ptuj, ki je razstavo odprl dr. Štefka Cobljeva in dr. Boris Kuhar. Folo: R VOZIL PREHITRO Huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek, 9. oktobra ob 4.55 na cesti II. reda v Cirkovcah. Voznik motornega kolesa Mihael ŠamperI iz Frama je peljal v smeri proti Kidričevemu. Za njim je pri- peljal voznik tovornega avtomobila Ivan Jamnikar iz Lokrovca, ki zaradi megle in prehitre vožnje ni pravočasno opazil Šamperla in med prehitevanjem trčil vanj. Samperla je odbilo s ceste kjer je obležal hudo poškodovan. Tovorni avto- mobil pa je za tem trčil še v priklop- nik traktorja, ki ga je upravljal Stanko Habula iz "Krkanca. Na vozilih je za okoli 7.000.— din materialne škode. DVA MRTVA V KUNGOTI Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v„četrtek 12. oktobra ob 22.40 na cesti IV. reda v Kungoti pri Kidričevem. Voznik o.sebnega avtomobila Karol Perko (31) iz Teden od 9. do vključno 16. oktobra je eden najbolj črnih v letošnjem letu. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so tokrat posredovali kar v 10prometnih nesrečah, večinoma težjih. Spet so ugasnila 3 mlada živ- ljenja, 4 osebe so bile hudo, 5 pa lažje poškodovanih. Med vzroki nesreč prednjači tokrat neprimerna hitrost, na drugem mestu je izsiljevanje prednosti, takoj za tem pa nepravilno prehitevanje. Če k tem trem smrtnim žrtvam prištejemo še tri mrtve v Njivercah pri Kidri- čevem, potem žal ugotovimo, da je bilo v šestih dneh od 7. do 12. oktobra letos 6smrtnih žrtev. Odstotek težjih nesreč iz dneva v dan narašča, vozniki delajo vsf težje prekrške, vse več je pobegov s kraja prometnih nesreč, skratka stanje je skrajno zaskrbljujoče. Skupna materialna škoda na vseh vozilih znaša tokrat l]8.84(h^ din. Miklavža je s tremi sopotniki peljal proti Kidričevemu. Ko je v Kungoti (pred gradom) pripeljal na levi oster ovinek je zaradi neprilagojene hitrosti najprej zadel v drevo ob cesti, nato pa čelno trčil v drugo drevo. Na kraju nezgode je zaradi hudih poškodb umrl voznik Perko, med prevozom v bolnišnico pa je podlegel še sopotnik Branko Fur- man (24) iz Dobrove 80. Hudo poškodovan je bil tudi sopotnik Ivan Trs (16) iz Prcpolj, lažje pa sopotnica Ivanka Trs (23) iz Pre- polj 9. Ugotovljeno je bilo, da je voznik ves čas vozil prehitro. Prevrnil f ička Do dokaj nenavadne prometne nesreče je prišlo v sredo, 11. oktobra ob 16.30 na križišču magistralne ceste in Trga svobode v Ptuju. Voznica osebnega avto- mobila Slavica Princi iz Ptuja je z avtomobilom čaka- la v križišču, da bi zapeljala desno na dravski most. V tem času je iz smeri železniškega prehoda pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik tovornega avtomobila Franc Šolar iz Zlatoličja 66. Zaradi tega je zadel v sto- ječi avtomobil in ga zbil v jarek, sam pa je trčil še v obcestno svetilko. Miličniki so ugotovili, da je voznik tovornega avtomobila bil pod vplivom alkohola, zato je bil odrejen odvzem krvi. Materialne škode je za okoli 50.000.— dinarjev. — OM Avtomobil Slavice Princi je obležal v jarku. Fofo: M. Ozmec Absolventi kmetijskih šol so zborovali v mestnem kinu v Ptuju so v soboto, 14. oktobra zborovali absolventi kmetijskih šol in kme- tovalke gospodinje. Minulo sreča- nje absolventov je že tretje po vrsti in je postalo tradicionalno. Or- ganizator srečanja je bila skupnost kmetijskih in živilskih Sol Slovenije in društvo absolventov šol za kme- tovalce ter kmetovalke gospodinje; pokroviteljstvo je prevzel Kmetij- ski kombinat gostitelj je bil Meso- kombinat Perutnina Ptuj. Ob tej priložnosti se je v