RedaecMn y Administracifin »AMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ NAROčNINA Za eno leto ? 8— *a pol leta , * 5— Za inozemstvo p 2 Dolarja ro»ameina fitev. 20 etn. Si o ms ki GU (LA VOZ E S L O V E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS 5 REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 CORREO ARGENTINO CENTRAL B FRANQUEO PAGADO Concesidn N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesidn N* 1551 CfiTo (ASO) n. BOTNOS AIRIiS, 20 DE OCTCBRB (OKTOBRA) D£1 1947 ' ' O/■' * < fo- - - - Nfeui. (štev.) 97 "Jaz mislim, da bo prišel cas, ko se bodo predstavniki vseh demokratskih sil sveta morali sestati in govoriti KAK MORA BITI NAČIN MEDNARODNEGA SODELOVANJA, kako je treba delati in se boriti, da bi se preprečila nova katastrofa vojne." --------------------------------- JE REKEL MARŠAL TUB ------------------------------ jNa zasedanju II Kongresa Narodne fronte Jugoslavije, je imal referat Predsednik Narodne Fronte Jugosla-y Je in predsednik Vlade FLRJ Marki Tito ^ uvodnih besedah je Maršal Tito J^crtal važnost II. Kongresa, kateri vrgi v dobi polnega razmaha obno-6 dežele. Kongres se vrši v dobi teških med-.godnih odnosov. Mednarodno stanje ^ l&ko, da je potrebno no samo v norosti posameznih dežel, da se zbe-J° vse narodne sile, ki žele mir in Predek vsega človečanstva, temveč, j. 8e vsi narodni elementi na svetu, 8e ^ združujejo v borbi za mir, da , ^družijo v borbi proti onim, kateri Pr*«8 vedno bolj glasneje rogovilijo, jj?‘i onim, ki so pred nedavnim povzro-1 strahovito katastrofo na svetu. Jaz bnS ~~je rekel Maršal Tito—, da ^ Prišel čas, ko se bodo predstavni jj vseh demokratičnih sil sveta mora ®®8tati in govoriti kakšen mora biti mednarodnega sodelovanja, kapre tr.e^a delati in se boriti, da bi se Prečila nova katastrofa vojne 1« ^1 je na referat Maršal Tito in Je rekel; tw°^av fašizma kot agresivna sila Zgodne reakcije, ne samo proti tud, in delavskemu razredu, temveč L1 Proti vsem ostalim naprednim si-, 8veta, so se pričele v raznih de-jjjJt Pod neposrednim vodstvom ko-^ističnih strank in naprednih ele-’ **tov ustvarjati narodne antifašistič-fr- • ............. o 0 J^pbode, demokracije in vseh ne- komunistični stranki ter proti vsem ostalim naprednim silam poedinih dežel sveta. To je bila zamisel mednarodne reakcije, zamisel velikih finančnih mogotcev, katerih interesi so postajali vedno bolj ogrožani, kot posledica velike ekonomske krize, to je radi večanja izkoriščanja delavskih mas me- ^ ustvarjati narocino aniiiasisuc-nte 2a borbo proti reakciji in One so ustvarjene za obram- PfBH • pridobitev človečanstva in ka-Je ogražal fašizem, jašizem se je rodil pod okriljem Darodne reakcije, ona, ga je vzga-Vj>jii Postavila na noge, da je v prvi listala udarniška sila proti de-**uu raaredu, njegovi predstraži sta in dežele, i drugimi besedami povedano, nevarnost velikih socialnih po-kretov. Mednarodna .reakcijonama gospoda se ni prevarila, ko je mislila, da bo fašizem poizkušal, da uniči, ne samo delavski razred, temveč da zatre vsako demokratično gibanje v kraju, kjer bi se priboril do oblasti. Najbolj jasno nam to dokazuje Nemčija, kjer je Hitler uvedel najsurovejši totalitarni državni sistem, potem Mussolinijeva Italija, Frankova Španija, itd. Ampak mednarodna reakcija, na čelu s Dala-dierjem, Chamberlainom, Hooverjem in drugimi se je prevarila, ko je mislila, da se bodo svetovne sile zadovoljile edino s preganjanjem delavskega razreda in ostalih demokratičnih elementov v teh deželah, da bo to vemo orožje proti naprednim elementom. Pozneje, ko je vsem postalo jasno, da je napad glavni cilj fašističnih držav, mednarodna reakcija je mislila, da se bodo svetovne fašistične sile zadovoljile z malim imperialističnim plenom, kot n. pr. z Avstrijo in Sudeti. Toda ti gospodje so se zelo prevarili, ker imperialistični tek Hitlerja, Mussolinija in Hirohita je postal nezajezljiv. Torej posledica: mednarodni reakcionarji so sejali veter, a združeni narodi so želi najstrašnejši vihar. Da je fašizem prišel do oblasti v Italiji, Nemčiji, Japonskem in pozneje v Španiji, bila je to logična posledica protislovja katero vlada v kapitalističnem svetu. To so latentna protislovja med imperialističnimi silami in razumljivo je torej, da je prišlo do takega absurda, da je sin reakcije (fašizem) dvignil roko nad svoje roditelje, da ni poslušal svojih roditeljev in vdaril na vzhod, na Sovjetsko Zvezo in ne na zapad. Agresivne fašistične sile se niso zadovoljile z majhnimi koncesijami, katere jim je odstopila mednarodna reakcija. Fašizem se je s pomočjo mednarodne reakciješ tako razvil, da so meje lastnih dežel postale pretesne, pa je te razširil s težnjo, da bi osvojil celi svet. Celo Evropa je postala pretesna za Hitlerja. Ampak svet je bil to pot, z ogromnimi žrtvami rešen in v prvi vrsti po zaslugi Sovjetske Zveze. Maršal Tito je nadaljeval: In kaj vidimo danes? Vidimo, da mednarodna reakcija poskuša 2 novimi eksperimenti: zopet fašizem. Agresivni, nenasit imperjalizem ohrani vse obstoječe postojanke in za osvajanje novih, odgovarja nazadnjaška agresivna, teroristična, fašistična ideologija in s pomočjo te hoče preprečiti širjenje naprednih ljudskih pojmov o sedanjem razumevanju, da prepreči razširjenje marksizma, leninizma, a prepreči u-stvarjanje pravih demokratičnih dr-, ker ne more uničiti veliko socialistično državo Sovjetsko Zvezo. Danes, mednarodna reakcija, z ameriškimi finančnimi mogotci na čelu so ponovno pričeli s takimi eksperimenti. Zopet in brezobzirno z vsemi sredstvi in v raznih deželah, vključno v zapad-ni Nemčiji ona pristaja na tem, da obnovi fašizem; vnovič pristaja na tem, da napravi iz fašizma udarno si- lo za uresničenje svojih imperialističnih ciljev. Mi verjamemo, da navzlic temu da pridobiva v sami Ameriki fašizem vedno več podlage, bo tudi mednarodna reakcija doživela svoj polom. Podčrtal je potem, da je bila L. F. pred vojno potrebna radi borbe proti fašizmu in vojni, radi razvijanja demokracije proti reakciji, za ohranitev narodne neodvisnosti. Maršal Tito Je naglasil, da je tudi danes potrebna L. F. In danes, v zvezi s tem, ker mednarodna reakcija postaja vedno agresivnejša, ker hoče ponovno uvesti fašistične metode, ker razni fašistični hujska,-či postajajo vedno glasnejši, morajo vse napredne sile, celega sveta, boriti se proti reakciji, katera hoče znova povzročiti tragedijo, kakršno smo pred kratkim preživeli. Zopet je potrebna hrabra in uporna borba proti reakciji fašizma to je: proti vojnim hujskačem. Sedaj se mora točno voditi račun o pogreškah v prošlosti, ker Naroda« front« v nekaterih državah ni- so vedno vršile svoje dolžnosti, niti v času narodno-osvobodilne borbe. Maršal Tito jo nato navedel nekoliko teh pogrešk: “Prvo, ker ni bilo dovolj odločnosti in smelosti; takoj, ko se je ustanovila, protifašistična fronta, moralo bi se računati o tem; da v slučaju fašističnega napada ni mogoče boriti se z de-mostracijami nego, da je potrebna oborožena borba za katero se je treba pripraviti. Drugo, ker se ni imelo vere v moč ljudstva, obstajale so iluzije v vodstvu raznih strank. Tretje, ker na- rodne fronte niso bile borbeno razpoložene z edinstvenim in odločnim vodstvom, z začrtanim in borbenim programom, po jasno začrtani poti. Tu je izjema Grška, kjer je kljub junaški borbi demokratskih sil proti okupatorju, takoj po končani vojski vendar prišla na vlado reakcija, prišli so na vlado tisti, kateri so sodelovali z okupatorjem ali pa lepo sedeli v inozemstvu. Ali prišli so na vlado s pomočjo in vmeševanjem nekih velesil na zapadu, nekih imperialistov, kateri sedaj potom zopet zasužnjene Grške, hočejo znova zajamčiti svoje imperialistične cilje na Balkanu.” Nadalje je rekel Maršal Tito: Mnogi danes mislijo, da so narodne fronte nekaj zastarelega, nekaj, kar je v tej fazi razvitka nepotrebno, itd., ali to mnenje je pogrešno. čeprav se narodne fronte v vseh državah niso pokazale kot zmožne, radi zgoraj navedenih razlogov, danes so te narodne fronte, mnogo delavnejše in jim je treba dati samo nove smernice. Pa tudi reakcija je danes napadalnejša & to fašizem z njeno pomočjo zopet ga glavo,in vojni hujskači PosW* glasnejši. Torej, lahko nastane 11 nevarnost vojske, ako ne bomo d° pazljivi, ako ne vzamemo skuseJr nedavne prošlosti in ne podvza®; naj energičnih korakov proti hujskačem, ako se ne u j edini]® napredne sile ne samo v vsaki ^ posebej, nego v celem svetuj odločnejši borbi proti vojnim čem a za mir. Narodne Fronte se Ujedinjajo v Fronte Miru na Sveti1 To Ujedinjenje Je, Organiziran Edinstven Nastop Za Vzdrževanje Miru in Mednarodnega Sodelovanja “Torej, narodne fronte se ujedinjajo v fronte miru na svetu. To ujedinjenje je, organiziran edinstveni nastop za vzdrževanje miru in mednarodnega sodelovanja.” Maršal Tito je podčrtal, da so narodne fronte velike važnosti za razvi-tek notranjih razmer v Vsaki državi, ako se postopoma pretvarjajo v eno edinstveno obče narodno organizacijo s ciljem uspešnejšega reševanja vseh problemov v državi. One se razvijajo do te stopnje do to stopnje, dokler ne dosežejo edinstven program za vsa prašanja notranjega življenja. Na ta način je demokracija novega tipa v mogočnosti vzdrževati se, ter se razvijati.” Maršal Tito je na to govoril o karakterju N. F. v Jugoslaviji pred vojsko, o njeni vlogi v osvobodilni borbi in v času miru. Narodna fronta Jugoslavije iz pred vojske se je razlikovala od narodnih front v drugih državah, ker ni predstavljala nobenih začasnih Sporazumov z meščanskimi strankami. Ona ni bila ustanovljena od zgoraj navzdol, od raznih Voditeljev, ampak od spodaj, pod vodstvom Komunistične Stranke Jugoslavije. Vodstva meščanskih strank so nasprotna Narodni fronti in njenemu programu. Vodstva meščanskih strank so bila razkrinkana v glavnem že ob napadu na Jugoslavijo a zadržanje teh gospodov v prvih dneh okupacije, je pokazalo, da so za vedno izgubili zaupanje ljudskih množic. N. P. Jugoslavije je predstavljala ujedinjenje vseh naprednih ljudi, vseh antifašistov, vseh onih, kateri so bili pripravljeni delati pod vodstvom Komunistične Stranke za neodvisnost države, kateri so bili pripravljeni boriti se proti okupatorju in njegovih domačih pomagačev. Narodna fronta, katera je imela edinstveni program in edinstveni cilj, je postala trajna občena-rodna organizacija, katere vloga je v osvobodilni borbi bila ogromne važnosti, ker brez narodne fronte, kakršna je obstojala v Jugoslaviji, si ni mogoče misliti tako uspešne borbe proti okupatorju, a s tem vsega, kar so narodi Jugoslavije do danes pridobili. Narodna fronta je po vojski stopila k reševanju novih in teških nalog. Zahvaljujoč se postopanju take narodne fronte, je bilo mogoče v tako kratkem času ustvariti novo oblast od zdo-laj navzgor in priti, vkljub raznim teškočam, do tako hitre konsolidacije in političnega miru. Zahvaljujoč se N. F. je bil tako hitro upostavljen promet, popravljeni razrušeni mostovi, železnice, pomorski in rečni promet. Ve- lika zasluga N. F. je tudi ta, da je večina mest in vasi že obnovljenih ter, da so tovarne