LETO XXXIV., ŠT. 44 Ptuj, 12. novembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Električne energije bo dovolj (stran 2) Delovno gradivo za razpravo (stran 4) Revolucionarno gibanje (stran 6) Nove pridobitve (stran 8) Park cveti od belega marmorja (stran 10) REZULTATI GOSPODARJENJA SLABŠI OD PRIČAKOVANIH SEJA ZBOROV SO PTUJ v torek in v sredo so delegati zborov ptujske občinske skupščine razpravljali med drugim tudi o uresničevanju ustalitvenih ukrepov v ptujskem gospodarstvu. V devetih mesecih tega leta so re- zultati precej nižji od planiranih in nekaterih re- solucijskih ciljev tudi do konca leta ne bo mogo- je uresničiti. Sele v septembru je bila dosežena lanska devetmesečna raven industrijske proizvodnje, do konca leta pa planirane 6-od- stotne rasti ne moremo pričakovati. Največji pa- dec industrijske proizvodnje je še vedno v kovin- sko predelovalni industriji in v industriji elektri- Jnih strojev, izostanek v živilski industriji pa prav tako težko nadomeščamo, je povedal Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Glavni vzroki neuresničevanja planirane rasti so pomanjkanje reprodukcijskega materiala in zmanjševanje osnovnih naložb nasploh. Precej pa je tudi takih vzrokov, ki bi jih lahko OZD od- pravile, saj so tudi subjektivne in ne le objektiv- ne narave. Na področju gradbeništva je obseg del v devetih mesecih kar za 15 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, vendar v prihodnje take rasti ni pričakovati. Tudi potniški promet je porasel za enak odstotek, medtem ko je ostal transport blaga na lanski ravni. Ekonomski po- ložaj trgovine je dober, saj je promet na malo porasel za 41 odstotkov, na debelo pa celo za 54 odstotkov. Preskrbljenost sicer ni bila zmeraj dovolj dobra, vendar v celoti zadovoljiva. Manj pa je zadovoljiva oskrba z osnovnimi potrebšči- nami v Halozah, ker MIP ne uresničuje svoje oskrbovalne funkcije v celoti. Vse prev^ je pri- sotna politika dobička vsake prodajalne. Zato izvršni svet — tako kot občani — upravičeno pri- čakuje boljšo oskrbo tudi v manjših in oddalje- nih krajih, če ne drugače, s potujočo prodajalno. Na področju turizma v občini nazadujemo, saj je bilo gostov manj za 6 odstotkov, nočitev pa za 12 odstotkov. Najugodnejši so rezultati v kmetijstvu, saj je razen pri žitaricah in v vinogradništvu pridelek nad povprečjem in dober. V vinogradništvu je problem zaradi zimske pozebe, pri žitih pa teža- ve ob lanski setvi. Ce smo s proizvodnjo koliko toliko zadovolj- ni, pa ne moremo biti zadovoljni z izvozno uvoz- nimi gibanji. Ptujsko združeno delo je zastavilo izredno pogumne izvozne plane s katerimi bi pri- šlo do potrebnih deviz. Zal pa zastavljenih programov ne uresničujemo, saj smo izvozili le 50 odstotkov od predvidenega in še nismo doseg- li lanske ravni. Največji izpad je pri največjih iz- voznikih. V TGA Kidričevo so uresničili le 32 odstotkov planiranega izvoza. Vzrok je v tem, da kupci, ki so se obvezali več izvažati in tako združevati devize, dogovora niso uresničili. Kriv- da delavcev v TGA pa je vendarle v tem, da so predolgo odlašali z energičnimi ukrepi, ki bi pri- silili predelovalce aluminija v uresni&vanje spre- jetih planov izvoza. V Agisu so uresničili 67 odstotkov planirane- ga izvoza, v Perutnini 52 odstotkov, medtem ko Delta izvaža tako kot je planirala. Se vedno pa so odprta vprašanja izvoza v tistih tozdih, ki imajo sedež v Mariboru. Tako je Olga Meglič iz- polnila le 21 odstotkov planiranega izvoza. Pro- izvodnja malih motorjev pa ni izvozila ničesar. Zato mora ptujsko gospodarstvo prav izvoz krepko povečati in se približati kolikor je mogo- če planiranemu. Ptujsko gospodarstvo je v zadnjem trimese- čju ustvarilo za nekaj nad 29 odstotkov več do- hodka kot v lanskem obdobju, kar je približno enako kot ob polletju letos. Cisti dohodek je večji za 18 odstotkov, kar pomeni, da je rast nekoliko manjša kot v prvem polletju. V po- slovne sklade so ptujske OZD dale ob koncu sep- tembra mnogo manj sredstev kot v lanskem ena- kem obdobju, kar pomeni, da so možnosti na- daljnjega razvoja zmanjšane. Na takšne vrednostne poslovne rezultate so v precejšnji meri vplivale izgube, ki so se od 49 mi- lijonov ob polletju povečale na 59 milijonov din. Nova izguba je v TOZD Elektro v višini 6,5 mili- jona, ki bo predvidoma pokrita do konca leta v okviru elektrogospodarstva. V Agisovi temeljni organizaciji Velika oprema seje izguba povečala za 3,5 milijona, medtem ko je v temeljni organi- zaciji Gumama na isti ravni kot v polletju. V TOZD Elektronika so izpbo od 29 milijonov v polletju, sedaj zmanjšali na 19 milijonov din. Kombinatova temeljna organizacija Vinogradni- štvo ima 16 milijonov din. Ptujske toplice pa so ,,prigospodarile" nekaj nad milijon din izgube. Skupna in splošna poraba sta v devetih me- secih letos v mejah dogovorov za to leto. Izvršni svet je delegatom zborov predlagal nekatere ukrepe in stališča, ki jih je nujno uresničiti takoj. Tako je potrebno povečati rast fizičnega obsega proizvodnje, vložiti vse napore v povečanje izvoza na konvertibilno področje, okrepiti je treba aktivnost komisij, ki spremljajo uresničevanje ustalitvenih ukrepov. N. Dobljekar Ne bo lahko, toda uspeti mora! Na skupnem posvetu predsedni- kov krajevnih konferenc SZDL, vodij skupin za pomoč pri delu kra- jevnih skupnosti in članov odbora za igwdbo referenduma za šolski prostor, ki je bil v ponedeljek, 9. novembra popoldne v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptu- ju, so ocenili dosedanje priprave na referendum za drugi občinski sa- moprispevek. Ocena je izhajala iz dosedanjih aktivnosti v vsaki kra- jevni skupnosti, predvsem pa iz mnenj in stališč, ki so jih povedali delovni ljudje in občani ptujske ob- iine na množičnih sestankih in zbo- rih občanov. Skupna ugotovitev je bila, da so se v vseh krajevnih skupnostih, ra- zen par izjem, dobro organizirali v okviru frontno sestavljene SZDL in peljali doslej načrtovane naloge. Iz vseh poročil je tudi izhajala ugo- tovitev, da več ali manj vlada pozi-- tivno vzdušje, vendar bo treba še veliko drobnega političnega dela, pojasnjevanja in prepričevanja, če hočemo, da bo referendum na ob- močju celotne občine uspel. Raz- prave na zborih se namreč niso omejevale le na referendum, tem- več so občani želeli odgovore na celo vrsto vprašanj v zvezi z lokal- nimi problemi, uresničevanjem programov krajevnih skupnosti, preskrbe prebivalstva, urejanja cest in drugih komunalnih problemov, vprašanja kmetijstva, zaposlovanja itd. Precej razprav je tudi bilo o pri- spevni stopnji, zlasti na območju manj razvitih krajevnih skupnosti, kjer so predlagali, da bi naj bila pri njih prispevna stopnja nekoliko ni- žja. Na posvetu so skupno ugotovi- li, da bi bilo to v nasprotju z določi- li zakona o referendumu in srednje- ročnega plana družbenoekonom- skega razvoja občine Ptuj, kjer smo zapisali, da bomo ža gradnjo šolskega prostora zagotovili vire fi- nanciranja iz samoprispevka po enotni stopnji 1 odstotek od neto osebnega dohodka. Dejstvo je sicer, da so delovni ljudje v posa- meznih krajevnih skupnostih razli- čno obremenjeni z višino samopri- spevka, vendar do srednješolskega prostora moramo imeti v občini enake obveznosti, ker za hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti solidarnostno združuje- mo sredstva na več drugih načinov. Gre dejansko za prispevek tistih, ki so v delovnem razmerju, vemo pa, da ob vse dražji hrani življenje v mestu stane precej več in da prakti- čno tisti zaposleni, ki stanujejo na podeželju, tudi na manj razvitih območjih, po svojem materialnem položaju izstopajo iz okolja v kate- rem živijo. Vse to je tudi pogojeva- lo oblikovanje enotnega staliSča, da gremo v akcijo za samoprispevek po enotni stopnji — en odstotek od neto osebnega dohodka. Poročevalci iz posameznih krajevnih skupnosti so na posvetu nakazali tudi celo vrsto vprašanj v zvezi z usmerjenim izobraževa- njem, dosedanjo gradnjo centra srednjega usmerjenega izobraževa- nja in programa nadaljnje fazne gradnje, prav tako pa tudi v zvezi z gradnjo osnovne šole Lovrenc in prizidka k OS Ivana Spolenjaka v Ptuju, na katera želijo odgovore ali dodatna pojasnila. Na posvetu so se dogovorili, da bodo odgovori objavljeni na straneh Tednika in po radiu pa tudi neposredno na zborih občanov. Povsod so občani postav- ljali zahteve po racionalni gradnji šolskega prostora, kar je brezpogojno treba upoštevati že pri projektiranju. Ob tem se je treba tudi zavedati, da so učna mesta za proizvodne poklice dražja kot za neproizvodne. Sklepna^isel celotne razprave je bila, da gremo enotno v odločno akcijo za izpeljavo nadaljnjih aktivnosti, Jci so potrebne za uspešno izvedbo referenduma, da bo treba opraviti še veliko dela, ki ne bo lahko, če hočemo, da bo re- ferendum uspel, uspeti pa mora, saj je od tega odvisen naš nadaljnji normalen razvoj. Stališča, oblikovana na posvetu, so bila tudi napotilo predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj, ki je na seji v torek, 10. novembra sprejelo enake sklepe za nadaljnjo aktivnost na tem področju, zlasti pa še usmeritev družbenopolitične- mu zboru skupščine občine Ptuj, ki je sklepal o razpisu referenduma še isti dan popoldne. Razprave v kra- jevnih skupnostih in v organizaci- jah združenega dela pa so bile dob- ro napotilo delegacijam za zbor krajevnih skupnosti in zbor združe- nega dela, ki sta zasedala včeraj, 11. novembra. Podrobnejša infor- macija o vsem tem bo objavljena v naslednji številki Tednika. FF ^fenci v usmeritvi kovinarsko-predelovalne industrije pri praktičnem delu. Foto: I. Ciani PRED SEJO SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 . Tokrat zbori le na ločenih sejah Predsedniki zborov skupščine občine Orraož so sklicali ločene seje zborov. Tako se bo družbenopolitični zbor sestal v ponedeljek, 16. novembra in po pregledu sklepov, volitev in imenovanj obravnaval analizo trgovske dejavnosti in njen nadaljnji razvoj v občini Ormož, informacijo o zunanjetrgovinski menjavi gospodarstva ormoške občine v letošnjem letu in poročilo o stanju družbenega varstva in vzgoje otrok v občini. 4 V torek popoldne pa se bosta sestala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki imata na dnevnih redih, poleg skupnih z druž- beno-političnim zborom še dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, povezano s tem pa tudi osnutek ustreznega odloka, ki bo določal višino odškodnine konkretno za občino Omrož. Nadalje bodo sklepali o predlogu odloka o spremembah odloka o čiščenju in vzdrževanju manjših potokov in jarkov na območju občine Ormoč, o dopolnitvah odloka o davkih občanov in o uskladitvi akta o ustanovitvi Delavske univerze Ormož z zakonom o usmerjenem izobraževanju, -u Naša polja so dobro zasejana s spravilom pridelkov in zjesensko setvijo smo na območju ptujske občine uspešno zaključili tako v družbenem kot, v privatnem sektorju. V Kmetijskem kombinatu Ptuj je vodja agroživilskega sektorja Milan Starki o tem povedal: »Za jesensko setev smo planirali posejati krušna žita na 1000 ha. Od tega smo planirali setev pšenice kar na 930 ha, ostalo pa rž. Vse planirane površine smo posejali pravočasno, do 25. oktobra. Pri setvi nismo imeli težav, umetnih gnojil ni primanjkovalo, vreme nam je bilo naklonjeno, tako. da smo s setvijo v celoti zadovoljni. Tudi spravilo pridelkov je potekalo dobro. Koruzo smo pospravili pravočasno iz 1039 ha. Računamo, daje pridelek okrog 7 ton po hektarju. Tudi peso smo z naših površin že pospravili, le da smo imeli tu precej težav zaradi okvar na kombajnih. Pomanjkanje goriva nismo čutili.<< In kako je v zasebnem sektorju? O tem Je dire;ktor Kmetijske zadruge Ptuj Miran Glušič povedal: »Naša obveza je le"fOs bila izredno velika. Vsi vemo, da je naše ob'močJe bilo v preteklosti prilagojeno pridelovanju krme. Le v zadnjih letih smo se preusmerili na intenzivno pridelovanje za kruh in sladkor. V letošnjem letu smo si v Zadrugi zastavili, da bomo na 1.160 ha zemlje pridelali 2.320 ton pšenice. KZJe na osnovi setvenega načrta sklenila tudi ustrezni samoupravni sporazum na nivoju republike in z mariborskim Intesom. kot odjemalcem žit. Tudi v zasebnem sektorju Je setev že zaključena. Žal pa smo uspeli podpisati pogodbe za tržno proizvodnjo le z eno četrtino vseh pridelo- valcev. Predvsem smo uspeli s podpisom pri tistih, ki so koristili kreditne ugodnosti za pridelovanje pšenice. Ker pa Je pšenica kultura, ki ne terja večjih naložb, se Je večina zasebnih pridelovalcev odločila, da se z Zadrugo pogodbeno ne veže. To pa ne pomeni, da naši kmetje nimajo odnosa do potrebe po pridelovanju pšenice. Nasprotno, ocenjujemo, da je letošnja Jesenska setev v celoti opravljena tako dobro in v takšnem obsegu, da bomo ob ugodnih vremenskih razmerah in zadostni oskrbi z repromaterialom. lahko nudili tržišču takšne količine kot še nikoli.<( - OM KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE" PTUJ DANES ZBOR BRIGADIRJEV V skupščini dvorani na magistratu se bodo danes, 12. novembra ob 18. uri sestali člani PMuba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj na svoj 7. zbor. Obravnavali bodo naloge v zvezi 35-letnice formiranja prvih ptujskih mladinskih delovnih brigad in razvitju brigadirskega prapora, ki ga bodo razvili na osrednji občinski proslavi ob Dnevu republike v Ptuju. 28. novembra. Sprejeli bodo tudi program obiska brigadirjev iz pobratene občine Arandelovac. V SOBOTO PRIDEJO BRIGADIRJI IZ ARANDELOVCA V soboto. 14. novembra pridejo na enodnevni obisk v občino Ptuj člani Kluba brigadirjev pobratene občine Arandelovac iz SR Srbije. Ob 13. uri jih bodo sprejeli člani Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj v Delavskem domu Franca Krambergerja. Popoldne si bodo ogledali znamenitosti mesta Ptuj in okolice. Zvečer ob 18. uri pa bo v Narodnem domu v Ptuju skupno brigadirsko srečanje brigadirjev po- bratenih občin Arandelovac in Ptuj, ki se jim bodo pridružili tudi predstavniki brigadirjev iz občine Zabok iz SR Hrvatske. Brigadirji pobratene občine Arandelovac s tem vračajo obisk čla- nom Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj, ki so novembra lanskega leta obiskali Arandjelovac. FB Delegacija Gradiščanske obiskala Ormož V preteklem tednu je bila na tridnevnem obisku v SR Sloveniji delegacija deželne vlade avstrijske zvezne dežele Gradiščanske. ki Jo Je vodil deželni glavar Theodor Kery. Med obiskom v Sloveniji je delegacija obiskala tudi Ormož, kjer Jo je pozdravil Dušan Sinigoj, podpredsednik slovenskega izvr- šnega sveta. Gostje so si v Ormožu ogledali tudi del proizvodnje sladkorja in obiskali vinsko klet kme- tijskega kombinata Jeruzalem. Ob tej priložnostijih je Vinko Štefančič, direktor tovarne sladkorja se- znanil z delovanjem ene najmlajših tovrstnih tovarn \ .lugoslaviji in organiziranjem pridelave pese in pri tem poudaril, da bodo letos predelali 200 tisoč ton pridelka in proizvedli blizu 25 tisoč ton sladkorja. V razgovoru je bilo tudi poudarjeno, da so si Ormožani pridobivali izkušnje tudi pri avstrijskih prideloval- cih in predelovalcih. Ob koncu obiskaje Theodor Kery poudaril, da so bili ob kratkem ogledu tovarne prijetno presenečeni, saj so se lahko prepričali, da gre za sodobno teh- nologijo in nadvse urejen proces predelave, kate- remu lahko le čestitajo. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. november 1981 — TEDNIK KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Ugodni devetmesečni poslovni rezultati Ocena devetmesečnega poslovanja v Kmetijskem kombinatu Ptuj je relativno URodna. na še boli ucodno oceno na negativno vnliva izeuba v treh temeljnih organizacijah. Vse ostale tozd, v sestavi kmetijskega kombinata (jih je kar 17), so devetmesečno poslovanje zaključili zelo ugodno. Resnici na ljuboje potrebno povedati, daje na ugodno finančno stanje vplival tudi inflacijski faktor, torej višje cene proizvodov. V kmetijskem kombinatu mesečno spremljejo pokazatelje fizične rasti proizvodnje, tudi ti pa so za letošnjih devet mesecev zelo spodbudni. Nekoliko slabši so rezultati pridelave pšenice, saj je bila setev minulo jesen opravljena v izredno neugodnih pogojih. Zimska pozeba je pustila posledice v vinogradništvu, tu beležijo tudi največji izpad proizvodnje, medtem ko je znano, da je kvaliteta grozdja letos odlična. Nekoliko manjša od načrtovane je bila tudi proizvodnja v tozd Mizarstvo, v Ptujskih toplicah pa je bilo poslovanje mnogo ugodnejše kot leta 1980. Kmetijski kombinat je imel v devetih mesecih 1,5 milijarde celo- tnega prihodka, to je 56 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi dohodka so ustvarili precej več kot minulo leto, v poslovni sklad pa so namenili kar 151 odstotkov sredstev več. Z izgubo so poslovali tozdi Vinogradništvo, Mizarstvo in Ptujske toplice. Izguba je v teh tozdih nekoliko večja kot lani, na drugi strani pa je akumulacija v ostalih štirinajstih temeljnih organizacijah letos mnogo višja. V tozdu Vinogradništvo je bilo potrebno odpisati 54 hektarov vinogradov, tako je vinogradništvo zaključilo devetmesečno poslovanje z izgubo v višini 16 milijonov dinarjev. Vinogradništvo je dobilo sicer dodatna sredstva v obliki kredita za obnovo, teh sredstev pa ni dovolj. Vinogradništvo bi moralo v celoti odpisati kar 112 hektarov vinogradov, to so vinogradi na vzhodnih legah, ki so delno ali v celoti pozebli. Z velikimi težavami se v kmetijskem kombinatu ubadajo pri uvozu. Potrebujejo precej opreme, kije na jugoslovanskem tržišču ni mogoče dobiti. Najbolj so pri tem prizadeti kmetijski tozdi in tovarna močnih krmil. Za slednjo so končno uspeli dobiti uvožene termometre, ki so že vgrajeni. Tako bodo lahko pričeli z delom novozgrajeni silosi. Poglejmo še nekaj podatkov, ki govorijo o rasti fizičnega obsega proizvodnje. Farma prašičev bo na primer v tem letu proizvedla precej več kot 40 tisoč prašičev, kar je izrednega pomena za nemoteno oskrbo tržišča. Količine mleka so nekoliko nižje kot minulo leto, vzrok za to so neurejeni cenovni odnosi, ki ne dovoljujejo doseči načrtovane prireje mleka. Izredne rezultate so zabeležili v temeljnih organizacijah Dravsko polje. Ptujsko polje, Osojnik, pa tudi v predelovanih temeljnih organi- zacijah, kot so Petovia, Mlekarna in tako dalje. Uspešno se kmetijski kombinat Ptuj vključuje tudi v izv9z. Po dolgih letih jim je uspelo izvoziti večje količine sadja. V Zvezno repubhko Nemčijo so izvozili kar okoli 450 ton sadja in to po enakih cenah, kijih dosegajo na domačem trgu. Izvozili so tudi precejšnje količine hmelja, v zadnjem času se vključuje v izvoz tudi tozd Mizarstvo in z gotovostjo trdijo, da bodo do konca leta planske izvozne obveznosti v celoti ure- sničili. Ko govorimo o kmetijskem kombinatu, ne moremo mimo uspešne jesenske setve in spravila poljščin. Setev pšenice so opravili kvalitetno in pravočasno največjih površinah, kot so planirali. Presegli so tudi plan setve merkantilne rži. S to kulturo so posejali mnogo večje površine kot katerokoli leto doslej, v celoti pa so na drugi strani opustili proizvodnjo rži za ržene rožičke. Tudi setev oljne repice so opravili na mnogo večjih površinah kot doslej, kar je zelo pomembno za oskrbo naših oljarn oziroma prebivalstva z oljem. Veliko pozornost posvečajo v kombinatu tudi pridelavi vrtnin za potrebe svoje predelo- valne industrije. Površine s temi kulturami povečujejo iz leta v leto, prihodnje leto bodo vrtnine pridelovali na 40 hektarih. Vse te površine intenzivno namakajo. Doslej so uredili sistem namakanja na 150 hek- tarih, pripravljajo pa načrte za povečanje namakalnih sistemov tako na Dravskem polju, zlasti pa še ob kanalu v Sobetincih — na putjskem. polju. Ko pišemo o velikih uspehih delovnih ljudi kmetijskega kombinata, ne smemo pozabiti na ogromne napore, ki so jih morali vložiti. Stroji in njihovi upravljalci so delali v zadnjih dneh takorekoč 24 ur dnevno. Zanje v tem času ni bilo počitka, praznika, nedelje. Le tako so lahko uspeli pravočasno opraviti vsa jesenska poljska opravila. Vsekakor si za to zaslužijo vso priznanje. Potrebno je dodati, da so vso to ogromno delo opravili z zavestjo, da delajo za ljudi, da sodelujejo v bitki za hrano, v akciji »za kruh in sladkor«. Osebni dohodki delavcev kmetijskega kombinata so nižji, kot povprečni osebni dohodki v ptujskem gospodarstvu, in nižji od repu- bliškega povprečja. Njihovi osebni dohodki so sicer za 33 odstotkov višji kot v devetih mesecih lani, znašajo v povprečju 8.982 dinarjev, v go- spodarstvu ptujske občine pa je povprečni osebni dohodek že ob polletju znašal 9.194 dinarjev. JB Temeljite priprave na plan v DO MIP oziroma njenem sektorju za plan so že sprejeli prve usmeritve za pripravo in sprejem plana za leto 1982. Kot je povedal Franc Zadravec, pomočnik direktorja MIP, bodo prvi pokazatelji, ki so osnova za pripravo plana, sprejeti že do konca novembra. Računali je, da bodo plani po temeljnih organizacijah sprejeti do prve polovice de- cembra, v delovni organizaciji v drugi polovici decembra, nato pa v sestavljeni organizaciji. V okviru sestavljene organizacije so bile sprejete določene usmeritve oziroma nekateri enotni kazalci za plan v prihod- njem letu, ki se jih bo potrebno pri sestavi dokumentov tudi držati. Sedaj, ko .so že znane tudi nekatere republiške in zvezne usmeritve, ni bojazni, da rokovno sprejete naloge ne bi bile tudi uresničeru;. Skladno s pripravami na plan, v delovni organizaciji odločajo tudi o programu stabilizacije, katerega bodo delno uresničevali Se v tem letu. dopolnjenega pa v prihodnjem letu. Z njim želijo že vnaprej opozoriti na do očene značilnosti in slabosti, ki jih bo potrebno pri poslovanju sprotno spremljati in tudi odpravljati, vse pa z namenom, da se poveča promet na zaposlenega, da se izboljša odnos do kupcev in zanje opravijo drobne usluge in podobno. Posebno pozornost v stabilizacijskem pro- gramu namenjajo vprašanju izkoriščanja delovnega časa. V ta namen bodo v tem mesecu v nekaterih poslovalnicah spremljali obisk kupcev, višino nakupa in drugo. V DO namreč ocenjujejo, da so -nekatere poslovalnice predolgo odprte, druge se prezgodaj odpirajo, o ukinitvi non-stopa pa zaenkrat še ne razmišljajo. Stabilizacijski program so naravnali tako, daje za vsako temeljno organizacijo in za delovno skupnost skupnih služb dana vrsta konkretnih nalog in obveznosti. MG POGOVOR S STANKOM TOPLAKOM, DIREKTORJEM TOZD ELEKTRO PTUJ Električne energije bo dovolj, vendar... ' Stanko Toplak vodi temeljno organizacijo Elektro Ptuj, ki je distribudiska, torej zadolže- na za preskrbo tega območja z elektriCno ener- gijo, če to poenostavljeno zapišemo. Ob tem pa je tudi odličen poznavalec vseh področij elektrogospodarstva, zato se lahko z njim pogovarjate o vsem, ne le o tem, koliko energije potrošimo in kako poteka gradnja elektroener- getskih objektov. Kar nekako vajeni smo, da prek leta govori- mo o težavah elektrogospodarstva, o izgubi, premajhnih sredstvih za potrebno gradnjo no- vih objektov za proizvodnjo in prenos elek- trične energije. Zato je prvo vpraSanje veljalo poslovnim rezultatom TOZD Elektro Ptuj v de- vetih mesecih tekočega leta. Torej, ali dohodek pokriva stroSke? ,,Delavci TOZD Elektro Ptuj smo v tem ob- dobju dosegli naslednje poslovne rezultate. Celotni prihodek je znašal 76,074.000 din, kar je za 38 % več kot v enakem obdobju leta 1980. Največji del, okrog 79 predstavlja naša udeležba v skupnem prihodku slovenskega elek- trogospodarstva, doseženega v prometu z elek- trično energijo. Preostali del dohodka smo dosegli s prodajo storitev v in izven delovne organizacije ^lektro Maribor, op. p.). Porab- ljena sredstva so znaSala 57,151.000 din in so za 31 % višja kot lani. Največji del pri tem predstavlja amortizacija, 51 % vseh stroškov, ki je za 52 "^o višja kot lani. Po vrednosti druga postavka pri stroških je nakup električne ener- gije izven sistema, ki je za 34 višja kot lani. Amortizacija in nakup sta področji, na kateri delavci nimamo vpliva, predstavljata pa 68 Vo vseh stroškov. Za surovine in material smo porabili za 28 kvalitete. Pomembna je tudi ugotovitev, da so v bistriški steklarni letos prodali več proizvodov na doma- čem trgu. kar v preteklih letih ni bila praksa. Prodali pa so jih predvsem kupcem, ki ta stekla, skupno s svojimi izdelki izvažajo. Največji domači odjemalci raz- svetliavnega stekla iz bistriške steklarne so EMI Poljčane, RUL Leskovac. Dekor Zabok. 