Ptuju srečalo kar precejšnje število absolventov, prisostvovali pa so tudi predstavniki skupnosti kmetijskih in živilskih Šol Sloveni- je, zadružne zveze Slovenije in skupščine občine Ptuj ter družbe- no-političnih organizacij občine. Zborovanje je bilo hkrati namenjeno razpravi o osnutkih novih kmetijskih zakonov, ki so prav sedaj v razpravi. Tako so raz- pravljalci poudarili, da je potrebno večjo pozornost nameniti razpravi zakona o združevanju kmetov; prav tako tudi oblikam združeva- nja. Zbor absol ventov kmetijskih Sol je v imenu pokrovitelja pozdravil Branko Gorjup, direktor kme- tijskega kombinata Ptuj, ki je v nadaljevanju predstavil ptujsko občino in delovno organizacijo Kmetijski kombinat, ki je tudi nosilec razvoja družbenega kme- tijstva v ptujski občini. V referatu o uresničevanju srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva, je Ivo Marenk, republiški sekretar za kmetijstvo, in prehrano Sloveiiije, poudaril dosedanje izkušnje ter osvetlil napore, da postane kme- tijska proizvodnja vse bolj nosilec splošnega blagostanja in stabilno- sti. Izredno zanimive ugotovitve je na sobotnem zborovanju podal Ivan Veber, ko je govoril o pome- nu organiziranosti absolventov poklicnih šol za kmetovalce po končanem šolanju. Poleg tega je veliko povedal tudi okrog izredne pomembnosti šolanja kadrov v kmetijstvu. Se posebej se je dotak- nil oblike organiziranja absolven- tov po končanem šolanju, aktivov mladih zadružnikov, v katerih se kmečka mladina organizira, se strokovno, kulturno in prosvetno udejstvuje, tekmuje in podobno. Po končanem zborovanju so se absolventi in drugi udeleženci zborovanja zbrali na tovariškem srečanju na ptujskem gradu. Se prej pa so si v okviru delovnega programa zborovanja, ogledali zanimiva turistična filma o Ptuju. MG Ivo Marenk foto: JB vreme do nedelje, ^9. oktobra 1978. Zadnji krajec bo v torek, 24. oktobra ob 1.34. Napoved: Sedanje lepo jesen- sko vreme bo verjetno držalo do 20. oktobra. Tudi pozneje ni pričakovati veliko dega, bo pa mrzlo. V soboto, 21. oktobra je Urška, za katero drži stari pregovor: „Kako je Urška začela, tako bo vsa zima uspela". To pa bomo kmalu videh. Za napovedovalca jeseni, pa so naši oce^e držali Jerneja: .,Po vremenu Jerneja, se vsa jesen nareja" Jernej je bil 24. avgusta, vreme pa je bilo: temperatura zraka plus 14, čez dan plus 27. Dopoklan dehio občano, popoldan občano, veter: sever 15 km na uro, ob 16. uri grmenje, ploha ob 16.30 v smeri Vurl^rk. Pri nas slabo rosenje pol ure. Alojz Cestnik RODILE SO: Milica Hebar, Hrvatski trg 1 — Andreja; Marija Plavčak, Cerovec n. h.. Rogaška Slatina — Roberta; Matilda Grcgorec, Podgorci 28/a — Simono; Marija Vesenjak, Vi- čanci 9 — Martino; Danica Kralj, Ormoška 2, Ljutomer — dečka; Jerica Kmetec, Kidričevo 13— Mi- tja; Jožica Topolovec, Potrčeva 32 — dečka; .Tilika Zebula, Podgorci 45 — Alenko; Marija Matjašič, Praprotnikova 20 — dečka; Marija Masten, Opekarniška 27, Ormož — Tomaža; Marija Bedenik, Zeta- le 15 — deklico; Ivanka Pernek, Zg. GruŠkovje 53 — dečka; Ana Stuhec, Hlaponci 47 — deklico; Danica Anželc, Hercegova 7 — Aneto; Cvetka Zelenjak, Tomaž 18 — dve deklici; Karolina Pajtler, Runeč 35 — dečka; Angela Erbus, Pleterje 35 — deklico;. POROKE: Silvester Fišer, Fochova 44, .Maribor in Tanja Fišer, Cerkve- njak 14; Janez Veber, Rogaška 12 in Marjana Kukovec, Cesta kurir- jev NOV 40; Ignac Lozinšek, Sela 16 in Marija Princi, Sela 20; Franc Repič, Vitomarci 23 in Ivana Ber- glez, Zupetinci 2; Marijan Srdin- šek, Janški vrh 34 in Zlatka Hri- beršek, Apače 185;. UMRLI SO: Lovrenc Sprah, Strajna 25, roj. 1907, umrl 7. oktobra 1978; Terezija Strgar, Dežno 29, Mako- le, roj. 1906, umrla 7. oktobra 1978; Anton Letnik, Ciril-Meto- dov drevored 3, roj. 1911, umrl 9. oktobra 1978; Anton Fijačko, Brezovec 1, roj. 1916, umrl 12. oktobra 1978. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77—226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na pjodlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. PRILOGA TEDNIKA - 19. oktober 1978 NAŠE KMETIJSTVO - 1 Obrat kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj v preoblikovanju v Kmetijsko zadrugo DRAGI KMETOVALCI! Pred vas razgrinjamo celovito gradivo za javno razpravo o izredno pomembni odločitvi zasebnih kmetovalcev ptujske občine. Prepričani smo, da ga boste skrbno preučili, videli v njih sebe in svoj družbenoekonomski razvoj, da boste v javni razpravi dali svoje pripombe, dopolnitve in predloge; predvsem pa pričakujemo od vas, da se boste na podlagi skrbne preučitve vsega predloženega na referendumu, ki bo 26. novembra 1978, zavestno izrekli ZA ustanovitev KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ. Vsem tistim, ki se sprašujejo, zakaj gremo zopet v oblikovanje kmetijske zadruge, je treba povedati, da je besedilo naše nove ustave in zakona o združenem delu prineslo številne novosti, ki pomenijo dalekosežne revolucionarne smeri 'nadaljnjega razvoja našega sistema socialističnega samouprav- ljanja, ki mu ni primerjave nikjer v svetu. Ustava in zakon o združenem delu ter cela vrsta novih kmetijskih zakonov, katerih osnutki so prav sedaj v javni razpravi, postavljajo našega kmetovalca v povsem drugačen družbeno-ekonomski položaj, predvsem pa ga postavljajo v tak samoupravni položaj, da bo lahko odločal o svojem delu in rezultatih svojega dela bodisi z zasebnimi ali z družbenimi sredstvi Vse to pa z enim samim ciljem - zagotoviti hitrejši razvoj našega kmetijstva, pridelati več hrane in zagotoviti boljše pogoje za življenje na vasi. Prepričani smo, da boste predložene osnutke dokumentov: - družbena in ekonomska upravičenost dokumentov: - organizacija v kmetijski zadrugi - samoupravni sporazum o združevanju kmetov in delavcev v KZ Ptuj in vzorec pogodbe kar najbolj skrbno preučili in opravili druge naloge, ki so zapisane v rokovniku. Rokovnik za ustanovitev kmetijske zadruge Samoupravni organ delovne skupnosti obrata Kooperacija sprejme sklep o preoblikovanju Obrata v kmetijsko zadrugo (brez časovne oprede- litve) na 9. seji, 28. oktobra 1977. Samoupravni organ DS OK na 18. seji, 9. oktobra 1978 sprejme: — gradivo in osnutke samoupravnih aktov za javno razpravo, — določi besedilo članske pogodbe, — razglasi sklepanje članskih pogodb, — skliče zbore kooperantov in delavcev po bodočih zadružnih enotah in delovnih enotah, ki naj bodo končani do 25. oktobra 1978. Zbori članov in delavcev (sklenitelji članskih pogodb) od 9. do 25. oktobra 1978: — obravnavajo in sprejmejo ELABORAT O DRUZBENI IN EKO- NOMSKI UPRAVIČENOSTI USTANOVITVE KMETIJSKE ZADRU- GE; — obravnavajo in sprejmejo OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združevanju kmetov in delavcev v KZ. Delovna skupnost OK (obrata kooperacija) 25. oktobra 1978, po za- ključeni javni razpravi na zborih razpiše referendum: — o izločitvi obrata kooperacija iz sestave delovne organizacije Kme- tijskega kombinata Ptuj, — o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju kmetov in delavcev v kmetijsko zadrugo, — o sprejetju samoupravnega sporazuma o razdelitvi premoženja: a) za delavce obrata kooperacija v petek, 24. novembra 1978, b) za kooperante-člane v nedeljo, 26. novembra 1978. Po referendumu 24. in 26. novembra 1978 je enomesečni rok za konstituiranje delovne organizacije KMETIJSKE ZADRUGE, na referen- dumu sprejemanje ST.