začele spet obratovati. Maršal Tito je na to prešel na naloge, katere ima N. F. z ozirom na petletni plan. Izvršitev petletnega plana je velika in teška naloga, katera zahteva največjo pažnjo narodne fronte. Obnovo države, industrializacijo in elektrifikacijo države bomo izgotovili, samo edinstveno-združeni v N. F. Ker ljudstvo tako združeno predstavlja ne samo edinstvo naših narodov, ampak pravo bratstvo in edinstvo v narodnem smislu. Narodne fronte ne morejo zamenjati nobene meščanske politične stranke in je ravno radi tega postala organizacija vsega ljudstva, katere ne more nihče nadomestiti. Na ša Narodna fronta je demokracija no vega tipa, resnična narodna demokra ija. Tako je politično obeležje N. F. v Jugoslaviji, tako je politično obeležje ljudskih oblasti v Jugoslaviji, ker se oslanja na Narodno Fronto in izvira iz njo. Komunistična Stranka Jugoslavije je bila začetnik in organizator N. F. šo pred vojno, Ona je v njo prinesla veliko izkušenj in organizatorjev, kot voditeljev v borbi. Ona je fronti dala v borbi preizkušene kadre, kateri so služili in dandanes služijo, kot prvo borilci sedaj, kakor u osvobodilni borbi, v obnovi naše države. Radi tega ima po teh svojih članih, Komunistič na Stranka, ulogo voditelja, katero ji je podarilo ljudstvo samo. Komunistična stranka nima nobenega drugega programa, razen Narodne Fronte. Program Narodne Fronte je njen program. Ona so razlikuje od drugih strank in od Narodne Fronte, petem, da je bila prvoboriteljica za delavski razred in je dobila radi tega vlogo voditelja vseh demokratičnih sil, kakor v času osvoobdilne borbe tudi sedaj v mirni obnovi naše države. Na koncu svojega govora je Maršal Tito rekel, da sedanja doba družbenega življenja vsebuje sledeče temeljne značilnosti: Prva, pojav fašizma: radi nepre- mostljivega protislovja med imperialisti, se je rodil fašizem s potentira-nim namenom osvojiti si cel svet in to ne samo gospodarsko, nego tudi politično, in to v namenu popolnoma uničiti male države in napraviti življen-ski prostor za tako zvano “višjo raso” in z namenom uničiti vse kulturne pridobitve veta. Druga, velika osvobodilna vojska in popolni vojaški polom fašizma, katero so izvojevali ujedinjeni narodi z So- vjetsko Rusijo na čelu. Tretja, propast starih družabnih sistemov vzhodnih držav, katere so živele na tako zvanih principih zapadne demokracije, in ustvarjanje novih družabnih sistemov v istih državah, na principih resnične ljudske demokracije. četrta, revolucijonarni družabni problemi razvijajo se v znaku borbe proti fašističnimi osvojevalcem, za svobodo in ljudsko neodvisnost, za ustvarjanje pravega življenja, na mesto prejšnjega kapitalističnega sistema, kateri sloni na principih zapadne demokracije. Peta, obnavljanje fašizma od strani imperialističnih sil, kot protiutež rastoči moči demokracije novega tipa in trdnjave proti imperialističnim namenom. \ Šesta, vojno hujskanje in klevetanje novib demokracij. Radi nemogoč nosti, da popolnoma zadovolji svoje imperij alistične apetite, je mednarodna reakcija, kateri načeluje ameriški imperij alizem, tako nizko padla, da se poslužuje najgorostasnejših klevet proti demokratskim državam posebno proti Sovjetski Rusiji in Jugoslaviji. Vojni hujskači delajo v skrajnih naporih na to, kako bi spet zažgali veliko vojno in tako pahnili narode v novo katastrofo. Sedma, nasproti fronti reakcije: fronta miru. Nasproti edinosti mednarodne reakcije in vojnih hujskačev, se uvideva čim večja potreba edinstva naprednih narodov, vseh onih, kateri žele mir in mednarodno sodelovanje, ustvarja so fronta miru, fronta demokracije. Osma, edinost koristi delavskega razreda in vseh ostalih resničnih de- mokratskih sil, posebno v j vzhodno Evrope, a posebej v n&®! ^ žavi, je glavni faktor za ufltvtfrj resnične narodne demokracije n° tipa. Jj | Z likvidiranjem starega dru&^jj reda pri nas, z podržavljen jem P ,1 ter za izdelovanje v roke del^ j* ljudstva, z eno besedo, v ustvafl j® nove Jugoslavije, z novim politi^0 f( 1 gospodarskim ustrojem, koristi J onih, kateri učestvujejo v tem postanejo isti in skupni. J l, Zatorej; kaj je pri nas . Fronta? t £ Prvo, N. F. pri nas je trajna . ^ ljudska politična organizacija, 1 ‘ ^ odrejenim trajnim programom. r l Drugo, N. F. je politično delavnih ljudi naše države, del®^ L kmetov, ljudske inteligence, om^ , žen in vseh delavnih državljan0 ^ je: vseh, kateri delajo v duhu . Jugoslavije. To dokazuje, da imajo naro katerih cilj je bil upostavi- V ^ (j^^nističnih .organizacij v Čile p tej . latinsko-ameriških ozemljih a so izpolnjevali nekaka izmišlje- tov t odila nekakih nasprotnih kro-jj da so delovali proti varnosti ul kontinenta. Objava Vlade nJittgogl 6 Republike zagotavlja, da je lel* Haiog, 0Vanskim diplomatom bila dana ‘ ojačijo in koordinirajo «kitn ilj0 napram Združenim Ameri-Stin avaan ter rušij° obrambo ciji potom sabotaže v produk- čile S hujskanjem v stavke”. Vla-iloVatliske Republike je obtožila jugo-diplomate, da so krivi, ker L UU BU IVA IVA, $ % I ,? komunistično časopisje, ka-•4 ci lati^lJlekateri komunistični poslanih ^ko-ameriškega ozemlja, so za-A- VijataasPfotno stališče napram reso-^efijv’. ki so bile sprejete od strani j' v j h držav na zadnji konferenci f Jaueiro. ^3ki V Povdariti, da Jugoslo-f v41i v ^Plomati se niso nikoli vm-eše-ovanje, ki je v nasprotstvu ^ -0v° cU111 me^narodnega prava ter nji-|l « gla,? Vanje ni nikoli zašlo iz okvir-'Ijejo Ue§'a običaja, kateri ne izklju-■•^jev1110^0^0 vpostavitev dobrih od-R4 jj 2 organizacijami med svo-Večkrseljenci v doticnem ozemlju. at Se govori v objavi tajništva 4U ® Vlade o ustanovitvi v Beo-°kake 1 ‘ mednarodne komuni- sklepu konference komunističnih zastopnikov devetih držav, ki se je vršila v Varšavi. Ta obveščevalni zavod nima nikakih vezi s komunističnimi strankami v Južnoameriških državah, kakor tudi nimajo s tem uradom nikakih vezi dinlomatični zastopniki Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Poslauištvo FLRJ v Argentini je predstavništvo naroda Jugoslavije in Narodne Vlade, katerega namen je: delovati za čimvečje zbližanje odnoša-jev med vladami obeh dežel. Iz tega je razvidno, da objava čilenske Republike je sama izmišljenost,' ki edino lahko vzbudi začudenje vsled vsebinske neverjetnosti. Omenjena objava čilenske Republike govori obširno o nekakem fantastičnem delovanju Generala Iliča, pripisujoč mu, da je bilo njegovo delovanje namenjeno praktično uvesti prej omenjene namene. V resnici je bil General Ilič, kot diplomatični zastopnik vabljen, da prisostvuje pri oddaji Pred-sedništva v Republiki Čile. Med njegovim bivanjem v čile, držeč se svojih pooblastil je vzpostavil Stike med jugoslovanskimi organizacijami, da bi spoznal želje teh ter potrebe, ki bi jih na ta način in v slučaju potrebe zagovarjal pred oblastmi v čile. Enako in in na noben način ne more to služiti ot temelj slabonamernim obtožbam, ki mu jih nalaga Vlada čilenske Republike, ki se nanašajo na nekake tajne odnošaje s Komunistično stranko v Čile ter da je imel General Ilič, kot predstavnik FLRJ, zvezo z nekaterimi predstavniki političnih agrupacij, ljudskim gibanjem in čilenskimi strankami, med katerimi so tudi predstavniki komunistične stranke, ki je imela svojo representanco v Vladi. Med čitanjem objave čilenske Republike, ki je pisana z zlobnostjo in mržnjo napram jugoslovanskim narodom in naši Ljudski Vladi, sem, z velikim začudenjem izvedel, da bi se preselil z nekaterimi nameni tudi jaz v Čile. Odločno zavračam te trditve in izjavljam-, da ni bil nikoli moj namen odpotovati v Čile. Te neresnična trditev je zame en dokaz več nedostoj-nosti in lažnjivosti v čilenski objavi. Zanimivo bi bilo vprašati glavno tajništvo Čilenske Republike: od kje so bili obveščeni o mojem potovanju v čile ter kdo je skoval te absurdne laži? V zvezi s tem je pravilno, da se omeni grški pregovor, ki pravi: “Kogar Jupiter hoče kaznovati, mu najprej vzame razum”. , Kot glavno osebo, ki bi imel stike z voditelji komunistične stranke v čile, se imenuje Andreja Cunjo, čilenska vlada je objavila bombno neutemeljeno izjavo, da je Andrej Cunja prikrival prihod “mednarodnih komunističnih agentov” v čile. Razumljivo, da Cunja pri izvrševanju svojih poslov, ki so mu bili poverjeni, je bil v stiki z narodnimi jugoslovanskimi organizacijami. Imeti odnošaje, to se pravi odnošaje z organizacijami svojih rojakov, je to najnavadnejša naloga vsakega diplomatičnega zastopnika. O zadevi “številnih mednarodnih komuni- tudi diplomatični potni list ter ga nato izgnali v Mendozo. To je dokaz, da so namenoma in premišljeno hotele čilenske oblasti vplesti v zadevo odlično diplomatično osebo, da bi na ta način v čim več ji luči pokazali trditve fantastične objave. Na vse prej omenjeno, odločno in celotno ponovno zavračam vse fantastične žalitve in izmišljotine v objavi glavnega tajništva Vlade Republike Čile, katera delujoč pod pritiskom nekih inozemskih sil, ki so usmerjene,- da bi v čile in drugih ameriških deželah javno mnenje o življenskih potrebnih vprašanjih v lastni državi usmeri- li v napačno stran ter s željo, da bi pomagali onim reakcionarnim krogom, ki neprenehoma povzročajo nered in nemir, da bi tako povzročili neprija-teljska čustva med narodi celega sveta. Povdarjam, da današnja doba družabnega razvoja vsebuje značajne temelje vspodbjijanja za vojno ter obrekovanja napram državam nove demo- stičnih agentov”, o katerih se večkrat ikracije. Ker je nemogoče popolnoma omeni v objavi Vlade Republike Čile, je to navadna bajka preračunana za prevariti lahkoverne ljudi. Ne bo mo- ugoditi imperjalističnemu pohlepu, mednarodna reakcija se vzdržuje z najostrejšo žaljivo kampanjo napram goče vse to, kakor pravi jugoslovanski demokratičnim državam-. Posebno v pregovor: “Strah ima velike oči”. Vlada Republike Čile, toliko s svojo notranjo, kakor zunanjo politiko, se nahaja v popolni odvisnosti nekaterih inozemskih sil in brez odpora izvršuje želje svojih gospodarjev, ki hočejo naprtiti krivdo za svoje katastrof no ekonomsko stanje na nekaterega tretjega in se poslužujejo v tem slučaju pravljic o “mednarodnih komunističnih agentih” ali “komunistični nevarnosti” ter širjenja raznih izmišljotin. Vlada Republike čile je spretno izkoristila navadno potovanje v čile Svetovalca Poslaništva FLRJ, Daliborja Jakaša, da je zgradila stavbo iz kvart iz svojih neumnih in izmišljenih trditev. Torej, preselitev enega člana Poslaništva iz sosednje države v čile, bi ne smela povzročiti nobene sumlji- zadnjem času se vodi napram moji državi ostro lažnjivo in obrekovalno kampanjo, ki je polna laži in obrekovanja različnega izvora. Prav dobro nam je znano, da ni to prva in ne zadnja provokacija povzročena pod pritiskom mednarodne reakcije in imperialističnih krogov. Vsled napada Vlade Republike čile potom najfantastičnih obrekovanj napram FLRJ ter radi izgona zastopnika Jugoslovanskega Poslaništva, Vlada FLRJ je odločila prekiniti diplomatske odnošaje z Republiko Čile, ker je to edini korak,-katerega se more zavzeti napram storjeni krivici Čilenske Vlade. Pripomnim, da