1. MAJ Lebane in Sijaj Hrastnik. Največ tujih odjemalcev bistri- škega stekla pa je iz Zvezne re- publike Nemčije, Demokratične republike Nemčije, Avstrije, Švedske, Italije, Anglije in Belgije. Letos pa so prvič izvozili tudi na Ciper. V delovnem kolektivu Steklo si sedaj prizadevajo, da bi zamujeno na področju izvoza do konca leta nadoknadili, kar še posebno velja za izvoz na konvertibilna tržišča. Ob tem bodo posvetili posebno pozornost nadaljnji izboljšavi in kvaliteti izdelkov, doslednejše iz- polnjevanje rokov dobave in od- preme materiala ter z nadaljnjim osvajanjem nove tehnike dela, kar bo zagotavljalo tudi konkurenč- nost v ceni proizvodov. Pred dnevi je izšla tudi prva številka glasila bistriških stekla- rjev pod novim naslovom »Po- horski steklar«. Zaposleni v DO Steklo Slovenska Bistrica želijo s tem ohraniti tradicijo vrstnikov, ki so pred več kot sto leti delovali v takratnih pohorskih glažutah. Glasilo izhaja v 350 izvodih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Bistriški steklarji pri delu na delovnem mestu Začrtati realne naloge v letu 1982 Na skupni seji občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje in občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj so prejšnji četrtek obravnavali delovni osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—85 v letu 1982. Pove- zano s tem delovnim gradivom pa je tekla razprava tudi o osnutku enake republiške re- solucije. Jožica Čarmanova. predsednica komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje je uvodoma poudarila, da v obeh osnutkih reso- lucije prevladujejo osnovne smeri: večji izvoz, manjši uvoz in s tem zmanjševanje naše za- dolženosti v tujino. Temu glavnemu cilju mora biti podrejeno vse! Janez Belšak. predsednik komiteja za ur- banizem. gradb. in komunal, zadeve pa je po- udaril, da se bodo investicije v stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo morale gi- bati v okviru razpoložljivih sredstev. Zato bo nujno izvesti temeljite rebalanse planov, do konca letošnjega leta izdelati prioritete in jih potem tudi dosledno izvajati. V obširni razpravi so člani oben komitejev dali vrsto konkretnih pripomb k osnutku re- publiške resolucije, zlasti k tistim poglavjem, ki obravnavajo področje kmetijstva. Menili so, da resolucija daje premalo prostora nalogam na področju proizvodnje hrane in je glede tega tudi premalo konkretna. Predlagali so, da mora biti v okviru republiške enoten sklad za inter- vencije v kmetijstvu, da je treba zagotoviti pogoje za uresničevanje prednostnih nalog, zagotoviti sredstva za odkup, za rezervne dele in za pogonsko gorivo. V živinoreji, zlasti še prašičereji bi se morali bolj usmerjati na pri- delavo krme doma, ne pa načrtovati na podlagi uvožene krme. Imenovali so delovno skupino, ki bo pripravila konkretne predloge in pripov mbe k osnutku republiške resolucije. V zvezi z delovnim osnutkom občinske re- solucije je prevladovalo enotno mnenje, da smo dolžni preveriti naše možnosti in si začrtati realne naloge v letu 1982. V skladu s tem so člani dajali tudi konkretne pripombe in do; polnitve k posameznim poglavjem in tudi praktično oblikovali poedine stavke. Delovno gradivo za osnutek resolucije ob- javljamo na 4. strani Tednika. Del popravkov, oblikovanih na seji je v besedilu osnutka že upoštevan. Oba sveta bosta tako dopolnjeno gradivo predlo^jla občinskemu izvršneniu svetu, ki ga bo po podrobnejši razpravi in morebitnih dopolnitvah predložil zborom skupščine občine Ptuj kot osnutek. FF KONFERENCA OOZS ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ-ORfi/lOŽ Ocena poslovanja in uresničevanja zakona o zdravstvenem varstvu Jutri se bo sestala konferenca OOZS Zdravstveni center Ptuj —Ormož in razpravljala o devet-mesečnem poslovanju v centru ter o uresničevanju zakona o zdravstvenem varstvu, s poudarkom na orga- nizaciji reševalne službe glede na določila zakona. Na dnevnem redu je tudi ocena dela zdravstvenega centra, odločitev o poslovodnem organu ZC Ptuj—Ormož in poročilo o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo v ZC Ptuj—Ormož. MG Priznanja za prostovoljno delo v ureditev nove proizvodne hale. ki sojo delavci temeljne organi zacije predali namenu ob koncu oktobra, so vložili tudi precej prosto voljnega dela. Izračunali so, da gaje bilo čez 1000 delovnih ur. Zato sc na svečanosti ob otvoritvi vsem, ki so večkrat sodelovali pri udarniških akcijah, pripravi terena za gradnjo, selitvi in urejanju okolja, podelil posebna pismena priznanja. Priznanja so prejeli: Vlado Žgeč, Ciril Žvegla, Nada Zoreč, Fran' Vrečar. Martin Verbančič. Štefan Matjašič, Maks Vesenjak. Antoi Valentin. Jože Strafela. Janko Rogina, Branko Pernat, Stanko Mlakaf Štefan Kerš. Milan Jurič. Jože Jošar, Jože Janžekovič, Jože Hameršak Martin Hentak. Konrad Mere, Aleksander Lepenik, Marjan Kunstek Franc Ceh in Cuš Milan. M^ TEDNIK — 12. november 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 88 Titovih dreves v Dornavi v Domavi je bila sredi prejšnjega tedna sklenjena akcija »88 dreves za tovariša Tita«, ki sojo po sklepu skupščine zvezne MDA Slovenske gorice '81 pričeli že brigadirji. Pred domom brigadirjev m obrambne vzgoje so mladi iz TOZD komunalni servisi komunalnega podjetja Ptuj in mladi iz Dornave zasadili v obliki žive meje 88 drevesc in s tem tudi polepšali okolje nekdanje stare osnovne šole. Pri uresničitvi te naloge je pt)magala tudi komunalna skupnost občine Ptuj. Ob zaključku akcije je na slovesnosti pred domom brigadirjev in obrambne vzgoje poudaril njen širši pomen predsednik skupščine zve- zne MDA Slovenske gorice Savo Kozjak. Predstavnika krajevne .sku- pnosti in družbenopolitičnih organizacij Dornave Konrad Vertič in Alojz Valenko sta v imenu mladih in starejših krajanov obljubila, da bodo skrbno negovali to spominsko obeležje tovarišu Titu. JOS Posnetek s slovesnosti ob zasaditvi 88 drevesc v spomin na tovariš Tita. (Foto: JOS) Ocenili delo komunistov v delegatskem sistemu Člani komiteja, ki so se sestali skupaj z dele- gati OK ZKS Ptuj v družbenopolitičnem zboru in v OK SZDL, so ugotovili, da je povezanost delegatov s komitejem in z občinsko konferenco ZK prešibka. Delegati v družbenopolitičnem zboru ptujske občinske skupSčine, ki zastopajo OK ZKS, so bolj ali manj prepuščeni sami se- bi. Sicer dobivajo sklepe in stališča komiteja in občinske konference, le redko pa se pred sejo sestanejo in sprejmejo skupna stališča in pobu- de, ki bi jih naj posredovali na seji zbora. Najbolj aktivna je delegacija občinskega sveta zveze sindikatov v DPZ, ki se tudi redno sesta- ja, medtem ko ostali delegati podajajo bolj ali manj osebna stališča in predloge. Na sestanku, ki je bil v ponedeljek, so menili, da je potrebno delo delegacije tesno povezati z bazo, ki jo zastopa in si prizadevati, da bo dru- žbenopolitični zbor obravnaval predvsem politi- čna stališča in dajal pobude ostalima zboroma, ne pa, da se ukvarja s sistemskimi vprašanji. Reči pa je treba, da se zbor redno sestaja pred ostalima dvema in obravnava le zadeve iz svoje pristojnosti, včasih pa prejmejo delegati tudi in- formacije o vprašanjih, ki so v pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegati DPZ so na seji v juniju letos ocenili svoje delo in sprejeli stališča o na- daljnjih prizadevanjih za dosledno uveljavljanje delegatskih razmerij, pa jih navzlic dobro za- stavljenim stališčem slabo uresničujejo. Upati je, da bo omenjeni sestanek pripomogel k spreminjanju stanja. Ko so ocenjevali delo komunistov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah so udeleženci sestanka menili, da je Se vedno precej komuni- stov, ki so neaktivni ali pa delujejo le v svojih osnovnih organizacijah ZK. V razpravi so pou- darili, da je potrebno spremeniti tudi vlogo politične koordinacije v socialistični zvezi, ki mnogokrat prevzema nase pristojnosti, ki so si- cer v domeni predsedstva OK SZDL. Menili so tudi, da je neaktivnost sekcij, družbenih svetov in ostalih delegatsko sestavljenih teles v določe- ni meri posledica premajhne angažiranosti članov zveze komunistov pri reševanju različnih vprašanj Hvljenja in dela. Da bi delo komunistov v vseh okoljih kar se da aktivirali, pa je potrebno poskrbeti za dobro idejnopolitično in akcijsko usposoblje- nost posameznih članov in osnovnih organizacij ZK. Aktivnost pa bo zaSvela le, če bodo obrav- navana vprašanja izhajala iz konkretne prakse. N. Dobljekar OBČiNSKO TEKMOVANJE „MLADOST V BESEDI, PESMI iN SPRETNOSTI' ZMAGALI n/ILADI IZ ORMOŽA Na občinskem kviz tekmovanju na temo ,,Splošna ljudska obramba — strategija miru", v sklopu leto- šnjega tekmovanja ..Mladost v be- sedi, pesmi in spretnosti", kije bilo v petek, 30. oktobra, je med deseti- tm ekipami ormoške občine zma^- la ekipa osnovne organizacije ZSMS ORMOŽ. Najprej je p>otekalo predtekmo- vanje v pismeni obliki, kjer so naj- več znanja pokazale ekipe OO ZSMS Ormož, Tomaž pri Ormožu, Obrež, Ključarovd. Kog pri Ormo- žu, ki so se uvrstile v nadaljnje ustno tekmovanje, medtem ko so ostale sodelujoče ekipe Miklavž pri Ormožu (ekipi OO ZSMS in osnov- ne šole), Ivanjkovci, in osnovnošol- ski ekipi Tomaža pri Ormožu in Ormoža izpadle. V finalnon delu tekmovanja se je vsaki od petih ekip pridružil po en vojak ptujske garnizije Dušaji Kveder-Tomaž, s katero na tovrstnih tekmovanjih OK ZSMS Ormož že vrsto let sode- luje. Pet krogov tekmovanja je potekalo razburljivo, najboljSi pa sta bUi ekipi OO ZSMS iz Ormoža in Tomaža, ki sta si morali dokazo- vati ..kdo več zna" še z dodatnimi vprašanji. Prvo mesto je osvojila ekipa OO ZSMS Ormož, drugo eki- pa Tomaža, tretje ekipa Hjuča- rovc, četrto ekipa Obreža in peto ekipa Koga. Srečanje v osnovni Soli Tomaž Rri Ormožu je bilo dobro priprav- .eno, številno mlado občinstvo pa I'e navduševal tudi pestro izbran :ulturni program, katerega so pri- pravile vse sodelujoče ekipe v kvi- zu. Tekmovanje je organizirala OK ZSMS Ormož, pri pripravi vpra- šanj pa sta sodelovala Katka Pevec in Stanko Salomon, samo izvedbo tekmovanja pa je spremljala regij- ska žirija iz Maribora. To je Se ena manifestacija mladi- ne in vojakov. Tekst: D. Papler Foto: V. Nemanič Zmagovalna ekipa iz Onnoža Naredili precej v krajevni skupnosti Kidričevo so bili letos precej aktivni, saj so izvedli vrsto nalog, ki so si jih zastavili že v začetku leta. O najpo- membnejših nalogah je Miro Kovač, predsednik sveta^KS Kidričevo dejal: »Nedvomno je ena najpomembnejših nalog, ki smo jo v letošnjem letu že skoraj zaključili, izgradnja poštnih prostorov na prostoru med pekarno in marketom. S tem si je Kidričevo zagotovilo 400 novih telefonskih priključkov, saj v obstoječi centrali te možnosti ni bilo več. Obenem pa so se odprle nove možnosti za razširitev telefonskega omrežja na območju KS. Onmrežje bomo širili v okviru možnosti lastnih sredstev in SIS za PTT. Razen pošte pa smo pričeli tudi z akcijo za gradnjo prizidka otroških jasli. Kljub nekaterim pomislekom, češ. daje vpis otrok v vrtec nekoliko manjši, smo v KS mnenja, da se bo naselje Kidričvo širilo ^e naprej. Razen tega je tudi natečaj za novo naselje v Njivercah pokazal, da obstaja velik interes za individualno stanovanjsko gradnjo. Vse to kaže na večje potrebe po otroškem varstvu, predvsem pa po jasličnem. Zato smo takšno zahtevo postavili pred skupnost otroškega varstva. Menimo, daje zahteva upravičena, saj je tudi del referendumskega programa naše KS. Pričakujemo, da bi z deli pri gradnji prizidka k jaslim lahko pričeli že prihodnje leto. Precej časa smo vložih tudi v priprave ne gradnjo telefonske go- vorilnice in seveda priključka v Apačah. Do .sedaj smo dobili že pre- dračun za postavitev linije in govorilnico. Računamo, da bomo to akcijo speljali še letos in pričakujemo predvsem izdatno pomoč domačinov. Kar se tiče toplifikacije naselja, naj povem da so s šest mesečno zamudo že pričeli s pripravami za izgradnjo kotlovnice v TGA, ta bi naj bila postavljena do konca leta 1983. Sama toplifikacija naselja pa je sedaj odvisna od poteka dogovora med KS. samoupravno stanovanjsko skupnostjo in enoto za opravljanje in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pri Samoupravni komunalni skupnosti. Nas seveda skrbi, ker vse skupaj poteka prepočasi in lahko bi se zgodilo, da bo v TGA kotlovnica, katero bi tudi koristili, postavljena, mi pa v naselju še ne bi imeli končanih vseh razvodnih del. Mislim, da bi tudi komite za komunalo in urbanizem pri SO Ptuj moral posvetiti temu več pozornosti. Vedeti je treba, da bi s takšno — enotno toplifikacijo prihranili precej denarja, hkrati pa po- skrbeli za manjše onesnaževanje okolja. Trenutno pa posvečamo največ pozornosti pripravam na izvedbo referenduma za samoprispevek v »ikviru ptujske občine. Krajevne konference SZDL so že sklicale zbore občanov v posameznih vaseh in v naselju Kidričevo. Občani so program ocenili sicer ugodno, vendar so sc pojavljala nekatora vpra.^anja o sami priciteti gradnje posameznih objektov. V kratkem bom.- sklicali še iiišne >vete. imeli bomo sestanke v ^oli. rikraika >c prvCei »kii namenili pripravam na referen- katerega ^ da bi J>p'.'!. Pričakujemo, da bodo krajani tudi doka^iL:-' •..■;ozavc>i ;n željo po napredku. Za. edati Se mvM amo. da nara ni."bc r.ih^c Jrug zgradil objektov ob srednješolskem centru, če jih ne bomo >arni.« M. Ozmec Povečati odgovornost za varno delo Komisija za varstvo pri delu pri občinskem svetu ZSS Ptuj je na ponedeljkovi seji v osrednji točki razpravljala o stanju varstva pri delu in pri tem opozorila na vrsto spremljajočih problemov, s katerimi se službe oziroam odgovorni za to srečujejo v združenem"delu. Osrednja ugoto- vitev je. daje potrebno povečati odgovornost za varno delo. Razčlenitev vprašanj s področja varstva pri delu pri posameznih organizacijah združenega dela, daje podobne odgovore. Skoraj povsod ugotavljajo, da služba še nima pravega mesta in zanje velja prispodoba, da so obre- menitev za združeno delo. čeprav je varstvo pri delu sestavni del pro- izvodnje. Službe za varstvo pri delu. te so organizirane v večjih OZD in pooblaščene osebe, ki v večini odgovarjajo za področje varstva pri delu, nimajo ustrezne podpore, četudj jim zakon in drugi akti dajejo določena pooblastila. Nanje se prevaljuje odgovornost za vsa vprašanja s področja varstva pri delu. Tako bi naj tudi služba reševala vprašanje vzdrževanja, kije sestavni del varnega dela. Pregled stanja naprav daje svojevrstno podobo, še bolj kritično pa je stanje pripomočkov. Službe ugotavljajo, da je vzdrževanje v večini primerov-nezadostno. Predvsem manjka odgovornost vodstvenih in vodilnih kadrov pri uresničevanju varstva pri delu. Ce bomo uspeli pri teh. potem je pričakovati tudi, da bodo delavci v celoti spoštovali določila varstva pri delu. Potrebno je načrtno delo, zlasti še usposabljanje tistih delavcev, ki šele vstopajo v delovni proces. Ugotovitve namreč kažejo, daje največ nesreč iz varstva pri delu iz vrst mladih delavcev. V nekaterih DO, kot na primer v Agisu kadrovske službe že dajejo podatke o prihodu novih delavcev. Le-ti potem dobe ustrezne knjižice oziroma navodila za var- stvo pri delu. To je teoretična podlaga, praktični del usposabljanja pa naj bi izvedli mojstri. MG Posvet z akademijo v delavskem domu »Franc Kramberger« v Ptuju je bila včeraj wfK4dan slavnostna akademija s posvetom, posvečena mednarodnemu ctu invalidov. Osnovni namen obojega je širši družbi predstaviti deja- vnost in aktivnosti invalidnih oseb. njihovih prizadevanj za enakopra- vno vključevanje v naš razvoj. Tudi program akademije je bil sestavljen tako. daje lahko dosegel svoj namen. Vsak je v svojem nastopu skušal celovito predstaviti svuje delo. Nastopili so pevci slepih in slabovidnih, učenci OŠ »Ljudevit Pivko<' Ptuj in mladi zavoda za varstvo ih delovno usposabljanje mladine dr. Marian Borštnar Dornava. O svoji aktivnosti pa so govorili tudi predstavniki ptujskih društev, ki združujejo invalidne osebe. Osnovo za delo posveta pa je podala Anka Osterma . tajnik skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. MG EDUUKOCBEKU VSPOMIN Dragi Edi! Najin domači kraj Videm ob Ščavnici, oziroma njegova starejša generacija, v imenu katere se osebno poslavljam od tebe, je leta 1971 poskrbela za izdajo drobne knjižice z naslovom »Od kmečkih uporov do slovenske državnosti«. Ti si za to knjižico napisal prispevek »Špansko izročilo«. Tisti tvoji domačini, ki so prezrli tvoj prispevek v Domu in svetu, ktitoliški leposlovni teviji, ki med preproste ljudi z malimi izjemami sploh ni prihajala, so iz tvojega povojnega prispevka v videmski knjižici zvedeli za tvojo opredelitev za republikansko Španijo v letu 1937. Tej opredelitvi si ostal zvest ne le ve^ čas španske državljanske vojne, temveč tudi v narodnoosvobodilnem bofu in po njem, kar dokazuje prav tvoj prispevek v letu 1971. Tega leta smo se v našem domačem kraju začeli pripravljati za proslavo 400-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora. O pripravah za to proslavo sem te občasno obveščal, posebej pa te opozoril na odločitev dramskih skupin lenarške in gornjeradgonske občine, da bodo skupaj pripravile uprizoritev Velike puntarije . . . Ponosen si bil na svoje rojake, ki so premagali vse ovire in težave, da bi čim slovesneje proslavili veliko štiristoletnico. Toliko ljudi kot na tej proslavi se je v Vidmu ob Ščavnici zbralo samo še 30. julija 1939 ob odkritju Gubčevega doma, takrat edinega doma s tem imenom v Sloveniji in Jugoslaviji. V svojem »Španskem izročilu« si najprej povedal, česa si se spomnil, ko smo te Videmčani povabili, naj bi za knjižico v spomin in slavo slovenskih kmečkih uporov napisal nekaj o svojem »Premišljevanju o Španiji«. Na- šemu vabilu si se odzval in začel prispevek tako-le: »Ko mi je Boris Kidrič nekoč v partizanih navdušeno govoril o Thomasu Miinzerju, teologu nemških kmečkih uporov, mi je dejal, da moramo po vojni tudi pri nas spregovoriti o teologiji revolucije, kakor je njene zametke videl v mojem španskem članku in v nekaterih mojih člankih v »Slovenski revoluciji.« (Konec citata) Predanost kmečkim uporom je zate pomenila predanost šparfskemu boju in še bolj našemu narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji. Ob Francovi vstaji v Španiji si obsodil tudi katoliško hierarhijo, ker je pod- pirala fašiste. Navajam iz »Španskega izročila« v letu 197L riaslednje: »Nasilni nastop španske soldateske zoper lastno ljudstvo je vznemiril svet in razodel spoznanje, da sta nacizem in fašizem sklenila za vsako ceno uveljaviti svoj imperialistični totalitarizem in z njim prikriti vse nerešene probleme člo veštva. Najbolj pa je osupnil svet, ko se je temu generalskemu podvigu v Španiji pridružil velik del katoliške hierarhije.« (Konec citata) Opozoril si tudi na nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu. Navajam: »Moj španski članek je izhajal iz vseh treh spoznanj hkrati, iz spoznanja, da se na Slovenskem nevarno krepijo avtoritarne sile in da nastaja bližina med raznorodnimi svobodoljubnimi stališči, spoznanje da sega imperiali- stična roka totalitarizma vedno bolj nesramno po slovenski zemlji in daje naša rešitev le v združenem osvobodilnem nastopu ter spoznanju, da nastaja v slovenskem katolištvu kot večinskem nazorskem činitelju vedno jasnejši odpor zoper njegovo klerikalno obliko krščanstva.« (Konec citata) Prav zaradi tega, ker si bil globoko veren, te je motil klerikalizem. Navajam: »Slovenski klerikalizem nam ni bil več le politična zabloda, temveč tudi verska zmota, velika človeška in krščanska nesreča. Dosedanji stari svet ni premogel niti iz sebe rastočega krščanstva niti enotne slovenske narodne koncepcije. Špansko spoznanje in izkustvo nam je širilo obzorje in uravnavalo naš pogum tudi takrat, ko se je pred nas postavljalo družbeno in versko vprašanje v tragični dilemi: kaj je več, mrtva resnica ali živa laž?« (Konec citata) Dragi Edi! Tvoji znanci in prijatelji francoski, španski, katalonski in baskijski antifašisti bodo hudo prizadeti, ko bodo zvedeli, da so te izgubili. V tolažbo jim bo to, da so v tvojem rojstnem kraju poleg Gubčevega spomenika tudi spomeniki padlim v Španiji in v NOB. Brez tvojega »Premišljevanja o Španiji« leta 1937 in »Španskega izročila« leta 1971 bi jih najbrže ne bilo, vsaj ne v tolikem številu. Odslej naprej nas bodo spominjali tudi na poslanstvo, ki si ga opravil ti. Naj ti bo lahka slovenska zemlja! IVAN KREFT MARJAN HORVAT O NALOGAH MLADIH IZ KS Še zmeraj ni povezave Tudi v konferenci mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS Ptuj so si v naslednjem mandatnem obdobju nastavili osnovne naloge, na katerih bo temeljilo delo osnovnih organizacij in krajevnih svetov mladih v ptujski občini. O teh nalogah je Marjan Horvat, predsednik konference mladih iz KS dejal: »Naše osnovne naloge so predvsem v delu in povečanju aktivnosti mladine v vseh sredinah. To bomo lahko dosegli le, če bomo delo posameznih osnovnih organizacij povezali po posameznih teritorialnih območjih. Tako bo aktivnost mladih odslej potekala povezano na ob- močju Haloz, Slovenskih goric. Dravskega polja. Ptujskega polja in na območju mesta Ptuja. Predsedniki osnovnih organizacij na območju posamezne teritorialne enote bi se lahko večkrat sestajali in reševali podobne ali pa vsaj sorodne probleme. Sicer lahko med problemi izpostavimo že skoraj konstantne, predv.sem prostorske in finančne težave. O teh težavah je bilo povedano že mnogo praznih besed. Zakaj praznih?Zato ker se še nič ni premakrrilo. Govorimo in govorimo, da bo tako ali celo drugače, ostanemo pa na istem ali pa celo na slabšem kot smo bili. Mladi ne znamo ali pa nočemo biti tako aktivni, da bi se uspešno vkjjučili v delovanje krajevne samouprave. Povsod ni tako, so redki primeri, kjer vse teče gladko in so za vzor. Pretežna večina krajevnih svetov v posameznih KS pa še odijgrava tiste vloge, ki bi jo morali. Mislim predvsem na akcijsko povezovanje osnovnih organizacij mladih, ki še ni zaživelo. Mislim tudi. da krajevne konference SZDL, predvsem kot fronta organiziranih subjektivnih sil ne odigravajo svoje vloge v odnosu do mladine. Ce že mladina v posameznih KS ne dela tako, kot bi morala, če nismo zadovoljni z njihovo aktivnostjo, bi bilo prav da krajevne kon- ference SZDL povsod tam organizirajo razgovor z mladimi in jih po- skušajo aktivirati. Ne trdim, daje vsa Knvaa sedaj zvaljena drugam. Nasprotno, precej smo si sami krivi. Naša naloga je zato, da do konca letošnjega leta izvedemo seminarje za posamezne področne konference, ali pa celo po teritorialnih območjih. Ne smemo p^i pozabiti na sedaj najaktualnej.