^TUTA in volitve samoupravnih organov. Ustavna določila za uvod Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta 21. februarja 1974, v svojih določilih opredeljuje tudi DRUŽBENOEKO- NOMSKI POLOZAJ IN ZDRUŽEVANJE KMETOV. O tem določa: ,,61. člen: Kmetu in članu njegovega gospo- darstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, jc zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v na- čelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni me- njavi in kreditnih razjnerjih. 62. člen: Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela. Kmetijska zadruga ima v načelu položaj, pra- vice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela. Kmetje lahko obdržijo la.stninsko pravico na sredstvih, ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom za- druge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem gre kmetom, kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelova- njem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetij- ska zadruga kot družbeno la.stnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in po.speševanje svoje dejavnosti. 63. člen: S tem, da kmetje svobodno in ena- kopravno združujejo svoje delo in delovna sred- stva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi, razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega material- nega in družbenega razvoja in na tej podlagi po- polneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge spo- sobnosti. Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno in po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z orga- nizacijo združenega dela in z njo trajno sodeluje- jo, upravljajo v skladu s samoupravnim spora- zumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj dose- ženem dohodku in so udeleženi pri njegovi deli- tvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu pris- pevali." Ustava SFRJ Zakon o združenem delu ali tkzv. ,,delavska ustava" sprejet 25. novembra 1976 pa v svojem 31. členu, določila ustave še določneje oprede- ljuje v naslednjem: ,,Kmetje lahko združujejo svoje delo, zemlji- šče in delovna sredstva oz. druga sredstva, ki so njihova lastnina, v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov ali pa jih združujejo z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v or- ganizacijah združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja — da zboljšujejo kme- tijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagoto- vitev in zboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik so- cialne varnosti in drugih njihovih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističih družbeno-ekonomskih odnosih. Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem imata na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pra- vice in obveznosti, kot jih imajo delavci v zdru- ženem delu z družbenimi sredstvi. Kmetje svobodno odločajo o združevanju v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov. Kmet obdrži lastninsko pravico na zemljišču oziroma na delovnih sredstvih, ki jih združi v kmetijsko zadrugo, če ni v samoupravnem spo- razumu v združitvi oziroma v posebni pogodbi drugače določeno. Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v kmetijsko zadrugo ali jih kako drugače kmetij- ska zadruga pridobi, ostanejo družbena lastni- na." (Ur. list SFRJ št. 53/76)_ Iz navedenih temeljnih ustavnih in zakon- skih opredelitev je mogoče sklepati in si poiskati odgovor, zakaj in čemu se preoblikovati in na novo organizirati. Občinska konferenca SZDL Ptuj oziroma njen svet za družbeno ekonomske odnose v kme- tijstvu je v lanskem letu in letošnji spomladi iz- vedel dve javni razpravi med kmeti v katerih smo razpravljali o ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA, UVELJAVLJANJU NOVIH DRUŽBENO- EKONOMSKIH ODNOSOV IN PREOBRAZBI VASI V SREDNJEROČNEM RAZVOJNEM OBDOBJU. Izhajajoč iz dejstva, da bo le hitrejši razvoj kmetijstva in večja proizvodnja hrane z visoko produktivno sodobno tehnologijo z uveljavlja- njem novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v prihodnje veliko pripomogel k sklad- nejšemu in stabilnejšemu razvoju celotnega gos- podarstva ter napredku vse naše družbene skup- nosti, moremo in moramo kmetje in delavci ptujske občine slediti tem smotrom in ciljem in se temu ustrezno organizirati. Slovensko kmetijstvo je doživelo močnejši vzpon po 2. seji konference ZKS leta 1970, ki je začrtala usmeritev in poudarila nujnost spremi- njanja družbenoekonomskih odnosov kot pogo- ja za doseganje večje proizvodnje in višje pro- duktivnosti. Organiziran družbeni pristop k hitrejšemu razvoju kmetijstva na osnovi stališč 2. seje kon- ference ZKS, veliki napori kmetijskih proizvajal- cev v družbenem in zasebnem sektorju, vse to je v preteklem razdobju pripomoglo k temu, da do- seženi rezultati, kljub pomanjkljivostim, dajejo solidno podlago za nadaljnji razvoj. Dosegli smo večjo kmetijsko proizvodnjo v celoti, posebej v živinoreji, v mesni in mlečni proizvodnji je dose- žena višja produktivnost, kar nam je lahko le vzpodbuda in izkušnja za še hitrejši napredek. V našem hitrem socialističnem družbenoeko- nomskem razvoju, smo priča vrsti organizacij- skih sprememb, najrazličnejšim reorganizaci- jam, integracijam, vse s ciljem prilagajanja no- vim potrebam in nalogam. Cestokrat se izražajo misli in mnenja, čemu toliko reorganizacij in sprememb, ostanimo tako kot smo; ob tem pa ne pridemo do spoznanja, da sleherni razvoj spre- mljajo spremembe in temu potrebna prilagaja- nja. Ob tem velja oživeti prastar pregovor ,,kdor se zadovoljuje z obstoječim je nasprotnik na- predku". Prav gotovo velikih sprememb in na- predka v poslednjih letih, še posebej na področju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva ni mogoče zanikati, zato ni vzroka, da bi ne iskali poti za še hitrejši razvoj. Ko danes po trinajstih letih prebiramo gradi- vo in izhodišča na podlagi katerih .se je kmetij- stvo ptujske občine odločalo o integraciji v veliko združeno-ekonomsko močno organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj, zlasti ocenjujemo in ugotovimo, da so se takratna predvidevanja v največji meri uresničila. Bolj kritični ocenjevalci bi danes morali celo priznati, da si niti optimisti ne bi mogli predstavljati ravni, ki smo jo v zad- njih desetih letih dosegli. Integracija kmetijskih zadrug, z družbenimi kmetijskimi gospodarstvi, s predelovalno industrijo in trgovino leta 1965 je bila ekonomska nuja kot posledica ukrepov gos- podarske reforme, ki smo jo takrat sprejeli. Takratne kmetijske zadruge ,,Jože Lacko", ,,Haloze" in ,,Ptujsko polje", ki so se leta 1965 pripojile h Kmetijskemu kombinatu Ptuj so po- .slovale z aktivo, kar nam že za takratno obdobje priča o ekonomski osveščenosti, da je v združe- vanju dela in sredstev kmetov z združenim delom bila pot k hitrejšemu in učfnkovitejšemu napred- ku in reproduktivni sposobnosti celotnega kme- tijstva. Sklenimo tem uvodnim razmišljanjem, od- govor! Obrat Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj, ki v času svojega obstoja beleži pomembne družbenoekonomske in samouprav- ne rezultate bomo kmetje in delavci preoblikovali v enotno Kmetijsko zadrugo Ptuj s ciljem, da bomo še hitreje in uspešnejše uresni- čevali svojo vlogo in naloge. 