je moji Vladi znano, da omenjena kampanja napram Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji vosti. Svetovalec Jakaša *se je preselil j in svojim diplomatičnim predstavnikom v čile, da po predpisanem načinu izvrši potrebne zadeve za vzpostavitev našega Polnomočnega Ministra v Čile ter da obenem obišče našo številno naselbino. Zloglasna osebna pisma, katera sta si izmenjavala soproga Jakaša, v katerih se govori, da se najdejo podatki o vezi s komunističnim delovanjem, ne vsebujejo drugih novic, kakor pripombo o doseženem uspehu med našo naselbino v čile glede pobiranja pomoči za vojne sirote v naši domovini ter ni sluha, da bi se omenjalo o kakšni komunistični agitaciji, kakor hoče to Vlada Republike Čile naprtiti Svetovalcu Jakaši. Med takozvanimi “dokumenti”, kateri se pripisujejo Svetovalcu Jakaši, se omenja nekatere v katerih se govori o stanju v Čile. Taki dokumenti — četudi bi obstojali — smatram za zlobno skovane in podvržene Svetovalcu Jakaši v svrho provokacij. Zanimivo je tu pripomniti, da Svetovalec Jakasa je že imel v rokah vozni listek, da se povrne v Buenos Aires in bil komaj tedaj aretiran od strani čilenskih oblasti, ki so mu odvzele vse reči, kakor ni v korist Čileju in čilenskega naroda, temveč, onim ki hočejo motiti prijateljsko medsebojno delovanje med narodi in ki za dosego svojih ciljev uporabljajo čilensko Vlado. Pričela je to kampanjo ena velesila, ki vedno več vodi notranjo in zunanjo čilensko politiko. Ob koncu moram tudi dodati kako so nekateri policijski uslužbenci v Argentini postopali s zgoraj omenjenimi jugoslovanskimi diplomati. Svetovalec Dalibor Jakaša in Upravnik Poslov v Čile Andrej Cunja, so bili izgnani iz Čile v Republiko Argentino, Mendozo, od koder so bili naslednji dan odpeljani na glavno Policijo v Buenos Aires, kjer je bil zadržan Svetovalec Jakaša do 1.45 ure popolnoči, dne 11. oktobra, v družbi z Andrejem Cunjo. Navedeni policijski uslužbenci so s silo skušali izpraševati Svetovalca Jakaša, ga slikati in vzeti odtiske prstov, in to na tak način, da je to dovedlo Svetovalca Jakašo do gladovne stavke v znak protesta. Glede postopanja, ki je bil pri tem (Sledi na naslednji »ti-aui) JUGOSLOVANSKA VLADA JE PREKINILA ■B| y MEDNARODNE VESTI DIPLOMATSKE ODNOSA)h^S 'CILENSKO » » OBTOŽUJE ČII.ENSKE OELASTI, DA KRŠIJO ^EMELJNE’, PRINCIPE MEDNARODNEGA PRAVA I ;JK6W.l | Izredno vojaško sodišče , je obsodilo na smrt 14. partizanov, med katerimi se nahajajo štiri ženske. Dne 15. t. m. bo odpuščenih iz službe BEOGRAD, 11. oktobra. (UP). — rablja najbolj fantastične laži prot? ;6.000 javnih mdu/.bencev; tekom naslrd Jvgoslovanska vlada je prekinila di- jugoslovanski vladi. Ker delovanje ji: njih dveh meseci v *e drugih 1.000. Kot sv reducirat plomatske odnotaje s čilensko, ker je goslovanske vlade ns opravičuje ukr- zatrjuje se hov , a ta na,Mn re ta dne 8. t. m. izgnala dva jugoslovan- pov, ki jih je podvzela čilenska vi?da državne §t roške, tka diplomata s svojega ozemlja. Je jasno, da je to postopanje del in p TRST Ogrniti nogometaši so se imeli merit* mestnem igrišču s “zbrano” skupino * f}' žačanov. Tekma je pričela, nakar le stopnik ogrskih nogometašev prijel tfl' gram za prenehati tekmo in hitro za druzega v katerem jim je bilo naroč' se vrnejo domov. Kot se zatrj'*’’ •m * Dne t. m. se ležilo okroa VSEBIITA JUGOSLOBANSKE IZJAVE Ministrstvo za zunanje zadeve je ;’ledica “o premišljene; kampr. j s i,.*... ki m v skladu z interesi Cileja m n:0 sko vlado, da ni postopala samostojno »*** ljudstva temveč je naročeno po ^v^i^l^;^,.u^^^°si v zadevi odstranitve teh dveh diplo- ekspanzijomsticnih težnjah gotovm v: IOsvobodilne l.onte . Proslave so matov in označuje kot popolnoma ne- esil-.kl v vedll° Večj,1 r'° utemeljene in brezsmiselne vzroke te- tra”J° f fnanJ° Pohtl,ko . ga postopanja. I kl *a Je Cll“ 65 r 1 vlada odgovarja povsem kampanji :z mišljotin proti Jugoslaviji, kat?i. povzročitelji so velesile, ki sku aic onemogočiti prijateljsko sodelovanj med narodi. Izjava pravi doslovno: “Cilenška Te velesile uporabljajo v ta namen vlada je hrutahio prekršila najtemelj- čilensko vlado. Postopanje čilenske nejši izmed principov, ki urejuje med- vlade dokazuje popolnoma sovr: nr rodne odnošaje. Dne 8. oktobra je razpoloženje naprav Jugoslaviji. Rad' čihnaka vlada izgnala s svojega ozem- tega jugoslovanska vlada smatra; d: lja funkcionarja Jugoslovanskega Po- nima vzroka, da bi še nadaje vzdrže slani-štva v Santiago de Chile, Andre- vala diplomatske odnošaje z vlado, ki podporo ia Cunjo in tajnika Jugoslovanskega ne more svobodno in neodvisno odlo PhlaniŠtvn, v Buenos Airesu, Daliborja čati o svojih odnošajih z drugimi drža Jakašo. vami, in radi tega jugoslovanska vlad? Črnska vlada je svoje postopanje se je odločila prekiniti svoje diploira skušala opravičiti z razlogi, ki nimajo tične odnošaje z vlado Republike oi prav nebene podlago in istočasno upo- ,le.” naj ra*' tržaška skupina je bila sestavljena *z nih ustanov — brez komunistov. I lil je vršila velika piosla ‘Narodne ■ je ude tristotisoč osel). * ITALIJA Zunanji minister grof Sforza In zastopnik F.L It. Jugoslavijo Mladen Krkovič sta razpravljala o trgovski poogdUi, katera ima v kratkem stopiti v vel avo * ALBANIJA Iladi izdajstva . protidr.-.avnega rovar- brez komunistov, je šport, toda ako je tržaška “skupina sledovala pri tem gotove namene, **l " I čudnega če so ogrski igralci spravili J?r| in odšli. * POLJSKA Dne 7. so se zbrali v Varšavi zaS*° . niki ljudskih republik in zastopniki f8 I ?T°sp ,'vai kudi Jugo »lov« Udrij coske in italijanske kom. stranke pretil sli so svetovni poritični položaj, nakar • I uvideli nujnost ustanvitve informat*v | ga urada 7“ f } I r Ja \ * ( Za sedaj tvorijo informativni ur« s ‘a S, ienja je vojno sot./šče obsodilo na smrt sedežem v Belgradu sledeče države: P' 16 Albancov. Obsojeni so dajali vojaške In politične tajnosti dii lomatični misiji | Združenih d v,'.a v od katere so prejemali ska, Ogrska, .Jugoslavija, Romunija, garija. Češkoslovaška Sovj. Zveza, FrJrl Bi cija in Italija. prizadet fvetovalec Jakaša in Uprav- mi principi Mednarodnega Prava, do- nik Poslov Cunja, sem predložil pri Ministrstvu Notranjih Zadev energičen protest o postopanju policijskih usluž-bencev napram imenovanim diplomatom. Istočasno žoleč ohraniti obstoječe odnošaje med našo državo sem predlagal Vladi moje države, da bi odstra-r.-ii Svetovalca Jakašo, čeprav vsa de naša to v lastno zaščito in v obrambo Ameriškega Kontinenta. Po prekinjenju diplomatskih odno-šajev med Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo in Republiko Čile, js čilenska vlada objavila več novih izjav, katere tudi niso resnične in v njih samo nadaljujejo z obrekovanjem na pram Jugoslaviii in nje nnrodu. M" cesto pohištvo ter ga poškodovali. SKUP*® j banditov je vdrla v prostore avtom0 ' I ki J,| la r jan-a jaino dokazujejo, da Svetovalec ram izreči nekoliko besed vsled kroko Joka'a nima nobene krivde. dilovih solz prelitih od čilenski viri V jutru, dne 11 t. m. kakor je že radi “žalostne usode” jugoslovanske povedano je bil Svetovalec Jakaša iz- ga naroda, kateri po njeni iziavi se ra puščen na svobodo, toda na neprija- haja “pod jarmom stroge drktature’ znn rrč‘n. ker peljan ie bil v nepo- Nai ve čilenska Vlada, da junaiki j ' r” 'n krai 7?uenos Airoške okolice, od goslovanski narod je tekom vse zadrt' koder je moral poš do svojega stano-1 vojne branil s krvjo svojo neodvisno.1) vanja, kr.mor je dospel šele ob 4 uri ter da so iz svoiih vrst in po sv j zjutraj. volji izšle ljudske oblasti in Via "a Glcds Cunje, on na žalost ni še iz- ki danes vodi Državo, miščen na svobodo. Pripomnim, da i Narodi Jugoslavije. katcr> so pr ’ -o Upravnik Poslov Cunja je bil na Po mogli s tolikimi s tolikimi žrtvami zr. lici ji izprašan, slikan in daktilosko- .demokracijo in svobodo, ne morejo od Soriški Slouend Izuen Zokonfl Naša sončna Gorica preživlja črne ure. | *a- Razbili poliištvo zidarskega n*o Odkar je Italija prevzela vso civilno in j Simšiča v ulici New York in ga nato vojaško upravo v Gorici, je mesto v ro- j tepli. V btražcah so pometali vsen.' s < kah peščice terorističnih pobalionv, ki na- Rk**>* delavcem in njihovim družinam padajo Slovence, razbijajo slovenske lokale. Karabinjeri pa mirno gledajo te stvari in se obnašajo, kakor da se jih ta zadeva prav nič ne tiče. JNi ga Slovenca v Gorici, ki ne bi bil te dni napaedn. Dan prihoda Italijanov v Gorico bo zapisan v zgodovini soriških Slovencev kot najbolj tragičen dan, ki se je pričel z nezaslišanim terorjem neofašističnih in kva-lunkvistlčnih elementov. 'Goriški Slovenci opozarjajo vso demokratično svetovno javnost na sramoto, ki meče temno senco na De Gasjerijevo Italijo. Hkrati pa pozivajo vse jugoslovanske in slovanske brate, da jih v teli črnili dneh ne pozabijo. Slovenske zastave,ki vihrajo onstran j železniške proge, ki pelje v Soško dolino, pa so vsem napadalcem resen opo-I nvin, da stoji na pragu (Sorice Jugoslavija j nova Jugoslavija. Teroristična dejanja fašističnih pobalinov so se pričela z grozilnimi pismi, že 12. septembra so pretepli na ulici dr. Devetaka in vozača Oriona. Naslednjega dne skega podjetja Leopolda Doljaka, je prisilila, da je odprl blagajno, so mu odnesli ves denar. Lastnik kava ‘■Viatore” je zaradi vandalskega uni5f I j nja oškodovan z milijonsko škodo. ftgo na histeričnih Italijank je napadala llcj letno Slovenko Leban Gizelo, jo poP0®^ ma slekla in teptala po tleh FašiS^S sodrga je izropala ter razdejala trfc*** fJM | Petra Čermelja na Korzu. Dne 16- v tembra okoli treh popoldan so zopet * rele na Korzu pred Ljudsko založbo 'CS c 'a, venske knjige in časopisi. Italijanska cm, 4o ptr licija je mirno gledala, kako so šovin ni napadalci zažgali pohištvo dr. J°9 Grudna. Opustošili so vinotoč Zimic in stilno ‘‘Pri pomladi”. Istega dno P°' dan so znosili pobalini na Korzu 111111 piran. stopiti svojo svobodo, kakor to stor jo i*10«''1 sf) napadli dr so razbili okna dr. Rutarjeve hiše. Poti rudna in vrgli dve >k!ir>čnjoč moio izjavo, ponovno vlade nekaterih držav, ki ne sano, dt povdarim, d” čilenska Vlada v splošn' odstopijo, temveč izdajo svobodo evo rrgnrnentaciji in v opravičbo slabe,1’ postopanja napram jugoslovanskim diplomatom, ki ni v skladu s temeljni jega naroda. Euenos Aires, dne 13. oktobra 1017 bombi >. rubl jevo slovensko gostilno. Dne lt. septembra so razdejali prostore fotografa Kleindlensta na Travniku. Prizanesli niso tudi zadružni menzi v prostorih gostilne Central. Zažgali so slovenske knjigo Ljudske založbe. Nezreli fantiči so jugoslovanskih zastav ter jili zažgali-lijanski karabinjerji niso ničesar ukre*1 ti# Ko so napadalci vdrli v Figlovo go®1 so se znesli nad vsemi Slovenci, kiB° v gostilni. bi'' Vse to se lahko dogaja zaradi tega. Sff FRANCE PIRC ODPOIOVAL V DOMOVINO POLNOMOČNI MINISTER IN Pr SLANIK F.L.R.J. GENERAL MAJOR |zasmehovali ^goslovansko zastavo. Raz- I dejali so prostore slovenske gostilne Leo- polda CeSKuta. Fašistični napadalci so razbili Prestontovo trgovino mehaničnih in električnih predmetov na Roosveltovem korzu Banditi so napadli tildi Davorino Vsted zadnjih dogodkov ter da o teh podrobnejše obvesti svoio Vlado, je Minister Gen. Major Frarce Pirc odpotoval v Jugoslavijo, dno 14. t. m. zvečer, E£ndar (»ušiljate znvoj«* v m bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do na>e domače tvrdke čevljev, ki ima nala'č v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pism ‘-im uh lelefoničuo do: llraiov Hi&ialLH CENTKNERA 1140 U. T. G0-017G BUENOS AIRES imajo fašistični banditi v Gorici l)r0' ie * roke. Ves fašističjii kriminali, ki ga slej dopuščala zavezniška vojašlta l*l’r‘l[j se je spravil nad slovenski živelj. Toda vse zločine, ki so bili izvršeni nad g°r nvi Slovenci, bo morala Italija daja1* j( govor. Naše ljudstvo ne ho klonilo, preživelo temno dobo fašizma, pr®^v.. tudi bridke preizkušnje med drugo . tovno vojno. Glavni odbor Demokrat'1^ Fronte Slovencev v Italiji Je prosil e«1 RojaHi v Rosario in Prov. Santa Fe fv potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traductor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 ROSARIO no vlado FLRJ v Beogradu, da se gično zavzame za zaščito Slovencev italijanski vladi, ki je sprejete obveze ^ rovne poogdbe prekršili takoj ob Prff en tiv *:6 'i'a Hg, te n bi, co 'o ■if mu oblasti v Gorici. Po prevzemu 0,)'a, se Je nasilje nad Slovenci še pove^®. Bevkovo, ko je needljo 14. septembra po-popoldan prevažala svoje pohištvo. Pobalini so napadli prostore Pokrajinske fede-! racije KP1. Hrabri člani pa so preprečili i popolno demollranje prostorov. Dne 15. 