šo na!og(( mladih in vseh napredno mislečih občanov, na aktivnosti ob referendumu za občinski samoprispevek. Člani predsedstva po dvojkah obiskujejo posamezne osnovne organi/acijc in se na ta način neposredr; vključujejo v priprave na referendum, ki mora uspeti. Zavedati se moramo, da nam ne bo nihče drug zgradil teh objektov, ki jih naša srednješolska mladina nujno potrebuje . . -OM 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 12. november 1981 — TEDNIK DELOVNO GRADIVO ZA RAZPRAVO O politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 -1985 ¥ letu 1982 KIJUCNI CIlJl FN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE Izhajajoč iz ciljev in nalog družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 in dogovora o njegovih temeljih, upoštevaje ključne naloge republiške in zvezne resolucije za leto 1982 ter razvojne probleme in omejitve izražene ob preho- du iz leta 1981, opredeljujemo kot osnovno nalogo družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1982: nadajnje uresničevanje politike ekonomske stabili- zacije in krepitev samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov v občini. Materialni okviri in možnosti družbenoekonom- skega razvoja občine v letu 1982 so v veliki meri pogojeni z osnovnimi elpmenti predvidenega razvoja in ekonomske politike v celotni Jugoslaviji in SR Sloveniji. Razmere na področju ekonom- skih odnosov s tujino bodo v prihodnjem letu opredeljevale razvojne možnosti tudi v naši občini. Zato bo potrebno, za nadaljnjimi prizadevanji delovnih ljudi in občanov ter pravočasnimi ukrepi ekonomske politike, povečati izvoz blaga in storitev, predvsem na konvertibilno območj,e. Za uresničevanje te ključne usmeritve razvoja se bo povečal izvoz blaga in storitev v letu 1982 realno najmanj za 10 %. Uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme bo odvisen od izvoznih rezultatov, kar bo zahtevalo nadaljnjo selekcijo pri oskrbi proizvod- nje z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom v prid preusmeritve v izvoz. Glede na leto 1981 se bo po predvidevanjih organizacij združenega dela uvoz povečal za 6 % Rast družbenega proizvoda bo močno pod vplivom splošnih pogojev gospodarjenja in bo mnogo nižja od predvidene rasti z družbenim planom občine. Po oceni naj bi dosegla 0,7 % stopnjo rasti v odnosu na leto 1981. Možnosti manjšega uvoza reprodukcijskega materiala bodo narekovale nadaljnjo selekcijo znotraj proizvod- nje. Računamo, da bi skupni obseg industrijske proizvodnje lahko dosegel 1.5 % rast. Kmetijska proizvodnja bo večja za 3,5 %. Večja proizvodnja kot v letu 1981 bo po ocenah dosežena še v gospo- darstvu, vodnem gospodarstvu, prometu in drob- nem gospodarstvu. Obseg proizvodnje v gradbeništvu bi se ob izhodiščih na področju investicij tudi v letu 1982 zmanjšal. Rahlo za lanskim obsegom bo zaostajal tudi promet v trgovini in gostinstvu. Takšna rast zahteva med drugim, nadaljnje napore združenega dela za preusmerjanje proiz- vodnih programov in krepitev dohodkovnega povezovanja, na področju gradbeništva pa preus- merjanje na zunanja tržišča. Višji dohodek bo možno doseči z večjo učinkovi- tostjo dela, kar pomeni ob omejenih možnostih opreme, večjo izrabo obstoječih zmogljivosti, smotrnejšo organizacijo dela, večjo izrabo delovne- ga časa in dosledno vsestransko varčevanje. Majhne možnosti za gospodarsko rast in omeji- tve v porabi zahtevajo še nadaljnjo intenzivno družbeno aktivnost za produktivno in racionalno zaposlovanje. Zaposlenost v občini se bo, razen zaposlovanja na izpraznjenih delih in nalogah, povečala za 1,%, tako se bo za novo zaposlilo okoli 180 delavcev. Rast dohodka, zaposlovanja, pro- duktivnosti in osebnih dohodkov v posameznih dejavnostih in organizacijah združenega dela bo odvisna od uspešnosti in učinkovitosti pri gospo- darjenju, zlasti od izvoza na konvertibilno območje in prizadevanj za povečanje proizvodnje na osnovi domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Izplačila za investicije v osnovna sredstva bodo rasla po stopnji 3,5 njihov delež v družbenem proizvodu se bo rahlo povečal. V strukturi izplačil za investicije v osnovna sredstva bo delež gospo- darstva in stanovanjske komunalne dejavnosti večji, medtem ko se bo delež za družbene dejavno- sti nižal. Rast cen bo bistveno počasnejša kot v letu 1981 in ne bo smela v povprečju preseči 15 %. S selektiv- no politiko in odpravljanjem razlik v cenah bomo v okviru občinske vristojnosti glede na rezultate, upoštevali podražitve le pri izrazitih nesorazmerjih v cenah. V razporejanju dohodka bodo delavci v organi- zacijah združenega dela v še večji meri krepili sredstva za razširitev materialne osnove dela s tem. da bo rast sredstev za osebne dohodke, v globalu za 10 % počasnejša od rasti dohodka. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih .svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, bodo v globalu rasle 25 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer je osnova za leto 1981 dogovorjena poraba. V tem okviru bo rast sredstev različna za posamezne dejavnosti v odvisnosti od prednostnih planskih usmeritev. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (proračun občine) bodo rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, izhodišče pri tem je za 1981. leto dogovorjeni obseg splošne porabe (brez intervencij v proizvodnji in porabi hrane), kar /.ahteva racionalno trošenje vseh koristnikov . proračunskih sredstev. V letu 1982 bomo nadaljevali s krepitvijo sploš- ne ljudske obrambe in družbene samozaščite. . Pri uveljavljanju predvidenih sprememb v obračunavanju amortizacije in valorizacije osnov- nih sredstev bomo ponovno preverili materialne okvire razvoja in jih prilagodili na tej osnovi zaostrenim razmeram delitve družbenega proizvo- da. POLITIKA IN USMERITVE RAZVOJA Ekonomski odnosis tujino Ključna naloga na področju ekonomskih odno- sov s tujino bo v letu 1982 nadaljnje povečevanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno območje. Tako bo izvoz na to območje v letu 1982 predvido- ma večji za 17%. Povečana uvozna odvisnost predvsem barvne metojurgije pa bo pogojevala vsaj 10% rast izvoza. Tudi v ostalih panogah industrije, to je mesna industrija in tekstilna industrija, bo uvoz nujno potrebnega reprodukcij- -skega materiala odvisen od povečanega izvoza. Zaradi že omenjene povečane uvozne odvisnosti barvne metalurgije in povečanega uvoza opreme za posodobitev le-te, v letu 1982 realno ne bomo dosegli zmanjšanja uvoza tako kot načrtujejo to v republiki, ampak se bo povečal za 6 %. Organizacije združenega dela, ki so močno navezane na uvoz, morajo še nadalje težiti k zmanjševanju uvozne odvisnosti ter povečevanje izvoza in s tem kar najbolj izboljšati stopnjo pokritja uvoza z izvozom, ki naj bi v letu 1982 dosegla 85,0 %. V okviru .samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bodo organizacije združenega dela sprejete plane eko- nomskih odnosov s tujino v mesecu januarju 1982 uskladile s projekcijo plačilnobilančnega in deviz- nobilančnega položaja SR Slovenije za leto 1982. Zaradi različnih izvoznih sposobnosti bodo temeljne organizacije združenega dela v vseh ostalih asociacijah združenega dela krepile samou- pravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu v ^ladu z 67. in 68. členom zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Pri ekonomskih odnosih z državami v razvoju bodo organizacije združenega dela težile za hitrej- še razvijanje odnosov s temi državami predvsem pri izvajanju investicijskih del, uvoz iz teh držav pa naj bi v čim večji meri potekal brez posrednikov. PROIZVODNJA HRANE IN PRESKRBA Zagotovitev zadostnih količin hrane ter dosega- nje čim večje stopnje pokrivanja bilančnih potreb po hrani bo ključna naloga kmetijske politike v letu 1982. V ta namen bomo vzpodbujali smotrno izkoriščanje obstoječih obdelovalnih površin, manjše površine bomo združevali in usposabljali ter pridobivali nove obdelovalne površine. V letu 1982 bo povečan pridelek osnovnih polščin v družbeno organizirani proizvodnji in zagotovljena kvaUtetnejša obdelava vseh razpoložljivih površin v skladu s setvenimi načrti. Rast proizvodnje bo dosežena z organiziranjem skupne proizvodnje na melioriranih in komasira- nih zemljiščih v zasebnem sektorju, in z melioraci- jami in z nakupom pridobljenih zemljišč v družbe- nem sektorju, z namakanjem, z usmerjanjem pšenice v tržno proizvodnjo v družbenem sektorju na površini 910 ha in v zasebnem sektorju na površini 1.380 ha ter sladkorne pese v družbenem sektorju na površini 800 ha in zasebnem sektorju na površini 382 ha. Vsa ostala proizvodnja se bo prilagajala potrebam živinoreje. Da bi reaHzirali načrtovanje naloge bomo morali z družbenopolitično akcijo dosledno izpe- ljati setveni plan v zasebnim in družbenem sektor- ju ter pravočasno zagotoviti kvalitetna semena, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter organizirati odkup kmetijskih pridelkov od zasebnega sektorja. Živinorejo bomo ob bolj urejenih tržnih pogojih, zlasti s pravočasnim usklajevanjem cen živine in živalskih proizvodov razvijali v družbenem in zasebnem .sektorju in še bolj usmerili v izvoz. Pri realizaciji zastavljenih nalog in aktivnosti za racionalnejšo rabo kmetijskih površin in za prido- bivanje novih zemljišč bomo v letu 1982 zagotovili: — dokončno razvrstitev kmetijskih zemljišč, — izvedbo programa melioracij na površini 875 ha v pesniški in polskavski dolini in zmanjšali zaostanke na področju komasacij, — aktivnosti za zložbe zemlji.šč. zato bodo zadružne organizacije in kmetijska pospeševalna služba z organizirano akcijo intenzivira i procese združevanja. V okviru SR Slovenije — konzorcija za zagota- vljanje sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hr^no in izvoz bodo zagotovljena sredstva za vlaganje v kmetijstvo v skladu z družbenim planom SR Slovenije 1981—1985, ki bodo v letu 1982 pred- nostno usmerjena v urejanje in pridobivanje zemlji.šč. v živinorejo na domači krmski osnovi in za povečanje proizvodnje za izvoz. Na področju vinogradništva in sadjarstva bodo izvedene obnove vinogradov in sadovnjakov. Za nemoteno oskrbo občanov bodo organizacije združenega dela v okviru možnosti povečale svoje tržne zaloge osnovnih življenskih proizvodov in zagotovile nemoteno preskrbo občanov. . CENE Na področju cen bo v letu 1982 v SR Sloveniji sklenjen poseben družbeni dogovor o izvajanju politike cen. na osnovi katerega bo izvršni svet občine pripravil program izvajanja politike cen za tiste proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupnosti za cene občine Ptuj. Glede na nujnost omejevanja inflacije in krepi- tve konkurenčne sposobnosti izvozno usmerjenega gospodarstva se cene v globalu ne bodo povečale za več kot 15 % (december 1982 na december 1981), pri čemer bo politika cen izrazito selektivna in diferencirana v smeri odpravljanja največjih cenovnih neskladij, pospeševanja izvoza ter pred- nostnih gospodarskih dejavnosti (proizvodnja hrane in energije). Ker bo možnost spreminjanja cen v letu 1982 zelo omejena tudi na področju storitev, bodo organizacije združenega dela in zasebna obrt morali okrepiti napore za pridobiva- nje večjega dohodka, predvsem na osnovi boljšega gospodarjenja in maksimalnega varčevanja. Skupnost za cene občine Ptuj bo morala dosled- no vztrajati na začrtanem programu izvajanju politike cen v prihodnjem letu ter upoštevanju navodil o obUkovanju cen proizvodov in storitev oziroma zakona o sistemu cen in družbeni kontroli cen. Pri tem bo v večji meri kot doslej tudi vplivala na samoupravno oblikovanje cen ined izvajalci in uporabniki v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti tako, da bodo tudi na tak način oblikovane cene pod sistemom neposredne družbene kontrole, enako kot vse ostale cene, ki bistveno vplivajo na življenski standard delovnih ljudi in občanov. RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVA- NJE SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH, SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB Pri razporejanju dohodka bodo sredstva za osebne dohodke v globalu naraščala za 10 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer bodo sredstva, ki se oblikujejo za razširitev materialne osnove dela rasla hitreje od rasti dohodka. Višina in rast osebnih dohodkov se bo v posameznih organizacijah združenega dela razlikovala glede na doseženo rast dohodka kot rezultat višje produk- tivnosti dela in boljših izvoznih rezultatov. Sredstva za osebne dohodke delavcev v temelj- nih organizacijah združenega dela družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti, bodo rasla v skladu z opravljenimi, za leto 1982 dogovorjenimi zoženimi programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo odvisni od izvajanja pohtike cen v letu 1982 in bodo zaostajali za okoli 2 %. Odpravljati bo potrebno razlike, ki obstajajo med dejavnostmi združenega dela pri nagrajeva- nju enakega oziroma podobnega dela, razen, če te izhajajo iz razlike v produktivnosti živega in minulega dela ter učinkovitosti gospodarjenja. Hkrati bo potrebno odločno ukrepati za odpravo tendenc uravnilovke v delitvi osebnih dohodkov znotraj organizacij združenega dela in zagotovhi večjo diferenciacijo osebnih dohodkov na osnovi obsega, kakovosti in ustvarjalnosti dela. Za izvajanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov bo v republiki sprejet družbeni dogovor o uresničevanju družbe- ne usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela preko občinskih samoupravnih interesnih skupno- sti družbenih dejavnosti, bodo rasla za 25 % poča.s- neje od rasti dohodka. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, oblikovana preko občinskega proračuna bodo zaostajala za rastjo dohodka za 25 %. Samoupravne interesne skupnosti na-področju družbenih dejavnosti in koristniki proračunskih sredstev bodo ob močno omejenih sredstvih zagotovili racionalno trošenje sredstev in nadaljnje omejevanje investicij. INVESTICIJSKA POLITIKA Na področju investicij bodo v letu 1982 veljali še bolj zaostreni pogoji kot v 1981. letu, ker bodo imeli prednost predvsem tisti investicijski progra- mi. ki bodo intenzivno izvozno usmerjeni (od tega najmanj 50 % na konvertibilno področje), vlaganja v gospodarsko infrastrukturo in primarno kmetij- sko proizvodnjo. Pri tem bo uvedeno obvezno evidentiranje investicij in njihova presoja v poseb- nih komisijah. V SR Sloveniji bodo opredeljeni ključni razvojni projekti ter zagotovljeni viri financiranja predvsem na osnovi samoupravnega združevanja sredstev. ^ Glede na opredeljene prioritete družbenega plana občine in republike bodo v letu 1982 nada- ljevane aktivnosti pri pripravi in pričetku izvedbe naslednjih gospodarskih investicij v občini: melio- racije na območju Polskave in Pesnice, gradnja farme bekonov pri Kmetijskem kombinatu, širitev zmogljivosti za proizvodnjo avtomobilskih zavor v TOZD Karosernica ter priprava in pričetek moder- nizacije širitve zmogljivosti primarnega aluminija v TG.A Kidričevo. Obseg porabljenih sredstev za naložbe na področju gospodarstva bo močno odvisen od začetka in dinamike vlaganja navedenih investicij v letu 1982. Upoštevaje izdatke za investicije v teku ter nekatera manjša vlaganja pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji, bodo investicijska vlaganja na področju gospodarstva realno za okoli 2 % večja kot v letu 1981. \Maganja za investicije v stanovanjsko komunal- no gospodarstvo se bodo zaradi kasnitve pričetka gradnje družbenih najemnih stanovanj v novi soseski Rabelčja va.s-zahod v letu 1981 in pričetka dc! na izvedbi I. faze obvoznice, realno povečala za okoli 10%. Diuge negospodarske in neproizvodne investici- je se bodo izvajale približno v obsegu leta 1981, saj bo iz samoprispevka možno pričenjati nove inve- sticije šele. ko bo zbrana najmanj polovica potreb- nih sredstev. Tako bosta v letu 1982 pričeti gradnja II. faze centra srednjega usmerjenega izobraževa- nja in zdravstvene postaje v Majšperku. Razen tega bodo organizacije združenega dela združevale in usmerjale razpoložljiva sredstva za investicije in skupne projekte z drugimi organizaci- jami združenega dela znotraj in zunaj SR Slovenije za zagotovitev dolgoročne oskrbe z domačimi surovinami in repromateriali. ZAPOSLOVANJE Pod vplivom počasnejše rasti proizvodnje, zmanjšane investicijske potrošnje in usmerjenega razporejanja dohodka se bo število zaposlenih v občini povečalo za 1 % oziroma za 180 oseb. V združenem delu se bo število zaposlenih povečalo za 0.8 % v samostojnem osebnem delu pa za 7 %. Za večje možnosti zaposlovanja zlasti mladine bodo organizacije združenega dela omejevale zaposlovanje upokojencev, zmanjševale nadurno delo in delo po pogodbah, odpravljale vse oblike brezpravnega dela ter uvajale več izmensko delp v tistih organizacijah združenega dela, kjer jim tržišče omogoča večjo prodajo. V večji meri bo potrebno izkoristiti možnosti za zaposlovanje delavcev v drobnem gospodarstvu, komunalnih in drugih storitvenih dejavnostih, kmetijstvu in turizmu ter v samostojnem osebnem delu. Z racionalizacijo in modernizacijo postopkov ter bolj.šo organizacijo administrativnega dela bo px)večana učinkovitost dela in s tem zmanjšane potrebe po delavcih, ki opravljajo administrativna, pomožna in njim podobna dela. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1982 bodo, v skladu z izvajanjem eko- nomske stabilizacije, močno^ zoženi materialni okviri razvoja družbenih dejavnosti, saj bodo morala sredstva skupne porabe občinskih samou- pravnih interesnih skupnosti v rasti za 25 % zaosta- jati za rastjo dohodka v občini. V tem okviru bo morala biti zagotovljena prednost izvajanju nalojg, ,ki zagotavljajo socialno varnost delovnih ljudi in občanov in nalog, ki pomenijo zagotavljanje temeljnih pravic in skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Pri načrtovanju programskih nalog za leto 1982 bodo morale biti upoštevane zožene razvojne možnosti in ponovno preverjen obseg pravic in normativov dejavnosti. V letu 1982 se ne bo širil obseg pravic, doseženih v letu 1981, doseženi normativi in standardi pa bodo morali biti usklaje- ni z materialnimi možnostmi združenega dela. Izvajalske organizacije in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti bodo oblikova- le konkretne ukrepe za varčevanje pri materialnih stroških ter za racionalnejšo izrabo kadrovskih in materialnih potencialov in jih predložila svojim samoupravnim organom. Z vidika uresničevanja socialnih pravic bo morala skupnost socialnega varstva aktivno poseči v dogovarjanje med skupno.stmi, ki zagotavljajo socialno varstvene pravice v občini in tako zagoto- viti oblikovanje in izvajanje celovite politike občine na tem področju. Za uvedbo celovite politike občine na tem področju. Za uvedbo celovitejše evidence, s pomočjo katere bi spremljali in izvajali vse oblike družbenih socialnih pomoči bo treba zagotoviti sistem enotne evidence. V okviru samoupravno dogovorjenih nalog bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena • v SR Sloveniji. V letu 1982 bodo samoupravne interesne skup- nosti izvajale tudi aktivnosti za učinkovitej.šo organiziranost in boljšo samoupravno povezanost vseh udeležencev v procesu svobodne menjave dela. Zato bodo izdvojile izvajalske naloge od strokovnih, organizacijskih in administrativnih opravil in jih prenesle na izvajalske organizacije. Selektivna investicijska politika narekuje na področju družbenih dejavnosti tudi v letu 1982 racionalno rabo investicijskih sredstev. Investicij- ska dejavnost bo potekala v okviru razpoložljivih sredstev ter v skladu z omejitvami in usmeritvami na področju vlaganj v negospodarske in neproiz- vodne objekte. Zato bodo v letu 1982 nadaljevane in zaključene investicije v teku, pričeta bo gradnja 11. faza centra srednjega usmerjenega izobraževa- nja v Ptuju ter v primeru pozitivnega mnenja komisije za (Kcno investicij v SR Sloveniji tudi pričela gradnja zdravstvene postaje v Majšperku. za kar so že zagotovljena sredstva. Glede na močno zmanjšane materialne okvire in prepovedi investicijskih vlaganj na področju druž- benih dejavnosti bodo samoupravne interesne skupnosti preverile predvidene investicije v tem srednjeročnem obdobju in na podlagi ponovne (Kcnc sleherne investicije, tudi tistih, za katere so bila sredstva zagotovljena že v preteklem srednje- ročnem obdobju (otroško varstvo) ponovno dogo- vorile prioritete. Na vseh področjih družbenih dejavnosti bo zagotovljena usklajenost gibanja osebnih dohod- kov in materialnih stroškov izvajalcev t resolucij- skimi i/hodišči tako. da ne bo možno širiti progra- mom na račun dogovorjenih osebnih dohodkov in materialnih stroškov. (Konec prihodnjič) TEDNIK ~ 12. november 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Kljub dobremu poslovanju ne manjka težav Na nedavni seji članov občinske- ga odbora sindikata delavcev go- stinstva in turizma občine Ptuj je bilo zavzeto enotno staliSče, da so 9-meseCni poslovni rezultati dokaj dobri in že takorekoC kažejo tudi končno sliko poslovanja za leto 1981. V zadnjih treh mesecih se ne bodo bistveno spremenili, razen pri stroških, ki v tem času nekoliko bolj obremenjujejo dohodek temeljnih organizacij in gostinskih obratov. Predsednik občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in'tu- rizma občine Ptuj Janko GRDIŠA nam je takole predstavil uspehe, te- žave in načrte ptujskih gostincev: ,,Res je, da v gostinstvu ugotav- ljamo, da smo dobro poslovali v prvih devetih mesecih letošnjega le- ta. Motel Podlehnik beleži sicer ra- hel padec v nočitvah, povečan pa je tujski promet, ki v nočitvah pred- stavlja kar 40 odstotkov, k dobre- mu poslovanju pa so nekoliko pri- pomogli tudi številni nakupi v tuji- ni s čimer se je povečal tako imeno- vani tranzitni promet. Haloški biser je posloval dobro, rezultat je za 35 odstotkov večji kot lani, doslej pa so ga presegli za 1 odstotek. Na zelo ugodno poslova- nje Ptujskih toplic je letos pvlivalo precejšnje število sončnih dni in vrsta večjih prireditev, večje je tudi število kopalcev, na finančni rezul- tat pa je nekoliko vplivalo tudi pre- cejšnje število prodanih tako ime- novanih ,,sindikalnih" vstopnic. Enota TTG na železniški postaji beleži prav tako ugodne poslovne uspehe, čeprav v tem času tudi ure- jujejo kuhinjo in nekatere druge prostore." K temu je seveda potrebno pripo- mniti, da so na dober poslovni re- zultat v precejšnji meri vplivale tudi cene, saj je padla količina prodanih pijač, zlasti žganih, vina in brez- alkoholnih pijač; povečala pa se je prodaja piva, ki ima v primerjavi z drugimi Se dokaj ugodno ceno. TOZD in drugi se vse redkeje odlo- čajo za najemanje raznih monter- jev in vzdrževalcev, v veliki meri so ukinjene investicije in vse manj je trgovskih potnikov — in vse to je posledica padca števila nočitev v Ptuju, ki so bile v prvih devetih mesecih zasedene 85 odstotno. In kako je s stabilizacijskimi prizade- vanji v gostinstvu. Janko Grdiša pravi: ,,Gostinci smo se dokaj uspešno vključili tudi v stabilizacijska priza- devanja vendar ugotavljamo, da nas je stabilizacija zajela v tistih fa- zah, ko se tudi naš promet občutno zmanjšuje. Reprezentančni stroški posameznih delovnih organizacij se manjšajo in vse to vpliva na naš promet. V TOZD gostinstva smo našli sicer nekaj rezerv v prometu kuhinj, kar predstavlja okrog 40 odstotkov vsega dohodka." Ob kramljanju z Jankom GrdiSo seveda nismo mogli mimo osebnih dohodkov zaposlenih. Gostinski delavci so bili vse skozi slabo plača- ni in v tem je bil tudi glavni vzrok, da so nam najboljši kadri odhajali. V nagrajevanju po delu in rezultatih dela se je tudi v gostinstvu premaknilo na bolje in tako ugotavljajo, da so doslej to področje najbolje uredili v motelu Podlehnik, kjer so osebni dohodki delavcev v veliki meri odvisni od prometa in dohodka temeljne orga- nizacije. Ptujske toplice in Haloški biser imata sistem v katerem so zajeti finančni in fizični kazalci po- slovanja ter materialni stroški in doseganje odstotka kuhinje. Potrebno bo sicer Se dodelati kri- terije za posamezna področja nagrajevanja, v obratu na železjii- Ski postaji pa bodo sistem nagraje- vanja dosledneje uvedli po novem letu. Na vprašanje — kakšni so popre- čni osebni dohodki v gostinstvu je Janko Grdiša odgovoril: ,, V motelu Podlehnik se OD gib- lje v poprečju 9720 dinarjev na za- poslenega, v Toplicah 8700, pri Ha- loškem