2 - imaSe kmetijstvo PRILOGA TEDNIKA - 19. oktober 1978 Družbena in ekonomska upravičenost ustanovitve Kmetijske zadruge Ptuj 19. člen osnutka Zakona o združevanju kmetov določa, da morajo ustanovitelji preden sprejemajo samoupravni sporazum o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo obravnavati in sprejeti elaborat o družbeni in eko- nomski upravičenosti ustanovitve kmetijske zadruge. V javno razpravo posredujemo takšno gradivo, ki obsega preteklo, sedanjo in planirano gospodarsko stanje organizacije ter organiziranost, kot skromen poizkus izhodišč za izdelavo takšnega elaborata. Kot skromen poskus zategadelj, ker obrat ne zaposluje plansko analitske službe, ki bi ji v tem trenutku bila naložena tako odgovorna naloga. Smisel združevanja kmetov med seboj je v vsej svoji zgodovini zadruž- ništva bil in bo, da si udeleženci zboljšujejo gospodarski, socialni in druž- beni položaj. V kakšni meri je na teh področjih doslej bil uspešen ali neuspešen sedanji obrat Kooperacija in kaj želimo doseči v novih oblikah organiziranosti naj služijo nekatere grobe opredelitve v naslednjih podat- kih in ugotovitvah: Ptujska občina, ki teritorialno zajema obrat Kooperacije 92 obse- ga 64.528 ha površin, od tega je njiv 16.288 ha sadovnjakov 1.682 ha vinogradov 1.729 ha travnikov 14.094 ha pašnikov 6.969 ha ribnikov 73 ha gozdov 19.675 ha nerodovitno 4.027 ha Iz podatka strukture površin je mogoče sklepati, da posedujemo kme- tijskih obdelovalnih površin le 52 % oziroma 33.793 ha in če nam je znana stopnja in intenzivnost izkoriščenosti teh zemljišč, razpolagamo pri uspo- sabljanju in smotrnem ter intenzivnem izkoriščanju zemljišč še s pomemb- nimi rezervami. Za našo občino, kar velja tudi za kmetijsko organizacijo je značilna geografska razdelitev na štiri območja, ki so po svoji naravni, proizvodni in po vrsti drugih značilnosti zaključene teritorialne celote z ekonomskim in družbeno-političnim centrom v Ptuju. Za našo občino, kar velja tudi za kmetijsko organizacijo je značilna geografska razdelitev na štiri območja, ki so po svoji naravni, proizvodni in po vrsti drugih značilnosti zaključene teritorialne celote z ekonomskim in družbeno-političnim centrom v Ptuju. Ptujsko polje, ki obsega 9.456 ha ali 15 % in Dravko polje, ki obsega 8.931 ha ali 14 % kot ravninski območji, ki ju loči reka Drava ter Haloze, ki obsegajo 28.699 ha ali 45 % in Slovenske gorice z 17.442 ha ali 26 % vseh površin v gričevnatem svetu. Pestrost, raznolikost in drobnoposestniško strukturo našega območja še ponazorujejo naslednji statistični podatki. Občino Ptuj sestavlja 24 podeželskih krajevnih skupnosti z 212 naselji, od tega je kar 17 krajevnih skupnosti s 155 naselji na območju gričevnatega sveta Slovenskih goric in Haloz. Da je v občini naslednja struktura velikosti kmečkih gospodarstev: od O — 0.50 ha 2.697 gospodarstev, od tega v grič. svetu 957 od 0.51 — 2.00 ha 2.882 gospodarstev, od tega v grič. svetu 1.591 od 2.01 — 4.00 ha 2.335 gospodarstev, od tega v grič. svetu 1.601 od 4.01 — 6.00 ha 1.399 gospodarstev, od