'septembra so si iitbrali kot predmet svoje-jgtt napada Klaverovo trgovino in znano restavracijo ‘-Pri MaksU” v Ulici sv. Iva-jna. Poškodovali so trgovino urarja šuligo ! ja in razne trgovine v Raštelu. Približali ,so se tudi sVetogorski postaji, vendar so jih čujefi Solkanci nagnali. Italijanski šo-; vinisti so prebledeli, ko so se pojavili na j trgu pred svetogorsko postajo jugoalovan-ski tanki. Vdrli so celo v bolnišnico v uli- ( ci Prigata Favia in pretepali slovenske svoje veselje ob zgodovinskem dog°( ;bolnike. Razbili so stanovanje sadnega ve- ko je po prestanih preizkušnjah letrgovca Lojzeta Kumarja. Razbili so desetletjih napočila ura večno zdrl1 okna slovenske kavarae Rudolfa Bratu- J 2 l»i»t»kinvl Jugiilovanikimi «»r®di JO1 'otlf' Slovenci so še vedno izven zakona. ^ sti mirno gledajo te pogrome proti ^ Vencem. Mnogo Slovencev je težko ,,j liih, število mrtvih Se ni znano. Siovei’'’ imovina je v glavnem Uničena. Med tem, ko doživljajo goriški Sl°' 408iavl! pozd'*1' to gorje, pa je slovesnsko ljudstvo 1111 področju, ki Je pripadlo novi Jugo8,f''i||(i z velikanskim navdušenjem jugof-lcvansko vojsko, ter se zbira n* ličastnih zborovanjih, na katerih izr* iui" •iti B> 0 Tf je * tele a t««1 oče'11 rjuJ*- 1 ra*-Spof lili nif lStof fr»c rotff ar ivnf SLOVENSKI G L A S Str. 5 SiomsKi glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON LISTA 5150 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Dirocior: I.ADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALJ c PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA si”“» *<«•u t. «..» Iueoslovl!l £°™nel RamAn Lista 5158. U. T. 50-5502. ?,lovenskin<0 £ v£, Samn^>0,TI0<, Slovencev: Centenera 22-4!» U T n’ 1701 fdrjT DconV San Blas 1951. U. T. 5!)-3t?fi7. • .e Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek. A v. Fr. Beir6 4916, T. A. 50 - 5591 POČASTITEV SPOMINA POKOJNIH;kratek Prešernov življenjepis in obraz-ČLANOV SLOVENSKEGA DOMA |ložil o njegovih glavnih umetniških Kakor .je bilo javljeno v pretoku številk! Tl,(li mV '^vih Pesm* «> naS! 7. A S T O P N I K I : Pinzon Kosa°-)0 -'n °*co-'co: Piane Kurinčič — ok.olico vršila .spominska slovesnost prihodnjo nedeljo -O. oktobra. V a pokopališču čakariti in deklamatorke lepo deklamatorji recitirali. Lahko rečemo, da nam je danes Prešeren dražji kakor nikoli poprej. Bi’ aav«dro in okolico: Viktor Metijak: Ramallo 4962. ‘enos Aires, 20 de Octubro dc 1947 No. 27 La Recanstruccion de Vugoslam j la Juventud dc ^ri6diooS, revistas, libros, earla- se zberejo vsi člani društva Slov. Doma. jje brez dvoma v umetniškem pomenu znanilec tega, kar so naše ljudske množice .stoletje kasneje uresničile v krvavi- narodno osvobodilni borbi. Ko je že davno strohnelo njegovo truplo, je vstal velik in nepremagljiv: “S seboj povabnbim vas junake, vas, kierih rama sc ukloniti noče. Uresničile so sc njegove besede, ker •n.mnei in prijatelji pokojnih pred Pan teonoin “Kslava” ob 10 uri. kjer se postavi spominska plošča pok. I)r. V. Kjudru. Nato se vsi skupno podamo na grob pok. Franceta TrebSeta, kjer se tudi položi spominka plošča. Ob 17 uri se bo pa vršila v društvenih orostorih Slov. Doma. ulica San Blas 1B51 spominska slovesnost, kjer se bo v kratkih govorih omenilo življenje in delovanje pokojnih na društvenem polju. U I taiH' •! I C nv ....... !jih je vodil po slovenski zemlji v nnj-’večji borbi, ki jo je kdaj bojevala slo- •' ttotieriR • ■' l“v perioaicos, revistas. Jibros. carta- reconstnieei/i la partlclPaci^ exitosa one la Juventud Yugoeslava tiene e l9Cj£S“- nU1GStra Ma,dre Patria- corao armismo de la rapidoz co ■ l^on^adas .luveniles cumplen la3 div ■ - - aas Por el Prim or Plan Ouinquenal. jj0 - de36°, entrr;r a detallar los provectos que los Pn-blos de ‘ o-aaleg l- i”^a?ieildo rea3ldad dentro del pla^o previsto por el Plan, en ? flUe a* 6 ?na firan Participaci6n smo moitrar la forma ^ion ?, f °°nocer en el extran-iero esas realizacionss, y ln burda defor 'fjetos a intr-Sf J>*J-U i13,30 por los 6rfrai103 informativos internacioiiales por todos Partlculares nom,^^ana de PreParacion de la opinion publica, para cuando lleguf s o»rirrt?j embarcarse e.n una nueva campana de “liberacion de los pu c°ti la »Jr0?,!101,barbarke del este”. La semejnnza que esta actitud tien< C°^orta ~ ana' es aiarmante, pero la incredulidad con quo es recibida re-{; ite .canipa^-1 ba sido desatada en primer termino contra nuestra Ma , Mas p ’ pu!>s es a3^ p1 donde los Pueblos que lian salido de la guerra con ^ ramh 310rmes’ ban s3do 3os primeros en reconstrirr su economia dandole ^ Juve^0 pro"resista P°r medio del Plan Quinqucnal. En esta reconstruccioi 58 bbinV *;iene una participacion activisima, por lo qus constituve uno ds os predileetos de la “informacion objetiva”. |^orjjja?.v,e 110 cabe en la cabeza de quienes dirigen y redactan esos organou 8 eni*.lrI03 que deber^an ser elementos educativos para el pueblo, y no me-ll|,eda finC3as comerciales, el hecho de que una juventud como la yugoeslava r®°i6n .sus energias con tanto desinteres en pro del binestar futu.ro de su eraciA \ndo. en emPresa basta la vida, como lo hiciera en la gusrra de ? c°jjoc Nacional. En realidad, aunque lo comprendan asi, no pueden dar ^ §Tan ] SU °P'n^°n libre y sincera pues esta no consultaria los interfer>3s de f;s em.presas que sostienen a la prensa con avisos y propaganda. “ldudable que si algun Rockefeller hiciera una donacion de varios P j dolares para alguna obra de caridad, no babrai ningun inconve-0 e« n1ar amPlia publicidad a “aetos magnanimos” de esta naturaleza. **°c° -CaS0 de ^a ^uventud Yugoeslava son jovenes anonimos que dan lo ^ece ^lencn para el progreso de su nacion, por lo que ose sacrificio no Pren«nSe^ dif™dido ya que aquellos jovenss nada pueden hacer por la s.QSa objetiva”. K laagse que la Juventud Yugoeslava no trabaja sola, sino que la acompa-u 8adas juveniles albanesas, griegas, bulgaras, chscoeslovacas, etc. c*, j,e n ffrupo de jovenes americanos quiso participar en esta gesta heroi-' o el permiso le fue negado. udablemente, de haber visto la verdad con sus propios oj os, hubieran ascarado alos detraetores de la Juventud Yugoeslava, PROSLAVILI SMO F. PREŠERNA j vensko ljudstvo. Zato je tildi Prešerna ir i io i t i uotrdila naša osvoobdilna borba, kot V nedeljo dne 12. oktobra smo v slovenskega pesnika, pop »klanskih urah v uredniških i11"^s;vcs slovonski narod proslavlja našega velikega pesnika in k tem proslavam se pridružimo Indi mi v izseljeništvu. K naši nedeljski proslavi samo dodamo to: Čeprav je bila ta proslava brez velike pronaganae, prostorih Slovenskega Glasa otvo-rili našo skupno knjižnico. Pomemben govor k temu je imel izvoljen knjižničar tov. Januar Gregorič, ki ,ie v kratkih besedah pojasnil kakšne knjige vsebuje 1a nova knjižnica ter da so to samo one, ki so izšle po osvobodilni borbi v naši domovini. Povdaril je kakšen pomen ima knjiga in priporočal našemu članstvu naj bi se z vnemo oprijelo naših knjig in jih čitalo. Knjižnica je na razpolago v naprej vsem elanom naših organizacij. * Isti dan smo tudi v prostorih Ljudskega odra proslavili našega velikega lesnika Franceta Prešerna. Tov. Vlado Krmac je v pripravljena smo vkljub temu pričakovali voejo udeležbo naših rojakov. Ne mislimo s s tem na celo našo javnost, pac pa na one rojake, kateri se vedno nazivajo •zavedne” in “kulturne , kateri pa nimajo ne zavednosti in nra piavc u tare. Dokazali so to s te.n. da se n so udeležili Prešernove nedeljske prosla- ve. V prihodnji štev. .Slov. Glasa bomo «3T KJS' J.’ laVoi'pn.Bl,vi 0 casas sobre un tota! de 2.430.534 casas que iia-bla en la vispera de la guerra, fueron destrufdos o 'llevados por el enemigo: 24.6% de frutales, 28% de vinedos, Gl.6 por ciento de equinos, 55.6%, de vacunos, 68.3% de lanares, 58.7% de porcinos, 54.4 por ciento de aves de corral y 41.6% de apicultura. El enemigo se llev6 1.810.304 vagones la textil 5/3.4%; metalfirgica 49.8 motoras llevadas o destruldas 978, das 465 (76%). Vagones llevados truidos 976, danados 476 (84%)' lot* dai' 0» Aut» mOviles 30.238, autobuses 5.920, tas 225.000. Fueron destruidos los randes puentes que liabfa (5.450 nl ^ en total); 1.685 puentes de acer° y mento; 1.875 de madera; el S5% “e hospltales; el 68% de todas las otraS sobre 10.900 & talaciones sanitarias las fueron destruldas 5.397 2.495. El enemigo se ensaiič especia te contra centros culturales, teatros, ,d» m«* mente destrufdos. TambiSn anlqulla'rDt, red telegrčfica y telef6nica y 28.000 numentos, universidades, bibliotecaSi seos los cuales quedaron casi co»P •«- •»/)0 til*’ d * metros de camino. Fue completa trucCiOn de las instalaciones portvi^^ solamente los italianos se Uevaron ^ millones de kilos do tabaco y 9,a9^ ^ de oro en lingotes y 29.951 de Plat*^ tenecientes al Banco de !NTaci6n de ocupada por ellos. Ileconstruccifin Ue Yugoslavia— Este prop6sito tuvo eco tanto en ^ venia corno en Macedonia, Honte Dalmacia, Servia, liosnia, en una Pa en todos los pueblos que forman la ^ publica Popular de Yugoslavia. Este p6sito al igual que el de ayer, de contra la bestia nazi-fascista, se con un dia en una obsesičn en čada uB ble si se contara con un apoyo efectivo de de cereales; 1.766 de lana; 495.890 pie- zas de arados y casi la totalidad de las parte de los asociados, que por otra par te son los directamente interesados. j Esos mismos asociados, si en lufear de criticar a la Juventud por la situacKm en que se halla y que acabamos de plantear, meditaran un poco sobre este tema, lje-garfart a la conclusin de que ellos mismos son los culpables de que sus hijos 110 se- terreno fertil para la germinaciOn de in- pan hablar bien el esloveno. Lo que im-fluencias extranas. No nos podemos coni- porta entonces, es encarar el asunto con parar al pueblo inglSs, pongamos por caso tornado al azar. Esto en lo que a ira-dicionalismo se refiere; sin ir mis lejos daremos un ejemp]o que aclarari lo que deseamos bacer ver. Despučs de las Inva-siones Inglesas efectuadas contra las P10-vinclas Unidas del Rio de la Plata en los afios 1806 y 1807, muchos offciales y soi-dados ingleses se radicarou definitivamen-te en el pais, constitnyendo familias ' bre de trabajar, de construir tar, ievantar a Yugoslavia d< en la cual la hablan sumido los in res. La terminacion de la guerra eIlC011 pa''11 cst»l la econon.la naclonal, a pesar de construcci6ti que ya los ejčrcitos nos habian llevado a cabo, en un de inaccifin, un desorden sin igual. ci6n de marcos, liras, coronas, etc ello en abundancia y sin garantia taria de ninguna especie. .. Hanvbre, desnutricion que (lej6 Pr° das huellas en los centenares de n>> seres de todas las edades, quienes Krojačnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 22642 T. A. 59 - 1232 .