biseru 8500 dinarjev in na železniški postaji okrog 8000 dinar- jev. Pri tem je potrebno reči, da smo še vedno pod občinskim pov- prečjem, ravno tako v regiji in po- vsem na koncu v republiki." Gostinci so minuli sestanek izko- ristili tudi za analizo pogojev gospodarjenja v letu 1981 in ga na- menili še planskim usmeritvam v letu 1982. O tem pravijo: „Pogoji gospodarjenja so v naši panogi izredno težki. Dodatne opreme, ki jo rabimo gostinci krat- komalo ne dobimo, tako se mora- mo vsak po svoje znajti v teh ne- nehnih spremembah, ki jim včasih komajda sledimo. Na sestanku smo zavzeli tudi stališče v zvezi z nadalj- nim razvojem zasebnega gostinstva v ptujski občini, njegovi razpore- ditvi in zlasti pri odpiranju obratov v samem mestu. Ni sprejemljivo, da se oba sektorja pojavljata v ne- posredni bližini, na majhni lokaci- ji, smo pa tudi proti odpiranju ta- kih obratov v katerih ni moč dobiti toplih obrokov. Odločili smo se, da bo Haloški biser izdelal podrobno analizo o tem kje v prihodnje nove širitve, predal pa jo bo občinskemu izvršnemu svetu." Ptujski gostinci so se podrobneje pogovorili še o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindika- ta, o bližnjem referendumu za Šol- ski prostor v ptujski občini ter o pripravah na III. konferenco slovenskih sindikatov. V vseh temeljnih organizacijah bodo začeli s kandidacijskimi postopki in vse- binskimi pripravami. Za tretjo konferenco slovenskih sindikatov- bomo največ pozornosti namenili družbeni prehrani, enotno pa pod- ' piramo prizadevanja za podaljša- nje samoprispevka, ker bomo lah- ko le na tak način končali začeto investicijo pri centru srednjega usmerjenega izobraževanja in izpe- ljali še druge načrte, ki jim imamo v zvezi z ureditvijo šolskega prosto- ra v.ptujski občini. mS Janko GrdiSa — predsednik odbo- ra sindikata delavcev gostinstva in turizma občine Ptuj. Ilegalni revolucionarni tisk na ptujskem območju K proslavam, ki se vrstijo ob 40. obletnici vstaje slovenskega naroda, se pridružuje tudi Pokrajinski muzej Ptuj z razstavo o ilegalnem revolucionarnem tisku na ptujskem območju. S pričujočo razstavo želimo širšo javnost se- znaniti z najbolj značilnimi ohranjenimi tiski predvojne ilegalne tehnike KP v Ptuju in medvojnih ciklostilnih tehnik v Muretincih in Stogovcih. Že leta 1933 ali 1934 so ptujski komunisti Asnovali lastno ciklostilno tehniko. Zaradi stroge konspiracije je bilo potrebno sedež tehnike večkrat menjavati. Sprva je delovala pod odrom mestnega gledališča. Od tu se je preselila k Jožetu Klepu v Krčevino pri Ptuju, nato pa k Olgi Meglič na Vičavo in v muzejske prostore. V letu 1940 so tehniko za stalno pre- nesli v gledališče, kjer je ostala skrita pod od- rom do prihoda okupatorja. Takoj po ustanovitvi je ciklostilna tehnika tiskala letake, ki so seznanjali ljudstvo s pro- gramom KP. Po letu 1938, ko seje preselila v središče mesta, se je tiskarska dejavnost še okrepila zaradi vedno večjih potreb ob nara- ščajoči vojni nevarnosti, kije grozila Jugoslaviji in spričo notranjepolitičnih dogodkov. Zlasti iz te dobe so ohranjeni številni letaki z narodno- obrambno vsebino, ki so klicali v organiziran boj proti hitlerizmu in pozivali narodno zave- dne Slovence na obrambo slovenstva. Prav po zaslugi letakov, ki so jih tiskali napredni mladinci v ciklostilni tehniki KP, Ptuj ni predstavljal pred vojno samo nemčurskega gnezda, temveč tudi mesto, kjer je .sočasno potekal boj za družbeno preobrazbo in na- rodnoobrambni boj. V prvem obdobju okupacije je prihajal ilegalni tisk v glavnem iz Maribora. Da bi se izognili nevarnostim pri prenašanju tiska in zadostili vse večjim potrebam narodnoosvo- bodilnega gibanja po tiskani besedi, so že v letu 1941 pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju potekale priprave za ustanovitev tehnike. Z aretacijo Krambergejevih v začetku decembra 1941 se zamisel o lastni tehniki na ptujskem območju ni uresničila. Prva večja ciklostilna tehnika v ptujskem okrožju je bila ustanovljena februarja 1944 pri Julijani Čuš — Tetici v Murtincih. Do junija 1944 jo je vodil in delal v njej Franček Kajnč- Vito. Tedaj se mu je pridružila pri delu Ida Zadravec-Nada. Ko sta konec junija ali v za- četku julija 1944 oba odšla na pojitično delo na teren, je prišlel v tehniko Božo Žnidarič-Rast- ko. Zaradi vse pogostejših nemških hajk na tem področju so morali konec avgusta 1944 tehniko ukiniti. Preselili sojo v Stogovce pod Ptujsko goro in jo poimenovali po narodnem heroju Jožetu Lacku »Tehnika Lacko«. V tehniki, kije pričela z delom konec septembra 1944, so delali: Ela Lipuž-Breda. Nežka Roškar-Ljuba, Miha Kolarič-Kostja, kurirja pa sta bila Miran Sa- gadin in Stanko Koželj. Delo v tehniki je bilo zelo naporno. V bunkerju ni bilo dnevne sve- tlobe. tiskarji so delali ob karbidovki ali pe- trolejki v zatohlem prostoru. Težki delovni pogoji so zahtevali veliko telesnih in duševnih naporov. Tehnika Lacko je pokrivala potrebe ptujskega okraja, naročila pa je sprejemala tudi iz Prekmurja. Dolenjske in od drugod. Po osvoboditvi se je preselila v Ptuj, v prostore nekdanje Blankejeve tiskarne in tam nadalje- vala svoje delo v veliko večjem obsegu kot prej. Med vojno je bil narodnoosvobodilni tisk desettisočem Slovencev pomembno sredstvo za orientacijo v vrtincu dogodkov. To je še ptisebno veljalo za Štajersko, ki jo je želel okupator čimprej ponemčiti in priključiti Re- ichu. S pomočjo partizanskega tiska so ljudje spoznavali ranljivost na videz nepremagljivega nacističnega stroja in realnost zmage v narod- noosvobodilnem boju. Razstavo bo v četrtek. 19. novembra 1981, ob 17. uri odprl izvršni sekretar CK ZKS to- variš Alojz Gojčič. Odprla bo do 1. decembra 1981 v.sak dan od 8. do I I. in od 15. do 17. ure. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. M. Gra.šič November - mesec boja proti alkoholizmu Tudi v ptujski občini se že dalj časa lotevamo problematike alko- holizma in na to temo smo pred le- tom sklicali tudi problemsko kon- ferenco, pri predsedstvu OK SZDL pa deluje poseben koordinacijski odbor, ici imajo za nalogo, da ko- ordinira vse te aktivnosti v občini tako v delovnih organizacijah kot krajevnih skupnostih, 4k)lali in in- stitucijah, ki se s tem poklicno uk- varjajo — socialno skrbstvo, zdravstvo, izobraževanje in po- dobno. Ravno pri tem koordina- cijskem odboru ugotavljajo, da je bilo doslej le malo možnosti orga- niziranega delovanja, pa tudi odzi-i va na problemsko konferenco takorekoč ni bilo. Le nekaj delov- nih organizacij in ena Šola so odgovorili, drugod pa lepo tiho in neprizadeto molčali. Omenjeni koordinacijski odbor je za mesec november sprejd pro- gram izobraževanja in osveSčanja prebivalstva o škodljivostih pre- komernega pitja, šolam pa so predlagali, da bi v tem času pri- pravili predavaja v sodelovanju s strokovnjaki psihiatričnega oddel- ka ormoSke bolniSnice. Tudi v no- vinarskih krožkih bi se naj nekoli- ko bolj p>osvetili pisanju na to te- mo. Podobno bi naj bilo v združe- nem delu kjer je tako potrebno opozarjati ljudi, da je Širjenje alkoholizma že zaskrbljujoče. De- lovne organizacije so tiste, kjer se tega Se ne upamo lotiti v pravi me- ri in podobi, o tem pa tudi z vdiko nelagodnostjo govorimo. To je — pravijo, problem socialnega skrb- stva in zdravstva, zelo slabo pa so tudi kadrovsko zasedeni, nimajo potrebnih socialnih delavcev, so- ciologov in psihologov, ki bi se s tem načrtno ukvarjali in predlagali tudi ustrezne rešitve. Čuti se tudi premajhna prisotnost sindikata, ki bi moral biti spodbudnik akcije za odpravljanje problematike, ki bi- stveno socialno in ekonomsko varnost delavca. V socialnem skrbstvu ugotavlja- mo, da so posledice alkoholizma vse težje, raste število družin, v katere je potrebno posegati z odvzemom otrok, ker eden ali oba roditelja pijeta tako, da so ogrože- ni njuni otroci, njihovo zdravje in rsizvoj. Se po odhodu otrok iz ta- kih družin socialnim delavcem us- pe s pomočjo sodišča in drugih služb, da gredo starši na zdravlja- nje in da se lahko otroci vrnejo nazaj v družino. In načrti? V Ptuju pripravljamo raziskavo o problematiki alkoho- lizma v delovnih organizacijah. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je s pomočjo zunanjih sodelavcev pri- pravil vprašalnik, ki ga bodo po- slali delovnim organizacijam tri- najstim največjim v občini. Podat- ke o alkoholizmu med delavci bi nato dopolnili še s tistimi iz social- nega skrbstva, postaje milice, bol- nišnice v Ormožu, obratnih ambu- lant in sodišča. Tako bi lahko do- bili nekoliko jasnejšo sliko kaj se dogaja v občini Ptuj, predlagali pa tudi ustrezne rešitve za nadalj- njo akcijo. Alkoholizma gotovo ne bomo mogli preprečiti, čas pa je, da začnemo delovati preventiv- no in da širitev tega zla vendarle zajezimo, zlasti še med mladimi. mš JANEZ 2AMPA O NALOGAH MLADIH KMETOVALCEV Za več hrane Prav gotovo so naloge mladih v kmetijstvu odraz splošnih teženj za večjo proizvodnjo hrane pri nas, zato so toliko bolj pomembne. O tem je na volilno programski konferenci občinske konference ZSMS Ptuj razpravljal Janez Zampa. predsednik konference mladih v kmetij- stvu: »Delo in aktivnosti mladih kmetovalcev so usmerjene predvsem v večanje tržne proizvodnje na naših kmetijah in s tem k dviganju življenjske ravni mladih kmetov. Ce pa želimo vse zastavljene naloge zares uresničiti, se moramo tudi strokovno izpopolnjevati. Zato v naši konferenci posvečamo precej pozornosti prav izobraževanju mladih kmetov. .Aktivi mladih zadružnikov so predvsem na ravninskih območjih dosegli svoj namen, saj delujejo izredno dobro in učinkovito. Zaostaja pa aktivnost v hribovitih predelih ptujske občine, predvsem v Sloven- skih goricah in Halozah. Mlade s tega območja moramo aktivirati, pritegniti jih moramo k sleherni obstoječi zadružni enoti. Vsi se mora- mo zavedati, daje osnovna naloga vseh nas v kmetijstvu, pridelali čim več hrane. S tem bomo v veliki meri pomagali iz težav našemu gospo- darstvu, hkrati pa ne bomo imeli skrbi za lastno obskrbo.« —OM Mar mladi nimamo idealov? Smo v času, ki terja od cele naše skupnosti polno angažiranost za premostitev nakopičenih problemov. Zato tudi mladi rod ne sme stati ob strani, saj je zmeraj bil del napredneRa revolucionarnega gibanja za humani politični sistem, ki bo v službi delovnegačloveka. Generacije pred nami so to dokazale, na nas je, da to potrdimo. Problemi so in bodo, vendar človek kot edino živo bitje, ki je sposobno mislili, planirati tudi sposobno spreminjati razmere v katerih živi. Tako kol nobena družba ni imuna za vpliv tuje ideologije tako tudi nas ni obšla. Za težko stanje pri nas pa je veliko prispevala prav ta malomeščanska potrošniška miselnost, ki v zadostni meri ne vrednoti težkega fizičnega dela. odobrava pa razbohotenje lehnobirokratskih struktur, katere predstavljajo cokljo nadaljnemu tehnološkemu razvoju. Ta zahodnjaška ideologija ima veliki vpliv tudi na mlade, kar se izraža predv.sem skozi pasivni č^nos do vključevanja mladih v reševanje pro- blemov stabilizacije, lagodnega življenja, zaslužek na lahki način itd. Socializem kot prehodno družbenoekonomska formacija, nosi s sabo staro, ki pa zavira hitrejši prehod v družbeni red brez razredov. Mladi se tudi moramo zavedati, da še se revolucija nadaljuje, saj je to proces, spremenila se je le oblika boja. Puške smo zamenjali za humanejše, bolj človeške oblike boja. Zato ne smemo govorili, da nimamo idealov, tarnamo, da nas nihče noče poslušali. OO ZSMS si mora sama najti svoj jaz, mora se uveljavili v svojem okolju tako, da se zavzema za re.šitev problemov, ki tarejo mlade. Za sprejeta s tališča v OO se morajo nato borili v SZDL in sindikatu z argumenti, dokazovanjem. Tako bo mladinska organizacija postala revolucionarna, napredna in s tem tudi množična. Naši mladin.ski ideali obstajajo, saj ne morejo bili drugačni od idealov delav.skega razreda, le poiskali jih moramo. Mar nagrajevanje po delu, prizadevanje za večjo produktivnost, izvoz, borba zoper tehnobirokratske strukture niso v interesu mladih? Moramo se vprašati, kako bomo živeli v bodoče, če sedaj nismo pripravljeni na boj proti tistim, ki zavirajo razvoj proizvajalnih sil s kapitalističnimi odnosi. Sigurno ne bomo predlagali .svojega pravilnika o nagrajevanju, plana itd. ampak moramo zahtevali, da pravilnike, plane pripravijo strokovne službe in da bodo ti v skladu z interesi delavstva. Vsekakor je potrebna v začrtani akciji vztrajnost, strpnost in borbenost> Če smo del delavskega razreda kol najbolj naprednega dela družbe, in to smo. moramo takoj v akcijo v reševanje konkretnih problemov v sredinah kjer živimo in delamo, ker smo vsi odgovorni ne le za bodočnost socializma temveč tudi pred delavskim razredom sveta. Zatoje potrebna tudi primerna organiziranost, načrtno delo v OO ter idejnopolitična izgradnja mladinca-aktivista. Veliko odgovornost za delo OO ZSMS imajo prav komunisti (mladinci) ki jim ne sme bili vseeno kako dela OO. Morajo biti glavni nosilci akcij, vzgled vsem ostalim mladincem. OO ZSMS mora bili mesto, kjer komunist (mladinec) lahko dokaže vse svoje moralno-poli- tične kvalitete. Kdor pa ni pripravljen se žrtvovali za lo našo samo- upravno družbeno ureditev pa nima kaj počeli v ZKJ, ker ji samo krni v borbi pridobljen ugled. Da se za tako družbo kolje naša splača boriti, kljub trenutni gospodarski krizi, dokazuje vrenje v celem svetu. Tudi OK ZSMS mora delovati v tej smeri. Predvsem mora skrbeli za povezanost OO in jim nuditi vso potrebno pomoč pri delu. Prioritetna naloga OK je povečati akcijsko sposobnost OO ZSMS v OZD, KS. Zato bo vzpostavila neposredni kontakt z OO prek članov predsedstva, ki bodo skrbeli za delo OO za katere bodo zadolženi. To ne sme ostali samo na obisk u. temveč kot neposredna zveza z OK, da bo tako dobila resnično podobo o delu osnovnih organizacij. Da bi mladi bolj vrednotili samoupravna socialistična načela, je potrebna večja propaganda le-teh. COP pri občinski konferenci bo poskrbel za izobraževanje mladih, ki bi radi informirali javnost o svojih o.snovnih organizacijah ZSMS. Milan Kuri Uspešno vključevanje staršev v izvenšolske aktivnosti V osnovni Soli Olga Meglič v Ptuju so v tem krat- kem času delovanja uspeli z vključitvijo velikega Šte- vila staršev v tako imenovane izvenšolske dejavnosti. Samo v minulem šolskem letu jih je bilo kar 17, ki so sprejeli mentorstvo nad temi aktivnostmi in med nji- mi je veliko staršev otrok, ki obiskujejo to osnovno šolo. Pri snovanju programa za letošnje šolsko leto so si prav tako prizadevali, da bi starše Se v večji meri vključili v delo šole s čimer tudi prevzemajo del od- govornosti za delo in izobraževanje tudi takrat, ko so njihovi otroci v delovnem procesu v Soli. Ni bilo zato slučajno, da so se 20, oktobra zbrali starši, učitelji in učenci na skupnem športnem in dru- žabnem srečanju, ki so ga organizirali na športnem igrišču v krajevni skupnosti Olga Meglič. Tega šport- nega dne Se dolgo ne bodo pozabili niti veselih šport- nih tekmovanj kot je bilo skakanje v vrečah, grizenje jabolk brez pomoči rok in podobno. Niso bili po- membni rezultati 4-članskih ekip staršev, učencev in učiteljev, pomembno ie bilo vzdušje, ki so ga ustvari- li ob navijanju za svoje tekmovalce. Kar 43 staršev je aktivno sodelovalo v tekmovanjih, 25 učiteljev in 50 učencev. Cilj je bil v celoti dosežen — približati delo šole staršem,obenem pa spoznati med seboj učitelje, starše in učence ter se dogovoriti za Se aktivnejSe de- lo v letošnjem Šolskem letu. Pedagoški delavci in učenci OS Olga Meglič pa se v teh dneh tudi poglobljeno pripravljajo na izvajanje akcije v zvezi s predvidenim referendumom za Šolski prostor v ptujski občini. Zavedajo se, da vidijo možnost nadaljnega razvoja tega področja le v uspe- hu te občinske akcije. Na skupnem zboru starSev, udeležilo se ga je prek 300 vabljenih, so ugotovili, da je med njimi veliko razumevanja za potrebe v občini, zadovoljni pa so bili tudi z uvodno obrazložitvijo predsednice OK SZDL Marice Fajtove. Skupno so ugotovili še kaj prinaša tej Soli uspešno izvedeni refe- rendum, to pa je telovadnica, ki bi lahko proti koncu tega srednjeročnega obdobja že povsem služila potre- bam šole, danes pa jo še uporabljajo dijaki srednje- šolskega centra v Ptuju, tako da je za potrebe šole na voljo le pet ur v dopoldanskem času in popoldne za izvenSolsko aktivnost učencev. mS KURENTOVANJE BO TUDI PRIHODNJE LETO Minuli teden se je sestal na prvi seji ožji oraganiza- cijski odbor za izvedbo Kurcntovanja in potrdil že sprejeti sklep skupne seje organizacijskega ter častne- ga odbora na spomladanski seji letos, da bo Kuren- tovanje na Ptuju prihodnje leto. Čeprav se nahajamo v težji gospodarski situaciji, pa tako pomembna in že ustaljena ter dobro obiskana folklorno-turistična pri- reditev v Ptuju ne sme zamreti. Kajti če bi storili to, bi bila za zgodovinsko mesto Ptuj to velika in verjet- no nepopravljiva Skoda. Zato je treba takoj začeti z organizacijskimi pripravami na to tradicionalno in eno največjih prireditev te vrste v severovzhodni Slo- veniji. Kurentovanje bo v nedeljo, 21. februarja 1982. Nadalje bodo tudi vse spremljajoče prireditve in sicer Srečanje ljudskih pevcev in godcev v soboto, 16. ja- nuarja in kmečka gostija prav tako v soboto, 6. fe- "bruarja 1982. Da bi delo steklo, so sklenili, da se takoj skličejo vse komisije, da začno s svojim deloni. Istočasno pa se bo čimprej sestal tudi častni odbor, ki pomaga pri organizaciji in popularizaciji te za naše staro mesto pomembne prireditve. OP 6- SPOMINSKA IZROČILA 12. november 1981 — TEDNIK Revolucionarno gibanje je ležalo na mladi generaciji Zgodovinsko društvo Ptuj se je letos spomladi predstavilo s publikacijo Skozi viharje v lepšo prihodnost. Knjiga predstavlja šele začetek celovitega zbira vsega dogajanja naprednega in rev >lui mnarnega gibanja na širšem ptujskem območju. V okviru teh prizadevanj je Zg^ovinsko društvo Ptuj, pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Ptuj, pripravilo 27. oktobra v Ptuju srečanje še živečih predvojnih komuni.Mov in aktivistnv. ki v- delovali na našem območju. O tej *okrogli mizi< in o njenih udeležencih smo v treh zadnjih številkah Tednika že na kratko poročali. Danes objavljamo del razprave — skupaj z uvodno besedo prof. zgodovine Ljubice Šuligojeve, ki je strnkovno pripravila in tudi vodila razgovnrzaokroglr mizo. Enako kof o treh področjih, s katerih objavljamo del razprave, je tekel pogovor tudi o drugih vprašanjih. Pri tem so bili zlasti zanimivi opisi proslav L maja v Ptuju, delo ilegalne ciklostilne tehnike, konferenca pri HIudiču na Mestnem vrhu. demonstracije 27. marca 1941 in podobno, toda o tem kdaj prihodnjič. RAZKRIJMO IN OCENIMO OZ UVODNE BESEDE PROF. UUBICE ŠULIGOJ) Mislim, da bo treba na tem posvetu predvsem cati določen po- udarek specifičnosti teh krajev. Namreč problemov narodno-obramb- nega boja. ki je vzbujal v ljudeh revolucionarno zavest, zavest tudi odpora do vsega sistema, ki je takrat prevladoval. Zaradi ekonomske nerazvitosti v dvajsetih letih ni v teh krajih večje revolucionarne razgi- banosti. Omenjamo delež dr. FranjaŽgeča pri organizaciji železničarske stavke, vendar mislimo da — kakor je že nakazala dr. Marja Boršnikova, bo p<.)trebno nakazati dejavnost Ferdinanda Zehnerja. kjer je bila po- membna javka, o kateri govori tudi France Klopčič. Tudi ne gre prezreti določenih postojank KP v prvih dvajsetih letih, kijih snuje Žgeč, pa tudi v Strnišču je taka dejavnost, o kateri je še malo povedanega. Leta 1929 Klopčič beleži sestanek s skupino železničarjev. O tej skupini in o imenih te skupine še malo vemo. Ob perečih" .socialno-ekonomskih vprašanjih, se je pričelo obli- kovati napredno mladinsko gibanje v začetku tridesetih let. Razkrijmo danes tudi podrobneje, kateri so vsi faktorji, ki so delovali na mlado generacijo poleg socialno-ekonomskih vprašanj. Razkrijmo tudi in ocenimo, o tem je bilo sicer že veliko govora, kako je s ptujsko gimnazijo v zvezi s tem, da seje prva revolucionarna generacija kalila ob perečih .socialnih vprašanjih tedanjega časa, ob vplivu naprednih profesorjev, kakor je zapisal tudi Dušan Kveder, pa tudi ob močnim vplivom starejših komunistov, predvsem dr. Jožeta Potrča. Razkrijmo namreč še morda druga ozadja, ki so to šolo spremenila v močan levičarski center. Prav tako nas zanima, kakšna je bila partijska organiziranost. Ne- pojasnjeno je namrečvvprašanje partijske mreže na ptujskem območju, kje so bile celice, članstvo, ustanovitev mestnega komiteja, povezanost s partijskim okrožjem. Ko prelistavamo vire. ugotavljamo, da seje prva generacija komunistov — mladincev v prvih tridesetih letih po vrnitvi povezovala naprej z delavsko mladino, s kmeti, železničarji. v. Zanima nas, kdo so bili vsi ti delavci. Kako seje ta partijska mreža širila naprej — izven Ptuja. Kakor beremo v Ilčevih spominih, npr. o delu takega krožka na Grajeni, v Krčevini in še marsikje drugje. Kazalo bi razkriti podrobneje povezavo ptujske in mariborske mladine, predvsem — kje so bile javne v Ptuju, kje v Mariboru, kdo je hodil po teh mestih, kakšne so bile njihove naloge. Kveder govori, da se je mestni komite SKOJ formiral 1935. leta. Nerazjasnjeno ostane vprašanje ustanovnega sestanka, njegovih članov in sploh Skojevskih aktivov. Prav tako bi kazalo razkriti naslednje: Mladina je v Ptuju, v letih pred 11. svetovno vojno, ustvarila široko revolucionarno fronto. Beremo v virih, da ni bilo sektašcnja, mladina je bila sistematično vodena, se je ideološko izgrajevala, se vzgajala v protifašističnem duhu. Zanimajo nas zdaj podrobnosti in sploh ali je taka formulacija pravilna. Kazalo bi tudi podrobneje razkriti programsko delo Partije z mjadino. Zanimajo nas študijske skupine mladih. Vemo, daje obstajala posebna dekliška skupina. Po virih sodeč je obstajala tudi fantovska skupina, mislim na dijaško skupino. Govorimo tudi o posebni skupini pri Anki Arbajterjevi, govorimo o marksističnem krožku pri Svobodi, o ljudski univerzi v Mladiki itd. Iz tega verjetno izhaja, da je Partija formirala različne mladinske skupine v študijske skupine in daje prek teh skupin izvajala tudi svoje akcije, bodisi napisne, bodisi, daje šlo za tiskanje ilegalnih letakov, za delo v Sokolu, v gledališču ali pozneje v Vzajemnosti. Glede na vir o dejavnosti takozv. dekliške skupine sredi tridesetih let je nastalo vprašanje — ali je bila to organizacijska oblika K P glede dela z mladino, koliko je bilo takih skupin kako so bile vodene? Nepo- jasnjeno je ostalo vprašanje sprejemanja dijakov v Partijo, način, kriteriji sprejemanja in seveda — po podatkih sodečje bilo na Gimnaziji le nekaj dijakov članov KP. Skojevci, kot vemo, so na gimnaziji imeli popoln vpliv. Tesno so sodelovali z delavsko mladino. Mislim, da kaže tukaj še kaj doreči v zvezi zdejavnostjo profesorjev, ki so oblikovali mlado generacijo. Vsekakor pa tudi nekaj povedati o neposrednem delu že starejših, izkušenih komu- nistov z mladimi. Zavedajoč se tega. daje to obdobje konspiracije^n da marsikdo za delo drugega ni vedel, je seveda tu vprašanje te organizi- ranosti. tega sistematičnega vodenja. Tako, da bi lahko nekoč, pozneje kot sem rekla, tudi napravili določeno sintezo. Glede ilegalne partijske tehnike je še vedno premalo rečenega okrog dela pri Olgi Megličevi na Vičavi. pa tudi premalo še povedanega glede dela tehnike v gledališču pred II. svetovno vojno. Tik pred II. vojno tudi v Ptuju prihaja do organizacije meddruštvenega odbora. Po dokumen- tarnih virih sodeč so klerikalci kaj kmalu reagirali v slovenskem merilu in poskušali ta odpor na poseben način razbijati, tako da bi svoje sile združevali. Prav tako velja kaj spregovoriti o narodno-obrambnih taborih, recimo na Rodnem vrhu v Halozah, še posebej pa poudarjam, ne da bi izključevala delo ljubljanskih študentov — ptujskih rojakov, da premalo vemo o delu zagrebških študentov — ptujskih rojakov, da premalo vemo o delu zagrebških študentov. Recimo njihovo delo v Halozah, da teh virov sem tudi prišla, ali pa recimo srečanje študentov v Kranjski gori, bili so zastopani tudi Ptujčani. ali srečanje študentske-dijaške mladine ptujske in mariborske na Vurbergu. Kazalo bi tudi v veliki meri dati poudarek našemu gledališču. Med nami se nahaja tudi tov. Fran Žižek in mislim, da bo njegov prispevek zelo dragocen. Podrobneje nas zanima partijska organiziranost v gledališ.