tega v grič. svetu 959 od 6.01 — 10.00 ha 1.461 gospodarstev, od tega v grič. svetu 990 od 10.01 — 15.00 ha 685 gospodarstev, od tega v grič. svetu 488 od 15.01 in več 232 gospodarstev, od tega v grič. svetu , 203 Da imamo po podatkih davčne uprave 14.861 davčnih zavezancev, od tega 4.195 čistih kmetov, od tega 69 % v Halozah in Slov. goricah; 5.102 kmetov, ki so hkrati v delovnem razmerju; 2.464 kmetov v gospodarsko manj razvitih območjih, oz. katastrskih občinah, ki ne plačujejo davka od KD in 3.100 tkzv. vrtičkarjev, ki zaradi premalega KD ne plačujejo davka. Po odloku imamo v ptujski občini 3.130 kmetij zaščitenih. 3. čl. osnutka Zakona o združevanju kmetov določa, da zaradi doseganja ciljev, za kar se kmetje združujejo, združeni kmetje pridelujejo kmetijske pridelke v razhčnih oblikah medsebojnega sodelovanja, in te vnovčujejo, iz česar sledi, da je temeljna oziroma glavna dejavnost organi- zacije kmetov kmetijska proizvodnja: vse ostale dejavnosti s katerimi se je doslej obrat Kooperacija oziroma se bo bavila bodoča Kmetijska zadruga so neposredno ali posredno namenjene kmetom za dosego njihovih proiz- vodnih nalog in ciljev. Kakšna so gibanja v tržni proizvodnji za nekatere ključne pridelke v naši organizaciji prikazujemo v tabeli. Podatki za leto 1966 so povzeti iz poslovnega poročila integriranih KZ v KK, za leto 1977 iz poslovnega poročila obrata in za leto 1980 iz srednje- ročnega programa planskih nalog za razdobje 1976 — 1980. Prav gotovo prikazana tabela mnogo pove in daje osnovo za razmiš- ljanje in samoupravne odločitve v iskanju možnosti, povzemanja ukrepov ter iskanju oblik ustrezne organiziranosti, da bi bila perspektiva našega razvoja še jasnejša. Ni zapostavljati proizvodnih uspehov, doseženih v tržni proizvodnji, čeprav bi ti lahko bili še večji in nam lahko služijo le kot dokaz za možen napredek in vzpodbuda za Se hitrejše doseganje nalog in ciljev. Cestokrat se izražajo pomisleki, da so planska prizadevanja fizič- nega obsega proizvodnje leta 1980 nerealna. Ob takih razmišljanjih velja ugotoviti sedaj v sredini uresničevanja srednjeročnega razvojnega obdobja kot ugotavljamo, da na nekaterih področjih še zaostajamo za planskimi nalogami, da plan temelji na realnih naravnih zmožnostih našega proizvod- nega območja in da žal ne moremo v celoti trditi, da je rezultat samouprav- nih odločitev združenih kmetov. Slednja ugotovitev pa ima odločilen vpliv za nadaljnji razvoj kmetijstva, saj bo neposredno odločanje slehernega združenega kmeta — blagovno tržnega proizvajalca v zadružni enoti in proizvodni skupnosti neodtujljiva pravica in dolžnost. Kljub najrazličnejšim vzrokom, kot so velika razdrobljenost in drob- noposestniška struktura, nizka produktivnost, nedodelani sistemi, zastareli kupo-prodajni in kreditni odnosi, čestokrat slabi medsebojni odnosi, pojavi nezaupanja in negotovosti, slaba učinkovitost organizatorjev proiz- vodnje ipd., da niso doseženi še večji gospodarski uspehi, pa vendarle iz prej prikazanih podatkov lahko ugotavljamo določen napredek, ki je v zadnjih letih na področju kmetijstva dosežen še zlasti po 2. konferenci ZKS. Marsikatero težavo smo premostili, zlasti dosegli velik napredek pri preusmerjanju, kmetij v organizirani obliki iz naturalne v blagovno tržno proizvodnjo. Kar 2.099 kmetov — kooperantov je bilo deležno družbenih sredstev v obliki kreditov za primarne naložbe. Prek hranilno kreditne službe organizirane pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je bilo doslej 120 milijonov N din