- 31 - 1774 O- Kako Izpolnuie Petletni Plan Napredna Jugoslovanska Mladina Meseca septembra so odšli iz mladin- 'polnih 5 mesecev. Seveda ,1e bilo treba skih delovnih brigad, odšle so brigade druge skupine tretje izmene. Pet nvese-Cev je poteklo odkar so prve mladinske delovne brigade zastavile krampe in lopate in pričele največje delo prvega leta naše petletke. V teh 5 mesecih so skoraj •lan za dnevom beležili velike delovne zmage naše mladine. Pri tem smo šele prav spoznali kako ogromno nalogo je prevzela ljudska mladina Jugoslavije ko se je zavzela zgraditi Progo šamac—Sarajevo. Kdor je še pred petimi meseci podvojil. ali bo mladina vse to zmogla, je danes, ko jt.e vidi dosežene uspehe, lahko t>’dno uverjen, da bo 29. novembra pripeljal vlak od šamca po vsej progi do Sarajeva. Mladi graditelji proge so seveda od Prvega početka verovali v svojo zmago 'sprav so se zavedali, da bodo morali z Vsem mladostnim poletom zastaviti svoje sile, če bodo hoteli izvojevati končno zrnato. Zato so vse te mesece vodili številne bitke za izpolnitev lastnih obveznosti, za Predčasno izvršitev posameznih del in 2a preseganje delovnili norm. Pred vsem svetom so pokazali, kaj zmore ljudska '»ladina, ki se zaveda da dela za sebe in boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva. MLADINA OKADI 14 VELIKIH MOSTOV ČEZ I1EKO BOSNO Največji napori mladih graditeljev pro-ee so sedaj posvečeni gradnji mostov, zlasti gradnji 3 4 velikih mostov preko re-^ ke Bosne. Te mostove so pričeli graditi 1)0 večini šele v začetku junija, ko je ^Padla reka Rosna. Pred vojno so take Gostove gradili po dve leti. Na mladinski Progi pa hodo vsi ti mostovi zgrajeni do konca oktobra, torej v kratki dobi ne- delo, zlasti prigradnji temeljev zelo pospešiti. Ker se je začetek gradnje zaradi visokega vodnega stanja zavlekel v juniju, so se mladi graditelji zavzeli da bodo s podvojenim delom nadomestili izgubljeni čas, kar jim je tudi uspelo. TO JE POT, KI NAS VODI V BOLJŠE ŽIVLJENJE Mladina Bičkove brigade in udarne brigade F. Ro/mana - Staneta na gradnji ceste Rudno—Rostavka je na zaključni konferenci obeh brigad pregledala rezultate dosedanjega izvršnega dela in ugotovila, da je svoj plan dela prekoračila za 13%. Izgotovili smo 2500 m. ceste in kompletno sezidali 4 velike in 6 malih po-pustev. Ponosni smo na svoje delo in zavedamo se, da smo del tiste mladine, ki je vložila vse sile v izgradnjo petletnega plana, v katerega je vključena tudi ta naša cesta. S to zavestjo smo z veseljem zasadili krampe v ilovnato jelovško zemljo. Na vsakem koraku in pri vsakem udarcu nas je spremljal duh naših junakov-bor-cev, ki so tu hrabro umirali z edino željo, da bi njihov narod dočakal svobodo, za katero se je boril že dolgo dobo. Dobro vemo da doprinašamo tudi mi svoj delež k izgradnji gospodarsko močno Jugoslavije, v katero prehajali o z delom naše prve petletke. Ta duh nas je preveval ves čas našega dela in bo ostal v nas še nadalje, ko se bomo vrnili na svoje domove in učili druge, kar je naučila cesta nas. Obljubljamo, da se bomo prihodnje leto vsi udeležili nadaljne gradnje ceste in jo bon o skupno z ostalo mladino zgradili preko Jelovice do našega lepega Bohinja. Mladina Bičkove in Rožnmnove brigade. lan por los caminos destruidos de la- Pa-trla que resucitaba, eseuelas cerradas, 'lestruidas', estados sanitarios lamentables, sln Pan, sin medicamentos y encima de todo con el sabotage de aquellos que dc-eIan ser rus hermanos y se paseaban del brazo con el enemigo. Pero cuando el lfder de los pueblos yu-Soslavos, mariscal Tito, con sli Ejčrcito ^opular de Partizano« y la ayuda del Glo-rloso Ejercito Rojo, arrebato el pafs a los inv vi6 blo asores y sus colaboradores y lo devol-a ciuien pertenece, al pueblo, este pue- supo poner rapido las cosas en su ]u-Sa>’. Do« afios lian pasado desde su libe-raci6n, con la ayuda de la U.R.S.S. y de a U.N.R.A. y con el trabajo propio sin ^seanso, nuestra Patria resucita tanto que ■'a Ueg6 a suscitar la admiracion de to-08 los pueblos del mundo. I^a Patria'mimada y atendida por sus '•los crece liermosa y fuerte. la privacifin psta cediendo lugar en muchos renglones a 'a suficiencia, se han abierto n.iles de escuelas, se han creado un sin fin de cur-0s de especializaciOn, se trabaja sin des-'aiiso para suprimir el analfabetismo "di-Iecta consecuencia de la guerra”. lian reconstrufdo ya miles de kilo-''l6tros de caminos; se lian abierto nue-lineas feireas, para asi mejor avudar las regiones llamadas pasivas, las tjue eron un sinnumero de sacrificios, vic-lnas (]0 es(a guerra, como ser Leda, 0,’ ti ato imel nadškof Mar: :>1'' nekaj dni pozneje ol.) priliki birme <-l skati Kobarid in sodeč po prtnravi v Kobaridu so bili v tem kraj" pod vzeti podobni teroristični ukreni n-o ti civilnemu prebivalstvu. TANdl ■(! izvedel iz zanesljivih virov, da ko v Kobaridu pripravljali aretacijo veli k ega števila antifašističnih borcev. Tako nedemokratsko in teroristične postopanje pomeni nov dokaz brni"1 nosti civilne policije in okupncijskd oblastev ter njihovih organov napran slovenskemu prebivalstvu. Z ozirom na to, da se v«i ti terori stični ukrepi izvajajo in pripravljajo v krajih, ki na osnovi uurovne iiogodt z Italijo pripadejo k Jugoslaviji, dob' to postopanje še poseben provokator ski značaj v okviru nedemokratskih nastopov angloameriške vojaške uprave proti slovenskemu prebivalstvu Julijske Krajine. TRŽAŠKI 1’ROTI F A ČISTI liOIK) SAJfl OUItACUNALI S FAŠISTIČNIMI RAZBOJNIKI Kakor v Gorici, so tudi v Trstu fašistič-nirazbojniki in pobalini iz vrst Lege na-zionale in Katoliške akcije uprizorili številne napade na tržaške protifaš-iste. Pri tem :-o policijski organi mirno gledali njihovo početje, ko so divjali po mestu, razbijali trgovine in streljali okoli sebe, ne da bi jih civilna policija poklicala zaradi tega na odgovor. Fašistični banditi so hoteli pozdraviti rojstvo Samostojnega tržaškega ozemlja z zločinom. Na škorklji se je ljudstvo v okviru krožka “Vojka šnaw" mirno zabavalo. Tričetrt ure pred polnočjo je nenadoma pretresel ozračje rafal i:1 brzostrelke. Na tla se je zgrudila vsa krvava 11-letna deklica Milka Vrabec, do-im je bila Vanda Jerman lažje ranjena, čoz pol ure je Vrabčeva podlegla v bolnišnici za poškodbami. Ta zločin je vzbudil silno ogorčenje tržaškega demokratičnega prebivalstva. Odbor Slovaifsko-italijau-ske antifašistične unije drugega tržaškega rajona je izdal na prebivalstvo crc-glas s pozivom, da naj se združi v borbi proti fašističnim elementom, plačanim od temnih vojno-hujskaških sil za rovarjenje proti miru. Hkrati je bilo poslano protestno pismo tudi zavezniški vojaški u-pravi Proglas so izdali tudi Enotni sindikati v Trstu, v katerem obveščajo svetovno javnost o temnih namera1) reakeio narnih političnih krogov in terorističnih akcijah ter zločinih v Trstu. Druga žrtev teh zahrbtnih fašističnih napadov je postal delavec Karel Castagna. Rane mu je prizadejala fašistična svojat, ko je napadla skupino ljudi, ki se je vračala iz svojega kulturnega krožka domov. Zaradi pasivnega zadržanja . varnostnih organov v Trstu napram tem in drugim napadom, ki so se vrstili že pred umo roni Milke Vrabčeve, so se tržaški proti-fa.v.:r.i! potem, koje padla tudi tretja žrtev 19 lot:. i dijak Albin Conestaba zarad bombe, ki j3 bila namenjena tržaškemr demokratičnemu ljudstvu, odločili, da sami obračunajo s fašističnimi zločinci Sklenili so, da bodo pr!Teli neizprosno borbo proti poslednjim ostankom fašizma ir šovinizmu. Velikanske množice ljudstva so se zbrale na pogrebu male Milke Vrabčeve I ter dokazale svojo zavest in voljo demokratičnega Trsta. Zaman so fašistični razbojniki segli po bombah, ko so se prestrašili zaradi silnp manifestacije tržaških ljudskih množic Fašistične bande so, ka kor bi mignil, izginile, čim so tržaški de lavci predrli policijske kordone in napo-jdili napadalce. Ob krsti nedolžnih žrtei tržašk&ga neofašizma so tržaški demokrat znova prisegli, da bodo budno stali n; braniku demokracije ter da bodo tudi o>! slej kakor doslej, razbili vse fašistične poizkuse terorja in nasilja. Slovansko - italijanska protifašistična unija ob teh žalostnih doogdkih ugotavlja, da ne vzdržuje na Tržaškem svobodnem ozemlju reda in miru nobena oblast, četudi bi zavezniška vojaška uprava s svojimi 12.000 policisti to lahko storila. Hkrati izraža zahtevo, naj zavezniška vojaška uprava takoj, odločno in dokončno izloči iz mestnega življenja sejalce narodnostne mržnje in kalilce miru. Ce so prilike v Trstu ne bodo spremenile, bodo demokratične in proitfašistlčno ljudske množice same anpravile to, česar zavezniška vojaška uprava ni znala ali hotela napraviti. KADI«) Izdelovanje novih aparatov (ar vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forost Tel. štev. 54 - 4G30 TRGOVINA JESTVIN €Mon Tsirni ANDRES LAMA S 12G5 U. T. 59-1892 Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postrežem po zmernih cenah v IIOTELL' Anton Stojanovič CHARCAS 769 — BUENOS AIRES LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerla Grande" SIEUHAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, DINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ U O ž I C in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554 58 U. T. 70 6112 ScccMn YUGOESLA VA Atendida por experfo personal do esfa nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de A/uda Familiar a Yugoes/evie. CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magniflcos Servicios a disposicion de la ColecHvidad Yugoes(ava. SECCION DESCUENTOS. El Banco elendera de inmediato su Solicilud de Credilo. HIMM O L F K I. A Sl I L INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ioSE BONIFACJO SS3 BUENOS AIRES NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle RAMON LISTA 5552 * T. A. 64 - 