^u. Razkrijmo tudi vprašanje, kako je mogoče, da so določene dejavnoSi' v Ptuju bile tako velike, upala bi si trditi, glede na primerjanje virov. taK(' velike, da se kažejo kol edinstvene v slovenskem prostoru. Prav tako nas zanima dejavnost med kmečko mladino. DKFD. ki jih je vodila K P. viri razkrivajo, kako .so klerikalne sile nastopale proti taki organiziranosti. Mislim, da bomo danes morali podrobneje spregovoriti tudi o sodelovanju Ptuja z Maritiorom. med nami je lov. Maks Gašparič. kije večkrat prihajal sem. To se pravi, vedeli moramo tudi o konferencah, ki jih je sklicevalo mariborsko okrožje, v mislih imam konference na Pohorju, o tem imamo premalo podatkov, pa tudi moramo končno priti si na jasno, kako je s formiranjem okrožnega komiteja, po Lackovi konferenci letit 1939 je bilo organizirano tudi ptujsko okrožje. Kmalu za tem beležimo konferenco pri Hlupiču in o tej konferenci takorekoč ničesar ne vemo. Prav tako je vprašanje okrožnega komiteja SKOJ. Ne bi rada vsiljevala svojih podatkov, do katerih sem prišla s pomočjo virov, ker to boste vi, ki ste bili neposredno z dejanji povezani, verjetno realneje predstavili, morda bi se pozneje vključila s kakim vpra-šanjeir^. Vsekakor pa je mogoče zaključiti tole, da ni mogoče, da bi se skojevsko okrožie formiralo pred partijskim okrožjem, to se pravi /c leta 1938. tla verjetno skojevsko okrožje nastalo po partijskem okrožju, in verjetno bo to nekako sredi leta 1940, zato bo potrebno dati tudi določeno oceno o konferenci na Mestnem 'rhu pri Vošnjakovih, upam da bo tov. Mitja Vošnjak tudi dal določen prispevek, kolikor pač lahko. O političnih manifestacijah v Mariboru in v Ptuju MAKS GA^PARlC: Ptujčani so se množično udejstvovali vseh ak- cij in množičnih demonstracij v Mariboru. Konkretno se spomnim akcije, ko so hoteli rehabilitirati dr. Antona Korošca, ki je prihajal v Maribor v Ljudski vrt. Tedaj je bila široka akcija Partije in Skoj, da ta shod onemogočimo, da zmanjšamo njegovo vrednost. Te- ga shoda so se udeležili tudi Ptuj- čani, med nami je Zvonko Saga- din, ki vem, da je bil v tej akciji angažiran. Potem so bile še števil- ne druge akcije, ko so Ptujčani prihajali v Maribor. Včasih smo znali organizirati kombinirane le- galne oblike — izlet in potem manifestacije ali pa skojevska konferenca. LJUBICA ŠULIGOJ: Na mi- rovni akademiji, 23. 8. 1936 v Ma- riboru v Unionski dvorani, je go- vorila Mira Tomasini, navzoča je bila tudi ptujska mladina, kdo pro.sim? In ta akademija naj bi se ponovila tudi v Ptuju. V muzeju imamo določene letake, ki vabijo mladino na tako mirovno akade- mijo. FRAN ZiZEK: Vi verjetno to zamenjujete, to sta bili dve pri- reditvi, ena je bila tale zbor, na katerem je govoril tudi Semec, v unionskem vrtu, na predvečer tega zbora pa je bila akademija. ZVONKO SAGADIN: Mi smo bili v Ptuju prek komunistov obveščeni, da bo v Mariboru aka- demija in da naj čimvač mladih J- ljudi prip)eljemo na to akademijo. Vem tudi, da je bila preko sin- dikatov v železniških delavnicah in v Pirihovi tovarni razpredena širo- ka propaganda, da naj ljudje pri- dejo na to akademijo. Naša naloga je samo bila — zagotoviti ude- ležbo. Rad bi povedal še to, da se je po tej akademiji tudi po ptujskih uli- cah razvila manifestacija. In sicer tovarišem, ki so prišli iz Maribo- ra, se je pridružilo nekaj mladine iz Ptuja, tudi dijakov ptujske gim- nazije. Posebno se spomnim še se- daj živečega zdravnika iz Domžal dr. Ludvika Kovača. Ta mani- festativni pohod po ptujskih ulicah se je meni, kot mlademu fantiču, zdel silno impozanten. Takrat sem tudi prvič po ptujskih ulicah slišal prepevati revolucionarne pesmi. Ta manifestacija je bila taka, da so mladi ljudje mešanega spola kcn rakali v šesterostopih — tako, da je bila vsa ulica njihova in na ves glas so prepevali. Posebno mi je ostala v spominu protifašistična pesem^,4»o napevu ruske revoluci- onarne pesmi. Najbrž se 5e kdo te pesmi spomni, sedaj pa je skoraj že v pozabi . . . ,,Ven s fašisti, ven s faSisti, ven s fašisti — s fašisti veeen . . . svobodo vsem. Štete are so fašizmu, nočemo železnih pet, z razvalin kapitalizma, si zgradi- mo novi svet." No, tale pesem je odmevala po ptujskih ulicah. Drugega pa se tre- nutno ne spomnim. VILMA BEBLER: O dogodkih leta 1936 v Ptuju ne morem nič reči, ker sem bila oba poletna meseca odsotna, bila sem na mor- ju. Ko sem se v jeseni vrnila, se spomiiim, da so mi tovariši, tudi dva prisotna — Kveder in Vi- senjak, pripovedovali, kako je bila manifestacija -uspešna, koliko so mobilizirali mladine, kako je bilo lepo vse skupaj, več pa se ne ^HMimim. Maks GaSparič Vilma Bebler Zvoako Sagadfai Neodvisno gledališče v Ptuju FRANC ZiZEK: Predvsem je treba poudariti, da je Ptuj imel že dolgo gledališko tra^cijo, da je bil pred mano tukaj angažiran tov. Borko. Gledališče, ki sem ga jaz peljal v Ptuju je dejansko dedič nekega drugega gledališča, ki se je imenovalo ,,Neodvisno gledališče" in je bilo osnovano v Mariboru. To gledališče v Mariboru je bilo avantgardno gledališče, ki je nasproti meščanskemu gledališču imelo drugačen repertoar in tudi drugačno formo. Zanimivo je, da se je to gledališče tedaj hotelo osnovati na zadružni bazi, tako, da bi baza podpirala obstoj takega gledališča. To zadrugo so vodili izključno komunisti, na čelu te zadruge je bil Štefan Kovač, bil je tu še Gabrovšek, Vito Kraigher itd. O tem mislim tudi napisati daljšo razpravo. Ker je bilo gledališče v Mariboru prepovedano, začelo je namreč z dvema predstavama, prva je bila kitajska ,,Breskov cvet". Gledali- šče se je hotelo po prepovedi v Mariboru najprej naseliti v Celju, vendar ni bilo nič iz tega pa tudi drugje ni dobilo strehe. Potem je prišel iz Ptuja tedanji dramaturg in intendant prof. Anton Ingolič in me je povabil, da bi se z gledali- ščem preselili v Ptuj. Tako je ptuj- sko dramatično društvo" nam dalo streho. Sam sem bil tedaj brezposeln, zato me je še posebej zamikalo, kako v Ptuju sploh začeti. Ptuj je namreč bil takrat neko posebno mesto, v določenem smislu še fevdalno mesto, na gradu je vladal Herberstein, spodaj pa so gospodarili minoriti in klerikalci. Zato se mi je zdelo zelo interesant- no napraviti tukaj malo vetra. Prva igra, ki smo ja v Ptuju izbrali je bila Maiiček se ženi. To je bilo tedaj z>junaško« odstranili male za- stavice. Iz lipe na katero smo nabili napis »smrtno nevarno« pa je moral pod silo odstraniti zastavo prvi moški, ki seje pripeljal mimo. PRVO SREČANJE S PARTIZANI Skozi našo vas. ki leži ob Dravi so vodile kurirske linije in vpostavljena je bila zveza med terensko vojaško postajo TV 14 na levem bregu in TV 8 na desnem bregu reke Drave. Ostalo mije v spominu kako meje meseca julija 1944 okoli druge ure zjutraj zbudil sosed in mi dejal, da so partizani prišli čez Dravo in da naj prespijo na senu nad našim hlevom, ker jih on ne upa prenočiti. Brez obotavljanja sem privolila, čeprav sem se za- vedala, da je moja prostost in življenje odslej kot kapljica na veji. Ko sem drugo jutro prinesla parti- zanom zajtrk sem se jih najprej ustrašila. Vame seje zazrlo pet neobritih in blatnih postav, ki pa so, čim so se umili postali fejst fantje. Pogled na oborožene partizane me je silno ohrabril in utrdila se mi je zavest, da bomo na svoji zemlji kmalu zopet sami gospodarji, vendar se je ob tem času treba z vsemi silami in vsepovsod boriti za svobodo. Od sedaj naprej so se na naši kmetiji redno usta- vljali partizanski kurirji in aktivisti OF, saj so vedeli daje pri nas zanesljiva partizanska postojanka. OROŽNIKI IN POLICISTI IŠČEJO PARTIZA- NE Od časa do časa so orožniki, policisti in vojaki iz Ptuja bodisi samoiniciativno, bodisi na temelju ovadb prirejali takozvane »hajke« za partizani. Ob takih prilikah so zasliševali vaščane. preiskovali sumljive hiše, hleve, skednje in podobno. Ker pa so povsod med drugim tudi na markovski občini, pri ptujskih orožnikih in drugod bili tudi člani oz. pri- staši OF. so bile partizanske postojanke včasih pravočasno, včasih zadnji moment, včasih pa tudi prepozno obveščene o nameravanih hajkah. Spominjam se hajke začetkom avgusta 1944. V senu nad našim hlevom je bilo sedem partizanov, Švabi pa že v vasi. Ni bilo dvoma, da bodo preiskali tudi našo domačijo, čeprav takrat niso vedeli, da se pri nas zadržujejo partizani, ki pa se z ozirom na to, da v bližini naše vasi ni gozdov niso mogli več umakniti, ne da bi jih kakšen nepridiprav videl in potem pod prisilo izdal. V glavo mije šinila odrešilna misel. Tik pred hlevom smo postavili voz z visokimi stranicami, tkz. »krifK)« in vanj so neopazno zlezli partizani, ki smo jih pokrili sslamo. Ker ni bilo doma konjev, smo zapregli vola, ki smo ga nazivali »marko« in ob čestem spodbujanju »hej marko« smo partizane srečno in neopazno pripeljali do naj- bližje s koruzo obrasle njive, v kateri so ostali do večera. Tako so Svabi, ki so kmalu potem prihrumeli na našo kmetijo in hoteli od mene izvedeli kje so partizani, morali oditi praznih rok. SRECANJE Z AKTIVISTKO NATASO Članico Rajonskega odbora OF Legvart Mimi- co-Natašo. ki je dne 9. 2. 1945 v Bratislavcih na Polenšaku. skupaj s svojo sestro in še s petimi pa» rtizani juna.^ko padla v borbi z premočnim sovra- žnikom. sem srečala nekega jutra začetkom oktobra 1944 v senu nad našim hlevom. Pozneje je še večkrat prihajala na našo postojanko. Njen vsakokratni prihod je bil zame kot praznik. S svojim prepričlji-^ k'im pripovedovanjem mi je slikala našo družbeno ureditev po zmagi: tovarne bodo last ljudstva, z njimi bodo upravljali delavci, ne bo več privatnih veletrgovcev, oblast bo imelo v rokah ljudstvo itd. Ona me je tudi prva informirala o treh domačih ovaduhih, zaposlenih na naši občini. Rekla je, da sta dva že obsojena in da bosta likvidirana, kar seje tudi zgodilo, za tretjega pa se še zbira dokazni materijal. PRETEPENI »NEMŠKI MOŽ« SE HOČE MA- ŠČEVATI Začetkom oktobra 1944 mi je neki električar montiral luči. Takoj se mije potožil, da so ga sinoči pretepli partizani in daje po telesu in glavi dobil polno bnnk. Grozil je. da se bo maščeval in da jih bodo že dobili. Vprašal meje, če vem pri kom se neki zadržujejo. Ker sem vedela, da so v senu nad našim hlevom štirje partizanski kurirji, ki .so se sinoči prepeljali prek Drave, sem jih šla posvarit, da naj ne hodijo dol, ker jih lahko sicer električar izda. Vprašala sem jih, ali so ga mar oni pretepli. Za- smejal! so se in povedali, da so ga pošteno prebun- kali, ker se je pred njimi, ki jih ni prepoznal, po- .stavljal. daje on »pravi nemški mož.« POBRALI SO OTROKE PARTIZANOV Okupator ni prizanašal niti otrokom tistih staršev, ki so odšli v partizane. Tudi v naši vasi so bili taki primeri. Spominjam se. da je nekega mrzlega in zasneženega decembrskega jutra 1944 pridrvel v našo vas odprt kamion na katerem seje že stiskalo in jokalo nekaj otrok. Prišli so tudi po otroke Martina Ciglarja. ki je preden sta odšla z ženo k partizanom bil naš sosed. Rekla sem jim da so starši otroke vzeli s seboj, takoj pa skrivaj poslala opozorilo Martinovi sestri naj otroke skrije. Ker tega ni dovolj spretno storila so Nemci otroke našli in jih nasilno odpeljali. Srce se mi je stiskalo, ko sem gledala te uboge črvičke. ki celo jokati niso več mogli, temveč so se z nepopisno grozo v očeh ozirali po roki, ki bi jih povedla domov na toplo peč. Gledalci tega prizora smo onemeli in neki mož je na ves glas rekel: No sedaj pač že slepec vidi. da Nemčija crkuje, ker soji že dojenčki nevarni. OBISKI INTERNIRANCEV V STRNIŠČU V taborišču v Strnišču sta bili od januarja 1945 internirani tudi mama in sestra žene mojega nečaka Mirka, kije bil takrat obveščevalni oficir na Pohorju. Omenjena nečakova žena Kristina, ki se je pred aretacijo umaknila s Hajdine. se je zadrževala na naši kmetiji. Skoraj vsako nedeljo smo se z vozom peljali obiskat internirance v Strnišču. Ena takih voženj pa mije posebno ostala v spominu. Kristine takrat ni bilo na vozu. ker je odšla na obisk že zjutraj, dočim pa smo se jaz in še dve mladi dekleti iz moje vasi pe jali popoldan. V Ptuju je prisedel na naš voz moški srednjih let. kije rekel, da gre obiskat mater. Z njim sta se zlasti dekleti zapletli v živahen razgo- vor. Vedoč. da okupatorjevih slug in ovaduhov nikjer ni manjkalo, smo bile v pogovoru s tujcem previdne in govorile smo tako. kot da nam je to kar počenjajo Nemci. všeč. Tujec nam je nasedel. Iz- vedele smo. da je bil v zagorski brigadi, da je de- zertiral in daje sedaj v nemški službi. Povedal je, da je njegova žena sodelovala s partizani, da so Nemci obkolili njegovo hišo. pobili in ujeli partizane in da mu bodo Nemci sedaj postavili novo hišo itd. V nas seje utrdilo prepričanje, daje tujec, ki se vozi z nami izdajalec s Polen.šaka. ki je kriv za smrt Nataše in drugih. Obraza deklet sta ob pripovedovanju tujca spreminjala barve, zdaj sta bila rdeča, zdaj smrtno bleda. Ko sem ju pogledala v oči sem vedela, da seje skrita rnisel že izoblikovala in dozorela v strašen sklep. Če bi se tujec vozil z nami tudi ko smo se vračale, bi ga me prav gotovo ubile. IZ NEMŠKIH KREMPLJEV SEM REŠILA PET PARTIZANOV Marca 1945 seje na našem in sosedovem dvorišču nepričakovano ustavilo več kamionov umikajoče se nemške vojske, kerjim je zmanjkalo bencina. Pri so- sedovih na senu nad hlevom pa je spalo pet par- tizanskih kurirjev. Vsa prestrašena prihiti sosedova Neža k meni po nasvet kaj storiti in mi obenem pove, da je njena mama od samega straha obležala v fx)stelji. Potolažila sem Nežo in naročila naj kuri- rjem, ki so bili v uniformah in oboroženi z dvema mašincama in tremi puškami, naroči, naj bodo mirni, saj bomo storili za njihovo rešitev vse kar je v naši moči. Začela sem tuhtati in iztuhtala načrt terga zaupala tudi Neži. da ga sporoči kurirjem. Partizane treba obleči v drvarje, jih opremiti s potrebnim orodjem in pri belem dnevu naj odidejo mimo švabskih vojakov. Prvo sem preskrbela za pet primernih oblek. Ena seje našla v naši hi.ši, štiri pa pri bližnjih sosedih. Vse obleke sem zložila v veliko pleteno košaro in jo pokrila z fižolovim stročjem. To sem nesla do stu- denca. ki je bil postavljen na meji med nami in sosedovimi. Vkljub temu. da se je takrat pri stu- dencu umivalo dvanajst vojakov sem jaz začela klicati: Neža. Neža tu imate fižol za seme, košaro pa mi potem dajte nazaj. Ko je Neža prišla, sem ji izročila košaro, katere vsebino je potem neopazno dostavila partizanom in to skozi odprtino takozvani »trahtar« v hlevu, skozi katero se iz podstrešja meče živini seno. Za nemoten odhod z dvorišča pa je trebalo pre- skrbeti dovoljenje nemškega poveljnika. Poslala sem po Zameršakovega Petra, ki je strumno stopil pred nemškega majorja in ga prosil, če sme z drvarji v Sturmovec po drva. Dobil je dovoljenje in majorje zapovedal vojakom naj ne ovirajo drvarjev. Parti- zani so se med tem že preoblekh. zlezli skozi »trahtar« v hlev. kjer so jih že čakale sekire in žaga. Pred odprtino imenovano »jaghar« na strehi skozi katero se meče seno na podstrešje, smo postavili voz in zapregli konje. Skozi to odprtino so drvarji vrgli na voz krpele napolnjen,e s senorn in v njem skritim orožjem. Nato so sedli na' \6z in se odpeljali v gozd ob Dravi. PREJ PARTIZAN, POTEM IZDAJALEC TAR- ZAN. Konec oktobra 1944, ko .so bile za nekaj časa kurirske veze pretrgane so se dalj časa zadrževali na naši postojanki partizanski kurirji. Vse druge fante sem poznala razen enega, ki .so ga klicali Tarzan. Ko sem ga prvič videla je naredil name zelo slab vtis. Človeka ni pogledal v oči, držal seje ob strani in skoraj nič ni govoril. Kosem vprašala kurirja Ivana kdoje ta, mije Ivan rekel, daje to Tarzan, kije prišel iz brigade kontrolirat delo kurirjev. Čez kakih 5 mesecev, to je bilo koncem marca 1945 pa sem se s Tarzanom srečala v povsem drugih okoliščinah. Takrat — bilo je v nedeljo zjutraj — so prišli k naši hiši štirje meni nepoznani fantje, ki jih je vodil Tarzan. To so bili raztrganci, o čemer sem se kmalu prepričala. Iskali so partizane, zato so prvo šli v hlev in na podstre.šje. Čez kratek čas so prišli k meni v sobo. Tarzan meje pozval naj grem z njim v hlev. Sledila .sem mu. dočim so njegovi pajdaši obsedeli v sobi. Čim sva prišla v hlev, mi Tarzan reče: Tetka tudi vi ste imeli bandite. Jaz sem ga prav neumno pogledala in rečem: Bandite! Kaj pa to pomeni? On -)a se zadere: Ne lazite! Ali ne veste kdoje bil, takrat, cosem bil jaz zraven na vaši postojanki? Nato pravi: bili smo Ivo, Rozika, Žarko, dva Italijana in jaz. Bila sem zaprepadena, kajti partizani s temi ilegalnimi imeni so res bili pri nas. Pravih imen in priimkov ne teh ne drugih partizanov in aktivistov, s katerimi sem prišla v stik pa še danes ne vem. Tarzan me iznenada vpraša: ali poznate Zvonka? Da pogovor speljem na drugi tir in izkoristim že vnaprej dogovorjen dokaz o zaposlitvi iskanih ak- tivistov rečem: seveda poznam njega pa tudi Borisa, to pač nista bandita. Zvonko je uradnik, Boris pa skladiščnik pri podjetju Erdol na Čehoslovaški meji. Prav včeraj sem od njega prejela dopisnico. Odhitim v sobo, prinesem dopisnico in mu pomolim pod nos. Ne vem ali je verjel mojemu odgovoru ali ne. Vsedel se je in rekel: kaj vi mislite ali mene ni rodila slovenska mati? Začudeno sem ga pogledala in zdelo se mi je, da mu je neka nevidna roka potegnila za trenutek krinko iz obraza, ki pa je brž nato dobil staro podobo. Vstal je in rekel: ko sem bil na vaši postojanki sem bil že v službi gestapa. Prehodil sem Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze vse do Pohorja. Vas ne bom izdal. Nato sva šla v sobo. Vsedel seje za mizo, podprl si glavo z rokami in se zamislil. Vsi smo bili tiho in molk je trajal približno 20 minut. Misleč, da mi bodo le prizanesli sem se prva oglasila in rekla: Fantje kava je kuhana, sicer je ni dosti, vendar si jo bomo tovariško razdelili. Nato je Tarzan skočil pokonci in rekel: gremo! In odšli so. REŠILE SO ME FOTOGRAFIJE MOJIH NE- ČAKOV. Drugi dan po obisku Tarzana in njegovih pajda- šev so že žandarji, gestapovci in vojaštvo uprizorili v naši vasi veliko hajko. Ker smo bili o hajki pravo- časno obveščeni, smo poskrili vse kar je bilo po- trebno pred okupatorjem poskriti. Nekaj naših ak- tivistov, med njimi tudi dve dekleti, ki sta mi po- magali pri delu seje začasno umaknilo-v Haloze. Okrog dvanajste ure so prihrumeli Švabi tudi k naši hiši. Preiskali so vso hišo. odprli vse omare, skrinje, odkrili postelje, skratka preiskavo so napravili z nemško natančnostjo. Bilo jih je dosti. Spomnim se, da sem samo v naši veži naštela dvanajst vojakov. Nemški oficir me je začel zasliševati v nemškem jeziku. Ker ga nisem razumela in ker sem hotela povdariti pravico, da se smem vsaj zagovarjati slo- vensko, sem se pozvala na samega Hitlerja in rekla: naš fiihrer je rekel, da se tako starim ljudem, ki imajo že sive lase ni treba učiti nemško. Izpod rute sem si potegnila šop las in mu jih pokazala. Začudo. Oficir, kije bil Korošec, je začel z menoj govoriti slovensko. Vpr? .val me je tudi o partizanih. Mirno sem mu odgovarjala, da v naši vasi ni partizanov, da so naši fantje in tudi moji nečaki iz te kmetije v nemški vojski, čeprav sem vedela, da sta takrat v nemški uniformi le še dva, dočim pa sta dva že bila v partizanskih vrstah. Izgleda, da sem napravila na oficirja dober vtis. Ko seje razgledal po sobi in videl na steni viseti slike nečakov v nemških uniformah, seje obrnil k meni in me prijazno potrepljal po rami ter zamomljal. da sem dobra žena. PREVOZ NAROPANEGA BLAGA Aprila 1945 je okupatorska oblast mobilizirala voznike, da bi z lastnimi konji in vozovi prepeljali v Avstrijo bežeče Nemce, Nemčurje in njihovo na- ropano blago. Tudi naša kmetija je dobila tak mo- bilizacijski nalog, kateri bi trebalo takoj izpolniti. Ker je okupator vedel, da se prostovoljno ne bomo^ odzvali, je z nalogom obenem poslal že žandarje in ptujsko vermanšaft. Kot voznik iz naše kmetije bi moral biti moj brat Martin, invalid že iz prve sve- tovne vojne. Ko se je Martin obotavljal izpolniti nalog z vse mogočimi izgovori, ga je z vso brutal- nostjo zgrabil žandar in ga porival iz dvori.šča na cesto. Izvlekel je tudi revolver in grozil, da ga bo ustrelil, kar seje od nemškega žandarja lahko tudi pričakovalo. Martinova žena in deca so zagnali vik in krik, kar je tudi slišal oficir neke vojaške enote, ki .seje takrat zadržavala na našem dvorišču. Nadrl je žandarja, češ, da se z ljudmi tako ne postopa. Kaj mu je še vse rekel nisem razumela, videla sem le, daje žandar Martina izpustil in izginil kot politi pes. Oficir, ki mu je bilo očitno že dovolj vojne in mu je, ob pravzaprav neznatnem dogodku prekipelo, pa je storil nekaj česar nisem pričakovala. S suknje sije strgal odlikovanja ter jih vrgel v naš štedilnik. Nje- govemu zgledu so sledili tudi nekateri vojaki. ZADNJI DNEVI OKUPACIJE. Tudi skozi našo vas se je pomikal del bežeče nemške vojske. Videla sem, kako so sredi sosedo- vega dvorišča zakurili ogenj in zažgali vojaški arhiv. Odlikovanja pa so metali v vrečo, ki so jo potem otrtKi s samokolnico zapeljali v Dravo. Nemške vojske se nihče ni več bal. V sobi so bili nemški ohcirji, v veži pa naši aktivisti, v kuhinji so dekleta pripravljale partizanske za.stave. Sedmega maja 1945 je zapustil zadnji nemški vojak strelski jarek, ki je bil izkopan tik za našo vasjo. Prej pa je .še uničil nemški tank. Še isteg« dne je z vrha vaške lipe zaplapolala naša trpbojnica. Mladina je zarajala po vasi. Ljudje so pustilo vso delo. Zavladalo je nepopisno veselje, kajti svoboda je bila tu. Marija Kostanjevec-Tetka 8-IZ NAŠIH KRAJEV 12,november1981 - TEDNIK Dober den no bodite mi lepopozdrovljeni! Kumersen si malo odehna od totih jesenskih monter, ki sma jih zdaj z Mico že v glovnen pod streho spravla. Malo še nama je ostalo repe za pipati. nekaj drv je še za razkolati pa tudi listja za nastilanje živini še nesma pod streho spravla. Pa ke si ne te mislili, da naj i tudi drugo delo ne čoka. Tati šport nan na srečo nikol nesfali. ^Če druga nega je treba živino na skrbi meti. Mica hodi vsoki den pujceka po vuhah čohat, da se v štalinki boj debeli. Svinjsko sedmino mo tan negi okoli Novega leta naredli.'Tunka je že čista prozna, na podniješe malo zabele no nekaj meseka notri. Meni so gospod tovariš dohtar prepovedali svinjsko meso jesti, no zato od cajta do cajta v domoči kurjak segnen. Saj vete kak provi tisti pregovor: Naj bo mujcek, pipek, pujcek ali pesek, samo, daje mesek ...! Pa ne si ob tem misliti, da sen jaz kokšni vejki mesojedec. Domoče živo H pa man vseeno rad v štali no v taleri na mizi. Mija z Mico mama na našen dvoriši enega vražjega kokota. Nibene domoče ali pa sosidove kure ne sme viditi, da ji ne hi malo perja zmeša. Mica mi je to enkrat rekla: »Pje lubi mož, poglej si ga kak je kemik. Najpret duma svojo delo opravi te pa še prek krez plot skoči. . .« Preštima sen kon je cilala pa sen ji nazaj zabrusa: »Kaj se te jeziš, saj sen pred leti tudi jaz prek krez plot skoka pa si mi zato z ločitvijo grozila . . .!