naložb v obliki združenih sredstev po naslednji povprečni udeležbi: 29.7 % kmetje — kooperanti 22 % Hranilno - kreditna služba 42.2 % Kreditna banka Ptuj 6.1 % Kmetijska razvojna skupnost Slovenije za naslednje namene 31 % za gradbene objekte 2 za nabavo plemenske živine 7 •^'o za obnovo vinogradov 59 "Vo za nabavo mehanizacije 1 "Vo za melioracije zemljišč Našo usmeritev v prihodnje moramo gojiti in dograjevati, da bomo dosegli željene cilje in uresničili naloge med drugim — da bo v okviru Kmetijske zadruge še v naprej organizirana v skladu z zakonom hranilno-kreditna služba, ter da bodo naložbe v investicije spremenile svoj značaj iz kreditnega odnosa v sovlagateljstvo, — naložbe v bodoče preusmeriti v investicije, ki ustvarjajo pogoje za visokointenzivno in produktivno proizvodnjo, t. j. — usposabljanje zemljišč s hidro in agromelioracijami, — izvajati zložbe zemljišč in ukrepati v smeri smotrnejše rabe kmetij- ske obdelovalne zemlje, — osamosvajati se v dovoljšnem pridelovanju krme na lastni zemlji ter — večjo pozornost posvetiti biološkim naložbam t. j. obnovi trajnih nasadov in nabavi plemenske živine. Kot prispevek k celovitejši upodobitvi vloge in deleža dosedanje oblike organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva v obratu Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj, v gospodarstvu ptujske občine objavljamo v tem gradivu razporeditev dohodka po zaključnem računu za leto 1977. Prihodek in dohodek sta ugotovljena v skladu z zakonskimi predpisi, delitev pa izvedena v skladu z določili temeljnega zakona o združenem delu in znaša: — prispevek za varstvo okolja 36.296,95 din — članarine zbornicam 219.986,05 din — kazni, takse, sodni stroški 141.605,00 din — zavarovanje premije 1,198.363,60 din — bančne storitve 82.620,10 din — prispevek za mestno zemljišče 4.080,00 din — za občinsko veterinarsko službo 9.055,65 din — prispevek za Posočje 116.945,30 din — čisti dohodek 16,092.578,14 din 4. RAZPOREDITEV ClSTEGA DOHODKA — za realizirane osebne dohodke 11,486.485,57 din — ostali osebni dohodki 1,856.422,17 din — prispevki za stanovanjsko izgradnjo 935.560,05 din — sklad skupne porabe obrata 472.926,00 din — sklad skupne porabe kmetov 100.000,00 din — sklad skupne porabe — solidarnost 366.969,60 din — posojilo manj razvitim republikam 489.017,80 din — rezervni sklad, obrata, občine in republike 349.154,55 din —- posojila družbenopolitičnim skupnostim 36.042,42 din Iz prikazane razporeditve celotnega prihodka, skupnega dohodka, dohodka in končno čistega dohodka je razvidno, da je izostala ena najpomembnejših postavk t. j. formiranje sklada iz čistega dohodka, kar pomeni stagnacijo reproduktivne sposobnosti obrata. V bilanci stanja na dan 31. 12. 1977 obrat gospodari z osnovnimi sredstvi, katerih vrednost znaša 28,812.800,— din, kar pomeni predvsem zaradi pridobitve novega poslovnega objekta v Vidmu 62.5 % večjo vrednost osnovnih sredstev kot leto poprej. Vrednost gradbenih objektov je znašala 22,736.710 din, ostala vrednost pa odpade na zemljišča in opremo. Ocenjujoč vrednost osnovnih sredstev, kot njihov fizični obseg so ta izredno skromna, ker neposredno vpliva na reproduktivno in investicijsko nesposobnost obrata. Obrat je pri gospodarjenju v preteklih letih izoblikoval in formiral rezervni sklad, ki znaša per 31. 12. 1977 2,046.593,15 din. Pravkar je v izdelavi proizvodno finančni plan za leto 1979. Osnovni kazalci izvrednotenja načrta za leto 1979 se v primerjavi z rezultati tekočega leta povečujejo: celotni prihodek za 10