1509 jU kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHA — Zasebno: Calle Virgilio 2941 KAJ NAM PIŠEJO IZ GORICE Naš rojak Bernad Bratuž i/. Gorice, je pisal svojemu sorodniku sledeče pismo : “Ta mesec in sicer 16. smo doživeli še nekaj novega. Postali smo zopet Italijani, kar bi si človek nikoli ne mislil. Italija je prišla k nam zopet v znamenju nasilstva in terorja. Tri dni in še več so divjali nad Slovenci; jih pretepali, vdirali v stanovanja, jim kradli in razbijali kar niso zmogli odnesti ali pa so to zažgali na cesti. Nobeden Slovenc se ni opal na cesto, in če je le mogel je zbežal v kako bližnjo vas. Nešteto, če ne skoraj vse trgovine Slovencev so bile oropane in razbite. Policija je mirno gledala ta vandalska dejanja. Tako.se je-torej predstavila Slovencem nova demokratična Italija Italija s svojo dvatisočletno kulturo. Ne bom vam tij vse opisoval, saj ste gotovo o tem podrob nejše čitali v vašem časopisju. Dr sem jaz srečno vse prestal, se imam zahvaliti samo temu, da sem' oddaljei od meje samo sto metrov in niso tv preveč razgrajali, ker se bojijo na šili. Tako je usoda Slovencev v Gorici, ki so ze Velimi Zavezniki zmagali nad Italijo in Nemčijo in trpeli toliko let. Saj vemo, da je bilo to po četje za izzivanje nove vojne, ki bi -šle na račune gotovim ljudem. Gorica je sedaj popolnoma odrezana od svojega zaledja. Trgovci se vprašujejo kaj se bo zgodilo. Gorica bo v par letih propadla tako gotovo, kakor stoji “a-men” na koncu očenaša. Potem bodo videli Lahi kaj je Gorica brez Slovenca. Pod Italijo je ostalo le nekaj slovenskih vasi in vse ostalo je prešlo pod Jugoslavijo ali pa pod Svoboden Trst. Zanimivo in prav smešno je gledati novo mejo, katera teče prav pred hišami in celo po dvoriščih, tako da v nekih krajih je hiša pod Italijo, štala pa pod Jugoslavijo. Največ zabave je pri Svetogorski postaji, ki je danes Jugoslovanska. Tam hodijo Goričani gledat, mejo in obenem še zasramujejo in žalijo, tako da jih mora včasih policija odganjat. Na Jugoslovanski strani je malo vojaštva. Na cestnih blokih je navadno samo eden ali dva, medtem, ko je Lahov po osem in še ti so polni strahu, da se blizu meje niti ne upajo. Ko hodiš po ulici vidiš na eni strani laške, na drugi pa naše zastave. 'Yrse to je napravljeno nalašč za zakuriti novo vojno. Ker še ne dajo nobenega dovoljenja za prekoračiti mejo, smo popolnoma odrezani od domačih krajev. Pa saj mi ne bomo ostali tukaj, ker spomladi bom gledal, da jo odkurimo iz Gorice, a ne daleč in če bo le mogoče v Šempeter tli Solkan. Tu bomo vsaj lahko in brez skrbi govorili materin jezik. Saj tako v Gorici ne bo .kaj delat. Na oni strani pa se ne bojim živeti. Res, da ne gre še vse prav kakor bi morali iti, a se dnevno boljša. Tudi blaga se tam več dobi in kar je pa najvažnejše, hrana je mnogo bolj po ceni. Tudi 'Ji naše otroke bo bolje, da gremo tja, ker tam bodo hodili v naše šole in bodo lahko imeli eno bodočnost, medtem, ko bi jih tukaj izpodrivali in zasramo' vali kot “ščave”. Tukaj dobro- vemo, da je tam pri vas javnost zelo slabo obveščena o naših krajih in da nekateri radi tega sipatizirajo^ z Lahi. To pa* jim ne bo nič pomagalo in čeprav Amerika pod* pira Lahe, bodo ti gospodarsko zelo slabo končali. Saj vidimo kako dnev- Zobozdravnika D ra. Samoilovi$ iPr. Felihs Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 no Lira pada, medtem ko dinar ima vedno večjo vrednost. V naših krajih je Jugoslavija menjala Lire ter jih plačala za 100 Ital. Lir 15 Dinarjev, za 100 Jug. Lir pa SO Dinarjev. Vsak je lahko menjal kolikor je hotel. Gotovo ste že kar čitali, da bodo naši pričeli graditi novo Gorico in to zraven stare. Določena je že prva svo-ta in sicer ena miljarda Dinarjev. Ali bodo gledali Lahi, ko bodo pričele onstran črte rasti nove palače v’ modernem slogu. Avgusta meseca sem bil zopet v Ljubljani in na Bledu. Tam sem videl in se prepričal na lastne oči, kako in kaj vse zidajo ter obnavljajo. Zato tudi verjemi, da bodo v resnici in v kratki dobi zgradili novo Gorico, čeprav je to velikansko delo. Prepričani torej bodite, da bodočnost je naša. Naj le govorijo o komunizmu. a kar jih največ skrbi je Slovan. Saj sta tudi Hitler in uMssolini kričala, da .gresta v vojsko proti komunizmu, a komunizem jim je bil je pretveza. Bala sta se Slovanov, kakor se jih danes drugi bojijo. Minuli so časi, ko so lahko sejali razdor med slovanskimi narodi in jih hujskali, da w se medseboj pobivali. Tega je za vselej konec.” PROUČEVANJE TRŽAŠKIH VPRAŠANJ Zadnji čas sta bila ustanovljena v Trstu dva odbora za proučevanje važnih sektorjev našega gospodarstva. Prvi odbor proučuje splošne nujne gospodarske probleme, Doslej je razpravljal o železniških tarifah s ČSR in Avstrijo, o pomanjkanju vagonov za pokvarljivo blago, o pomorskih prevoznih tarifah in propagandni akciji za našo luko v inozemstvu. V okviru Trgovske zbornice je bil ustanovljen druv-1 odbor, ki ima namen proučevali vprašanje davkov in mednarodnih plači.. Doslej je obravnaval ta odbor vprašanje davčne obremenitve na Svobodnem tržaškem ozemlju. Vsa vprašanja, o katerih je bilo govora v obeh odborih, so življenjskega pomena za bodoči razvoj gospodarstva na področju STO-ja. 'Povdariti pa je, da niso pri reševanju teh vprašanj prizadete samo gospodarske skupine, tem-eč Trst sam kot celota. USTANOVNI KOGRB8 KP STO-JA Dne 31. avgusta se je pričel v Trstu v dvorani Doma pristaniških edlavcev Ustanovni kongres Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja. Navzočih je bilo 252 delegatov. Kongresa se niso mogli udeležiti odposlanci KP Italije in KP Jugoslavije, ker so zavezniške okupacijske oblasti zabranile njihov prihod v Trst. Neofašistični krogi, kot navadno, so že več dni pred tem hujskali k neredom. Med otvoritvijo Ustanovnega kongresa je neki fašist vrgel pred Domom pristaniških delavcev ročno bombo. Množica je hotela provokatorja zajeti, kar pa je preprečila policijas tem, da je pričela pretepati delavce. Vse kaže, da je bil napad že naprej pripravljen. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dne dne 13. t. m. po kratki bolezni IVAN ABEL VSAJ Pogreb dragega pokojnika se je vršil naslednji dan na pokopališču čakarita. žalujoči ostali: b*at Alojz, sestra Chela v Bs. As. mati, žena Štefanija, sin Franc hčere Alo.j/Jja in Štefanija; sestra Angela in dva vnuka v domovini. KROJACNICA franc Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1358 Franc & t e k a r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 84-3084 Krojačnica L E O P O L H VSA 41 Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Dr. Hinko Halpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 KROJACNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ V Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires NEMORALA V KAPUCINSKEM SAMOSTANU V CELJU Nasprotniki F.L.R.J. trobijo v svet, da se danes v Jugoslaviji preganja duhovščino in ovira verske obrede. O prestopkih protiljudske duhovščine pa molčijo. V “Slov. Poročevalcu” z dne 14. avg. čitamo sledeče: V velikih dneh, ko v okviru petletnega gospodarskega načrta naša mla-dina z 'vso vnemo gradi svojo progo Šamac—Sarajevo, so začeli različni protiljudski elementi razširjati lažne govorice o njenem nemoralnem življenju na progi, govorice, ki so nekatere starše najbolj ovirale, da bi dovolili svojim otrokom odhod na gradnjo proge. Te govorice so v veliki meri imele svoj izvor iz vrst protiljudske duhovščine, kar je v mnogih primerih dokazano. Proces, ki je bil te dni pred okrožnim sodiščem v Celju, pa je dokazal še nekaj več. Na zatožni klopi so bili kapucini celjskega samostana Salaj Lovrenc — pater Kerubin, gvardijan Ferk Ivan — pater Joahim, frater Jezernik Matija in samostanski služkinji Jezernik Alojzija in Srebot Marija. Jezernik Alojzija se je morala zagovarjati, da je bila noseča in je dne 26. 12. 1945. v samostanu odpravila svoj plod. P. Kerubin in gvardijan Joahim, ki sta vedela za to njeno dejanje in sta v nameri, da bi jo zakrila javnosti in oblasti, še posebno, ker je obtoženka pri zaslišanju izjavila, da je bila noseča s p. Kerubinom — skušala preprečiti, da bi se proti njej uvedlo kazensko postopanje. V prvem zaslišanju je obtoženka izpovedala, da je zanosila marca 1945 z Nemcem Wolfertom. Za njeno noseč" nost sta izvedela samostanska služkinja Srebot Marija in gvardijan Ferk Joahim in sc je zato od sramo odločila, da bo plod odpravila. Po tem dejanju je prišel k njej v sobo prvi gvardijan Joahim, ki je sicer videl po krvavih tleh, kaj se je zgodilo, vendar pa ji ni ničesar rekel. Poslal ji je v pomoč Sre-botovo, ki je otroka pokopala v samostanskem vrtu. ___________ Recreo “Europa” Pripraven zet nedeljsko izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do Re-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andr e« Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 Krojačniea "Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal RESTAVRACIJA in BAR BABUDER in MLJAČ lastnika. Ulica FRAGA 1D42 Kasneje, ko je obtoženka izvedela, da bo obtožnica razširjena, ker gre tu za slučaj detomorstva in bo v samostanu izvedena preiskava ter prekopan vrt, je prvo izjavo preklicala in obljubila, da bo povedala resnico pod pogojem, da za to ne bodo izvedeli kapucini, še posebno p. Kerubin, kateremu je morala priseči pred bogom, da o nosečnosti in splavu ne bo nikomur črhnila. V tem zagovoru je izjavila in izjavo podpisala, da je zanosila s p. Kerubinom, s katerim je imela odnose od septembra 1945. Izpovedala je, da so za njeno nosečnost vedeli Sre-botova, ki je pri odpravi plodu pomagala, gvardijan in njen brat frater Matija. Prav tako je vedel za to p. Kerubin, ki je rekel, naj stori kar hoče, ko mu je povedala, da namerava napraviti abortus. Gvardijan jo je zaradi odrave plodu kaznoval s troteden-skim molkom in morala mu je obljubiti, da bo o vsem molčala, da ne bo samostan prišel na slab glas. Enako kazen je dobil tudi p. Kerubin. Iz njene druge izjovedi je bilo sklepati, da je odpravila trimesečni plod in ne koraj donošenega otroka, kot je trdila prvotno. Ko pa je na razpravi opazila prisotne soobtožene kapucine, med njimi p. Kerubina, je svoj zagovor spet izpre-menila tako, da je bila noseča z Nemcem Wolfertom. Glede pokopa plodu je ponovno zašla v protislovje, češ, da je otroka sama pokopala na dvorišču ter ga po dveh mesecih spet izkopala ter ga vrgla v stranišče. Dosledno pa je vztrajala na resničnosti vzrokov, ki so jo pahnili v nemoralno življenje s p. Kerubinom. Bila je vzgojena v samostanu in taiv videla slabost patrov v moralnem pogledu. Videla je, da k p. Kerubinu stalno zahaja neka Mulej Jožica in se zadržuje pri njem po več ur. Govorili so tudi, da je tudi ta z njim noseča. Ko je na to opozorila gvardijana, ji je izjavil, da za to že ve ter da bo skušal doseči premestitev p. Kerubina nekam v cono B, kjei' ne bodo mogle ženske do njega. K novemu gvardijanu, ki je zamenjal premeščenega gvardijana Joahima, je zahajala Kranjc Amalija, zlasti v večernih urah v njegovo spalnico. Za preklic svoje izjave, da .je bila noseča s