« S ten sen ji jezik zaveza no mi od tistega cajta nikol več domočega kokota za vzgled ne postovla. Kak pa ste kaj vinskega patruna Martina proslavili. Jaz man še gnes malo mehka kolena. S sosidovin Južon sma kar sama z mošta vino naredla tak, ke je sveti Martin namesto vina noji krstija. Krščena sma bla tudi duma, saj maJuža vražjo babnico, pa tudi moja Mica me rajši treznega kak pa alkoholično prestrošenega vidi. To je boj poredko, saj sen jaz protial- koholični borec še posebno zdaj, ke liter vina v gostilni 12 štorih jurjof košta,jaz pa za moŠt trijurje dobin. Tote nove matematike se jaz nesen vičija no je tudi ne razmin. Te pa srečno. Lujzek. ['renutna panorama dela KS Pohorski odred Slovenska Bistrica,. Praznik KS Pohorski odred 4. novembra, je praznovala svoj krajevni praznik po številu pre- bivalcev največja krajevna sku- pnost na območju občine Slov. Bistrica, to je KS Pohorski odred, ki obsega novo naselje občinskega središča Slovenska Bistrica. V tej KS .so se odločili za svoj krajevni praznik v spomin na po- memben dogodek, ko je bil 4. novembra 1943 pri Črnih mlakah na Pohorju ustanovljen 1. pohor- .ski odred. Letošnja praznovanja niso bila obeležena s pomemb- nejšimi gospodarskimi pridobit- vami, zato pa so na predvečer praznika pripravili v bistriškem gradu Slavnostno sejo vseh kra- jevnih organizacij in društev, na kateri so ocenili dosedanje raz- vojne poti te mlade krajevne skupnosti. Ob tem so ugotovili, da jim je v zelo kratkem obdobju uspelo uresničiti precejšnji del začrtanih nalog. Na osnovi poka- zanih rezultatov in delovnih iz- ku.šenj so ocenili tudi možnosti nadaljnjega razvoja, ki so usme» rjene predvsem v nadaljnjem pridobivanju družbenih kot tudi zasebnih stanovanj, ureditvi ko- munalnih težav in odpravi drugih vsakodnevnih problemov, med katerimi so še posebno prisotni pomanjkanje večjega trgovskega prostora, oddelka pošte in tudi nekaterih servisnih delavnic. Trenutno največje gradbišče v KS Pohorski odred pa je obnova Partizanske ceste povezane s pri- ključki, urejanju kanalizacije, predpriprav za semaforizacijo križišč in pločnikov za pešce. V kulturnern programu sveča- ne seje. na kateri so najzasluž- nejšim občanom predali posebna priznanja, so nastopili učenci osnovne šole Pohorski odred in najmlajši iz vzgojnovarstvenega zavoda Oton Župančič Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Podpora skupnim prizadevanjem Zadnje dni oktobra in v prvi tretjini novembra so bili po vseh krajevnih skupnostih na območju ptujske občine zbori občanov, kjer so med drugim obravna- vali priprave na referendum za drugi občinski samo- prispevek za gradnjo šolskega prostora, povezano s tem pa o vsebini usmerjenega izobraževanja in o rezuhatih prvega občinskega samoprispevka. V krajevnih skupnostih ,,Boris Ziherl" in ,,Jože Potrč" v Ptuju so se odločili izvesti zbore občanov v okviru hišnih svetov, kjer so ha zborih stanovalcev obravnavali tudi probleme stanovaTcev, kritično pa so marsikje spregovorili tudi o počasnem uresničevanju nalog, ki so bile sprejete v referendumskem pro- gramu za krajevni samoprispevek. Navajamo nekaj značilnih sporočil, ki so jih poslali krajevni konferen- ci SZDL „Boris Ziherl" Ptuj: ,,Zbor stanovalcev Ziherlova ploščad 11 je, 28. oktobra 1981 na zboru sklenil, da je potrebno dograjevanje srednješolskega centra. To tudi želimo dokazati na referendumu. Zelja stanovalcev Ziherlo- ve ploščadi 11 pa je, da dijaki Ijolj pazijo na inventar v srednješolskem centru." Hišni svet Kraigherjeva 18: ,,29. oktobra smo se zbrali na zbora stanovalcev. V prvi točki dnevnega reda smo razpravljali o pripravah za izvedbo referen- duma. Vsi se zav^amo, da brez skupnih moči ne bo moč nadaljevati začetega dela. Ze v predpripravah za izvedbo referenduma le-tega podpiramo". Hišni svet B. Kraigherja 40: ,,Sporočamo, da smo 29. oktobra imeli zbor stanovalcev našega vhoda, kjer smo razpravljali o podaljšanju sedanjega ob- činskega samoprispevka za nadaljevanje gradnje šol- skega prostora. Posebnih pripomb ni bilo. Po mne- nju večine je le tako mogoče zagotoviti najnujnejše šolske prostore oziroma dokončati sedanji srednje- šolski center." PF CIRKOVČANI V LOVRENCU Sodelovanje dveh sosednjih krajevnih skupnosti na Dravskem polju sega tudi na kulturno področje. Tako bo ljubiteljska gledališka skupina Prosvetnega društva iz Cirkovc v nedeljo gostovala v Lovrencu. V tamkajšnji dvorani bodo ob 15. uri uprizorili veselo- igro Vinica Koržeta Micki je treba moža. Igro so uspešno postavili na oder ob 50. obletnici folklorne skupine Vinko Korže, sedaj pa so se odločili za prvo gostovanje. Prijetno igro, ki vsebuje precej elementov folklore in v pozabo tonečih ljudskih običajev, si je vredno pogledati, posebej še zavoljo posrečeno izbranih igralcev, ki sa se kljub čistemu amaterizmu zelo do- bro vživeli v svoje vloge. N. D. Kolektiv MIPA podaril televizor Nove pridobitve v zaključnem delu v krajevni skupnosti Zavrč sta dve najpomembnejši nalogi in pridobitvi v zaključnem delu. Tako je pod streho že mrliška veža. pred dokončanjem pa je tudi ureditev avtomatskega telefonskega omrežja s povezavo Cirkulane—Zavrč. Tako so v soboto kljub izredno hladnemu vremenu delavci TOZD za PTT promet iz Ptuja v sodelovanju s krajani nadaljevali s polaganjem povezave — telefonskega kabla proti Cirku- lanam. Z zavzetim delom pa nadaljujejo tudi gasilci iz Bukove, ki so svoj dom ob veliki pomoči krajanov že pokrili. Tekst in foto: I. kotar Na pobudo staršev učfencev je svet osnovnp šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju pred kratkim poslal organizacijam združenega dela prošnjo za pomoč pri nakupu učil. Med tistimi, ki so se tej humani akciji odzvali so bili prvi delovni ljudje trgovske delovne organizacije Mercator — Izbira — Panonija Ptuj. ki .so sprejeli sklep, da učencem te 0§ s prilagojenim programom podarijo črnobeli televizor z antenami. v petek 6. novembra dopoldneso predstavniki MIP izročili to darilo učencem. Ti pa sojim v z4hvalo pripravili krajši kulturni program injim podarili ročno likovno delo. Slovesnosti pa so se udeležili tudi pred- stavniki KS Dušan Kveder. s katero šola tesno sodeluje. Treba je dodati, da so se akciji odzvali tudi delovni ljudje TOZD Pediatrija v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož, ki so osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka podarili 1.500 din. namesto venca na grob pokojnemu dr. Štefanu Vargi. Ptujski obrtnik Andrej Herega pa je primaknil kar 5.000 din. Prav bi bilo. da bi tej akciji sledile še druge, podobne. M. Ozmec Mrii.^ka veža v Zavrču Z združenimi močmi do telefonskega omrežja Novi dom gasilcev v Bukovcih je pod streho V imenu kolektiva Mipa je učencem predal črnobeli televizor Franc Zadravec, pomočnik glavnega direktorja. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Leta 1933 ah 1934 so ptujski komunisti osnovali lastno ciklo- stilno tehniko. (Rudi Ilec omenja v svojih spominih delovanje ci- klostilne tehnike KP v Ptuju od leta 1933 do aprila 1941. Ker je Vida Rojic dala spomladi 1934 očetov ciklostilni stroj za tiskanje letakov v tajni tehniki, je morda imela tehnika pred tem kakšen drug razmnoževalni stroj.) Delo je bilo zahtevano in nevarno, zatoje bila potrebna stroga konspiracija. Tudi sedež tehnike je bilo potrebno večkrat menjavati. Sprva je delovala pod odrom mestnega gledališča. J^rvi tiskar v njej je bil kinooperater Edi Murn. Fo dveh letih strogo konspirativnega dela v ptujskem gledališču se je tehnika preselila k Jožetu Klepu v Krčevino pri Ptuju. Samotna Severjeva hiša na obronkih hrastovega gozda je bila kaj prikladna za nov sedež tehnike. Po nekem skojevskem sestanku leta 1935 ali v začetku leta 1936 je Jožeta Klepa pospremil domov Jože Kogej in mu naročil, da se naj v prihodnje v javnosti ne druži z znanimi komunisti, ker ima partija zanj posebno nalogo. Dobil bo namreč pisalni in razmnoževalni stroj. V drvarnici je skopal jamo, kamor je kasneje skrbno skril v zaboju za krompir priprave za tiskanje. Nekega dne, po predstavi v gledališču, je prevzel dva kovčka s tiskarskimi napravami in ju srečno pripeljal domov ... Tako seje pričelo delo. Znajti seje moral sam. Za pisanje matric je pridobil zanesljivo in napredno usmerjeno sodelavko Milko Turk. Ko so bili letaki natisnjeni, jih je Jože Klep odlagal na dogovorjena skrita mesta, kjer so jih prevzemali razpečevalci. Taki skriti kotički so bili ob potočku Grajena, nedaleč od sejmišča; razna mesta za sejmi- ščem. gozd ob Dravi. Prijeli so trosilca Koroščevega Pepeka z Grajene, vendar ni nič izdal; zaprli so tudi lica in Kunsteka, a zaman. Mestni komite KP je sklenil, da se preseli tehnika k Olgi Meglič, ki je tedaj stanovala v Macunovi hiši na Vičavi. Tuje bil sedež tehnike v letih 1937/38. Kaj vse so tiskali v tej tehniki in kdo je v njej pomagal, ni povsem znano, ker sta Olga in Albin Meglič med okupacijo padla, pa tudi drugi preživeli člani ne vedo povedati drugega kakor to, da je tehnika delala pri Olgi Meglič le eno leto. V tem času so namreč prenehali pri njej partijski sestanki. Dalje prihodnjič Kiepova hiša v Krčevini pri Ptuju — sedež ilegalne tehnike KP v letih 1935-1937. Posvet o umetnostni vzgoji v petek je bil v Centru srednjega usmerjenega izobraževania v Ptuju posvet o uvajanju umetnostne vzgoje v prvih letnikih srednjega usme- rjenega izobraževanja. Sklical ga je Zavod za šolstvo SRS, skupaj z organizacijsko enoto Maribor, udeležili pa so se ga predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije in občirfe. organizatorji kulture v ne- katerih OZD. predstavniki društev in seveda učitelji in učenci v CSUl. V programih srednjega usmerjenega izobraževanja je za gledališko, glasbeno, plesno, likovno in filmsko vzgojo namenjenih skupno 100 učnih ur. Od tega je 30 učnih ur namenjenih kulturnim dnevom. Po razpravah in ocenah, ki so jih podali predstavniki Zavoda za šolstvo in Zveze kulturnih organizacij Slovenije, so v ptujskem srednješolskem centru idealno izkoristili dane možnosti za izvajanje pouka umetnostne vzgoje. Učenci so povedali, da so s tako obliko dela — precej je prak- tičnega in konkretnega .seznanjanja z umetnostjo — zelo zadovoljni. N. Dobljekar TEDNIK — 12. november 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 S KULTURO O KULTURI v občini Slovenska Bistrica dogajanja na področju kulturnega življenja niso novost. Prej bi rekli nadaljevanje uspehov iz pretek- losti, ko so v občini delovala šte- vilna amaterska kulturno umet- niška društva tudi v praksi in ne samo na papirju, kot to lahko za mnoge ugotavljamo danes. Za takšno stanje prav gotovo ni krivda v upadanju zanimanja za to zvrst kulturnega življenja ali iz- menjavi generacij, temveč m^d drugim tudi stabilizacijskim pri- zadevanjem, ki omejujejo fi- nančna sredstva za dejavnosti društev, kjer kljub delovni vnemi brez minimalnih finančnih sredstev danes ne gre več. Se takšna zagna- nost in pripravljenost krajanov, ljubiteljev dramskih dejavnosti biez finančne podpore ne gre. Pri tem ne mislijo na sredstva za reprezentanco, dnevnice ali nagra- de. Sredstva bi potrebovali za ogrevanje domov, za nakup najpotrebnejše opreme, kulise, obleke in drugo opremo, ki je ni moč izdelati za domačim šivalnim strojem ali v domaČi delavnici. Ne- malokrat je potrebno za uporabo prostorov plačevati visoke na- jemnine, vsaj minimalna zagotovi- tev vadbenih pogojev in tudi pogo- jev nastopanja. V poletnih mesecih je oder kar narava, v zimskih to ni mogoče. V zelo slabem stanju so danes tudi nekateri kulturni domo- vi, ker preprosto ni denarja za nji- hovo obnovo. V takšnem domu pa ni mogoče razvijati amaterske kulture. Ob tem zaskrbljujočem pogledu na razvoj današnjega kuhurnega življenja, predvsem v manjših kra- jih bistriške občine, je vsakoletno malo Borštnikovo srečanje težko pričakovano in nepozabno doži- vetje za številne občane, ki jim je prav predstava v okviru dnevov malega Borštnikovega ' srečanja edino srečanje z odrom, odrskimi delavci in kulturnim dogodkom vi- soke kvalitete. Tudi letošnje, že 16. po vrsti, malo Borštnikovo sre- čanje je mnogim prebivalcem bi- striške občine, tudi tistim iz najoddaljenejših krajev, prineslo veliko prijetnih doživetij in trenut- kov sprostitve. Letošnje Borštnikovo srečanje je trajalo polnih deset dni. Odvijalo se je v času od 21. do 30. oktobra. Njegov utrip pa se je občutil prav tam, kjer so kulturnih prireditev najbolj željni to je v delovnih or- ganizacijah in oddaljenejših zasel- kih^ Seveda kvalitetnih prireditev ni manjkalo tudi v večjih krajih bistriške občine. V tem času se je zvrstilo kar 22 prireditev in srečanj poklicnih pa tudi amaterskih gle- daliških delavcev. Trdimo lahko sedaj, ko so ok- virne ocene in vtisi občanov o le- tošnjih srečanjih že urejeni, da so letošnja srečanja v okviru malega Borštnikovega srečanja opravičili svoj namen. Da so bile vse pri- reditve in srečanja skrbno pri- pravljena in izbrana teme, kažejo tudi naslovi iz programa, med katerimi so bile tudi monodrama v izvedbi Brede Pugljeve Najdihoj- ca, pogovor z Janezom Klasincem v DO Preskrba Poljčane, nastop igralca Poldeta Bibiča na kmetiji Rudoffa Kneza v Cadramski vasi, umetniški program pri spomeniku Pohorskega bataljona na Osan- karici, nastop Janeza Klasinca pri kmetu Ribiču v Sp. Poljčanah, monodrama T. Partljiča Domača naloga, s katero se je zaposlenim v LIP Poljčanah predstavil Dare Ulaga, pa nastop Jožeta Zupana v domu upokojencem v Poljčanah in nato še v kovinarski šoli v Sloven- ski Bistrici. Nastopi so se vrstili tudi na šir- šem območju bistriškega Pohorja v Smartnem, na Tinju, Keblju, v Oplotnici, pa tudi v drugih krajih občine, kjer kulturno življenje iz najrazličnejših vzrokov ni razvito tako kot bi to lahko bilo. Letošnje malo Borštnikovo srečanje je kot vsa leta nazaj prineslo med prebi- valce bistriške občine sveži veter kulture, ki se ob že znanih stabi- lizacijskih prizadevanjih v največ krajih povsem utiša do prihodnje- ga novega srečanja. Besedilo in posnetka: Viktor Horvat Dom kulture »Anice Cemejeve<( v Makolah je postal žalostna podoba. Srečanja in predstave pod kozolcem so pravo doživetje tako za nasto- pajoče kot tudi obiskovalce. Letos je bilo takšno srečanje osrednji do- godek v Stanovskem pri Poljčanah. Ne smemo jih pozabiti (Nadaljevanje in konec) Enajsta skupina talcev je padla 15. novembra spet v Mariboru. Bi- lo jih je 35. V njej ni bilo nobene- ga iz našega območja. Dvanajsto "skupino talcev so ustrelili Nemci 27. decembra znova v Mariboru. V njej je bilo 40 tal- cev, med njimi osem iz ptujskega območja, ki so: Edvard KARNER (37) mUnar s Hajdine, Jože KERENCiC (28) organizator upora v Slovenskih goricah, doma v Jastrebcih pri Središču, njegov brat Slavko, KERENCIČ (21). mehanik v Ptu- ju, Bogomir Pokrivač (41), Branko ZABAVNIK (25) oba iz Jastrebev, Ivan RIZMAN 07), iz Lačevesi in Rudi ZNIDARIC (34), mizar v ptujskih železniških delavnicah, član KP in borec Pohorske čete Štajerskega bataljona. Med ustreljenimi 27. decembra 1941 je bil tudi Martin KOREZ, ki se je rodil 1896 na ptujskem območju — v Cermožišah pri Zetalah; živel pa je v Mariboru. Po poklicu je bil mehanik. Na nje- govem domu je bila važna posto- janka osvobodilnega boja v Mariboru. Bil je član PO OF za Štajersko. Nemci so ga prijeli 30. oktobra 1941. Od ptujskih taicev ustreljenih 27, decembra 1941 so napisali pred smrtjo poslovilna pisma svojcem: Jože Kerenčič, Branko Zabavnik in Martin Korez. Vsi se pogumno poslavljajo od življenja in tolažijo domače. Sef civilne uprave za Štajersko je v lepaku o ustreljenih v zadnji dvanajsti skupini talcev v letu 1941 navedel, da so bili talci ustreljeni zato, ker so komunisti 25. decembra umorili tri štajerske ,,domoljube". Leta 1942 so Nemci ustrelili kar 866 talcev v 16 skupinah v Celju in Mariboru, da bi štrli upor, ki se je kljub nasilju širil. V zavednih Slovencih so pač gorela misel, ki jo je napisal veliki slovenski poet France Prešeren: ,,Manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svetlim soncem sužni dno vi." V. Rojic Narodni heroj Jože Kerenčič, ustreljen 27.12. 1941 v Mariboru Rudi ŽnidariC, ustrezen 27. 12. 1941 v Mariboru Ignac Žagar, ustreljen decembra 1941 v Ljubljani (22. nadaljevanje in konec) ZAMOŠAK (SAMOSCHEGG), DVOR, GRAŠČINA Izginula stavba v naselju Zamušani pri Ptuju. Občina Ptuj. 1542 je Luka Szekely, gospodar Ormoža in Borla. posedoval v svojem uradu ob spodnji Pesnici dva stara dvora s pritiklinami — zwei alte Edelmanshofe mit ihrem Zugehor. med njima verjetno dvor Za- mošak, ki ga je že pred 1490 dobil v zajem od salzburških nadškofov njegov oče Jakob. Dvor je še 1754 posedoval v petih vaseh 38 podložnih hiš. Med 1730—1880 se je zvrstilo v njegovi posesti 13 različnih družin. Janisch omenja tele: 1730 Elizabeta Eva Schofmann, potlej Marija Klara, baronica pl. Schofmann. 1739 Franc pl. Bogner in Marija An- tonija, baronica pl. Mauerburg, 1752 Žiga Karel pl. Medern, 1784, Johanna pl. Medern, por. pl. Edelsfeld, 1788 Jožef Edler pl. Edelsfčld, 1801 Jožef pl. Edelsfeld, 1806 Franc Jožef Popp, nato N. Jeglitz, potlej Jožef Pulpach in Ana Aichmayer, za njima Žiga baron pl. Konigsbrunn. Pred zadnjo vojno je bil lastnik graščine upokojeni general F. Rimi. Stavba, pozidana menda o. 1700, kije stala do pred nekaj leti, je bila zidana iz opeke. V pridičju je imela predsobo, dve sobi za služinčad, kuhinjo, jedilno shrambo in klet, v nadstropju pa predsobo in pet sob. Bila je očitno mlajša naslednica v srednjem veku omenjenega dvora. Na njenem mestu stoji nova stanovanjska hiša. ZAVRC (SAURITSCH), DVOR, GRADIŠČA Vrh položenega hriba, na robu strnjenega naselja. Zavrč 11 v vzhodnem delu Haloz. Občina Ptuj. Zavrč sodi med dvore, ki so izpričani sorazmerno pozno. Pokrajina je sodila k borlskemu uradu Bela in je bila v 16. stol. v posesti Szekelyjev, 1622 pa je prešla v roke-njihovega upnika, ptujskega trgovca Matije l^uallandra. kije tu ustanovil novo gospoščino s 135 podložniki v 18. vaseh. Quallandri so ostali v posesti gospoščine dobrih sto let. 1739 jim je sledil Jožef Anton pl. Klis (kliess). 1750 Marija Ana pl. Klis. 1781 Cecilija pl. Lendenfeld. roj. Klis, 1792 Tomaž Ulni, 1803 njegova vdova Teki1823 njun sin Anton. Njegovi potomci so ostali v posesti graščine do 1945. Zdaj so v njej stanovanja. Stavbo sestavljajo trije samostojni, enonadstropni trakti, ki so na- stajali sukcesivno in niso rezultat enotnega arhitekturnega koncepta. Trakti v obliki podkve oklepajo pravokotno notranje dvorišče, ki ga na četrti strani zapira zid z novejšim vhodom. Fasade stranskih trakov so na zunanjih straneh členjene z maltastimi pilastri in gredami, osrednji, vzhodni trakt, ki leži nasproti vhoda, pa ima na zunanji strani stolpast prizidek; njegove fasade so členjene z baročnimi okviri. Vsi trije trakti so na dvoriščni strani arkadirani. V pritličju počivajo arkade na slopih, v nadstropju na okroglih stebričih. Arkadni hodniki so v pritličju obokani in delno tlakovani z mačjimi glavami. V nadstropju so stropi hodnikov ravni, tlak pa je ornamentalno sestavljen iz drobnih belih in črnih rečnih oblic — tu je v njem vložen napis THECLA ULM 1817. V osrednji vzhodni trakt drži rusticiran renesančni portal z moč- nima odbojnima kamnoma. V terasastem pragu je napis: A Q 1717— 1956 K. G. Ta trakt je hkrati edini podkleteni del graščine. V klet. ki ima opečne oboke, drži preprost kamniten portal z letnico, kombi- nirano z inicialkami: 18 A. V. U. 44. Geneza gra.ščine ni raziskana. Najstarejši je vsekakor njen osrednji, vzhodni trakt, ki ga ohranjeni portal datira vsaj za začetek 17. stoletja, •v čas. ko so posest prevzeli Quallandri. Vendar so. kot kaže Vischerjeva upodobitev, h graščini že zgodaj prizidali pomožne gospodarske ob- jekte. Letnica 17 L7 utegne biti izhodišče za opredelitev časa. koje stavba dobila svojo današnjo tritraktno zasnovo. Takrat .so podrli pomožna gospodarska poslopja, pozidali oba stranska trakta in tako sklenili stavbni koncept, novo nastalo notranje dvori.šče pa so opremili z arka- dami. K zunanji strani prvotne gra.ščine .so prizidali stolpič, hkrati pa so modernizirali in poenotili fasade. Takšno datacijo v temeljnih potezah še vedno neizpremenjene zasnove potrjujejo arhitekturni členi, med njimi zlasti kamniti okenski oJobrina, 5; Srečko GojkoviC, Mežanova 13; Stanko Vedlin, PreSa 30; Ivan Jus, Njiverce 30; Drago Vugrinec, Ziherlova 12; Franc GajSt, Pleterje 67; Mirko Vavix)tič, Lancova vas 48; Branko-Skrabl, Apače 171. Središče, 27. oktobra 1981: Julijana Horvat, Godertinci 8; Slavko Krnjak, SrediSče 175; Alojzija Zabela, SrediSče 41; Anton Horvat, Godeninci 8; Tilika Majč,. Preseka 2; Franc Zabavnik, Obrež 116; Martin Perdan, KrCevi- na 5; Milan KolariC, GodeniiKi 19; Franc Trstenjak, Sidovci 30; Ivan Dogša, Obrež 99; Marjan Kočevar, Obrež 93; Ivan Lukman, Obrež 113; Ivan Savora, SrediSče 49; Vinko Nemec, Vodranci 52; Franc Rižner, Obrež 98; Jakob Terbuc, Partizanska 6; Janez Zganjar, Go- deninci 48; Vladimira Jesenek, Središče 75; Marija TomažiC, Obrež 25; Cvetko Prapotnik, Sa- lovci 9; Ivan Bujan, Godeninci 35; Valod Krničar, Grabc 2; Anton Tkalec, Središče 74; Ivan Masten, Frankovci 37; Miroslav Masten, Obrež 116; Jože MarCec, SrediSče 6; Janko Marčec, Prelinska 6; Franc Požgan, Godeninci 37; Jan- ko Šalamun, Obrež 6; Ivan Hor- vat, Obrež 19; Alojzija Horvat, SrediSče 47; Ivan Cimerman, Obrež 35; D^ica Kocen, Gode- ninci 52; Peter Kocen, Godeninci 52; Katica Medik, Obrež 108; Marjan Sever. Salovd 42; Jože Kuhar. Slovenska 65; Anton Ro- tar, Obrež 82; Danica Krajnc, Zagrebška 11; Stanko Pergar, Grabe 1; Ivan Cemerin. Grabc 32; Silva Kocen, Sinkova 2; Elektrokovinar Maribor in Ptuj, oktober 1981: Anton Valent, Ziherlova 7; Danica Zoreč, Kidričevo 3; Katari- na Črnko, Janževski vrh 47; Vlado Knez, Kajuhova 5; Olga Golob, Stojnci 42; Olga MeznariC, Bukov- ci 161; Herman Kramberger, Graj- čeva 16; Anica ZupaniC, Stojnci 137/a; Anica Zagoršek, Muretinci 54; Marjana Grobdnik, Na Gomili 1; Darinka Rat, Adamičeva 66; Marjana Majcen. JurSinci 13; Stanko Zaje, StarSe 61; Danijel Vogrinec, Strelci 7; Danica Hržc- njak, Bukovci 81; Jožica Berlak, JurSinci 13; Angela PloScnjak, Mala vas 37/a; Mirko PloScnjak, Mala vas 37/a; Zlatko Zaje, Sta- roSinci 4; Marjan Skrila, BolcCka vas 6; Majda SvenSek, Kidričevo 3l/a; Silva Smigoc, Muzejski trg 1; Rudi Snajder, Na Gomili 7; Zo- ran Godec, Grajski trg 14; Stanislava Granda, Pivola 44; Zdenka MalenCiC, Lancova vas 16; Danica Budja, Kajuhova 1; Maj- da Kirbiš, Vareja 4; Dušan Simo- nič, Vintarovci 44/a. Posamezniki, oktober 1981: Jelka BilanoviC, Kidričevo 12; Ivan Kokolj, Njivercc 11; Anton Kokolj, Kidričevo 13; Boris Jova- novič. Poštna l/a; Ivica Potrč, Kraigherjeva 21; Janko Malek, Lancova vas 42; Danilo Vidovič, Selška 52; Ida CuS, Dornava 25; Stanka Lobenwein, Kungota 87; Marjan Stolfa, Volkmerjeva 5; Mirko Tikvič, Mestni vrh 38; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Danilo Jev- šenak, Kraigherjeva 12; Mirko Horvat, Trg svobode 1; Anton Podgoršek, Lancova vas 38; Janez Horvat, Formin 26; Ferdo Trunk, Formin 26; Rozalija Kozel, Sko- riSnjak 42; Nevenka KlaideriC, Ciriculane 54; Stana Jankovič, Cirkulane 54; Oskar Sturm, RajCe- va 7; Branko Kurbos, Kidričevo 13/a; Branko Horvat, Pobrežje 158; Nada Tominc, Kidričevo 8; ■Franc Zamuda, Mihovci 11; Darko Ferlinc, Kidričevo 3; Martin OrlaC, Pobrežje 155/a; Alojz Jakomini. Vodova 4; Marija Platnik. Go- rišnica 82; Stanko Majhen, Ko- renjak 19; Marjan Tumšek, Kicar 7/b; Albina Črnivec, Vodnikova 2; Božo Kante, Kokolova 9; Milan Frangež, Cirkovce n. h.; Marjan Mušič, Dolič 38; Janko VavpotiC, Mala • vas 20; Milan Gajser Gruškovje 31; Marjan Kancler," Zabjak' 8; Jože KrajnCiC, čehova 3; Alojz Blažič, Skoki 3/b; GoriSnica, 3. novembra 1981: Dragica Kokot, Tibolci 29; Elizabeta Kokot, Tibolci 29; Alojz Bezjak, Placarovci 9; Alojz Prc- log, Zagojiči 30; Franc Kovačec, Formin 13; Vida Kovačcc, Formin 4; Franc Leben, Tibolci 17; Mar- tin Jurgec, MoSkanjci 36; Rudi Tašner, Tibolci 24; Rajko Turk. GoriSnica 6; Branko Laura, Tibol- ci 47; Janez Golob, Tibolci 19; Jo- že Bezjak, Gajevci 24; Pavla Vin- ko, GoriSnica 111; Marjeta Kajscs- berger, Ziherlova 13; Marija Mu- hič, GoriSnica 62; Marjan Sok, Zamušani 9; Betka ZnidariC, Go- riSnica 38; Jožefa Sacer, Gajevci 51; Avgust Petek, Placarovci 13; Olga TuSck," GoriSnica 115; Mira Zmazek, GoriSnica 129; Mimica Lah, Tibolci 21; Martina Obran. MoSkanjci 65; PRIZNANJE ZA MOTEL PODLEHNIK Na minulem, že 29. gostinsko- lurističnem zboru na Bledu, je motel Podlehnik dobil srebrno plaketo kot priznanje za kvaliteto obratov v Sloveniji. O prejemu plakete je odločila komisija za priznanje na podlagi večkratnih ocenitev motela, ki že četrto leto nosi oznako pet zvezdic. Le-te so prispevale, daje motel prišel v ožji izbor za plaketo. Srebrna plaketa je po besedah direktorja tozda Franca Hercoga, za celoten kolektiv veliko pri- znanje in nova spodbuda za pri- hodnje še boljše delo. To je ob- enem izjemno priznanje za dose- danje petletno delo. MG 12-NAŠI DOPISNIKI 12.november1981- TEDNIK TEDNIK O NAS - Ml O TEDNIKU Deževnega, jesenskega dne smo se odpravili s šolo »Mladih peres« v redakcijo Tednika, da spo/namo potek dela, kije potreben, da izzide številka tega branega čast)pisa. Delovni prostor, v katerega smo stopili, je pričal, da se v njem dogaja razgibano, raznoliko delo — na sredi ogromna miza s pisalnimi stroji in poplavami najrazličnejših g>\;div, stene popestrene z izrezki, plakati. . . Tukaj nas je sprejel glavni urednik Franc Lačen, ki nas je z besedami popeljal skozi potek dela. Povedal nam je, da časopis ustvarijo novinarji in dopisniki z večjimi prispevki. Vsak teden, takoj po izzidu številke, se sestanejo novinarji in se dogovore o delu in prispevkih za naslednjo, novo številko. Seveda jih o mnogih dogajanjih obveščajo sproti in temu naknadno planirajo v program. Delo novinarjev poteka deljeno. Dopoldne urejajo prispevke za ča.sopis, v popoldanskih urah. pa pripravljajo redne, radijske oddaje, ki so na sporedu vsak dan v poznih popoldanskih urah. Tednik tiskajo v Mariboru, kajti Ptujska tiskarna ni za to dovolj opremljena. Tako vsak dan pošiljajo prispevke v Maribor, kjer jih tehnični urednik opremi, da napravijo stavek in potem oblikuje številko. Vsak rokopis prej pregleda odgovorni urednik in ga po potrebi popravi, saj je po zakonu odgovoren za vsako informacijo. Seveda, predno časopis pričnejo tiskati, ga pregleda še cela vrsta ljudi, šele potem plošče namestijo v tiskarske stroje. To bi bilo na kratko, kako nastaja tedenski časopis. Časopis nas sooča z bolj ali manj znanim dogajanjem in življenjem okrog nas. Vsakdo najde v tem časopisu TEDNIK, rubriko, ki ga zanima, privlači ah seznanja z neznanim. Saj obsega od kratke problematike s področja športa, gospodarskih in političnih dogajanj, do strani, kjer se oglašamo mladi dopisniki z vseh šol, najdejo se po.srečene ilustrirane šale, uga- njajoči horoskopi, uganke .. . Vse to in Se marsikaj drugega, najdeš na straneh Tednika. Tednik, za vsakogar nekaj! Prebirajmo ga, saj opisuje naš kraj — Ptuj s širšo okolico in nas seznanja z našim življenjem. Sorli Sergeja OŠ Olga Meglič Ptuj ŠPORTNI DAN V četrtek smo imeli športni dan. Sonca nam ni manjkalo. Zbrali smo se pred šolo ob osmi uri. Čez nekaj časa je prišla tovarišica in nam razdelila malico. Odpravili smo se k reki Pesnici. Med potjo smo opa- zovali drevesa. Videli smo, da listje že poča.si rumeni in odpada. Na nekem dvorišču smo videli, kako meljejo grozdje. Potem smo prišli do reke Pesnice in vso prtljago odložili. Zakurili smo ogenj, pripravili opeko in nanjo položili pločevinasti pladenj, na katerega smo dali kostanj. Srečko gaje mešal. Matej in jaz pa sva rezala. Drugi so se lovili ali igrali nogomet. Dečkom je žoga padla v Pesnico.-Hoteli so jo uloviti, toda tovarišica jim ni dovohla, ker bi lahko kateri padel v reko. Kostanj je bil pečen. Vsi smo ga z veseljem pojedli. Postali smo žejni in Srečka smo naprosili, daje šel domov po vodo. Čez nekaj časa seje vrnil. Ko smo ga zagledali, smo se vsi nagnetli okrog njega. Ko nas je tovarišica zagledala, nas je postavila v vrsto. Vsi smo se odžejali. Nato smo vse pospravili in se postavili v vrsto. Napotili smo se domov. Med potjo smo se pogova- rjali, da bi še večkrat pekli kostanj. Potem smo prišli pred šolo. Tam smo se pozdravili in šli domov. Šalamun Milenka 3. a r. OŠ »dr. Pranja Žgeča« Dornava KO ZAGORIJO SVECKE Prvi november je dan mrtvih. Spominjamo se ljudi, ki smo jih imeli radi. Sveče gorijo po vsej domovini. V zemlji počiva mnogo junakov, ki so dali življenja, da danes živimo svobodni in srečni. Spominjamo se borcev injim ob- ljubljamo, da niso padli zaman. Obljubljamo, da bodo življenja vseh, ki smojih imeli radi, da bodo življenja vseh junakov domovine tisočkrat vzcvetela v naših srcih. Rože krasijo grobove, naša srca pa spomini. Valerija Ilešič, OŠ Vitomarci . RISANKA ZA VARČEVALCE Na naši šoli že vrsto let uspešno deluje pionirska hranilnica. Pi- onirji pridno vlagamo vsak pri- hranjen denar. V hranilnici dela- mo štiri učenke. Pri delu nam pomaga tovarišica mentorica Anica Kostanjevec. Hranilničarji se vsako leto sre- čamo. Letošnjega srečanja smo se udeležile štiri učenke naše šole, ki delamo v hranilnici. Šle smo v Ptuj, v kino. Bilo nas je zbranih veliko pionirjev. Gledali smo razne risanke in se nasmejali. Majda Zadravec, OŠ Vitomarci KAMEN NA KAMEN PALAČA, ZRNO DO ZRNA POGAČA Ko hitim iz šole, večkrat opa- zim zavržen kos kruha, pa se mi porodi vprašanje: kdo je odvrgel ta kos kruha? Zakaj? Zato ker mu je nemara bil odveč, ker ni zanj bilo prostora v šolski torbi. Ne, to gotovo ni bilo. Zakaj pa ga je po- tem odvrgel? Ne vem, samo to vem, da sploh ni prav, da ga je odvrgel. Lahko ga obsojam. Koga?Neznanca, kije odvrgel kos kruha. Nekateri boste dejali; »Samo en kos kruha! Kaj pa je to!« O, kar mnogo je, če na dan zavržemo toliko kruha, je to zelo veliko. Nikoli se ne vprašamo, kaj bi ta kruh pomenil tistim, ki ga nimajo, ker so preubožni. ker .so doma iz nerazvitih dežel in držav. Tudi jaz pomagam doma var- čevati m štediti. Imam svoj hra- nilnik. Vanj .sem naštedila že ve- liko denarja. Ko sem hodila v prvi razred, sem si zelo želela kolo. Takrat sem v svojem hranilniku imela bore malo denarja, a sem tudi jaz hotela prispevati k nove- mu kolesu. Očka in mamica sta se mi takrat smejala, danes se mi gotovo ne bi. Želim, da bi vsi ljudje bili vsaj malo varčni, če že ne pri hrani, pa pri obutvi, obleki Helena Jurše. 6/a. OŠ Olga PRVIČ V NOVI ŠOLI V torek, 29. septembra smo se ob 8. uri vsi učenci od cicibanove šole do 5. razreda zbrali pri stari Soli. Deček iz 5. razreda je nesel pionir- sko zastavo, deklica je nosila šo- pek. Ravno ta dan je bilo v centru krajevne skupnosti zbrano mnogo ljudi, ker so čakali na sestanek. Na njihovih obrazih se je videlo zado- voljstvo, ker se selimo v novo šolo. V večnamenskem prostoru smo imeli pionirsko konferenco. Na konferenci smo izvolili predsed- nika PO in MCRK. Sprejeli smo plan za šolsko leto. Zapeli smo pionirsko pesem. Nato so nekateri odšli na igrišče, drugi pa so se vra- čali domov. Ko sem priSla domov, sem povedala veselo novico. V sre- do 30. septembra prvič imeli pouk v novi šoli, kjer mi je zelo všeč. Marta Letnik, 5/ razred, 05 Trnovska vas, PETI KRAJEVNI PRAZNIK KS TRNOVSKA VAS V nedeljo, 4. oktobra 1981 smo krajani Trnovske vasi praznovali peti krajevni praznik. Ta krajevni praznik smo prvič praznovali v no- vi prepleskani dvorani. Vsi kraja- ni, ki smo se udeležili proslave, smo s slovesnostjo stopili v novo dvorano, ki smo jo zgradili lani 1980. Program za proslavo so pri- pravili: folklorna skupina iz Cakovca, moški pevski zbor iz Ptuja in pionirji OS Trnovska vas. Proslava je trajala dve uri. Po končani proslavi so nekateri šli do- mov, drugi pa so ostali na zabavi. Andrejka Rajšp, 4/razred, OS Trnovska vas KAJ PA JAZ? Ko sem bil majhen nisem znal varčevati. Mamica me je vedno opominjala naj ne zapravljam denarja. Zdaj ga ne zapravljam več za nepomembne stvari. Tako sem na primer ob začetku šolskega leta dobil dvesto dinarjev od brat- rančeve babice. Mislil sem jih vlo- žiti na hranilno knjižico. Mamica pa je rekla, da moram ta denar porabiti za Pionirski list. Sestrica mi je posodila sto dinarjev. Tako sem sam poravnal celoletno naročnino. Mislim, da je to prav, saj sam berem Pionirski list. Borut Pogelšek, 4/a, Tone Žnidarič KADAR DOBIM DENAR Kadar dobim denar, ga dam v hranilnik ali v denarnico. Ce ga dam v denarnico, počaka tako dolgo tam, da ima kdo rojstni dan. Takrat kupim darilo. Včasih ga porabim za kakšne druge potrebne stvari. Letos sem si kupila s svojim denarjem: pulover, baterije za računalnik, kocko in še druge manjše stvari. Denarja, ki ga do- bim, ne zapravljam za nepotrebne stvari. Na hranilni knjižici ga imam že precej. Varčujem pa tudi v šolski hranilnici. Alenka Cimerman, 4/a, Oš Tone Žnidarič, Ptuj KROS Vsi razredi so se zbrali na igrišču. Tovariš nam je povedal naj še spravimo v vrste. Povedal je Se tudi, da se naj poprimemo, da bo- mo čim hitrejši. Po tem smo si šli pogledat progo. Ko smo prišli do starta, smo morali iti se preoblečt v gozd. Potem se je že pripravljal 1. razred. Učenci so tekli. Tovariš je počil. Ko so prišli na cilj, so tekli čisto počasi. Potem so se pripravili 2. razredi. Tudi tekli so že. Tekli so čisto počasi. Proga je bila zelo dolga. Potem pa smo bili na vrsti mi. Jaz sem bila že nastrp- na. Tekli smo. Bila sem v začetku prva, začela sem zaostajati. Ko smo tekli navzdol, se mi je spodrsnilo in sem padla. Čevelj sem izgubila. Odpočila sem si, pobrala sem čevelj. Prehitela sta me Fredi in Gorazd. Nadaljevala sem s tekom, zmanjkovalo mi je moči, Metka me je spodbujala, ta- ko sem pritekla proti cilju, kjer me je prehitela še Majda Rodošek. Skoraj sem začela jokati. Bolele so me noge. Oblekli smo se in šli skrivat. Ko smo prišli iz gozda smo vide- li, da so tekali sedmi razredi. Imeli so daljšo progo. Prvi je pritekel Miran Novak. Bili smo zmučeni. Tekli so še 8/a razred. Ti so imeli še daljšo progo. Tekali so dolgo. Tekli so še iz 8. b razreda. Prva je bila Liljana. Tekh so še iz 8/c razreda. Tekali so zelo hitro. Prvi je bil moj bratranec, Stman Kra- šel. Krosa je bilo konec. Sli smo v šolo. Na igrišču smo malicali. Na dvorišču je stal gasilski avto. OdFredijaoče je povedal o požarni varnosti. Bilo je konec. Zbrali smo se v skupine, razdeljena so bila priznanja na igrišču. Četrti razredi so se nekam peljali s kolesi. Mi pa smo ostali. Igrali smo se med dve- ma ognjema. Menjavali smo polja. Ni mi bilo več do igre. Tovarišica je odšla v zbornico. Mi smo sedli na travo. Z Marijo in Patico smo bile žejne. V šolskih kuhinjah so nam ponudili čaj. Odšli smo do- mov. Bilo je lepo. Nataša Zobec, 3. razred OS Majšperk ZBIRAJMO PRIJAVE Tovarišica nam je že na začetku šolskega leta rekla, da bomo zbira- li papir in dobili denar. Ta denar bomo porabili za izlet in zvezke za 4. razred. S sošolko Tanjo sva se dogovori- li, da bova v soboto začeli zbirati papir. Vzeli sva samokolnico in Sli od hiSe do hiše. Bilo je zelo zabav- no in prijetno. Samokolnica je bila kmalu polna. Prijeli sva jo za „rogove" in krenili proti šoli. Ker je bila samokolnica zelo naložena, sva bili s sošolko skoraj nevidni. Nekdo, ki je prišel nasproti je zaklical: ,,Ja, papir, kam pa vle- četa deklici?" ,,V šolo," sva se odrezali. Res, samokolnico s papirjem sva zapeljali pred šolo. Papir sva odnesli v kabinet. Tovarišica nas je pohvalila, ker smo zbrali dosti papirja. Tudi tovarne bodo vesele. Več odpadnega papirja bomo zbrali, manj dreves bo treba posekati. Drevesa pa skrbijo za čistočo zraka. Anita Voršič, 3/a, Gorišnica . OBISK V REDAKCIJI Novinarski poklicje težaven, posvojezanimiv m raznolik,sodogodki in problemi v vsakdanjem življenju o katerih nas seznanjajo naši časopisi, revije, radio in televizija. Tudi na.ša šola v Cirkulanah seje odzvala zamisli o oblikovanju ».šole mladih peres« med pionirji in mladinci, seveda tega je .>kriv« naš mentor všoli. Toda, če hočemo postati mladi novinarji, se moramo veliko naučiti in seveda če imaš voljo in veselje vse to ni težko. Naš(i) mentor(ji) so nas že seznanili o ciljih, ki stojijo nekje daleč in o nalogah, ki nas čakajo. Člani »šole mladih peres«, to smo tudi večinoma člani foto-novi- narskega krožka v naši šoli, smo bili.na obisku v uredništvu Tednika v Ptuju. Vljudno nas je sprejel in pozdravil direktor Tednika in radia Ptuj. Kol gostje smo se v njegovi družbi počutili prijetno. Na zanimiv način nam je pripovedoval o nastajanju časopisa Tednik. Spoznali smo. da mora biti opravljenega veliko dela. preden pride časopis do bralca. Ob koncu je stekla beseda med odgovornim urednikom in nami. Med potjo domov smo spoznali, da smo postali bogatejši za eno spo- znanje in da bomo morda tudi mi nekoč pisali za naše časopise. Člani foto-novinarskega krožka osnovne .šole Cirkulane člani »šole mladih peres« Ptuj EKSKURZIJA V ŽAMENCE Včeraj smo po uri matematike šli na ekskurzijo v Zamence. Z namj sta šli tovarišica Menoni Milica in tovarišica Darinka. Po asfaltirani cesti smo šli proti reki Pesnici. Na mostu smo se ustavili, kjer smo si ogledali njen tok Ko smo si jo ogledali, smo šli proti Zamenskemu križišču. Tanj smo se ustavili in se pogovorili na kateri grič se-bomo vzpenjali. Še prej, ko smo se začeli vzpenjati, smo se pogovorili o vznožju. Začeli smo se vzpenjati. Prišli smo na greben in smo videli naselja: Mezgovce, Dor- navo, Podvince, Pacinje, Velovlak m Desternik. Pri naslednji točki smo se pogovorili, kaj je gričevje, hribovje in gorovje. Ko smo se pogovorili o tem, smo se spustili po pobočju navzdol. Ustavili smo se pred asfaltirano cesto ter se postavili v vrsto. Tovarišica nas je opozorila, naj pazimo na cesti, ko gremo proti šoli, ker je velik promet. ^ Vesna Emeršič OŠ »dr. Pranja Žgeča« Dornava (3. b) OB 31. OKTOBRU - SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Leto 3018. Napočil je dan 31. oktober, dan varčevanja. Leno sem pogledal okoli sebe in pritisnil na gumb majhnega sedeža, da me je odpeljal nekaj kilometrov daleč do vesoljske baze, ki se je imeno- val X R Cl. Bil sem direktor te ba- ze. Pravkar smo se pripravljali za irstrelitev treh raket za začetno hitrostjo 100 km na sekundo. Ven- dar prijateljev ni bilo na spregled. Tukaj jih ne bom našel sem si de- jal. Spet sem se odpeljal domov in se vkrcal v vesoljsko ladjo srednje velikosti. Nabrž so vse odpeljali na Mars, Vprašal sem robota Vseveda ali so res tam. Odgovoril mi je s kovinskim glasom; da je danes dan varčevanja. Uh, da, saj sem skoraj pozabil. Tole milijardo kovancev bom dal prebivalcem planeta Mar- sa. Ti zelo potrebujejo pomoč. Hotel sem vprašati računalnik, kje so tovariši, pa mi je odgovoril, da tudi on varčuje z energijo. Ugasnil sem vse delujoče napra- ve, tudi svetlobne, tako da sem bil v popolni temi. Tako bom privar- čeval mnogo energije. Denar, ki bi pa ga porabil za vzdrževanje 5.tro- jev, pa bom dal revnim Marsov- cem. Spet sem se vkrcal v ladjo in se odpeljal proti Marsu. Ustavil sem se pri prvi vesoljski postaji. Tam so me pričakali nasmejani prijatelji, spomnili so me, da je danes dan varčevanja zato poma- gamo Marsovcem delati nove baze. Poleg tega pa varčujemo z vsemi napravami, da bomo privarčevali mnogo denarja. Dali ga bomo v banko in bo služil za nova razisko- vanja. Veselo sem jih pogledal in se jim pridružil. Miran Kmetec, 8/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj KNJIGA — OKNO V SVET Že ko sem bil majhen, mi je knjiga pomenila Veliko, saj sem iz nje spoznal razne zanimivosti in se tudi kaj naučil. Sedaj me zanimajo predvsem knjige, ki so napisane kot pri- ročniki, iz katerih se lahko kaj naučiš, tudi o tehniki in o tem, ka- ko kakšna stvar deluje. Najbolj pa spoznaš svet iz knjig, ki opisujejo dežele, pokrajine, življenja ljudi, ki so tam naseljeni, njihove nava- de, običaje. Prav tako so mi zani- mive knjige v katerih opisujejo boj za življenje, ali pa boj za svo- bodo nekaterih (zatiranih ljudstev, ki so Se zdaj pod tujo oblastjo predvsem zatiranje črncev, ki pa so kljub vsemu prav tako ljudje kot mi. S tako knjigo lahko spoznam krivice, ki se godijo po svetu, in če pogleda?, knjigo, ki opisuje naSe življenje ter knjigo, ki opisuje te ljudi, lahko spoznaS, da ljudje umirajo od lakote, mi pa tukaj živimo v naprednem svetu in smo popolnoma svobodni. Nekaj take- ga, torej boj za življenje opisujejo tudi knjige o partizanih in nasploh o NOB. Te knjige rad prebiram predvsem zato, ker opisujejo živ- ljenje, dogodivščine, junaštva in boje naših prednikov, ki so nam omogočili, da mi živimo lepše in boljše življenje, kot so ga živeli oni. Prav tako so zanimive knjige, ki pripovedujejo o II. svetovni vojni, pripovedujejo o njenih grozotah in o žrtvah, ki so padle v boju za lepše življenje. Knjige, ki pa me najbolj zani- majo so knjige, ki govore o zani- mivostih v svetu, o katerih še sploh nismo slišali, ki pa so prav ne- navadne, kot to opisuje ,,Knjiga rekordov", v katerih so zbrane takšne zanimivosti, da se moram včasih od vsega srca nasmejati. No, to pa je še druga stran. Zelo so mi všeč knjige, ki opisujejo raz- ne smešne dogodivščine, zaplete in popotovanja ljudi po svetu. Vrhunec p« dosežejo znanstveno fantastične in kriminalistične knji- ge. Prve me zanimajo zato, ker se poskušajo vživeti v svet čez nekaj stoletij ali pa morda celo tisočletij in pa zato, ker poskušajo opisati nekaj, kar se ne bo nikoli zgodilo. Najbolj so mi všeč znanstveno fantastične knjige, ki opisujejo potovanja in raziskovanja v ve- solju in nasploh o vsem, kar se na- haja v zvezi z vesoljem. Kriminali- stične knjige me privlačijo zato, ker so izredno napete in me še dol- go potem držijo v napetosti. Zaradi tega, kar sem napisal, je zame knjiga prav tako kot televizi- ja, radio in časopis okno v svet, morda celo še bolj, kot pa prej naštete dejavnosti. Bogdan Potočnik, 8/b, OS Cirkovce OBISK V UREDNIŠTVU TEDNIKA v četrtek 22. oktobra smo obiskali uredništvo Radio-Tednika Ptuj. Čeprav je bil deževen dan, .sem se obiska zelo veselil. V Ptuj smo prispeli z vlakom. Zbrali smo se na Trgu MDB od koder smo odšli v uredništvo. V uredništvu so nas prijazno sprejeli. Pogovarjali smo se z glavnim urednikom ptuj.skega Tednika, ki nam je podelil najnovejšo številko Tednika. Nato nas je seznanil z delom pri njih in drugih značilnostih njihovega časopisa. V njihovem kolektivu je zaposlenih še.st novinarjev. Mnogi si mi- slijo, daje delo novinarjev lahko, da samo napišejo članke in so njihovi delovni dnevi končani. Vendar je delo novinarja povsem drugačno. Novinar mora hoditi na sestanke, do 10. ure dopoldan, pišejo članke, ostali čas pa se pripravljajo za delo na radio Ptuj. Tednik tiskajo v 8.500 izvodih'. Tiskanje črno-belo, večji naslovi pa so zelene barve. Obsega šestnajst strani in izhaja enkrat tedensko ob četrtkih. Izvod Tednika pa stane 6 din. Časopis ima na prvi strani glavne dogodke tedna, nekje nasredini pa je tudi Mladi dopisnik, kamor pišejo učenci osnovnih .šol svoje prispevke. Ptuj.ski tednik se tiska v mariborski Tiskarni. Kako bo tednik izgledal in druge podrobnosti urejejo v ure- dništvu. Odgovorni urednik odgovarja za izgled Tednika, popravlja slovnične napake, prebere vsak članek in ima zelo zahtevno delo. Pa vendar se včasih pojavi kakšna napaka, krivec za to pa je — nihče drug, kot tiskarski škrat. Tehnični urednik pa grafično obhkuje Tednik, določa velikost črk. naslovov itd. Tako je med pogovorom čas hitro minil, in obisk se je končal. Ta članek je za vas bralce Tednika opis, kaj vse se mora narediti, preden pride časopis, ki ga sedaj berete, v vaše roke. Marjan Gradišnik 8. a Osnovne šole Cirkovce POSTAL SEM KOLESAR Na začetku šolskega leta nam je tovarišica povedala, da bomo delali kolesarske izpite. Tega smo bili vsi veseli. Radi smo ostajali pH) pouku, da nas je tovarišica učila prometne predpise. Hitro je prišel dan, ko smo dobili vprašalne pole, na katerih je bilo 24. vprašanj. Te sem rešil brez napak. 29. septembra smo opravljali praktično vožnjo s kolesom. Pred šolo nam je tovarišica podelila številke. Čakali smo na vožnjo. To so bili zelo dolgi in straha polni trenutki. Med vožnjo sem moral upoštevati prometne znake, ker je pri vsakem znaku stala komisija. Končno sem prišel na cilj. Za rezultate vožnje smo zvedeli šele drugi dan. Tovarišica nam je takrat podelila tudi izpitne izkaz- nice. Zelo sem se razveselil, ko sem dobil izkaznico o uspešno opravljenem izpitu. Tomaž Kralj, 3/a, Gorišnica VZREJA FAZANOV Ker je moj očka lovec, mi veli- kokrat pripoveduje o lovu in divjih živali. Danes sem ga prosil, naj mi nekaj pove o vzreji fazanov. Z veseljem mi je začel pripovedovati. Povedal mi je, da se majhni fazančki imenujejo kepčki. Letos je lovska družina Dravinja Majšperk kupila 300 kepčkov. Vložili so jih v prostor, ograjen z žico. Ta ograda se imenuje obora. Tam jih lovci pazijo in hranijo s posebno hrano za fazane. V obori so fazančki zaprti tako dolgo, da odrastejo in se že sami hranijo. Veliki sovražniki fazanov so kanje, kragulji, lisice in psi. Zato morajo lovci lisice, pse klateže in druge sovražnike pokončati. Fazane začnejo lovci streljati 1. oktobra in jih lahko streljajo do 15. januarja. Cas v katerem se fazani ne strelja- jo, se imenuje lovopust. Aleksander .Aubel,. 3/razred, 05 Majšperk MOJ BODOČI Moj možek. Joj . . . kakšen je, trlica, da mu ni para. Vsak dojen- ček se mu nasmehne, jaz )a mi- slim: ,,Joj, ubogi otrok." ,,Hop, hop,ena-Dva,ena-dva sem že doma. Zenkica, a imaS kosilček. Joj, kako sem lačen. Malo krom- pirčka, pa solatke, pa Se malo juh- ce bi se mi prileglo." A mesa ne bi? Športnik! Aha, že vem! Kupila mu bom sirup, ki pospešuje tek, da se mi malce zredi. Saj se bo le- pega dne še sesedel in za njim bo- do ostale le kosti. Zvečer, ko greva spat, se najprej uležem na ogrodje kolesa. Ko hočem prižgati svetilko, šele opazim, da je postala zbirali- šče vijakov. Cez lestenec visijo — pomembni deli kolesa, to so navadne zarjavele verige, ki jih moja boljša polovica zbira in si je — vitrino — uredil na vidnem me- stu, da bodo sosedje vedeli, kakšen strasten kolesar je. ,,Žena, malo popra!" se zadere izza mize. Pljuč, pljuč in že ima krožnik poln navojev. „Joj, babnica blesava. Saj sem jih ko- maj očistil in naoljil. ,,Ja, no, ko pa ne vem, kje je kaj pri naši hiši — ali bomo jedli solato z oljem ali vazelinom in ali jo bom solila ali pa začinila s peskom". Odidem k sosedi na kavo. Proti večeru se moj dragi pripelje s kolesom (sose- da stanuje namreč zelo daleč — sosednji vhod) in me zaprosi, naj se vrnem. Postavim mu pogoj, ki ga revež mora sprejeti. ,,Obljubi, da me boš imel zelo rad in mi boš pomagal v gospodinjstvu — pa nič več tvojega gesla — VSI NA KO- LO, ZA ZDRAVO TELO." ,,Obljubljam!" Naslednjega dne, ko se vrnem iz službe, me najprej podro psi, ki se pripodijo iz stanovanja. Ko vsto- pim, zagledam moža med psi, mačkami, kanarčki . . . Srečen je . . . smeje se — ne vem, meni ali živalim. Zdaj je njegovo geslo; „N,-\ZAJ K NARAVI!" Karmen Stebih, 8/a. OŠ Olga Meglič, Ptuj VARČUJEM Na koncu meseca sem dobil 150 dinarjev. Za 50 din sem kupil svinčnik, radirko in zvezek. Ostali denar sem vložil v hranilnik. V počitnicah sem si kupil športno kolo za prihranjen denar na banki. Sedaj je moja hranilna knjižica precej prazna in zato spet redno varčujem. Andrej Golob, 4/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj TEDNIK - 12. november 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Od leve: Rimele, GomilSek, Kmetec In Lepej (št. 9). Nasprotna igralka se je uspela prebiti skozi obrambo. (foto B. Rode) Tanja Farič — odlične obrambe v zaključku kotar TEŽKO DO ČETRTE ZMAGE Igrišče Drava v Ptuju, gledalcev 1(X), sodnika Vogme in Farst (Maribor); DRAVA: Farič, Vršič 6 (6), Gomilšek 2 (1), Rimele 1, Marija Vičar 3 (1), Lepej 3, Doki, Kmetec, Skaza, Metka Vičar; DUPLJE: Roženbe!