p. Kerubinom, ni mogla najti stvarne podlage kot samo bojazen pred prekopavanjem samostanskega vrta. Vsi trije glavni obtoženci so bili obsojeni: Jezernik Alojzija zaradifodprave plodu na 6 meselev odvzema prostosti. Salaj Lovrenc — p. eKrubin in Ferk Ivan _L p. Joahim. na 3 mesece odvzema prostosti, ker sta z zgoraj navedenim postopanjem poskušala preprečiti, da bi se zopet Jezernik Alojzijo uvedlo kazensko postopanje. .............. Iz vsega procesa je jasno razviden odnos kapucinov do služkinje kot ženske, katero so izkoriščali za svoje nemoralno življenje in pri tem izrabljali versko čustvo svoje žrtve, da so jo prislili k molku. Njene nestvarne izjave so kazale močan vpliv prisege, ki jo je morala dati pred obtoženimi kapucini, da bo molčala, kakor je sama izpovedala. Med vsem potekom razprave se je pred sodiščem zbirala vedno večja množica ljudstva, ki je zvečer demonstrativno odšla pred kapucinski samo stan, kjer je zahtevala zaplembo samostana in njegovo preureditev v otroško zavetišče, ki bo tako lahko bolje koristilo ljudstvu. Vsa tisočglava množica je zahtevala, da takšni verski predstavniki ne smejo vzgajati našega ljudstva. MATI IN OTROK V NOVI JUGOSLAVIJI Triindvajsetletna Stojana je menda najmlajša upravnica “Doma igre in dela” v Sloveniji, ki se vneto in neumorno bori za ureditev idealnega otroškega zavetišča. Na cesti jo utegnem ujeti komaj za Par minut. Nikdar nima rasa. Vedno na delu kakor mravlja. Skoro jo gledani, kako se ji Šibijo nežna pleča od obilice tolikih opravil. Vsejej, ko jo srečam, hiti z naštevanjem: ‘‘Urejamo kopalince, prekopavamo vrt”. Drugič zopet: “Dvorišče je bi- lo doslej pod kritiko, pripraviti hočem otrokom gugalnice in bazen prav kakor v naSem parku Tivoliju”. Nasmehne se ia je vsa srečna ob mislih na srečo otrok, ki jim pripravlja radostne dneve. Svojih nalog si je svesta vztrajno se gradi v onem kadru zdravih ženil in deklet, ki jim .le v bodočnosti poverjena važna naloga vzgoje otrok v najnežnejših letih. NeSteti otroci, izročeni takim rokam,- bodo izšli njih polni vrlint vredni tvorci bodočnosti in člani nove delovne skupnosti. Stojana najmlajših, za njo stopajo mnoge enake, ni edina borka za srečno bodočnost naših za njo stopa vse ljudstvo, naše organizacije in naj višja oblast, ki se z dejstvi polno zaveda pomena skrbstva mater in otrok. V “Tednu matere in otroka” od prvega do osmega junija sem obiskala upravnico Stojano v samem novo urejenem domu. Razmišljala sem, pri kakšnem opravilu bom našla to čebelico. Na dvorišču naletim na lep prizor, ko so otroci z velikim zanimanjem motrili delo zidarjev, kateri so jim že pripravljali tež.ko pričakovan bazenček in vodnjak. Malčki so'jim hoteli seveda pomagati, a prgišča peska, ki so ga metali med malto, so malo zalegla. Vsekakor izkazana je bila dobra volja in želja imeti čimpreje svojo lastno kopališče. Stopila sem po vzorno urejenem i’1 čistem hodniku preko stopnišča, potrkala in vstopila v pisarno uprave. Stojana j® sedela sama; kakor vselej se je tudi tedaj veselo nasmehnila, in mi stopila naproti, kot bi me pričakovala. ‘‘Videla sem te skozi okno. Ogledala si si že moje otro- Mr. A. Kii'schbaum fir«. Maria KirschbauM ZOBOZDRAVNIKA l.OPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” Lastnik: PETER JONKE Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA FlVAliNA — Kroglišče in Kegliščt* PODGORNIK FRANC VVarnes 2113 La Paternal TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T>652-013» H E R R E H I A DE O B R A HUMAR y MAKUC -T- Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-1520 RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORI A 472 TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 SE NIKOLI SE NI NIC ZGODILO ke, kaj ne? Ali niso srčkani! In zdravi. Vsakega posebej imam tako rada. Njih mamice so naše najboljše delavke. Je pa tudi nekaj sirot med njimi brez staršev. Tem bi želela, da bi tega nikdar ne občutili”. Skoro zapovedovalno je izzvenel ta poslednji stavek z njenih mehkih ustnic, da sem jo pričela še pozorneje opazovati. Čudila sem se ko sem jo zagledala v tem njenem okolju, presunila me je njena mladost, ki je Izražala tolikšno ženskost, milino in razum, da je mogel sleherni ugotoviti, kako lahko to, eno samo bitje, nadomešča dobro mater vsem in vsakemu otroku posebej. "Pišem", mi je dejala, pokazala liste na pisalni mizi, mi ponudila stol in tudi sama sedla. Z dvorišča je odmeval razposajen vrišč malih varovancev. Stojana je nadaljevala: "Vidiš, o tem smehu, ki mi dan za dnom prihaja z dvorišča, bi rada pisala. Ta smeh bi poslala v tovarne, da bi preglušili brnenje strojev in bi delavci Prisluhnili z željo: pojte stroji, pojte, da bo vedno več smejoče mladosti med našo mladino. Pomisli, kako zaman so včasih bedne matere iskale pomoči, bile Prepuščene same sebi in svoji revščini, v kateri je propadal naš najmlajši rod. Se-daj lahko vsakdo vidi razliko od včeraj na danes, jaz pa sedaj sestavljam še majhno statistiko, ki bi nepoučenim nazorno prikazala dosedanje uspehe naših ustanov”. Ugotovila sem, da je dekle mesto suhe statistike ustvarila cel članek, ki se je Pričel z besedami: “Doliro vemo, kako je bilo z /eno, materjo, otrokom in siroto v stari Jugoslaviji, Kaj bi o tem govorili. Med štiriletno narodno osvobodilno borbo pa se je začrtala tudi v življenju naše jugoslovanske, Slovenske žene in matere ostra ločnica. Ta sprememba je tako globoka, pomembna, da se je bomo šele čez leta zavedali. Z ženo in materjo pa se tudi otrok in Jugoslaviji kakšna prepričljiva, realna zagotovila zaščite materinstva? Pravice, ki jih uživata mati in otrok v novi Jugosla- > vlJi. pa so točno zagotovljene, ne samo Opisane v ustavnih določilih, marveč dr-ž&va med drugim zlasti ustanavlja po-rodnišnlce, dečje domove in dečja zavetišča. V preteklosti je bila žena, n.ati, predvsem delavka, popolnoma nezaščitena. Globoka skrb-" ji je zorala lice in obraz *aradi nepreskrbljenih otrok, težkega, do neznosnostl stopnjevanega življenja. Danes ima vsaka noseča žena možnost, da se vsaj enkrat v Času svoje nosečnosti oglasi pri zdravniku ln prinese svojega otroka ; vsak mesec na pregled. Za zaščito mater skrbijo danes Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, Ministrstvo za prosveto, Ministrstvo za delo in Ministrstvo za socialno skrbstvo. Poleg tega uživa mati izdatno Podporo tudi s strani množičnih organiza-C*J. Predvsem sindikatov In AF2 (Antifašistične ženske zveze). Naloge, ki se nanašajo na nadzor nad nosečimi ženami, nad dojenčkom izven ustanov, nad zdravljenjem mater in otrok ___ Ferdinand Cotič Trgovina j. železnino ★ Lope d® Vega 2989 U. T. 50-1383 v ambulantah, nad zdravstveno prosveto matere, nad zavetišči in kolonijami, o-pravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, zdravniki, babice in zaščitne sestre. Danes imamo v Sloveniji 4 ženske posvetovalnice, 49 mešanih posvetovalnic. Na terenu deluje okrog 60 zaščitnih, sester. V porodnišnicah so urejene posebno sobe za matere, ki čakajo na porod. V ljubljanski poordnišnici je rodilo lani oko- li 3,000 mater, t. j. 1,000 do 2,00-0 več neč nego vpredvojfiih letih. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je poskrbelo za 4 obširne dečje domove. Maribor ima oddelek s 75 posteljami. Celje s 50 posteljami, danes Imamo 3 z 210 posteljami. Za otroke, ki nimajo staršev ali so njih matere zaposlene, skrbi Ministrstvo za prosveto, ki ima v svoji upravi 3 otroške domove, 18 dnevnih zavetišq. Ministrstvo za sooialno politiko pa skrbi za onemogle otroke v 3 okrevališčih. Ob sodelovanju Ministrstva za ljudsko zdravje In L MS Je organiziralo [Ministrstvo za socialno politiko počitniške kolonije, kjer je bilo preko poletja nad 12.000 otrok. V domovih tega ministrstva je 564 otrok, 1,000 pa .koloniziranih. Socialno skrbstvo skrbi za okoli 20.0000 otrok. 7 6 otroških vrtcov, ki jih imamo danes v Sloveniji, bo sčasoma preurejenih v dnevna zavetišča odnosno v domove igre in dela. Veliko si prizadeva tudi AF2 za .zaščito matere in otroka. S te strani so j bili doseženi že lepi uspehi in mnogo iz-j podbude za naadljno pažnjo materi in otroku. j Važen ie pomen “Tedna matere in otro-Ika" od 1. do 8. junija, ki je organiziran [na področju vse države. V tem tednu si [bomo postavili mnoga vprašanja. Mar smo izpolnili svojo dolžnost s potrebno pozor-Jnostjo, vprašanjem, ki se nanašajo na zaščito matere in otroka? Mar je v nas dovolj živa zavest socialne odgovornosti do nepreskrbljenih, ubogih sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja? Mar n:i- zana z rastjo, zdravjem in veličino naše domovine? ‘■Teden matere in otroka" postavlja pred nas čisto konkretna, določena vprašanja. Ne bomo ostali samo pri zanimanju za ta vprašanja, za že dosežene uspehe. za pomembne pridobitve. Odgovorili bomo na vsa ta vprašanja s pripravljenostjo sodelovanja, s popularizacijo socialne zaščite nepreskrbljenih, s prispevanjem primerenga deleža v načrtnem zbiranju denarnih sredstev, ki so potrebna za nadaljnje izgrajevanje lepšega življenja materi, otroku in siroti, ki so zanjo 'postavljeni trdni, neomajni temelji tudi v določilih naše nove jugoslovanske ustave”. Vrnila sem Stojani prečitan spis in ji podala roko rekoč: “Ko bodo vse upravnice tako zavestno in ljubeče opravljale posel v naših dečjili domovih, bodo ti domovi koščki raja. Potrebno bi nam bilo še mnogo Stojana". “Jih že imamo, pa še mnogo boljših!” mi je odgovorila skromno. Morala senv ji verjeti, kajti Stojana je bila vselej resnioljuben človek. Marica Sircu Sfavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Bcir6 5671 U. T. 50-5381 TISKARNA Rudolf Živec SARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santoa Lugarcs) 1101 GABER Tisti večer je bilo v taborišču tako Ivot vsakokrat, ko se je dan nagibal li kraju. Sonce se je pomaknilo nizko na večerno stran, vršički hoj so se bliščali v rumeni svetlobi, dolge sence drevesnih del>el so se zdele kot žive. Plazile so se čez poti in steze, čez gole in z mahom, poraščene skale, čez podrto drevje in čez grmovje, ki se je dušilo med gostim drevjem. V dolini ni bilo živili senc, temveč je legla nanjo negibna mrtva senca, ki se bo vedno bolj gostila, dokler se ne bo spremenila v temno noč. Tam je gorel ogenj. Modrikast valovit ditn se je dvigal navpično pod nebo. Mlad fant., ki je opravljal posel kuharja, je pomival posodo, ostali pa so sedeli okrog ognja na čokih in opazovali plamene, ki so poganjali kvišku in zopet padali. Zdaj pa zdaj je kdo s palico podrezal med žerjavico, da so se svetle iskre pršile na vse strani. Tomaž se je opasoval in si pripravljal nahrbtnik. Vsak večer se je v taborišču kdo opasal in sc pripravljal na pot, zakaj tu so bili doma kurirji, partizanski kurirji, in njihove poti so vodile na vse strani. Rahla vznemirjenost se* je kradla Tomažu v srce/ Vsak večer se je pojavila v taborišču vznemirjenost pri tistih, ki so se napravljali na pot. Hrepenenje po ljudeh, po človeških bivališčih, po belih poteh je postajalo močnejše, istočasno pa jim je zavest nevarnosti, ki jih čakajo na poti, še močnejše razburjala duha. V gozdu P I Z Z E R I A EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Belrd 5313 T. A. «0-8525 F. HRADILAK FIAMBRERIA — Puesto No. H Mercacdo ‘‘Las Magdaienas" Fco. Boll'6 527« — T. A. 50-0000 ' Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARIOH Kirrugični zdravnik Notranje bolezni za ženske ln otroke R O S A R I O C6rdoba 0217 T. A. 94228 IKesta vrači ja A. BENULIČ & KUSERIČ ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 59G HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 -6250 Buenos Aires so se počutili varne,, gozd jim je nudil zavetje pred zasledovalci. To zavetje se jim. je zdelo boljše kot najmočnejši bunkerji,.v katerih so sc skrivali beli. Res, včasih sp prišle hajke, toda v širnem gozdu so se znali izogniti vsem zasedam, zasledovanjem in nenadnim napadom. Na take hajke so bili pripravljeni vsak dan, čeprav je med eno in drugo včasih preteklo več tednov. Vsako jutro je zavladala v taborišču neka napetost. Poskrili so vse stvari in čakali. Toda, .ko je minulo poldne, so vedeli, da je za tisti dan nevarnost mimo. Smeh in petje se je razlegalo daleč v gozd. Drugo pa so bile nočne poti. Tam jih je čakalo tisoč nevarnosti. Treba se je bilo ukrasti čez železnico, skozi zasede, mimo sovražnikovih postojank. Res je, da se do sedaj še nikoli ni nič zgodilo, da še nikoli ni padel kak tovariš na poti. To dejstvo pa jim ni uspavalo zavesti, da nevarnosti ni, ni v njih odpravljalo vznemirjenosti, ki se je prijavljala vsak večer. Sicer pa jih je ta vznemirjenost nekam prijetno dražila, dolgčas bi jim bilo brez nje in poti bi se jim'zdele manj mikavne. Tomaž se je sam napravljal na pot. Navadno sta šla vedno po dva, todH Tomaževa pot ni bila službena, nobenega službenega pisma ne bo nesel, nobenega časopisa. Samo svojega dekleta bo obiskal in malo pokramljal z njo. Istočasno bo oddal nekaj zasebnih pisem tovarišev, ki jih razjeda hrepenenje po domir, ih jim prinesel nekaj toplih pozdravov. Prinesel bo tudi nekaj kruha. To je vse, kar ga žen® na pot. “Da ti kolena ne bodo klecala, ko se boš vračal.” Vsi so Se zasmejali dvoumni pripombi. Tudi Tomaž se je nasmehnil. Rekel pa ni nič. Saj je vedel, da se tudi tovariši zavedajo, da so to samo besede, ki danes nič ne pomenijo. Nič. Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugfa Atiened: Lunes - Miercoles y Vierneg Pedir hora por tel&fono Defensci 1153________U. T. 34-5319 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 51-0621 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN ilernaldez 1550 Buenos Aires MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Vvda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Jeli še Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Afiasco 2622 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Ttnogaata 5206 sirota radujeta novih pridobitev, ki so prišle kot neogibna posledica zmage ljudskih slimo dovolj pogosto, kako je invalidnim, množic v narodno osvobodilni borbi. duševno defektnim ter v socialno in zdrav-Med pravicami, ki jih je dosegla žena, stvenem pogledu ogroženim otrokom? tu-mati v novi Jugoslaviji, je nedvomno tirno dovolj globoko na dnu svoje zavesti, hajvečja ona, ki ji projfi vse možnosti za- da ne smemo z brezbrižnostjo mimo teh ščite lastnega otroka. Mar so bila v stari velikih vprašanj, ki so najtesneje pove- LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ • VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE ® KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI • PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI s • VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd. • GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. • KNJIGOVEZTVO ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin ★ Ugodna prevozna zveza: Tramvaj Lacroze in Subterraneo Lacroze Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 108. Človek se pogovori samo o vsakdanjih stvareh. To je vse. Toda, to je obenem več kot so mu bile včasih najstrašnejše prisege, najbolj vroč šepet. Rekel bo to, slišal ono in bo šel. Morda se bo zamudil komaj kako uro. “Pri križu pazi, tam je bila včeraj zaseda. Tudi pri hiši so pred nekaj dnevi pakali. In danes bo mesečna noč.” Matevž, komandir je bil vedno resen, vedno zaskrbljen za svoje fante. “Morda bi bilo boljše, da danes ne bi šel”, je nekdo drugi pripomnil. Tomaž je zamahnil z roko, kot bi hotel reči, o tem se ne izplača govoriti. Če bi zaradi zased ostajali doma, ne bi nikoli šli iz gozda. Toda treba je iti, treba je nesti pisma, časopise, treba je prinesti hrane. Zasede j-ih n? smejo odvračati od dolžnosti. Sicer pa se dosedaj še nikoli ni nič zgodilo, če-vseh poteh. Je že tako naneslo, da so prav so jim beli postavljali zasede ob se dosedaj izognili smrti. Včasih so šli po drugi poti, kot so prežali nanje, včasih so šli drugi dan, kot bi morali iti včasih pa so se beli izdali s cigaretami ali šepetanjem. Tomaž je tiho požvižgaval, kot bi se pripravljal samo na kratek nedolžen sprehod. Toda vseeno je čutil, kako se vznemrijenost jača v njem. Toda brez tega bi bila pot dolgočasna, posebno ker bo hodil sam. Dolga bo pot. Prvi del poti ni nevaren. Ta'zahteva samo napor. Ne sedaj, ko bo šel navzdol in bo spočit, temveč potem, ko se bo vračal. Strma je pot skozi gozd, vsa razkopana, polna debelih kamnov, ostrih skal in lukenj. V temi človek ne vidi ničesar, pa se zadeva ob kamne, spodtika ob skale in prevrača čez kotanje. Drugi del poti zahteva napor in opreznost. To je prehod čez železnico. Navadno ni nevaren ta prehod. Italijani so v bunkerjih in ne delajo zased. Potrebno je, da se tiho splazi mlimo straž, da ne RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 Vsak, ki pridobi 5 novih naročnikov pride omenjen v tem seznamu, vsi ostali pa pridejo vključeni pod "razni". KJOSKO "EDUARDITO" Prodaja časopisov, revij, cikaret In slaščic. A vda. F. Beir6 5709 Colocacidn de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 1 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Joief Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 FARMACIA "SOLEH" Servicio nocturno de urgencia A vda. Fco. Beir6 4984 U. T. 50-20-?» SLOVENSKA BABICA Filomcna Benei de Bllek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JAVKO POLIAK Jtatefnrf 4rtT MUNRO .krtne nobeden kamen in ne zapoje ži- i a, ki je napeljana ob strani. To je precej naporno. Zadnji del poti zahteva veliko opreznosti. Ta del poti drži (ez laze, čez poti in steze mimo osamelih hiš. Tu človek pozabi na vse in i prezuje, kje preži nanj nevarnost. [Utrujenosti niti ne čuti. Tomaž je vzel pisma in šel. Hitro se ‘e spuščal po gozdnih poteh in se vda-al mislim in hrepenenju. Tudi včasih se je v tem času vdajal hrepeneaju. Večer je bil gineval. Sporekel se jo z domačimi, da je lahko preje vrgel delo od rok in šel na vas. Tam so zapeli, potem pa so se razšli vsak pod svoja okno. Milka ga je že čakala. VČa-ih mu niti potrkati ni bilo treba, pa se je okno že tiho odprlo. Potem so bili poljubi, sladke in vroče besede, razpaljena kri. Zdaj vsega tega ni. Sano od časa do časa potrka pod njenim oknom, da izmenjata nekaj besed, vsakdanje bi se zdelo človeku, ki ne pozna duš, da odda in prejme nekaj pisem, da dobi nekaj kruha in cigaret. Taka je sedaj njuna ljubezen. Toda ta čas bo minil, nekoč bo konec teh poti, potem, bo 'zopet tako, kot je bilo nekdaj ali pa še lepše. Ko je prišel do železnice, je spodil vse misli iz glave. Ustavil se je ob robu poseke in oprezoval. Mrak se še ni zgostil v noč. Še je razločil patrolo, ki je šla po železnici. Vsedel se je ob grm in čakal. V dolini so se prižigale luči. Oglasil se je zvon farne cerkve, ki ki je zvonil Ave Marijo. Potem se je mrak toliko zgostil, da ga ni mogla opaziti straža, ko se je spuščal po posekanem robu. Splazil se je čez železnico in je bil spet v gozdu. Prišli so lazi, prišle so nevarne poti in nevarne steze. Iz teme so se luščile sive kmečke hiše. Psi so lajali v noč. Tomaž je napenjal ■ ušesa in oči. S pogledi je prodiral v noč kot nočna žival, ki zasleduje plen. Nobenega šuma ni preslišal. Razločil je, kje psi pravilno lajajo in kje ga opozarjajo na nevarnost. Potem je potrkal na okno, trikrat s presledki, kot sta bila z Milko dogovorjena. Odprla mu je zadnja vrata. Še enkrat je skušal s pogledom prodreti temo, predno se je neslišno splazil v hišo. Nista se poljubila, niti si nista podala rok. Toda tudi o ljubezni nista govorila. Co so bili kaj stikali okoli hi; še, je hotel najprej vedeti. “Okrog šesto ure so bili tu, potem pa so šli”, je povedala. Izmenjala sta še nekaj stavkov o belih in Italijanih. Nato mu je Milka prinesla mleko, ki ga je imel tako rad. Tomaž je jedel skoraj požrešno. Milka pa je sedela na skrinji in so tiho smehljala. V temi sicer ni videla njegovega obraza, toda slišala je njegova cmokajoča usta. Potem’ sta spet izmenjala nekaj vsakdanjih besed o zasedah, ki so jih včeraj postavili beli, o znancih, o potrebah. Tomaž ji je izročil pisma, ki jih naj odda naprej. Milka mu je dala ona, ki jih je dol bila in mu napolnila nahrbtnik s kruhom, cigaretami in drugimi dobrotami. Zdaj bi Tomaž lahko šel. Toda je še počakal kako pol ure. Nista veliko govorila, temveč sta skoraj nemo sedela drug ob drugem, če bi ju človek opazoval, bi mislil, da sta tujca, ki si ne vesta ničesar povedati. Toda nikoli prej si nista bila tako-blizu, kot v teh trenutkih. Njune misli so se iskale, se prepletale in dopolnjevale. Njuni duši sta bili polni drug drugega. (Nadaljuje pritrodniiS) M E R C A D O f?Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR 1’uestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 5276 Queseria y Fiambreria “LA IBERICA" do Cuervo y Femčtndoi Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 TALLER MECANICO DE PRECISION J. STRASAK — CARDONA y DANEK Especialidad en matrices, embutidos, mčtscaras, tornerla, soldadura aut6gena, eto. ASUNCION 5210 VILLA DEVOTO SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 • 6243 Buenos Aiies Prevozno Podjetje "GORICA" Lojk Franc V^illarroel 1476 U. T. 54-5172 foto - Arte M A IS 4 0 S Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiropi 1329 U. T. 22-8327 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 . U. T. 67-Hl*' UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los lncas 5021 U. T. 51-51*4 KROJACNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0*** RESTAVRANT “ C A V E N ” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Ba. Air*1 STAVBENI K O V A C FRANC ČOHA Calder6n 2779 U. T. 50-66»* Slovenska Cvetličarna “LOS ALPE®” liostar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-073* MIZARSKA DELAVNIC^ Izdelava pohištva IGNAC KO ŠE R Guido Spano 655 Munro, F. C. —* TRGOVINA JESTVIN “PRI ČERNIČU" C. Ram6n Lista SG50 - U. T. 64-150» — “ALMACEN” PETER CUČIC Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Sdem P«8* tteinaldo WasaermttV MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-28** F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI . BazuTco 8425 U* T. 60-891