-ger, Žumer, Krč 6 (1), Grašič 4 (2), Ribnikar 1, Skrjanc, Giacomeli 1, Kastelic2, Jeraj, Krajnčan, Basta, Raumer; Sedemmetrovke: Drava 11 (8), Duplje 4 (3) Izključitve: Drava 4, Duplje 8 minut Članice rokometnega kluba Drava so po še- stih sušnih kolih, šestih zaporednih porazih, v nedeljo dopoldan premagale ekipo Duplje. Zmaga je toliko pomembnejša, ker so mlade igralke Drave dokazale, da lahko kljub od- sotnosti izkušenih starejših igralk premagajo tu- di ekipe, ki so na lestvici pred njimi (Duplje so na petem, Drava pa na osmem mestu). Prej- šnjo soboto proti Eti v Cerknem niso imele sre- če, tokrat pa jih ni izneverila. V prvem polčasu bi Ptujčanke lahko dosegle precejšnjo razliko, vendar so igrale premalo povezano, veliko grešile in so zato gostje po prvih tridesetih minutah igre zasluženo vodile z zadetkom razlike. V začetku so namreč z dvema hitrima nasprotnima napadoma povedle z 2:0 in kljub štirikratnemu izenačenju vodile tudi ob polčasu. V drugem delu so precej številni gledalci, gle- de na vremenske razmere in zadnje neuspehe ptujske ekipe, gledali precej nepovezano igro s številnimi napakami, vendar jih je srečanje dr- žalo v napetosti in negotovosti vse do zadnjega žvižga. Pri dokaj majhnem številu zadetkov je bil rezultat kar šestkrat izenačen, vendar so ve- čji del vodile gostje, domačinke pa izenačevale. Igralke Drave so prvič povedle pet minut pred koncem srečanja in sicer s 14:13. V zaključ- ku je domača vratarka Tanja Farič z dvema odličnima obrambama (zadržala je strel s črte 6 m in sedemnietrovko) in ob zanesljivem iz- vajanju sedemmetrovk Duške Vršič (poškodo- vana sicer že v prvem polčasu) je domača ekipa dosegla četrto zmago v prvenstvu. Ptujčanke so izvajale kar 11 sedemmetrovk, največ zaslug pri tem ima Ingrid Kmetec, ki so jo igralke Dupelj na črti morale ustavljati s prekrški, v zaključku pa tako tudi Metko Vičar Nekoliko je tokrat razočarala najboljša strelka ekipe Marija Vičar, kar se je močno poznalo pri številu doseženih zadetkov. Ob mladih igralkah (Gomilšek in Rimele) je največje breme nosila Lea Lepej, ki je svojo nalogo zelo dobro opravila. V zadnjem kolu se bodo Ptujčanke v gosteh ■ pomerile s Polano. Verjetno Drava ne bo uspela osvojiti novih točk, saj bo morala nastopiti brez Marije Vičar, Irene Galun, Metke Kelenc, Met- ke Vičar, Duške Vršič in Irene Filipaja. Vse so namreč poškodovane ali pa še ne popolnoma zdrave. Ne glede na rezultate v klubu menijo, da je zdravje igralk pomembnejše. In prav je tako! Ormožani niso dovolili presenečenja Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Fiirst in Vogme (Maribor); DRAVA: Vajda, Milunič 4. Habjanič, Turk, Žmavc 4, Gobec, Bezjak 5. Vuka.šinovič, Pušenjak 3, Terbuc 1, Selinšek; ORMOŽ: Vaupotič, Blagovič, Žižek 6, Maučič 2, Josi, Potočnjak 4, Korošec 3, Hebar 3, Antolič, Zemljič, Bedrač 1; Sedemmetrovke: Drava 2(1), Ormož 3 (2) Izključitve: Drava 4. Ormož 2 minuti Mladi rokometaši iz Ormoža so v začetku povedli s 4:0 in prednosti niso izpustili do konca srečanja. V prvem delu so se jim igralci Drave približali na dva zadetka, vendar so gostje prvi del zanesljivo odločili v svojo korist. Začetek drugega polčasa je bil podoben začetku prvega. Fizično močnejši in bolj izkušeni gostje (tudi tehnično boljši) so povedli s šestmii zadetki razlike. Za tem so močno popustili in domačini so sejim približali le na zadetek razlike 13:14 in 14:15. Pri tej razliki so zgrešili kar tri obetavne nasprotne napade in poraz je bil neizogiben. Ormožani so zmagali zasluženo, čeprav, kot sami pravijo, niso prikazali igre kot bi jo lahko. V zadnjem kolu se bodo Ptujčani v gosteh pomerili s Slovenj Gradcem. Orniožani pa z Minervo. 1. kotar Vukašinovič poskuSa prek bloka Ormožanov (foto I. kotar) Tesen poraz v Murski Soboti Murska Sobota, igrišče Mure, gledalcev 200, sodnik Kupljen (Ma- ribor); PTUJ: Simonič, Weingartner, Smigoc, Vogrinec, Radolič, Malek, Stajner, Žitnik (Zgeč), Emeršič, Ceh, Vrabl (Ogrizek); Strelci: 0:1 (14—11 m) Ceh, 1:1 (21 — 11 m) Slavic, 2:1 (51) Gabor. Nogometaši Ptuja so srečanje z Muro začeli previdno, zaprto z iskanjem priložnosti za nasprotne ' napade. Takšna taktika se jim je obrestovala v 14. minuti, ko so do- mači branilci v svojem kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili prodor Vrabla, Ceh pa je s strelom z bele tdčke povedel Ptujčane v vodstvo. Domačini so izenačili nekaj minut kasneje, prav tako z bele točke po prekršku Vogrinca nad domačim napadalcem. V prvem delu je sodnik izključil po enega igralca na vsaki strani, pri Ptuju je moral iz igre Malek. Podobno taktiko kot v prvem so igralci Ptuja ubrali v drugem polča- su, vse do vodibiega zadetka za Muro. Za tem so igro odprli, ven- dar kljub priložnostim Vrabla in Stajnerja niso uspeli izenačiti. Tako so igrišče zapustili poraženi, s šestimi točkami pa so Se naprej na trinajstem mestu. V prihodnjem kolu bo v Ptuju gostovala enajsterica Nafte iz Lendave. V domači ekipi ne bodo nastopili kar trije standardni igralci in sicer Krajnc (kazen od prej), Ma- lek (sedaj izključen) in Vrabl' (dva rumena kartona). Tako bodo prilo- žnost dobili še nekateri mladi nogo- metaši. Srečanje Ptuj—Nafta bo v nedeljo popoldan na stadionu Dra- va, pričelo pa se bo ob 14. uri. . 1. kotar Malek (levo) in Vogrinec (desno) v boju z nasprotnim napadalcem (foto B. Rode) DOBER ODPOR FAVORITOM LIGE V prvem kolu tekmovanja v vzhodni skupini druge republiške košarkarske lige so člani K K Ptuj gostovali v Kamniku in se pomerili z ekipo, ki seje vrnila iz 1, SK L in je tako prvi favorit prvenstva v tej sk upini druge republiške lige. Ptujčani so se favoriziranim domačinom zelo dobro upirali, zlasti v pr\ i polovici prvega dela igre. saj je bil v deseti minuti rezultat 22:22. Za tem .so popustili v obrambi in igralci Kamnika so dosegli razliko trinajstih točk. V drugem polčasu so Ptujčani v obrambi zaigrali veliko bolje in dobri dve minuti pred koncem razliko znižali na osem točk, 96:88. Vendar so domačini po napakah gostov v zaključku razliko znova povečali in je ob koncu znašala 17 točk. Kljub ptirazu so igralci Ptuja s prikazano igro dokazali, da so dobro pripravljeni in lahko z boljšo igro v obrambi premagajo tudi takšne ekipe cotje Kamnik. PTUJ: Musič 4. Dobrijevič 22. Kotnik 4, Cobelj 11, Gailhofer 2, Beranič32. Fiiipič 15. V drugem kolu se bodo Ptujčani na domačem parketu pomerili z ekipo Šentjur. Tako kot srečanje članic bo tudi to srečanje verjetno v ponedeljek zvečer. To je namreč odvisno od dogovora z nasprotnima ekipama. L Z. V ponedeljek dvojni program v Mladiki (foto B. Rode) Pričakovan poraz Murska Sobota, dvorana Srednješolskega centra, sodnika Vahen (Ruše) in I kavc (.Maribor); POMURJF: Seruga. Žitek 18. Benko. Babič. Gašpar, Gregor 6, Flegar 2. Brumen. Šiško 16, Koren 28. Kardoš 28, Merklin; PTUJ: Golob. Komik 8. Horvat 2. Vogrinec 16. Veličkovič, Ku- kovec 4. J. Širec 8. Korpar, Krničar, M. Širec 5; Članice K K Ptuj so se v Murski Soboti pomerile z ekipo Pomurja, ki seje v slovensko košarkarsko ligo vrnila iz druge zvezne. Domačinke so v začetku tekme z agresivno igro v napadalni polovici zmedle Ptuj- čanke in dosegle veliko razliko. Ptujske košarkarice so se znašle šele v drugem polčasu in domačinkam'bile precej enakovredne. Poraz je bil pričakovan, saj so igralke Ptuja že v prvem kolu nastopile proti premočnim nasprotnicam, delni vzrok za visoko razliko pa je tudi trema. V drugem kolu bodo Ptujčanke nastopile doma. Srečanje z Rogaško ne bo v soboto, ker je športna dvorana Mladika za.sedena (sejem Zima šport 81). temveč najverjetneje v ponedeljek zvečer. K K Ptuj Poraz Velike Nedelje člani RK Velika Nedelja so prvenstveno srečanje z ekipo Mokerc K IG odigrali v varaždinski športni dvorani. Srečanje so izgubili z re- zultatom 23:20 (12:12). na lestvici pa .so na sedrfiem mestu z osvojenimi devetimi točkami. Mokerc KIG pa je drugi za Lipo iz Ajdovščine. V zadnjem kolu bodo igralci Velike Nedelje gostovali in sicer se bodo v Krškem pomerili z domačo člansko ekipo, ki je trenutno četrta. 1. k. Aluminij-Apače 3:1 (1:1) Mlado moštvo iz Apač se je kljub porazu dobro izkazalo proti ruti- niranemu domačinu. Po prikazani igri in borbenosti bi si gostje z malo več športne sreče lahko prislužili tudi točko. Gostja iz Apač so se ves čas dobro upirali proti tehničnemu bolje pripravljenem Aluminiju, proti koncu pa so jim pošle moči. Kljub tqmu je treba pohvaliti moštvo iz Apač za požrtvovalno in borbeno igro ter športno,vedenje na igrišču. Per- spektiva tu. Treba se bo še naprej tako marljivo pripravljati in spomladi uspeh ne more izostati. Moštvo iz Apač, ki je tako rekoč popolnoma v novi sestavi začelo jesenski del tekmovanja, brez posebnih priprav, je v celoti zadovoljilo in si tako pridobilo za naprej večje izkušnje. Prepričan sem, da spomladi ne bodo razočarali svojih zvestih navijačev in vaščanov, ki jim vsestransko stojijo ob strani in pomagajo pri uresničevanju svojih ciljev. Sodniška trojka na čelu s Simonom je svoje delo opravila zelo dobro. Take poštene igre si želimo in sem prepričan, da v bocloče možje v črnem ne bomo imeli težkega dela pri sojenju. Zmaga domačih je zaslužena. Že- limo si pa več sodelovanja z NK Aluminijem na pošteni športni ravni kajti spadamo v eno kriijevno skupnost. Prizadevni odborniki Apač, krajani in zvesti navijači, kot so: Stranko Rajh, Pišek, Krajnc, Kolar in še mnogi drugi si tako .sodelovanje želijo. Prepričani so, da bo ob skupni. pomoči mlado moštvo iz Apač zasedlo mesto sredi tabele medobčinske nogometne lige. Š. Knaus VeteraniR'K .Drava'-JLA 27:24 Na rokometnem igrišču RK »Drava« Ptuj, je bila v nedeljo, 8. no- vembra četrta rokometna tekma med veterani RK »Drave« Ptuj in pripadniki vojašnice Dušan Kveder-Tomaž Ptuj. Prvi polčas seje končal 11:7 za veterane RK »Drave«, v drugem pa so bili vojaki za zadetek boljši, vendar so veterani imeli še prednost iz prvega polčasa, tako, da seje srečanje zaključilo s 27:24 za veterane RK »Drava« Ptuj. Dogovorili so se. da se bodo med seboj še srečevali, če bo možnost v zimskem času v dvorani Mladika, spomladi pa pred prvenstvenimi tekmami. q Papler Rudar-V. Nedelja (16:17) 27:27 Igrišče Rudarja v Trbovljah, gledalcev 200. Sodnika: Žnidaršič iz Leskovfa, Avsec iz Brežic. Rudar: Pešec, Jelen 1, Ravšl6, Kos 2, Kosec 13,Žlak, Frehh 3, Bočko 2, Matko, Kološa, Žibret. Velika Nedelja: Lah A., Sabo 10, Rajh 5, Bezjak S. 5, Zorli D., Majcen 2, Zorko 1, Mesarec, Bezjak M. 3, Rajšp 1, Baklan. V ostri in na trenutke grobi tekmi so igralci Velike Nedelje zaigrali solidno v napadu in obrambi, kjer sta se posebno odlikovala oba vratarja in Bezjak M., ki skoraj povsem onemogočil najboljšega domačega strelca Kosca. V napadu pa so gostje po zaslugi razpoloženih Bezjak S., Rajha in Saba polnili mrežo domačih. Toda kljub temu gostom ni uspelo osvojiti obeh točk, kerjim sodnika enostavno tega nista dovolila. V naslednjem kolu se bp moštvo iz Velike Nedelje pomerilo na svojem igrišču z drugouvrščenim Mokercem. vt Bakovci-V. Nedelja 19:34(8:13) Bakovci: Kuhar U„ Buzeti M., Titan M. 3, Buzeti S., Perkič J. 10, Perkič D. 4, Cernjavič R. 3, Rebrca M.. Kuhar A., Buzeti D., Vereš M. Velika Nedelja: Preac,Zorli P. 10, Mariniči4, Sladnjak 2, Cvetko 11, Majcen, Jurkovič 3, Kumer 4, Zoreč. Sodnika: Culk in Novak iz Žalca. Mladi rokometaši iz Velike Nedelje ,so gostovali v Bakovcih in dosegli svojo osmozaporedno zmago. Neizkušenidomačini se niso mogli resneje upirau razigranim gostom, pri katerih sta se posebno odlikovala Zorli in Cvetko. V prihodnjem kolu se bosta srečali na igrišču pri Velika Nedeljivodeči moštvi mladinske lige. V tekmi med domačini in njiho- vimi vrstniki iz Šoštanja bo padla odločitev o jesenskem prvaku. vt Medrepubliško tekmovanje karateistov Pred kratkim so se v Novem mestu zbrali najboljšišportnikikarateja iz Slovenije in H rvatskc, ki so se med seboj pomerili kar v treh disciplinah — .semi contactu, full contactu in v budokaju. V reprezentanci Slovenije sta nastopila tudi dva Ptujčana in sicer Gorazd Stumberger m Franc Rihtarič. Prvi so se nastopajoči med seboj ponerili v semi contact veščini. Oba Ptujčana sta svoje nasprotnike ugnala. Končni rezultat je bil 4:3 za reprezentanco Slovenije. V full contact disciplini so bili boljši tekmovalci iz Hrvatske, saj je bil končni rezultat 2:4 za Hrvatsko. V budokai disciplini je bil neodločen rezultat. Rihtarič je svoj dvoboj realiziral zneod ločnim izidom, medtem ko jc Stumberger izgubil. V naslednji številki Tednika bomo poročali s tekmovanja, kije bilo v Kutini, ko so se reprezentantje Jugoslavije potegovali na 3. turnirju za rang listo v semi contactu. Na tem turnirj u so nastopli tudi štirje Ptujčani. Franjo Hovnik 14-ZA RAZVEDRILO 12. november 1981 — TEDNIK TEDNIK - 12.november 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 OBČINSKO TEKMOVANJE »MLADOST V BESEDI PESMI IN SPRETNOSTI" DANES V PTUJU v Centru srednjega usmerjenega izobraževa- nja v Ptuju, bo diuies (12. novembra) občinski kviz tekmovanje ,.MLADOST V BESEDI IN SPRETNOSTI". Ob 15. uri bo predtekmovanje — pismeni del, ob 18. uri pa sledi finalni — ust- meni del tekmovanja, na Katerem se bodo med seboj pomerile tri najboljše uvrščene ekipe iz predtekmovanja. Tem se bodo pridružili vojaki ptujske garnizije Dušan Kveder-Tomaž. Vsaka ekipa (do zaključka redakcije ie prijavljenih 21 ekip iz organizacij ZSMS občine Ptuj), bo pri- pravila točko kulturne prireditve. Tekmovanje zahteva poleg znanja tudi kuL, turno udeistvovanje in obvladanje spretnosti. Občinska konferenca ZSMS Ptuj je formirala posebno komisijo za pripravo tekmovama, v se- stavi Truda Burjan — 05 Tone ŽnidariC, Vlado Horvat — CSUl, Drago Papler — gamizija Du- šan Kveder-Tomaž Ptuj in Dušanka Gegič — OK ZSMS Ptuj, ki je zadolžena za izvedbo tekmova- nja. Potrebno je poudariti, da je tekmovanje ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" ena od obhk tradicionalnega množičnega sodelovanja med mladimi iz krajevnih skupnosti, šol, uni- verz, delovnih kolektivov in JLA, ki ga razpi uje predsedstvo RK ZSMS in ljubljanskega armad- nega območja. Namenjeno je tako spoznavanju revoluconarne preteklosti kot tudi sedanjosti in prizadevanjem za razvoj našega socialističnega sistema. Naslov tekmovanja ,,Ustanavljanje m razvoj Titove armade" daje poudarek na splošni ljudski odpor in nakazuje praznovanje letošnje 40-letnice vstaje, socialistične revolucije in usta- navljanja oboroženih sil naše domovine. Za temo ie izbrana vsebina knjige Nikola Ljubičiča „SLO — STRATEGIJA MIRU", kjer je avtor poudaril vse, kar nam je dala revoluaia m kar lahko izkoriščamo tudi v prihodnje. Tek- movanje uveljavlja bratstvo in idejno rast mlade generacije, saj vse aktivnosti, v katere se vklju- čuje mlada generacija Sirom po domovini, pred- stavlja Jugoslavijo v malem. Tekmovanje izraža enotnost armade in ljudstva. D. Papler ŠOLA PERES" TUDI LETOS ff Kakor prejšnja leta. tako tudi letos, smo člani Centra za obve- ščanje in propagando sklenili, da se tudi v tem šolskem letu izvede »mini novinarska šola« za učence iz osnovnih šol v naši občini. Torej v petek 6. novembra 1981 ob 15-. uri smo se člani skupaj z učenci osnovnih šol zbrali v prostorih osnovne šole Tone Žnidarič. Pri- sotnih je bilo 35 učencev iz desetih osnovnih šol, od osemnajstih v občini. Škoda res, da ni bilo predstavnikov iz ostalih osnovnih šol. Razlog za to pa je verjetno v tem, da tajništva na šolah premalo skrbijo za pošto, le-ta obleži kje v predalu, morda tudi v košu ali pa teh obvestil ne oddajo pravoča- sno. katera so namenjena mla- dinski organizaciji ali pa krož- kom. Pa ne bi ob.sojali samo taj- ništev šol, marveč bi lahko obso- jali tudi posamezne odgovorne osebe — mentorje, ki obvestila sprejmejo, pa jih ne prenesejo naprej. Pa neglede čigava obve- stila. ki so namenjena kroškom, društvom na šoli, bodisi na šoli, bodisi COP, ali pa OCMK, se zgodi, da vabila končajo v koših — na žalost. So potem učenci krivi, da se-ne udeležujejo takšnih in drugačnih srečanj? Kot je bilo že rečeno, smo člani COP-a v petek začeli to »šolo«. Učence smo seznanili s sedanjim delom, pa tudi o poteku same »novinarske šole«. Tako program vsebuje vse o organiziranju novi- narskih krožkov na šolah, o pisa- nju člankov (komentar, inter- vju . . .), pa tudi o snemanju in montiranju radijskih oddaj. Spregovorili pa bomo tudi o izdaji glasil, stenčasov. oglasnih desk. Torej, povdarek je na pomenu informiranja v šolah, KS drugod. Iz izku.šenj. ki smo jih dobili že v • »šolah mladih peres« lani, smo ugotovili, da učence zelo zanima (vsaj tiste je, ki so lani prihajali na naša srečanja), kakšen je poklic novinarja, smo uvrstili v program tudi srečanje pogovor z novina- rjem Radio Tednika, kije kaj več po\cdal o svojem vsakdanjem delu. Ogledali si bomo tudi studio Radia-Tednika, pa tudi studia v CSUl. Poleg vsega pa bi radi učencem pokazali tudi kako na- staja časopis ali glasilo. Zato bomo obiskali tudi tiskafho. To- liko na kratko o našem programu »mini novinarske .šole.« Kako pa bomo ta program iz- polnjevali pa ni odvisno samo od- nas članov, namreč tudi od učen- cev samih. Pa tudi od mentorjev novinarskih, dopisniških in po- dobnih krožkov. Zato vabim vse mentorje, katere zanima naše delo o »šoli mladih peres«, da pridejo na naše srečanje. Pa naj vam ne bo nerodno — pridite"ne bo vam žal. Torej velja, vidimo se na našem srečanju naslednji petek! Kolarič Robert Učenci iz desetih osnovnih Sol so pazljivo poslušali razlago Odstranitev ostarelih topolov Topoli na dvorišču DO Olga Meglič v Ptuju so zaradi starosti že začeli ogrožati mimoidoče in vozi- la, saj so suhe veje že odpadale. Po dogovoru z gozdarji, krajevno skupnostjo in ostalimi so se odločili za odstranitev. Gozdarji so namreč ugotovili, da so topoh že v jeseni svojega življenja m jih je bolje odstraniti. To so prejšnji teden ob pomoči dolge lestve ptujskih gasU- cev opravili gozdarji, strokovno po delih, topoli so se praktično samo sesedli. Tekst in foto: L kotar Ddo k potekalo obratno kot pri obič^faein podiraajB dreves V tednu od 2. do vključno 9. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v trehprometnih nesrečah, ki so terjale dve hudi in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili pretesno prehitevanje in neprevidno .srečevanje. Kolesar hudo poškodovan v soboto 7. novembra ob 9.50je prišlo d hude prometne nesreče na lokalni cesti v Rogoznici pri Ptuju, kjer sta trčila kolesar Milan Murko (21) iz Podvinc in voznik traktorja Janez Žampa iz Levajnc. Kolesarje pri trčenju dobil hude telesne poškodbe, zaradi česar so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Trčil v pešca v soboto 7. novembra ob 10.30 je prišlo'do hude prometne ne- sreče zunaj naselja Slatina pri Cirkulanah. Na lokalni cesti je voznik osebnega avtomobila Franc Mlakar iz Maribor trčil v pe.šca Stanka Vrbeka iz Cirkovc. Pešec je bil tako hudo poškodo- van. da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Eksplodirala plinska jeklenka v ponedeljek 9. novembra je v Hardeku pri Ormožu prišlo do eksplozije plinske jeklenke ob štedilniku v stanovanjski hiši Marije Kumer (47) in njenega sina Darka Colnariča (20). Pri eksploziji sta bila mati in sin huje poškodovana. Do eksplozije je prišlo zaradi nepravilnega ravna- nja z jeklenko. -OM Prvi sneg je nekaj trenutkov padal precej na gosto PRVEGA SNEGA ZA VZOREC Sobotno sneženje nas je spomnilo na bližajoče se zimske radosti, lepote in nevšečnostf. Prvi sneg ni povzročil težav, v Ptuju smo ga samo gledali, v ostalih območjih občine in na ormoškem predelu pa je pobelil poljane. Obdržal pa se seveda ni. Za to je še čas. Tekst in foto: 1. kotar Cepljenje proti gripi Vemo, daje gripa nalezljiva bolezen, kije bila znana že v XIL veku. Znane so nam velike pandemije v Evropi v XIX. stoletju in posebno nevarna in težka takoimenovana »španska gripa« v letih 1918—1920, ki je zajela ne samo Evropo in Ameriko, temveč tudi ostale kontinente. »Azijska gripa« 1957—1958 in »hongkonška gripa« 1968—1969 sta od vzhoda prepotovali vso severno zemeljsko oblo. V zadnjih letih seje pri. nas pojavljala vsakoletno le v manjših epidemijah. Vir okužbe je bolnik in sicer, najbolj v prvih dneh obolenja. S kašljanjem, kihanjem in govorjenjem prenašajo kapljice sline na različne predmete povzročitelje gripe, virus, ki na sluznici nosa, grla in zgornjih dihal zdravega človeka povzroči okužbo. Gripa se začne že nekaj ur ali največ 1—2 dni po okužbi. Prizadeti se čedalje slabše počuti, toži, da ga mrazi, bolijo ga glava in mišice, skelijo oči, Ifuha ga vročina, muči ga suhi kašelj in boli grlo. Vročinsko stanje traja par dni, če seveda med tem ne nastopijo kakšne druge komplikacije. Kadar ni bolezenskih zapletov, se bolezen po večini unese že v tednu dni. Specifičnega zdravila zoper virusno gripo še ni. Z antibiotiki sicer preprečimo druge okužbe, nasproti virusom pa smo nemočni. Zato se zdravljenje virusne gripe omejuje na lajšanje bolezenskih znamenj, na mirovanje in ležanje v postelji. Znano je, da je za preprečevanje obolenj za gripo, zelo uspešen ukrep zaščitno cepljenje proti gripi. Pri nas razpolagamo s cepivom proti gripi tipa A in B. To je mrtvo cepivo, ki vsebuje viruse, ki trenutno krožijo med populacijo. To cepivo se uporablja za množično in individualno preprečitev obolenja pred gripo. Cepivo se daje v obliki injekcije v narastišče ramenske mišice. Za popolno zaščito sta potrebni dve dozi v presledku 3—4 tedne. Ker vemo, da so pravočasni ukrepi zmanjšajo ma.sovno obolevnost, priporočamo delavcem v organizacijah združenega dela, kot ostalemu prebivalstvu, predvsem pa starejšim kronični^n bolnikom s pljučnimi obolenji, astmo, kroničnimi srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo, revmatizmom itd., da se za ta zaščitni ukrep čimprej odločijo. Za dvakratno — polno cepljenje mora občan odšteti 100 dinarjev. Cepljenje se bo vršilo vsako sredo in petek od 7—9 ure v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor —enote Ptuj, Jadranska 6 — v zgradbi skupnih služb krajevne skupnosti Ptuj. j RODILE SO: Nada Pukšič. Biš 41 — dečka: Marija Galun. Stogovci 12 — dečka; Ana Kurež, Gorca 1 — Barbaro; Marica Erbus, Spuhlja 12 - Uroša; Verica Žlahtič, Za- grebška 54 — Dominiko; Neža Zunkovič, Župečja vas 55 — de- klico; Silva Kuhar, Spuhlja 138 — deklico; Majda Kolarič, Šalovci 54 — dečka; Milena Rihtarič, Stojnci 79 — dečka; Angela Ivančič. Turški vrh 50 — Nikola; Majda Prelog, Stojnci 44 — Evo; Sonja Rižnar, Zamušani 51 — Anito; Mira Bratec, Volkmerjeva 5 — Lidijo; Olga Plohi, Grabe 11 — Aleša; Marija Premožič, Vi- čanci 89 — deklico; Ana Ploši- njak, Stojnci 81 — Karmen; An- gela Milošič, Slatina 65 — Ro- berta; Majda Emeršič, Belavšek 44 — deklico; Slavica Zelenik, Žabjak 46 — deklico; Renata Bauman, Peršonova ul. — dekli- co; Katarina Božičko, Pobrežje 92 — deklico; Zlatica Čeligo, Sela 39 — deklico. POROKE: Milan Peklič. Naraplje 16 in TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. Milena Vogrinec, Naraplje 16; Marjan Zupanič, Muretinci 29 in Darinka Pal, Stojnci 5; Friderik Potočnik, Žiče 71/b in Ana Sub- otič, Miklavž, Oračeva 11. UMRLI SO: Matjaž Čeliga, Jurčičeva 3, roj. 1969. umrl 1, novembra 1981; Marija Ozmec, Osluševci^ 15, roj. 1913, umrla 1. novembra 1981; Franc Gotvajn, Senešci 5, roj. 1905, umrl 3. novembra 1981; Stanislav Kovačič, Gerečja vas 104, roj. 1922, umrl 5. novembra 1981; Marija Hrženjak, Languso- va l,roj. 1878, umrla 6. novembra 1981; Marija Lazar, Mala vas 42, roj. 1912, umrla 6. novembra 1981; Stanislav Zadravec, Kog 18, roj. 1928, umrl 8. novembra 1981; Jožef Voglar, Zabovci 98, roj. 1939, umrl 7. novembra 1981.